Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
K :=!!!
™!
Leto XII. — Štev. 14.
V Ljubljani, 8. aprila 1956
1
Ib
izdaja Časopisno založniško podjetje • Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta TomšlCa« v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani -Uredništvo: Llkozarjeva 12, uprava: Cankarjeva t (pasaža Nebotičnika) - Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. S02-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) - Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din.
J!!!
Prvenstvo Slovenije v krosu
llubllana
Ljubljana, 8. april. Danes dopoldne je bilo o Šiški republiško prvenstvo d krosu. Start in cilj za vseh šest disciplin je bil na stadionu Ljubljane, proge pa so potekale večinoma ob kamniški progi. Starterju se je vsega skupaj javilo 110 atletov in atletinj.
Ta številka je za republiško prvenstvo v krosu vsekakor mnogo premajhna. Med drugim nam kaže tudi to, da v atletiki še vedno nismo napravili večjega koraka k množičnosti. Današnjega tekmovanja so se Udeležili tekmovalci Branika, Maribora, Kamnika, Ljubljane, Svobode, Odreda in partizanskih društev iz Kočevja, Novega mesta in Postojne. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in izvedeno, le za proge bi
Ob novih smereh v našem športu
Kal pa sedal !
V našem športu se zadnje čase dogajajo nove stvari. Zadnja zborovanja Športne zveze Slovenije ter naših strokovnih zvez, predvsem pa občni zbori naših športnih društev dokazujejo, da smo prišli z našim športnim življenjem na važno preokretnico. Razpravljanja o izboljšanju ter odstranitvi raznih napak, zlasti pa prizadevanje za izboljšanje tekmovalnih sistemov, so v naše športno življenje zaorale nove brazde. Danes res še niso dovolj globoke, pa se le poglabljajo z nevzdržno silo. Nove misli niso več saino utopija v glavah posameznikov, kot so to trdili nekateri, ki niso verjeli, da se šport lahko izpremeni v družbeno koristen faktor velikega pomena; ne, danes smo že tako daleč, da spoznanje zajema že široke plasti naše v športu aktivne mladine. Poročila z raznih občnih zborov naših društev pričajo o tem, da v društvih prevladuje zdrava miselnost, pri-staši. starega in slabšega športa ostajajo v manjšini. Bil sem te dni na občnem zboru študentskega društva 01ympie, ki se je tudi krepko vključila v ta prizadevanja in reči moram, da so ljubljanski študentje na svojo skupščino lahko upravičeno ponosni. Energično so obračunali z dvema malenkostnima poizkusoma zagovarjanja starih slabosti in enostavno niso dovolili več zagovarjati napak. Pridružili so se tako Odredu, Rudarju, Ljubljani, Mariboru in še vrsti drugih društev. Vsebinsko novi šport je torej na pohodu.
Še bolj razveseljivo pa je, da s® je našim prizadevanjem priključila tudi centralna Zveza športov. Tudi tam so tovariši spoznali, da bo treba pričeti z novim delom — čim preje, tem bolje. Na zadnji konferenci, ki je bila v Beogradu te dni, so prav tako sprejeli niz sklepov, vsebinsko enakih tistim, s pomočjo katerih pri nas že dosegamo prve uspehe. Lahko torej rečemo, da bo novo v najkrajšem času, kjer tega še ni, zajelo vso državo.
Največ razpravljanja in razumljivo tudi razburjenja po-' vz roča jo ukrepi v zvezi s tekmovalnimi sistemi, tako da se zdi, kot d atu pričenja in tudi neha vse. Pa ni tako. Slabi tekmovalni sistemi so samo posledica napačnega gledan ia na šport. Slabe tekmovalne sisteme smo ustvarili zato, ker našega športa nismo znali pravilno unorabl jati, nismo ga znali približati ljudem in družbi. Sai sicer ne bi mogli govoriti o družbeno škodljivih vplivih (seveda ne v vseh panogah in ne vedno) o materialni škodi, klubaštvu, profesionalizmu itd.
(Nadaljevanje na 5. strani)
l
lahko rekli, da so bile ponekod preozke in skoraj niso dovoljevale prehitevanje.
Najprej so se pomerili mlajši mladinci, ki so bili tudi najštevilnejši. Borba za prvo mesto se je razvijala med Naraksom in Punger-čičem, nazadnje pa je bil Celjan le nekoliko močnejši. Med mladinkami smo videli zanesljivo zmago Pucove, ki se je že lani uveljavila kot dobra sprinterka, letos pa je svoje odlične kvalitete dokazala tudi na nekoliko daljši progi. Državni mladinski rekorder Franc Hafner je slavil zmago z veliko prednostjo. Na cilj je prispel zelo svež in najbrž ne pretiravamo, če pričakujemo od tega atleta letos še mnogo boljše rezultate kot lani.
Člani so se borili za naslov prvaka Slovenije na dveh progah. Na krajši, ki je znašala 3000 m, Vipotnik ni imel pretežkega dela. Pričakovali smo nekoliko več odpora s strani njegovih klubskih tovarišev Gajška in Kralja, k"i sta ga celo premagala še Orkšlar in Homan.
Člani na daljši progi in članice so nastopili nekoliko kasneje to je že v odmoru nogometne tekme Ljubljana : Segesta. Kot je bilo
ričakovati je na 7 km prišlo do
ude borbe med Špacapanom, Važi-čem. in Maletom. Prva dva tekmovalca sta tekla ves čas skupaj do nesrečnega padca Važiča, malo pred prihodom v stadion. Talentirani tekač iz Celja je ob tej nezgodi izgubil precej dragocenih sekund, pa tudi volje, saj je prišel v cilj kar >peš«. V skupini članic smo pogrešali predvsem državno rekorderko Slamnikov©, pa tudi še nekatere druge tekmovalke in znana smučarka Amalija Belaj ni imela pretežkega dela. Lep uspeh je dosegla tudi Pokovčeva, na 3. mestu pa že najdemo izrazito sprinterko Knezovo, ki je kot kaže celo podcenjevala svoje sile in prispela na cilj zelo sveža.
Danes pa ni šlo samo za naslove republiških prvakov med posamezniki. V vsaki kategoriji so se borila moštva, sestavljena iz treh tekmovalcev za prvenstvo v svoji kategoriji, razen tega pa še za naslov vse-dkipnega prvaka. V tem ekipnem tekmovanju so prijetno presenetili tekmovalci Ljubljane, ki so zmagali v štirih kategorijah, v dveh pa osvojili 2. mesto, kar jim je seveda popolnoma zadostovalo za osvojitev naslova prvaka in to z dokajšnjo prednostjo. Zanimivo je predvsem to, da je Ljubljana osvojila nairvišje mesto tudi pri članicah in mladinkah. ŽAK Ljubljani k uspehu na tem tekmovanju samo čestitamo, saj so dokazali, da so se od vseh sodelujočih organizacij za to tekmovanje najboljše pripravili.
Rezultati — mladinke 800 m: 1. Puc (Lj) 2:23.4, 2. Hauptman (O) 2:25.2, 3. Hercog (Br) 2:27.4, 4. Rehar (KI), 5. Vobič (Br), 6. Pristavec (Lj), ekipno: 1. Ljubljana 22, 2. Branik 16, 3. Odred 15, 4. Kladi var 13, mlajši mladinci — 2000 m: 1. Naraks (KI) 6:03.4, 2. Pungerčič (Sv) 6:05.3, 3. Ingolič (O) 6:09.9 4. Polner (Br), 5. Špan (Lj), 6. Korošec (Lj), ekipno:
DALEČ PRED VSEMI
1.	Ljubljana 42, 2. Kladivar in Bra-
nik 39, 4. Svoboda 38, 5. Odred 37, 6. Maribor 10, 7. Kamnik 5, starejši mladinci — 3000 m: 1. Hafner (Lj) 9:59.4, 2.Štros (Lj) 10:10.5, 3. Derganc (O) 10:26.0, 4. Venk (KI), 5. Simonič (O), 6. Pak (Mar), ekipno: 1. Ljubljana 25, 2. Odred 17, 3. Maribor 14, 4. Kladivar 10, članice — 1200 m: 1. Belaj (KI) 5:44.2, 2. Pokovec (Lj) 5:54.1, 3. Knez (O) 5:59.2, 4. Pivk (Lj), 5. Kovač (O), 6. Puntarič (Lj), ekipno: 1. Ljubljana 15, 2. Kladivar H, 3. Odred 10, člani — 3000 m: 1. Vipotnik (KI) 9:43.8, 2. Gajšek (KI) 9:50.4,	3. Okršlair (Lj) 9:56.0, 4.
Homan (Lj), 5. Kralj (KI), 6. Stamejčič (O), ekipno: 1. Kladivar 19, 2. Ljubljana 12, 3. Odred 5, člani — 7000 m: 1. Špacapan (Lj) 20:18.0, 2. Male (KI) 20:23.0, 3. Tratnik (O), 20:28.0, 4. Važič (KI), 5. Svetina (O), 6. Peharc .(Lj), ekipno: 1. Kladivar 14, 2. Ljubljana' 12, 3. Odred 10, vseekipno prvenstvo: 1. Ljubljana 38,
2.	Kladivar 29.5, 3. Odred 23, 4. Branik 9.5, 5. Maribor 5, 6. Svoboda ■*
Rožman Marko
Danes je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v akademijskih sestavah (poročilo na 2. strani). Na sliki vidimo mladinke »Partizan« Trnovo
Mladinke so se pomerile na 800 m dolgi progi
I.	conska nogometna liga
Trda je bila borba
Berglez se le še pravočasno vrnil
Ljubljana, 8. aprila. Prognoze, prognoze... Večkrat nas varajo, tudi danes bi nas kmalu. Vse je šlo tako »na tesno« in šele o 90. min. igre med Odredom in Metalcem se je nekaj nad 3000 gledalcev oddahnilo: »Dobro, da se je Berglez pravočasno vrnil iz Madžarske, je vsa j dosegel edini gol in priboril Odredu zmago...« S takšnimi komentarji so se ljudje danes razhajali s stadiona ob Titovi cesti.
ljivim dogodkom na igrišču, vse od začetka pa do konca. Reči moramo, da nas je Metalac presenetil, in da mu po današnji igri kot jo je prikazal, mesto, ki ga zavzema na lestvici ne pripada. Njihova odlika je
Odred ; Metalac 1:0 (1:0)
Zares, prav nič čudnega ne bi bilo, če bi sc današnja tekma zaključila z drugačnim rezultatom kot se je, saj smo bili priča mnogim razbur-
1

Špacapan (AK Ljubljana) si je priboril prvenstvo na najdaljši progi
Ljubljana, 8, aprila. Pred današnjo zmago je bilo moštvo Ljubljane v nevarnosti, da bi moralo jeseni igrati v slovenski ligi. Točki, ki so jih Ljubljančani danes osvojili, pa sta vsaj zaenkrat to nevarnost odstranili im bo morala verjetno danes poražena Segesta ob zaključku ligaškega tekmovanja zapustiti to skupimo. Ker pa smo pri nogometu tolikokrat veselo in žalostno presenečeni, je seveda vse le verjetno. Do konca tekmovanj nas loči še 7 kol, kar pomeni, da ima vsak klub možnost osvojiti po 14 točk...
Ljubljana : Segesta 3:0 ((2:0)
Ljubljana: Zupančič, Sočan, Čretnik, Gruden, Maruša, Čebohin, HacLer, Blaznik, Dolenc, Perharič, Ra,zbornik,
Segesta: Vipotnik, Smeh, Djulaj, Draženovič I, Fraojevič, Draženo-vič II, Traumberger, Bereg, Mariče v ič, Zubarn, Livun.
Domači so v prvem polčasu igrali z vetrom vendar proti soncu. Gledalci se Še niso mogli prav odločiti katera stran naj bi bila boljša, že je Blaznik dosegel prvi gol in sicer največ po krivdi vratarja, ki je zapustil vrata. Vendar zasluži Blaznik vse priznanje, saj kljub temu priložnost za gol ni bila najbolj rožnata. Le malo za tem bi Ha el er kmalu dosegel gol, zadel pa je le prečko. V tem delu so bili domači v rahli premoči, Segesta je nekajkrat skušala urediti svoje vrste, vendar fi to ni uspelo. Tako so domači v tem delu dosegli še drugi gol. Približno na sredini igrišča je Gruden odvzel žogo napadalcu Se-geste in jo lepo podal Dolencu. Slednji je ušel branilcu in dosegel gol. Domači so imeli še nekaj ugodnih priložnosti, katerih pa napa-
e e e e
dalci kljub pomoči vetra niso znali izkoristiti. Precej priložnosti je zapravil Perharič, kii je preveč zadrževal žogo in tudi slabo podajal. Tudi Hacler na krilu danes ni igral najbolje.
Drugi del današnje tekme pa je bil precej različen od prvega. Domači so igrali proti vetru in se nikakor niso znašli. Igrali so precej slabše kot v prvem polčasu. Gostje pa so poleg pomoči vetra še uredili svoje vrste. Ljubljana je v tem delu le redko napadala, pa še takrat hapadalci niso bili nevarni. Vratar Zupančič, ki v prvem dielu skoraj ni imel dela, je pokazal nekaj svojih sposobnosti. Nekajkrat pa so imeli domači pravo srečo, da nasprotniki niso dosegli gola.
Za prekršek nad Dolencem je sodnik dosodil 1 brnet rovko. Streljal jo je Dolenc, vratar oa je žogo odbil v kot. Gostje so igrali vedno bolje, vendar'kljub slabi obrambi niso mogli doseči gola. V tem delu je Ljubljana le nekajkrat napadla. Enega teh napadov je izkoristil Dolenc, ki je zopet pobegnil obrambi in dosegel končni rezultat 5:0. Sploh je bil danes Dolenc med najboljšimi igralci na igrišču, saj je bilo edino pri njemu opaziti, da se bori požrtvovalno. Proti koncu tekme so imeli gostje zopet nekaj ugodnih priložnosti, domači pa srečo, ker jih napadalci Segeste niso izkoristili.
Sicer je res, da je tekmo precej motil veter, vendar kljub rezultatu 3:0 z igro ne moremo biti zadovlini. Le na trenutke so se igralci trudili, sicer pa so zmedeno tekali po igrišču in niso mogli zadovoljiti kakih tisoč gledalcev. Posebno obramba je orecei šepala in najslabši je bil Čretnik, ki je večkrat slabo, posredoval.	M. G.
bila start na prvo žogo, brzina in ostrost, glavna napaka pa neodločen napad, ki je ob kazenskem prostoru pozabil kaj je njegova naloga.
Edini gel tekme je padel že v 6. min., dosegel ga je Berglez, in bil je zares lep. Toda obe moštvi sta imeli več priložnosti za izpremembo rezultata. Odred je tokrat v prvem ddlu prvega polčasa precej prevladoval na igrišču in močno oblegal nasprotnikova vrata, toda ostra obramba gostov je marsikdaj dobro izvedene akcije razbila. Zlasti so bili pri tem odločni krilci, katerim notranji trio odredovega napada ni mogel do živega. Videli pa smo, da si Metalac vedno bolj prizadeva, da bi izravnal igro z domačim moštvom. Na trenutke so Zagrebčani celo prevzeli pobudo v svoje roke in domači branilci so morali dobro braniti, da se ne bi kaj zgodilo. V I. pol. sta na-' stali precej razburljivi situaciji v 17. min. pred vrati Odreda, 6. min. kasneje pa pred vrati Metalca. Toda vse je minilo brez gola. Mnogo bolj živahna igra je bila sredi igrišča, kjer smo videli dosti zanimivih dvobojev.
V drugem delu je bil Metalac mnogo nevarnejši, Odred pa je nekoliko popustil. Prišlo bi do "več nevarnih situacij, če ne bi bil na mestu Medved, za njim pa še Gcorgijevski in končno če ne bi Berginc uspešno čistil v sredini, V 60. min. so namreč gostje dosegli kot, po katerem bi kmalu prišlo do gola. Strel pa se je znašel v outu. Takoj naslednji trenutek je sledila nevarna akcija Metalca, nenadni strel je Georgijevski s težavo ubranil v kot. Nekoliko za tem je uprizoril Odred precej lep protinapad, pa brez uspeha: Guban je dvakrat zgrešil cilj! 6. min. pred koncem igre bi postala napaka Berginca skoraj usodna, vrata so bila namreč prazna, k sreči pa se ni zgodilo nič. Se mnogo je bilo takšnih razburljivih trenutkov, toda rezultat se do konca ni spremenil.
Kot rečeno se je Metalac pokazal kot solidno moštvo, najboljši pri h jih
(Nadaljevanje na 8. strani)
LESTVICA I, CONSKE LIGE
Lokomotiva	15	11	3	1	41:14 25
Šibenik	15	10	4	1	34:14 24
Split	16	8	2	6	37:20 18
Rijeka	15	8	1	6	31:21 17
Odred	15	7	2	6	27:25 16
Trešnjevka	15	5	5	5	25:22 15
Branik	15	6	3	6	32:32 15
Ljubljana	15	6	3	6	24:26 15
Karlovac	15	3	6	6	17:21 12
Segesta	15	3	5	7	20:31 11
Metalac	15	3	3	9	17:32	9
Nova Gorica	16	2	1	13	16:63	5
Lokomotiva	:	Split		2:1 (2:1)	
Karlovac :	Šibenik			1:1 (1:1)	
BELEŽNICA S TURNIRJA FIFA V BUDIMPEŠTI
rglez edini, ki zas
Zopef novi plavalni rekordi
5 preteke) je že CŽtrtiŽ,
Pravkar so jugoslovanski mladinci končala tekmo z Romunijo. Fantje so še lovili sapo in se v diru zapodili v kopalnice. Seveda niso pozabili pravkar minulih dogodkov na zelenem igrišču v Gyoru. Obraz našega trenerja Paviča je bil zaskrbljen. Ni bil zadovoljen z rezultatom in z nagubanim čelom se je sprehajal - po hodniku. Seveda v takšnem trenutku ne moreš dobiti kar tako izjave za časopis. Toda kljub temu vprašanje ni izostalo: »Kateri so bili najboljši igralci?« Trener Pavič je privzdignil obrvi in kratko rekel:
»Berglez, potem...« Tu je obstal. Nato pa je dodal:
»Napišite samo Berglez! Edini, ki zasluži pohvalo!« . . .
In spet smo v Budimpešti, dva dni po tem dogodku. Še en težak udarec za naše moštvo. Na stadionu bivše »Hungarie«, ki nosi danes ime popularnega kluba »Voros Lo-bogo«, je Avstrija, sicer prav slaba reprezentanca povsem nepričakovano oremagala favorita, Jugoslavijo. Kljub premoči poraz - 0:11 Občinstvo je bilo na naši strani. Slišali smo klice nezadovoljstva, ko je žoga udarila v prečko, in ko je neverjetna sreča reševala avstrijskega vratarja. V naši slačilnici je bila težka psihoza. Tu se je znašel sam napovedovalec madžarskega radra z mikrofonom v roki. Iskal je trenerja Mišo Paviča, da bi razložil, kako je prišlo do katastrofe. Trener Pavič je med drugim rekel: »Naši mladinci se niso dovoli trudili. Če bi vsi igrali tako kot Berglez, bi prav gotovo bilo malo drugače. Tako pa ...«
Zadnja tekma. Spet smo v Budimpešti na igrišču »Kiniszia«. Poljaki so bili v vodstvu skoraj do zadnje minute, ko je Galič rezultat izenačil. Naš trener Miša Pavič je bil še enkrat žrtev radovednih novinarjev. Hoteli so pač slišati mne-
Koltvo Ljubelja
zmagovito na Lipanici
Bled, 8. aprila. Smučarski klub »Krm« je danes priredil tradicionalni veleslalom za »Dularjev memorial«. V lepem sončnem vremenu je startalo nad 30 tekmovalcev. Prehodni pokal je že četrtič zaporedoma osvojilo moštvo Ljubelja iz Tržiča. Rezultati — ekipe: 1. Ljubelj (Tržič) 6:40.6. 2. Ločan (Škofja Loka) 6:58.0, 3, Krim (LJ.) 7:07.3. Posamezniki: 1. Praček C. 2:06.8, 2 Praček M. (oba Jes.) 2:10.0, 3. Jarc (Kr.) 2:10.6. 4. Krmelj (Li.) 2:11.2, 5. Ogriz (Bled) 2:11.2, Mladinci: 1. Ja mimik (Trigl.) 2:10.3, 2. Stritih 2:19.7, 3. Kralj (oba Jesenica) 2:21.8.
Košarkarji Ljubljane v Puli
Pula, 8. aprila. V današnjih prijateljskih tekmah mladincev in mladink — košarkarjev Ljubljane in »Partizana« iz Pule so bili obakrat nspešmi domačini. Mladinci so zmagali z 29:27 (13:9), srečanje mladink pa se je končalo z zmago domačink 19:14 (7:5).
nje trenerja o najboljšem igralcu. Tovariš Pavič je spet govoril:
»Najboljši je bil Berglez. Lahko rečem, da je bil sploh najboljši Jugoslovan na celotnem turnirju. — Prav gotovo je eden od redkih kandidatov za srečanje z Madžarsko, ki bo 29. aprila na »Nep« stadionu.«
Poleg Galiča je bil Berglez edini Jugoslovan, ki je že večkrat nastopil za našo reprezentanco. Spominjamo se ga že leta 1954, ko je v Beogradu oblekel majico z državnim grbom na prsih, v tekmi proti Grkom, ko smo si priborili lepo zmagp z 2:0. Berglez je takrat prestal svoj »ognjeni krst«. Nekoliko kasneje, ko smo pričakovali povratno tekmo v Atenah, je mladega, plavolasega Slovenca doletela kriza in zato ni bil določen kot kandidat v državno reprezentanco. Kasneje ga naši strokovnjaki prav tako niso uvrstili v reprezentanco, ker so nanj kratkomalo pozabili.
V časopisju smo slišali, da je Vlado Berglez vstopil v vrste ligašev Odreda. Zapisano je tudi bilo, da je v prvem moštvu igral že s precejšnjim uspehom. Poklicali so ga v Beograd, kjer je bilo izbirno tekmovanje. Prav gotovo nima več konkurenta, zato je znova oblekel majico z državnim grbom na prsih. Rekli smo torej: Berglez je bil naš najboljši igralec!
Vprašajte naše ostale mlade nogometaše, kdo je bil najpopularnejši med njimi. Dobili boste od vseh isti odgovor: Vlado Berglez! Ne samo, da je dober nogometaš, izkazal se je tudi kot dober tovariš, saj je v kritičnih trenutkih vzpodbujal svoje slabo razpoložene tovariše. Ko smo se poslavljali, smo mu želeli srečno pot in na svidenje, saj so srečanj^ s takšnimi dobrimi znanci vedno prijetna.
Pero Zlatar
Različna plavalna tekmovanja v ZDA so dala zopet nekaj novih svetovnih rekordov v plavanju. Na prvenstvu ZDA v New Havenu je štafeta severne Karoline na 4X100 y plavala 3:46.2, kar je za 1.8 sekunde boljše od dosedanjega svetovnega rekorda. Boljše od uradno priznanih rekordov so na Istem tekmovanju plavali tudi Avstralec Aubrey na 100 y t 49.1 ter Wiggins na 100 y metuljček s 54.5 in Kutyna na 100 y prsno z 1:03.0. Na 440 y je zmagal George Breen v odličnem času 4:30.1. O novem svetovnem rekordu poročajo tudi iz Dayton Beacha, kjer je Shirley Mann plavala na 100 y v metuljčkovem slogu 1:04.1, kar Je za 1.3 sekunde boljše od dosedanjega rekorda njene rojakinje Mullen. Dva rekorda pa sta bila zrušenan v New Yorku. Japonec Nagasavva je dosegel na 220 y v metuljčkovem slogu čas 2:19.4, ženska štafeta kluba Lafayette pa Je dosegla na 4X100 y 3:56.8.
Na tradicionalnem »nilskem maratonu« dolgem 57 km je bil najboljši Egipčan Abu Helf, ki je omenjeno progo preplaval v času 17:01.01. Zenske so plavale na 41 km dolgi progi, najboljša pa Je bila Angležinja Flsher z 12:10.00.
V Clevelandu so se pomerili najboljši teniški igralci-profeslonalcl za svetovno prvenstvo. Amerikanec Gonzales je v finalu premagal Seguro z 21:15, 13:21 ln 22:20.
John Landy, svetovni rekorder v teku na 1 miljo, Je ponovno potrdil svojo od-
lično formo. V Melbournu je pretekel da je Landy premagal m^Jo Štirih ihlnub
1 miljo v času 3:58.6.
Republiško prvenstvo v akademijskih sestavah
Vsa ljubljanska društva so prispevala le 2 točki!
LJUBLJANA, 8. aprila. Danes dopoldne je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v akademijskih sestavah, na katerem smo videli 22 sestav. Tokrat so rešili čast Mariborčani, predvsem člani društva »Partizan«-Železničar, saj so prispevali kar polovico točk, ki so bile razmeroma dobro izvedene in originalne po zamisli. Močno pa nas je razočarala udeležba iz Ljubljane in še nekaterih večjih krajev.	.
Vsako leto ob tem času vprašujemo naša društva, kaj so v zimskih mesecih pripravila v tej smeri vadbene dejavnosti in kako so uspela obogatiti naš vadbeni program z novimi akademskimi točka- . mi. V ta namen je posebna sodniška komisija pri Izvršilnem odboru . »Partizana Slovenije« tudi letos ocenjevala akademijske sestave tistih društev, ki so se najbolje odrezala pri skušnji v svojih okrajih. Zahteve so bile razmeroma težke, saj so sodniki pri ocenjevanju strogo pazili na to:
1. da sestava kompozicijsko najboljše izzveni; 2. da so vaje v sestavi ustrezne skupini, kateri so namenjene; 3. da je njih učinek dovolj močan (fiziološka vrednost);
4. da je glasbena spremljava pravilno izbrana, in 5. da je izvedba kar najboljša.
Predno objavljamo uraden uspeh, moramo pohvaliti naše pridne prednjake in prednjakinje — avtorje sestav, ki so vložili mnogo truda in nesebičnega dela, da je šlo danes v Narodnem domu tako gladko naprej in da smo v rekordnem času (v 2 in pol urah!) opravili tekmovanje. K skušnji- je pristopilo 22 skupin in enako število avtorjev sestav. Kdo so pa izvajali te akademijske sestave? Nihče drugi, kakor naša mladina, ki redno obiskuje vadbene ure v naših partizanskih društvih.
Prav posebno moramo pohvaliti društva iz agilnega mariborskega okraja, ki je poslalo v Ljubljano kar 12 skupin in to odlično pri-
pravljenih. — Grajati pa moramo Ljubljančane in društva iz bližnje okolice, ki so bila zastopana pri tej skušnji le z dvema skupinama iz društva »Partizan«-Trnovo.
V primerjavi z lanskoletnim tekmovanjem je bilo letos opaziti med nastopajočimi skupinami le nekaj res novih, izvirnih tovrstnih sestav. To področje močno posega v »umetniške sfere« in zato je tudi težko pričakovati vsako leto nekaj, kar bi nas zagrabilo in s tem vzbudilo močna estetska čustva. Večina sestav so bile povprečno dobre telovadne sestave, ki tu pa tam že posegajo v tako imenovane »telovadne plese«. Pri vseh brez izjeme pa še manjka preciznost izdelave. Nekatere sestave tudi niso povsem ustrezale starostni stopnji. Dokaz zato so bili preresni obrazi otrok — izvajalcev.
Tov. Zadnik Jože iz Maribora nas vsako leto prijetno iznenadi, saj je tudi letos dokazal, da neumorno dela dalje na tem področju. V vrsto naših boljših sestavljalcev prav gotovo štejemo še tovariše in tova-
rišice Zorko- Majdo iz Celja, Pavlič Ančko, Kobaj Jožico in Lazarevič Tončko (vse iz Maribora), Stani Miro iz Ruš in Stanič Maro iz Ljubljane. Med njimi smo letos pogrešali mnoga znana imena kakor: Vazzas Jelico, Šifrer Lidijo, ing. Lindtnerja, Zavadlal Gizelo in druge!
Načelnik tov. Savnik je po končanem tekmovanju objavil tale rezultat (komisija je ocenjevala le z ocenami odlično, prav dobro, dobro in tako dalje:
Članice: Maribor Železničar: Vaje na ograji (avtor Pavlič Ančka) — odlično;
Celje-mesto:	Ritmične vaje z
obročem (Zorko Majda) — odlično;
Slov. Konjice: Vaje z bakljami (avtorica Kovač Minka) — prav dobro;
mladinke — Ljubi ja na-Trno vok Ritmični ples (Stanič Mara) — odlično;
Maribor Železničar; Ritmične vaje z ruticami (Turk Jelena) — prav dobro;
Brežice: Ples pomladi (Veble Marija) — prav dobro;
Limbuš: Ritmične proste vaje (Roškar Anica) — prav dobro;
pionirke — Maribor Železničar: Vaie na gredeh (Kobaj Jožica) — odlično;
Ljubljana - Trnovo:	Poskočimo
(Stanič Mara) — prav dobro;
Med 5.120 udeleženci »Ppletovega« nagradnega natečaja a Odrezkom št. 12 ima 10 pravilnih rešitev Zupahč Ivan — Store 75, pri Celju in prejme 20.000 dinarjev.
1.	Crvena zvezda : Hajduk neodigrana
2.	Proleter : Velež	neodigrana
3.	Odred : Nova Gorica	1
4.	Trešnjevka : Branik	1
5.	Šibenik : Ljubljana	1
6.	Reka : Lokomotiva	2
7.	Split : Karlovac	2
8.	Metalac : Segesta	X
9.	Triglav : Slovan	1
10.	Ilirija : Graflčar	2
11.	Krim : Tabor	1
12.	Koper : Mladost	i
OBJAVA
Zbor sodnikov pri Odbojkarski zvezi Slovenije razpisuje izpite za nove odbojkarske sodnike. Prijave z rojstnimi podatki in točnim naslovom pošljite do 14. aprila na naslov: Odbojkarska zveza Slovenije — Zbor sodnikov — Ljubljana, Likozar jeva 12. Kandidati morajo dopolniti 18. leto starosti in imeti vse državljanske pravice.
Slaba zamenjava
V Nancyju je v prvenstveni nogometni tekmi francoske lige vodil Marseille proti Nan-cyju 3 minute pred koncem tekme s 4:2. Tedaj so podivjani gledalci udrli na igrišče in hoteli linčati sodnika. Igralci so sodnika sicer zaščitili, tekma pa je bila vseeno prekinjena. Pravila pravijo, da domače moštvo pri prekinitvah zaradi podobnih »zunanjih« vziokov avtomatično izgubi tekmo. Rezultat, ki ga vnesejo v prvenstveno lestvico, pa je v takem primeru 0:0. Nancy je torej izgubil z 0:0. Za Marseille je bila to vsekakor slaba zamenjava. Dva gola razlike, ki so jih dejansko dosegli do prekinitve, bi klubu v borbi za višje mesto lahko še mnogo koristila. Na ta način je dejansko nagrajen klub, ki bi moral biti kaznovan in obratno.
Maribor I.: Deveterica (Manfreda Betka) — prav dobro;
Ilirska Bistrica: Prebujenje (So-šic Anica) — prav dobro;
MTT-Melje: Vaje na švedski klopi (Skoliber Erika) — prav dobro.
Novo mesto: Moja žogica (Smerdu Nuša) — prav dobro;
D©ca — Ruše: Vaje s tamburini (Stani Mira) — odlično;
Maribor-Železničar: Deca v igri in plesu (Lazarevič Tončka) — odlično;
Kranj: vaje na dv-ovišinski bradlji (Štuhec Boža) — prav dobro;
MTT-Melje: Vesela polka (Kosi Mira) — prav dobro;
mladinci — Maribor-Železničar: Spretnost in moč (Zadnik Jože) — odlično;
Slivnica: Vaje z dolgimi nalicami (Dragoš Franc) — prav dobro: pionirji: Škofja Loka: »Hej brigade« (Franko Andrej) — dobro;
Novo mesto:	Vaje z drogom
(Berglez Drago) — dobro: mladinke in člani (mešana skupina) — Maribor-Tezno Kovinar: Osmorica (Kosi Jože) - prav dobro.
Bergant Janez
Mladinski dvoboj v vajah na orodju Vojvodina : Slovenija
Zvezna ženska košarkarska liga
Crvena zvezda še vedno
brez
Trbovlje, 8. aprila. V soboto zvečer se je končal v Trbovljah medrepubliški dvoboj v orodni telovadbi mladincev iz Vojvodine in Slovenije. Dvoboj je bil v telovadnici »Partizana« Trbovlje pred polno dvorano gledalcev iz mesta in več-
želel obema vrstama čim uspehe.
Slovenski tekmovalci
letoš-
jih krajev vse zasavske doline. Med društva Ljubljana — Narodni dom.
nje leto dobro pripravili na to tek- Trbovlje. Prijateljske vezi z Voj-movanje, saj so zmagali tokrat z razliko 19.88 točk. Največ ji uspeh je dosegel tov. Cerer Miro, član
poraza
Tekmovanje v zvezni ženski košarkarski ligi se že bliža koncu. Seveda danes še ne moremo sestaviti dokončne lestvice, vendar pa lahko govorimo o približnem plasmaju nastopajočih ekip. Crvena zvezda je odigrala že 9 tekem in vse odločila v svojo korist. Po znanju so Beograjčanke tudi letos najboljša ekipa in povsem zasluženo jim pripada najvišji naslov v državi. Za drugo mesto je več favoritov, vendar ima doslej precejšnjo prednost beograjski Radnički, ki bo po vsej verjetnosti na koncu lestvice tik za Crveno zvezdo. Ekipa Splita se bori s spremenljivo srečo. Za začetek drugega dela tekmovanja jo je premagal novinec, mariborski Branik, kar je pravzaprav prvi vzrok, da Split ne bo mogel na lestvici prehiteti Badničkega.
LETO XII. Štev. 14.
Nekje na sredi »sameva« Partizan, solidna ekipa, vendar brez učinkovitega zaključka v odločilnih srečanjih. Med slabše udeležence prištevamo Proleter, Lokomotivo, mariborski Branik in prav na dnu še BSK. Igra teh ekip ni tako slaba, kakor kaže razvrstitev na lestvici. Dejstvo pa je, da prav tem ekipam primanjkuje večjih izkušenj, ki pa so si jih že priborile na tem prvenstvu. Zato lahko prihodnje leto od istih pričakujemo ostrejšo borbo tudi z najboljšimi pri vrhu. — Rezultati: Split : Proleter 53:42 (29:23), Radnički : Partizan 73:55 (32:23), Crvena zvezda : BSK 81:35,
Lestvica z dne 7. aprila
gledalci so bili tudi predsednik občine, zastopnik ZKS, za-stopnik ljudske mladine jn zastopnik »Partizana« Slovenije. Vse navzoče tekmovalce, predstavnike in gledalce, je pozdravil pred pričetkom tekmovanja predsednik društva in še zastopnik mladinske organizacije ter
Dosegel je 58.80 točk od 60 možnih, ter talko izgubil na vseh orodjih le 1.20 točke 1 Organizacija tekmovanja je bila dobro pripravljena, saj je tekmovanje bilo opravljeno na 6 orodjih v dobrih štirih urah. Olb priliki bivanja gostov iiz Vojvodine so telovadci pred tekmovan jem
Crv. zvezda	9	9	0	0	734:433	18
Split	11	8	0	3	662:624	16
Radnički	9	7	0	2	527:413	14
Partizan	10	5	0	5	632:591	10
Proleter	9	3.	0	6	398:552	6
Lokomotiva	7	2	0	5	335:382	4
Branik	8	2	0	6	523:616	4
BSK	9	0	0	9	469:661	0
I I «
Kamnik, 8. aprila. Medtem ko so se srečali v Trbovljah mladinci Vojvodine in Slovenije, so se v Kamniku spoprijele prav tako v orodni telovadbi mladinke obeh vrst. Tudi v Kamniku je bilo za to srečanje veliko zanimanje, saj je bilo v prostorni in novozgrajeni dvorani polno gledalcev. Danes so Slovenke ta dvoboj pričakovale še z večjo nestrpnostjo, saj so bile v prejšnjem srečanju poražene. Toda še tako dobra priprava ni pomagala slovenskim mladinkam v tej borbi za prestiž. Tekmovalke iz Vojvodine so bile postavnejše jn že ta prednost jim je prinesla sicer minimalno zmago. CM Slovenk in sploh od
vseh nastopajočih je bila najboljša Vultič Marjana, ki je dosegla 37.5 točke na štirih' orodjih. Sledijo Drapšin (V) 37 točk, 3. P e riši č (V) 36.40, 4. Jamjatovi-c (V) 36.35, 5, Da-gario (S) 35 80, 6. Korošec (S) 35.75, 7. Smodiš (S) 35.60, 8. Prusnik (S) 35.45, 9. Beljanski (V) 36.35, 10. Molnar (V) 35.30.
Popoldne je pripravilo društvo s tekmovalkami izlet v Kamniško Bistrico, ki so vse navdušene nad lepoto tega kraja zapustile to dolino in se odpeljale z avtobusom v Ljubljano, kjer jim je pripravil »Partizan« Slovenije pred odhodom še poslovilni večer.	K. H.
vodino so se tako povečale in bodo takšna tekmovanja postala verjetno vsakoletna. Rezultati . tekmovanja so bili naslednji:
Vrsta Slovenije je dosegla 329.25 točk, vrsta Vojvodine pa 309.37. — Posamezniki pa so dosegli tele rezultate: 1. Cerer 58.80 točk, 2. Šrot
56.08,	3. Vrtačnik 54.32, 4. Vrenko
54.08,	5. Cvejanovič 53.23, 6. Pleško 52.95, 7. Lekič 51.82, 8. Celesnilk 50.52, 9. Di-ponik 50.48, 10. Klemenčič 50.40.
Nogometna prvenstva evropskih držav
ANGLIJA — 39. kolo: Birmingham J Cardiff 2:1, Burnley : Arsenal 0:1, Charl-ton : Sunderland 2:1, Everton : Wolver-hampton 2:0, Luton : Portsmouth 1:0, Manchester C. 3:1, Preston : Bolton C\ Manchester U. : Blackpool 2:1, Newcas1!e : Sheffield :	Chelsea 2:1, Tottenham :
Aston Villa 4:3, West Bromv/ich : Hud-dersfield 1:2. Vrstni red: Manchester U. 57, Blackpool 49, Birmingham 43, Manchester C. 42, Arsenal 42.
ITALIJA — 26. kolo: Spal : Atalanta 0:0, Internazionale : Bologna 0:3, Genoa : Juventus 0:0, Torino : Lazio 2:2, Lane-rossl : Milan 1:3, Florentina : Novara 4:2, Triestina : Padova 1:0, Napoli: Samp-doria 3:1, Roma : Pro Patria 1:0. Vrstni red: Florentina 43, Milan 34, Internazionale 30, Padova 27, Sampdoria 27, Atalanta 27, Spal 27, Roma 27, Lazio 27, Juventus 26, Triestina 26, Genoa 24, Torino 24, Napoli 24, Lanerossl 23, Bologna 23, Novara 21, Pro Patria 8.
Reprezentanca Francije v dviganju uteži je v Parizu premagala izbrano moštvo Finske s 4:3.
•	•	9
lepše napravili izlet na novo zasneženi Kleik, pred odhodom pa položili venec na spomenik, ki krasi mesto
rat tov.
na skupščini Zveze »Partizan" Slovenije
(Nadaljevanje in konec)
Mnogi so pripravljeni brez pomisleka ugotavljati zastarelost p a ritenske vadbe, togost in nezanimivi dela po oddelkih itd. Toda kdo teh kritikov je že pomislil, kolii-ko zastarelosti in togosti je v sedanjem sistemu športnih prireditev in kako so zdravstveno, gospodarsko lQ vzgojno večkrat Škodljive? Zato Pozdravljamo pobudo Zveze špor-'0v, ki hoče vnesti. v svoja tekmovanja novega duha, sodobnih oblik ln mnoge koristne, predvsem propagandne učinke.
V zadnjih letih na vseh skupščinah jn plenumih razpravljajo o na-?ln odnosih s '-»ortirmi organizaci-iami, Tud; J a tej'skupščini ne mo-ferno mimo tega problema. Ne mislim pri tem, da moramo razpravljati o vrednosti enega ali drugega. ^Prijazuiti se moramo z dejstvom, na obe organizaciji obstojata, vsaka s svojimi odrejenimi nalogami, s dvojim ciljem in svojim načinom dela. Ali sta nastali samo zaradi Spoštovanja tradicionalnih oblik dela izpred vojne, ali pa so za to tudi globlji razlogi — in to prav gotovo so — o tem je težko razpravljati v nekaj besedah. Toda le ce bomo tem globljim razlogom pogledal, smelo v oči, če se bomo spoprijeli z njimi in rešili problem v ■nteresu socialističnega razvoja pri n»s, potem bomo tudi mimogrede Premagali vse tradicionalne ostanke preteklosti ter postavili zdrave leme! je novi, socialistični telesni
vzgoji.
Telesna vzgoja je kompliciran, se malo zdravstveno obdelan problem, toda prav gotovo enoten pro-Ces, kakor mora biti vsa vzgoja človeka, od prvih začetkov do pozne starosti, en sam nedeljiv napor. Ali Je pri tem potrebno, da enotnost telesne vzgoje ustvarjamo in ohranjamo s pomočjo enotne organizacije, to je posebno vprašanje, prav nič bistveno za reševanje osnovnega problema. Ce kdo tako postavlja, to bolj diši po precenjevanju vloge same organizacije na tem področju oziroma nasploh, kot pa kaže resno voljo ustvariti nekaj novega.
Prepričani smo lahko, da nobena od sedanjih naših organizacijskih oblik dela ne bo odgovarjala v skorajšnji bodočnosti našim potrebam, da zadovoljimo stotisočglave množice mladine, ki bo hotela gojiti sistematično in redno telovadbo. Prepustimo zato razvoju, da nam diktira nove organizacijske oblike, če nam sedanje zaenkrat še odgovarjajo, danes se pa pečajmo z vsebino, danes odpravljamo napake, ki zavirajo naše delo in odstranjujmo ovire, ki preprečujejo povezovanje naših skupnih naporov tam, kjer je to mogoče in koristno,
\si smo za enotnost telesne vzgoje. To je širok pojem, mnogo širši kot je dejavnost partizanske organizacije. Ce smo si pojem telesne vzgoje postavili v svoj naslov, si nismo želeli prisvojiti monopola na tem področju, saj nas je premalo ln smo prešibki. Razen tega pa mora osnovno delo opraviti šola s spremembo celotnega svojega vzgojnega sistema. Mi smo z imenom postavili samo cilj, kateremu se želimo z vsebino svojega dela in z množičnostjo čimpreje in čim uspešneje približati. Svoj program smo jasno razvili v kranjskogorskih sklepih leta 1954 in 1955. V teh sklepih tudi ugotavljamo, da so podani vsi pogoji za sodelovanje s športnimi zvezami. Tozadevni sklepi niso rezultat trenutnega razpoloženja, temveč plod trezne in temeljite ocene situacije, ko smo ugotovili, da se v športnih vrstah bistveno menjajo odnosi, da opuščajo tradicionalno ožino in izključno usmerjenost v tekmovanja in rekorde. Zadnja skupščina Zveze športov predstavlja v tem pogledu odločen korak dalje in zato rezultate njenega dela s polnim zadovoljstvom pozdravljamo. Nastala. je situacija, ko lahko raznovrstnovpartizansko delo, povezano z izkušnjami športnih strokovnjakov in dopolnjeno z raznovrstnimi oblikami sistematično pripravljenih tekmovanj in to od množičnih do ozkih vrhunskih, odpre nova pota v organizaciji telesnovzgojnega dela pn nas. Ali bo pri tem vodil osnovno vsestransko množično delo en organ, množično specialno in tekmovalno po panogah pa drugi, to trenutno ni važno.
Važno za naše skupno delo pa je, da imamo pred sabo skupen cilj, ki smo ga za partizansko organizacijo Z vso jasnostjo odredili v svojih kranjskogorskifi sklepih 1. 1954, ko govorimo o vzgoji osebnosti. Važno je, da povežemo naše propagandno delo, ki mora služiti uveljavljanju skupnega cilja, da usklajujemo materialne pogoje dela, Predvsem s skupno gradnjo objek-
tov, da združimo napore v vzgoji prednjačfcih kadrov, tako s pomočjo raznih tečajev, kakor tudi v Višji šoli za telesno vzgojo, da poenotimo zdravstveno službo in uskladimo razna tekmovanja ter predpise zanje. V tem smislu smo dali konkretne predloge Zvezi športov, kakor tudi posameznim športnim zvezam. Prepričani smo, da jih bodo v duhu sklepov svoje zadnje skupščine v celoti sprejeli.
Ne da bi se spuščali v razpravo o odnosu med telovadbo in športom in ne da bi ocenjevali njeno vzgojno vrednost za delovnega človeka, pa smatramo, da je vendarle treba, čim bodo siprejeti naši predlogi, deloma pa celo mimo tega, jasno odrediti nekatere odnose, ki izvirajo iz našega sedanjega dela. Partizanska društva, se pečajo z mnogovrstnim delom, dočim je v športnih zvezah poudarek na dotični panogi, za katero je zveza postavljena. Zaradi take specializacije in močnega poudarka na tekmovanju, smatramo, da morajo imeti športne zveze tudii specialno metodo dela, ki se lahko v naših društvih Razvije v urah redne posebne vadbe. Te ure bodo postale posebno privlačne, če se jim bodo posvetili prednjaki, usposobljeni za do lično panogo, bilo iz naših vrst, bilo iz športne organizacije. Zato bi morale športne zveze razširiti svojo dejavnost tudi na naše članstvo, toda ne tako, da bi skušale v naših društvih organizirati sekcije, temveč tako, da nam dajejo na razpolago svoje strokovn iake_ za specialno vzgojo naših p red n jakov in da nam stavi ja jo svoje ljudi na razpolago za vodenje posebne vadbe v naših društvih. Seveda morajo biti stiki z našimi društvi organizirani, kar pomeni, da posamezna športna zveza ali njen funkcionar ne more posegati v življenje našega društva mimo naše zveze oziroma mimo naših okrajnih zvez in brez usklajevanja svojega programa dela v naših društvih z našim osnovnim programom.
Mi ustvarjamo to najtesnejše povezovanje s športnimi zvezami, ker se zavedamo, da v sedanji situaciji sicer ni mogoče zanikati širokega koncepta naše organizacije, ki v celoti zadovoljuje naše povprečne in podpovprečne telovadce, ne zadovoljuje pa Vrhnjake v raznih panogah in vse tiste, ki se hočejo še posebej izpopolniti v teh panogah. Za te panoge pa so danes nujno poklicani strokovnjaki iz športnih zvez, da jih pomagajo širiti prav tako v šolo in našo organizacijo, kakor jim skušajo dati množično osnovo v svojih društvih. tem seveda ne zahtevamo, da športne zveze prevzemajo naš koncept dela, ker bi s tem ustvarjali dve organizaciji z isto vsebino oziroma metodo dela. Danes je povsem očitno, da so prav v tem (torej v metodi in vsebini) bistvene razlike med našimi organizacijami, ki se pa ne izključujejo, temveč se, če bo obojestransko dobra volja, v najvecji meri medsebojno dopolnjujejo.
Mi s tem dopolnjujemo delo našega članstva, omogočamu mu, da se poleg sistematičnega osnovnega dela posveča še posebnemu delni, ki dviga njegovo zadovoljstvo. Zahtevamo pa od svojega članstva, da pri vsem tem brezpogojno izpolnjuje vse svoje statuarne obveze, ker samo tako lahko ohranjamo tisto širino, ki je bistvena za našo organizacijo in mladini zdravstveno tudi najbolj koristna. Morda n.i odveč poudariti, da bi s prevelikim poudarjanjem naših oblik dela in naših metod, predvsem z uvajanjem vsestrane redne osnovne . vadbe, odvizele športne organizacije naši mladini tisti element vzgojnega dela, ki danes predstavlja neob-hodno dopolnitev našega telovadnega dela, to je tekmo in razvedrilo v izvajanju določene panoge športa.
V skladu z zaključki zadnje skupščine Zveze športov smo mnenja, da je neobhodna najtesnejša povezava vrhovnih organov naših organizacij, ki morajo iskati in skupno utrjevati poti, ki naj povežejo široko partizansko osnovo s specialno športno dejavnostjo. Opuščanje tega povezovanja bi lahko povzročilo nedogledne posledice, predvsem pa popolno anarhijo v delu na terenu, s .čemer bi zapravili vse lepe uspehe, ki smo jih v razvoju naših organizacij dosegli v zadnjih dveh letih.' To poudarjamo zaradi tega, ker se zavedamo, da lahko uveljavljanje množičnosti v športnih organizacijah z opuščanjem poudarka na eni panogi in na tekmovanju, privede te organizacije na sistem in metodo partizanskih društev, mladini pa odvzame radosti in zadovoljstvo športnega življenja.
Zdrav koncept enotne telesne
vzgoje pa predstavlja kombinacijo enega in drugega, kar sicer prihaja v polni meri do izraza le na terenu, v društvih, kar pa mora nekdo usmerjati oziroma uveljavljati tako, da ničesar, kar je preteklost dala zdravega in naprednega, z nepremišljeno potezo ne zapravimo.
Mimogrede se moramo dotakniti še nekaterih problemov. Če jih nakažemo samo na kratko, niso zato manj važni za nadaljnji razvoj naše organizaci je.
Neštetokrat smo že postavljali zahtevo, da prevzamejo občinski ljudski odbori skrb za vzdrževanje telovadnih prostorov in naprav. Sedaj, ko so se pričeli Sveti za telesno vzgojo pečati z občo problematiko tega področja in so pri tem zadeli tudi na vprašanje prostorov, smo prepričani, da se bo naša želja kmalu uresničila.
Seveda pa ne mislimo, da bi s prevzemom materialne skrbi za naše naprave, občine zmanjšale v teh prostorih ure telovadbe in prepuščale prostore za druge namene. Pa tudi, če bi se v telovadnice naselilo nekaj specialistov v posameznih panogah, namesto desetim telovadcev, stvari ne bi koristili.
Gre za stvarno razbremenitev skrbi za materialne pogoje, gre za vključevanje novih desetin mladine v redno vadbo in gre za pametno in sistematično uporabo vseh razpoložljivih prostorov. Upravo nad temi prostori pa morajo imeti tisti, ki jih bodo zaradi ljubezni do stvari dosledno koristili za namene, za katere so bili zgrajeni, jih bodo dobro vzdrževali jn skupnosti vsak čas odgovarjali za svojo upravo. Prepričani smo, da bodo društvena vodstva telovadnih in športnih društev najboljši upravni organ, posebno tam, kjer je članstvo z lastnimi silami prostore tudi gradilo. Skrb svetov za telesno vzgojo v občinah pa bo, da se dolžnost upravljanja ne izpremeni v izključno pravico razpolaganja brez upoštevanja potreb drugih, bilo sorodnih, bilo kulturno-prosvetnih organizacij. Osnovno načelo pa mora biti, da prostori, ki so bili in bodo zgrajeni za telovadne namene, tem namenom tudi prvenstveno služijo. Poseben problem predstavlja v našem delu razvoj naše organizacije na vasi in v delavskih središčih. Govorili smo o tem že pred dvema letoma na naši skupščini, sprejeli smo sklepe v Kranjski gori, organizirali smo posebne komisije za vas in delavska naselja itd. Zato danes ni več čas, niti mesto za referate in filozofiranje o tem (problemu. Danes moramo v pospešeno akcijo! Prirejati moramo tečaje, bi naj vzgoje pred li jake za vas in fabriko. sestaviti moramo priročnike, ki bodo učili, kako je mogoče izkoristiti najpreprostejše pogoje dela in kako vzbuditi zanimanje, kjer je še do nedavna vladal obči odpor do telovadbe, razširiti moramo vprašanje uporabe zadružnih_ (lomov za potrebe telovadbe, .pripraviti občinske ljudske odbore, da bodo dodelili potrebno zemljišča, itd. itd. Vse to so jasne naloge in prav gotovo tudi najbolj učinkovite, izkušnje v delu nam bodo pa pokazale, Ir alko in kje moramo spremeniti oziroma dopolniti metodo svojega dela.
Nujno bomo morali n. pr. upoštevati iizkušnje, ki jih imajo druge republike v množičnem delu na področju telovadbe. Tako ne smejo neopaženo mimo nas partizanske igre v Bosni in Hercegovini ali delavske igre v Hrvafski. Vse te prireditve nam lahko dajo bogatih izkušenj za pospešeno uvajanje novih oblilk množičnega dela, ki imajo sicer v svoji sedanji zasnovi in izvedbi predvsem propagandni značaj, ki pa lahko postanejo s pravilnim stopnjevanjem, sistematičnim pripravljanjem in redno vacibo trajni sestavni elementi dela partizanske organizacije. Nujno je le, da po svoji izvedbi ohranijo značaj množičnih prireditev in da zato načelno ne izstopajo iz okvira občinskih in okrajnih meja.
Vprašanje tiska ostaja še vedno odprto vprašanje. Priznati moramo, da so predvsem novinarji dnevnega tiska bistveno spremenili način svojega pisanja o športnih dogodkih in s tem predvsem uspešno podpirali Zvezo športov v njeni borbi za nov lik športnika in nove oblike športnega življenja. Prav gotovo moramo biti zadovoljni s tako spremembo v tisku. Nismo pa seveda še zadovoljni s tem, kako se piše o delu partizanskih društev. Priznamo, da je to mnogo težje. Toda vendarle ne bi bilo potrebno toliko previdnosti in predvsem tolike nesigumo-gti, kadar je govora o »Partizanu«. Ne bi bilo treba pisati o tem, da ljudje hočejo telesno vzgojo, ne pa
Zaščitni
znak
je jamstvo za
kvaliteto izdelkov
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ELAN"
V BEGUNJAH
izdeluje vse orodje in naprave za atletiko, kakor diske, krogle, kopja, kladiva, bombe, stojala za skok ob palici in v višino itd,
Pred nakupom zahtevajte v tovarni podrobne informacije
I
telovadbe, ker to vendarle kaže na n e pozna vanj e osnovnih pojmov, ne bi bilo treba pisati, da si mladina želi tekmovanj in je zato n.i v partizanskih društvih, ko vendarle vemo, da se je tudi na tekme treba pripraviti, ker so drugače škodljive. Sistematično pripravljenih tekem, ki pa so sledile redni vadbi, smo pa vendarle imeli precej. Res je pa, da o n jih mnogokrat nismo čitali v dnevnem tisku, pač pa je ostal njihov opis v poročilih društev okrajni oziroma republiški zvezi. Morda smo mnogokrat krivi tudi mi sami, ker takih poročil oziroma zapisnikov ne dajemo na razpolago dnevnemu tisku in ker ne skušamo organizirati lastne dopisniške mreže, ki bi zasipavala dnevni tisk s svojimi poročili. Prav tako bi bilo mogoče pisati o predanih prednjaki h, ki ure in ure svojega časa žrtvujejo za redno vadbo mladine, o uspehih delavcev v tovarnah in študentov v šolah zato ker redno telovadijo, o raznih izletih, tabore-nji,h, tečajih, pa tudi o številnih nastopih in tekmah naših društev.
Prepričani smo, da bodo naši dnev.ni listi preko novega načina obravnavanja športnega dela kmalu uspeli mnogo ter dobro in res propagandno pisati tudi o delu partizanskih društev. Vse to jim bo seveda mnogo lažje, če bo tudi naš lasten tisk našel še boljšega načina za obravnavanje vseh pestrih dogajanj na področju našega dela.
Ko govorimo o tisku in propagandi, pa moramo opozoriti, da smo popolnoma zanemarili obliko propagande, o kateri smo pred letom dni mnogo govorili.
Gre za taikozvane predujake propagandiste, ki bi sicer le v skromni meri obvladali strokovno delo, ki pa bi prav tako vsaj skromno obvladali sposobnost razpravljati o pomenu in vlogi telesne vzgoje, 3 takim svojim, sicer skromnim znanjem, bi bili sposobni v najkrajšem času prenesti najpreprostejše oblike telovadnega dela na vas in v podjetje. Njihovim naporom bi sledili tečaji, vzgoja novih predn jakov — domačinov in kmalu bi lahko govorili o novih partizanskih društvih, v katerih uživa mladina polno razvedrilo z redno, pestro in zanimivo vadbo. Zato je neobhodno potrebno, da to skorajda pozabljeno poglavje našega dela znova oživimo, da ga sistematično uvajamo in da tako damo svoji parol; — paroli o potrebi širjenja telesne vzgoje na vas in v delavska središča — trdi stvarno vsebino.
Tovariši in tovarišice!
Zaključki naše razprave morajo dati jasno napotilo za delo vsem našim osnovnim organizacijam in vsem, ki bodo pristopali k organiziranju novih partizanskih enot. Mislim, da pri ugotavljanju osnovnih nalog ne bomo imeli_ težav. Predvsem moramo odločno potrditi, da mora tudi naše nadaljnje delo teči v skladu s sklepi v Kranjski gori. Ti sklepi bodo še dolgo časa predstavljali osnovno in jasno napotilo vsem našim ©pravnikom. Vse naše nove organizacije se morajo seznaniti z vsebino in sklepi &. plenuma CK KPJ in zadnjega plenuma Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije ter v skladu z njimi zaostriti bitko za vključevanje mladine v naše vršite in za živo aktivi-zacijo mladine v predn jaških zborih in upravnih odborih. Novi upravni odbor Zveze moramo zadolžiti, da še poveča delo na vzgoji predn jakov, da čimpreje konča delo s priročniki in da poveže svoje napore za vzgojo kadrov z delom naše Višje šole za telesno vzgojo. Novemu upravnemu odboru Zveze moramo priporočiti, da čimpreje realizira predloge sedanje uprave za sodelovanje z Zvezo športov, ki smo jih ponovno stavili njihovi zadnji skupščini. Prav gotovo ni več razloga. da ne bi skupno reševali vprašanja gradenj, da ne bi kordinirali zdravstveno in propagandno delo, da si ne bi medsebojno pomagali pri vzgoji kadrov, da ne bi vskla-dili programe tekmovanj in prire-
ditev in da ne bi tudi na drugih področjih dela iskali momentov, ki združujejo, odločno pa likvidirali vse, kar vnaša razdor in slabi naše delo. Ustvarjanje takega sodelovanja zahteva seveda obojestransko iskrenost in jasno spoznanje, da je to pot mlade generacije v novo socialistično telesno vzgojo.
Našim okrajnim zvezam im društvom moramo naložiti odgovorno delo odločnega širjenja partizanske telovadbe v industrijska središča in na vas. Zato moramo v ta namen poživiti propagando o vlogi telesne vzgoje v gospodarstvu, zdravstvu in v splošni vzgoji. Ta vloga je danes prav gotovo jasnejša. Zato moramo tudi samo s tega vidika, kakšen je vpliv telesne vzgoje na dvig storilnosti dela, na utrjevanju zdravja in na možnosti razvedrila, ocenjevati njen pomen in njene uspehe, ne pa po tem, ali in kakšni rekordj in zmage so bili doseženi v posameznih panogah. To so le spremljajoči pojavi, ki jih sicer ne smemo zanemarjati in moramo zato s posebno pozornostjo uvajati in spremljati razna tekmovanja, ki pa nikdar ne smejo postati osnovni cilj naših naporov. Ce so tekme pravilno pripravljene, če imajo svoj določen natpen, so prav gotovo koristne. Ne smejo pa imeti najvažnejša mesta v skupnih naporih za uvajanje telovadbe med našo mladino, četudi so prav gotovo eden najvažnejših in najuspešnejših elementov naše propagande. Z nepravilnim vrednotenjem bj lahko spremenili naše delo v izključno tekmovalnost, zapostavili pa redno, sistematično in razvedrila polno vadbo. Zato mora novi upravni odbor Zveze čimpreje obdelati to področje in predložiti naših organizacijam take oblike tekmovanja in tak tekmovalni red, da bo to delo največja vzpodbuda mladini za vstop v naše vrste, da pa ne bo zaviralo rednega in sistematičnega dela v telovadnicah in na telovadiščih.
V sodelovanju s Sveti za telesno vzgojo pri okrajnih in občinskih ljudskih 'odbori li mora mo čim preje zadovoljivo rešiti vprašanje finančne pomoči oziroma skrbi za naše naprave in objekte.
Delati moramo na poživitvi raznih propagandnih akcij, 'vplivati na nadaljnje spremembe v sodelovanju dnevnega tiska, utrditi moramo zdravstveno službo, itd. itd..
Neštevilne so naloge, ki jih morajo v interesu splošnega razvoja naše organizacije skrbno reševati. Zato bodo potrebni ogromni napori vsakega predn jaka in vseh odgovornih op ravnikov v naši organizaciji, kj so že doslej nesebično opravljali svoje prostovoljno delo v naši organizaciji. To delo je ne samo partizanska dolžnost, temveč odgovorno vzgojno, politično in gospodarsko delo. Zato dovolite, da zaključim svoje besede z iskrenim priznanjem vsem požrtvovalnim delavcem v naši organiazciji, vsem predn jakom, ki žrtvujejo nešteto ur za dobrobit, zdravje in razvedrilo naše mladine.
Želimo jim pri izpolnjevanju vseli dosedanjih in novih nalog .čimveč uspehov, želimo, da bi se njihove vrste številčno čimbolj okrepile, da bi svoje znanje in sposobnosti čimbolj razvijali in da bi talko kmalu dosegli priznanje ne samo naše organizacije, temveč tudi same mladine, ki je deležna njihove skrbi in vseh delovnih ljudi, ki se bodo vedno bolj zavedali koristi partizanske telovadbe.
Prednjaki. številni in dobro vzgojeni, s širokim delovnim obzorjem in z jasno politično zavestjo so najvažnejša postavka v borbi za širjenje in utrjevanje naše organizacije. Zato posvetimo v svojem bodočem delu njihovi vizgoji vso našo skrbi
LETO XII. Štev, 14.
Ob zaključku letošnje smučarske sezone
0 0 0
Še pred začetkom letošnje smučarske sezone in tik pred največjo zimsko prireditvijo — olimpitado v Gortini — smo v športnem časopisju, pa tudi v športnih rubrikah dnevnikov prebirali številne razprave o trenutnem stanju našega smučarskega športa, različna mnenja in pripombe. Da, tudi kritike na račun sodelovanja naših smučarjev v inozemstvu niso bile redke.
Zdaj so za nami najvažnejše smučarske prireditve v ino-zemstvu in doma. Polegla se je psihoza ugibanj in prerokovanj, ostali so rezultati, ki so jih dosegli naši najboljši smučarji. Re-zultati, ki sicer niso razveseljivi, čeprav lahko trdimo, da rezultat tekmovanja odnosno uspeh na tekmi še ni veren dokaz tre-nutnega stanja v določeni športni panogi. To so pokazali zadnji rezultati v alpskih disciplinah, kjer je trikratni olimpijski zmagovalec Sailer ostal daleč v senci tistih, ki so takrat, ko je on zbirakzJate medaije, težko verjeH, da mu bodo še kdaj uspeli vzeti blesteči naslov najboljšega smučarja vseh časov. Pokazala so d rz. prvenstva, kjer je n. pr. olimpijski zmagovalec v skokih obstal šele na 6. mestu. Tudi naše državno prvenstvo v smučanju je prineslo nekaj takšnih presenečenj. Prav je, da zdaj, ko se zima seli visoko v gore, prelistamo letošnje smučarske'zapiske
at	FS, uspehi NAŠIH SMUČARJEV RE-
ALNI? ALI SMO MOGLI DOSEČI KAJ VEČ?
Lahko bi pa postavili še nekaj osnovnih vprašanj, vendar jih bomo osvetlili spotoma. Predvsem bomo na uspehe naših smučarjev gledali skozi prizmo letošnje olimpi-ade, ker so bile vse priprave, tako tehnične kot finančne, namenjene v glavnem tej veliki prireditvi.
Tekači so imeli več izbirnih tekmovanj, od jesenskega mnogoboja do zadnje dokončne določitve moštva. Zadnji nastopi na tekmah z mednarodno udeležbo tik pred olimpiado so pokazali, da fantje še zdaleka niso v takšni formi, da bi lahko pričakovali zmago vsaj nad tistimi srednjeevropskimi tekmovalci, ki so še pred nekaj leti morali pobirati mesta za našimi smučarji.
Nastop na olimpiadi je to dokazal! Vsekakor bi bilo nesmiselno pričakovati od tekmovalcev, ki so bili deležni mesec in pol vadbe med finskimi tekmovalci, da bodo posegli v borbo za mesta pri vrhu. Vendar smo na osnovi prognoz finskega trenerja Saarinena, ki je govoril o malenkostnih razlikah nekaj minut med najboljšimi njihovimi in našimi tekmovalci — pričakovali več! Najmanj pa seveda, da se kdo zamaže in odstopi pri snegu, ki je bil za vse tekače vse dni tekmovanja enak. Prav tako ni bilo potrebno, da se na smučarski maraton pošlje tekmovalec, ki prvič poizkusi teči na tako dolgi in naporni progi šele na olimpiadi in se mu potem zgodi tisto, kar bi verjetno doživel vsakdo.
Upajmo, da je vsaj v nečem koristila vadba naših tekačev na Finskem. Gledamo v prihodnjost: metoda vadbe glede na individualne sposobnosti vrhunskega tekmovalca in način dela pri vadbi z mladino, ki se je in se bo še posvetila tekaškemu športu .Sicer bi bil ves tisti čas,. preživet med elito tekmovalcev in pedagogov, brez haska. To pa bo pokazala prihodn jost!
Ženske so v teku pokazala najmanj, pravzaprav toliko, kolikor smo že preje pričakovali. Vse pi-
SPORT-OPREMA
Ljubljana Vižmarje 1
DRUŠTVA, ŠPORTNIKI!
Kupujte izdelke podjetja »Sport-Oprema«, ki so znani po nizkih cenah in solidni izdelavi
LETO XII. Štev. 14.
Roke igrajo pri teku zelo važno vlogo!
Danes je potrebno v pripravah ......... " ' tkal
za boljši plasma med skakalno elito opraviti več sto skokov!! Takšnih, ki delajo tako, je na desetine. To smo napisali zato, ker smo mnenja, da je bilo vseskozi zgrešeno pričakovati od tekmovalca več, kakor je v resnici bilo mogoče, čeprav so strokovnjaki govorili: »Počakajte, boste videli!« Danes so časi, »veni-vidi-vici« — vsaj v športu minili! Kljub temu pa lahko trdimo: v pogojih. ki so jih imeli skakalci, so se držali tako, kakor smo pričakovali!
Alpskih tekmovalcev se je že od priprav semkaj držala smola. Lansko sezono se je težje poškodoval Janc, še pireje rutinirana Lukane in Štefe, tik pred olimpiado še naš edini up, Tine Mulej. Priprave same so bile zaradi pomanjkanja snega reducirane na krajša treninga na Kredarici in dvoje tekmovanj
v inozemstvu. Snega je bilo tudi ’ ‘	........P:.......
sanje v časopisju, da so za našimi dekleti vse tiste tekmovalke srednjeevropskih držav, ki niso nastopile — ne drži! Za našimi jih je bilo zelo malo, menda res samo Angležinje. Sicer pa, če je bilo že pred olimpiado dvomljivo, kdo naj ostane doma, potem je bilo vsakomur, ki se razume na smučarski tek, jasno, da bi to bile tekačice, ker smo že doma vedeli, da bo udeležba teh več ali manj samo formalna.
Menda je zdaj postalo jasno, da ni dovolj vse leto preteči na stotine kilometrov in se samo s 'tekom pripravljati na tekmovanje. Poznavalci teka vedo povedati, da igrajo pri teku tudi roke zelo važno vlogo. In prav moči v rokah in vzdržljivosti ni bilo dovolj, predvsem pri vzponih. Bolje bo treba tudi obvladati smuko po težjem svetu, taktiki in borbenosti pa posvetiti več skrbi. Zato je jasno: storiti bo treba še. zelo veliko, da bodo uspehi opravičili pričakovanja. Letos jih niso!
Skakalci so imeli najmanj priprav na snegu. Kratek trening v inozemstvu, nato tekma, potem trening v Planici in nekaj poizkusnih skokov v Gortini. Vsekakor mnogo premalo, da v olimpijski konkurenci obdržimo mesto, ki nam glede na sloves, število skakalnic in dosedanje uspehe pripada. Vsekakor pa mislimo, da samo ugotavljanje — ni bilo deviz za trening v inozemstvu — ni dovolj tehtno. Res je, da ni bilo dovolj snega na naših skakalnicah. Bilo pa ga je več višje v gorah, kjer bi z minimalnimi stroški in nekaj dobre volje lahko omogočili izdatnejši trening naših skakalcev. Čeprav bi bila takšna skakalnica manjša, morda celo fantom ne bi »ležala« (»ležala« jim ni uiti tista v Gortini), bi prav gotovo vsaj sto skokov koristilo več, kakor pa ubijajoče čakanje, kdaj bo padlo toliko snega, da bo pokrita vsaj ena od treh skakalnic v Planici.
Čudno pa je to, da v inozemstvu niso prišli na misel dovoliti talentu nastop na olimpiadi samo z nekaj trening-skoki. Pri nas ima tekmovalec lahko svoje prepričanje, ki ga nekateri poslušajo in osvojijo zato, ker je slaven. Mi bi pa radi videli, da damo takšnemu talentu priliko, naj skače čim več in potem dobro pripravljen tudi nekaj doseže. Če tekmovalki, ki pravi, da se dobro počuti, zdravnik prepove nastopanje, ker je mnenja, da noga še ni zdrava, potem skakalcu, ki pravi, da je bolan, zdravnik tem preje lahko svetuje, naj v prid svojega zdravja počiva doma, s ar j je za afirmacijo našega skakalnega špor-ta naredil mnogo. Zaradi bolezni počivati v času intenzivnega treninga, verjeti pa v to, da bo skakalec lahko zadnji dan dosegel toliko, kot v svoji najboljši formi, pridobljeni z vztrajnim treningom — se pravi varati se.
Za uspešen plasma je potrebnih na treningu več sto skokov
tam nekaj več kot nič. Prišla je nesreča Tinčka, Kariševe in Antičeve. Tekmovalna vrsta moških in žensk se je zmanjšala. Pričakovali smo nekaj več treznega gledanja glede na nevarnosti, ki jih lahko pričakuješ v alpskem smučanju. Toda kar niso storile nesreč11, so storili možje iz olimpijskega komiteja, ki so mimo zveznega kapetana in trenerja namesto okrepitve — vrsto še bolj okrnili z modrim opravičilom: saj nimamo nobenih izgledov. Danes je laiku jasno, da pri takšnih tekmovalnih progah, največkrat ledenih, niso v nevarnosti samo smuči, ampak vse preveč .pogosto udje, pa tudi glave tekmovalcev. Človek dobi vtis, da se med množico »dirkalnih konj« naši tekmovalci smatrajo kot profesionalci, ki morajo doseči najboljši rezultat že zato, ker na takšni »dirki« zaviranje sploh odpade. Treznemu človeku — če je videl vsaj eno takšno progo — pa mora biti jasno, da je za takšno »dirko« treba imeti v nogah na stotine in stotinie prevoženih kilometrov, če hoče tekmovalec vzdržati do dna. Teh kilometrov naši fantje niso prevozili. Edini, ki jih ie imel, je bil Tine, pa še ta je pred začetkom olimpiade imel smolo. Pokopale so ga premehke smuči.
Naša alpska tekmovalna vrsta je odšla v Gortino občutno okrnjena, čeprav smo lahko pri treningu pričakovali še kašno nezgodo. Tega se je zavedalo tudi vodstvo, ki je našlo še eno modro opozorilo: kdor se bo poškodoval na treningu v Gortini, bo odšel s prvim vlakom domov. Res lep »trošt« za vsakogar, ki hoče dati vse od sebe.
smo glede na sestav in pogoje od nje pričakovali.
Kratka ugotovitev, ki sledi tej oceni, bi bila: pogoji, ki smo jih nudili našim tekmovalcem v predpripravah, so bili mnogo preskromni, če smo hoteli na olimpiadi doseči kaj več. (Samo majhen primer: v predolimpijskih pripravah je Italijo stal vsak smučar 1 milijon lir, nas pa okoli 70.000 dinarjev!!) Treba se bo odločiti: ali izboljšati pogoje glede treninga in iti na prihodnje takšne prireditve z določenimi perspektivami, ali pa se abstinirati v takšnih borbah, saj vemo vsi, da iz nič ne moreš ničesar narediti.
Osvetlitev teh rezultatov pa poj-stavlja še eno vprašanje:
Kakšno je število kandidatov za našo
reprezentanco?
Z naj slabšimi pogoji — so se najbolje plasirali
In vendar so naši alpinci v najtežji konkurenci med približno 100 tekmovalci dosegli takšno mesto, kakršnega nismo pričakovali. Držali so se dobro, krmarili solidno, čeprav previdno do cilja in pustili za seboj nekaj znanih imen. Razen Ilije so vse tri tekme prevozili brez nesreče. Res je sicer, da so mnogi renomirani tekmovalci zapravili svoja mesta zaradi težjih padcev, toda pokazalo se je, da na takšnih tekmah opravi svoje tudi razum, ne pa samo pretirana drznost. Še posebno dobro je vozila Slavica Zupančič kot edina naša predstavnica in zasedla častno mesto med elito alpskih tekmovalk. Skratka, naša okrnjena tekmovalna vrsta alpincev z edino žensko predstavnico je dosegla več, kakor
Odgovor je jasen in kratek; mnogo premajhno. Pisalo se je že o tem, da ima nekaj tekmovalcev že vrsto let v žepu potni last za sodelovanje na tekmovanjih, kjer naj pokažemo kvaliteto jugoslovanskega smučanja. Če bomo šli na prihodnje svetovno prvenstvo, stvari pa se ne bodo spremenile, že danes lahko rečemo, kdo nas bo zastopal. Poglejmo k našim severnim sosedom in športnim prijateljem. Vsako leto zasledimo nova imena, ki se pojavljajo ob strani starih, svetovnoznanih. Par let, pa gredo tudi ta v pozabo, ker se pojavijo nova. Tako so odšli Falkan-ger, Kuzin, Pravda, Schneider in drugi. Prihajajo novi ljudje, navadno mladeniči. Pri nas pa gre razvoj drugačno pot. Takole nekako: človek mora postati v športnem smislu starec ali pa se mora naveličati večnih uspehov, da prepusti svoje mesto drugim, ki ga v letih tudi že dohajajo. Poglejmo dejstva: Janez Polda je že prekoračil 30. leto, zaradi bolezni je letos izpregel. Za njegovo mesto se borijo tisti, ki že leta tekmujejo v njegovi senci za drugo in tretje mesto. Matevž Kordež ni več mladenič (36 let), pa že leta osvaja prva mesta in še vedno velja za najboljšega našega tekača. V alpskih disciplinah je. že vrsto let ne-prekosljiv Tine Mulej, ki si tudi že nalaga četrti »križ« na svoje rame. Mi se sicer veselimo uspehov, ki jih dosegajo ti smučarji, radi pa bi videli, da bi mladi fantje odločneje posegli v borbo za mesta, ki jih imenovani drža jo že vrsto let.
Razen redkih izjem so najboljši alpinci drugje stari okrog 20 let. Boste rekli: »Toda Tinček je talent!« Res je, toda talente je treba iskati. Toda ne med peščico tekmovalcev, ki jih vzgajamo z lepimi denarji že vrsto let, ampak med množico naših smučarjev. Za to množico smučarjev pa nam ne sme biti žal težkih denarjev, kep bomo
Planiška dolina ima kar 5 lepih skakalnic, po vsej Sloveniji pa je celo okoli 120 večjih ali manjših »pručk«. Toda naša slavna Planica je imela menda letos vsega dve prireditvi in tudi vrste skakalcev so vedno
redkejše..,
s tem denarjem naredili trikirat dobro stvar:
1.	množice mladine bomo naučili smučati, dali ji bomo zdravega razvedrila in veselja do življenja in dela,
2.	številni smučarji iz množice bodo naredili korak naprej in postali solidni tekmovalci v društvih, klubih in šolah — soliden kader, iz katerega bomo,
3.	dobili desetine tekmovalcev, ki bodo s svojim znanjem, tehniko in vztrajnostjo predstavljali kader našega vrhunskega smučanja. To bodo že talentirani tekmovalci, v perspektivi kandidati državne reprezentance. Iz teh desetin se bodo sami izluščili tisti posamezniki, ki bodo morali, kljub svojemu visokemu znanju, krepko pljuniti V roke, če bodo hoteli obdržait prvo mesto pred tistimi, ki bodo po isti poti silili k vrhu.
Samo tako in nič drugače si ne moremo predstavljati kvalitetni razvoj našega smučanja, ki mora po svoji vsestranski vrednosti res postati narodni šport številka 1.
Društva naj skrbe za množičnost
skakalnicah v Sloveniji, nastopi na
Kaj naj storimo za kvalitetni razvoj smučarskega športa
Ce bomo v prihodnje hoteli naše najboljše ^mučarje že v novembru
in decembru pripraviti za nastope, ki se začno v januarju doma in v inozemstvu, potem bomo morali tudi mi misliti na visokogorsko področje, ki ima snega dovolj vsaj šest mesecev. To področje pa je samo v triglavskem '»ogorju okrog Kredarice in d dom a na Lipanci. Vsekakor je najprimernejša Kredarica. Treba pa je narediti tri stvari: žičnico z gondolami, ki bo smučarja ali planinca pripeljala v ta gorski venec, hotel z zadost-
Kajti nekaj ni v redu, če pri sto
veliki skakalni prireditvi v Ljubljani komaj 30 skakalcev. Nekaj ni v redu ,če na različnih tekmovanjih nastopi komaj par desetin smučarjev.
V redu in prav ni to, da društva in klubi — z redkimi in častnimi izjemami — ne skrbijo za množičnost v svojih enotah, ampak za umeten vrh, ki ga ustvarjajo iz smučarjev, ki niso bili deležni niti osnov smučarskega športa. Treba je energično zatreti miselnost, da je tisto društvo ali klub najboljši, ki ima v svojih vrstah največ državnih prvakov. Najboljše je tisto, ki ima v svojih vrstah največ smučarjev deležnih najboljše, metodično pravilne vadbe, na podlagi katetre bo kvalitetni vrh ustvarjen sam od sebe v procesu nenehnega izpopolnjevanja in medsebojne borbe množice mladih, nadarjenih Smučarjev.
Zato pozdravljamo prizadevanja tistih redkih funkcionarjev, ki so v naših osnovnih enotah že začeli orati smučino v tej smeri. Menimo pa, da bodo v tej situaciji, v teh pogojih in pri teh sredstvih ostali sredi poti, če jim ne bosta izdatneje priskočili na pomoč republi- i ška in jugoslovanska smučarska zveza, ki bosta morali prav zaradi takšnega stanja' v n*Srm vrrtiri'irskem športu zaenkrat opustiti zgolj skrb za tekmovalni vrh in mnogo več svoje pomoči in finančnih sredstev nuditi osnovnim enotam in in podzvezam pri široki aktiviza-ciji za to lepo in koristno športno panogo.
Prav gotovo bo s pravilnimi prijemi pri razvijanju množičnega smučanja tudi naš vrhunski šport doživel boljše čase. število tekmovalcev se bo občutno povečalo, prireditve bodo prikaz resnične moči in vedno več bomo lahko pričakovali od tistih, ki se bodo šli merit z inozemskimi tekmovalci. Vendar sama množičnost in številčno močnejši kader za izbiro reprezentance še ne bosta naš smučarski šport postavili v mednarodnem merilu na elitni vrb. Množica rabi določene pogoje, če naj z njo iščemo zaže-Ijeni cilj. Tukaj mislimo na vse tiste naprave, ki so v tesni zvezi z razvojem in napredkom v smučarskem športu.
Že vsa leta semkaj tarnamo, da ni snega, niti deviz za vadbo naših izbrancev v inozemstvu, kjer imajo snega in žičnic dovolj. Res je, da nas sneg zadnja leta redno pusti na cedilu. Ne smemo pa pozabiti, da so naša smučarska središča v Kranjski gori, Planici, na Črnem vrhu in Pokljuki na takšni nadmorski višini, da snega, ki bi padel dovolj zgodaj, ni mogoče pričakovati. Tudi v inozemstvu, v alpskih zemljah, morajo smučarji na začetku sezone v višje predele. Toda tam imajo žičnice. Pri nas pa je na višinah čez 1000 m edina pot navzgor — pešačenje.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Začeti bo treba nekoliko drugače Kaj pa
(Nadaljevanje s 4. strani)
Dim številom ležišč in manjšo vlečnico za vadbo. Tam bi se lahk-o zbrali vsi tekači, skakalci in alpin-ci. Vadili bi, kadar bi bila potreba.
Takšna vzpenjača bi bila prav gotovo rentabilna, saj bi bila uporabna v vsakem letnem času. Poleti bi jo uporabljali nešteti planinci in delovni ljudje, ki jim krasote našega očaka in bližnje okolice niso poznane prav zaradi tega, ker zahteva dostop preveč časa. Bila bi velika privlačnost tudi za inozemce, ki v letnih mesecih obiskujejo Bled in gorenjski kot, mogočni greben naših Julijcev pa gledajo samo od daleč. Prav gotovo ni ta naprava mnogo pripomogla tudi k razvoju turizma, zato mislimo, da bo slej ko prej treba predvideti načrte za uresničenje te zamisli, ki sicer ni nova, prilike pa kažejo, da je več kot potrebna.
Strokovnega kadra premalo
Ko ugotavljamo vzroke, ki preprečujejo hitrejši razvoj med našimi množicami in počasno dviganje kvalitete našega tekmovalnega smučanja, ne smemo pozabiti na vaditeljski, učiteljski in trenerski kader, ki bi množici smučarjev dajal potrebno osnovno ' Znanje. Vprašanju zvečanja vaditeljskega in učiteljskega kadra za vzgojo širokih množic morajo odgovorne organizacije posvetiti še več pozornosti. Praksa v drugih državah je pokazala, da so na eni strani tekmovalci teh dežel izšli iz znanih smučarskih šol, na drugi strani pa so te šole danes popularne, ker jih vodijo najbolj znana imena iz vrst tekmovalnega smučanja.
Vse kaže, da je pri nas smučarski učitelj preveč nepomemben, ker mnogi hočejo imeti trenerje. Morda mislijo, da bodo imeli med mladino kaj več uspehov, če bodo imeli trenerski naziv. Toda še v inozemstvu je danes večja potreba za smučarskimi vaditelji in učitelji kot pa za trenerji, kaj šele pri nas, ko imamo komaj peščico vrhunskih tekmovalcev, ki obvladajo smučanje toliko, da jim je res potreben trener.
Učiteljev smučanja je danes, kot je pokazal letošnji Zbor smučarskih učiteljev, odločno premalo. Se več pa jih bomo rabili, če bomo množično smučanje res razvili v širino, tako kot kažejo potrebe. Zato mora biti nenehna skrb smučarskih društev in klubov, da iz vrst tekmovalcev izbirajo tovariše, ki bodo pripravljeni delati kot smučarski učitelji in svoje znanje prenašati na mlajše, ki so prišli v dru-
štvo zato, da se tam nekaj naučijo, ne pa, da si brez osnovnega znanja pripnejo na prsi startno številko in se spustijo med koli po bregu navzdol.
Če k temu dodamo, da bo v prihodnje treba žrtvovati več sredstev za vzgojo mladega naraščaja, na kupe smuči in opreme za ta naraščaj, voditi borbo za kvalitetnejšo izdelavo smučarske opreme in njeno pocenitev, poleg tega pa iskati poti, da bo vsa mladina deležna pouka v smučanju, potem smo dobili skoraj popolen odgovor na vprašanje, ki se je porodilo v glavi vsakogar, kdor je prečital naslov tega članka.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delo naših športnih društev torej ni bilo vedno pravilno, treba bo marsikaj izpremeniti. Ker smo načeli stvar pri tekmovalnih sistemih, se športniki, nepoučeni seveda, najbolj zanimajo za to, ali bomo v »novem« športu še tekmovali. Seveda bomo, in to zagotovo še bolj kot do sedaj. Tekmovanje je v športu neobhodno potrebno, tekmovanje ni samo gibalo športnega življenja, temveč izredno važno vzgojno sredstvo, brez katerega naš šport ne bi mogel niti približno izpolnjevati svojih nalog. Tu pa se sedaj pred naša društva in višje organizacije postavlja trenutno najvažnejše
Ali bo Branik obranil
naslov državnega prvaka ?
Prihodnjo soboto se bo spet začela borba najboljših odbojkarskih moštev za najvišji naslov v državi. Med moškimi nastopa 8 udeležencev, od katerih jih ima Beograd kar 5, Zagreb 2 in Maribor enega. Kakor je znano, je iz lige izpadel novomeški »Partizan«, zamenjalo ga bo moštvo Jugoslavije. Naslov državnega prvaka brani edini predstavnik Slovenije v zvezni ligi mariborski Branik, ki bo imel letos težjo nalogo kot lani, ker bodo jeseni odšli nekateri njegovi igralci v JLA na odslužitev kadrovskega roka.
moški:
I.	kolo — 14. do 15. aprila
Lokomotiva : Branik Železničar : Crv. zvezda Partizan : Novi Beograd Železničar : Jugoslavija
II.	kolo — 21. do 22. aprila
Branik : Železničar Jugoslavija : Novi Beograd Lokomotiva : Partizan Mladost : Partizan
III.	kolo — 28. do 29. aprila
Jugoslavija : Branik Mladost : Lokomotiva Partizan : Crv. zvezda Železničar : Novi Beograd
IV.	kolo — 5. do 6. maja
Železničar : Lokomotiva Novi Beograd : Mladost Crv. zvezda : Mladost Partizan : Jugoslavija
V.	kolo — 12. do 13. maja
Novi Beograd : Lokomotiva Cv, zvezda : Lokomotiva
Partizan : Železničar Branik : Mladost
VI.	kolo — 19. do 20. maja
Crv. zvezda : Branik Novi Beograd : Branik Mladost : Jugoslavija Lokomotiva : Jugoslavija
VII.	kolo — 26. do 27. maja
Jugoslavija : Crv. zvezda Branik : Partizan Novi Beograd : Crv. zvezda Železničar : Mladost
ženske:
I. kolo — 14. do 15. aprila
Partizan : Ljubljana Crv. zvezda : Ljubljana
II.	kolo — 21. do 22. aprila
Branik : Partizan Mladost : Partizan
III.	kolo — 28. do 29. aprila
Crv. zvezda : Olimpija Partizan : Olimpija Branik : Mladost
IV.	kolo — 5. do 6. maja Ljubljana : Olimpija Branik : Crv. zvezda Mladost : Crv. zvezda
V.	kolo — 12. do 13. maja
Olimpija : Branik Ljubljana : Branik
VI.	kolo — 19. do 20. maja
Ljubljana : Mladost Olimpija : Mladost Partizan : Crv. zvezda
k O
E S A.
Tudi pri kolesarskih sodnikih
gre na bolje
Skoraj vsi »letni« športniki so se le pojavili na planem, le kolesarje in še nekatere druge čaka ta naloga. O njihovi formi je pred začetkom sezone težko govoriti — vemo le, da so mnogi klubi precej skrbno izkoristili zimo za resne priprave. Važneje pa je za nas, kako bo letos z organizacijo posameznih dirk, o kateri se v minuli sezoni nismo mogli vedno laskavo izraziti. Zlasti pereč problem so ob vsakem tekmovanju predstavljali sodniki.
Po uspešni skupščini Kolesarske zveze Slovenije, na kateri je bilo izrečene precej kritike tudi na račun sodniške organizacije, so se začele razmere kmalu izboljševati. Prvi korak k izboljšanju je bil seminar z izpiti za sodniške kandidate. Poročali smo že, da so izpite vsi uspešno opravili in tako se je število sodnikov vsaj nekoliko povečalo. Razen tega pa se je začela sodniška organizacija tudi organizacijsko utrjevati. Izvolili so delaven odbor in ta je že pokazal prve
sadove svojega dela. Medtem, ko so lani takorekoč en dan ali dva pred dirko »lovili« skupaj sodnike, je sedanji odbor za letošnjo sezono že vse skrbno pripravil. Za posamezne dirke v naši republiki so sodniki določeni že do konca maja, kar je vse hvale vredno. Tudi sicer sodniški zbor dela zelo resno, saj se redno sestaja na svojih sejah in sproti rešuje tekočo problematiko. Upajmo, da bo tudi po tej plati naš kolesarski šport žel boljše uspehe.
Čuden kriterij
Poročali smo že, da so se naši najboljši kolesarji pripravljali na skupnem treningu za letošnje dirke. Tega treninga so se udeležili tudi nekateri Slovenci, ki so že lani, pa tudi letos dokazali, da se upravičeno uvrščajo med jugoslovansko elito (Bajc, Bergant, Piciga, Vidali, Žirovnik). Toda ob sestavi reprezentance za prvo letošnjo dirko Varšava—Berlin—Praga smo bili nekoliko presnečeni. Zvezni kapetan Todorovič je namreč določil 8 dirkačev, ki pridejo v poštev za reprezentanco. To
sedaj?
vprašanje: kako bomo nadomestili stare oblike, ki niso bile več dobre, ki so bile celo škodljive, z novimi, boljšimi?
Konkretna navodila, takorekoč recepti, tu ne bi zalegli dosti. Teh možnosti je namreč toliko, in tako različnih — kar je odvisno od razmer na terenu — da je treba problem zajeti globlje. Mislim pri tem na vprašanja, ki so v zvezi z organizacijo našega športa. Mi starih organizacijskih oblik, ki so odgovarjale starim časom, marsikje še nismo spremenili. Sodim, da je glavna slabost naših strokovnih zvez ter društev in klubov v tem, da so za današnje razmere preozko zaprta sama v sebe — pozornost posvečajo samo tistemu športu, ki se razvija v območju njihovih organizacij. Zadnje čase res že posegajo tudi v dogodke v »Partizanu«, zanemarjajo pa šport v šoli in še marsikje drugje, kjer se športno življenje že razvija, ali pa bi se lahko razvijalo. Vsaj do sedaj so posvečala, pod vplivom bližnje in daljnje okolice seveda, vso pozornost samo tehničnemu napredku za vsako ceno in tekmovanjem. Zato se seveda nismo mogli izogniti klubaštvu, odtegovanju od dela ter bolj ali manj skritemu profesionalizmu. Zato so športni klubi zbirali v svoje vrste izključno le talentirane posameznike, zanemarili pa osnovno dolžnost, množičnost. Šport je tako postal domena najbolj zdravih in najbolj talentiranih, namesto da bi zajel vse ljudi, v prvi vrsti seveda tiste, ki so najbolj potrebni razvedrila, zdravja in moči. Na teli osnovah bomo morali poiskati novo vsebino dela in ji prilagoditi tudi organizacijo. Prepričan sem, da smo pri nas v tem oziru že napravili prve, toda odločilne korake. Naša Športna zveza je že postala močan regulator ter usmerjevalec našega športa. Pod njenim okriljem se vodi danes ves boj za pravilno družbeno vsebino in športna načela ter prenaša navzdol na okrajne zveze ter preko njih na športna društva. Strokovne zveze, podzve-ae in klubi bodo zato v našem športnem življenju morali vedno bolj prevzemati skrb za tehnični napredek svoje panoge, pa naj se ta razvija kjerkoli, dbčim bodo tako imenovano športno politiko določali društvo, okrajna zveza in Športna zveza. Da je tak način dela pravilen, nam kažejo dogodki v neki naši strokovni športni zvezi, Tam so se hoteli uveljaviti ljudje s tendencami, nasprotnimi našim športnim načelom in športna zveza Slovenije je .energično posegla v stvar ter bo napravila red in postavila stvari na prvo mesto. Ob tem je bilo celo načeto vprašanje (načeli so ga seveda tisti, ki se ne strinjajo z našo športno politiko) ali športna zveza lahko to napravi, ali ne. Računali pa so celo na podporo pri svoji strokovni zvezi. Izkazalo pa se je, da v danili razmerah edino tako lahko zagotovimo uspešen razvoj in prehod v boljši šport.
Kakšne so torej naloge in vsebina enega in drugega organizacijskega tira našega športa? Športna zveza, okrajne zveže in društva stoje pred vprašanjem reševanja in vsklajanja našega športa z družbenimi načeli. Tu bo treba zelo veliko dela in raziskovanja, toda v glavnem je smer dela trdno nakazana. Športna zveza je z vsemi svojimi
so Petrovič, Varga, Valčič, Vuksan, Jugo, Cvejin, Kolevski in Piciga. Kje pa sta ostala Bajc in Bergant, ki sta imela na lanski dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« kot člana jugoslovanske B-reprezentance ne malo zaslug za uspeh I. jugoslovanske ekipe. Mimo tega, ali je zvezni kapetan upošteval rang lestvico najboljših jugoslovanskih dirkačev? In čemu še vedno upoštevajo pri sestavi reprezentance Vargo, ki se je kot tekmovalec mnogokrat slabo Izkazal?
organizacijami kolektivni član Socialistične zveze delovnega liudstva, v tem okviru se mora delo .. . vijati naprej. Po strokovni plati pa bo treba rešiti problem, ki je bil do-sedaj pri nas popolnoma zanemarjen — deloma seveda tudi po krivdi zgodovinskega razvoja naše fizične kulture. Z orientacijo na množičnost bomo rešili najosnovnejšo napako našega športa, napako zanemarjenja vloge športa v naši splošni kulturi. Naš šport moramo usmeriti k človeku, uresničiti moramo geslo: šport delovnemu človeku. Ne sme biti več osnovno načelo
—	šport zaradi rezultata, rekorda, prvenstva. Šport moramo gojili zaradi zdravja, zabave, moči, skratka
—	gojiti ga mora človek za svojo osebno korist. Šport danes pri nas še ni množičen, postal pa bo množičen takrat, kadar bomo znali poiskati pota in načine, da ga ljudem približamo. Tu leži tudi odgovor na vprašanje, kaj napraviti sedaj, ko pdpravljamo stare oblike tekmovanja in moramo našim športnikom pokazati pot do novih. Res ni treba, da na primer prirejamo tekmovanja samo za najbolj talentirane. Njim so tekmovanja potrebna, še bolj pa so potrebna tekmovanja ljudem, ki niso, kot pravimo, talentirani, pa jih stvar veseli, ne veseli pa jih seveda konkurenca s premočnimi nasprotniki. Primer nasTh delavskih iger je najboljši dokaz za to, da morajo naša športna tekmovanja biti bolj pisana in bolj prilagojena sposobnostim in željam ljudi. Naš šolski šport je potreben pomoči. Športni dnevi z vsemi pri-pravambniso samo stvar profesorja telesne vzgoje ali učiteljskega zbora, temveč so v največji meri strokovne organizacije v kraju ali mestu. Brez pomoči atletskega kluba v mestu, se atletski šport tam ne bo zasidral. Pozitiven primer: takšnega dela je atletsko društvo Kla-divar v Celju. V lem mestu je atletika šport številka 1 in zajema na tisoče mladine, vse po zaslugi funkcionarjev tega društva lin v Celju ne tekmujejo samo vrhni ški atleti, temveč med seboj razredi, šole, tovarniški aktivi, pomoč pa dobivajo tudi partizanska društva v okolici. Celjski primer: naj društva bolje razčlenjujejo, pa bodo kmalu našla pota in načinov za poživitev dela. Z množičnostjo je celjski Kladivar rešil tudi vprašanje kvalitete. Ta v Celju neprestano raste, pri Kladivarju res niso nikoli v zadregi, če je treba v najostrejšo konkurenco postaviti dobrega atleta. In kar je najvažnejše, kvaliteta je tam organsko spojena z množičnostjo, celjska atletika je čini-telj v ustvarjanju kulturne ravni celjske mladine.
0	sodelovanju s »Partizanom« ne bom razpravljal, ta pota so nam že znana in odvisna bolj ali manj samo od dobre volje posameznikov, kako bodo to delo povezali. Dejstva, da sc v partizanskih društvih šport razvija, ne moremo zanikati, prav tako tudi seveda ne bi imelq nobenega smisla, če bi hoteli športna prizadevanja naše mladine dušiti, pa naj se pojavljajo kjerkoli.
Tako bi opozoril še na eno možnost širjenja množičnega in s tem kulturnega športa, na sodelovanje z našimi gasilskimi organizacijami. Gasilci imajo pri nas najbolj razširjeno mrežo društev in kar je najvažnejše, s svojo organizacijo segajo skoraj v sleherno našo vas in naselje. Tudi s športom bi radi prišli do tja in sodim, da bi bilo najlepše in najlažje, če bi se znali ovezati z gasilskimi društvi. Njim
1	šport bil potreben že zaradi kondicije, lažje bi se na znotraj organizacijsko povezovali, društva bi tako še bolj razširila vsebino svojega koj-istnega dela, tam bi pa tudi 'najbolje vedeli, kakšne panoge, kdaj in kako bi mladino najbolj pritegnile.
Takih možnosti je še ogromno, vztrajno iskanje in hotenje, da uveljavimo svoja načela pa mora roditi sadove.
25. oktobra je bil Tesei s svojimi tovariši na krovu Borghesejeve podmornice.
»Kaj je v Gibraltarju?«, je brezbrižno vprašal Borghese.
»Dve križarki,« je odgovoril Tesei,
Borghese je razgrnil zemljevid in ga položil na malo mizo častniške obednice.
»Bojim se, da bodo močni tokovi poglavitna ovira. Če bi vas hotel odložiti tam, dve milji zahodno od pristanišča, bi moral pinti skoraj na površini, da bi se orientiral. Sicer pa bomo še videli.«
Poveljnik je spravil zemljevid in postavil kozarce na mizo. Ti podmorničarji preveč pijejo, si je mislil Tesei. Sicer pa, je kaj čudnega, da skušajo izkoristiti življenje, ko je vendar njihov poklic iskati smrt?
Borghese se je dvignil in odšel nadzorovat priprave za odhod.
Naslednje tri dni je razburkano morje močno pretresalo podmornico. Podnevi so pluli pod vodo, ponoči pa, ko se je morje nekoliko pomirilo, so pluli nekaj časa na
površju. Bilo je 29. oktobra ob pol dveh zjutraj. Tesei in tovariši so se nemirno obračali na svojih ležiščih. V osrednjem prostoru je vladala tišina. Ni se čulo niti tiktakanja krmilnih kazalcev in brnenja električnih motorjev. Borghese je velel pomočniku:
»Plovba v periskopski globini.«
Plovilo se je nekoliko dvignilo. Poveljnik je potisnil na gumb in dolgo jekleno steblo se je dvignilo proti površini. Borghese je pritisnil oči h kukalu. Na čelo so mu padale kaplje olja in morske vode. Ničesar ni bilo na obzorju, niti najmanjšega svetlikanja teli velikih diamantov, teh rubinov in smaragov — signalnih luči na ladjah.
»Odmevi?«, je vprašal poveljnik.
»Ničesar,« je odgovoril mož z nalogo, da s svojim hidro-fonskim aparatom ujame ropot oddaljenih ladijskih vijakov.
Dvignili so se na površje. Težko se je bilo ogledati. SCIBEI je bila 40 milj od evropske konice. Eno uro so vdihavali svež zrak, potem pa so se spet naglo potopili, da bi se izognili z oceana prihajajočim ladjam v spremstvu. Ob 4.10 uri je zavozil proti podmornici rušilec, ni pa se ustavil, niti ni spustil podvodne bombe.
»Ta noč je izgubljena,« je mrmral Borghese. »Ne preostane nič drugega, kot da se postavim na dno.«
Previdno je podmornica legla na peščeno morsko dno in se ves dan zibala na desno in levo kot speči, ki ga motijo sanje.
Okoli petih popoldne so tokovi postali tako močni, da
so morali odpluti. Zvečer ob pol desetih je Borghese pozval Tesea.
»Mislim, da smo tam. Dvignil se bom na površje.«
Kiosk je pokukal iz vode. Borghese se je naglo povzpel vanj. Komaj 500 m daleč se je očrtava] temni obris kopnine in tam spredaj, to je bil Gibraltar. Žarometi so tipali po nebu, potem pa so mahoma uprli svoje svetle snope na morsko površino.
»Naprej 2,« je velel Borghese.
Raje od hrupnih dieselov je imel električne motorje. Napredovali so počasi. Mesto Gibraltar je bilo razsvetljeno. Arzenal je počival v temi, iz velike pečine, ki se je za njim strmo dvigala proti nebu, pa so moleli zlati žeblji. Eden od teh žarometov se je mahoma spustil in njegov snop se je prikoval na SCIREIN kiosk. Alarm, brž pod vodo! Ko se je Borghese vrnil v svoj poveljniški prostor, je s pozornim očesom sledil krmarjevim naporom.
Zdelo se je, da je podmornico dobesedno sesalo proti dnu in nič kaj lahko se ni bilo o’držati v sredini globine.
Ob 1.40 uri so izpluli na površje, koma j 300 m od zemlje. Bili so med izlivoma rek Gvadaluc[ue in Palmnne na severozahodnem delu zaliva Agesiras.
»Gremo,« je dejal Tesei svojim možem. »Štiri milje so pred nami. Jaz bom napadel eno izmed oklopnic, ti Birin-delli pa drugo. De La Penno bo šel iskat plen, kamor bo mogel. Po možnosti bo miniral enega izmed rušilcev. Ponavljam. križark ni v Gibraltarju.«
(Dalje prihodnjič)

/V M J
Kako |e s krosi v Sloveniji?
Največ zanimanja je med partizanskimi društvi
V Krškem bodo vključili
več delavske in vajenske mladine
Že večkrat smo pisali o akciji, ki jo je začela Atletska zveza Jugoslavije ob sodelovanju zveze »Partizane in množičnih organizacij, ki naj bi ponovno oživela množična tekmovanja v krosu in pripeljala najprej na kros, potem pa morda še naprej v partizanska ali športna društva nove tisoče naše mladine. V Sloveniji je bilo o tej akciji doslej bolj malo slišati in pojavljale so se že govorice, da pri nas kar ne moremo z mrtve točke. Vemo pa, da obstoja pri Športni zvezi Slovenije komisija za kros in zato smo se obrnili z nekaj vprašanji na sekretarja Atletske zveze Slovenije tov, Zorana Naprud-nika, ki je istočasno tudi sekretar te komisije.
Predvsem nas je zanimalo, kako si je komisija za kros zamislila svoje delo in kaj je doslej že napravila. Tov. Naprudnik nam je odgovoril takole: »Komisija za kros naj bi bila po prvotni zamisli pri AZS. Menili pa smo, da je področje dela te komisije tako široko, da bo boljše uspevala, če bo delovala kot organ Športne zveze Slovenije. V komisijo smo vključili razen predstavnikov Atletske in Športne zveze Slovenije tudi predstavnike zveze »Partizan«, Ljudske mladine Slovenije, Planinske zveze Slovenije in druge. Komisija ima predvsem dve nalogi: prvič propagirati akcijo za kros v naši republiki in drugič formirati podobne komisije v posameznih okrajih. Komisija je bila mnenja, da je najpametneje vzpostaviti te okrajne komisije pri okrajnih zvezah »Partizan«. Ponekod so podobne komisije že vzpostavljene (Kočevje, Ptuj), drugod bo to storjeno v teh dneh (Trbovlje, Koper)-, imamo pa tudi vrsto okrajev, kjer še nismo prišli dalje od poskusa.
Po našem mnenju naj bi akcija za množične krose v prvi etapi potekala predvsem tam, kjer imamo največ mladine, to je po šolah. Svet za prosveto in kulturo, pa tudi Društvo profesorjev telesne vzgoje, je že pod vzelo potrebne korake, da bo ta akcija še v letošnjem šol. letu zavzela tudi že bolj konkretne oblike. Tekmovanja naj bi bila najprej po razredih, kasneje pa naj bi preko za vodnih tekmovanj prišli do nekakšnih prvenstev šolske mladine v posameznih krajih. Ker smo pričeli z vso akcijo precej pozno, lahko pričakujemo, da bodo prva tekmovanja v posameznih zavodih šele konec aprila in v začetku maja.
Poletj bomo poskušali z množičnimi tekmovanji v krosu zajeti predvsem še vso mladino, ki ne obiskuje srednjih in sorodnih šol. Tu mislimo predvsem na kmečko in delavsko mladino. V času od maja do septembra bomo s pomočjo
centrov za predvojaško vzgojo vključili v množična tekmovanja v krosu tudi precejšen del te mladine. Seveda pa ne bo naša akcija potekala samo po šolah in centrih predvojaške vzgoje, ampak tudi po športnih, partizanskih, planinskih in še drugih organizacijah.
Za vso akcijo lahko rečemo, da smo jo začeli letos mnogo prepozno in šele v jeseni lahko pričakujemo večjega odziva. V marsikaterem kraju tudi nismo naleteli na dovolj razumevanja pri merodajnih faktorjih. Naše dosedanje delo nam je pokazalo, da je akcija za množične krose vzbudila največ zanimanja v organizaciji »Partizan«, ki jo je treba samo pohvaliti. Mnogi športni delavci so pokazali namreč za vso to akcijo prav malo zanimanja. Trditi, da je akcija popolnoma neuspela, danes še ne bi bilo mogoče, saj se na terenu pravzaprav niti začela še ni. Uspeh ali
neuspeh množičnih krosov bomo lahko ugotavljali Šele jeseni, kajti tedaj res ne bo več izgovora, da ni bilo dovolj časa, da bi to akcijo dobro pripravili in to tako v republiškem kot v okrajnem in krajevnem merilu.
Komisija za kros Športne zveze Slovenije pa bi želela pri svojem delu nekoliko več razumevanja in podpore delavcev v športnih in partizanskih društvih, kakor tudi množičnih organizacijah, saj bd bila ob skupnem delu vseh, ki morajo biti na tej akciji zainteresirani, ta gotovo uspešna.«
Toliko nam je povedal tov. Naprudnik o delu komisije za kros pri športni zvezi Slovenije in dosedanjem poteku celotne akcije za množične krose v Sloveniji. Upamo, da bomo čez nekaj tednov že lahko zabeležili prve dejanske sadove te akcije, to je prva tekmovanja predvsem po šolah.
Lani je bil dograjen v Krškem plavalni bazen, ki je nedvomno med naj lepšimi v državi. Ta objekt je omogočil nagli razvoj plavalnega športa v tem kraju. Ker so v novem bazenu najugodnejši pogoji za treniti , se je že lani odločila Plavalna zveza Jugoslavije in poslala v Krško na trening državno reprezentanco v wate<rpolu, V istem času so domačini ustanovili plavalni klub, ki_ naj bi prevzel vzgojo domačih plavalcev. Pobudo za ustanovitev je dala sindikalna podružnica tovarne Celuloze i,n pa tehnično vodstvo državne vvateripolo reprezentance. Klub je bil ustanovljen v juniju in odbor se je takoj lotil dela z veliko vnemo. Plavalni trener tov. Junčeva je vsaik dan vodila plavalno šolo,' prvo v spodnjem Posavju. Požrtvovalno delo trenerja in resnost vseh plavalcev je pri-
pomogla, da so se najboljši plavalci že udeležili republiškega mladinskega prvenstva na Vrhniki, kjer so dosegli zadovoljive rezultate. Med plavalci so najbolj znana imena Lilegova, Breskvarjeva, Božični-kova, Iskra, Koljšek, Ivačič itd. Toda v klubu so sklenili, da bodo ustanovili še wa ter polo in skakalno sekcijo in da bodo pritegnili predvsem delavsko, obrtniško in vajensko mladino, ki obiskuje pred vojaško vzgojo. Edini problem je finančno vprašanje, ki pa ga bodo morali rešiti, če bodo hoteti po začrtani poti naprej. Plavalci so bili v zimskem času izredno marljivi, saj so imeli v telovadnici dvakrat na teden suhi trening. Pričakujemo, da bo mladi plavalni klub Celuloza prebrodil začetne težave in poleti pokazal sadove svojega dela.
H. L.
Harem Mola norveška:Jugoslavija
bo v Ljubljani mednarodni miting
Atletska zveza Jugoslavije se z Norvežani ni mogla sporazumeti o finančnih pogojih za dvoboj moških atletskih reprezentanc Jugoslavije itn Norveške, ki bi moral biti 6. in 7. oktobra v Ljubljani. Namesto tega dvoboja pa bo 5, avgusta v Ljubljani veliko mednarodno tekmovanje, ki bo nanj Atletska zveza Jugoslavije povabila večje število odličnih evropskih atletov, To tekmovanje bo morda celo boljše od prvotno predvidenega dvoboja z atleti Norveške.
Preteklo nedeljo so v nekaterih republikah imeli rep. prvenstva v krosu. Najboljši tekači BiH so se pomerili v Mostarju, brvatski atleti pa so imeli svoje prvenstvo v Karlovcu. Nekateri važnejši rezultati s tega tekmovanja: mladinke
—	800 m: Franc (D) 2:27.2, članice
—	1200 m: Rogič (D) -:53.6, mlajši mladinci — 2000 m: Simonovič (Pož) 5:40.4, starejši mladinci — 3000 m: Mariče vič (Pož) 8:40.6, člani —
—	4000 m: Murat (D) 12:01.8, člani
—	7500 m: Škrinjar (D) 21:11.6. V vise ekipnem tekmovanju je zmagal Dinamo pred Željezničarjem te Karlovca im Mladostjo. Najboljši tekači Beograda pa so se pomerili na mestnem prvenstvu. Na krajši članski progi je zmagal Mugoša (CZ) pred Cetinjem (Part) in Jovanovičem (CZ), na daljši pa je bil prvi Mihalič (Part) pred Pandurovičem (CZ) in Pavlovičem (Part).
Organizacijski odbor tradicionalnega »Krosa narodov« je povabil Atletsko zvezo Jugoslavije, da se z najboljšimi jugoslovanskimi atleti
stalno udeležuje tega tradicionalnega tekmovanja. Razen Jugoslavije so na novo povabili še nekaj držav, tako da je pričakovati prihodnje leto udeležbe tekačev iz Anglije, Škotske, Walesa, Irske, Francije, Nizozemske, Luksemburga, Portugalske, Belgije, Španije in Jugoslavije.
Dve državni rekorderki, in sicer članica Kladivarja Ančka Slamnik in članica Odreda Stamejčičeva, sta morali začasno prekiniti trening, ker imata zaradi manjših poškodb za krajši čas nogo v mavcu.
Pred nekaj dnevi je na stomatološkem oddelku Medicinske fakultete v Ljubljani diplomiral znani atlet ljubljanskega Odreda Janko Miiller. Slovenskemu rekorderju v metu diska čestitajo njegovi tovariši z atletskih tekališč, čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi imel dr. Janko Miiller še vnaprej lepe . uspehe v svojem poklicu in športu.
Pred nekaj dnevi je bila tudi v Trbovljah ustanovljena okrajna komisija za kros. Kot kaže, bo v trboveljskem okraju akcija za množične krose uspešno potekala. Prirediti nameravajo tudi finalno tekmovanje v okrajnem merilu, ki bo' 20. maja v Radečah. To tekmovanje za »Pokal osvoboditve« bo v bodoče nadomestilo dosedanji tek skozi Trbovlje.
j c -uho jiu sk.upuem treningu uemsKc nogometne reprezentance v športni šoli Griintvald, kjer so jse Nemci pripravljali za svetovno prvenstvo v Švici, Na žogi sedi zvezni kapetan In trener Sepp Herber-ger, ki so ga v Nemčiji po končanem svetovnem prvenstvu povzdigovali
flA 11 aJvoo   '1'iv/iin r-l n trn r	1 i 1! n	Tin«	« /klr n 1 /\A n
Herbergerju, da je nesposoben ..
KLADIVAR na 2. mestu
Novice iz Kranja
Pred kratkim so v Kranju usta- Doslej so bila odigrana tri kola.
novili judo in jiu-jitsu sekcijo, ki Po tretjem kolu je vrstni red v _______________________ _____________ r_______ _____ ______
bo delovala v okviru športnega dru- kranjski skupini naslednji: t. Škof- športnikov, v tem kraju živi na primer društva Triglav. Da bi cim bolj pozi- ja Loka I, 2. Triglav II, 3. Mladost, gina Adamczyk, mimogrede rečeno poljske-
veli zanimanje mladine za ta šport, 4, Stražišče, 5. Škofja Loka II in 6. so preteklo soboto začeli začetniški Iskra, tečaj v jiu-jitsu. V tem tečaju se bodo mladinci naučili, kako se obraniš močnejšega nasprotnika s pomočjo japonske »mehke umetnosti« in še marsikaj drugega.
Preteklo nedeljo je bilo odigrano prvo spomladansko kolo v varaždin-sko-mariborslki nogometni ligi. Danes objavljamo še preostale rezultate in lestvico, ki nam je pokazala prav zanimivo sliko. Celjski Kladi-var je že pred prvenstveno sezono kazal, da je v .solidni formi in že prvi start v borbi za točke mu je prinesel zadovoljiv uspeh — usidral
..	.. ■ —— se je na 2. mesto ter prehitel va-
..	v«.	niil raždinsko Slobodo, trboveljskega
HCO flA rillPl ' Rudarja in Soboto. Vse kaže, da bo flfli UuuJiG uu 110 I U1GI * Kladivar tudi v bodoče pokazal za-1	dovolj!ve uspehe, zato bo borba v
tej ligi prav zanimiva. Trenutno je še krepko v vodstvu varaždinski Tekstilac, na naslednjih mestih pa je že gneča in bo do konca verjetno še precej prerivanja. Sicer pa si je treba ogledati samo lestvico, ki zgovorno kaže trenutno stanje.
Zaostali rezultat pretekle nedelje Zagorac : Tekstilac (Oroslavje) 4:2.
Družinski šport
Giraumont je majhno mestece v Vzhodni Fianciji. Morda bo ta kraj nekdaj bolj znan zaradi svojih športnikov ali še bolje rečeno, zaradi prav izrazitih primerov celih družin
Pred dnevi je imel aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje okraja Kranj svoj redni občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je šel šport po naših šolah že precej v širino, čeprav je opaziti še razne pomanjkljivosti. Sklenili so, da bodo z vsemi sredstvi popularizirali telesno vzgojo med mladino, da se bo slednja v večji meri vključevala v športna in partizanska društva. V ta namen bodo ob koncu šolskega leta organizirali tekmovanja v atletiki, malem rokometu, odbojki in košarki, kar bo nedvomno ena največj.ih prireditev te vrste na Gorenjskem.
*
Prav gotovo je namizni tenis v Kranju in na Gorenjskem ena najbolj priljubljenih športnih panog. O tem nam pričajo številna tekmovanja v okviru raznih lig, in sicer jeseniške, kranjske iu tržiške. V vsaki ligi sodeluje po šest moštev.
Opomba: 1.—2. zvezna nogometna liga, 8.-8. I. conska liga, 9,—10. varaždinsko-mariborska liga, 11.—12. 1 jubljansko-pri-morska liga.
Preteklo nedeljo je bilo končano republiško prvenstvo v kegljanju. V Kranju sta se srečala domači -Triglav im Kladivar iz Celja. Zmagali so domačini z rezultatom 4683:4626 in s tem postali že četrtič prvaki Slovenije.
Nogomet
1:2 (0:0).
Triglav B : Bohinj
ga porekla, z 12 otroci. Vseh 6 dečkov in 6 deklic se takole udejstvuje v športu: najstarejši sin ne goji športa, drugi igra košarko, tretji nogomet kot amater, četrti nogomet kot profesionalec v Metzu, peti nogomet kot mladinec in šesti prav tako nogomet kot mlajši mladinec. Vseh šest deklic pa igra košarko, ki je v Franciji zelo priljubljena. S tem pa seznam >športnih družine še ni izčrpan. Družina Zenier ima tri sinove, ki igrajo nogomet, nadalje pa bi lahko našteli še celo vrsto družin, ki so vsaj z dvema predstavnikoma zastopane v športnem življenju Giraumonta.
Lestvica po 12. kolu:
1. Tekstilac (Var)	12	12	0	0	63:12	24
2. Kladivar (Celje)	12	7	3	2	28:24	17
3. Sloboda (Var)	12	7	2	3	34:19	16
4. Rudar (Trb)	12	7	2	3	26:16	16
5. Sobota	12	5	4	3	38:29	14
6. Zagorac (Krap)	12	6	1	5	27:34	13
7. Maribor	12	5	1	6	31:24	11
8. Tekstilac (Orosi)	12	4	2	6	22:23	10
9. Jedinstvo (Čak)	12	4	1	7	17:25	9
10. Mladost (Zabok)	12	3	0	9	19:40	6
11. Nafta	12	3	0	9	14:31	6
12. Bratstvo (Hr)	12	1	0	11	15:57	2
SoŽčŽ
LETO X!L Štev. 14. Stran 6
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št 14
1. Vojvodina : Crvena zvezda	
2. BSK : Proleter	
3. Trešnjevka : Odred	
4. Split : Branik	
5. Metalac : Ljubljana	
8. Reka : Nova Gorica	
7. Šibenik : Lokomotiva	
8. Segesta : Karlovac	
9. Maribor : Kladivar	
10. Rudar : Tekstilac (V)	
11. Slovan : GrafiEar	
12. Ilirija : Mladost	
ločen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime;
Kraj:
Ulica in hišna številka:
Poštar preseneča
Preteklo nedeljo se je nadaljevalo prvenstveno tekmovanje v ljubljanski nogometni podzvezi. — Odigrane so bile vse tekme I. razreda in mladine, pa tudi nekaj tekem II. razreda.
Med moštvi I. razreda je to nedeljo pripravil presenečenje Poštar iz Ljubljane, ki je krepko porazil ljubljansko Svobodo, med mladinci pa se še vedno najkrepkeje uveljavljata Ljubljana in Odred. Žal moramo grajati nedisciplinirane gledalce v Duplici, ki so hoteli zmago svojega moštva za vsako ceno, pri čemer so vzpodbujali h grobostim domače igralce. Pri tem je neodgovorni igralec Svobode Kos precej težko poškodoval igralca Odreda Stanovnika. Za takšne izpade je potrebna najstrožja kazen! - Doseženi rezultati so bili naslednji: I. razred — Poštar : Svoboda (Lj) 4:0, Svoboda (D) : Odred B 0:5, Sava : Olimpija 0:t, Ljubljana B : Papirničar 2:0, Domžale : Litija l:0; stanje na lestvici: l. Ljubljana
B, 2. Odred B (oba izven konkurence), 3. Olimpija, 4. Poštar, 5. Svoboda, 6. Papirničar, 7. Domžale itd.
Mladinci: Kamnik : Svoboda l:2, Grafičar : Odred 0:6, Papirničar : Kočevje 5:l, Belokrajina : Ilirija 3:0, Ljubljana .: Krim 6:0, Domžale : Slovan 2:1; stanje na lestvici: 1. Ljubljana, 2. Odred, 3. Domžale, 4. Slovan, 5. Krim itd.
II. razred: Tabor II : Jadran 1:3, Tabor I : Svoboda (D) II 4:1, Kamnik : Papirničar II 9:0.
KOŠARKA
Za spomladanski start so Kranjčani pripravljeni
Košarka je eden najmlajših športov v Kranju. Prvi, ki so začeli igrati košarko, so bili dijaki Tekstilnega tehnikoma iu kranjske gimnazije. Kmalu so uvideli, da brez načrtnega dela ne bo uspehov. Mladim košarkarjem sta priskočila na pomoč tov. Pintar in Ošina, ki sta pričela načrtno vzgajati mladi košarkarski naraščaj. V okviru »Partizana« Kranj so ustanovili košarkarsko ekipo. Na zapuščenem teniškem igrišču nosproti nogometnega stadiona so uredili igrišče in začeli z rednimi treningi. Imeli so za začetek precejšnje finančne težave. »Partizan? jim je sicer pomagal, vendar ta podpora ni zadostovala za širši razmah. Na tekmovanja so se igralci vozili kar s kolesi ali s kamioni. Kljub težavam pa je postala košarka v Kranju vse bolj priljubljena, saj je bilo na tekmah vedno več igralcev. Novo športno društvo »Triglav« je sprejelo pod svoje okrilje tudi košarkarje, katerim je že dosedaj nudilo vso moralno podporo.
Prvo moštvo igra v slovenski ligi, kjer je v jesenskem delu prvenstva zasedlo 4. mesto, kar je za igralce lep uspeh. Moštvo sestavljajo po večini študentje in dijaki. Poleg prvega moštva imajo še mladinsko ia pionirsko ekipo, ki tekmujeta v gorenjski ligi. Za spomladanski start so kranjski košarkarji 'kar dobro pripravljeni. Pred dnevi so odigrali že prvo prijateljsko tekmo s Svobodo iz Ljubljane in zmagali s 84:79 (36:31), dočim sta drugi moštvi igrale neodločeno 60:64).	J. J.
Nemški tisk je nezadovoljen
s Herbergeriem m F. Walter|em
mednarodne

Nemška športna agencija »Internationale Sport-Korrespondenz« je napravila anketo med nemškimi športnimi novinarji o raznih vprašanjih v zvezi z nogometno reprezentanco Nemčije, ki doživlja po osvojenem svetovnem prvenstvu poraz za Porazom. Kar 62 športnih redakcij je od-Sovorilo na postavljena vprašanja in tako lahko rečemo, da predstavlja ta anketa dejansko mnenje celotnega nemškega Športnega tiska.
Prvo vprašanje je bilo: »Ali se vam zdi Pravilna pot ,ki jo je izbral zvezni kapetan Sep p Herberger s tem, da se krčečo oklepa moštva, ki je osvojilo svetovno prvenstvo? 91 °/o je na to vprašanje odgovorilo, da je ta pot napačna.
»Ali naj zvezni trener korenito pomladi reprezentanco, tudi če bi moral s tem nekaj tvegati?«, je bilo drugo vprašanje. Kar 83 Vi odgovorov je bilo pritrdilnih. Mnogi pa so pripomnili, da je treba pomladitev reprezentance izvesti postopoma.
Tretje vprašanje: »Ali se strinjate s tem, da je zvezni trener edina oseba, ki lahko odloča o državni reprezentanci?« Tu so bila mnenja deljena: 53 •/« se jih je odločilo za eno osebo, ki naj skrbi za reprezentanco, preostali pa so bolj navdušeni za nekakšen odbor. Pa tudi tisti, ki so se odločili za zveznega kapetana, lahko bi rekli tudi neposredno za Her-bergerja, pravijo, da ne bi nič škodilo, oe bi imel zvezni kapetan enega do dva asistenta in morda nekakšne odbor, ki naj M imel vsaj posvetovalno pravico.
Četrto vprašanje je bilo podobno, le da Je bilo omejeno na to, kdo naj sestavlja reprezentanco. 55 •/« se jih je izjasnilo za dosedanji način, ostali pa zahtevajo vspo-stavitev posebnega odbora za sestavo reprezentance.
Zanimivo je bilo peto vprašanje, ki se Je glasilo: »Katere igralce, ki so nastopili V DUsseldorlu proti Nizozemski, bi želeli videti tudi v izbrani enajsterici za tekmo Proti Angliji?« Posamezni igralci so se odrezali takole: Schlienz 98"/«, Eckel 96“/«, Herkenrath 82 •/«, Posipal 84"/«, Schafer ™ "J". Juskowiak 42 "/«, Klodt 25 »/», Wald-her 21«/«, Seeler 21 •/«, F. Walter 19 •/«, Rohrig 4 •/., Schmidt 2 •/..
Z naslednjim vprašanjem je ISK hotel zvedeti, katere igralce imajo športni novinarji za sposobne, da popeljejo nemški nogomet do večjih uspehov. Nič manj kot 62 imen se je pojavilo na tem spisku. Zanimivo Je, da je največ glasov zbral mladi Neuschafer, ki igra pri Aschaffen-burgu.
Ce bi upoštevali igralce, ki so jih šport-, ne redakcije omenile največkrat, bi Nemila nastopila proti Angliji v naslednji zasedbi: Herkenrath, Posipal, Juskowiak, Rekel, Schlienz, Hofimann, Klodt, Wald-ner, Neuschafer, Laumann, Schafer. Iz ankete je možno razbrati, da je večina nemških športnih novinarjev danes še
Se en eekaecL
za Breena
Svetovni rekorder v plavanju na 1500 m Amerikanec George Breen je dosegel nov svetovni rekord tudi v plavanju na l miljo s časom 19.404 s čemer je točno za 9 sekund izboljšal dosedanji svetovni rekord avstralskega plavalca Johna Marshalla.
V	Luksemburgu je bilo mednarodno tekmovanje mladincev v sabljanju. Nastopili so tudi jugoslovanski tekmovalci, ki pa so izpadli že v predtekmovanju. Prva mesta so osvojili v floretu Fulltip (Madž), v meču Bolleri (It), v sablji Men-delenyi (Madž) ih v floretu za ženske Retjd (Madž).
V	Kijevu je bilo veliko mednarodno tekmovanje v orodni telovadbi, ki je na njem zmagala ruska reprezentanca s Mo.70 točke pred Madžari 535.95 in Bolgari 535.85. Med posamezniki so bili prav tako najboljši Rusi, ki so zasedli prvih Pet mest. Rezultati: 1. Cukarin 115.70, 2. Caklin 115.65, 3. Muratov 113.60, 4. Azar-jan 113.50, 6. Korolkov (vsi SZ) 111.55, 6. Ružička (CSR) 109.95, 7. Takacs (Madž) 109.05 itd.
vedno na strani zveznega kapetana Seppa Herbergerja, pri tgm pa se isti novinarji, ki so s Herbergerjem kot osebo sicer zadovoljni, ne strinjajo z njegovim načinom pripravljanja igre, zlasti pa še sestavljanja reprezentance. Kot posebnost bi lahko omenili dejstvo, da Je večina športnih listov in športnih redakcij ostalega časopisja v Severni Nemčiji proti Herberger ju in zahtevajo, da bi že reprezentanco proti Angliji sestavil njegov naslednik. Zanimiva pa so tudi mnenja o kapetanu reprezentanze Fritzu VValterju. Nek list je o tem odličnem, danes že nekoliko starem igralcu, napisal takole: »Fritz Walter bo še dolgo igral, tudi v reprezentanci. Vprašanje pa je, če je pravilno postavljati Walterja za vsako ceno in za vsako tekmo. Ta igralec lahko postane ovira za mlajše, posebno zato, ker je koncept igre vedno takšen, da pripada Walterju kot režiserju glavna vloga. S tem gremo popolnoma mimo glavnega cilja, mimo tega, da bi Walter mlajše sile v igro vpeljaval in učil. Zatorej nekoliko več štednje s Fritzom Walterjem.«
Sedaj pa je seveda vprašanje, kaj bo na vse te glasove in mnenja rekla nemška nogometna zveza, ki je doslej stala kot en mož za zveznim kapetanom. Nekakšne reforme, vsaj delne, pa bodo v nemškem nogometu prav gotovo neizogibne.
S teniških igrišč
V	finalnih srečanjih mednarodnega te-
niškega turnirja v Monte Carlu so bili doseženi naslednji rezultati: moški: ste-wart (ZDA) : Vincent (ZDA) 1:6, 8:6, 6:0, 6:2, ženske: Gibson (ZDA) : Bloomer (VB) 6:4,	6:4, moške dvojice:	Patty-MulIoy
(ZDA) : Bernard-Darmon (Fr) 11:9, 8:4, 6:3, mešane dvojice:	Vincent - Gibson
(ZDA) : Huber-Broz (Avstr) 7:5, 6:3.
V	finalu južnoafriškega prvenstva v tenisu, ki je bilo v Johannesburgu je domačin Vermaak premagal Šveda Johann-sona s 6:2, 4:6, 3:6, 6:3, 8:6.
V	nadaljevanju mednarodnega turnirja v hokeju na kotalkah v Montreuxu je jugoslovanska reprezentanca izgubila srečanja proti Italiji z 0:14, Španiji 0:8, Portugalski 0:15, z Belgijo pa je igrala neodločeno 3:3. Končni vrstni red: Portugalska 13, Španija 13, Švica 8, Anglija 7, Italija 6, Nemčija 4, Belgija 4, Jugoslavija 1.
Na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu v Verbierju v Švici so bili doseženi naslednji rezultati: moški: 1. Molte-rer (Av) 2:42.1, 2. Bozon (Fr) 2:45.6, 3. Forrer (Sv) 2:48.2, 4. Bonlieu (Fr) 2:48.6, 5 Huber (Av) 2:49.1, 6. Staub (Sv) 2:49.2, ženske: 1. Berthod (Sv) 1:42.4, 2. DSnzer (Sv) 1:36.9, 3. Hoffher (Av) 1:37.6, 4. Hoch-leitner (Av) 1:41.0.
m
m
JAPONSKA a ROMUNIJA
svetovna prvaka v namiznem tenisu
Naši mladinci šele tretji
V	začetku preteklega tedna je bil zaključen mladinski turnir FIFA v Budimpešti. Svojo zadnjo tekmo so naši mladinci igrali proti Poljski in tudi v tej tekmi niso dosegli več kot neodločen rezultat 1:1. Zadnje tekme so dale naslednje rezultate: Romunija : Avstrija 4:1, Madžarska : Bolgarija 2:1, Anglija : Zah. Nemčija 2:1, Francija : Italija 1:0, Belgija : Posarje 2:2, CSR : Turčija 1:0, Grčija : Vzh. Nemčija 1:1. Zaključna lestvica druge skupine je naslednja:
Romunija	3	2	1	0	6:2	5
Poljska	3	1	1	1	4:4	3
Jugoslavija	3	0	2	1	2:3	2
Avstrija	3	1	0	2	4:7	2
Končni vrstni red v ostalih skupinah pa je takšen: I. skupina: 1. Madžarska 5, 2. Zah. Nemčija 3, 3. Bolgarija 2, 4. Anglija 2,-III. skupina: 1. Italija 4, 2. Francija 4, 3. Posarje 3, 4. Belgija 1, IV. skupina: 1. CSR 5, 2. Turčija 3, 3. Vzh. Nemčija 3, 4. Grčija 1.
Reims : Hibernians 2:0
V	Parizu je bila prva polfinalna tekma v tekmovanju za pokal evropskih nogometnih prvakov. Francosko moštvo Reims Je premagalo enajsterico Hibernians iz Edinburga z 2:0 (0:0).
Na mednarodnem mladinskem turnirju v Bellinzoni so prvo mesto osvojili mladinci Rijeke, ki so v finalu premagali domače moštvo.
V	Lizboni igrajo finalne tekme turnirja vojaških reprezentanc držav atlantskega pakta. Italija je premagala Portugalsko s 3:0 in Turčijo s 7:1. Srečanje med Egiptom in Portugalsko pa se je končalo z zmago Egipčanov s 3:1.
V	zaostali tekmi italijanskega prvenstva je v rimskem derbyju Lazio preemagal
Romo z 1:0.
Združenje angleških športnih novinarjev je izbralo za »nogometaša sezone« Nemca Berta Trautmanna, ki brani vrata angleškega moštva Manchester City.
Štiri moštva od petih, ki bodo sodelovala v zaključnih tekmah nemškega nogometnega pokala, so že znana. To so Karlsruhe, Pirmasens, Hamburger SV in Spandau. Manjka samo še predstavnik zahodne lige.
Četrtfinalne tekme švicarskega nogometnega pokala so se končale z naslednjimi rezultati: Grasshoppers : Bellin-zona 2:0, Grenchen : Concordia 5:0, Can-tonal : Basel 1:0, Young Boys : Urania 2:0.
V	zadnjih dneh so bile odigrane števil-
ne prijateljske mednarodne tekme, ki naj od njih naštejemo najvažnejše: Bota-fogo : Norrkopping 2:0, Liege : Dinamo (Bukarešta) 1 : o, Motor (Chemnitz) : Sturm 3:1, Hannover : Vienna 1:1, Gand : VVacker 0:3, Spartak (Trnava) : Spartak (Subotica) 1:2, Nurnberg : Rampla Juni-ors (Montevideo) 5:1 in 0:0, Bern : En-tracht (Frankfurt) 1:7, Werder (Bremen) : Dinamo (Zagreb) 3:1, Saarbriicken : Partizan 3:1, Crvena zvezda :	Green
Gross 4:1.
V	nadaljevanju tradicionalnega velikonočnega turnirja je v Budimpešti Honved premagal dunajsko Austrio s 7:3, Kinizsi pa Rapid s 4:2.
Prvak Brazilije v nogometu Vasco da Gama je doživel že svoj drugi poraz na gostovanju po Evropi. Na Dunaju so se Brazilci pomerili z avstrijsko reprezentanco, ki je nastopala pod imenom izbranega moštva državne lige. Avstrijci so zmagali s 5:2 (4:2). Za avstrijske nogometaše je bila ta tekma predvsem trening pred srečanjem z reprezentanco Brazilije T5. aprila.
Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Tokiju je prvi del tekmovanja, to je tekmovanje ekip, že zaključen. Do kakšnih večjih presenečenj ni prišlo niti pri moških niti pri ženskah. »Corbillon pokal« za najboljšo žensko ekipo Je dokaj zanesljivo osvojila Romunija s 7 točkami pred Anglijo 6, Japonsko 5, ZDA 4, Južno Korejo 3, Kitajsko 2, Hongkongom 1 in Indijo 0. Nekateri zanimivejši rezultati: Romunija : Japonska 3:1, Romunija : Anglija 3:1, Anglija : Japonska 3:1, Šestnajst držav, ki je tekmovalo v moški ekipni konkurenci za »pokal Svveathling« je nastopilo najprej v dveh skupinah. V skupini A so prvo mesto zasedli Japonci s sedmimi zmagami, ki jim sledi Romunija 6, Nemčija 5, Hongkong 4, Švedska 3, Singapur 1, Avstralija 1 in Filipini 1. Nekateri rezultati iz tekmovanja v tej skupini: Japonska : Romunija 5:4, Japonska : Nemčija 5:0, Japonska : Švedska 5:1, Romunija : Švedska 5:1, Romunija : Nemčija 5:3, Nemčija : Švedska 5:2. V skupini B so po hudi borbi z reprezentanco Anglije zmagali Cehi. Vrstni red v tej skupini je bil takšen: CSR 7, Anglija 5, Kitajska 5, Vietnam 5, Indija 3 ZDA 2, Južna Koreja 1, Portugalska 0. Važnejši rezultati: CSR : Anglija 5:4, CSR : Kitajska 5:2, CSR : Vietnam 5:2, CSR : ZDA 5:1, Anglija : Kitajska 5:2, Anglija :	ZDA 5:1, Vietnam :	Anglija 5:2,
Vietnam : ZDA 5:3, Kitajska : ZDA 5:4, Kitajska : Vietnam 5:1. v finalu za naslov prvaka je Japonska brez večje težave premagala CSR s 5:1, pri čemer Je
edino točko za Cehe osvojil Andreadis. Rezultati finalnega srečanja: Ogimura : Andreadis 2:1, Tanaka : Stipek 2:0, Tsu-noda : Vyhnanovski 2:0, Ogimura : Stipek 2:0, Tsunoda : Andreadis 1:2, Tanaka : Vyhnanovski 2:1. V ženski konkurenci je za prvo mesto odločal dvoboj Romunija : Japonska. V tem srečanju, ki se je končalo z zmago Romunije s 3:1, so bili doseženi naslednji rezultati: Roseanu : Eguchi 2:0, Zeller : Tanaka 1:2, Rose-anu-Zeiler : Eguchi-Vatanabe 2:1, Roseanu : Tanaka 2:0.
Forestier zmagal na dirki po Flandriji
Druga letošnja dirka za nagrado Des-grange Coiombo, 238 km dolga dirka po Flandriji, je prinesla zmago francoskemu kolesarju Jeanu Forestierju, ki je malo pred ciljem uspel premagati vso belgijsko elito. Rezultat: 1. Forestier (Fr) 6:09:00, 2 Ockers zaostanek 3 sekunde, 3. Van Daele, 4. Van Steenbergen, 5. Mathys, 6. Derycke, 7. Vlaeyen, 8. Schotte (vsi Belg) vsi v času Ockersa. V tekmovanju za nagrado Desgrange Coiombo je sedaj vrstni red posameznikov naslednji: 1. Ockers (Belg) 23, 2. De Bruyne (Belg) in Forestier (Fr) 20, 4. Derycke (Belg) 19, 5. Masni (It) 17, 6. Van Daele (Belg) in Plan-kaert (Belg) 15, 8. Vas Steenbergen (Belg) in Vannitsen (Belg) 13, 10. Piazza (It) in Mathys (Belg) 11. v oceni držav vodi Belgija s 129 točkami pred Italijo 58 in Francijo 24.
Angelica Rozeanu izločena
V Tokiju se je nadaljevalo letošnje svetovno prvenstvo v namiznem tenisu z igrami posameznikov in dvojic. Za največje presenečenje je poskrbela malo znana japonska igralka Tasaka, ki je premagala mnogokratno svetovno prvakinjo Angelico Rozeanu z 21:19, 22:20 in 32:30. Tudi med moškimi so se nekateri igralci že »poslovili«. Šved Melstrbm je preemagal Ceha Vyhnanovskega, Japonec Nohira drugega Ceha Stipeka s 3:1, Amerikanec Klein pa enega najboljših Japoncev Tsunodo s 3:1. Četrtfinalne tekme moških dvojic pa so dale naslednje rezultate:	Andreadis - Stipek CSR) :
Cung-Ling (Hongkong) 3:1, Tereba-Vy-hnanovski (CSR : Flisberg-Malstrtim (Sv) 3:1, Tanalta-Tsunoda (Jap) : Leach-Berg-man (VB) 3:2, Ogimura-Tomita : Reiter-Gantner (Rom) 3:0. Četrtfinalna srečanja ženskih dvojic pa so se končala takole: Rozeanu-Zeller (Rom) : Prisca-Robinson (Indija-ZDA) 3:0, Tanaka-Ohara (Jap) :
333.
TRIGLAV
No 100 m Aubrev ni uspel ie xo,lužil zm°9°
JI	Preteklo nedeljo se je zaključilo prve
Avstralski plavalec Rex Aubrey, ki študira v ZDA, je v New Havenu poskušal izboljšati svetovni rekord na 100 m, ki ga je pred dvema letoma dosegel Amerikanec Dick Cleveland s 54.8. Aubreyu pa poskus ni uspel, plaval je pa le 4 desetinke sekunde slabše od svetovnega rekorda. Kot je znano, je Aubrey svetovni rekorder v plavanju na 100 y.
Italijan Pedersoii, ki gostuje skupaj s svojim rojakom Romanijem v ZDA, je v bazenu univerze Vale preplaval 100 m v času 57.7.
Na zimskem študentskem prvenstvu ZDA v plavanju, ki je bilo v preteklih
dneh v New Havenu, so bili doseženi naslednji važnejši rezultati: 50 y: Moore in Aubrey (Avstr) 22.1, 100 y: Kuhn 49.3, Aubrey (Avstr) 49.4, Moore 49.7, 220 y: Woolsey 2:04.7, Mc Kevitt 2:06.1, Jorgen-sen 2:00.7, 440 y: Woolsey 4:31.1, Breen 4:31.8, Duncan (Juž. Afr.) 4:38.3, 1500 m: Breen 18:05.9, Duncan (Juž. Afr.) 19:43.3, 100 y hrbtno: Hurring (N. Zel.) 58.1, Mei-ring (Juž. Afr.) 58.7, 200 y hrbtno: Hurring (N. Zel.) 2:07.5, Krepp 2:09.2, 200 y metuljček: Fadgen 2:16.3, Delaney 2:16.9, 200 y prsno: Fadgen 2:23.1, Kutyna 2:23.3, 4 X 100 y: Vale 3:23.1, Ohio 3:24.5, 3 X 100 y mešano: Vale 2:46.3, Iowa 2:47.6.
GEORGE
BREEN
- Zatopek v bazenu
Letošnje leto je dalo že v prvih treh mesecih vrsto odličnih, da ne rečemo skoraj fantastičnih, rezultatov v plavalnem športu. Pomembnejši od vseh pa je novi svetovni rekord, ki ga je pred dobrim tednom dni dosegel 20-letni študent iz Buffala, George Breen na 1500 m prosto. Mnogi strokovnjaki menijo, da je rezultat 18:05.9 doslej najboljši plavalni rezultat sploh. Novi rekorder, ki je visok 183 cm in težak 81 kg, se je prvič »predstavil« širši javnosti pred 3 leti, ko je Prvič plaval pod 19 minut na 1500 m. Lani se je že uvrstil med najboljše na svetu, saj je na dvoboju ZDA : Japonska v Tokiju že plaval 18:36.6, s čemer pa je bil Sele drugi za Japoncem Ohnom.
Prvi dan zimskega prvenstva ZDA v Plavanju pa je postavil mladega plavalca na prvo mesto na svetu. V 50 m dolgem bazenu univerze Vale v New Havenu je kot ura točno plaval dolžino za dolžino tn nazadnje je skoraj za 15 sekund izboljšal prejšnji rekord japonskega plaval-ca Furuhashija. Breena imenujejo »Za-topka v bazenu«, to pa predvsem zaradi njegovega treninga, ki mu res ni mogoče reči, da Je premalo intenziven. Breen Plava na treningu vsak dan, in to najmanj 3 ure dnevno!!
Novi rekord Je posebno močno odjeknil na Japonskem. Predsednik japonske plavalne zveze Tabata je izjavil, da je po Breenovem rezultatu pričakovati, da bo
zmagovalec.na olimpijskih igrah v plavanju na 1500 m dosegel še čas boljši od 18 minut. Bližamo se »magičnim« 18 minutam na 1500 m, ki bi jih lahko primerjali z »magičnimi« štirimi minutami v teku na l miljo.
Med desetimi najboljšimi plavalci vseh časov na 1500 m imamo sedaj Amerikanca Breena in Konna, Japonce Furuhashija, Vamashito, Shintakuja, Ohnoja in Has-hizumo ter Avstralce Rosea, Garrettyja in Marshalla. Svetovni rekord v plavalnem maratonu pa se je razvijal takole: 22:48.4 Taylor (VB) 1908, 22:00.0 Hodgson (Kan) 1912, 21:35.3 Borg (Šved) 1923, 21:15.0 Borg (Šved) 1924, 21:11.4 Borg (Šved) 1924, 20:06.6 Charlton (Avstr) 1924, 20:04.4 Borg 1949, 18:19.0 Furuhashi (Jap) 1949, 18:05.9 Amano (Jap) 1938, 18:35.7 Hashizume (Jap) 1949, 18:19.0 Furuhaski (Jap) 1949, 18:05.9 Breen (ZDA) 1956 (ISK).
Plavalci univerze Vale so dosegli pred nekaj dnevi nov svetovni rekord v štafeti 4 X 100 m s časom 3:44.1. V rekordni štafeti so plavali Cornwell, Armstrong, Gideonse in Avstralec Aubrey. Novi rekord, ki je za 2.7 sekunde boljši od dosedanjega rekorda japonskih plavalcev, pa ne bo priznan, ker je v štafeti plaval razen treh Amerikancev tudi en Avstralec, kar ni v skladu z določili FIFA.
Po stopinjah VVeissmiillerja, Kiefer-ja, Konna in drugih slavnih ameriških plavalcev stopa »novopečeni« svetovni rekorder v plavanju na 1500 metrov prosto — George Breen.
Preteklo nedeljo se je zaključilo prven-stveno kegljaško tekmovanje v moški republiški ligi, kjer je nastopalo 16 najboljših slovenskih moštev. Letošnji prvak je spet Kranjski Triglav, ki ima najsolidnejše moštvo in si je prvenstvo tudi pošteno zaslužil. Namesto komentarja smo ob zaključku tekmovanja pripravili kratek intervju z znanim reprezentantom Gustijem Likovnikom, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj.
»Zanima nas, ali je končni plasma v ligi realen? ligi realen?«
»Štirikratni nastop na različnih kegljiščih daje vsekakor najbolj realen plasma ekip. Ob prikazani igri vseh ekip je vrstni red tega prvenstva povsem re-
»V čem je skrivnost uspehov Triglava?«
»Igralci tega kluba imajo predvsem reden trening, kar Je osnova za uspeh. Poleg tega pa potekajo njihove priprave za tekmovanje na enem izmed najtežjih kegljišč v Sloveniji, in je zaradi tega njihov nastop na boljših kegljiščih lažji in uspešnejši. Za primer navajam nastop tega moštva na kegljišču v Mariboru, kjer je zasedlo 1. mesto, na kegljišču Betona v Celju 1. mesto in v Ljubljani 2. mesto. Razen tega so odlike tega moštva -izredna kolektivnost, skromnost, borbenost in disciplina. Zato tudi uspeh ne more izostati.«
»Kakšne so perspektive Slovencev na državnem prvenstvu?« rečem, da se bosta med prvih pet moštev
»Upam, da se ne bom preveč zmotil, če plasirali dve naši moštvi, med prvih deset posameznikov pa najmanj 4 predstavniki iz Slovenije.
Državnoprvenstvo bo letos v Beogradu na štiristeznem kegljišču (Partizana) od ll. do 16. maja. Sodelovalo bo 18 ekip in 160 posameznikov. Naj omenim še tole, da bosta 19. in 20. maja prav tako v Beogradu meddržavni tekmi Vzh. Nemčija : Jugoslavija in CSR : Jugoslavija.«
»Kako bi sestavil moštvo 10 najboljših Slovencev?«
»Martelanc, Kobal, Starc, Ambrožič, Stele, Ambrožič, Mlakar, Gomolj, Vanov-šek, Marinček.«
Pri tem je Likovnik seveda nekoliko »pozabil« nase, saj vemo, da še vedno spada med najboljšo desetorico slovenskih kegljačev.
Za zaključek naj vas seznanimo še s končnim vrstnim redom: 1. Triglav 19.402 keglja, 2. Branik (M) 19.200, 3. Ljubljana 18.984, 4. Krim 18,745, 5. Gradis (LJ) 18.713, G. Ilirija 18.688, 7. Jesenice 18.550, 8. Maribor 18.532, 9. Beton (C) 18.475, 10. Kladi-var 18.365.
Harahara-Jamakavva (Jap) 3:2, Haydon-Rowe (VB) : Namba-Tasaka (Jap) 3:1, Vatenabe-Eguči (Jap) : Neuberger-Flam (ZDA) 3:0.
V	Italiji so že pričeli z atletsko sezono.
V	Firenci je bilo tekmovanje, na katerem so poleg domačinov nastopili tudi nemški atleti iz Koblenza. Nekateri važnejši rezultati: 100 m: Archilli 10.9, 110 m ovire: Steines (K) 14.9, krogla: Meconi 16.05, disk: Consolini 52.20, kopje: Koschel (K) 73.28.
Iz ZDA prihajajo vesti, da svetovni rekord trinidadskega tekača Agastinija na 200 y najbrž ne bo priznan, češ da rekordni rezultat ni bil izmerjen od sodnikov.
V	Rovaniemiju na Finskem je bilo zad-
nje tekmovanje letošnje sezone v nordijskih disciplinah. Doseženi so bili naslednji rezultati: 50 km: Viitanen (Fin) 2'5l 40 Hakulinen (Fin) 2:52.14, Koiehmainen (Fin) 2.53.16, skoki: Hyvarinen (Fin) 257 5 (52 5 63), Kallakorpi (Fin) 226.1	(51.5,' 54 5),’
Mommb (Fin) 225.5 (53.5, 62.5); kombinacija: Stenersen (Norv) 447.69, Korhonen (Fm) 445.80, ženske 10 km: Edstrom (Šved) 39.08, Kiero (Fin) 39.42, Hietamies (Finska) 40.20.	1
Na velikonočnem tekmovanju v smučarskih skokih v Lahtiju so Finci ponovno premagali vrsto najboljših švedskih, norveških m nemških skakalcev. Rezul-tati: 1. Kirjonen (Fin) 226 (71.5, 73.5), 2. Karkinen (Fin) 223.5 (70.5, 72.5), 3. Osnens
2i7°ri? 2lJ (,71’ 7L5)? 4' Silvennoinen (Fin) 1L Karisson (Šved) 211.5, 13. Hohen-leitner (Nem) 209.5, 24. Bolkart (Nem) 192,
IZREDNO PRIZNANJE
Zveza nogometnih sodnikov Jugo-smvije je te dni prejela od general-stalba Ministrstva narodne obrambe iz Turčije pismo, ki je bilo naslovljeno na našega znanega nogometnega sodnika Erliha Emila, ki je nedavno postal mednarodni sodnik.
V	tem pismu je izraženo laskavo priznanje za dobro sojenje tekem v Turčiji, zato ga objavljamo v c e Joti:
. »Dragi gosp. Erlili! Izrekam Vam izraze hvaležnosti za Vaše pravično in odlično sojenje na tekmi med lurčijo in Nizozemsko 11. marca 1956 v Ankari na mednarodnem vojaškem nogometnem šampiona tu j n v Carigradu med moštvom carigrajske in amsterdamske garnizije dne 14. marca 1956. Turški gledalci in mi smo navdušeni nad Vašim odličnim sojenjem. Zato se Vam zahvaljujem in upam, da Vas bomo pogosteje videli v Turčiji. Sprejmite, dragi, g. Erlih, prisrčne pozdrave! Sef specialnega servisa in športnega biroja pri generalštabu Ministrstva narodne obrambe:
polkovnik Gucuyemer
5 protesti o conski ligi
Proti tekmam minulega kola I. conske nogometne lige so bili vloženi trije protesti. Mariborski Branik se je pritožil zoper slabo sojenje sodnika, češ da ga je poškodoval v _ tekmi s Trešnjevkos Me tail a c se je pritožil iz enakega vzroka proti tekmi s Segesto, Split pa je vložil protest proti temu, da je na tekmi z Novo Gorico nastopil v enajstorici Nove Gorice igralec, ki ni invl pravice.
n©®§a
LETO XII.
Štev. 13 Stran 7
Članice in mladinke Triglstra spet republiške prvakinje
Kranj, 8. aprila. Včeraj in danes je bilo v Kranju ekipno republiško namiznoteniško prvenstvo za članice in mladinke. Prvenstva se je udeležilo 11 ekip iz Ljubljane, Kočevja, Jesenic, Litije in Kranja. Ekipe so igrale vsaka z vsako. Članice kakor tudi mladinke Triglava so tokrat zopet dokazale, da nimajo resnejših nasprotnic v Sloveniji, saj so vsa srečanja odločile v svojo korist 3:0. Kot presenečenje lahko omenimo zmago Teranove
Danes se je nadaljevalo prvenstvo moške in ženske republiške rokometne lige. Ker je Svoboda izgubila srečanje s Celjem se je Odred učvrstil na prvem mestu in je malo verjetno s tem, da ga ne bi obdržal do konca prvenstva. V ženski konkurenci pa je borba za prvo mesto že bolj ogorčena in se trenutno nahajajo na vrhu lestvice kar tri ekipe z istim številom točk.
Ženske — Odred : Drava 1:5 (0:1) Ljubljana, dne 8. aprila. Ko sta
prišli obe ekipi na igrišče Odreda je kazalo, da je Odredova ekipa trdno odločena osvojiti obe točki. V vratih se je namreč pojavila Albina Žorževa, ki ekipo tudi trenira, napadalno vrsto pa je okrepila znana atletinja Nada Kotluškova. Vse to pa je bilo nezadostno, saj so simpatične Ptujčanke z odlično Murkovo na čelu zmagale brez večjih težav. V prvem polčasu so se Odredovke še dokaj dobro upirale. Zahvaljujoč se predvsem težkemu terenu. Toda v drugem polčasu je prišla premoč Drave povsem do izraza. Igralke Odreda so prepočasne in naravnost »bolestno« nerodne pri pobiranju žoge. Dravi pa bi svetovali, da svojo igro še bolj razširijo in se izpopolnijo v streljanju.
nad Pogačarjevo 2:1. Za zmagovito ekipo pri članicah so Igrale: Teranova, Bogatajeva ln Plutova. Tekmovanje je pokazalo solidno znanje ln s tem upanje na dostojno uvrstitev naših tekmovalk na državnem prvenstvu. Vrstni red — članice: 1. Triglav 5 zmag, 2. Odred 4, 3. Ljubljana 3, 4. Kočevje 2, 5. Qlympla 1 in 6. Jesenice 0. Mladinke: 1. Triglav I. 4 zmage, 2. Kočevje 3, 3. Ljubljana 2, 4 Triglav II. 1 in Litija 0.
so gostje zaigrali mnogo bolje. Posebno zanesljiv je bil vratar, ki je ubranil več nevarnih strelov, do-čim so domači preveč kombinirali. Zmaga domačinov je bila zaslužena.
ŽSD Celje : Svoboda 13:10 (6:1)
Celje, 8. aprila. Celjski rokometaši so na domačih tleh danes pripravili veliko presenečenje, saj so z znatno boljšo igro premagali Svobodo iz Ljubljane. V igri so bili domačini ves čas boljši in že v začetku drugega polčasa krepko vodili s 5 goli razlike. Nerazpoloženi vratar domačinov pa je omogočil gostom, da so znatno znižali rezultat. Za Celje so bili uspešni Uršič 5, Bukovac 4, Fiavž 3, Veber 1, za Svobodo pa Petrovič 8 in Haber ter Vihar.
Mladost : Maribor 5:0 p. f.
Odred	11 10	0	1	168:61	20
Svoboda	11	9	0	2	166:83	18
Rudar	11	7	0	4	121:83	14
Celje	11	7	0	4	134:100	14
Krim (Part)	11 6	1	4	128:111	13
Maribor	11	5	0	6	93:116	10
Črnomelj (Part) 10	4		1	5	94:91	9
Mladost	11	3	0	8	88:132	6
Drava	11 2	0	9	52:140	4
Fužinar	10 0	0	10	52:174	0
LESTVICA	. ZENSKE			LIGE	
Svoboda	6	5	0	1 38:10	10
Drava	7	5	0	2 41:16	10
Rudar	7	5	0	2 26:12	10
Črnomelj (Part)	6	2	1	3 16:34	5
Odred	6	1	0	5	7:38	2
Proletarec	6	0	1	5	7:15	1
»Partizan« Št. Vid : »Partizan« Medvode 21:11 (12:2)
ZOBOTEHNIKI ZOPET PRVAKI
Ljubljana, 8. aprila. Sobni strelišči v Domu Maksa Perca in na Taboru sta bili včeraj in danes prizorišči ogorčenih borb v tekmovanju za ekipno in posamezno prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v streljanju z zračno puško. Za ekipnega prvallca so se potegovali dijaki Srednje zobotek-niške šole in to v moški in ženski konkurenci. Ženske so prepričljivo zmagale, ekipno in posamezno. Moški ekipi pa je predla precej trda in le izredni požrtvovalnosti članov ekipe je pripisati uspeh: že drugo leto zapored prvaki ljubljanskih srednjih šol.
Tehnični rezultati: Ekipe — člani:
1.	Zobotehniška srednja šola, 2. III. drž. gimn. 3. TSŠ, 4. Državna gim. Kamnik, 5. Šola kovinske stroke. Člani-ce: 1. Zobotehniška srednja šola,
2.	Babiška šola, 3. Gradbena srednja
šola. Posamezniki:	člani:	Kristan
Aleš 137, 2. Humar Egon 134, 3. Ha-sanica Omer 133, članice: 1. Vranjek Jožica 116, 2. Rahonc Anica 112. 3. Turk Ruža 112.	E. F.
PRVI PORAZ PROLETARCA
Brežice, 8. aprila. Pred okrog 300 gledalci je zmagalo moštvo Brežic nad Proletarcem iz Zagorja z 2:0 (1:0). "Po slabi igri v Mariboru so danes domači zaigrali odlično in v ostri igri premagali svoje nasprotnike, ki jim je bil to prvi poraz po osmih zmagah in dveh neodločenih srečanjih. Zmaga Brežic je zaslužena in bj bil lahko rezultat še večji. Proletarec je imel sicer nekoliko ugodnih priložnosti, ki jih pa ni znal izkoristiti.	Bunič
NOGOMETNO PRVENSTVO CELJSKIH SOL
I. gimnazija : Učiteljišče 5:0 (3:8)
IKS : Vajenska šola 2:2 (1:0)
II. gimnazija : ESS 5:0 (igra prekinjena zaradi slabega vremena)
DRAVA : RACE 0:0 (4:0) Aluminij : Kovinar 0:0 Rudar B : Dobrna 0:1 (0:0) Kovinar (St) : ŽSD Celje 5:1 (3:0) Mladinci — Branik : Kovinar 1:1 (0:1) Mladina — Odred : Kamnik 4:1 (1:0) Mladina — Kladivar : Olimpia 2:1 (0:1) Mladinci — Rudar II : Dobrna 3:1 (1:0) Mladinci — Rudar I : Svoboda (Tr) 5:0 (4:0)
Prvenstvo Slovenije v rokometu
Rudar : Proletarec 2:0 (0:0)
*
Odred : Drava 22:3 (9:1)
V glavni tekmi smo bili nekoliko razočarani, kajti po senzacionalni zmagi Drave nad trboveljskim Rudarjem preteklo nedeljo, smo pričakovali, da bodo Ptujčani nudili močnejši odpor. Res je sicer, da so se -od jeseni precej popravili, toda odlični Odredovi ekipi se niso mogli uspešno upirati. Visokega poraza je nekolik-o kriv vratar, ki sicer ni mogel rešiti ekipe, vendar bi najmanj 3 do 6 golov brez težav lahko ubranil.
Rudar : »Partizan«-Krim 13:10 (9:4) Trbovlje, 8. aprila. V prvem polčasu so domačini igrali z vetrom ter s hitrimi prodori in premišljeno igro dosegli vodstvo 7:2, ki so ga gostje kasneje znižali na 8:4, končni rezultat na je bil 9:4 Po odmoru
(Nadaljevanje s 1. strani) je bil vsekakor vratar Majdič, za njim Zo-bič in Pukšec, medtem ko smo opazili pri Odredu kot najboljšega Medveda, Georgijevskega, Berginca in delne tudi Bergleza. Sodnik Gušič iz Varaždina nas je razočaral, saj je dopušča! preostro igro, mnogokrat pa grešil v presoji. Moštvi sta nastopili takole:
Metalac: Majdič, Smolek, Sebalj, Pukšec, Bulešič,Santek, Zobič, Tušak, Kapetanoma, Andročec, Bosanac (trener Kneževič).
Odred: Georgijevski, Medved, Pi-skar, Žumbar, Berginc, Klančišar, Žižek, Kranjc, Zdravkooič, Cuban, Berglez (trener Brozovič).
Tone Bančič
4000 strelcev
v celjskem okraju
Celje, 8. aprila. Celjski strelci okraja so se danes zbrali na drugem -plenumu v letošnjem letu. Iz izčrpnih poročil tov. Čatra in Tanka ter predsednikov komisij je bilo razvidno, da se Strelska organizacija v okraju nenehno razvija. Trenutno je v 43 strelskih družinah že blizu 4000 članov, od tega skoraj polovica
mladine in pionirjev. Zlasti dobro delajo strelske družine v Celju, kjer jih je 11, vendar za svoje delo nimajo najboljših pogojev. Zlasti tožijo- o pomanjkanju strelišč in kvalitetnega orožja, kar pa je navsezadnje pogoj za uspešnejše delo. Že v letošnjem letu je bilo 90 tekmovanj, na katerih je nastopilo nad 300 strelcev.	Jug
I. conska nogometna liga
Kodernja premagal
Branik : Rijeka 4:2 (2:2)
Maribor, 8. aprila. Na stadionu Branika ob lepem sončnem, toda vetrovnem vremenu sta se danes pomerili pod vodstvom sodnika Kukanje iz Murske Sobote enajstorici Branika in Reke. Gledalcev
je bilo 2000.	1
Branik:	Jeger, Slana, Petek, Cučko,
Gabrijan, železinger, Plaznik, Hanzel, Leskovar, Elsner, Dugandžija (trener Kodru j a).
Reka: Ravnik, Lfegan, Brusič, Radkovič, Mihovilovič, Demič, Mikovič, Osojnik, Veselica, Giorič, Canjuga (trener Glazer).
V današnji tipično prvenstveni borbi, ki pa ni presegala meje dovoljenega, je Branik zasluženo osvojil 2 dragoceni toč-boljših iger, toda fantje so se trudili in ki. Enajsterica ni predvedla ene svojih s svojo požrtvovalnostjo tudi zaslužili zmago. Krilska vrsta je na trenutke močno »plavala« in so se zato napadalci morali vračati daleč na svojo polovico po žoge. Gonilni sili napada sta bili danes Elsner in Dugandžija. Posebno zadnji se
V Gorici raztrgana igra
Nova Gorica: Gabrič, Bajt, Švast, Zikovič, Krajnik, Oblak, Kuzmin, Spajič, Mozetič, Križaj, Markič.
Trešnjevka:	Stinčič, Milkovič,
Gabrovac, Ladovič, Krasič, Sertič, Špirk, Koželj, Miloševič, Kovačevič, Božovič.
N. Gorica : Trešnjevka 1:2 (0:2)
Nova Gorica, 8. aprila. — Nekaj lepih trenutkov so videli gledalci na današnji prvenstveni tekmi v prvem polčasu. Domačini so že takoj v prvi minuti ogrozili nasprotna vrata, vendar pa so v tretji minuti nasprotniki s hitrim prodorom dosegli prvi uspeh. V 10. in 13. min. je domači napad streljal na vrata Trešnjevke, vendar je žoga zadela prečko, ali pa postala plen odličnega vratarja Stinčiča. Tudi nekaj kotov je ostalo neizkoriščenih. V 23. minuti je siloviti strel Križaja šel mimo vrat, 6 minut za tem pa
je v kazenskem prostor ubranilec Trešnjevke zagrešil hudo napako nad Mozetičem. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je realiziral Markič. Sledili so napadi domačinov, vendar je v 35. minuti Trešnjevka izvedla protinapad, prodrla pred vrata Gorice in po Miloševiču povišala rezultat na 2:1 in s tem dosegla tudi končni rezultat tekme. Do konca polčasa smo videli še nekaj obojestranskih napadov, ki pa niso rodili uspeha.
V drugem polčasu je bila igra bolj ali manj raztrgana. Domači so popustili, gostje pa so imeli še nekaj svetlih trenutkov, toda brez uspeha. Igra ni bila več zanimiva.
Pri Novi Gorici se je zlasti izkazal vratar Gabrič, ki je kljub poškodbi odlično branil do Konca tekme. Trešnjevka je imela najboljšega moža v srednjem napadalcu Miloševiču.	Bavdaž
je razigral in tudi sam dosegel 3 gole! Oba vratarja sta precej kriva za prejete gole. Jeger bi na vsak način moral ubraniti prvi gol, lei ga je dosegel Osojnik s strelom od 20 m. Pri drugem golu pa ga opravičuje, da je bil pokrit. Tudi re-ški vratar lahko prevzame na svoj račun saj 2 prejeta gola. V I. polčasu je igra v glavnem potekala v znamenju precejšnje izenačenosti obeh moštev. V II. pol-
Ljubljansko-primorska nogometna liga
Grafičar vodi
Mladost : Krim 0:2 (0:0)
Kranj, 8. aprila. V današnji prvenstveni tekmi je Mladost iz Kranja zopet doživela poraz. Začetni udarci so obetali dobro igro, ki je tudi bila zanimiva in enakovredna. V drugem polčasu so gostje igrali z vetrom in v 55. minuti dosegli vodstvo. Domači so se po tem golu še trudili, da bi izenačili, - vendar jim to ni uspelo. V 72. minuti je Krim dosegel po krivdi domače obrambe še drugi gol. Pri domačih je bil dober vratar Mozetič, ki je tudi ubranil, enajstmetrovko. Sodil je Mikluž iz Ljubljane.
Postojna : Slovan 0:1 (0:1)
Postojna, 8. aprila. Že v začetku je bilo opaziti, da domači ne
bodo
ko-s tehnično boljšemu moštvu gostov. Vendar tudi gostje niso uspeli doseči prepričevalne z-mage. Edini gol so dosegli iz enajstmetrovko v 17. minuti.
Grafičar : Izola 9:0 (4:0) Koper : Triglav 2:4 (2:2) Tabor : Ilirija 4:2 (1:1)
Grafičar		11	9	2	0	44:13	20
Krim		11	8	2	1	27:6	18
Triglav		11	6	2	3	37:12	15
Ilirija		11	5	0	6	26:27	10
Slovan	■]V.	11	5	0	6	16:19	10
Mladost		11	4	2	5	14:18	10
Izola		11	3	2	6	17:32	8
Koper		11	3	2	6	18:46	8
Tabor		11	2	2	7	18:26	6
Postojna		11	2	1	8	23:30	5
Mariborsko-varaždinska nogometna liga
V	Celiu
Kladivar : Rudar 2:2 (0:2)
Celje, 8. aprila. — Vse je kazalo, da je Rudar odločil to veliko srečanje na celjski Glaziji pred 1500 gledalci že v prvih 12 minutah igre v svojo korist. Iz povsem nedolžnih položajev sta namreč v tem času najprej Sušnik, nato pa Opres-nik kar dvakrat zadela mrežo.' Prvič v 7. minuti iz neposredne bližine in lahkim strelom, drugič pa v 12. minuti z učinkovitim wolley udarcem. Res je sicer, da je Rudar v" tem delu igre imel dobrega zaveznika v močnem vetru. . Moštvo Kladivarja pa se je šele po teh dogodkih zbralo in pričelo smotrneje igrati. Žal smo v tem polčasu videli več grobih prekrškov, ki so jih povzročili igralci enega kot drugega moštva. Igra je bila na trenutke izredno ostra. V 25. minuti je bil poškodovan Ahlin, ki je moral za nekaj minut z igrišča, v 33. minuti pa Opresnik, ki se je vrnil šele v drugem polčasu. Tudi v tem času ni znal Kladivar izkoristiti izrazite terenske premoči, zlasti v 40. minuti, ko je bil Posinek grobo zrušen pred vrati Rudarja. Tedaj je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki pa je ostala brez rezultata. Kdo bi si mislil, da bi lahko prav ta kazenski strel odločil o zmagi?
V	drugem polčasu so pričeli domači z veliko ofenzivo, ki j.e trajala polnih 40 minut. Igrali so na polovici Rudarja, vendar v tem času samo dvakrat potresli Ahlinovo mrežo. V 61. minuti je bil strelec
- remis
Stojanovič, ki je poslal neubranljivi strel, nizko po tleh v desni kot, v 70. minuti pa Piki s krasnim wolley udarcem iz daljave kakih 2$ metrov v levi kot. Kasneje se je igra umirila in v zadnjih minutah so tudi igralci Rudarja nevarno prihajali pred domača vrata.
Nafta : Sobota 0:3 (0:2) Lendava, 8. aprila. Pobudo so takoj prevzeli gostje in v 8. ter 15. minuti potresli mrežo Nafte. V drugem, polčasu so domači nogometaši igrali z vetrom, vendar napadalci niso znali izkoristiti prednosti, j Gostje so bili ponovno uspešni v 80. minuti in s tem postavili končni rezultat. Pri njih se je zlasti odlikoval celotni napad in vratar, pri domačih pa srednji krilec Vidalk in vratar Budja. Dve minuti pred koncem je sodnik Jančič iz Maribora izključil Norčiča, ki je namerno startal na vratarja Slobode.
Tekstilac : Bratstvo 6:1 (5:0) Murska Sobota, 8. aprila. Pred 1000 gledalci so v današnji tekmi zmagali gostje iz Krapine. Vreme je bilo neugodno, vetrovno in je veter ves čas motil igro. Prvi polčas so domači igrali z vetrom in so imeli rahlo terensko premoč, ki pa je pred nasprotnimi vrati niso znali izkoristiti, i V drugem polčasu so prav tako prevladovali na terenu, toda gostje so s požrtvovalno igro razbili njihove napade in zasluženo zmagali z rezultatom 2:1.	Tlaki
Zagorac : Sobota 2:1 (1:1)
Zvezna nogometna liga
Katastrofa
ŽELEZNIČARJA
Budučnost : Željezničar 7:0 (2:0)
Titograd, 8. aprila — Danes je bila odigrana v Titogradu prvenstvena tekma med članoma zvezne lige spodnjega dela tablice. Železničarji so bili močno poraženi. Za tako visok poraz je v veliki meri kriva obramba. V prvem delu igre sta bili moštvi izenačeni in je gostom pomagal zelo močan veter. Toda že
v 15. minuti je Mucekovič dosegel prvi gol. Deset minut kasneje pa je Radovič zvišal na 2:0. Ves drugi polčas se je igralo pred golom Železničarja. Tretji gol za Budučnost je dosegel Krgin. Pri četrtem je bil zopet uspešen Mucekovič iz 11 me-trovke. Deset minut potem je Kr-
Glazeija
času je Branik imel igro v svojih rokah Mnogokrat je bilo vseh 10 igralcev Branika na polovici Reke. V vodstvo s 3:2 je Branik taktično pričel zavlačevati igro tako, da je bil sodnik Kukanja primoran opominjati Zelezingerja. Ko so se gledalci že pričeli razhajati, pa je razpoložen Dugandžija pobegnil iz sredine igrišča, preigral 3 nasprotne igralce in iz daljine 7 m ostro streljal mimo neodločnega vratarja in s tem postavil končni rezultat 4:2. Gole za Branik sta dosegla Dugandžija v 5., 56., 88. minuti in Leskovar v 16. minuti. Za Reko pa je bil uspešen Osojnik v 30. in Veselica v 39. minuti.	Bergant
Proleier : Velež 1:2 (0:0) Crv. zvezda : Hajduk 2:0 (1:0) Vojvodina : BSK 0:1 (0:0) Partizan rSpartak 2:2 (0:1)
Partizan	18	13	3	2	52:21	29
Crvena zvezda	18	11	6	1	38:14	28
Radnički	18	8	4	6	39:32	20
Sarajevo	18	9	2	7	28:31	20
Velež	18	7	5	6	31:28	19
Dinamo	18	8	3	7	29:32	19
Spartak	18	6	6	6	30:30	18
Budučnost	18	7	3	8	33:41	17
Vojvodina	18	4	8	6	33:28	16
BSK	18	6	4	8	29:34	16
Zagreb	18	5	3	10	30:30	13
Hajduk	18	5	3	10	30:33	13
Željezničar	18	5	3	10	20:35	13
Proleter	18	5	1	12	26:59	11
BRAZILIJA : PORTUGALSKA 1:0
S tekmo proti nogometni reprezentanci Portugalske, ki je bila danes v Lisaboni, je brazilska nogometna reprezentanca začela s svojo turnejo po Evropi. Prva tekma ne predstavlja prevelikega uspeha za Brazilijo-, saj so zmagali samo z 1:0 (1:0).
V Antmerpenu sta se danes pomerili nogometni reprezentanci Belgije in Nizozemske, ki so premagali enajsterico Belgije s 1:0 (0:0).
Četrtfinalne tekme francoskega nogometnega pokala so se končale takole: Nancy : Lens 3:1, Sedan : St. Etienxe 2:0, Lyon : Nice 3:0, Troyes : Reims 3:2.
gin zvišal na 5:0, v 72. minuti je Vasovič povečal na 6:0 in 10 minut red koncem je bil postavljen ončni rezultat.
Zagreb : Dinamo 2:0 (1:0)
Zagreb, dne 8. aprila. Zagrebški > derby je razočaral 8000 gledalcev. Obe moštvi sta pokazali slab in nezanimiv nogomet. Igralci Dinama SO igrali brez volje in so napadalci v vsej tekmi uspeli le enkrat streljati na vrata Zagreba. Zmaga je popolnoma zaslužena, saj je bil boljši od Dinama. Prvi gol je dosegel Medved že v deseti minuti, drugi gol pa je dosegel Firm zaradi napake obrambe. Pri Zagrebu so igrali dobro Maček, Klajič, Firm in Medved, pri Dinamu pa so vsi igrali zelo slabo.
Zagreb: Maček, Belič, Vidoševič, Santek, Klajič, Joksimovič, Čuk, Medved, Firm, Rezar, Benčič.
Dinamo: Kralj, Banožič, Crnkovič, Režek, Horvat, Ferhatovič, Li-pošieovič, Čonč, Jerkovič, Prelčec, | Kolon ič.
Sarajevo : Radnički 3:1 (0:1)
Sarajevo, 8. aprila. — V 12. minuti igre je bil Ljubenovič težje poškodovan in je moral Radnički nadaljevati igro z desetimi igralci, j Po tem dogodku so se Beograjčani samo branili. Moštvo Radničkega je prešlo v vodstvo v 3. minuti. Gol : je dosegel Prlinčevič. Ko je Ljubenovič zapustil igro, so bili domači v popolni premoči, vendar napadalci te premoči niso znali izkoristiti. Domači so izenačili šele v 50. minuti, ko je Biogradliič dosegel ! gol. Za Sarajevo sta bila uspešna še Živkov in Radičevič. V moštvu Sarajeva so igrali dobro Riograd-lič, Diimidjič, Lovrič in Jusufbe-
g.o-:x 7-'lo slab Da je bil Stipič.
Klubsko prvenstvo Enotnosti
Zelenica, 8. aprila. Smučarski klub Enotnost je priredil danes kliubslko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 30 tekmovalcev.
Rezultati — člani:	1, Skudnik
t:'08, 2. Nog ra š ek 1:10. 3. Pogačnik 1:13.2, 4, Jemc t:14, 5. Skok 1:16.1; članice: 1. Magušar (E) 1:27, 2. Le-nardom (OD 1:54; mladinci: t. Zajec t:43, 2. Obsteter 2:10.2, 3,- Trnove 3:50.3: pionirii: 1. Bolka 0:27, 2. Guček 0:29, 3. Gabron 0:35. Franko
Vanovšek prvak Celjske kegljaške podzveze
Celje, 8. aprila. V prvenstvu posameznikov Celjske kegljaške podzveze, ki je trajalo ves pretekli teden, je nastopilo 36 tekmovalcev v mednarodnem slogu 2 krat 200 lučajev. Naslov prvaka je osvojil Vanovšek (Beton), ki ie podrl 1629 kegljev, slede pa mu Truglas (Kladivar) s 1592. Iglič (Kovinotehna) s 1573 in Klemenčič (Gradis. Šoštanj) s 1569 keglji.