Štev. 36 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 1. septembra 1921. Leto LX1 uateuski tovariš Glasilo Udruienia Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. ...... dvakrat. . 1 , 50 .. za nadaljnja ovrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poStninn 5e .c0 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe Dlao.evati. Vse spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati tarno na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati Ir nko. Naročnino, reklairacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad St. 11.197. Reklam» «je so proste poštnine. JAKOB DIMNIK: Naš prijatelj dr. Ivan Tavčar. Kako malo jih je, ki se morejo s ponosno samozavestjo ozirati na svojo preteklost ter uživati pod plodonosnim drevesom lastnega dela in zaslug dostojen počitek — otium cum dignitate. Eden izmed teh srečnih mož je gotovo naš prijatelj Dr. Ivan Tavčar, ki je praznoval dne 28. avgusta svojo rojstno sedemdesetletnico in dne 29. avgusta pa svoj sedemdeseti god. Njegove zasluge za slovenski narod so tako ogromne, da bo slovelo njegovo ime v zgodovini slovenskega naroda na vekov veke. S ponosom se ozira danes naš ljubljeni jubilar na svojo plodo-nosno preteklost, s prijaznim in smehljajočim obrazom zre tudi v bodočnost, ker je lahko prepričan, da si je postavil s svojim delom na literarnem in političnem polju in pa tudi kot človek najboljšega srca med slovenskim narodom tak spomenik, ki ga ne bo nikdar oglodal in Izpod-jedel časa zob! Blagor mu! Med mnogimi prijatelji, ki so se zaslužnemu jubilar ju ob njegovi sedemdesetletnici poklanjali in mu izražali svoje najodkritosrčnejše čestitke in voščila, prihaja tudi slovensko napredno učiteljstvo z gorečo željo in prošnjo, naj nam dobrotno nebo ohrani našega odkritosrčnega prijatelja in dobrotnika v veliko korist slovenskega naroda m posebej še v korist slovenskega naprednega učiteljstva do skrajnih mej človeškega življenja. Bog daj! Nikdar ne bomo pozabili napredni učitelji, kako goreč zagovornik in zaščitnik nam je bil jubilar dr. Ivan Tavčar v tistih časih, ko sta Sušteršič in Lampe vihtela svoj bič nad glavami napred. učiteljstva in nam numerirala kosti. Marsikdo bi bil vsled družinskih razmer omah- nil vsled prehudega pritiska in Bog ve, kaj bi se zgodilo s slovenskim šolstvom in učiteljstvom, ko bi ne bili imeli župana dr. Ivana Tavčarja, deželnega in državnega poslanca dr. Ivana Tavčarja, deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja in člana deželnega šolskega sveta dr. Ivana Tavčarja. Na vseh teh mestih je naš prijatelj dr. Ivan Tavčar z največjo gorečno-nostjo zastopal koristi slovenskega Šolstva in slovenskega naprednega učiteljstva, ki ga bo nosilo zapisanega v svojih hvaležnih srcih do konca dni. In ko bo zgodovinar pisal boj naprednega učiteljstva s klerikalizmom, bo zapisal dr. Tavčarjevo ime v to zgodovino z zlatimi pismeni. Zato kličemo iz dna srca: Slava ju-bilarju dr. Ivanu Tavčarju! Tv. D.: Pašičevo stališče o vprašanju državnega uradništva in učiteljstvo. Ministrski predsednik Pašič je te dni podal temeljno formulo, na kateri naj se reši uradniško vprašanje in je hkrati po-vdarjal nujnost rešitve tega vprašanja. Njegovo stališče se točno krije z našimi naziranji, ki smo jih imeli često priliko izraziti v našem glasilu in na katerem stališču stojimo še danes glede personalne stanovske politike. Tudi šolsko personalno politiko zadevajo predsednikove besede in ravno prosvetno uradništvo. t. j. uči-cel stvo. nai bi bilo najbolj oproščeno po-litiško strankarskih vplivov, ki ga ovirajo, da se ne more povspeti na ono višino vzvišenosti v prosvetnem delu in poklicu, ki bi jo moralo imeti — v korist narodu in državi. Izjava ministrskega predsednika je sledeča: »Vsled osebnih uradniških vprašanj pride često do nesoglasja in celo do formalnih kriz v situaciji. Vse to se godi zato. ker ie naše uradništvo razdeljeno po strankah in kot tako večkrat ni na oni višini objektivnosti, na kateri bi moralo biti. Zato je treba hitro izdelati zakon o uradništvu. ker mora biti uradnik samo državni uslužbenec in se ne sme vtikati v politiko « Personalna vprašanja so tudi med učiteljstvom najdelikatnejši del šolske politike. ker jih politiške stranke izrabljajo in zlorabljajo najbolj potom šolskih kor-poracij in uprave v ojačenie svojih strankarskih namenov. V tem smislu se nanašajo besede ministrskega predsednika glede osebnih uradniških vprašani tudi na učiteljstvo. Ako hoče imeti država dobro učiteljstvo tedaj ga mora oprostiti izrabljanja i in zlorabljanja njegovega prosvetnega dela in poklica od politiških strank. Politiške stranke b| morale postaviti kulturni interes države nad strankarske interese in bi morale presojati učiteljska in prosvetna vprašanju strogo le na podlagi načela socialne pravičnosti in eksistenčnega prava, odgovarjajočega važnosti socialnega dela .n sociaini stopnji učiteljstva. V ta namen ie treba v prvi vrsti uvest: strogo objektivnost v šolske korpora-eije in upravo, io oprostiti prevelikih politiško strankarskih vplivov ter tako dvigniti njih avtoriteto stroge objektivnosti. Za izid iz te situacije je slovensko uči-teijstvo že stavilo svoj konkretni predlog v načrtu šolskega zakona na ta način: da se poleg šolskih korporacii in vzajemno z mirni osnujejo tudi učiteljske zbornice, katerim se poleg drugega delokroga odka-žejo personalna vprašanja kot samoupravna vprašanja. Učiteljske zbornice bi bile znatna olajšava šolski upravi in bi odgovarjale tudi duhu moderne in demokratične državne šolske uprave. Tudi narodno - prosvetno in gospodarsko delo učiteljstva je potreba dvigniti iz gonje politiško strankarskih bojev in izrabljanja na ta način, da ga država prevzame pod svoje okrilie in mu da značaj nestrankarskega, oficijoznega uradnega posla. Narodno - prosvetno in gospodarsko delo ie dobilo pri nas absolutni strankarski značaj. In ravno radi tega dela se je vršila proti učiteljstvu med masami naroda od strani politiških strank največja gonja in demagogija. Meslo da bi rastel ugled učiteljstva med narodom ravno zaradi izvenuradnega narodno - prosvetnega in gospodarskega dela. ie zaradi istega največ trpel, ker so ea politiške stranke, izrabljale v demagogijo proti učiteljstvu za svoje politiško strankarske smotre in ker so si kulturno delo osvojile tudi kot sredstvo za ojačenje svoje politiško strankarske moči. Narodno - prosvetno, kulturno in gospodarsko delo učiteljstva so taksirale I orotiučiteljske politiške stranke za vtika-| ile učiteljstva v politiko. Naša država si je osvojila tudi narodno - prosvetno delo pod svoje okrilje in .".len 16 vidovdanske ustave govori jasno: »Vse naprave za izobrazbo so pod držav-n:m nadzorstvom Država podpira delo za narodno p ros veto.« Državna uprava ima v ta namen za •zpeljavo tega dela že delno organizirane posebne oddelke. Gre pa za to. da se ne pridobi dobrine gorenje določbe ustave samo za meščanstvo, temveč da se postavi organizacija te dobrine na najširši čemeli, za najširše plasti naroda, za pri-urosto ljudstvo, ki jih ie še boli potrebno kot inteligencija. LISTEK ViLKO MAZI: (Epilog.) Koncertna turneja ljubljan-. skega učitelj, pevskega zbo ar Prezrl sem v svojem poročilu tega ali onega, ki je pomogel. da je imel zbor čim najlepšo pot in najboljše uspehe. Ni se zgodilo vedoma in namenoma in zdaj ne bom več popravljal »gireha«. Mislim, da so to bolj samoljubne malenkosti, ki med nami nimajo mesta. Kjer gre za do-fcro stvar, se umaknejo imena. Potrebno pa se mi zdi. da se poglobim v celotno sliko ter tako najdem nekaj smernic za bodočnost.*) Naš pevski zbor je tako važen faktor y naši organizaciji, da bi se morali tega se vse boli zavedati, nego se že. Ne samo. ia mu ie naloga širiti moč in lepoto naše cesmi. tudi drugo zadačo ima: dvigati veljavo in ugled našega stanu. Zdi se mi. 4a so se tega v polni meri zavedali naši jovariši in tovarišice vse od Radgone do Ptuja, če so se žrtvovali zboru, so se žrtvovali tudi sebi. Zborovi uspehi mo-reio biti tudi v njihovo korist. Oni za zbor zbor zanje! Čast jim še enkrat, vsem po vrsti! *) Mimogrede omenim, da sem se "--eležil turneje izključno kot poročeva-ec< zato nisem »sam svoj sodnik.« Morda nisem samo sanjav optimist, če mislim, da imajo tudi drugi tovariši In tovarišice po naši širni domovini ta lep čut — stanovsko zavednost in ne dvomim. da bodo tudi oni tako storili svojo dolžnost, kadar jim bo zbor ponudil priliko. Kako pa je v Ljubljani? — Brž se bo kdo oglasil: »Kaj pa skomizgaš tako skeptično? Udeležil sem se koncerta v »Unio-uu i< in zabavnega večera v »Tivoliju«, ali hočeš še več'3« Moj odgovor: premalo te. Če se ne motim, ie že Prelovec povedal. da bi bil zbor lahko močnejši po številu. Prav ie povedal! Ni zlomek. da bi ne bilo med ljubljanskim učiteljstvom vsaj sto pevskih grl! Že več jih je. ali... Res je in po sebi vem, da ima marsikdo ;ežke ovire- oddaljeno stanovanje, bo-lehnost in še marsikaj. Koliko na tih je, ki nimajo drugega nego prazen izgovor! To se pravi: stanovske zavednosti jim manjka. In če jih naleti to moje »skomizganje«. nai pokažejo jeseni, ko se bodo zopet začele pevske vaje. da sem se korenito zmotil in v samo veselje mi bo... Da nam mora biti skrb na obstanku zbora, o tem ni nikakega dvoma. Misliti moramo celo, da pošljemo zbor čez par let v inozemstvo, predvsem k našim slovanskim bratom ob Labi in Visli. pa tudi še dalje. Kolike koristi bi bile take tur-neie za naš stan! Ali naj bo to samo »mu-sica futura«? Nikakor! Ampak beseda, ki naj meso postane' Zbor ima že zdaj lep materija!. treba mu je le še okrepitve, da | se hkrati zamaše vrzeli sedanjega nejaz-meria glasov in čez par let lahko stopi brez skrbi na vsak svetovni koncertni oder. Seveda zavisi to poleg drugih okoliščin še od dveh »conditio sine gua non«, I to je avtoriteta pevovodje in disciplina zbora. Ali ie Juvanec na mestu? Če ni že preveč v letih, morda tudi premehak? Kaj bi leta! Duh in srce sta merilo življenja. In po tem merilu ie Juvanec še čvrst in čil mladenič, čeprav ima že za sabo trideset let trde službe. Vselej dovzeten /a dobro misel, vedno poln inicijative, eracijozen v kretnji, dokraja orijentiran v naši glasbeni literaturi, mojster ritma, priljubljen komponist, torei same vrline. Samo premehak da ie'3 No^ jaz ne vem, čemu bi se ne dalo opraviti tudi brez ro-bafosti in rohnenja? Niso bile slabe »Hu-badove vajeti: ali to ie nekaj čisto individualnega. da še kopije ne prenese. Klavrn zbor. če mu je treba biča. če nima sam v sebi tiste sile. ki se ii pravi disciplina. Juvanec ie torei docela na mestu, oče svojemu zboru in danes je stvar taka, da zbor ž njim ostane, brez njega oade! Kako pa je z disejplino zbora? Že v svojih poročilih sem omenil, da še marsikaj manjka. Manjka predvsem stroge solidarnosti ne povsod, vendar v toliki meri. da ie to dostikrat mučno. Sleherno sa-moljubie mora vkraij Korist skupnosti bodi ideal, vse drugo hekuba! Ne samo korekten nastop na koncertnem oaru. ampak tudi vzorno gibanje v družbi, kjer se ie treba pokazati reprezentanta stanu, ki ima za definicijo samo tri besede »poosebljen dober vzgled.« Ta moj očitek gre na rovaš v prvi vrsti letošnjemu zboiro-vemu naraščaju Prav je. da se pritegnejo zboru učiteljiščniki in vsako leto naj se tako zgodi. Ali če učiteljišče ae more (!) dati svojim gojencem potrebne vzgoje, brez koje si bodočega vzgojitelja sploh ne morem misliti, bo moralo pomagati starešinstvo zbora. Hvala Bogu^da smo se gibali letos med liudmi. ki morda niso orav opazili napak, koje so mi v misli. Kako pa bi bilo recimo med Poljaki, ki so kot gentlemeni občutljivi kakor seis-mograph? No. dotlej bo že bolie. Ko se zbor pomnoži (in za to bo treba še kak migljaj od zgoraj!), bo izginilo vse zlo samo od sebe. Za prihodnje turneje bi nasvetovaL da se koncertni program skrbneje prilagodi krajem, kjer bo zbor nastopal. Naša divna narodna pesem, za kojo nas lahko» zavida ves svet. naj obdrži prvo mesto. Kier velja nastopiti pred muzikalno elito, pa nai zbor pokaže, da je kos tudi najmodernejši kompoziciji. In nikoli naj se ne prezre starejših skladb, ki so še vedno lepe in učinkovite, pa se jih naši zbori, hlastajoči po nezdravi hipermodernosti. po vsej krivici ogibljejo. In tako končam. Če sem koga dolgočasil pol počitnic, nai mi ne zameri — tudi pod Golovcem šo bili pasji dnevi... Slovensko učiteljstvo je še pred ustavo. še pred svojim. Udruženjem. že leta 1019 predlagalo deželni vladi za Slovenijo organizacijo takega dela v obliki ustanovitve posebnega prosvetnega oddelka pri višjem šolsiketn svetu v Ljubljani. Spomenica slovenskega učiteljstva o tem vprašanju. ki io navajamo v naslednjem članku. odgovarja smotru določbe iz ustave, ki jo zgoraj navajamo. Hkrati je pa taka rešitev tega vprašanja tudi izid iz neprijetne situaciie v kateri se nahaja učiteljstvo zaradi narodne - prosvetnega delovanja, ki se ga hkrati na ta način osvobodi in obvaruje pred demagogijo politiško strankarskih agitatorjev. Z ustanovitvijo prosvetnega oddelka pri višjem šolskem svetu bi izgubilo podrobno narodno - prosvetno delo strankarski značaj, bi se v vrstah učiteljstva naimani podvojilo in bi zadobilo obliko oficijoznega dela. Govorilo bi se potem o nestrankarskem narodno - prosvetnem delu! Ako hoče država dobro sebi in narodu, tedaj mora dvigniti avtoriteto šole in učiteljstva med narodom in osvoboditi nega delo iz politiško strankarske gonje, s katero so io diskriditirale in ponižale v preteklosti politiške stranke in sicer s tem, da čimprej osvobodi in zavaruje z zakonom in šolsko upravo delo šole in učiteljstva pred vsekako demogogijo. Delegatom «a pot! Ko bodete na letošnjem delegacij-skem zborovanju razpravljali o meščan-skošolskem učiteljstvu. bodite nam milostni; storite nam dobro — tudi proti naši volji. Kadar odločate našo usodo spomnite se: 1. Da hočemo na vsak način ostati udje UJU; to nam narekuje tovariški čut, značajnost in ljubezen do naše ponosne idealne zgradbe; 2. da ima, kakor jih je že več po-vdarjalo, naše UJU društvena pravila, ki jih pokrajinske delegacije ne morejo in ne smejo izpreminjati; 3. da je vodstvo UJU odklonilo sprejem članov nam nasprotne učiteljske zveze. mi pa smo jih sprejeli in s tem že vnaprej sami sebe postavili pod kap; 4. da nas je, dokler se meščanske šole ne razširijo izven Slovenije, tako malo, da bi kot samostojno stanovsko društvo ne imeli nikjer veljave; kot kulturno društvo pa bi prišli v konkurz takoj po prvem zborovanju, ker so obveze, zdravila in zdravniki predragi; 5. da imamo vendarle svoje potrebe in težnje, strokovnega kakor materialnega značaja, ki naše ljudskošolske tovariše dolgočasijo, za nas pa so življenske-ga pomena. Zato Vam dajem na pot tele pobožne želje (ki seveda niso nič novega in tudi ni da bi morale biti najboljše); 1. Predlagajte viš. šol. svetu, da nam „meščanskim" dovoli (seveda brez posebnih dnevnic!) četrtletne, ali vsaj polletne uradne konference (z različnimi trajno delujočimi strokovnimi odseki), ki naj obsegajo nekakšen izobraževalen program za meščansko učiteljstvo. 2. Poverjeništvo UJU naj se delegaciji zaveže, da se bo zavzemalo za resolucije, podane na uradnih meščanskih konferencah, v kolikor bodo te resolucije sprejete in Poverjeništvu predlagane od članstva UJU. 3. „Društvo mešč. učiteljev" opustimo in ustanovimo v področju UJU Poverjeništvo Ljubljana Odsek za strokovno izobrazbo učiteljstva. Ta odsek naj predvsem skrbi in daje navodila in pobudo za najrazličnejša strokovna predavanja v mestih in na kmetih, naj vzdržuje stalnega referenta — informatorja o gibanju in delovanja strokovnega učiteljstva in različnih strokovnih šol v inozemstvu, naj oskrbuje strokovno čitalnico in knjižnico, kamor bi imeli pristop vsi učitelji in učiteljski kandidati. — Oj, in denar! Denar! Kaj denar! Dali ga bodo oni, ki ga imajo: nekaj naša organizacija, nekaj dobrotniki, največ pa oni, ki bi jim strokovna čitalnica koristila; učitelji-obiskovalci, ki bi plačevali mesečno članarino. In prostor! Saj ni prostora! Dragi moji! Prostor za učiteljsko čitalnico in knjižnico, za dnevno shajališče učiteljstva, ta prostor je nam in našemu naraščaju v Ljubljani tako potreben, kakor otroku materino okrilje. Vrzite skladišča v barake in odprejo se nam najkrasnejši prostori. In še eno željo bi Vam položila na srce: Ko boste letos zabavljali na naš brezunen materijelen položaj, na može v Beogradu, ki so rekli to in ono, spomnite se tudi. da so že potekla tri leta naše rešitve po bratih Srbih, a mi slovenski učitelji smo v svoji namišljeni kulturni | vzvišenosti mislili vsa tri leta le nase in svojih bratov nismo smatrali vrednih, da | bi jih zainteresirali za meščanske šole in 1 jim pomagali pri njih gradnji. Stagnacijo našega materljelnega vprašanja sprejmimo edinole kot posledico tega našega greha. Kadar bo meščanska šola odprta j vsem državljanom, se bodo tudi vsi za- j vzemali za njeno učiteljstvo. lika VVaschtetova. dioveiisne ucue Kujigt; z-a aoiSKO ieio litel — ¿Z. iN a mnoga, vprašanja, ki nam uonaja-jo giede uveuue siovensKin učnih Knjig v osnovne soie za soisko leto i^i—ponujamo na spiosno znanje in v ravnanje nastopno: ueio za nove citanKe je ao po-urounosti organizirano in smotreno razdeljeno. iNosuo do pečat enotnosti ter uo Knjiga vsake naslednje višje stopnje dopolnjevala ono prejšnje nižje stopnje, ua oo celota res popoma, v vsakem pogieau odgovarjajoča zantevam in potreDam sedanjega časa in najnovejšim znanstvenim pridooitvam vzgojesiovja in ukoslovja. enako paznjo, kakor jo polagajo sestavljala na vseoino, posveča zaioznistvo opremi Mijig po naeeiu: v lepi posoui — lepa m ana i vse ucio iziue poa sKupnnu naslovom. aioveuMie cnaime za osnovne soie; izuanje v peuii ueiin. i. aei, ki je namenjen prvemu šolskemu letu, je vviurovo „moje prvo ueruo'. v novi nakiaui, ki oo urzKone potreona za soisko leto iv^-i—¿J, uoui Knjiga naslov: „f i va cuanKa ". uieue vseume ji oo treua ie neKaj neoistvemn izpremeino, kei se je uosiej lzKazaio, ua je vviurova Knjiga najooijsa učna Knjiga Kar smo uosiej imeti tej enaKin Kiijig. 11. del je ze douskan in oaoDren. iNa-menjen je drugemu šolskemu letu. i o je Uangiova „uruga čitanka ', i to knjigo je odpravljena najobčutnejša vrzel, uvesti jo je s pričetkom šolskega leta 1921-- . „ . lil. del je v rokopisu gotov. 1 o je „Tretja čitanka", ki jo je sestavil L. cer-nej in ki je namenjena tretjemu šolskemu letu. Preden bo rokopis končno redigi-ran, ocenjen, odobren in dotiskan, stopimo že v solarno leto 1922, zato te knjige s pričetkom šolskega leta 19J1—¿2 še ne bo mogoče uvesti. Pomagajo si šole lahko s tem, da tudi za tretje šolsko leto porabijo Ganglovo knjigo, ki je povsem nova in tako Dogate in pestre vsebine, da jo bo učiteljstvo na tej stopnji s pridom uporabljalo — posebno zaradi tega, ker te knjige otroci tretjega šolskega leta ne poznajo. Le poglavja iz prirodoznanstva, domoznanstva in slovnice bo moralo učiteljstvo dopolnjevati na temelju in po zahtevah dotičnih učnih načrtov. 1 o bo lahko in tudi prijetno delo ob vestnih pripravah za pouk. IV. del, namenjen četrtemu in petemu šolskemu letu, sestavlja Andrej Rape. i o bo „Četrta čitanka", ki bo na razpolago do pričetka šolskega leta 19^2—23. Dotlej naj se na teh učnih stopnjah porablja istega sestavljalca „Šolski list" (11. stopnja, 3. št.), ki ga je v založništvu še dovolj na razpolago, da učiteljstvo zaradi učnih knjig četrtega in petega šolskega leta ne bo v zadregi. V. del sestavlja Pavel Flere. Io bo „Peta čitanka", ki bo služila kot učna knjiga slovenskega jezika za šesto, sedmo in osmo šolsko leto. Tudi Fleretova knjiga bo na razpolago do pričetka šolskega leta 1922—23. Dokler ta knjiga ne izide, je imenovanim učnim stopnjam na razpolago III. stopnja 2 št. „Šolskega lista" (Flere). Učiteljstvu je torej tudi v tem oziru dovoljno in uspešno pomagano. Vrhutega so v delu posebne realne knjižice za prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, ki bodo do šolskega leta 1922 —1923 dogotovljene in na razpolago dane trem najvišjim šol. letom. — Dokler od četrtega šolskega leta dalje ne dobe učenci posebnih slovnic, ki se bodo naslanjale na dotične čitanke, je uporabljati Brinarjeve slovnice. Vse te knjige skupaj bedo enotna celota, vsebinsko in oblikovno človeški zmožnosti kar najdovršenei-še. Zato je treba preudarnega in nepre nagljenega dela, da ustvarimo res nekaj popolnega in trajnega. Sestavljalci bi svoje rokopise bržkone že vsi dokončali, ko bi ne imeli drugih službenih opravil preko glave. Toda ob tolikih uradnih poslih je to nemogoče in tudi ni nikomur na kvar, ker je za šolsko leto 1921—22 v tem pogledu dovoljno preskrbljeno. Da končno ponovimo! V šolskem letu 1921—22 naj se uvedejo in uporabljajo nastopne slovenske učne knjige: I. šolsko leto: \Vidrovo „Moje prvo' berilo". II. šolsko leto: Ganglova „Druga čitanka". III. šolsko leto: Ganglova „Druga č -tanka". IV. in V šolsko leto: Rapetov „Šolski list" (II. stopnja 3 št.). VI., VII. in VIII. šolsko leto: Fleretov , Šolski list" (III. stopnja 2 št.). Za pouk v srbo-hrvaščini je že odobrena in se detiskuje „Srpska ili hrvatska čitanka", ki so jo sestavili Gj. Lesica, P. Lokovšek in dr. R. Mole. Šolam (od tretjega šolskega leta dalje) bo s pričetkom šclskega leta 1921—22 na razpolago. Tudi nastenske table s cirilico bodo dotlej gotove. ______ - k: Prosvetni oddelek pri višjem šolskem svetu. Spomenica, ki Jo je glede osnovanja prosvetnega oddelka pri višjem šolskem svetu predložilo deželni vladi vodstvo organiziranega slovenskega učiteljstva že leta 1919, se glasi sledeče: »Slovensko učiteljstvo opaža že dolgo dobo let. da gre smotreno delo slovenskega učiteljstva v šoli v poznejši pošol-ski dobi odraščajoče slovenske mladine v občutno izgubo v premnogih krajih popolnoma v nič. S polno zavestjo trdi slovensko učiteljstvo. da ie vestno vršilo svojo vzgojno nalogo v vseh dobah in celo pod najhujšimi neorilikami je energično delovalo oroti nepismenosti med narodom in dalo ;ako temelj razmeroma visokemu odstotku izobraženstva slovenskega dela v kralje-s:vu SHS. Kaj je torej vzrok propadanju duševnega kaphala med mladino, ki izstopi iz šole? Število raznih prosvetnih društev v Sloveniji (čitalnic, izobraževalnih društev pevskih zborov, telovadnih organizacij gledaliških odrov itd.) ni bilo malenkostno. Tudi tu je bil tslovenski učitelj oni prosvetni činitelj. ki je aktivno deloval v vseh teh organizacijah v premnogih krajih, žal. popolnoma osamljen. Zbiral ie okolo sebe naraščaj, ga vadil v petju. igri. čitanju lepe literature, v kmetijstvu. posebno v čebelarstvu in sadjarstvu gojil ie zlasti v mestih, trgih in industrijskih centrih telovadbo, vse to pogosto pod najhujšimi razmerami. Vse to vrši slovensko učiteljstvo v svobodni državi še nadalje — in s še večjo intenzivnostjo. zavedajoč se svojega prosvetnega poklica in v svesti si. da je spas in bodočnost naše države samo v prosveti našega naroda. A vkljub temu ni opažati v Širokih plasteh naroda onega napredka, ki bi ga bilo pričakovali. Med drugim je padla javna ljudska morala zaradi vojnih posledic tako globoko, da je treba o tem mnogo in resno misliti. Dvigniti moramo nravnost in prosveto našega naroda na ono stopnjo, ki jo zasluži j>o svojem zva-nju in po vseh svojih sposobnostih. Predvsem treba oživiti delo v naših prosvetnih organizacijah. Da bo pa to delo skupno organizirano in da bo imelo gotov višji oficialen poudarek, v to svrho predlaga Zaveza jugoslovanskega učiteljstva. da osnuj deželna vlada za Slovenijo pri višjem šolskem svetu v Ljubljani prosvetni oddelek za šoli odraslo mladino in širše i-lasti slovenskega naroda. Uverjeni smo, !a ie treba v svrho enotnega organiziranega prosvetnega delovanja neke centrale. odkoder naj črpajo prosvetni čini-telji nasvete "in navodila. Ta prosvetni oddelek naj bi se po svojih funkcijah delil v štiri odseke, in S'cer: 1. Telovadni odsek, ki nai skrbi za razvoj Sokolstva in drugih telovadnih organizacij. za šport in telesno vzgojo sploh. 2. Duševno - izobraževalni odsek, ki naj mu pripada delokrog čitalnic, izobraževalnih društev, gledaliških odrov itd. 3. Pevski odsek, ki naj združuje in organizira vse pevske zbore. 4. Kmetijsko in gospodarsko izobraževalni tečai. ki imej na skrbi pospeševanje umevania in negovanja vseh panog kmetijstva in gospodarstva. Temu in tako organiziranemu prosvetnemu oddelku bi pripadala velika ln vzvišena naloga. V centralnem uradu, ki bi se nahajal pri višjem šolskem svetu v i jubljani, naj bi se izdelal najpreje natančen kataster vseh narodno prosvetnih društev, ki delujejo, oziroma so delovala med slovenskim narodom. Naloga »prosvetnega oddelka« bi bila. da stare prosvetne organizacije poživi, nove po potrebi ustanavlja, preskrbuje potrebne predavatelje. pri telovadnih organizacijah vaditelje in načelnike, pri pevskih zborih revovodje itd., splošno, da prosvetno delo čimbolj oživi in centralizira. Kjer potrebno, naj izkuša pridobiti takim organizacijam materialno pomoč in podlago V svrho podrobne izvršitve temelju temu uradu sklici deželna vlada anketo prizadetih činiteljev. ki nai določi točen delokrog zamišljenemu »prosvetnemu oddelku«. Zaveza jugoslov. učiteljstva je trdno uverjena, da bi imelo tako centralizirano delovanje z ustanovitvijo osrednjega urada pri višjem deželnem šolskem svetu v i jubljani velik uspeh, zlasti še, ako se mu da na tak način od strani deželne vlade primeren oficialen poudarek. Deželna vlada za Slovenijo naj to zasnovano misel izkuša čimprej praktično ¡zvesti, kar bo samo v dobrobit našega naroda.« Tako se glasi spomenica slovenskega učiteljstva deželni vladi, ki žal ni našla i azumevanja takrat v vladnih krogih, a upamo, da se z vstrajnostjo realizira tudi ra ideja naše organizacije, v dobrobit naroda. države in učiteljstva, ki ga edino taka rešitev izpelje iz situacije, ki jo slikamo v uvodniku. iz Jugoslavije. — Opozarjamo na današnji članek „Slovenske učne knjige za šolsko leto 1921—22", ki smo ga prejeli od dobro poučene strokovnjaške strani in katerega , prinašamo v današnji številki. Vprašanje učnih knjig je prišlo sedaj v štadij, da je postalo že pereče in skrajno nujno potrebne rešitve. Članek nam podaje določno smer glede šolskih knjig v predstoje-čem šolskem letu, hkrati nam pa daje smernice za organizacijo dela spisovate-ljem šolskih knjig za bližnjo bodočnost in je zaradi tega zelo aktualen. — Poslanec Brandner se je na jako nespreten način zaletel na dveh shodih v učiteljstvo. Šteli smo si v svoio stanovsko dolžnost, da odločno zavrnemo napad — najsi pride od katerekoli strani — posebno še, ker so bile navedbe pavšalne in so padale torej na vse trboveljsko učiteljstvo. A ne samo to! Poslanec Brandner je nadaljeval svoje slikanje učiteljstva v temni luči v Hrastniku in je s tem pokazal, da je njegovo nasprotje do učiteljstva stalno in načelno. Vsekakor ton, v katerem se je izražal poslanec Brandner napram ljudstvu o učiteljstvu ne dviga ugleda učiteljskega stanu, temveč ima za posledico, da vzbuja v ljudstvu mržnjo do učiteljstva. In proti temu je dolžno stanovsko glasilo, nastopiti proti vsaki stranki, najsi se prišteva tudi naprednim! „Učiteljski Tovariš" je ostro nastopil proti bivši liberalni stranki, ko so njeni voditelji prišli na dan s „pretiranimi zahtevami" in so pod to parolo nastopili proti učiteljstvu; ostro je nastopal proti klerikalni stranki, ko so pričeli njeni voditelji s „pons asinorum-om" boj zoper učiteljstvo in bo tudi ostro nastopal in obsojal tudi narodno socialistično stranko, dokler bodo njeni voditelji nastopali med ljudstvom proti učiteljstvu v takem tonu, kakor nastopa poslanec Brandner. Trditev, da mi nastopamo pristrano v korist JDS, je fraza, ker je gotovo, da bomo isti hip, ko bodo sedanji voditelji JDS pričeli na enak način izrabljati učiteljski stan v politiški borbi kakor to dela voditelj nar. soc. stranke, nar. posl. Brandner, nastopili z vso silo tudi zoper voditelje JDS, če bodo tako nastopali med ljudstvom proti učiteljstvu, kakor nastopa poslanec Brandner in list „Jugoslavija". Pozivamo poslanca Brandnerja, naj dokaže, da je anonimni članek zoper njega v „Jutru" izšel iz učiteljskih vrst; on naj imenuje dotičnika, ne pa, da vrže na ta račun pred ljudstvom kopico psovk na ves učiteljski stan — splošno. Poslanec Brandner naj imenuje one, katere je menil pod imenom lenuhi, on naj imenuje one, katere je menil pod imenom vzgojitelji mladine - gnusni denuncijanti, on naj imenuje one učitelje, ki „nagobezdajo" pokrajinskemu kraljevemu namestniku! Potem bodo oni pošteneje obračunali ž njim, kakor se on poslužuje sramotilnih izrazov pred ljudstvom o učiteljstvu. Nas ne straši očitek, s katerim operirajo mladi gospodje, da izrabljamo stanovsko glasilo v strankarske namene. Mi branimo čast učiteljstva pred narodom napram onim, ki nas po shodih in po časopisi!1 blatijo in nam jemljejo med narodom ugled. Sedaj se „Jugoslavija" hvalisa. kaka prijateljica je narodno socialna stranka do učiteljstva; da je dala en mandat v ljubljanskem občinskem svet^ učiteljstvu in da je sedaj nosilec liste zopet učitelj in primerja to razmerje z drugimi strankami. Mi pa sodimo stranko P an 3. 1 ■! ^ r 1 it a;enih dejanjih in po dejanjih njenih voditeljev in ne potrebujemo nobenega zaupnika iz učiteljskih vrst nikjer, če ve-,|l0. da so strankimi voditelji sami prijavi učiteljstva in upoštevajo ter se rav-najo po sklepih organiziranega učitelj- ! stva pri reševanju učiteljskih in šolskih vprašanj. Tudi klerikalna stranka je imela povsod vse polno v zastopih zastopni-^v-učiteljev, in vendar je nastopala na sfiodih in v časopisih proti učiteljstvu na £[lak_način, kakor nastopa sedaj posla nec Brandner in „Jugoslavija" kar od- ločno ubija naše simpatije do stranke in do lista-. Železniške zveze z Rogaško Sla-¡¡¡¡o za pokrajinsko skupščino UjU. (Iz jagosl. kondukterja".) O d H o dj tja iz {iubljane: 5.18, 12.06, 17.35 — Zidani-inost: 6.52. 13.42, 19.09 — Celje: 7.46. 14.40, 20.04 — Grobelno: 8.23, 15.20, ¿0.41 Rogaška Slatina: 9.40. 17.— >1.57. Stranske r rogc: Jesenice: 3.44 - Kranj: 9.43 — Ljubljana: 10.30 (zveza: ] 2.06) — Kočevje: 5.05, 11.22, Grosuplje: 6.58, 13.16, Ljubljana: S.05, 34.13 (zveza: 12.06, 17.35) — Metlika: 9.48. Novo mesto: 5.15. 11.35, Orosuplje: 7.08, 13.16, Ljubljana: 8.05, 14.13 (zveza 12.06, 17.35) — Rakek: 9.18, Ljubljana: 10.45 (zveza: 12.06, 17.35) — Maribor: 5.30, 10.15, 16.50, pragersko: 6.02, 10.47/ 17.22, Grobelno: 7.07. 11.49, 18.28 (zveza: 8.23, 15.20, 20.41). Odhod nazaj: Rogaška Slatina: 5.24, 13.21 19.04: Grobelno: 6.45, 14.45, 20.13; Ljubljana: 10.41, 20.30, 3.03, Pričetek šolskega leta 1921-22 na ljubljanskih šolah. Od višjega šolskega sveta smo prejeli sledeče uradno obvestilo: Na številna vprašanja naznanja višji šolski svet, da se prične šolsko leto 1921—22 na vseh šolah nepreklicno one 14. septembra 1921 z običajno skupno službo božjo, z naznanitvijo urnika in z objavljenjem disciplinarnih predpisov in dne 15. septembra z rednim šolskim poukom v polnem obsegu. Vpisovanja in razni izpiti se morajo opraviti že poprej. Izvzeti sta samo prva in druga deška osnovna šola (na Ledini in na Cojzovi cesti) 1 državni učiteljišči z vadnicama in licej, 1 kjer se prične šolsko leto teden dni kasneje, ker bodo na teh šolah pripravljena nočišča za obiskovalce velesemnja. — Kulturni boj. Porotna javna razprava dne 7. septembra 1921 ob 9. uri v Ljubljani. Nadučitelj Josip Lapajne proti uredniku „Slovenca". Zanimiva slika borbe kmečkega učiteljstva. — Knjižico za mladino o kralju Petru in kralju Aleksandru pripravlja tovariš Hren v Studencih pri Mariboru, kakor nam sporoča. Ako se peča še kateri izmed tovarišev s to zadevo, naj stopi ž njim v stik. — Dvajsetletni jubilanti in jubilantke ljubljanskega učiteljišča v šolskem delu se snidejo 3. septembra 1921 v Rogaški Slatini ter imajo zvečer skupni sestanek. Pridejo tudi odposlanci hrvaških tovarišev in tovarišic, ki so z nami vred priredili pred 20 leti skupno abiturijentsko veselico. Za prenočišča je preskrbljeno. — Tridesetletnico mature obhajajo v soboto .oz. nedeljo, dne 3. in 4. septembra v Rogaški Slatini naslednji maturanti mariborskega učiteljišča iz 1. 1891: Bezjak Šimon, Ceh Fran, Cernej Ludo-vik, Cernelč Fran, Lesjak Martin, Majhen Ivan, Pečnik Josip in Šerbak Ivan — brez oficijelnega sporeda. Prijatelji dobro došli! • — Učne knjige za meščanske šole. Na razna vprašanja, kaj bo s Čitankami in Zgodovino v prihodnjem šolskem letu, Pojasnjujem nastopno: Brinarjeva Čitanka za meščanske šole, III. del, se že na-tiskuje ter bo dovršena najbrž že tekom Prihodnjega meseca. Rokopis IV. dela čitanke za meščanske šole (za nastavne razrede) je predložen v aprobacijo. Bri-"arjeva Zgodovina za meščanske šole, izide tekom prihodnjega šolskega leta. — J. B. — Društvo ..Selbsthilfe der Lehrer-schaft Steiermaks" je povišalo zavarovalnino in s tem tudi prispevke. Po ysakem umrlem udu se izplača 8000 a. K ali 2000 j. K. Prispevki znašajo za vsak smrtni slučaj 10 a. K ali 2.50 j. K ter letne pristojbine 20 a. K ozir. 5 j. K. Ta polica velja od 199. smrtnega slučaja da-'ie. Dne 26. septembra t. 1. se vrši občni zbor. Vsi dosedanji udi, kateri hočejo še Naprej ostati pri društvu, naj do tega dne Poravnajo svoj dolg, sicer se izbrišejo. Vsak smrtni slučaj se bode objavil v "Učiteljskem Tovarišu". Kdor hoče najdenega pojasnila, koliko še dolguje ali Koliko ima vpisanega v dobro, naj se 0°rne na Viktor Phillipeka, ravnatelja v E- v Mariboru, Trg Svoboda 3, ali pa na uavorina Vodenika, nadučitelja v Mari- k°ru, Gosposka ulica 46. Za odgovor se jjaJ priloži znamka. Da se prihrani nekaj P°stnine, lahko več udov ene in iste ali okraja vpošlje udnino skupno na eni nakaznici, samo ob robu naj se označi ime iri svota posameznega plačnika. Dticvan.e ,.r,me-a deklica. — Al. Gradnik: O zlata zemlja. — i'rof. dr. R. Nahtlgal: Matija Murko (Konec). — i v. Albrecht: Tri Koroške III. — A. Vodnik: Za-ni oči mehko, mehko mi. — A. O. Lastovka. — lirko Pretnar: Vrnitev. — Milan Fabjančič: Je-3. — Stano Kosovel: Ne govorite! — Književna >ročila. — Kronika: A. Lajovic: Opera. — Nove iijige. — »Ljubljanski Zvon« se naroča pri Ti-covni zadrugi v Sodni ulici 6 ter stane letno SO K. Popotnik. Vsebina 7.-9. štev.: 1. B. Trste-ak - Holjac: Davorin Trstenjak. — 2. Dr. Fr. ierganc: Dr. Franc Veber: Uvod tv filozofijo. — Dr. Simon Dolar: Kako dvignemo ljudsko Izobrazbo in vzgojo. -- 4. Regina Gobec: Psiholo-ja čustva in psihofizični proces. — 5. Zgeč 'anjo: Pijančevanje, družba in vzgoja. — 6. jO— Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)................ 40— Jos. Pavčič: NaSim malčkom (Malim pianislom).......... . . 40— Nemcova: Češhe pravljice (II. zvezek.)....... , K 11— — — — France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........12— , , 16— oh i»erinjak...................... » » Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6'—, 8-40. 9 —, 25'—, 30'—. -a- I Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flerfe. Dustroval: Anton Koželj. • - - - Bros. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - iiv«w • Či\lcilri i »A Od šolskega lista je na razpolago samo še 3. štev. OOISKl llSu II. stopnje (Rape) cena 14 K in 2. štev. III. stopnje (Flere) cena 14 K. V prid Učiteljskemu konviktu: Žirovnik: Narodne pesmi, I. II. in III. stopnja cena 5 K. Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino. Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. Oglas. Vsem šolskim vodstvom! Priporoča se naročiti čimprej za bodočo šolsko sezono črnilni ekstrakt ,EFESIN' ki daje najboljše in najcenejše šolsko črnilo. Ako bi ktero šolsko vodstvo dvomilo o dobri kvaliteti tega črnila, se lahko obrne na šolsko vodstvo na Vrhniki za pojasnila. Cena je za 1 kg ekstrata, ki da od 40—70 1. Ia črnila 350 K prosto poštnine. Doza pol kg stane 200 K franko. Za male šole nudim 1 karton 24 vrečic vsaka za 1 četrt 1. črnila za 72 K. Za cenj. naročila se priporoča Rudolf Cotič, Vrhnika. Učimo se srbohrvaščine! V ta namen nam bo najbolje služilo dr. Josipa Menceja v, . ii tta Dramatika in o ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron. Izšle so: „Narodne bimne in domorodne pesni ia mladino". Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. Izšla je brošura: Zbirka važnejših novih naredb in odredb za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. Sestavil: Fr. Fink, okr. šol. nadzornik. L zvezek. (Od prevrata do konca 1. 1920.) To zelo potrebno, pregledno in praktično sestavljeno knjižico, priporočamo najtopleje vsem okrajnim in krajnim šolskim svetom, ravnateljstvom učitelišč in meščanskih šol, šolskim vodstvom in vsemu učiteljstvu. Cena 5 D. Dobiva se v knjigarni Učiteljske tiskarne. 3E 3E m i Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani je izdala in založila knjigo: Pavel Kuna ver: Na planine. S 16 slikami. Cena 50 K. Knjiga je nepogrešljiva za vsakega turista, potrebna za vse, ki se hočejo posvetiti turi-stiki, zanimiva za vsakogar, ki ima le količkaj čuta za krasote našega divnega planinskega sveta. Brez nje ne sme biti nobena šolarska, ne učiteljska knjižnica, ker vzbuja ljubezen do domovine. Vzemite jo v roke in čitajte jo! Preverili se boste, da je na slovenskem književnem trgu malo takih knjig kakor je ta. i V Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: r\»|!n« c -1E. Gangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. DediStini. III. Trpini. uoiind auiz Trd0 vez. K 18._p ......... mrn9fL! A/lar Drugi predelani natis. Sestavila Marica Gregorlfeva (StepanSfeva). UlfOSKI ouer ,grke „ m|a