Leto III., štev. 236
V LJubljani, četrtek dne 5. oktobra 1922
Poštnina t»Y8aHr?«a.
Posamezna Stav. stana 1 Din
izhaja ob 1 zjutraj.
Stane mesečno 10-— Din sa inozemstvo 20*— u
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 15/1 Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko,
Upravnlstvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet št 36-
Podružnice:
Maribor. Barvarska oliv
št 1. TeLšt22. Celje. Aleksandr. cesta
Račun pri pošto, čekov, zavodu Stev. 11.842.
Ljubljana, 4. oktobra.
Odločitev v Beogradu je odgodena. Besedo imata glavna odbora demokratske in radikalne stranke, ki se se-staneta menda oba na isti dan 10. oktobra. Vodstvo Demokratske stranke ee je pobrigalo, da bo sklep, ki naj odredi nadaljno našo politiko, v isti-ni predstavljal voljo celokupne demokratske organizacije ter radi tega avtoritativno odgovoril na vprašanje, ali je obstoj sedanje koalicije še mogoč ali ne.
Radikalno - demokratska koalicija fe prinesla državi ustavo in nekaj konstruktivnih zakonov. Prinesla je prvi budžet. V toku je rešitev činovniškega vprašanja, invalidski zakon, stanovanjski zakon, izenačenje davkov. Pripravljenih je preko 20 zakonov, ki morajo skozi zakonodajni odbor. Tudi v zunanji politiki koalicija ni brez uspeha. Naš ugled v Evropi raste.
Seveda vsaka koalicija ima svoje slabosti. Rivalitete strank slabe vlade in njen ugled. Marsikoji minister se ne more ubraniti partizanskih pritiskov. Medtem ko se demokratskim ministrom očita prevelika popustljivost v strankarskih zahtevah, se radikalom, zlasti ministra za agrarno reformo.^ pošte in saobračaja, najbolj pa ministru pravde očita slepo part.izanstvo. To razburja demokratske pristaše in daje povoda za notranje borbe s končno kristalizacijo v formi krize.
V strankarskem ozira se v demokratskem klubu zlasti izlaga sicer maloštevilna grupa bivšega finančnega ministra Voje Veljkovida, ki je izšla iz bivše »liberalne* stranke. Ta grupa predstavlja konservativno krilo demokratske stranke. Upira se vsaki novo-tariji, ki bi se preko Save pojavila _ v Beogradu Evolucija gosp. Veljkoviea, ki se je še ob glasovanju za ustavo na vso moč upiral imenu »Jugoslavija*, v jugoslovenski smeri vzbuja splošno pozornost Koliko je vredna, se vidi najbolj iz dejstva, da se baš Veljkovi-deva grupa protivi izenačenju davkov in izenačenju draginjskih razredov tu i'n onstran Save. Veljkovicevo zagrebško spreobrnjenje je, bojimo se, Ie taktična poteza v svrho dosege onega cMja. ki ga ta sicer zelo talentirani mož od začetka zasleduje: izpodbitje koalicije.
Opetovano smo že poudarjali, da piff trezni presoji celokupnega položaja, v katerem se nahaja naša država, in ob današnjem stanju volilnih kroglic ne more biti dvoma o tem, da je mofroč le radikaisko - demokratski režim, ki ima nalogo, v medsebojni kontrol? prevesti ustavo in vse izenačeval-no žikonodajstvo. Nove volitve bodo pokarale, da bo taka koalicija potrebna tedi v novem parlamentu. Razbijanje te koalicije je eksperiment, ki bi mogej biti začetek ustavne borbe z nepreglednimi posledicami za bodočnost.
Mi fltismo načelni nasprotniki vsake revizije* ustave. Gosp. Davidovi<5 je neki dajn pravilno poudarjal, da za demokrate naša sedanja ustava ni ideal in da vsebuje demokratski program zathteve, ki v ustavi niso ustvarjene v polnem obsegu. Toda kot trezni ljudje si moramo biti na jasnem, da revizija ustave danes, ko stoji naša država pre<3 tolikimi težkimi nalosrami. ne sme postati centralno vprašanj" jugoslovanske oolitike. Oni. ld imaio besedo o Reviziji neprestano v ustih in v peresu še igrajo s poimom. kateresra po vsebini in posledicah ne premislijo do kraja. Ce se za revizijo odloči vlada, treba skupščino razpustiti, izvršiti volitve v novo kenstituanto in se začne nov ustavni boj. Vprašanje republike in monarhije, vprašanje zasebne lastnine in agrarne reforme, vprašanje federalizma in avtonomizma —1 vse to ie ponovno na tapetu.
Ce pomislimo nazaj, moramo računati, da bi vse te tehnične izvršitve, ves boj trajal najmanj eno leto Tačas pa okrog nas sovražni svet škodoželjno opazuje, kako se v neplodnem delu trošijo sile. Vsaikdo si more sam stvo-riti sliko, kam -vodi program, ki vidi Epass v takojšnji reviziji. Zato pa se bolj in bolj utrjuje v javnem mnenju prepriCanje. da je treba razmišljanja in eksperimente, kako bi se dalo eno ali drugo boljše napraviti, zaenkrat omejiti na polje teorije in priprave, medtem pa pridno gospodarsko in socijalno delati
Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Iz Budimpešte se poroča, da se sme po zelo verodostojnih vesteh pričakovati, da bo madžarska vlada storila v Beogradu korake, naj bi nekateri njeni ministri pose-tili naše ministre in poskusili skupno doseči popolno izpremembo kurza v politiki sosednjih odnošajev. Do te odločitve je prišlo v Budimpešti pred nekaterimi dnevi v sporazumu z madžarskim ministrom za notranje in za zunanje stva ri. Prevladalo je prepričanje, da se z dosedanjim iredentističnlm delom glede ma
Madžarska išče zbližanfa z Jugoslavijo
NEVERJETNE VESTI O POPOLNEM PREOKRETU V MADŽARSKI
POLITIKI.
Razkol v laški
socijalni demokraciji
džarskih manjšin v naši državi ne more ustvariti dobro prijateljsko sosedno razmerje. Špijonske zveze z madžarskimi manjšinami, ki jih te razkril zlasti tudi i zadnji proces v Subotici moraio medsebojne odnošaje poostriti do skrajnosti Tega pa Madžarska ne more trajno prenašati, zato je začelo med vodilnimi državniki prevladovati naziranje, da je treba korenito spremeniti politični kurz napram naši kraljevini. Tozadevnim posvetovanjem ie prisostvoval tudi Horthy sam.
KOLABORACIJONISTI IZKLUČENI IZ STRANKE.
Rim, 4. oktobra. (Izv.) Po dvadnev-nem zborovanju kongresa socialnodemo-kratske stranke, ki je bito tupatam zelo burno, je snoči malo pred polnočjo prišlo do končnega glasovanj? o dveh glavnih predlogih, prvem, maksimallstičnem, ki je zahteval izključenje kolatoracijo-nistov iz stanke, in drugem, centristiškem ki je šel za tem, da stranka ostane še
dalje edinstvena. Za prvi predlog je bilo oddanih 32.106 glasov, za drugega pa 29.129. Tako so bili torej kolaboracijoni-sti z večino 2977 glasov izključeni iz stranke. Razkol v stranki ie bil s tem zapečaten in danes sta se namesto enotnega kongresa vršila dva, na katerih sta se organizirali dve popolnoma ločeni stranki.
Pred končno rešitvijo
zadeve princa Gjorgja
KRALTICA IN PRINCA ARZEN IN PAVLE NA POVRATKU V DO-MOVINO. - ODLOCINA POSVETOVANJA VLADE.
Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Davi je s posebnim vlakom odpotoval v Zagreb adjutant kraljice Marije polkovnik Josipovid, ki bo v Zagrebu pričakoval kraljico. Kraljica je sinoči odpotovala z ekspresom iz Pariza in bo jutri zvečer dospela v Beograd. Kraljico spremljata princa Arzen in Pavle. _
Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je sprejel danes ministra dvora gosp. Jankovida, ki je naznanil ministrskemu predsedniku prihod kraljice in princa Pavla za četrtek zvečer. Obenem mu je sporočil, da bo princ Pavle zastopal našega kralja in kraljico pri svečanosti kronanja v Bukarešti. V avdijenci je bil_ govor tudi o vprašanju princa Gjorgja, Gospod Jankovič je sporočil ministrskemu predsedniku Pašidu, da želi kralj
v tem vprašanju slišati želje celokupne vlade. Zato bo danes in jutri pod kraljevim predsedstvom v dvoru seja ministrskega sveta. Kakor se čuje, bo vlada predlagala kralju najstrožje odredbe. Na tej seji se bo določil tudi dan sestanka kronskega sveta, katerega se bosta udeležila bržčas tudi princa Arzen in Pavle.
Predpoldne je ministrski predsednik Pašid prejel pismo od kraljeviča Gjorgja V obveščenih krogih se trdi, da kraljevič Gjorgje v tem pismu prosi, naj se njegovo vprašanje reši čim preje. To pismo se spravlja v zvezo z današnjim sestankom Pašida in Timo-tijevica, na katerem sta sklepala o predlogih, ki jih pripravlja vlada za kronski svet
Katastrofalno sžanfe
tovornega prometa
ZBOROVANJE MARIBORSKIH INDUSTRIJCEV.
Maribor, 4. oktobra. (Izv.) Danes popoldne sto zborovali v mali G&tzovi dvorani in^ustrijci mariborskega okraja. Zborovanje je otvoril dr. Pipuš, ki je podal krasen in pregleden referat o stanju socialnega zavarovanja delavcev. Toza-devno zakonodajo je dr. Pipuš v svojih izvajanjih opremil s primerno kritiko s stališča indlustrije ter zlasti grajal, da so se prispevki povišali najmanj za 150 odstotkov, dotim dobi nastivljenec le za 1 in pol odst več kot po stari zakonodaj ji, ves ostali plačani denar pa da absorbira predraga uprava bolniškega zavarovanja
Glavni predmet zborovanja pa je bilo katastrofalno stanje našega železniškega prometa zlasti med Mariborom in Zagre. bom. O tem je poročal ravnatelj Križnič, ki je poudarjal, da morajo industrijci z javnim protestom in veličastno manifestacijo opozoriti odgovorne činitelje na gospodarsko katastrofo, katero bomo vsak hip doživeli, če se ne odpravi takoj prometna mizerija. ki nam je prinesla v zadnjih mesecih popolni zastoj prometa na progah zagrebške železniške direkcije. Številni industrijci in tvorniški ravnatelji v mariborskem okolišu 30 nato v večurni debati stvarno razmotrivali vzro ke prometnega zastoja in stavili predloge za remeduro. Stanje naše industrije in vsega gospodarstva je po teh slokah približno sledeče: Industrija, ki je vsaj na papirju aktivna, ima polne zaloge gotovih izdelkov in tudi dovolj odjemalcev, i ne more pa spraviti blaga v roke kupcev, ker so kolodvori med Mariborom in Zagrebom zaprti in morajo podjetja nadaljnje knpčijske sklepe stornirati, naročila pa odklanjati, tako da kmalu ne bo niti več srefistev za plače delavcev. Na stotine naročenih vagonov sirovin iz ino zemstva stoji v Lipnici. ker ne moremo plačati ogromne ležarine. ki znaša na dan nad 1000 Din za vagon. Posamezni govorniki so navajali drastične slučaje velikanskih izguib, katere trpijo danes pod-
iFERA JADRANSKE BANKE.
Trst, 4. oktobra. (Izv.) Preiskava v zadevi poskušenih goljufij na korist Jadranske banke se nadaljuje. Preiskovalni sodnik je v soboto po končanih poizvedbah Izpustil ravnatelja Kaiča ln knjigo-eodio. Korenčana začasno na svobodo.
jetja, ker so odrezana od sveta.
Sledila je nato razprava o raznih drugih važnih gospodarskih vprašanjih, n. pr. o prometu z devizami in valutami, o potrebi deviznega pododbora v Mariboru, neumestnem regime provisoir, po katerem južna železnica ne sme pri nas ničesar več investirati in se mora promet zaradi tega popolnoma ubiti itd. Načelnik koroškega kolodvora v Mariboru je pojasnil marsikatero zagonetko iz našega prometa ter stavil tudi umesten predlog, da mešana komisija zastopnikov železnic in industrijskih krogov s strokovnjaki na licu mesta v Zagrebu preišče vzroke prometnega zastoja. Ogorčenje je vzbudila posebna konstatacija večih industrijalcev. da je iskati vzrokov za zastoj tudi v blokaški in madžarski politiki. Blago za Slovenijo prihaja iz Srbije in Hrvatske zelo točno, v Beograd tudi od madžarske meje. samo iz Slovenije skozi Hrvatsko ne moremo naprej.
Ravnatelj Križnič je predlagal soglasno sprejeto priznanje za tajnika zveze industrijalcev inž. Šukljeta in dr. Golio, ki sta požrtvovalno delovala pri predlogu za noveliranje zakona o zavarovanju delavstva
Po dveumem zborovanju so se sprejele soglasno resolucije, kjer zahtevajo ozdravljenje prometa pod vodstvom strokovno naobraSenih železniških uradnikov s primernimi plačami ln smatreno tarifno politiko.
Posvetovanje južne železnice v Mariboru.
Maribor. 4. oktobra. (Izv.) Med zastopniki ljubljanskega obratnega in dunajskega generalnega ravnateljstva južne železnice so se začela danes v Narodnem domu interna posvetovanja Razprave, ki jim prisostvuje 24 gospodov, med njimi 8 z Dunaja, se bodo jutri nadaljevale in ee tičejo notranjih zadev južne železnice, zlasti tarifne in komercijelne stroke.
Cišerinovi uspehi v Varšavi
VarSava, 4. oktobra. (Izv.) čičerinov obisk je končan. O njegovih uspehih se molči. Cičerin se je kazal zelo naklonjenega poljskim željam za obnovitev gospodarskih odnošajev. Zato se je Poljska izjavila pripravljeno zadržati Rumunijo pred vsemi koraki, ki bi jih morda napravila iz strahu pred zo-petno zasedbo Tracije po Turkih m pred skupno turško - bolgarsko mejo. Zdi se. da ie vsdržanie ooljske In ru-
munske nevtralnosti e tem zasigu-rano.
Z razorožitvenimi predlogi, ki P hoče reševati Rusija na posebni konferenci v Moskvi, bo imel Cičerin manj sreče. Rumunija ne bo šla v Moskvo, dokler se Rusija ne bo definitiv-no odpovedala Besarabiji, baltiške države s Poljsko pa bržčas tudi ne bodo ravno dovzetne za te predloge, ako Rusija ne da obenem garancij, da ž njene strani ne bo grozila nobena opas-nost.
Zveza narodov odobrila posojilo Avstrifi
TRETJE ZASEDANJE
Ženeva, 4. oktobra (Izv.) Ob četrt na peto je otvoril predsednik Da Gama zadnje zasedanje sveta Zveze narodov, na kateri bi padla končna rešitev avstrijskega vprašanja. Pred sklepanjem so bili razdeljeni trije protokoli, podpisani od garancijskih držav in avstrijske vlade, in poročilo francoskega odbora kot odgovor na vprašanje stavljeno Zvezi narodov.
Prvi protokol vsebuje bistveno le Izjave Anglije, Francije. Italije in Češkoslovaške, da bodo podpirale Avstrijo v njeni gospodarski in finančni obnovi in jamčile za politično neodvisnost in teritori-jalno nedotaknjenost. Avstrijska vlada se zaveže izpolnjevati člen 88. senžermen-ske mirovne pogodbe. Ta obveznost pa Avstrije ne ovira v fiksiranju novih carinskih predpisov ali sklepanju trgovskih pogodb.
ZVEZE ZAKLJUČENO.
Drugi protokol vsebuje določila glede potrebne garancije v vrednostnih papirjih ali efektih. Tretji protokol razpravlja o jamstvih s carinskimi dohodki in tobačnim monopolom. Za Izvršitev reformnega programa se obveže Avstrija: 1.) ukreniti vse potrebno za zmanjšanje budžetskega primanjkljaja s povišanjem železniških, poštnih in brzojavnih pristojbin in 2.) izdelati načrt za ravnotežje v budžetu in predložiti parlamentu osnutek zakona, po katerem bo pooblaščen uporabiti v to svrho vsa sredstva. Končno dovoljuje avstrijska vlada sodelova-nie generalnega komisarja Zveze narodov, ki bo nadzoroval izvršitev tega načrta.
S tem je avstrijsko vprašanje na sejah zveze narodov končano in zasedanie tretjega zborovanja zaključeno.
Politični poSolai
Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Danes ie bil pri ministrskem predsedniku Pašiču, j predsednik narodne skupščine dr. Ribar. j Narodna skupščina bo 17. t. m. z ukazom odgodena ter sklicana za 20. t. m. 1 na redno jesensko zasedanje. Ako vlada ostane bodo predloženi narodni skupščini na glasovanje do sedaj pripravljeni zakoni. V drugem slučaju se bo skupščina odgodila do sestave nove vlade.
VOJVODINSKI RADIKALCI KON-FERIRAJO Z — DEMOKRATI.
Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Včeraj popoldne so vojvodinski radikalni poslanci Imeli sejo z vojvodinskimi demokratskimi poslanci o vprašanju razmeščenja občinskih beležnikov. Zanimivo je, da so vojvodinski radikali takoj po sombor-skem kongresu razpravljali z demokrati o nekaterih političnih vprašanjih. Stavili so jim vprašanje, kako se to postopanje strinja s protldemokratsko tendenco na somborskem kongresu, pa so odgovorili, da resolucija na tem kongresu ni tako opasna, kakor se misli.
Konferenca v Mudanji
Pariz, 4. oktobra (Izv.) »Havas* javlja, da ima Kemal-paša vse rezerve v pripravljenosti radi takojšnjega napada na Angleže, če bi konferenca v Mudanjah potekla neugodno.
London, 4. oktobra. (Izv.) Konferenca v Mudaniji se včeraj nI mogla oficljelno otvoriti, ker so se zastopniki antantt zakasneli ln zastopnik Grčije sploh ni prispel. Takoj po prihodu zaveznikov so se vršili razgovori z angorsklm zastopnikom Mehmed-pašo, ki pa so bili le pr'"atnega značaja. Orškega zastopnika pričakujejo za danes opoldne, tako da bo mogoče konferenco otvoriti v zgodnjih popoldanskih nrah.
DEKRET O KONSTANTINOVEM ODSTOPU — IZGINIL!
Atene, 4. oktobra. (Izv.) Kakor poročajo listi. Je izginil dekret, o odstopu Konstantina. Listino so Izročili častniki v narodno tiskarno, odkoder so jo sedaj najbrže Konstantinov! pripadniki nezna-nokam odnesli.
Faiisti gospodari
Južne Tirolske
Inomost, 4. oktobra (Izv.) Fašisti so sporočili tridentskemu »Popotu*, da so vzel! zadevo tridentske Benečije v roke in da Jo hočejo skoraj rešiti. Več faši-stovskih poslancev Je došlo v Bolcan, da vodijo Izgrede. Tržaški Oiunta je pooblaščen od Mussolinija razglasil mobilizacijo vseh sosednih fašistovsklh okrožij. Poleg tega so dali razen v Bolcanu tudi v Neumarktu ti Solurnu občinskim svetom osemdnevni rok za odstranitev vseh dvojezičnih napisov, sicer bodo rabil! silo in kaznovali celo občino.
V Bolcanu je prišlo do novih spopadov; v mestu prevladujejo fašisti. Nemški poslanci jnžne Tirolske so se obrnili na vlado, da intervenira ta vrne pokrajini zopet red ta normalne razroM«.
REKONSTRUKCIJA ČEŠKE VLADE.
Praga, 4. oktobra. (Izv.) Pogajanja za sestavo nove vlade so večji del končana. Vstop dr. Rašina v kabinet kot finančni minister je zagotovljen. Tudi dr. Beneš bo obdržal zunanji portielj.
LJENIN ZOPET DELA.
Moskva, 4. oktobra. (Izv.) Ruska brzojavna agentura javlja, da je prevzel danes Ljenin zopet svoje delo v svetu ljudskih komisarjev in obrambnem odboru.
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.0845 — 0.095, Berlin 3.20 — 3.50, Bruselj 458.50
—	463.50, Budimpešta 2.42 — 2.72, Bukarešta 42.25 — 43.75, Italija 268 — 272. London 276.50 — 281.50, Newyork 63 — 64, Pariz 478.50 — 483.50, Praga 198.50
—	201.50, Švica 1187 — 1191, Varšava 0.89 — 0.99, valute: dolar 51.50 — 53.50, avstr. krone 0.084 — 0.09, češke krone 195.50 — 198.50, angleški iunti 0 - 276.50 fran. franki 475.50 — 480.50, madžarske krone 0 — 2.80, napoleondori 0 — 240, nemške marke 3.20 — 0, rumunski leji 41 — 43, souvereign 0 — 325, lire 264 — 268.
Beograd, devize: Newyork 63, London 279, Ženeva 1190, Pariz 491, Praga 200, Milan 272, Sofija 39, Bukarešta 39, Berlin 326, Dunaj 0.085
Curih, devize: Berlin 0.27, Newyork 536, London 23.57, Pariz 40.62, MIlan 22.85, Praga 17.50, Budimpešta 0.205, Zagreb 1.925, Sofija 3.25, Varšava 0.06, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00875.
Berlin, devize: Italija 9013.70 — 9036.30, London 9363.25 — 9386.75, New-york 212.733 — 213.267, Pariz 16.129.80
—	16.170.20, Švica 39.700.30 — 39.799.70, Dunaj 293 — 297, Praga 6949.30 — 6958.70, Budimpešta 83.89 — 84.11, Sofija 1273.40 — 1276.60, Bukarešta 1250. Zagreb 3000.
Dunaj, devize: Zagreb 25225 . 253.25, Beograd 1011 — 1013, Berite 35.85 — 36.15, Budimpešta 29.75 — 29.85, London 325.000 — 325.600, Milan 3136 — 3144. Newyork 73.915 — 74.075. Pariz 5594 -5606, Praga 2397 — 2403, Sofija 427.50
—	428.50, Varšava 835 — 845, Curih 13.785 — 13.815, valute: dolarji 73.500 — 73.800, levi 408 — 412, nem. marke 35.75
—	36.75, funti 324.500 — 325.500, francoski franki 5535 — 5565, lire 3102.50 — 3117.50, dinarji 1000 — 1004, poljske marke 835 — 845, leji 451 — 453, švic. franki 13.690 — 13.750, češke krone 2385
—	2395, madž. krone 29.50 — 29.70. Praga, devize: Berlin 140 — 160, Curih 571 — 574, Milan 128.25 — 129.75, Pariz 22825 — 229.75, London 135 — 136.50, Newyork 30 — 30.40, Beograd 41.75 — 42.25, Sofija 19.05 — 19.45, Dunaj 0.0387 — 0.0487, Varšava 0.29 — 0.39 Budimpešta 1.19 — 1.23, valute: nemške marke 142.50 — 162.50, švic. franki 569
—	572, lire 127.75 — 128.75, fr. franki 227.75 — 278.75, funt! 134 — 135.50, dolarji 30.175 — 30.575, dinarji 41.75 — 42.25, levi 19.05 — 19.45, avstr. žig. krone 0.0412 — 0.415, poljske marke 029
—	0.39. madž. krone 1.13 — 121
Spominski dnevi
meseca oktobra
Na »Zvezo kulturnih društev* je priSlo vprašanje, s kakim programom bi se primerno slavila desetletnica ku-manovske bitke (10. in 11. t m.) Istega dne obhajamo tudi žalostni spomin našega koroškega plebiscita. Zato je »Gosposvetski zvon* pozval vsa narodna društva, da se tega dneva spominjajo. Društva po večjih krajih, Id imajo dovolj velike odre, naj bi ta dan. uprizorila kako primerno igro. Manjša društva naj se omejž na navaden slavnosten večer. (Zelo primerna bi bila za ta dan »Jugona, vila najmlajša*, enodejanka s tremi osebami (vila in dva četaša). Kjer ima društvo pevski zbor in svoj orkester, ne bo težko sestaviti programa; na vsak način je na takem večeru potreben primeren uvodni govor. Ta govor naj ne bo samo slavnosten, ampak naj poda v glavnem one važne dogodke, ki so pripravljali naše osvobojenje. Danes ne bo težko dobiti podatkov o tem, kaj se je godilo na Balkanu v 19. stoletju. Umestno bi bilo podati razvoj Srbije od ustaje pod Karadžor-džem (od leta 1804.). Ako nočemo posegati tako daleč nazaj, podajmo glavne misli od balkanske osvobodilne vojne 1. 187-5.
Društva brez pevskih zborov in orkestrov si sestavijo program z govorom in deklamacijami. Primeren bi bil program, ki bi pokazal, kako so naši pesniki opevali balkanske dogodke in nas s tem pripravljali na boj za svobodo. Po uvodnem govoru bi sledile de-klamacije iz pesmi Stritarja, Gregorčiča, Krilana, Aškerca in dr. Iz Aškerčevih pesmi ne bo težko najti dobrih pesmi, saj je on naš najbolj »balkanski* pesnik. »Jek od Balkana*, »Boj pri Pirotu* in cela vrsta pesmi, ki so odmev jugoslovanskega boja za svobodo, bodo za ta večer primerne stvari.
Ako hočemo s Kumanovim združiti spomin na Koroško, nam bo ravno Aškerc nudil najlepših pesmi za deklami-ranje(Knežji kamen in dr.) Društva prirede lahko na ta dan nekak Aškerčev večer, in pesmi same bodo vodile poslušalce na Kumanovo in na Koroško. Aškerc kot pesnik svobode ima vse, kar potrebujete za ta večer. (Gl. »Aškerčeva čitanka*.)
Ker smo se za boje na Balkanu pred 10 leti premalo zanimali, oziroma smo tekom svetovne vojne že marsikaj pozabili. bo primerno na zemljevidu pokazati. kakšen je bil Balkan pred letom 1910., kako velika je bila Srbija in kako se je balkanska vojna razvijala. Podatke o tem dobimo v »Vojni na Balkanu*, ki jo bo pa menda težko dobiti, zato bomo poiskali podatkov v Melikovi «Zgodovini*, ali v svojih lastnih spominih.
Za take prilike je dobro, da, zemljevide povečamo in na debelo prenesemo na velik papis, da so občinstvu bolj razvidni. Na njih tudi lahko označimo fronto ob začetku in ob koncu balkanske vojne, oziroma glavna bojišča. Tako nam bo tudi pomen Kumanova stopil jasneje pred oči.
Upamo, da bo vlada poskrbela za potrebne podatke in dala šolam in društvom kak spis, ki bo cbsegal v glavnih potezah najvažnejše dogodke teh časov. Edino na ta način bo mogoče kumanovsko bitko prav proslaviti. Ako pa bo ostalo samo pri oficijalnih mašah, potem seveda si bodo morala društva sama sestaviti program za večer, ki naj bo v spomin mrtvim, ki so padli in v opomin živim, ki morajo živeti za one mrtve, da dovrše njih osvobodilno delo.
'-f- Papež ne dovoli. Kakor piše »Corierre della sera*, je papež trdno sklenil, da ne dovoli katoliškim duhovnikom v Jugoslaviji uporabe staro-slo venskega jezika in tudi ne mara dopustiti, da bi jugoslovanska vlada imela vpliv pri imenovanju katoliških cerkvenih dostojanstvenikov v Jugoslaviji. Kaj sedaj?!
r ^p Proglas Bajram Cur*. Znani albanski razbojnik Bajram Cur, ki sa s
svojo tolpo nahaja v nevtralni coni med našo in albansko mejo, je izdal na obmejno muslimansko prebivalstvo interesanten proglas, v katerem — po vzoru Kemal paše — poziva muslimane k ujedinjenju Islama. Proglas se glasi: »Hej Muslimani! Obrnite oči Azijo in poglejte, kaj dela Mustafa Kemal paša! Na dan Bajrama je na svetem grobu Prorokovem sklenil edinstvo Islama in čez mesec dni, glej te, je dovršil čudesa, osvobodivši Azijo od sovražnikov. Na njem se vzgieduj te, kajti ob celi meji med Srbijo in Albanijo dobimo nevtralno cono. široko 20 km in na tem prostoru bomo lahko sklopili sveto edinstvo islamsko po vzoru Kemal paše in postali bomo ena duša in eno telo. Imamo brate v Ameriki, ki so že bogati in nam bodo radi pomagali z denarjem, da se najprej duševno ujedinimo, pozneje pa. da se združimo v eno državo, kjerkoli se govori naš jezik. Ne dajte se oka-mti s srbskim in tudi ne z albanskim zlatom, saj ga lahko dobimo sami, na lastno pest,» Naša vlada pa bo ta proglas dostavila ambasadorski konferenci v Parizu s prošnjo, da se ukine nesmiselna nevtralna cona, ki služi le kot zaklonišče albanskim hajduškim tolpam — in tako bo propadlo islamsko carstvo velikega razbojnika Bajram Cura.
-f- Zetnljoradnikl. Predvčerajšnjim je imel glavni odbor zemljoradniške stranke sejo, sklicano radi nemirov v Dalmaciji, ki so nastali vsled agrarnih odnošajev. Glavni odbor je donesel resolucijo, v kateri zahteva od vlade, da takoj ukine naredbo od 4. septembra in to še pred zasedanjem narodne skupščine, sicer bodo zemljoradniki vodili najostrejšo opozicijo.
+«Iz oči v oči.» Pod tem naslovom, kateremu je v bolje razumevanje vsebine še dodan moto »vuk dlaku menja, čudi nikada*, čitamo v včerajšnji Jugoslaviji* uvodnik, katerega glavne misli so vredne, da jih reproduci-ramo. Pred vsem je treba zabeležiti, da je »Jugoslavija* že lani vedela, da pride do krize, točno po oni salo-monski Pašičevi: Bez vlade nema krize. Le požrešnost vladine koalicije je zakrivila, da je moral uvodničar tako dolgo čakati na »izbruh*. Sedaj se mu zdi, kakor da je lastnoročno prebrnil starega Pašiča in kot pravi junak »mirno sprejema* očitek ter skromno izjavlja »pouosni smo nanj*. Res je sicer, da bi vsled krize morala ostati nerešena važna politična, gospodarska in socijalna vprašanja, da propade uradniška pragmatika, zdrči valuta nazaj, se pokoplje draginjska akcija in druge take zadeve. »To priznamo*. Toda »Jugoslavija* si v imenu celokupne opozicije umiva roke: Zakaj pa »režimci* vseh teh vprašanj že davno niso rešili? Skromnost diči junaka. Zato »Jugoslavija* od sedanje krize ne pričakuje mnogo. Zdi se ji. da bo prišlo zopet do poravnave ali pa do ra-dikalskega režima, odnosno radikal-skega volilnega kabineta. Možnost takega uspeha »jugoslovanske akcije* sicer gospodom ne dela preglavice. Oni imajo svoj velikopotezen načrt: Na mesto sedanje vlade naj stopi nik-do drug nego narod sam! Očividno pod modrim vodstvom radikalske stranke! Da obeleži originalnost svojega modrovanja, mu je uvodničar postavil na čelo prislovico o volku. Primera je po našem mnenju prekruta. Prispodoba iz domačega živalstva bi bila mnogo bolj ilustrativna. Saj nimajo samo volkovi sive dlake.
-j- Ljubljanski socijalni demokratje (Naprejevci) sklicujejo za danes ob 18. v ljubljanskem Mestnem domu svoj prvi volilni shod. Na sporedu imajo dve točki: položaj v državi (vojna) in položaj v občini (občinske volitve). Gospodje scdrugi so si dobro zamislili stvar; pri prvi točki bi s primerno demagogijo prav lepo pripraviti razpoloženje za drugo. Pa imajo smolo, da so zopet prekasni. Z vojno nevarnostjo ni nič in tako naivni »Naprejevi* bralci gotovo niso, da bi se dali post
fesium EuJskatJ. Tako bo So malo
težje tudi z ustvarjanjem primernega terena za razpravo o občinskih volitvah. Bomo videli, kaj nam bodo gospodje povedali
Po svciu
—	Zopet političen umor na Irskem.
V nedeljo dne 1. t. m. so neznani storilci skozi okno ustrelili v kavarni sedečega strica sedanjega predsednika Dail Eireanna Cosgravea.
—	Zahteve češke narodne cerkve. Češka cerkev je na zadnjem zborovanju v Pragi sklenila zahtevati od vlade, naj narodna skupščina donese zakon, v katerem se priznavajo vsem cerkvam v državi enaka javna prava, da se vsote, ki so za vere previdenc v proračunu, po-razdele v sorazmernil delih na vse cerkve, in končno, naj se vsa cerkvena poslopja tako podržavijo, da bi Imele vse cerkve priložnost izvrševali božjo službo. Končno se je sklenilo tudi zahtevati od vlade, naj se amnestirajo vsi, ki so bili od prevrata sem obsojeni radi verskih sporov in njihovih posledic.
—	Obravnava poti Rathenanovim morilcem se je pričela 3. t. m. pri državnem sodišču za varstvo republike v Lipskem. Pri prvi naslednji obravnavi se bodo zagovarjali morilci Rathenaua ter njihovi pomagači In sokrivci. Prvih, intelektualnih povzročiteljev umora ministra Rathenaua niso mogli pripeljati pred sodišče, čeprav so zaprli veliko množico Erhardtovih ljudi in članov mornariške brigade, ki je v marcu leta 1919 sodelovala pri Kappovem puču in pozneje pri organizaciji »C*, na čije konto so bili izvršeni mnori, oziroma atentati na Erz-bergerja, Garelsa, Scheidemanna in končno Rathenaua. Tretjega morilca je, kakor smo že včeraj poročali iskala nemška policija pri nas v Osijeku, kjer se je zadnje čase zadrževal neki Block, ki je pa v zadnjem trenotku odnesel pete. Sedaj mu slede detektivi na potu čez Madžarsko.
—	Dunajski brzojavni ln telefonski nameščenci izvajajo od 2. t. m. dalje pasivno resistenco, ker jim ne izplačajo zahtevanih doklad. Gre le za tehnične nastavljence, toda posledice postanejo lahko zelo resne za ves brzojavni in telefonski promet v Avstriji.
Proijetni Salon t Zagrebu bo dne
10. oktobra otvoril svojo XV. umetniško razstavo v svojem razstavnem lokalu.
V umetniški šoli «Probuda» se začne, kakor čujemo, v kratkem zopet redni pouk. Sola bo vkljub velikim težkofiam. katere mora premagovati zaradi pomanjkanja lastnih prostorov, delovala v večjem obsegu nego do sedaj. Poleg že obstoječih oddelkov se uvedejo še nekateri novi, med drugim oddelek za modeliranje, za katerega se je vodstvu posrečilo pridobiti akad. kiparja Bernekerja. Probudina umetniška šola izpolnjuje v našem kulturnem življenju veliko ver-zelj, ter ima sedaj približno ono vlogo, ki jo je imela Glasbena Matica v začetku svojega razvoja. — V kratkem se otvori razstava šolskih risb, v kateri Je bo pokazalo, kaj se je v pretečenem letu doseglo. Vsakdo kdor je dobre volje, bo moral priznati, da trud onih naših umetnikov, ki eo svoje proste ure posvetili umetnostno izobraževalnemu delu na tej šoli, ni bil brezploden. Čimbolj bo naša javnost znala ceniti to delo, tem preje se bo mogla šola približati onemu razvoju, ki ji je namenjen. Želeti bi bilo, da bi se tudi oni del naših umetnikov, ki stoje še z gotovo rezervo pri strani, začel zainteresirati za ta zavod, kajti program Probudine umetniške šole je tak, da ne more odbijati nikogar, komur je mar napredek slovenske umetnosti. Umetnike bo gotovo zanimala vest, da otvori pod okriljem Probudine šole slikar Simon Ogrin tečaj za «fresko»-sl:ka^ nje O tem tečaju bomo poročali v kratkem bolj obširno.
Prosvcia
Ljubljanska drama.
Četrtek, 5. oktobra: R. U. R. B. Petek, 6. oktobra: »Romantične duše*. Izv.
Sobota, 7. okt. »Romantične duše*. C. Nedelja, 8. oktobra: »R. U. R.* Izv.
Ponedeljek, 9. oktobra: »Hlapci*. D. •
Javna produkcija pevske šole prof. dr. Kozine. Na produkciji, ki se vrši jutri v filharmonični dvorani, bodo učenci peli le arije in dvospeve različnih oper med njimi arijo iz opere »Gorenjskega slavčka*. katero je spisal senjor naših skladateljev prof. Anton Foerster, ki praznuje letos svojo petinosemdesetlet-nico. Klavir bo iz naklonjenosti spremljal prof. konservatorija g. K Jeraj. Začetek točno ob 8. uri, na kar se poset-niki opozarjajo, ker se ob pričetku vse vrata zapro. Vstopnic ni ker je vstop vsakemu prost.
Gospa Zdenka Gregurič, koncertna pevka, koncertira v Novem mestu dne 7. oktobra, v Ljubljani pa dne 9. oktobra Izvežbala se je na Dunaju v znani Filr-stenovi šoli, ki slovi kot prva med različnimi podobnimi učnimi 7-vorli na Dunaju. Razpolaga s krasnim, vsestransko izvežbanim glasom, kakor doznavamo, v obsegu treh oktav e—e. Glas ji je v vseh legah izenačen in čist. Svoje čase je slovela kot odlična operna pevka, pa je zamenjala oder z domačim ognjiščem. Nastopila bo s skladbami domačih in svetovnih skladateljev, spremljala jo bo na klavirju ga, Kokot, glasbena učiteljica iz Celja, Kakor doznavamo, bo koncert priredila Glasbena Matica v Ljubljani v prostorih filharmonije.
Celjsko dramatično društvo je sklenilo z upravama ljubljanskega in mariborskega gledališča pogodbo, na podlagi katere bosta gledališči po dvakrat na mesec gostovali v Celju.
Kolo jahačev sokolskega društva v Mariboru priredi v nedeljo dne 8. oktobra svoj prvi jahaški nastop v ljudskem vrtu v Mariboru s sledečim sporedom: jahaina šola, skakanje čez zapreke, vaje s sabljami, redovne vaje v vodu in čet-vorka. Pred nastopom je povorka iz art. vojašnice v ljudski vrt. Zvečer na čast zunanjim udeležencem veselica v Narodnem domu. Pri tej in pri nastopu v ljudskem vrtu sodeluje godba železničarske-ga glasbenega društva »Drava*. Vstopnina v ljudski vrt znaša 5 Din, k veselici pa 3 Din. Svojo udeležbo so obljubili jezdni odseki iz Ljubljane. Celja in Zagreba. Bratje izven mariborskih sokol-skih društev, ki se nameravajo udeležiti te priredbe, naj potom svojih društev, oziroma odsekov prijavijo svojo udele? bo pravočasno, da se jim morejo poslati legitimacije za polovično vožnjo. Bratje, ki sodelujejo pri povorki, naj prineso s seboj predpisano ogrtačo za konja. Prijave sprejema načelstvo Kola jahačev
pevskega zbora dlaztrenega društva tn^
telektualcev, ki ga bo dirigiral eden naših najpopularnejših lahkoatletikov g.
Matz. Popoldne bodo na igrišču Concor-dlje velike sportske prireditve vseh panog (nogomet, lahka in težka atietika, sabljanje, kolesarstvo itd.). Ali se vrše to nedeljo tudi v Ljubljani kake sportske prireditve v korist Olimpijskega odbora, nam dosedaj še ni znano.
O cestni dirki kolesarskega kluba Ilirija iz Šoštanja, ki se je vršila na 62 km dolgi progi iz Št Petra v Sav. dol. v Ljubljano, smo kratko že poročali. Udeležba je bila za tako mlad klub zadovoljiva, ravno tako tudi rezultati, posebno če upoštevamo, da je bila cesta vsled trajnega deževja slaba. Tekmovalo je 6 dirkačev, od teh eden izven konkurence, ker jc vozil z lahkim dirkalnim kolesom, dočim so imeli vsi ostali navadna turna kolesa. Posamezni rezultati so: 1.) Franc Scheiblauer v 2:21:5, 2.) Josip Sumer 2:23:12, 3.) Hubert Scheiblauer 2:39:42, 4.) Mirko Nider 3:1:7 in 5.) Rafael Pečnik 3:5:47. — Izven konkurence je vozil Josip Destovnik 2:27:21.
Nov svetovni rekord v teka na 1000 m je postavi! v Stockholmu Šved Lund-green z 2:28.5. Dosedanji svetovni rekord za to progo je postavil leta 1918 Sved Bolin s 2:29.1.
IVatcrpolo-tekma med reprezentancama Avstrije in Madžarske se je vršila preteklo nedeljo na Dunaju. Zmagali so Madžari s 7 : 4.
StrengaSIfev psosSovIJrai
veže?
G. Svengali je lahko z Ljubljančani zadovoljen, saj so mu sinoči zopet — že sedmič — do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Narodnega doma, za Ljubljano gotovo pojav, kakršnih beleži kronika malo. Vendar pa bi delal krivico tej pisani družbi vseh slojev, vseh stanov in vsake starosti, ako bi vsem očital, da jih je privedla le želja za zabavo ali gola radovednost. Mnogo jih je bilo med njimi, resni in ugledni možje, ki so prišli opazovat in študirat, saj so bili predvajani eksperimenti tipični primeri pojavov, ki jih v primitivnejši obliki srečujejo dan za dnevom v svojih poklicih; in drugi so prišli v želji, da se spoznajo z novo stranjo skrivnostne človeške narave, o kateri so že mnogo slišali in čitali, a večinoma ne imeli prilike, jo opazovati iz bližine.
V tem oziru pa so bili tudi Ljubljančan je lahko zadovoljni z g. Svengalijem. Pokazal jim je res prvovrstne poizkuse iz obeh svojih panog, iz telepatije in iz sugestije; in sinoči se je za slovo še prav posebno potrudil. Kot telepat je brezhibno, deloma tudi potom samega prenosa misli brez kontakta z medijem,
sok. društva v Mariboru, Narodni dom. _ Želeti je, da se ta dan zbere v Mariboru ;izvršil vse stavljene mu naloge. Neka. lepo število Sokolov-jahačev iz vseh gospodična je izročila svoj prstan dru-kraiev Jugoslavije.	Sh ki je sedela daleč stran. Svengali jf
prstan našel in ga vrnil lastnici V de narnici je našel krono in jo izročil go spodu, ki ga je medij določil In še pjir pedrobnih.
Še bolj učinkoviti so bili uspeli eksperimenti s sugestijo v budnem stanju.
Spori
Sturm 14, Dunaj : Ilirija. V nedeljo 8. t. m. se vrši kot druga mednarodna prireditev jesenske nogometne sezone	.
tekma med Sportklubom »Sturm 14, z ^bral si je cel podij medije^ od katenh
so nekateri prav izborno sledili njegovemu sugeriranju. Tako se je gospod, ki
Dunaja in Ilirijo. »Sturm 14* ie eden prvih klubov dunajskega II. razreda, tre-notno stoji na čelu prvenstvene tabele svoje skupine. V poročilu »Sport-Tag-blatta* je označen kot moštvo, ki ima šanse za napredovanje v I. razred. Poročilo hvali zlasti njegovo napadalno vrsto in kot posameznike srednjega napadalca Kreutzerja, krilca Wagnerja in branilca Starega. — V Iliriji nastopi v nedeljo po daljšem presledku zopet gol-man Pelan. Srednji krilec Zupančič II. igra v nedeljo 101. tekmo za S. K. Ilirijo. — Začetek tekme ob 16. uri, pred-prodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajni na igrišču.
morda sicer violine ne zna niti pravilno prijeti, brezhibno vživel v vlogo "koncertnega violinista in dobro zaigra! cel komad. Neki gospodični je sugerira>„ da je v baletu v operi, pa je graciozno zaplesala. gdč. D., prvovrsten in^Tj, je bila enkrat operna pevka, drugič pa ie virtuozno odigrala dramatičen -prizor. Zopet druga je jedla iz prazne roke jabolka, tretja bonbone, četrta pila vode za šampanjec itd. Zaključil je sj. Svengali svoje poizkuse zopet s pridobljeno gostilniško sliko, ko se družba ob vodi ali celo praznih čašah razigra, kakor da bi sedela cel večer ob CučkoT-em ali
Olimpijski dan 8. oktobra. Kakor javljajo zagrebški listi, je z ozirom na : Bouvierievem šampusu. f r, Ho vin niimniici/tn n «p Vin vrSila 1 ie žel za svoje eksperi:
G. Sve ngali ki
to, da je VIII. olimpijada, ki se bo vršila 'je žel za svoje eksperimente ponovno
v Parizu, pred durmi, Jugoslovanski olimpijski odbor v Zagrebu sklenil da se v nedeljo, 8. oktobra vrši olimpijski dan, na katerem se bodo po vsej državi prirejale razne sportske prireditve v korist Olimpijskega odbora. V Zagrebu se proslavi ta dan kar naislovesnejše. Dopoldne se vrši v gledališču matineja s so-
burno pohvalo, se je ob zakljuBsu v prisrčnih besedah zahvalil občifjstvu za simpatije in priznanje. Tudi nas naproša^ da to zahvalo javno ponovimo z zagotovilom. da ohrani Ljubljano vedno prijetnem spominu in da se bo tudi v tujini. kamor ga bo vedla pot s-jdaj, vedr.o zavedal da teče v njegovik žilah slo-
delovanjem Zagrebške Filharmonije in I venska kri.
Karel Čapck:
l U.
Dramatska utopija v treh dejanjih s predigro. Iz češčine poslovenil Josip Š e s t.
Kolo družbenega razvoja dni v divjem mehanizmu vedno naprej in vedno hitreje. Vesoljni potop konstruktivnih izumov, kemične in tehnične umetnosti duši vsakršno duševnost. Kar smo včasih čitali kot plodove prebujne domišljije, je danes že resnica. V duši človeški pa se dviga groza Groza nad napredkom, Id ponižuje ljudi v delce svetovne mašinerije, v žebljičke orjaške človečanske tovarne. Izpod strašnega pritiska vse nivelujoče kulture se oglašata srce in razum z glasnim protestom. Preko vseh teh tehničnih rafi-niranosti mora vendarle znova trium-firati človek s svojo dušo. Mora, ker sicer bo človeštva konec. Nazaj k naravi torej!
Ni nov ta klic. Ze Rousseau ga je zastopal. A češki dramatik K. Capek ga je ponovil, ker je zopet aktualen. Ves kolosalni, kakor hudournik vedno hitreje in globlje prodirajoči tehnični in vobče znanstveni napredek svetu ne urinaša sreče, nesro vedno
večje in grše žrtve. Svetovna vojna s svojimi neverjetnimi zločini, k; so biii posledice vsak dan čudovitejših iz-j umo~, nas je prepričala, da je na svetu res že prav vse mogoče. Zato nazaj k prirodi! Iz kaosa modernega življenja ni rešitve, ako se človeštvo ne vrne iz mrzlega rafinmana kulturo zopet k naturnosti. Mehanizujoča smer življenja, ki nadomešča vse prirodno z umetelnostjo, ki onečašča in ubija osebno delo, to edino pravo sredstvo telesnega in duševnega razvoja, ta brezsrčna in brezdušna racijonalna smer se mora prej ali slej umakniti duši in srcu, ljubezni in sočutju.
Več srca, a manje špekulacije je treba svetu. A vir edine sreče je ljubezen moža do žene: višek čudežev je plodno žensko naročje. Ono donaša po vseh katastrofah svetu večno nov spas. Ljubezen — Adam in Eva od začetka do konca sveta.
To je hotel povedati češki dramatik s svoio utopijo »Rossumus Universal Robote*, češka literarna senzacija, ki je prestopila češkoslovaške državne meje, dospela tudi že v Pariz in pojde bržčas preko sveta. Snoči so jo prvič igrali tudi v Ljubljani.
Čapkova drama je resnično nekaj I novega, hkratu silno razburljivega. Za
prenapete živce današnjega občinstva je dobrodošlo originalno dražilo. Sujet drame spominja gledalca fantastnih, grotesknih in pustolovskih američan-skih, angleških, francoskih in nemških romanov. Verne. Poe. Flammarion, Wells, Losswitz, Mevrink. Etpts i. dr. so kombinirali ali kombinirajo na temelju znanstvenih problemov utopične romane, Čapek pa je napisal dramo, ki kaže, kakšen bi bil razvoj človeštva, ako bi se kemikom in tehnikom posrečilo izumiti tudi umetnega človeka. S tem j= Čapek dovedel višek kulture in blagostanja do absurda.
Roboti, po 120 dolarjev komad, delajo skoraj trikrat več kakor ljudje: a ne jedo. ne pijo. ne zahtevajo nikake mezde ali plače ter so brez volje in strasti. Samo delajo! In obrabijo se šele po dvajsetih letih neprestanega dela. Vseh živil je kmalu preveč, vsega blaga toliko, da je brez cene. Besede draginja, lakota, beda izginejo iz slovarjev^ Ljudje ne delajo ničesar več. zakaj roboti so kmetje, delavci, uradniki in vojaki. Samo neke vrste umetnost še ostane, umetnost za zabavo in potenciranje užitkov.
Človek je absolutno svoboden in nima drugega opravka, kakor izmišljevati si neznana razkoš.ia. Toda člove-
štvu usahne s tem dvoje virov edine resnične sreče: dela in otrok. Dela, tekme, uspeha ni več! In ni več plo-dovitosti žen, ž njo ni ljubezni spolov, materinskega in očetovskega blažen-stva! Človeštvo izumrje. Zamori se samo. v kolikor ga ne pomore roboti.
Čapek pa je zamislil dr. Galla. načelnika fiziološkega in eksperimentalnega oddelka tovaren R. U. R.. ki je pritiral svojo strašno znanstveno umetnost do viška. Ustvaril ie tudi dva edina edineata eksemplarja robotov, Primusa in Heleno, ki edina imata tudi srce in spol, ki sta nova Adam in Eva.
In poslednji človek prida na kolena in hvali Boga: »Zopet oživč ljubezen, jok, smeh, — ljubezen moža in žene! Priroda. življenje ae pogine! Zopet se začne življenje iz ljubezni, začne se nago in majčkeno! Vse izgine, vse propade, vsa umetelnost ne pozabh le ti. ljubezen, vzcveteš iz razvalin in zaupaš vetrovom semenee življenja!*
Bujna, uprav kinematografsko fan-lastna je ta duhovita Čapkova utopija. Kot igra brez boja duhov, brez konflikta človeških stremljenj in strasti, brez notranjega razvoja ne zapušča — razen živčnega razclraženja in navala misli nraveera dramatskeea vriska.
A veliko vrednost jej daje ideia. tendenca.
Drama se godi v aaljnji bodočnosti, a sev<?da šiba sedanjost s karikiranjem nadkulture, naddemokralizma, nadso-cijalizma in nadboljševiStva, Gotovo deluje na človeka čitanje. originala dosti bolje, nego predstava v slovenskem, ne vseskoz vzornem prevodu m še prav posebno z današnjim našim dramskim osebjem. Uprava je žrtvovala za to senzačno, nekam orfeumski se dojmujočo dramo znatno vsoto: nov<? kulise, novi rekviziti, z novimi kostimi. specijal en reklamski zastor! Želimo. da bi bila uprava tako radodarna tudi za izvirne domsče komade.
Predstava nas je -zadovoljila, kakor rečeno, le deloma. Vobče se je preveč kričalo, preveč javkalo in zdihovalc ter preveč skakalo. Tekstu bi nekaj izdatnih krajšav koristilo; izvestna mesta so za naše igralce prelirska, n. pr. dolira himna na električno luč ter monolog v končnem dejanju. Za danes i naj omenimo pohfalr.o gg. R o g o n iin Zeleznika, go. Juvanovo in i gdč. W i n t r o v o"ter gosp- Kralja. I" Predstava je trajala do y;12. Na-i daljno oceno posameznih kreacij si še : pridržujemo.	Sagittariufi.
Priloga »Jutru* št. 236, dne S. oktobra 1922.
Politični odmevi.
Iztočno vprašanje
Po zavzetja Smirne je Kemal paša pozval zastopnike zavezniške komisije in grškega vrhovnega poveljnika na razgovor o premirju. Na razburjenem za-padu so se pojavili glasovi, ki so zahtevali konferenco v Benetkah. Ti glasovi pa so kmalu potihnili. Evropa se je zavedla. da je s turško zmago padel se-vreški mirovni dogovor in da se maje neuillivska mirovna pogodba z Bolgarijo. Turki so dospeli v nevtralni pas ob ožinah in javno postavili svojo zahtevo, da se zopet polastijo Carigrada in da hočejo rest-avrirati turško državo v Evropi.
Zavezniška komisija je izjavila, da pomeni nadaljnje napredovanje Turkov proti Carigradu vojno proti Antanti. Med Parizom in Londonom so se pričela mrzlična pogajanja. Na pariški konferenci so se Anglija. Francija in Italija dogovorile. V Atenah je prišlo do pre-membe na prestolu. Na obzorju se zopet pojavlja Venizelos. S porazom v Mali Aziji je Grška izgubila velik del uspehov, doseženih na svoji poti za uresničenjem zgodovinskih idealov nove Grške. 2e pred stoletjem je osvobodilna grška revolucija postavila grški narodni program, obnovo velikesra bizantinskega carstva s Carisrradom in Malo Azijo. Ta protidemokratični imperialistični poiz-Vus se je sedaj definitivno izjaloviL
Poražena Turčija je s Kemalovo image zopet vstala. Pa tudi ona zopet prijavlja imperijalistične zahteve. Vrača ■se v Evropo in hoče nastopiti proti An-eliji v Egiptu, Mezopotamiji in Indiji. Vest o Kemalovi zmagi sicer še ni vzbudila revolucije vsega Islama, povzročila pa je obramno akcijo Anglije.
Ansrlija. Francija in Italija so enotne v odporu proti napadn na nevtralno eo-no. Diplomatska akcija hoče odvrniti Kemala od pretiranih zahtev. Obenem pa pošilja Anglija svojo vojsko in bro-dovie v Dardanele. ker ne pusti, da bi morske ožine padle v turške roke. Anglija gleda ne samo na Grško in Evropo, marveč na Egipt in Indijo. Maršal French je vrhovni vojaški inšpektor v Carigradu.
Moskovska boljše viška vlada želi že od nekdaj zadeti Anglijo na njenem najobčutljivejšem mestu, v Indiji, te enkrat ie poizkušala izzvati panislamsko revolucijo proti Angliji in tudi sedaj podpira Kemala ne samo moralno, marveč tudi vojaško. S tem izvršuje nekdanji ruski bojni program proti Angliji iz carske dobe. preden se je stvorila Antanta. Tudi glede morskih ožin se je boljševi-ška Uusija. vrnila na »testament Petra ,Velikega> in prijavlja svoje zahteve za Nadvlado nad ožinami-
Francosko časopisje svari, češ. da An-gi ija. sega po ožinah. Francija napenja vs e sile, da doseže z diplomatsko akcijo zn>ernejše zahteve Kemalove in da prepreči oboroženi konflikt, v katerem bi marala Anglija napeti svoje sile, da odbije turški napad. Mala Antanta .se nahaja' v sličnem položaju, kakor je bila za časa Karlovega puča. Njena naloga je: o bramba mirovnih pogodb. Mala Antanta se je postavila na stališče teh pogodb- in zahteva status quo na Balkanu. Je ta rej na strani Anglije. Ninčič je potoval iz Pariza v London, Pašič iz Prage v Pajriz. Ninčič in romunski zastopnik sta izjavila, da sta Jugoslavija in Ru-munija> interesirani na pogodbi z Bolgarijo. Razumljivo je, da se je beograjski in buLareški tisk obširno zanimal za dogodke v Mali Aziji in na Grškem. Velikanski) žrtve, zlasti jugoslovanske, po-
Na Plitvičkih jezerih
Č3 hačeš iz Ljubljane na Plitvička Jezera, ji? najboljše, da ee odpelješ z večernim dolenjskim vlakom. Iz Ljubljane odideš ob šestih zvečer in si v Karlovcu o polnoči. Na spanje ne smeš misliti, kajti že čez dobro uro imaš vlak* na Liko, vlak, ki edini prihaja v polltev. ako potuješ na_ Plitvička jezesra. Do Ogulina vozi iz Zagreba vlak z dvema garniturama, ba-karsko in liško. Iz liške nastane v Ogulinu pceeben vlak, ki vozi skozi Liko.
Poleti — jaz sem potoval v drugi polovici avgusta — se ravno zdani, ko sc vspenjaš med postajama Plaški in Jesenica na znano Liško višavje. Plaški se nagaja še spodaj v dolini, nekaj malega, nad 400 m nad morjem, pri Jesenici pa si že zgoraj na višini Okrog 700 m. Odtod gre proga le še nekoliko višja, pri Vrhovinah pa se že zopet spušča polagoma navzdol ob robu Gačkega polja.
Turisti in leitoviščarji gredo na Flit-vička jezera navadno s postaje Vrho-vine, odkoder vodi do jezer dobra, široka cesta. Toda precej bližje jezerom se nahaja postaja Rudopoije, ki leži sredi gozda, in odkoder se pride na glavno cesto mimo vasi Babinpotok po slabših, široko razvoženih in razho-jenih kolovozih. Diferenca ni tako neznatna, saj je cesta iz Vrhovin do Lje-skovca. to je vaisi, ki leži ob začetku Plitvičkih jezer, tik nad prvim, najvišjim jezerom, dolga 16 km. dočim je od Rudopolja do Ljeskovca le 12 km. Kdor misli tedaj peš na jezera, jo bo brezdvomno mahnil s nnstaie Rudo-
stajajo zaman, ker se Balkan morda vrača v položaj, kakršen je bil pred vojno. Balkan mera računati s povrat-kom Turčije v Evropo. Vendar je vsa Evropa enodušna v zahtevi, da se doseže mirni razplet, ker bi vsaka avantura utegnila izzvati novo svetovno vojno. Obča utrujenost daje sicer neke garancije, da do vojne ne pride, vendar se vsa Evropa stalno nahaja v visoki napetosti in je položaj mnogo opasnejši, kakor je bil julija 1914.
Le v toliko je položaj izpremenjen, da namesto negativnega Dunaja in Berlina nastopa skupina novih držav v srednji Evropi. Njihova življenjska naloga je mir in prispevanje k miru.
Najnovejša poročila so zopet optimistična in si zlasti Francozi laskajo, da so odstranili s svojim posredovanjem grozeči konflikt in ohranili mir. To pa še ne odvezuje Male Antante, da ne bi še nadalje ljubosumno stala na straži, da si zaoigura pogoje obstanka.
Iz Rusije
Vseruska konferenca ruske komunistične stranke je pričela v Moskvi 4. t. m. Udeležilo se je je 129 rednih delegatov, med katerimi je bilo 40 delavcev, 10 kmetov, 27 uradnikov in 23 inteligentov. Med delavci je bilo 70 odst. kovinskih delavcev. L. Kamenjev je konferenco otvoril, jej sporočil pozdrav Leninov in obenem povedal, da se je njegovo zdravstveno stanje že nekoliko izboljšalo, da bo mogel kmalu zopet vršiti svoje posle. Nato je bilo izbrano predsedstvo konference, namreč: Zelenski, Zalucki, Zinovjev, Kamenjev, Oržanihidze, Staiin, Tomski, Tro-cki, Rakovski, Haritonov in Jaroslavski. Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1. Vprašanje mednarodne politike. 2. Uspehi dela zveze strokovnih organizacij za novo hranilnico. 3. Delovanje komunistične stranke v ruski družbi. 4. Najnujnejše naloge agitacije in propagande. 5. Organizacijska vprašanja stranke in 6. IV. svetovni kongres komunistične intemaciona-le
Ljudski komisar Sokolnikov je referiral o konferencah v Genovi in Haagu. Izvaja! je, da so nasprotniki sovjetske Rusije pričakovali, da bo ruska delegacija kapitulirala. Ona pa se je držala svojih strogih navodil. Obe konferenci značita za sovjetsko Rusijo korak naprej. Pravno priznanje Rusije sicer ni doseženo, vendar pa je na zapadu sovjetska vlada taktično priznana za edino rusko vlado. Genova in Haag sta logični posledici l$raha intervencijske politike. Sedanja gospodarska izolacija Rusije ne bo več dolgo trajala. Evropske države razumejo, da mora v njih lastnem interesu priti do novih trgovinskih in obrtnih stikov z Rusijo. V Genovi in Haagu bi bilo prišlo do sporazuma, če bi bila ruska delegacija kaj popustila. Glavna zahteva zapadnih vlad je hotela doseči povračilo nacionaliziranega zasebnega imetka tujcev. Sovjetska vlada pa ni mogla izročiti plodov dobljene državljanske vojne. Vendar pa bi bila sovjetska Rusija popustila, če bi bila dobila potrebno posojilo 3200 milijonov zlatih rubljev, potrebnih za rekonstrukcijo trgovskih podjetij, transportov in poljedelstva. Vsa Evropa pa je v neobičajno težki gospodarski situaciji in sama potrebuje posojil, zato jih ona ni mogla Rusom dati. Storjeni so koraki, da se sklenejo separatni dogovori. Razmeroma dobra letošnja letina daje Rusiji možnost, da obnovi svoje gospodarstvo. Kadar si bo Rusija še bolj opomogla, bo lahko drugače govorila.
polje; komodnejši zletniki &e bodo seveda držali glavne ceste in Vrhovin, kjer čaka vedno velika množica voz, ki te popeljejo na cilj. seveda za drage denarce. Če se pelješ sam, te velja do 800 K; ta vsota pa se seveda razdeli v razmerju s tem, koliko se jih pelje obenem.
Pri kolodvoru rudopoljskeam čaka običajno po par dečkov, ki se izletnikom ponujajo kot vodiči. Ce pride človek iz Slovenije, kjer je mogoče priti začetniku brez vodnika kamorkoli v planine, se čudi, kaj bi mogel takle vodič kazati pri tako enostavni poti, kakor je ua Plitvice. Vodič ti zatrjuje, da pozna najkrajšo pot čez hribe in gozde, po kateri boš neprimerno hitreje na cilju nego po cesti. Tebi pa kaže pogled na karto, da kakega znatnejšega rezultata taka pomoč ne more imeti.
Pot do Plitvičkih jezer z imenovanih postaj je prav prijazna. Glavna cesta je zares dobra in vodi, kljub temu, da se nahajaš 700—800 m visoko, ves čas po ravnem; le prav malo je strma na zadnjem delu, že v bližini jezer. Ves čas se vrste hiše ter vasi v bližini na obeh straneh ceste, ki vodi po dokaj prostorni dolini. Sledov Krasa sko-ro ni; po ravnini njive in travniki ter pašniki, hribi in gore pa povsod v lepih gozdih. Torej podobna pokrajina kakor je naša zapadna Dolenjska. Vzpričo znatne nadmorske višine pa je podnebje tako ostro, da n. pr. koruze nimajo nikjer: prav tako tudi ni fižola ter ajde: rži in pšenice je skrajno malo. Ostane torej le oves, ječmen in krompir ter malo zelja. Očividno je. Ida mora v takem Dredeiu največ usDe-
Oniji referent o m e<tearodnem položaju je bfl Radek. Oovoril je o popolnem strahu miroljubnega krila evropske bur-žoazije. Središče evropskega vprašanja je Nemčija. Ves svet ve, da je od obnove nemškega kapitala odvisna možnost obnove vsega kapitalističnega sveta. Radek opisuje, s kolikim obotavljanjem so se zavezniki vedno lotevali raznih perečih vprašanj, tako iztočnega, dalje angleško-francoskega nesporazuma. Končno je izjavil, da se Rusija vedno bolj konsolidira in da jej bo pri redni organizaciji notranje in zunanje trgovine mogoče mirno čakati na prijateljsko ponudbo finančne pomoči s strani kapitalističnega zapada. Sovjetska Rusija je pod nekimi pogoji pripravljena priznati stare dolgove, ne da se pa odirati.
Konferenca je soglasno sprejela resolucijo, v kateri pritrjuje ruskemu stališču v Genovi in Haagu. Nato pa izjavlja, da je treba obrniti vso pozornost članov stranke na potrebo, da se osredotočijo vse sile in energije na vprašanja narodnega gospodarstva, na osiguranje delavnega ljudstva in zlasti delavskega razreda, ter na ohranitev državne brambe na primerni višini.
Zinovjev, predsednik »Tretje internacionalen je referiral o notranjem položaju sovjetske vlade in komunistične stranke ter izjavil, da ne smejo komunisti popustiti oportunistom. Nova ekonomska politika ie pri teh načelih sicer težavna, vendar ne smemo podcenjevati dejstva, da se v zadnji dobi precej koncentrirajo protisovjetske sile. One hočejo izrabiti "legalne možnosti» sedanjega sovjetskega režima za boj proti njemu. Bojevito razpoloženi komunizem je svojo ofenzivo ustavil samo na polju ekonomije, v političnem boju jo bo pa nadaljeval, kakor doslej. Zlasti je treba brez pardona in naglo likvidirati ostanke socialnih revolucionarjev in menševikov.
O Zinovjevem referatu se je razvila neobičajno živa in ostra debata, v kateri je prišlo do ostrega konflikta med levim in desnim krilom stranke. Posredoval je vodja takozvane »delavske opozicije« Šljap-nikov.
Končno je Zinovjev referiral o IV. kongresu »Tretje internacionalen ki se bo vršil na peto obletnico ruske september-ske revolucije, po našem štetju dne 7. oktobra t. I.
Na dnevnem redu bodo: vprašanje taktike, program, strokovno gibanje, agrarno vprašanje, iztočno vprašanje in nova gospodarska politika sovjetov. Kongresa se že zopet udeleži tudi Lenin.
že gledali faSstovsko maščevalno eks-pedicijo, ki naj na znan način kaznuje vas ali občino za zločin nad državo. Kaj storiti? Hitro pošljejo tročlansko deputacijo. župana, nadučitelja in še nekoga. — kam? K vodstvu fašistov-ske stranke v Gorico, da tam opraviči občino, izjavi popolno lojalnost in pa ogorčenost prebivalstva nad strašnim činom posameznika — tega so bili med tem občani istotako eruirali ter ga šli naglo naznanit orožništvu —, skratka, prosili so fašiste prizanflslji-vosti. Fašistovsko vodstvo v Gorici, ginjeno očividno nad toliko zavednostjo, je izjavilo svoje zadovoljstvo in dalo zagotovilo, da e« »nedolžnim vašča.nom, ki so dali svoji politični zavednosti in uvidevnosti iz lastnega nagiba tako krepko izjavo*, sedaj ni treba ničesar bati. Renčani so bili veseli, da se je stvar končala tako srečno, vendar zadeve le ni bilo ee takoj
konec. Čez par dni prikorakajo 5efe črnih srajcah in zažgo po znani metodi inventar in lokal tamkajšnjih narodnih društev, kar znaša očividno minimalno kazen po faSstovskem disciplinarnem redu.
Nikakega komentarja ne bomo pisali k temu dogodku t Renčah. Prista. vimo še, da smo brali v »Goriški Straži* poleg opisa navedenega slučaja tudi izjavo, ki jo je dala občina faši-stovski organizaciji.
Sedaj beremo, da stoji trg Vipava v znamenju enakega strahu. eT dni jo nalepil »neki nepremišljeni mladenič* lepake po Vipavi, naslovljene na vojaške novince, ki odhajajo pod orožje . . . Vipavci gotovo že poznajo vzgled iz Renč ...
Stojimo v začetku nore faze političnega življenja v Primorju. Gre zdaj za to, parirati 8 primernim radatnira orožjem.
Kulturni pregled
Renče
Poglavje o terorju in terorističnih akcijah je zelo enostavna in hkrati zelo komplicirana zadeva. V krogih, ki imajo mnogo smisla za teoretiziranje, ta lepe parole o pravicah in minljivosti vsega krivičnega na tem svetu, se trdi, da si teror hitro sam sebi izpodkoplje tla. Izkušnja pa nas žalibog uči, da vendarle ni tako lahka stvar obračunati s terorizmom.
Vsakdo, kdor se zanima za usodo naših rojakov v Primorju. mora poznati slučaj, ki se je zgodil v poslednjem času v Renčah. Osvetli nam položaj, v katerem se nahajajo naši ljudje pod italijansko vlado, boljšein točneje od dolgih govorov ali knjig.
Fantj9, podvrženi vojaški dolžnosti, so se imeli zglašati v Renčah. Men izmed njih je pri tem razparal z noži-čem italijansko triko! oro. ki je visela menda na občinski hiši. To se je zgodilo ravno na dan znamenitega 20. septembra, ki je narodni državni praznik v Italiji. Ko so vaščani razvedeli, kaj se je zgodilo z italijansko zastavo, pravzaprav menda z dvema, so se močno prestrašili. V duhu so bržkone
ha imeti živinoreja. Brez posebnega znanja kmalu konstatiraš, da si na ozemlju nekdanje vojne krajine; bilo je dopoldne, pa smo videli mnogo zastavnih moških, ki se jim ni posebno mudilo na delo. Sicer pa dela tudi mno-ffo biti ni moglo, kajti opravila ga je bila že — suša, katere znaki so prevladovali povsod. Tudi tu sušijo žitov stopah na njivah, mlačve ne poznajo, marveč omanejo žito z živino po onem znanem načinu, kakor po ostalih naših južnih pokrajinah. Značilno je dalje, da je sadnega drevja zelo malo. Nam Slovencem se zdi tudi čudno, da je tako malo cerkva; šele v Ljeskovcu je prva cerkev, pa še tam ni nobenega duhovnika. Po veri je prebivalstvo po veliki večini pravoslavno in to v vsem okrožju Plitvičkih jezer.
Hrvatje so po pravici na Plitvička jezera zelo ponosni. So pa v resnici lep dragulj, pravzaprav niz draguljev, ležeč, sredi prijaznih gričev, poraščenih z gostimi gozdi. Jezera se vrstijo drug za drugim in hkrati drucro pod drugim; vsa so ozka in podolgovata. Najdaljše je Prošdansko. ki je obenem najvišje; do njega prideš najpreje. ako si se napotil na Plitvice z liške železnice. Ob jezeru je izpeljana dobra, široka cesta in sicer tik nad vodo. tako da napravi vse iste ovinke, kakor jezerska vzhodna obala. Imaš tedaj ves čas pod seboj krasno zeleno jezersko površino. Kake tri kilometre srreš ob jezeru in prideš do penzije Labudovac. ki jP la«t nrof. dr. Janečka iz Za<rreba. Podjetje, ki sestoji iz več poslopij, je videti nekoliko zanemarjeno: vendar je prenapolnjeno, vsa mpsta so oddana in otvo. s čemer te eosDodar pozdravi.
Ivan Cankar: „Hlapci"
(K otvoritveni predstavi v ljubljanski drami.)
Leta 1910., ko smo bili vsi, ne le naše učiteljstvo, hlapci Avstrije in cerkve, je izšlo v tisku to pogumno Cankarjevo delo. Precej jih je bilo. ki 30 takrat škripali z zobmi in stresali lance. A večina je bila črna in črnožolta. Premnogo je bilo med nami Komarjev, še več Hvastij, a nekaj tudi Jermanov. Na vprizoritev «Hlapcev> torej niti misliti nismo smeli. Ker česar cerkev ni dovolila, tudi vladna cenzura ni smela. Šele po prevratu uživa tudi Cankarjeva beseda svobodo, in ljudje se te svobode vesele ter jo uživajo z razkošjem. V nedeljo smo bili priče tega veselja in uživanja. Cankarjeva satira in ironija je zadevala v živo kakor bič; Cankarjevo karikiranje je našlo raztunevajočeea odmeva Ze dolgo ni bilo toliko aplavza in vsesplošnega zadovoljstva kot te pot v naši drami Navdušenje za svobodomisleca poštenjaka Jermana in za tisto peščico značajnih mož iz naroda, ki niso klonili niti v Šu-steršičevi dobi terorja, hinavstva, duševnega prostitutstva in korupcije. In trdno verujem, da je takih žen in mož dandanes dovolj: nikoli več se ne smejo vrniti dotični časi! To voljo sem čul iz aplavza. Škoda, da je Cankar »Hlapce* zaključil kot dramo, a ne kot komedijo. Baš poslednje dejanje ni višini: vleče se, koleba in se zaključi med javkanjem in koketiranjem junaka z revolverjem nezadovoljivo.
Predstava je bila, Bkrbno pripravljena; tucli veliki ansambli so tekli gladko, so-igra je bila živa, zmiselna. Režija v rokah g. Šeste, kakor smo pri njem vajeni, skrbna. Le tretje, oziroma četrto dejanje nam ni bilo všeč; režiser se je pač držal označb v knjigi ter jih izvršil, kakor jih je razumel. Današnja Jerma-nova soba je opremljena silno natlačeno in pohištvo stoji neudobno. Da bi stala pisalna miza pod oknom, je nemoioče. keT mora pisec vedno gledati v luč. In veliki divan, ki ne igra nobene vloge, sodi na levo zadaj ob steno. Teatralni objem med Hvastjo in Jermanom v poslednjem dejanju ni slovenski, zlasti ne Cankarjev. Da sedi Hvastja spredaj in govori nazaj k Lojzki tik vrat, je neudobno za oba.
Ž razsvetljavo je stari križ; ako se prižge zadaj majhna svetiljka, se razsvetlita ospredje in leva stran stropa itd. Nekateri govore pretiho, zato jih ni razumeti Tako na primer vrlega Hvastje, Lojzke in Jermanove matere marsičesa nismo umell Učiteljico Geni pa smo čuli dobro, žal. da zmečka skoraj vsak staje sporočilo, da nema mesta. Glavni tujski hotel pa je takoimenovani Tu-ristovski hotel, ki se nahaja nekako sredi jezerskega predela. Velikansko hotelsko poslopje stoji zgoraj na višini. tik nad Kozjakom. ki je po ploskvi največje jezero; okrog njega se nahaja še več tujskih poslopij, nekaj zasebnih vil in depandans: v eni izmed hiš e0 nahaja tudi prodajalna. Gostov je bilo tudi letos obilo, in sicer povečini iz Zagreba; pri Zagrebčanih so Plitvice silno v časti. Hotel je last delniškega društva iz ZagTeba; cene so okolnostim in modi primerne, pan-zija prvega razreda stane menda 240 kron dnevno. Ker so Plitvička jezera vzpričo znatne nadmorske višine_ in gozdnatega značaja primerna tudi za daljše letovišče, se namerava zsrraditi še več podjetij za tujski promet.
Razen spodnjih jezer z naštetimi slapovi je najznamenitejša partija med Turistovskim hotelom in Labudovcem Tu je najlepše opazovati nenavadni) značaj jezer: vsako višje jezero od nižjesra ločeno po nepreširoki pregraji. sestoječi iz apniške sige preko katere teče voda običajno v več pramenih, ki padajo navzdol v močnih slapih. Od hotela se najpreje prepelješ s čolnom preko enega izmed Kozjakovih rokavov, kajti cesta vodi v zelo velikih ovinkih tako, da je za 2 km daljša. Nato hodiš med izredno bujno vegetacijo; slapovi šume na vseh straneh, komaj si se nagledal enega, že zašumi drugi pred teboj. Vode. tekoče. 6toječe in padajoče je toliko, da se ne moreš načuditi: vmes pa nenavadno bogastvo ze!rnja vsake vrste. Pod Labudovcem ua 6e vrh teea nahaiaio večie in mani-
vek. Najbolje govori župnik, ld je značaj kakor iz enega, liva, morda celo nekoliko enoličen. Koncem L dejaaja bi moral odzdravi jati »milostno*, a sploh ni odzdravijal; in ton njegove govorice bi moral biti včasih vendarle tudi slajši, mehkejši Simpatičen igralec v razvoju je igralec Jermana. V naglasa Se m vedno gotov in govor v krčmi se mu je docela ponesrečil- Sicer leži krivda, tudi na tekstu, ki ni umerjen za miljč. Lojzka je prikupna začetnica, prijetno skromna r nastopu, v toaleti nekoliko neprimerna. Lepa Anka še dokaj diletantovska, Ka-lander zunanje imenitna figura, a v tekstu negotov ter svoj vrli ženi zato v izpodtiko. Pisek v maski nekam potepu ški, a prav dobro izražen ▼ pijanosti. Zupan, zdravnik in zlasti poštar Šablone brez zanimivosti Nadučitelj neugleden in prenervozen; prav dobra realistična tipa pa sta bila Minka Komar.
Sezona se je otvorila letos prvič le t dramo. Kako dobrodošel je bil občistvn končni začetek predstav, se je videlo iz dejstva, da je bila hiša malone razprodana.	Sagitta.
A. Vodnik: Žalostne roke
Jugoslovanska tiskarna, 1922. Cena 10 dinarjev.
Literatura je po vojni nekam omagala. Nemška literarna produkcija zadnjih dveh let očitnje kopo eksperimentov, med katerimi še vedno prevladnjeio sim-bolisti po vzorcu francoskih. Francozi so že pred letom priznali, da je njihova literatura jetična, pariška »La eritique» prinaša dolge filozofske članke k problemu, kakšna bo literatura prihodnosti, ko se bo stagnacija nehala in niti Skandi-navci, ki so bili zadnja desetletja literarno na najvišjem nivoju, danes nimajo izrazite sodobne literature, kakor jo je imela naturalistična doba v umetnosti za Zolaja, realistična za Flauberta in ro-mantično-klasična za Goetheja L dr. Poezija se izčrpava v intelektualističmh eksperimentih, proza je zabavna kakor Ewere, Mejrink, kaj dobrega že dolgo ni izšlo. V Parizu so poizkušali temu umetno odpomoS z razpisom raznih nagrad itd., s čimer pa bo dosegli ravno nasproten rezultat: nagrad je bilo preveč, zatorej so bila dela tembolj površna. Pač nositeljica današnjega razpoloženja najbrž ni literatura, morda je slikarstvo, ki morda še nikoli ni bilo tako ▼ ospredju interesov kakor danes?
Knjige, ki izhajajo pri nas, mistim namreč na dobre, izvirne stvari domačih pisateljev in pesnikov, so postale zadnje čase tako silovito redke, da se nam zdi že junaško delo, če si je kdo upal izdati
še podzemne jame, izdolbljene v sivo sigo. Steze so razpeljane povsod. _ z lahkoto prideš bodisi do slapov, bodisi v špilje. kjer lahko posediš na malih klopeh. Ena izmed temnih špilj, ki se odlikuje po fantastičnih oblikah, se imenuje Orlovo gnezdo, kakor stoji napisano ob vhodu; druga, ki je še bolj fantastična, se zove Zvonik, kar lahko bereš z napisa. Stene špilj so povsod umazanosive barve; struktura apnenca pa se povsod vidi prav razločno, natanko lahko opazuješ, kako se je nabirala siga, kaplja za ka.pljoRes mnogo lepega za uho in oko m tudi za misli; ako pa nisi dovolj razpoložen in ako premalokrat vzklikneš: »O, kako romantično!* — tedaj te pokara 6 stene ali s table na drevesu zsrrrvoren napis, kdaj in kako imaš biti vzhičen.
Čuj krasote, divdivote dali san ste ili priča iz kraljevstva drugih biča ushitom mi grud se diže čutim, da sam Bogu bliže.
Ali so vse to citati, in odkod, za to sem žalibog premalo literarno izobražen; vsekakor ne boš nikjer v za^ dregi. ako hočeš dati v venih duška svojim občutkom. Za tujski promet je torej poskrbljeno mnogostransko.
Eno je. kar manjka Plitvicam, vsaj za naše slovenske pojme: planin ni v bližini. Najvišji vrhovi v sosedstvu ostanejo pod 1700 m. a še ti so oddaljeni. tako da za pokrajinsko lice ne pridejo v poštev. Tem jezerom in slapovom pa bi bilo treba visokogorskega okvira, kakor ga imata naš Bled in Bohinj." No. brezdvomno bodo Plitvička iezera imela kliub temu za toj-
pošljejo malenkostni prispevek in naj
obenem vrnejo nabiralno pelo s vpisanimi podpornimi Slani. Društvo, ki poSi-lja denar na Zvezo, prosimo, naj istočasno v kratkem dopisu označijo namen pošiljatve (ustanovnimi, članarina, prispevek podpornih članov, za izposojene igre itd.).
Dramatični odsek Sokolskega društva na Viču prične prihodnje dni z delovanjem. Bodoča sezona se otvori v nedeljo dne 8. oktobra 1922. z znano veseloigro »Charleyeva teta». — Odsek je pridobil za sezijo precej novih moči, da bo lahko uspešno izpolnjeval začrtano nalogo. Predseduje mu br. Borštnik, režijo so prevzeli bratje: Borštnik, Mesec, Lojk, Gnidovec, Uran in Belič. Pri izbiri repertoarja se je oziralo predvsem na slovansko dramsko literaturo in so se sprejela sledeča dela: Jurčič-Govekar: Deseti brat.; Finžgar: Divji lovec. Veriga; Me-ško: Pri Hrastovih: Funtek: Tekma; Cankar: Kralj na Betajnovi; Kraigher: Školjka; Turčič: Golgota, Trhli dom: Nu-šič: Protekcija, Navaden človek. Poleg navedenih del se bo vprizorilo še nekaj tujih dram in burk in ponovile igre iz preteklih sezon.
Male domače gacteve
Beseda o študentih
dinji in pa za to hrano, preseže število takoj 1500 kron. In potem še obleka! Kie je oče, ki živi od dela svojih rok ali razuma, ki bi mogel toliko pogrešati od svojega zaslužka?
Do lani je n. pr. iavna bolnica v Ljubljani vzdrževala kakih deset do dvanajst dijakov brezplačno na hrani. I.etos jim je bilo, kar je bilo itak pričakovati, vsem odpovedano. Kaj naj stori sedaj takšen dijak? Ali naj zapusti študij ali pa napne vse svoje duševne in telesne sile ter si poišče primerne službe, ki jo opravlja poleg tega, da hodi v šolo? V tiskarni piše naslove na časopise, iz nemščine ali kakega drugega jezika prevaja podlistke, inštruira itd. Recimo, da računa inštrukcijo 50 kron na uro (to je sorazmerno s poviškom stanarine), vendar mora inštruirati najmanj tri ure na dan, da se preživi. Jasno pa je, da ne more priti do študija drugih, izvenšol-skih predmetov, niti obligatnemu pouku ne more slediti, kot bi sicer. Ker vrh tega živi v nezdravem stanovanju, slaba hrana, duševni in telesni prenapori, vsega tega posledica je, da dijak zboli, ob-nemore in postane nezmožen za nadaljnji študij.
Ako bi »e poklicani faktorji zavedali svoje dolžnosti, ako bi se računom gospodinj postavila določena meja, ako bi se ustanovila dijaški kolegij in kuhinja, kjer bi ubožni dijaki po zmerni ceni dobivali stanovanje in hrano, tedaj bi bila rešena kriza, od katere trpi dijaštvo, ki strada in gine fizično in duševno, in od katere trpi vsa naša javnost ob pogledu na mladino, ki nikakor ni takšna, da bi človek stavil vanjo visoke upe in nade. Samo ob sebi umevno je, da bi ta korak zahteval žrtve; umevno pa je tudi, da mora sicer tako strašnim razmeram slediti neizogibna katastrofa, I. Ignot
Orožniška beda
Od orožnika na deželi smo prejeli dopis, ki ga priobčujemo nespremenjenega, ker pove v svoji preprostosti več, kakor bi mogel še tako oster članek. Glasi se:
PrimoranI smo podati nekoliko vrstic javnosti, ker je že tako znano siromaštvo iz orožniških krogov.
Dne 1. t. m. smo prejeli svoje težko zaslužene pristojbine za mesec oktober v znesku 2080 K. Istega dne popoldan pride menažni vodja in reče: »Dragi tovariš, prosim za mesečno vlogo v znesku 2400 K*. —
Kaj nal napravim, si raislhn, jaz ubogi orožnik; moral sem pač izročiti še tople, komaj od komandirja dobljene vse moje pristojbine.
Dobro! Oddal sem ntu vse, tovariš me pa debelo pogleda in pravi: »Moj dragi, to je vendar premalo; prosim še za 320 kron».
Kje si naj Izposodim teh par sto kron? Očeta prositi si ne upam, ker mi pravijo, da sem orožnik in v .»državni službi«, čeprav ne zaslužim ni':i toliko, kolikor rabim mesečno za vsakdanji kruh. —
Nimamo nič proti temu, če razni me-rodajni faktorji v Irakih po Parizu, Londonu ln drugih velikih mestih pri bogato obloženih mizah iti gledališčih razkošno
živijo; naj pa tndl nam ubogim vendar
toliko dajo, da bomo mogli vsaj mesečno vlogo plačevati in ne bomo prisiljeni dolgove delati, kar Je po orožniškemn zakonu strogo prepovedano.
Dovolilo se je pred dvema mesecema kredita za orožnlštvo 42 milijonov dinarjev. Kje so, za kaj so se porabili, nam ni znano, seveda pri tako veliki draginji, milijoni hitro odidejo. Apeliramo torej na naše merodajne činitelje, da nas rešijo b tega obupnega stanja.
Mi smo vendar steber države, mi vas ščitimo, da lahko brez skrbi živite in uživate dobrote življenja, j Skrajni čas je, da se pomore bedi orož-i ništva.
Iz življenja in sveta
Nova linija
Ne geometrična, nego ženska. Linija ženske noše. Ze nekaj sezon je bila ta linija nekam konservativna. Pa tudi nekam preveč komodna, nonšalantna, Nemec bi dejal -»schlampig«. Moški smo morali seveda lepo molčati, dasi nam ta linija nikakor ni bila všeč. Zdelo se nam je, da se ženske oblike, zlasti konture bokov ali kolkov, vendarle preveč zatajujejo. Končno prihajajo tudi ženske na moški okus ter zahtevajo pri svojih toaletah več korektnosti in distinkcije. Pas mora držati prožen moderc ali steznik skupaj, boki se nalahno stiskajo in dosedanja svobodna širina se omejuje kljub medicinskim ugovorom. Pas, ki je zdrknil preveč globoko, da so imele ženske umetno podaljšan zgorenji život, se je zopet dvignil, ne še mnogo, a menda bo kmalu na pravem, naturnem mestu. Oprsje pa je žal še vedno ploščato, kakor bi bile vse ženske brez prsi. Krila se le polagoma podaljšujejo in baje nam groze zopet vlečke. A dotlej je baje še daleč, ker ženskam so se kTatka krila preveč priljubila, — a moškim nič manj. Za podnevno nošo ostanejo gotovo krajša krila še dolgo najljubša; za večerno nošo pa se zanimajo itak le Izjemne modne dame. Dolgo krilo je bilo neprijetno nosilkam in tudi moškim. Vlačilo se je po stopnicah, pometalo blato, dvigalo prah In izzivalo pri vsakomer vtisk, da morajo biti pod temi krili zelo umazana meča In zelo prašna kolena... Zato je umljivo, da nova moda dolgih kril ne more zmagati. Saj je tudi dražja, ker zahteva več blaga. Elegantna dama se pokori modi le do neke meje, a sužnja jI noče biti, ako ima kaj lastnega okusa. Spičasti čevlji z nizkimi širokimi petami so novost, ki ni niti lepa, niti zdrava. Kurja očesa se ponove in ženske se zmanjšajo. Dame dvomijo, da bi se ta obutev držala; zato se drže modrega kompromisa.
Neprostovoljno sodelovanje pri filmu
Menda ni splošno znano, da igralci, ki sodelujejo pri filmu, ne poznajo vse vsebine igrokaza, v katerem sodelujejo. Za velike filme je treba navadno po več mesecev zelo kompliciranega in napornega dela in mnogo sotrudnikov. Utegnilo bi se celo zgoditi, da bi kakšen sotrudnik »ukradel* avtorju »idejo* filma in si v drugi tvornici pripravil sličen, toda manjši film, s katerim bi prišel poprej na trg, tzv. filmsko borzo. Tako bi spravil pravega avtorja ob uspeh in zaslužek. Režiser pove zato najetim igralcem le pri po-edinih prizorih, kaj je njegova naloga; takšni prizori pa trajajo često le nekaj minut ali sekund, so brez vsake vidne zveze s celoto in sotrudniki izvejo mnogokrat šele, ko je ves film že dovršen in postavljen, da so tudi oni sodelovali v njem in ne v drugem. Ta metoda prikri-
vanja dovede včasih tudi do smešnih ali celo neljubih zamenjav in presenečenj.
To je doživel pred kratkim na sebi tudi neki znani dunajski zdravnik, vodja velikega ortopedskega zavoda, dr. S., ki se v svrho disciplinlranja innervacije mišičevja po poklicu peča z eksperimenti prenašanja volje in sličnim. Naprosili so ga, naj izvede slično demonstracijo s somnambuli (»mesečniki«), in sicer pred polno zasedeno predavalno dvorano. Povabljenih je bilo tudi dokaj višjih sodnih funkcionarjev. Ker se sedaj takšni znanstveni eksperimenti često izvršujejo, deloma za obče izobraževalne svrhe, deloma pa za nadaljni pouk starejših sodnih funkcionarjev, je zdravnik rade volje pristal na razkazovanje eksperimenta, in še celo brezplačno. Eksperiment niti ni bil prav lahek; jarka luč električnih žarometov in ropot aparatov je zelo motil som-nambule, kajti slični eksperimenti se sicer izvršujejo Ie v somraku in v polni tišini. Vendar se je stvar posrečila, in sotrudniki so imeli vtis, da so po svojih najboljših močeh pripomogli k znanstvenemu spoznanju. Tembolj so se pozneje čudili, ko so izvedeli, da so se dali izrabiti za — senzacijski in fantastični film »Izgubljena duša«. — V tem filmu nastopajo znanstveniki nehote in nevede kot soigralci in so nekako soodgovorni za »poetično« vsebino dejanja, ki jim niti znano ni bilo!
Monarhizem v Nemčiji
Monarhizem je Nemcem tako globoko vcepljen v srce, da se republikanski režim prav za prav zdi le kakor kemoden oportunističen plašč. V Vojvodini Braun-schweig je vladajoči vojvoda enostavno premenjal naslov in sedaj je predsednik. Na Bavarskem prav za prav vlada princ Rupreht kot kralj. In če ga Bavarci še niso dvignili na prestol, je to samo zato, da ne izzovejo konflikt z Berlinom in da v rajhu ne povzročijo novih zmed. Eks-kaiser je sicer res mnogo zgubil na svojem prestižu, toda Nemci ga ne preklinjajo in ne smatrajo, da ga je zadela pravična kazen, kakor si to predstavljajo »v antantnih državah. Kronprinc pa je bdi j popularen; a kronprinčev 151etni sinko, ki je bil vestno vzgojen v liceju v Pofs-damu, je veliki up cele dinastije.
Njegova mati. princesa Cecilija, živ} v znameniti Mramorai palači v Potsdafmu in uživa silno spoštovanje. Nedavno je v palači priredila sestanek vseh potsdain-skih dam, tudi onih iz nižjih slojeu in jim je s tremi besedami označila °jeslo, ki se ga morejo držati vse nemške 'iene: »Potrpljenje, nada in delo!« Sestanok je policija izvohala in uvedla preiskalo, ki pa »eveda ni rodila nikakega sadu. Pač pa je princesa izvedela, da jo h ovadila ena izmed povabljenih dam, neka meščanka ki se je čutila užaljeno, ker je govorila princesa z njo in drugiini meščankami preveč »od zgoraj dolb>.
pesmi. Pesnikov smo Imeli zadnje Čase, to je po vojni, sploh malo: »Zvon* in icDom in Svet* nista dala bogvekaj, ak-ieija labod o v cev, katero bi bilo pozdraviti, če bi bila imela več resnega na sebi, ravno zaradi tega ni imela uspehov in ni mogla odploditi naše literature in tako smo imeli zadnje čase samo dva resna pesnika, ki sta objavljala Bvoje pesmi po raznih revijah: Jarca in Vodnika in če prištejemo k tema še Kosovela, je to menda vse...
Vodnik je že od prvih svojih počet-fcov vzbujal pozornost, sedaj pa se je ojunačil in izbral iz dobrega najboljše in glej! Iz debele knjige poezij se mu je zdelo vredno objaviti le trideset pesmic. Prav je tako; teh trideset napravi najboljši vtis. Malo jih je, toda nobene slabe ni vmes.
Čista, naivna lirika veje iz teh stvari, neposredno in sugestivno. Deklice, ti njegovi bledi, otožni simboli, hodijo pod drevesi v njegovi deželi sanj kakor prozorna, breztelesna bitja, kakršna je slikal BoticellL Kakor tih?-, mehka godba gredo mimo tebe, čudovita godba, kakr-žno je dano slišati v duši le otrokom.
V lahnih akordih se preliva čustvo po teh melodioznih stihih, kakor spomin je, ki nam je vsem tako blizu in vendar tako daleč... Vodnik nam je to godbo reproduciral na papir, tako naiven in neizumetničen je njegov izraz, kakor je naivno in neizumetničeno čustvo, ki ga je narekovalo. Čisto nič ni maniriran, čeprav se ti včasih zazdi, da so znali podobno čutiti ali povedati tudi Maeter-linck ali Verlaine, Rilke ali Claudel; z vsemi temi ga poveže le dejstvo, da so bili tudi oni mistiki, romantiki, zasanjani iz tega sveta v boljšega, kakor biva le v «najzadnji kamrici*, tam daleč, v daljnji deželi, »kjer ljudje so čudnotihi in pobožni*.
Mogoče
večer je od Boga poslan, da preizkuša skrivnosti duše naše: če ohranili v sebi smo pojoče melodije dajvnih, davnih sanj..,
Blagor mu, kdor jih je! Hvala mu, kdor more vsaj za hip vzvibrirat v nas te daljnje strune, da nas še enkrat omami njih daljnji, že zabrisani zvok!
Najvišjega izraza si najdejo današnji modemi v religioznem ali vsaj simbolično religioznem, vse njihove želje romajo v večerne zarje, kjer je daleč, daleč nekje sveti Jeruzalem, kjer veje »Njen beli smehljaj* in kjer se sveti Frančišek igra otrok i otroci, tudi Vodnik je tu najjačji.
Ko pride zopet maj v naše gaje. o, vem, da tvoj smehljaj odstre nam zavese v čudežne sijaje našega detinstva — in bodemo romali skozi tiho polje v večerno zarjo
in bomo dejali, da gremo v božje naročje...
Naj bi nam ta »plamen, ki si kakor klic išče čudežnih poti v zrcalne sanjane strani* — še zagodel »pesem piščali, ki smo igrali v šumenju vetrov i» otroci V dobravi*!
Zveza kulturnih društev
Kot ustanovni člani Zveze kulturnih društev v Ljubliani so prijavljena in so plačala ustanovnino 200 kron sledeča društva: Sokol Radovljica, Vič, Novo mesto, Škofja Loka, Ziri, Moste, Ormož, Trbovlje, Mozirje, Železniki in Štepanja vas; Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj, Ormož, Kozje in ptujski okraj; Kocenova knjižnica na Ponikvi; Šentjakobska knjižnica; Bezenškova knjižnica v Frankolovem; pevsko društvo »Sava* na Jesenicah; bralno društvo Poljane nad Škofjo Loko; kmetsko bralno društvo Ruše; dramatični odsek
ski promet vedno več privlačne sile. Dohod je sicer nekoliko odročen, toda vendar sedaj, odkar je zgrajena liška železnica, mnogo boljši. Ker je od Ljeekovca do Turistovskega hotela ob Kozjaku 8 km, znaša vsa daljava do železniške postaje Vrhovine 24 km. K sreči je cesta povsem prikladna za avtomobilski promet. — Ko se podaljša liška železnica do Knina, bodo imele tudi Plitvice veliko koristi od tega, ker bodo lahko dostopne za vroče dalmatinsko primorje, osobito za Split in Šibenik. Pa tudi unska železnica jim bo v prid, vsaj deloma; razdalja med hotelom in Bihačem v Bosni znaša SI km. — Tudi projektirana proga iz Vrhovin mimo Otočca na Senj bo zelo ugodna razvoju tujskega prometa r Plitvicah.
Plitvička jezera in njih okolica pa razpolagajo z ogromnimi vodnimi silami, kar je tem važneje, ker ima predel tudi velike gozde. Že sedaj se vreti ob cesti nad Ljeskovcem žaga za togo in električna luč je vpeljana že sedaj.
Kresni večer
Noveleta.
Vitek, v brezhibni tmiforml z monoklom na lokavem očesu. Svaljkal je temne brke, dviguje komolec v pravokotno smer, dvoril ji in se klanjal.
Laskalo Ji le, žarela le v obraz ln se Kobrodušno smejala.
«Eh, res, žal mi je. da ne bom prisostvoval tvoji poroki, ti predražestna mola bodoča svakinia!»
Narodne (Stalnic« v Kranja; Stalnica v
Ribnici; izobraževalni odsek JDS. za Šentpetrski okraj. Dalje gospodje: Anton Carli (Žužemberk), Franc Dolenc in Rudolf Ziherl (Škofja Loka) in Rudolf Ozvald (Jesenice) — skupaj 28 ustanovnih članov.
Kot redni člani so plačala letni prispevek sledeča društva: Sokol Mojstrana, Gorenja vas, Kranj, Radomlje, Voj-nik, Konjice, Litija, Zagorje ob Savi, Jesenice, Mojstrana, Gornji grad, Kostanjevica, Žužemberk, Ig, Ljutomer, Domžale, Sodražica, Boštanj; učiteljska društva: Maribor in okolica, Gornji grad, Šoštanj; dramatično društvo Griže; bralno društvo Logatec; čitalnica Brežice; bralno društvo Bled; dramatični odsek čitalnice v Dol. Lendavi: bralno društvo Mokronog; bralno društvo Trebnje; mo-ravško pevsko društvo; ljudska knjižnica narodne čitalnice v Škof ji Loki — skupaj 30 rednih članov. Letni prispevek 10 kron je plačalo 237 podpornih članov. Razen tega je prijavljenih še 110 društev kot rednih, oziroma ustanovnih članov, ki pa še niso poslala Zvezi določenega prispevka. Tajništvo ZKD. se obrača do slednjih s prošnjo, da v najkrajšem času
Pred kratkim smo nastopili novo šolsko leto. Tiho, brez hrupa so se odprla glavna vrata, gruče študentov so se vsule črez prag in pohitele po stopnicah v razrede.
Vojna je vrgla voz našega življenja iz kolesnic. Tisto, kar je bilo sinoči še sen in utopija, je čez noč postalo vtele-šeno dejstvo, in tisto, kar je stoletja bilo napisano kot geslo in cilj vsega človeštva, se je svetu zazdelo smešno in neumno in laž. Povsem logična posledica je, da med ogromnim številom di-jaštva ni tistih klenih, zdravih zrn, kot so bila nekdaj.
Dandanes prihaja v srednje šole leto za letom vedno manj dijakov z dežele, vedno manj sinov kmetskih in delavskih staršev. Mecenov ni več, kakor jih sre-čavamo po Alešovčevih in Cankarjevih spisih, in tega jim spričo povojnih razmer tudi nihče zameril ne bo. Sinovi iz ubožnlh hiš, ki so često nadarjeni in imajo veselje do učenja, se posvečajo manuelnemu delu, dočim bogati roditelji pošiljajo svoje otroke Študirat, ako-prav sicer ne nudijo dobrih izgledov.
Dijaškim gospodinjam je zavest, da študirajo danes večinoma le še sinovi bogatih roditeljev, prešla v kri in meso, in njih organizacija je meni nič tebi nič določila fiksne cene, ki so tako daleč pretirane, da nikakor ne odgovarjajo današnjim, čeprav še tako žalostnim razmeram. Naj navedem konkreten slučaj! Neka družina je sprejela štiri dijake na stanovanje in zajutrek. Soba je majhna, za silo se zvrste štiri postelje ob zidu, mala miza na sredi, omara ln umivalnik; eno samo okno, ITI. nadstropje. Vsak dijak plača 800 kron mesečno, imeti pa mora lastno perilo, luč, kurjavo itd. Samo stanovanje brez zajutreka stane 600 kron. Za to malo sobico, za štiri nerodne, železne postelje zahteva gospodinja 2400 kron mesečno! Je-li mogoče prisiljena k temu vsled visoke stanarine, ki jo plačuje hišnemu gospodarju? Ravno tako se mi zdi neverjetno, da bi v drugih slučajih bilo dovolj vzroka ra-čunati stanovanje s hrano 8000 kron, ali, kakor se je zgodilo nekje, celo 4000 kron.
Navadno je tako, da reven dijak na stanovanju samo zajtrkuje, na kosilo in večerjo pa hodi v »Domovino*, v »Ljudsko kuhinjo* ali pa kam drugam. A če seštejemo vsoti, ki ju plača gospo-
»Ostani vendar! Prosi za podaljšanje dopusta, kajti kot tovariš bi ne bil napačen.*
»Eh, res? In poljubiti bi te smel tedaj kot sorodnico, ne? Pa je greh, če bi te na račun že danes? A?»
Nagnil se je bliskovito in jo poljubil na vrat.
Zdrznila se je, še bolj je zažarela. »Te bom zatožila Francetu!... Glej ga, kako me gleda!... Kaj me boš požrl z očmi, ti volk!*
Vstala je z divana in stopila pred ogledalo. Popravila si je frizuro ogljenočrnih kodrov, potem mu je zapretila: »Še enkrat, pa te resnično zatožiml* Tudi on se je dvignil, pogoltnil je nekaj In jo je prav s premislekom ln vidnim užitkom plosknil po boku.
»Lepe otroke, hm, — boš imela in jaz jim bom botrček. Kaj ne, Olgica? Zdaj pa adijol*
Vsekakor ji je take vrste dvorjenje ugajalo; zadrževala ga je:
»Pa bi še ostal, Niko! Prav nikamor se ti ne mudi.* Ostal Je, se šalil, ji dvoril; ko jo je pa
še enkrat poljubil, ga je zapodila. *
Zaročenec France ie bil mirna ln zaupljiva duša, bogat človek, ki Je prevzel po roditeljih cvetočo trgovino in bil vedno zaposlen. Zaupal je svojemu bratu, nekoliko blaziranemu konjeniškemu kape-tanu, da ga Je nekako nadomeščal preko dne pri niegovi nevesti. Toda Niko je bil po svetu, on je »živel*, brat njegov pa je »životaril«.
Živa, nekoliko naivna, sicer pa dobro vzgojena Olga Je ljubila svojega zaročenca, divila se je pa njegovemu bratu. Bratovi ukradeni poljubi je niso ne vzne-mirievali. ne ozlovolievali. — »Mora že
biti tako,* si je prigovarjala. Kadar pa se je ovila svojemu zaročencu okoli vratu in sta se ustni strnili v poljub, je zamižala, se tresla, se onesveščala... Po žilah ji je plula južna materina kri. •
Kresni večer je hotel Niko še počakati, potem je moral nazaj v svojo garnizijo ob južni meji. Četudi je bilo sklenjeno, da se vrši poroka koncem tedna v soboto, je Niko ni smel čakati. Odločil se je bil, da odide takoj v sredo po kresnem večeru. Prosil je brata, če sme tudi njegova zaročenka z večjo družbo na gorsko sleme. Tam je najlepši razgled po bližnjih vrhovih, osvetljenih s kresovi.
Trgovcu Francetu se je zdel izlet smešen, nezmiseln; privolil je, sam pa je rajši ostal doma pri svoji korespondenci.
Kresni večer, bajna noč. Baldahin zvezd, na zemlji prhutajoč ogenj, kres v očeh. Grmičje kreše iskre, cvetje in drevje diha opojno; orkester murnov gode v najvišjih legah, suha zemlja zveni kot bron.
Tudi Olga Je dihala globoko, levico je pritiskala na kipeče prsi. Da, če bi bil tu France mesto nadležnega Nika! Otepa-vala se ga je in ga tolkla po rokah, kadar Jo Je zabolelo... Vse to pa v smehu. Izvabil jo je od vzklikajoče, razposajene družbe na ono stran slemena in tam sta sedla v travo. Da ne bi bila vsaj tudi ona sedla! Kajti nepričakovano jo je Niko objel okoli pasu in jo privll k sebi. Sklonil se ji je na grudi ln iskal njenih ustnic. Ona pa Je kriknila, udarila ga Je po obrazu in še enkrat, nato se Je žurno dvignila.
»Če nočem, pa nočem!* je siknila. Ozrla se ie še enkrat nanj, se okrenila in odhitela oreko vrha nazai k družbi.
Niko je sedel nazaj v travo, izvlekel Je robec Iz žepa in si brisal ustni. Temna lisa na robcu je svedočila o krvi. Zaklel je, pljunil v travo in se zopet brisal.
Družba je čakala Nika četrt ure. »Kod si hodil, kje si bil, kod si čeveljčke ro-sil!« so vikali vanj, ko se je naposled pojavil med njimi.
On pa je zavriskal kot vaški fant; opravičeval se je in se razposajeno zasmejal.
»Kresnice sem lovil po leščevju, pa sem prepodil — sovo,* je naglasil poslednjo besedo.
Zidane volje so odhajali. Niko je zabaval vso družbo. Le Olgi se Je tesnilo srce...
Zal ji Je bilo vsega, najbolj pa, da ga je tako nerodno udarila: enkrat vsaj bi bilo dovolj... Saj je ne bi mogel prisiliti, če bi sama ne hotela! Hm — torej taki so njegovi cilji? Lep svak bo to... Zamišljena, maiodušna je hodila nizdol in čutila je, kako jo Niko prezira, mTzi; niti okrenil se ni k njej.
Ob slovesu mu je podala roko in nekaj mu je hotela reči, pa ni mogla. Nemo se Je Niko nagnil in JI poljubil roko.
Drugi dan ga nI bilo kot ponavadi; že za jutra se je bil odoeljal. Tudi ženina ni bilo ves dan in tudi ne pod noč.
Ampak tretji dan!
Olga je dobila pismo. Ko ga Je napol prebrala, je prebledela, zakričala: »Mama, mama!* in se sesedla onesveščena
na stol.	.
Mati je prihitela vsa preplašena, a Ko je prebrala usodepolne vrstice, ji je padlo pismo iz rok. Poklicala je moža
»Prekleto!* se je razjadil oče in Je od-j nesel hčer na posteljo, kier so jo močili, I da se ie osvestila.
Olga je povedala vse po pratdci, celo obtoževala se je: »Menda seru bila le preveč surova... O, zakaj nisfem potrpela... bila bi lahko srečna na vesta...*
»Kaj govoriš, ti otrok nesre.':nl! Niko, Niko, on je izvržek, on je — — * mater je kar dušilo. »To je Nikova ?»sveta!* je bruhnilo iz nje. »Saj ti France vendar piše, da te ne mara več, ker si se uda-jala njegovemu bratu--
Ali more biti prai/i jugo-slovenski človek pi *oti dvema slovenskima oblastima
Ustava je vprašanje o ši.evilu oblasti rešila. Prijatelji države bi morali s tem računati, tudi če ae z m?: Ivi jo vprašanja povsem ne ujemajo. Zakaj, glavno je, da sploh imamo enkjfei »hišni red« in da si po njem uredimo življenje. ^
Vendar stvar nekaterim ne da mirn. Ne mislim tu tistih, ki Ssle centralistične zgodovinske avtonomije, ki sploh niso nikakršni Jugoslovani, ampak take. ki se jim sicer ne more odreči iskreno Jugoslovenstvo, a mislijo,, da so z Jugo-slovenstvom združljivo zgodovinske »plemenske« edinice. D&. nekaterim se celo zdi, da je baš radi Jugoslovenstva treba obdržati take ečSinice.
Cital sem n. pr. v »Učit Tovarišu« razpravo o vprašanju, ali naj bosta obe slovenski oblasti ena šolsko-prosvetna enota ali ne. Med razflogi, ki so se navajali proti dvema prosvetnima oblastima, nisem razumel enega, namreč tega. da bi delitev bila na. škodo kulturnemu napredku že organiziranih kulturnih celot in na škodo zbližanja in kulturnega uedinstva teh celot v močno edinstveno Jusoslovensko kultura, češ, čim več pro-
Gospodarska vprašanja
Vprašanje kočevske železnice
V nedeljo se je vršil v Brodu na Kolpi Javen shod, ki ga je sklical odbor za zgradbo železnice Kočevje-Brod-Mora-vice. Shoda se je udeležilo nad 2000 ljudi lz bližnje in daljne okolice, zlasti tudi iz čabranske doline, ki vidi v zgradbi te železniške proge edino možnost, da pride kdaj bližje svetu. Prisostvovali pa so na povabilo akcijskega odbora tudi zastopniki raznih gospodarskih organizacij iz Ljubljane in številni železniški stro-kovnjaki-inženjerji, katerim je ustanovitelj gradbenih načrtov že na predvečer v Kočevju in potem v nedeljo na romantičnem potu iz Kočevja v Brod pojasnil vse podrobnosti projektirane in že tra-sirane proge.
Shod, ki je trajal pod predsedstvom po si. Škulja cele tri ure, je pokazal, da so na zgraditvi proge življensko intere-sirani najširši sloji prebivalstva. Izzvenel je v gotovo utemeljeno in upravičeno zahtevo, naj se pred definitivno določitvijo nove železniške proge, zaslišijo strokovnjaki, da edino s strogo gospodarskega in strokovnega stališča izrečejo svoje mnenje, katera proga je najboljša za zvezo Slovenije z morjem.
Na slodu so bile soglasno sprejete naslednje resoluclie:
Slovenci in Hrvati vseh stanov in poklicev ob zastopstvu industrijskega, poljedelskega in ostalega delavnega ljudstva od Ljubljane pa do Hrvatskega Pri-morja, zbrani dne 1. oktobra 1922 na manifestacijskem zborovanju v Brodu na Kulpi v večtisočglavi množici.
I.
pošiljajo Nj. Vel. kralju Aleksandru Iskrene pozdrave neomejene udanosti in rvestobe,
II.
obžalujejo, da se je tako važno vpra-Sanje, kakor je zveza Slovenije z morjem, vzakonilo brez poprejšnjih vsestranskih in objektivnih strokovnih preiskovanj in ugotovitev ter preko gospodarskih organizacij ln interesentov in se je to eminentno gospodarsko in življensko vprašanje Slovenije rešilo površno na ultimatum ene politične stranke, na način, ki ustvarja resno nevarnost, da se težko prlsluženi novci davkoplačevalcev zabijejo v mrtvo podjetje. Zbor opozarja vlado in poslance, da tvori najkrajšo in po izreku objektivnih strokovnjakov tudi najboljšo zvezo Slovenije z morjem ter njenega srca Ljubljane projekt čez Kočevje na Brod - Moravice, ne pa na
IV.
Zbor se hvaležno spominja vseh mož, ki so z osebnimi žrtvami omogočili, da se je železniški projekt Kočevje - Brod-Moravice vzorno iztrastral ter se njim vsem, zlasti pa akcijskemu odboru, iskreno zahvaljuje.
Začasni uvoz in izvoz vreč
Carinski sistem bivše kraljevine Srbije je bil več ali manj baziran na fiska-listični podlagi. To izvira na eni strani iz tega, ker so carinski dohodki bili založeni kot garancija za državna posojila, ki jih je Srbija prejela od Francije in Anglije — z drugimi besedami: ker so se iz carinskih dohodkov deloma izplačevale obresti in anuitete dolgov inozemskim državam. Na drugi strani pa je v carinskem sistemu in posebej še pri formalnem postopku uplivala carinska vojna z bivšo Avstro-Ogrsko in se posledice te carinskovojne vzgoje kažeio še danes ne le samo v carinskih predpisih, marveč tudi v strogo formalističnem carinskem postopanju, naj si bo pri uvoznem ali pa pri izvoznem carinjenju.
V ,specijalnih slučajih se tem že omenjenim faktorjem pridružuje še tretji in to je: da so pri stvarjanju sedanjega car rinskega zakona in carinske tarife tvorili nekako bazo, oziroma služili za vzor carinski predpisi in zakoni drugih držav, ki so bile v industrijskem ozira dokaj razvitejše kot je to bila Srbija. Naravno, da so taki predpisi bili zasnovani na temelju carinske zaščite, bilo z zadostno visokimi carinami, bilo da se je namesto takih carin uveljavljal strogo formalistični postopek, ki se je z njim zasledoval isti namen: da se onemogoči ali vsaj oteža uvoz iz drugih držav onega blaga, ki ga je dotična država produ cirala sama.
Ta tretji faktor se prav izrazito pojavlja v carinskih predpisih bivše kraljevine Srbije glede postopanja pri začasnem uvozu in povratku praznih vreč, ki so se večinoma uvažale v svrho izvoza srbskih agrarnih proizvodov.
Čeravno v bivši Srbiji ni bilo industrije za produkcijo vTeč, in je torej bilo v največjem interesu sa.me Srbije, da z omogočitvijo uvoza embalaže iz inozemstva" kar najbolj forsira izvoz vseh onih produktov, ki so daleko nadkriljevali domačo potrebo —, se je vendar pri začasnem uvozu vreč prakticiral tak formalističen postopek, ki je bolj onemogočal kot pa favoriziral izvoz iz Srbije. Najmarkantnejša določba tega postopka je n. pr. ta, da se morajo take vreče pri
donešeni tozadevni zakon revidira v korist Uudstvu in države.
III.
Zbor soglasno obžaluje, da vlada pokrajinam Slovenije in Hrvatske ob gornji Kupi ne posveča tiste gospodarske in prometne pozornosti, ki jo ti kraji po svojih naravnih zakladih, vodnih silah ter z industrijsko in trgovsko vrlo nadarjenim ljudstvom zaslužijo, vsled česar dobesedno gnijejo milijarde vrednosti lesa po teh košatih gozdih, vodne energije in podzemni zakladi na rudah in premogu spi zanemarjeni in neizko-riščani, ljudstvo pa strada na vse pre-tege. Zbor enodušno poživlja viado ln poslance, da posvetijo tem dlvnim krajem v interesa države in ljudstva vso že davno potrebno pozornost, zlasti s tem, da se ti naravno bogati kraji zve-iejo po železnici s svetom.
člena 87. pOBtojfc* ta odpravljanje ta
nadzor carinskega blaga so sledeče: L
Uvoz novih vreč na negotovo prodajo:
Za nove vreče, ki se uvozijo na negotovo prodajo, ee imajo predložiti carinske deklaracije, ki se ima v njih to namen označiti. V deklaraciji se mora razen skupne težine vreč in materije, ki so iz nje izdelani, označiti še: »kupno število vreč ln pa dimenzije in težina enega komada od vsake vrste vreč. Po izvršenem carinskem pregledu izvzame carinarnica po dva vzorca od vsake vrst« in jih opremi z lističem, ki nanj stavi svoj pečat in označbo carinske deklaracije. Enega od teh vzorcev zadrži carinarnica drugega pa vroči deklarantu.
Na uvožene vreče ee plačajo vse carinske pristojbine v gotovem denarju.
Pri izvozu vreč se mora v izvozni deklaraciji razen celokupne težine in vrste praznih vreč označiti še dimenzija in težina enega komada od vsake vrste vreč z izjavo: «te vreče so uvožene na negotovo prodajo po deklaraciji na štev----
carinarnice v . . . »Obenem z deklaracijo se morajo predložiti tudi zgoraj omenjeni vzorci, če se vreče ne izvozijo pri isti carinarnici, kjer so bile uvožene. Take vreče se pri izvozu ne morejo prijaviti na povratek.
n.
Začasni uvoz vporabljenih inozem-j
i\ULt>vie itu u 11/u - rauiuni.il, in.	"" jg pr. ta, da »e HlOrajo laitc
Vrbovsko. Vsled tega zbor soglasno za- uvozu viaka zase opremiti s carinsko hteva, da se oba projekta strokovnjaško • •	— ----—
plombo, ali pa da mora vsaka posebej
nieva, uu s>n uuu viujvkiu ziruKuvitiusn-u plombo, ali pa da mora vsaKa poseucj in objektivno preišleta ter da se na pod- ^^ bjtj markirana s posebno carinsko lagi splošnih gospodarskih, ne pa po •••	---—
.aS> ^.uomi. "v k"	štampiljo. Kake težkoče se n. pr. pri ta-enostransko strankarsko-političnih vidi-	j.^ zaht«vah lahko pojavijo za naše tokih ugotovi delinitivna smer zveze Slo-	- ■	---=- -------
venije z morjem ter v ta namen letos
dustrijske firme in izvozno trgovino, se vidi iz tega, da bi se n. pr. za opremanje 20.000 žakljev s plombami ali pa samo za markiranje rabilo po več tednov.
Za nove prilike je torej ta postopek postal neuporabljiv. Merodajni krogi so to tudi kmalu uvideli to je generalna di rekcija carin ne glede na zakonske do ločbe v posameznih slučajih industrij skim mlinom in izvoznim firmam dovoljevala izjemne olajšave, ki pa še vseeno niso zadoščevale potrebam naše indu strije in izvozne trgovine. Generalna di rekcija carin je torej, uvidevši posebno važnost kar najintenzivnejše izvozne trgovine, to važno vprašanje v sporazumu z ministrstvom za trgovino to industrijo ponovno proučila to je dosedanje stroge določbe spremenila, oziroma olajšala v dokaj modernem in današnjim potrebam odgovarjajočem zmislu. Glavne določbe teh novih predpisov, ki so izdani v obliki izpremembe dosedanjega
svetnih oblasti, temveč različnosti to tem manj enotnosti
Gospoda, ki so to pisala, imajo pač dobre jugoslovenske namene, toda varajo se v potih, ki vedejo do onih za-željenih jugoslovenskih ciljev in v sredstvih, ki naj se pri tem rabijo. Želijo, da naj se v enotno jugoslovensko kulturo nekoč združijo dosedanje Slovenstvo, Hrvatstvo to Srbstvo, troje faktorjev, ki so sedaj nekoliko različni. A zakaj so različni? Zato, ker so bili doslej — vsak zase. Gospodje pa ki na gori označeni način utemeljujejo potrebo posebne enotne slovenske kulturne oblasti. mislijo, da bi se ti faktorji nekoč (Bog ve kdaj!) združili baš s tem, da jih
mesto iltJpnkafa brvotne "deklarldler Ce
pa tudi po tem uverenju ne vrne celi ostanek, ampak samo en del, mora carinarnica pri deklaraciji zadržati tudi to uverenje in po vplačanju predpisane takse Izdati drugo uverenje z istimi podatki kot so v prvem, posebno pa, koliko VTeč se še lahko vrne v predpisanem roku. Tako mora postopati tako dolgo, dokler se vse vreče ne vrnejo v predpisanem roku.
V.
Povračilo ozlr. naknadno vplačanje carine na vreče.
Vplačano uvozno carino — razven vzporednih taks —, ozir. položeno garancijo na vreče vrača samo ona carinarnica, ki je pri njej uvozna carina vplačana ozir garancija položena, in sicer na posebno prošnjo, ki se ji imajo priložiti duplikati izvoznih deklaracij, na temelju kojih je izvršen izvoz (povratek) vreč.
Carina ozir. garancija se vrača po izvršenem izvozu (povratku) vreč v znesku, ki odgovarja izvoženi množini vreč. Ce pa so vreče izvožene v več partijah, se mora za povračilo carine prositi še le takrat, ko se vrne celokupna množina vreč, ako bi se pa v določenem roku ne vrnila celokupna partija vreč, tedaj šele po preteku roka, ki je določen za povratek vreč.
Ce se v predpisanem roku ne vrnejo vse vreče, se mora na nevrnjeni del na-| knadno plačati uvozna carina (toč. II.);
M 19 _ 2076(1 K, pSeni&etfl «IroWt
K. Kurivo: cent črnega premoga 152
rujavega 78 K, kvadratni meter trdih drv 500 K, mehkih 400 K. Zelenjava In drugo: 1 komad glavnate solate 2 — 6 K, endivije 2 — 6 K, zgodnjega zelja 10 K, kumar 4 — 8 K, buč 5 — 8 K, 1 krožnik fižola v stročju 10 K, 1 kg čebule 22 — 24 K, česna 35 K, krompirja na drobno 8 K, na debelo 7 K. Suhe gobe 1 kg 40 — 60 K. Trg je dovolj preskrbljen, zlasti je mnogo sadja
začasni uvoz, »iniiouuv"««	1 imi^uu	u.^..« ..........	«...
skih vreč (čl. 6. toč. 15. zak. O splošni ta carina se vplača po službeni pobotm-
. 1 VI ca ti nri_
življenje proti središču, Beogradu, to dobivati življenja od središča, Beograda. V tem zmislu je resnica: Čim več prosvetnih (to seveda političnih) oblasti, temveč (jugoslovenske) enotnosti. Cepljenje dosedanjih enot ne more torej biti nasprotno jugoslovenstva, marveč je nujno potrebno, če res hočemo, da pridemo do jugoslovenske enotnosti. Značilno je, da bodo vsi separatisti za — uedtojeno Slovenijo, politično ali kulturno ali za oboje, kakor so vsi Fran-kovci za nedeljeno Hrvatsko.
Pri delitvi dosedanjih enot pa seveda ni treba naenkrat razdreti prav vsega, kar je doslej nastalo kot enota, n. pr. mog ve ku»,.;	„	^ književnih društev, ki zahtevajo večji
ohranimo tudi nadalje - vsakega zase, teritorij. Toda glavni princip pravega t j. kar nas je doslei ločilo, naj nas od- (Jugoslovenstva mora biti: dosedanje
»	_ _	_ . .	v i v*i	<»ilil]o4) nntn A o SA miniiim Ani.
slej druži. Tako se delajo samo —čudeži!
Družiti treba dosedanje tri enote; v tem smo edini. Toda kako je mogoče to doseči? Ali s tem, da dosedanje enote vzdržujemo kot posebne enote ter jih ločimo drago od druge ali pa s tem, da dosedanje enote rahljamo? Ni dvoma, da samo na ta zadnji način. Zakon pri-rode je povsod tak, da se stare zve7e morajo razbiti v svoje dele, v svoje elemente, če hočemo, da iz njih nastanejo nove tvorbe. Prav potrebno je zato, da nastane iz zgodovinskih enot več pri-lično samostalnih elementov, t. j. oblasti; seveda ne smejo te oblasti ostati vsaka sama zase, ampak se morajo 7ezati med seboj, a ne samo na tisto stran, kjer so bile vezi že do sedaj, ampak tudi na druge Btran!) n. pr. Maribor ne samo t LJubljano, ampak tudi z Zagrebom. Osijek ne samo z Zagrebom, amp„k tu-da z Beogradom to Subotico), a vse kkao&i to vsaka zasa moraio dovalati
zveze rahljati, zato da se manjšim edi nicam da prilika, stopati (ko so se rešile konservativnih tradicij) v nove zveze v pravcu jugoslovanskem.
To naj premislijo tisti, ki so sicer iskreni Jugoslovani, pa se vendarle zaletavajo v dejstvo nove mariborske oblasti.	Dr. Fr. I.
car. tarifi).
is.-"?- pri začasnem uvozu vporabljenih inozemskih vreč, ki se uvozijo po čl. 6 točke 15 zakona o splošni carinski tarifi, se carina ne plača v gotovem denarju, temveč se samo oslgura; v carinski deklaraciji tako pri uvozu, kakor tudi pri izvozu" (povratku) se ima označiti celokupna težina in vrsta vreč in njih število po posameznih vrstah. V uvozni deklaraciji se mora tudi označiti namen, da se vreče uvozijo po čl. 6. točke 15, zak. o spi. car. tarifi, v izvozni deklaraciji (pri povratku vreč) pa se mora izjaviti: «te vreče so uvožene po čl. 6 toč. 15. za kona o splošni car. tarifi to sicer po deklaraciji uv. štev... carinarnice v ...» Carina se lahko osigura ali v gotovem denarju ali pa v državnih ali od države garantiranih vrednostnih papirjih.
III.
Začasni izvoz vporabljenih ali novih vreč domačega izvora in pa vreč inozemske produkcije, ki pa so po uvozu stopile v prost promet.
Stare ali nove domače vreče, ki se pod njimi razumejo tudi vreče inozemske produkcije, ki pa so po Izvršenem uvozu stopile v prost promet, se morajo, če se po čl. 6. toč. 15. zak. o splošni car. tarifi izvozijo s pogodnostjo, da se lahko povrnejo v kraljevino prosto od uvozne carine, v izvozni deklaraciji prijaviti »na povratek«; razven tega se mora v deklaraciji označiti tudi njihovo število in celokupna težina kakor tudi vrsta, dimenzije in težina enega komada od vsake posamezne vrste.
Pri povratku teh vreč iz inozemstva se Ima predložiti uvozna deklaracija, ki se mora v njej Imenovanje glasiti takole: »prazne vporabljene vreče, ki so izvožene z blagom po priloženi Izvozni deklaraciji št....... carinarnice v ...........». Vrh
tega se mora v deklaracij! označiti celokupna težina in število vreč, kakor tudi vrsta, dimenzije in težina enega komada od vsake posamezne vrste vreč.
IV.
Povratek začasno uvoženih ali izvoženih vreč.
Rak za povratek vreč iz toč. I. do III.
je 9 mesecev ta teče od dneva, katerega je izvršena carinska ekspedicija na povratek.
Vreče se lahko vrnejo preko katerekoli carinarnice. Ce pa se vreče vračajo pri drugi carinarnici, a ne pri oni, ki je Izvršila uvozno ozir. Izvozno ekspedicijo, na povratek, se morajo deklaracije vložiti v treh izvodih; triplikat ima carinarnica priporočeno dostaviti oni carinarnici, pri kateri je bila izvršena uvozna ozir. Izvozna ekspedicija na povratek.
Ce se vrača samo en del vreč, zadrži ona carinarnica, ki se pri njej vrača prva partija vreč in ki se ji ima predložiti razven deklaracije še originalni duplikat izvozne ozir. uvozne deklaracije, — ta duplikat deklaracije kot prilogo predložene deklaracije, — deklarantu pa mora po vplačanju predpisane prlstojbinske takse izdati potrdilo (uverenje), ki mora v njem označiti: carinarnico, ki ima ono carinsko deklaracijo, ki je po njej izvršena povratna car. ekspedicija, rok za povratek vreč, Število ln vrsto vreč, ki so se že vrnile po podatkih v originalnem du-plikatu deklaracije ali v uverenju, in šte vilo zaostalih vreč, ki se še niso vrnile, a ki se še lahko vrnejo v roku.
Ce pozneje uvoznik vrača ostanek vreč pri tej ali pa pri kojl diugi carinarnici, mora to uverenje priložiti deklaraciji na-
Avtomobile
kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
olje, bencin
Is druge potrebščine ima vedno i lalopi
F. Fiorlanfli
74
Mubfilana.
ci (»sitničkem beležniku»), ki se ji pri loži prepis obračuna, ki je v njem označen na temelju podatkov Iz posameznih deklaracij ugotovljeni del vreč, ki je ostal v zemlji. Razven carine se mora plačati tudi 10 odst zamudne obresti na oni znesek carine, ki odpada na neiz-voženi del vreč od dneva, ko so bile vplačane vzporedne takse po uvozni deklaraciji na povratek, pa do dneva, ko se vplača naknadna uvozna carina na ta del vreč. Zamudne obresti se pri carinarnici knjižijo kot »razni slučajni dohodki neimenovani pri carinarnicah.*
Po vplačanju carine in zamudnih obresti se šele vrne garancija, ki je bila svoječasno pri uvozu položena.
Pravo na povračilo carine ozir. garancije zastara po 6 mesecih po preteku roka, ki je določen za povratek vreč.
Te določbe Imajo veljavnost tako dolgo, dokler se ne začnejo vreče produci-rati v naši kraljevini.
Tržna poročila
Zagrebški žitni trg. Dne 3. t. m. so
notirali v kronah 100 kg postavno ba-ška odnosno vojvodinska postaja: pšenica 1550, rumena koruza 1350, rž 1400, ječmen za pivovarne 1600, za krmo 1400 oves 1200, pisani fižol 1500, beli 1550, moka 5t. 0 2550 — 2600, št. 2 2450 — 2500, št. 6 2250 — 2300. za krmo 1000, otrobi 850 — 870. Tendenca nespremenjena. Slab promet.
Tržne cene v Celju dne l. oktobra. Splošno se opaža, da cene nekoliko padajo. Cenu mesu so sledeče: Govedina v mesnicah I. vrste 56 K, II. vrste 48 K. Na trgu I. vrste 44 K, II. vrste 36 K. 1 kg vampov stane 26 K, pljuč 26 K, jeter 48 K, ledic 48 K in loja 50 — 60 K. Cene teletlne: 1 kg I. vrste 60 K. II. vrste 56 K, jeter 56 K in pljuč 26 K. Svinjina: 1 kg prašičevega mesa 74 — 90 K, slanine 136 — 146 K. masti 140 — 168 K, šunka 150 K, prekajenega mesa 140 — 150 K in jezika 160 K. Perutnina: piščanci 50 — 70 K, kokoš 100 K, raca 120 K in gos 200 K. Mleko stane 1 liter 12 K, surovega masla 1 kg 128 K, čajnega masla 164 K, eno jajce 7 K. Pijače: 1 liter starega vina 44 — 64 K, novega 44 K, piva 24 in žganja 100 K. Sadje: 1 kg jabolk 8 — 12 K, hrušk 12 — 20 K, breskev 16 K, liter orehov 14 K. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 172 — 200 K, Santos 128 — 156 K, Rlo 136 — 140 K; 1 kg kristal belega sladkorja 72 K, v kockah 82 K, riža 24 — 44 K, liter i namiznega olja 104, bučnega 150 K, 1 kg soli 15 K, 1 kg mila 60 — 68 K. Kruh:
Drobne vesti
•= Cene moki obetajo znaten padec.
Cene pšenice v Vojvodini stolno nazadujejo, ker se inozemsko blago ponuja pod zelo povoljnimi pogoju Tako pride n. pr. ameriška moka kakor poročajo iz Zagreba, franko Zagreb na okoli 22 K ta še nižje. Precejšnje količine ameriške in celo italijanske moke so na potu v Zagreb. Iz Italije bo prišla le krušna moka katere je v Italiji dovolj, dočim fine moke ni mnogo. Kakovost ameriške mo-
e še ni znana.
= Proti špekulaciji z dolarji. Finančno ministrstvo objavlja: Razni špekulanti zlorabljajo lahkovernost ljudi, ki imajo dolarje, ter jim svetujejo, naj jih ne prodajo," češ da ho njihova vrednost zopet narastla. Špekulanti z dolarji so namreč ivideli. da morajo dolarje prodati in da bi jih čim boljše oddali, bi imeli radi. da jih drugi ne ponuja .jo. Ker je vsled stalnega holjšanja dinarja zelo opasno špekulirati z dolarji, se opozarjajo imejite-Iji dolarjev, da jih prodajo pooblaščenim zavodom takoj po prejemu, kajti čira dalje bodo oklevali, tem manj bodo dobili za nje.
= Naročila blaga v inozemstvu po 2. septembru 1922. Za blago, naročeno po 2. septembru, se ne smejo, dokler ne izide nov pravilnik za promet z devizami in valutami, izdajati odobrenja za nakup deviz aH za uvoz. Pričakuje se, da se v novem pravilniku izpremene pogoji, ob katerih se bodo smela izdajati odobrenja ter da se tudi omeji blago, za katero se bodo smela izdajati. Ce bi torej tudi bila naročila v tej prehodni dobi dovoljena, ne bi bila priporočljiva, ker se ne ve, ali bo po novem pravilniku mogoče dobiti odobrenje za nje. Zategadelj se tvrdke opozarjajo, da v lastnem interesu opuste vsako naročilo blaga v inozemstvu to po drugem septembru že dana naročila storairajo. Izjeme veljajo samo za neodložljive potrebe industrije: o tem odloča generalni inšpektorat ministrstva za finance, na katerega se je obračati po krajevno pristojnih deviznih odborih.
= Minimalna cena sladkorni pesi v naši državi. Poljedelsko ministrstvo je rešilo, da je minimalna cena sladkorni pesi za leto 1928 v oeli državi 25 Din za 100 kg.
= Obtok bankovcev v Angliji se je
povečal po izkazu Angleške banke z dne 28. septembra za 966.000 na 122,457.000 funtov šterlingov.
Parcela za vilo
3417
blizu Tivolija
s© ngodno proda.
Naslov pri Aaončni družbi ALOMA COMPANT, Ljubljana, Kongresni trg 3.
HO sol
in specerllslio blago nudi po najnižjih dnevnih cenah
tvrdka Sire - Rant, Kranj, ter kupuje poljske pridelke to lepe suhe gobe po najvišjih ceo^h.
84/111
Največja Izbira
in rokavic pri tvrdki
1 kg belega kruha 30 K, črnega 26 K.	. , . :„hiinna
Mlevski izdelki: 1 kg moke št 00 30 K, j| g g S^EfflE Mestni5J10
št. 0 28 K, št. 2 27 K, 1 kg koruzne mo- 1
Soloobiskovalci!
Izdelujem vse telovadne potrebščine, in sicer: bluze, krila, hlače za ženske, platnene in triko, telovadne hlače za moške, čevlje vseh velikosti, in to vse po meri in naroČila
tekom 24 up. "1PI
Se priporoča
Peter Capuder
3381

r -V

revmatizma tf
Bolečine v udih in sklepih, otekli udje, ohromele roke in noge, utripanje, bodčnje, videnje v raznih telesnih delih, celo slabost oči so posledice revmatičnega in protmastega trpljenja	340*
Za ozdravljenje Vam nudim naravno sredstvo.
Nikako vseobčno zdravilo, temveč zdravilno sredstvo, kakrfno poklanja dobrotljiva mati narava bolnemu človeštvu. Vsakomur brezplačna polskuinja. Pišite mi	in odpošljem Vam stoje sredstvo la svojo
poučno razlago popolnoma zastonj. Postali boste moj hvaležni prirrženec.
Ekspedicija „0pern-Apotheke", Budimpešta VI., oddelek H- g


Sremski Karlove!
Res, čudna je zgodovina teh krajev. Četo pisec Nestor piše (v 10. stol.), da so <se drugi Slovani naselili ob Donavi; tam, kjer je zdaj ogerska zemlja.* Tam so ustvarili svoje prve države. Pa je planila med nje madžarska horda. Naval je bil kakor vihar grozen in smrtonosen, kakor vsi tatarski navali na Evropo. Pod njim je padla zgradba Svetopolkove države in zginilo je prvo rahlo cvetje slovanske kulture, ki se je čudežno rešilo na Balkan. Madžari so ostali v sredi ogrske zemlje in pritiskali Slovane na mejo. Bilo je, kakor da leži v sredini trda pest in vsi se ji umikajo: Slovaki proti goram pod Ta-tro, Panonci proti Slovenskim goricam, Srbi proti Fruški gori... Tako so živeli pritisnjeni na rob madžarske države celih 1000 let. In ravno tu na robu so se zbirala gnezda, ki so ob času našega prebujanja pred sto leti pošiljala v svet nove slovanske glasnike: Požun, Varaždin, Novi Sad... Mladi Čehi, Slovaki, Slovenci in Hrvati in Srbi, ki so prihajali iz teh »madžarskih* mest, so bili buditelii slovanskih grobov in klicarji novega časa. Ravno od tam, kjer je bila rana najhujša, je prišel prvi odmev življenja. Med generacijo na severu in jugu so bile ozke zveze: bolj ozke nego dandanes. Požun, Varaždin, Novi Sad... Za njimi so prišla druga mesta naša. Duh, ki je prihajal iz teh mest, je bil mlad, romantičen, vseslovanski. Zato ga niso motile daljave. Danes živimo v časih realizma.
Hotel sem si v Novem Sadu kupiti Brankove pesmi. Pa jih niso imeli. Končno smo našli zagrebško izdajo »Nar. knjižnice*. »Koliko stane?* —
»Pet dinarjev.* Plačam. Poleg mene stoji založnik iz Zagreba. »To je grozno.* pravi, »cena je dinar in pol, jaz prodajam knjigo zdaj po dva dinarja r— tu pa stane pet...» Književno ode-ruštvo je torej tudi drugod. BO sem prav vesel, da sem se seznanil s tem zagrebškim založnikom. Pogovorila sva se marsikaj o knjižnem trgu. Pri njem izidejo tudi Prešernove pesmi. Naš jugoslovanski književni trg je premalo zorganiziran. Priznajmo, da v Ljubljani prav malo vemo, kaj izhaja v Zagrebu, v Belgradu, v Sarajevu, v Splitu. In narobe. Zato bomo še dolgo bolj poznali tuje literature nego lastne. Oni pred 100 leti so se bolj poznali med seboj nego se mi sedaj. Res jih je bilo manj, a zato so zdaj časi drugačni. Vzemimo na pr. Brankove pesmi. Vem, da marsikdo ne pozna imena: Branko Ra-dičevič. In vendar je to eden prvih srbskih pesnikov. Po času je Prešernov sodobnik. Rojen je bil 1824. in je umrl 1852. Je pred vsem lirik: nežen, mlad. romantičen. Svojo mladost je preživel v Sremskih Karlovcih. ki jih tako lepo opeva v svojem »Dijaškem razstanku*.
Nekoč v mladih letih sem dobil slučajno to pesem v roke. Od takrat me je
zanimal ta kraj in njegov pesnik. Sedaj boste razumeli, zakaj sem si kupil Brankove pesmi.
Ze dopoldne sem gledal s petrovara-dinske trdnjave tja po Fruški gori, ki se vleče v zelenih gričih in grebenih daleč navzgor ob Donavi. Na južni strani grebena se vidita v zatišju dreves in zelenih vrhov dva zvonika. Tam so Sremski Karlovci.
Popoldne smo se odpeljali iz Novega Sada. S kolodvora smo švignili po mostu preko Donave v predor pod petrovaradinsko trdnjavo, potem pa smo drdrali ob širokih močvirjih, polnih vodnih ptic, ob Donavi Tu in tam se prikaže mogočno razlita reka — za njo ravan — bičevje — vrbe — drevesa. Na drugi strani pa se dvigajo zeleni bregovi z žarečimi vinogradi. Čutimo takoj, da se vozimo po zelo bogatih in rodovitnih krajih. To je oni slavni kot med Donavo in Fruško goro. Kmalu vlak obstane. »Sremski Karlovci!* Izstopimo. Lepa, preprosta postaja, s trto obraščena. Menda ni nihče obvestil, da pridemo, kajti na kolodvoru je le par popov, ki čakajo na prihodnji vlak in nekaj žensk. Odložimo prtljago in odidemo po široki cesti proti mestu. Takoj se pokaže pred nami veliko poslopje, z vrtom obdano. Bogoslovje. Lepa impozantna stavba. Par kipov pred vhodom predstavlja zaslužne može za to središče srbske cerkve. Pot nas vodi ob velikem vrtu naprej, tu je patrijarhija. Tik ob nji se dviga glavna cerkev z dvema stolpoma — pred njo je obširen trg.
Stojimo na trgu in gledamo. To so torej Sremski Karlovci. Nič velikega, ogromnega, pom poznega, vse je nekako tiho, idilično, preprosto. Nad mestom se dvigajo vinogradi, med njimi stoje hiše in zidanice. Mesto samo nima razen patrijarhije nič posebnega. Tam gori na koncu trga se kaže med zelenjem lepo poslopje, ki nehote vabi k sebi gledalca.. Stopimo po trgu navzgor. To je srbska gimnazija. Pred njo stoji na vrtu doprsen kip pesnika mladosti — našega Branka. Nehote se spomnimo njegovih verzov iz »Dijaškega sestanka*.
Oj, Karlovci, mesto moje drago! Ko detence došao sam amo, igra beše jedino mi blago slatko zval ja med i smokvu samo. Bil je kakor ptič, ki se uči letati
od veje do veje, dok je moglo krila svoja laka nebu diči tamo pod oblaka.
Odšli smo po trgu nazaj in nasproti nam je prišel črno oblečen gospod, ki uam je sporočil, da smo povabljeni v patrijarhijo. Vstopili smo na vrt in smo se čudili njegovi krasoti. Patri-
jarhija sama je lepa zgradba iz novejše dobe.
Odšli smo najprej v knjižnico. Sivo-bradi starček knjižničar nam je pripravil na mizi nekaj posebnih starih pisanih in tiskanih knjig, iz katerih smo videli, da hrani knjižnica v sebi dragocene stare zaklade. Tu je zbrana vsa starejša cerkvena in splošno znanstvena literatura. Police in omare so nabito polne in že stari usnjati hrbti pričajo o kulturnem dedu davnih časov. Nismo utegnili ogledati si natančneje vse zbirke, ki 60 dokaz, da je pravoslavna cerkev skušala biti ob enem središče narodne kulture. Koliko marljivega dela leži v teh prepisih in rokopisih od starodavnih časov. Vpisali smo se v spominsko knjigo in smo odšli zopet na vrt; povabljeni smo bili k patrijarhu.
Stopili smo v glavno poslopje in smo si ogledali pritlične prostore, ki so namenjeni za goste. V veliki dvorani visi znana slika: selitev Srbov. Slika nas živo spominja dogodkov, ki so dali povod, da se je preneslo središče srbske cerkve v Srem. Karlovec.
Po obleganju Dunaja (1683), ko so Poljaki odločili zmago nad Turki, je avstrijska vojska sledila bežeči turški armadi in jo pri Mohaču 1687. zopet razbila. Srbi so upali na osvobojenje in so se začeli zbirati na boj, posebno ker so tudi Benečani stopili na njih stran in 6 srbsko pomočjo osvojili Novi. Avstrijci so hoteli Srbe izrabiti zase in so se poslužili Džurdža Bran-kovida, ki naj bi dvignil srbski narod za seboj. Avstrijska vojska je res prodrla daleč v Bosno in Srbijo, ker so v turški armadi nastali upori. Medtem pa je Francija začela pretiti Avstriji in avstrijske čete so odšle na Ren. Ves boj proti Turkom so morale vzdržati srbske čete same. Brankovič je torej videl, da bi se mogli Srbi sami osvoboditi, to pa ni bilo po volji Avstriji, posebno ko je zvedela, da je Brankovič v zvezi z Rusijo (politika Petra Velikega). Knez Badenski, ki je bil glavni vojskovodja, je torej dobil z Dunaja povelje, naj Brank oviča zapre. Knez Badenski je povelje izvršil v Klado-vem (1689). Brankoviča so odpeljali na Dunaj in od tam v He'o, kjer je umrl 1. 1711. S pomočjo srbskih ustašev je avstrijska vojska prodirala naprej in je prišla do Niša, Picolomini je prodrl celo do Kosova, zažgal je Skopi je in je osvobodil Peč in Prizren. kjer je bilo središče srbske cerkve. Vsled teh zmag je patrijarh Arzenij IH. mislil, da je prišel čas svobode in je pozval narod na vstajo Toda katoliška Avstrija je začela med narodom s svojo versko propagando in patrijarh se je moral v skrbi za staro pravoslavno vero obrniti za pomoč na Rusijo. Za Avstrijce je to slabo kazalo, zato so skušali patrijarha pridobiti zase, posebno proti Benečanom, kar se jim je
tudi posrečila Ko pa je Picolomini (1690) umrl, so Avstrijci izgubili b svojim neumnim postopanjem zaupanje pri srbskem narodu, ki ni hotel več slu žiti tujim gospodom. Avstrijska vojska je oslabela, in ko je med tem veliki vezir Mustafa Čuprilič zbral novo turško vojsko, so bili Avstrijci na Kača-niku pobiti in so začeli bežati iz Srbije. Patrijarh .je prišel v težak položaj: bal se je turške osvete, zato je zbral vse dragocenosti in knjige in je z narod nimi veljaki, s svečeniki in narodom zapustil staro srbsko cerkveno središče v Peči in se je umikal proti severu, kamor se je umikala tudi avstrijska armada. Ta prizor nam kaže slika »Sodba Srba*. Turki so se maščevali nad onimi, ki so ostali, in tako so kraji okoli Peči in Prizrena ostali prazni — pozneje pa eo se naseljevali tam Ar-nauti.
Oni, ki so prišli preko Donave na avstrijsko stan. so bili tudi v velikih težavah. Po večini so mislili, da se bodo kmalu vrnili. Toda avstrijska armada je šla na Erdeljsko — Turki pa so zasedli vso Srbijo, preko Donave in Save. Srbi so se naselili ob Donavi [to današnji Vojvodini. Tu je nastalo tudi njihovo novo versko središče Sremski Karlovci. Evgen Savojski je (1697) razbil Turke pri Senti in 1698. je bil sklenjen mir v Srem. Karlovcih.
Odšli smo v prvo nadstropje in *mo stopili v lepo dvorano, ki služi kot sprejemnica. Poleg nje je nekaj manjših moderno opremljenih sob, ki vodijo do kraljeve sobe.
Ko smo se vrnili v sprejemnico, so se nasproti nam vrata odprla in vstopil je patrijarh Dimitrij. Patrijarh je starček drobne postave, z nežnim obrazom, srebrnobelo brado in živimi očmi. Bližal se je nam e prijaznim nasmehom in je vprašal po predsedniku. Ko sta se mu poklonila naša zastopnika, je izrazil svoje veselje, da smo ga posetili in je rekel:
»Gospoda, veste vsi. da živimo v težkih časih, ko se povsod še poznajo sledovi vojne in ljudstvo potrebuje miru. Veste tudi, da široke vrste naroda v takih časih bolj ko kdaj potrebujejo vere, ki jim je tolažba v borbi za življenje. Prosim vas torej, da pri svojem delu mislite na to, in da ne uničujete vere. Pozdravljam tudi vas, ki ste iz drugih cerkev. Mi živimo v državi, kjer je treba verske strpnosti, da moremo vzgajati narod v medsebojni ljubezni in moralnem življenju.*
Bilo je nekaj lepega, iskrenega, dobrega v njegovih besedah. Njegov glas je bil tako jasen in blagodoneč. Stali smo molče in čakali nadaljnjih njegovih besedi. Poslovil se je s prijaznim povabilom, naj si ogledamo prostore in sprejmemo njegovo gostoljubje.
Prijazni svečeniki so nas peljali skozi njegovo pisarno, kjer so ležali na
veliki pisalni mizi časopisi in revije vseh vrst, kar nam je bilo dokaz, da se patrijarh zanima za tekoča verska in politična vprašanja.
Odšli 6mo zopet v pritličje, kjer na? je v jedilnici čakala belo pogrnjena miza z mrzlo večerjo in krožniki, polnimi dobrega karlovskega grozdja in sadja. Dobili smo tudi vino, ki je bile pač najboljše, kolikor smo ga pili na tem potovanju.
čez nekaj časa je prišel patrijarh in se je vsedel na koncu mize med nas. Pogovor 6e .je sukal o krajih, ki smo jih videli. Naenkrat vstane neki beograjski žurnalist in napije patrijarhu kot predstojniku one cerkve, ki je šla vedno s ponižanimi in razžaljenimi in se bo gotovo tudi v novi moderni dobi zavedala te svoje dolžnosti. »Naš narod trpi in cerkev mora iti z milijoni teh trpečih.*
Patrijarh je poslušal in je takoj raz-umel, kaj je hotel govornik reči. Dvignil se je in je rekel: »Imate prav, da je šla naša cerkev vedno z narodom: ona mu je bila tolažnica v najtežjih časih. Ona je trpela z narodom; mi pa smo živeli vedno v sosedstvu drugih ver in narodov in smo skušali najti pravo pot verske tolerance. Tudi v sedanji moderni dobi pojde srbska cerkev isto pot s svojim narodom in bo trpela s trpečimi. Toda ml vemo, da je sreča l judstva v redu in miru in krščanski ljubezni, zato skušamo v tem zmislu vršiti svojo dolžnost —* Patrijarh je sedel še nekaj časa pri mizi, potem se je poslovil z željo, da naj se pokrepčamo po volji.
Medtem je nastala noč. Zahvalili smo se za gostoljubnost in svečeniki so nas peljali v cerkev. Katedrala se je svetila v žarečih lučih in veliki oltar z zlatimi okvirji se je blestel skrivnostno v svojem veličastnem sijaju. Obstali smo pred slikami, ki kažejo življenje sv. Save in smo pomislili, kaka sreča je za narod, ako ima svoje narodno cerkev in duhovščino, kr varuje cerkev pred politiko. Tu lahke moli srce k Bogu, ker ne čutiš sovraštva njih, ki obdajajo oltar Gospo dov...
Slišal sem nekoč, da v Srem. Karlovcih — kakor po vinskih krajih sploh — ne kaže piti vina v gostilni. Naš vlak je odhajal šele o polnoči. Sprehajali smo se še nekaj časa po trgu pred cerkvijo — nazadnje sme odšli v gostilno, kjer smo pokušal"! karlovško vino, ki pa ni bilo tako dobro, kakor smo želeli. Pa nam tudi ni bilo do pijače. Saj je nas obdajalo še vse, kar smo ta dan doživeli in vzbu jalo se je toliko resnih misli o verskem vprašanju, ki je stopilo v te® kraju tako jasno pred nas.
Lučice so se svetile po vinogradih nad mestom, ko smo odhajali na kolodvor.
Polni najlepših" spominov smo zapuščali Karlovce.
verziran v vseh strokah, s trgovskimi lokali in skladišči, v lastni hiši na prometni točki sredi mesta
išče družobnlKa - Haplfsilista
v svrho otvoritve obsežne trgovine ali industrije. Ponudbe pod Velikopotezno" na Anoneni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št 5.
modni nakit, vse potreb« šiine za Šivilje in krojače
pri
H. Sinkovšc naši. K. SOSS
UufeSJjana, Mestni trg 19.
Proda se drogerija
tzborno vpeljana v večjem kraju Slovenije. Potrebni kapital 700.000 Dinarjev. Vzrok družinske zadeve. Reflek-tanti se prosijo, da vpošljejo svoje naslove pod „Drogerija" na Anončno družbo AL0MA C0MPANY, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.	3418
g " ~ ■
z z z z
Z
V'
z
z 0t> 10
z
z
z
z
z
z
z 00 00
z
z
z z z
Naročajte dne¥itik J5JUTII0"
Slavenska banka
d. d.
podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Union-Banka
d. d.
v Ljubljani
iz
prodaja
slovenskih premogovnikov
velenjski, šesatjanškl in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za industrijska podjetja in razpečava
IačehosIo vaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov:
16
Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Hiklošineva c. 15/11.
^ ■ ■ VUIMIHI	r' " — "3'--------...	■
Ujelovar, gro9 n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, JJaribor, jfionoštor (garanja), jtfurska Sobota, Osijck, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja foka, Velikovec,
Vršac.
Agencija: guenos f\\res (Argentina). AFfiUACIJE:
BUDAPEST: BALKAN BANK R. T.
SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANK.HAUS MILAN ROBERT ALEXANDER.
Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000
IzvrSuie vse bančne posle najkulantneje.
«9
Domače vesti
*	Informacijsko potovanje v Južno Srbijo. Kakor nam poročajo iz Beograda, je dne 3. oktobra odpotovala v Južno Srbijo skupina upravnikov, in sicer: Maša Lazarevid šef odelenja za javno varnost; Niko Domenico, pni državni odvetnik v Ljubljani; Fran V on čina in Teodor Šporn, vladna svetnika iz Ljubljane; dr. Žužek, okrajni glavar v Celju; dr. Fran Svetek, sek-cijski načelnik ter več upravnih uradnikov iz Hrvatske. Potovanje bo trajalo 12 dni in se vrši po inicijativi Slovencev in Hrvatov, ki se žele informirati o razmerah v južnih krajih naše države.
*	Hercegovska delegata pri kralju.
Vsled težkih prehranjevalnih razmer ,v Hercegovini sta hercegovska delegata duhovnik Stiačic in prof. Ivaniče-\ič odšla v Beograd in ju je kralj sprejel v avdijenci." Delegata sta mu obrazložila težkoče hercegovskega prebivalstva, ki posebno trpi vsled slabe letine. Kralj je obljubil svoje posredo-yanje pri vladi, da se pomanjkujoče prebivalstvo oskrbi z živili.
*	Pomanjkanje živil v Dalmaciji. V Splitu se je v nedeljo vršila skupščina radi prehrane gladujočega prebivalstva v Dalmaciji. Skupščino je skli cal zadružni savez, a bila je slabo obiskana in je izgledala kakor zborovanje ogorčenih klerikalcev in zemljo-radnikov, ne pa kot resen sestanek. Skupščina je zaključila, sestaviti memorandum na vlado, da naj razdeljevanje živil poveri Zadružnemu save-zu. Memorandum bo v Beogradu predložila vladi posebna deputacija.
*	Izseljeniško gibanje v Julijski Krajini. V Julijski Krajini in zlasti_ v Istri se je v zadnjem času pojavilo močno izseljeniško gibanje. Cele vasi in občine so na nogah, da prodajo svoja posestva ali jih dajo v zakup, da ee morejo lastniki izseliti. Večina izseljencev se obrača v Brazilijo na tamkajšnje «fazendas», kjer se prideluje kava. Ker so življenjske razmere tamkaj neznosne, svari »Edinost* pred izseljevanjem ter izraža upanje, da^ se merodajnim krogom posreči pravočasno zajeziti ta nenavadni izseljer.iški val ter obvarovati naše narodne domove Bred potujčenjem in propadom.
*	Obravnava proti urednikom «Po-bede». Iz Splita poročajo, da se je v torek pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem pričela obravnava proti urednikoma splitske »Pobede* gg. Borovi-ču in Petroviču. Tožil ju je znani fran kovec prof. Bulat, ker je »Pobeda* v nekem dopisu poročala, da je Bulat — ubijalec. Za izid obravnave vlada .v Splitu veliko zanimanje.
*	Krušne cene v Beogradu. Zaradi padanja cene pšenice in moke je beograjska občina predpisala novo ceno za kruh, in sicer: 1 kg črnega kruha 5-50 Din, a 1 kg belega kruha 6-50 Din. Te cene so le začasne, ker prejme občina tekom tedna 100 vagonov moke iz Bolgarije, potem pa bo stal 1 kg črnega kruha 4-50 Din. a 1 kg belega kruha o-50 Din.
*	Izpremembe v državni slnžbi. Pisarniški oficiantin.fi Kristina Andresova v Novem mestu in Pavla Erschenova (Erženova) v Ljubljani sta imenovani za kanclisttnji preko sistemiziranega stanja in brez določenega službenega mesta.— Anton Malovrh, jetniški paznik pri dežel nem sodišču v Ljubljani in Franc Koz-jan, jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Celju sta na lastno prošnjo stalno vpokojena, Jakob Ogrizek, sodni sluga pri okrožnem sodišču v Celju pa je začasno vpokojen. — Josip Bubnič. pisar okrožnega agrarnega urada v Mariboru je odpuščen iz državne službe.
*	Iz «Uradnega lista«. »Uradni list* po krajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 103 »Seznainek začasnih zakonov, uredb, ukazov, odločb in naredb iz res o rta ministrstva za notranje posle, ki so dobili na podstavi člena 130 ustave zakonsko moč; nadalje zakod o prevzemu portfeljev življenskih zavarovanj od inozemskih zavarovalnic ter naredbo ministrstva za socialno politiko, s katero »e predpisuje Statut »Pokojninskega zavoda za nameščence* v Ljubljani.
*	Smrtna kosa. Včeraj ob 8. uri zjutraj je kot druga žrtev rodbinske tragedije na Starem trgu izdihnila vsled notranje izkrvavitve gdč. Irena Leskovic. Tragična smrt mlade po1:o;n'°ce, ki je bila vestna uradnica ter izobražena in prijetna družabnica, je po vsem mestu vzbudila sožalje. Pogreb se vrši danes ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji lahka žemljica! — Umrl je v Ljubljani g. Jože Kunstler, posestnik in kovaški mojster na Lepi poti 1. Pogreb danes ob 4. uri popoldne na pokopališče v Viču. — Na Kalcih pri Gor. Logatcu je umrla posest-nica ga. Marija Gostiša. N. v m. p.l
*	Zvišanje mezd stavbinskemu delavstvu. Pogajanja s stavbinskim delavstvom so se povoljno zaključila in so se mezde za vso Slovenijo zvišale z veljavnostjo od 30. septembra tako le: polir-jem za normalno delovno uro na 28 do 35 kron; preddelavcem na 23 do 28 K: izučenim ptfofesionistom na 21 do 25 K; kvalificiranim težakom na 17 do 20 K; težakom na 13 do 17 kron; mladostnim delavcem na 10 do 13 kron; delavkam na 10 do 13 kron in vajencem na 10 do 17 kron na uro. Za polirje in predde-lavce velja dogovorjena odpoved, za ostalo delavstvo na ni odpovedanega roka»
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se
je v mestni občini ljubljanski v dobi 24. do 80. septembra narodilo 38 otrok, med temi 1 mrtvorojenec, umrli pa so 4 moški in 16 žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer: 2 osebi za jetiko, 2 za možgansko kapjo, 2 za srčno hibo, po 1 za pljučnico, dušljivim kašljem. trebušnim legar-jem, otročiško vročico, zastrupljenjein rane in za rakom, 7 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na in-fekcioznih boleznih je v tem času obolelo 7 oseb: 3 na griži, 1 na škrlatici, 1 na trebušnem legariu, 1 na dušljivem ka-šlju in 1 na otročiški vročici.
*	Poštna zveza Ljubljana-D. M. v Polju. Počenši s 1. oktobrom odhaja poštni voz iz D. M. v Polju ob sedmih zjutraj ter prihaja v Ljubljano ob 8. uri zjutraj; iz Ljubljane pa se vrača ob 8.15 ter dospe v D. M. v Polju nekoliko minut po 9. uri.
*	Nemci kupujejo naše šume. Iz Bele-krajine nam pišejo: Pisali ste že o postopanju g. Josefa Hoffmanna. ki še vedno meni, da se nahaja »v starih časih*. Evo Vam najnovejše njegove transakcije. Pred štirimi meseci je Hoffmann sklenil z vlastelinom Kii.hmelom iz Gradaca kupno pogodbo za velik kompleks hrastovih in jelovih gozdov za ceno, ki je bila da-leko izpod prave vrednosti teh gozdov. Okrožni agrarni urad je zato odklonil odobritev. Sedaj je skušal g. Hoffmann dobiti od Kiihmela novo pogodbo. Ta se je branil, češ da mu je bila prva izsiljena zlasti s tem, da sta ga Hoffmann in njegov odvetnik strašila, češ prodaj sicer ti bodo nove odredbe agrarne reforme vzele vse. Sedaj se menda vsa trojica medsebojno toži. G. Hoffmann skuša natvesti javnost, da kupuje omenjene šume za Belokranjski rudnik, kar pa ni res. Gre marveč za čisto špekulacijo in žo se pojavlja v ozadju neka drutra nem ško-židovska firma. Žalostno je, da neki naši ljudje Hoffmanna podpirajo, ako-ravno vedo, da je ta človek nedavno psoval naše ljudi z «Windische Hunde*. Ne vmešavamo se v prodajo šum tem manj, ker je upati, da se razvije ako pridejo šume v roke marljivih in veščih ljudi, lepa domača, industrija, ki bo marsikateremu našemu človeku dala kruha. Toda oblasti bi ne smele pripustiti, da prehajajo lepi gozdni kompleksi v roke nemških špekulantov, ki še toliko takta nimajo, da bi se bili naučili spoštovati narod, med katerim živijo.
*	Neslaven konec slavne sfere. Koliko vika in hrupa je bilo pred nedavnim! Plakati so vabili: »Citaite današnja razkritja o gledališki aferi!* «Naprej* je pisaril bombastične članke, grmel, navajal dokaze — včeraj pa. ko ie bilo na sodišču treba kaj povedati ali vsaj poizkusiti, da bi kaj povedni, pa »Naprej* svojih lastnih člankov ni niti — Stal! Pa bi bil vsaj poizkusil če še tako klavrn dokaz resnice, o tem sploh ni bilo govora! Tako je bil odgovorni urednik obsojen zaradi zanemarjene pažnje na 3000 kron globe in na objavo sodbe. Tako se končujejo pri nas »velike afere*, tako se »razkritja* — skrijejo zopet za plot, kadar bi na kompetentnem mestu moral mož zastopati svojo besedo...
*	Navijanje cen se nadaljuje. Opeto--ano smo že imeli priliko, da objavimo došle nam pritožbe o nečuvenem navijanju cen za knjige. Vsak rekord pobijo brez dvoma »Katoliška*, ki menda zato tako draži knjige, da pokrije svojo zgrad bo na Gosposvetski cesti. Ta založba računa n. pr. za staro izdajo Grafenatier-jeve Zgodovine slovenskega slovstva 200 kron. Knjige, katere je še pred nedavnim kupila od Matice po 6, 8 in 10 K, r.. pr. zvezke Knezove knjižnice ali Dostojevskega »Zapiske iz mrtvega doma*, pa proda:a sedaj po 120, 160 in 180 K! Takšen »Bombengeechaft* dela ta knjigarna z »Matičnimi* knjigami, zalogo raznih Zbornikov in drugih knjig, od katerih si ni obetala sličnega dobička, je pa spretna kulturna trgovka pustila pri Matici. Razumljivo je sicer, da letošnje cene ne morejo ostati enake predlanskim, z ničemer se pa ne da opravičiti takšno ne-čuveno navijanje, ki spravlja podjetje po pravici v slab glas in ki zadene v prvi vrsti neimovite sloje, uredništvo, učiteljstvo. dijaštvo. Takšno postopanje je škodljivo širjenju slovenske knjiee in za peljuje tudi druga založništva, da bi se tudi ona lotila navijanja, ko vidijo da so za katoliško navijanje cen nikdo ne briga in da državno pravdništvo brezbrižno trleda takšno profitarsko poslovanje kulturno-bojnih avtonomistov.
*	Smrtna nesreča. Smrtno se je ponesrečil tovarniški delavec Janez Jalen. Vr tal je s strojem v skalo v kamnolomi: cementne tovarne v Mojstrani. Utrgala se je skala nad njim, padla na Jalena in ga ubila.
*	Na celjskem mestnem magistratu se
je pred dobrim mesecem obesil magi-stratni hišnik Firndradt. Celjski dopis nik »Napreja* je napravil iz tega tragičnega slučaja celo afero ter naravnost ne okusno in osebno napadel celškega žu pana. češ da ie on zakrivil njegovo smrt. ker nima socialnega čuta do revežev. V zadnji seji obč. zastopa se je pa dognal pravi vzrok samomora. Firndradt je da-pravi vzrok samomora, Fimdratd je dalje časa jemal v trgovini Wogg razna živila na ime maristratnesra slusre St. na ta način, da je falzificiral njegov podpis. Ko se mu je prišlo na sled, se je na večer opijanil in ponoči obesil v magistrat-nem dosIodju. Ako bi imel celiski donU-
nffe »Napreja* le količkaj čuta za poštenost in resnico, bi moral sedaj popraviti veliko krivico, katero je storil nad vse-korektnemu celj. županu. Tega sicer ne bomo doživeli, kvečjemu, da se bo zopet na prav robati naičn obregnil nad eno ali drugo neljubo mu osebo.
• Velika vlomilska družba pod ključem. Kakor znano je bila v Ljubljani ter v bližnji in daljnji okolici v zadnjjh mesecih izvršena cela vrsta vlomov in tatvin, ni se pa moglo priti drznim storilcem na sled. Sele v drugi polovici pro-šlega meseca so kriminalni organi prijeli pred glavnim kolodvorom v Ljubljani tri postooače, pri katerih se je našla srebrna žlička, ki je bila, kakor se je ugotovilo, ukradena dne 7. septembra pri posestniku Mulcu na Poti v P.ožno dolino. Nadzorniku Habetu se je posrečilo izviti aretirani trojici obsežno priznanje
o široko ra-zpleteni vlomilski akciji, ki obsega nad štirideset vlomov in tatvin. Kot "člani velike vlomilske družbe so bili doslej aretirani: delavci Jakob Ča-dež, Jože Fine. Ivan Sorko, Jože Petrič, Ivan Sušnik, Štefan Bašelj, Alojzij Skod-lar, Adolf Avčnik in Ivan Knlmar. ključavničar Ladislav Zibert, mizar Franc Brezovar, zidar Ivan Kastelic ter delavki Angela Gvardijan in Josipina Medved. Preiskava se energično nadaljuje.
*	Mlada detoraorilca. Okrožno sodišče v Novem Sadu je dovršilo razpravo proti 151et-nemu Nikoli 2iviču in 121etni Je-ki Crkvevački zaradi umora njunega nezakonskega deteta. Slučaj sam po sebi je zanimiv, ker smatra zdravništvo šele z dovršenjem 121etne starosti kot najzgodnejšo dobo pubertete, medtem ko je Je-ka porodila že z 11 leti in 10 meseci. Oba mlada roditelja sta priznala, da sta dete po porodu iz strahu pokopala blizu domače hiše. Z ozirom na mladoletnost obeh obtožencev je sodišče izreklo blago kazen: Nikola je bil obsojen na 2 leti in 3 mesece, Jeka pa na mesec dni zapora.
*	Amerikanskl dvoboj. Kakor poročajo iz Petrovaradina, se je tamkaj ustrelil ruski emigrant dr. Viktor .Tuljanski. O motivu njegovega samomora dozna-vajo novosadski časopisi: Dr. Julianski se je zaljubil v ženo ruskega slikarja Sidlovskega. Umetnik je razmerje zapazil in je izjavil Juljanskemn, da mora eden izmed njiju iz sveta. Domenila sta se za amerikanski dvoboj in Juljanski je potegnil črno krogljico, vsled česar se je moral ustreliti. V nedeljo zvečer so ga še videli v družbi Sidlovskega in njegove žene, ponoči pa se je ustrelil.
Tatvina v ptujski «Vinariji». Ze dalj časa je bila ptujska policija obveščena, da iz kleti »Vinarije* zmanjkujejo množine vina, vendar se tatovom ni moglo priti na sled. Prošlo soboto ponoči pa je stražnik opazil, da prihajata iz »Vinarije* dve osebi, skrbno zaviti in nenavadno obsežni. Ko sta zagledala- stražnika, sta čudna ponočnjaka začela bežati, ven dar ju je stražnik dohitel in aretiral. Nosila sta" v posodah 18 litrov vina. Eden tatov je bil, kakor poroča »Tabor* socialdemokratski občinski odbornik ptujske občine Kaiscrsberger, bivši uslužbence, -j Vinarije*.
* Brezvesten klebnsar. Tomaž Kozjek Ljubgojne pri Horjulu je bil te dni aretiran, ker je nakupoval vse za raznimi, tudi nalezljivimi boleznimi pogincle živali, katere je podelal v klobase ter jih prodajal gostilničarjem in trgovcem. Orožniki so ga zasačili, ko je ravno peljal svonm odjemalcem večjo množino takih zdravju škodljivih klobas.
m. ob T. uri zvečer; za stenografijo v torek, 10. t. m. ob 7. uri zvečer vsi v društvenih prostorih, Cesta na gorenjsko železnico 6. Do pričetka vsakega tečaja se še sprejema nove prlglase. Glede ostalih tečajev bomo potrebno še sporočili. — Tajništvo društva zasebnih nameščencev.
•	10. oktober. Za dneve pred in po obletnici plebiscita Izda »Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev* v Ljubljani na našo prošnjo plačilne listke našega društva. Prispevki, ki bodo na ta način do-šli društvu, so namenjeni v obrambne svrhe našega življa na Koroškem. Prosimo cenjeno občinstvo, da to blagohotno upošteva.	»Gosposvetski Zvon*.
•	Občni zbor »Slovenskega zdravniškega društva». »Slovenskega zdravniškega društva, izredni občni zbor se vrši 12. t. m. ob 16.30 v mestni posvetovalnici. Spored: 1. Poročilo odbora. 2.) Volitev članov pokrajinskega zdravstvenega sveta. 3.) Volitev upravnega odbora jugoslovanskega lekarskega društva. 4.) Slučajnosti. — Odbor.
•	Društvo «Vrtnarska šola» ima Izredni občni zbor v Kranju dne 8. t. m.
f- Priporoča se špedicijo	A
R. RANZINGER !
1	Ljubljana — Jesenice. 33 J
*	Shod radi nevzdržnih razmer na leznicah. Trgovska in obrtniška zborni-
ca v Ljubljani poživlja trgovce, industrlj-ce in obrtnike, da se v čim večjem številu udeleže tega važnega shoda, ki se *rši v petek, dne 6. oktobra ob 10.15 dopoldne v veliki dvorani hotela »Union* v LJubljani.
*	Cirkus Henry v Ljubljani nam sporoča, da je zastopnik uprave cirkusa odpotoval v Berlin po nove atrakcije, kakršnih se v Ljubljani še ni videlo. Publika lahko pričakuje najlepši uspeh. Program se naknadno objavi. Največja senzacija v Evropi!
Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
cdastovsnla
se takoj proda
rman"
8 mesecev star, črnorjave barve, garantirano prave in čiste pasme. Naslov ▼ uprarništvu »Jutra*.	3414
1,000.000 karon
sc investira v dobretdoče tehniško podjetje. Praktično sodelovaje pogoj. Ponudbe pod ,,V. V. fQS9" na upravni&tvo Jutra.
se išče proti visokim obrestim in dobri
garanciji za en ali dva meseca. Ponudbe pod „Dobra garancija"
na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št- 5. 3«i
rana)* d* 80 btaedl Oln. S"—, »Mitih *adal|n|!h S basadl t Din. — Trgovakf eglaal, doplt<r»a«!a, »*-pramlinlna d« BO botedl 5 Oln.. »»»kili nadal|n|ll> S bHi<S 2 Din — Plač« aa «apr«|. (Lahka ta<fl » —znamkah.) N« .preianja a* odgo»ar]a l% •«• !• »proSanju prllofan« mamka «a odgovor, ——
Gospodična,
Ui je dovršila slov. trgovsko šolo z odliko, zelo poraiina moč, želi mesta v večjem podjetju ali banki. Pismene ponudbe na upravo »Jutra.* pod »Dobra moč*.
Dotični bi mogel preskrbeti premog in drva. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Miren stanovalec*. 3405
Ha hrano ln stanovanje
so sprejmeta dve boljši gospodični. Poljanska cesta 13, IL nadstr., desno. 3406
Gospodična, 3337
vešča strojepisja, stenografije, knjigovodstva in korespondence, išče službe. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takoj*.
Krojaški pomočnik,
zmožen vseh krojaških del, išče mesta. Naslov pove nprava »Jutra*. 342o
lave
Psi in dve ps;.c:
čiste volčje pasme, tri mesece
stari, se takoj prodado. Novo mesto, žan Jarmerijska vojašnica. 3425
Zamenjam stancv&nje
z dvema sobama, v sredini mesta s sličnim ali z jedno sobo v bližini središča mesta. Naslov pove uprava »Jutra*.
3385
Pisalni stroj 3400
iRemington*, model 10, s slovensko abecedo, nov, še ne rabljen, so proda. Cena po dogovoru. Ponudbo pod »Re-miiigtou* na upravo »Jutra*.
*	J. A. D. 'Triglav*, podružnica v
Ljubljani, opozarja svoje člane, da se imajo tovariši, ki reflektiraio na hrano v menzi zadruge j. n. a. d. »Jadrana*, takoj javiti pri tov. predsedniku Mejaku, v akademskem kolegiju (vsak dan, dopoldne od 8. do 10. ure, popoldne od 13. do 15. ure). Tovariši, ki žele vstopiti v j »Triglav«, se naj zglase istotam. — Od-j bor.
c Cvetlični dan v prid «Akademskemu \ društvu jugoslovanskih tehnikov v Ljub Ijeni* privede v nedelio dne 8. oktobra ljubljanski tchnikl-akademiki. sko društvo jugoslovanskih tehnikov ie strogo strokovno in ima namen izobraževati svoje člane (ki pripadajo vsem oddelkom tehniške fakultete ljubljanske univerze) v tehniški stroki s tem, da vzdržuje knjižnico (ki šteje t. č. nad 1000 tehniško strokovnih knjig), prireja znanstvena predavanja, diskuzije in poučne izlete, ter daje društvenikom kot bodočim inženirjem priliko seznaniti se s svojim sociialnim stališčem v življenju. V današnjih razmerah si tehnik-akademik ne more iz lastnih sredstev nabaviti ves za študij neobhodno potreben studijski materija! v ožjem in širšem smislu besede in je strokovno društvo, ki se ima boriti s težkim denarnim položajem poklicano nuditi diiaštvu gmotne olajšave pri strokovnem študiju. Dijaštvo uverje-no, da najde pri prebivalstvu bele Ljubljane umevanje za svoje težnje prosi za velikodušno naklonjenost na cvetličnem dnevu.
*	V Sokolskem domu v Domžalah se
vrši v nedeljo dne 8. oktobra 1922 vinska trgatev. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 3 Din. Prijatelji Sokolstva ter dobre ln neprisiljene zabave vabljeni! Zdravo!
*	Pričetek tečajev Društva zasebnih nameščencev v Ljubljani. Izmed naznanjenih tečajev prično tečaji: za srbohrvaščino v petek 6. t. m. točno ob 8. uri zvečer; za Ualilanščino * oondellek 9. t
Gramofon,
prvovrstni, t 42 ploščami (opera, opereu, pies,_ kupiej prav ceno prodam. Naslov v upravi »Jutra*. 3308
Išče se soba,
strego se; ariraua, za društvena name ie, tndi v novi zgradbi. 1'lača te zelo dobro. Pripravljeni bi bili tudi deliti sobo s kakim drugim društvom, ki ima že prostore, proti plačila polovice najemnine. Cen ene ponudbe se prosi na upravo »Jutra* pod »Društveni pro3'ori».
si ogledajo po-estvo tekom 14 dui. Cena eden milijon 600.000 K. Franjo Štante, Nova vas, St. Jurij ob južni železnici. 3299
Ženitna ponudba!
Milijonar, posestnik, trgovec, brez otrok, v lepem kraju Slovenije, v najlepših letih, bi se rau v svrho ženitve seznanil s premožno gospodično ali vdovo. Starost 25 do 40 let. Le resne ponudbe pod »Briljantno* na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3427
3411
Gospod, 3416
21 let star, trgovsko naobra-/en, želi znanja z gospodično 19 do 20 let staro. Ponudbe s fotografijo, ki se vrača, na »Poznanstvo*, poštnoleže-09 Ljubljana.
m
Instrukeijo 3423
Dva. dija
iščeta stanovanja z zajutrkom ali brez njega. Pismene ponudite je po Jati ca upravo j išče visokošolec za realne t Jutra* pod »Dra dijaka*, j predmete- Pismene ponudbe na upravo ,Jutra' pod »9999*.
25 delnic
Siov. trg. deln. družbe pro.Iam. Ponudbo pod »Delnice* na upravo »Jutra*. 3359
oktobra | g p0!Cbniin vhodom v okolici, Akadem- ] 07.jrana. predmestju Ljubljane se išče. Ponudbe na npra*o »Jutra* pod »Soba št. 3424*.
Soba s hrano
Velika hiža, 3388
pripravna za, večjo trgovino ali kako poajeij?, z obsežnim dvoriščem v Ljubljani, v sredini mesta, se proda. Poslopje ie v dobrem stanju, ne dolgo kar zidano. Cena dva milijona dinarjev. Kupec naj nošlje svoj naslov na upravo »Jutra* pcid »Velika hiša*.
£tepo posestvo,
ki leži v Št. Jnrijn ob južni
gedmošoleo
išče v instrukeijo prvo- ali drugošolca. Cenjene ponudbe pod »Sedmošolec* n» upravo "»Jutra*. 3412
Gosli poučuje
bivii učitelj »Glasbene Matice* po najnižjih cenah. Naslov pove uprava »Jutra*.
priporoča se 3415 cenjenim damam za izdelo-
vanje žametnih, svilenih in
cesti in železnici na ravnem. Zemlja je prvovrstna. Hiša je lepo sidaa* ter obstoji iz dreh sob, kuhinje, pritikline ter kleti. Zraven udan hlev z velikim^ prostori, poljedelski stroji itd. Nadalje lep sadonosnik z različnimi vr-
se olda takoj enemu, oziroma
dvema gospodoma ali gospo-1 "^t^ Takoj .a domom dičnama. (Poseoen vhod, elek- j	J, ;r. kraJsen gozd z
trična luč.) Naslov no^	-v.
uprava »Jntra*
pove 3401
Železniški uradnik.
samec, išče mesečna sobo.
samim'	» lesom smre-
kami, hrasti, bukvami itd. Posestva j' okoli 16 oralov. P.edi se 'ahk-> 7 do 8 glav živine. Kupci se vabijo, da
berger, Dunajska cesta 9
Pozor, mizar ji 1 3419
Strojno mizarstvo z inventarjem, s kompletnimi stroji, z vodno močjo 12 konjskih sil, takoj dajem v naj«m. Ivan Pretnar, mizarstvo b strojnim o bratom, Mlino - Bled 51.
Ha dobro domačo hrano
se sprejme gospod, Naslov pove uprava »Jutra*. 3428
em
ST.
Zidarsko akordno partijo
8 do 10 zidarjev za ometna dela v Ljubljani, približno dva tisoč kvadratnih metrov, se ===== išče za takoj. =====
jjSIiOCtS&AD" Ljubljana-Spod. Šiška.
Za skupno strokovno pisarno Gremija trgovcev Celje, Gre-miia trgovcev okolica Celje in Trgovskega društva v Celju se išče v trgovskih in finančnih zadevah 3429
dobro vpeljan vodja.
Ponudbe do 15. t. m. na predsedstvo Gremija trgovcev Celje.
IIlUllllllllilllllllBilllUlIlllllISIBBIlBlBSSIIBIll
gabrijela zapolska*
Ljubezen na počitnicah
Roman.
Tuska, je vzela listeik in svinčnik, podpisala potrdilo tar počasi odprla brzojavko... Bilo je v njej le par besed:
»Ostanita Se. Denar in pismo sledita.
Žebrowski.»
Vsa je zardela od veselja, vendar je dejala povsem ravnodušno:
t Od moža. Počakam naj pisma,*
Poržicki je nervozno kadil cigareto, a ni rekel ničesar. Samo v očeh mu je zažarela globoko skrita iskra.
Tuska je zložila telegram in ga zataknila za pas. Takoj je začela iskati pretveze, da bi bila sama na samem s Poržickim. Tožila je, da jej je hladno. Poržicki se je ponudil, da jej prinese pelerino in je urno odšel v sobo. Ko je bil že pri vratih, je vstala Tuska in zaklicala:
»Ali ne! Raje bi imela jopo!*
Naglo je stekla za njim in je že po-poti potegnila brzojavko izza pasu.
Pozabila 6ta, da so vrata verande steklena in so zastori odgrnjeni. Poržicka je videla, kako mu je izročila telegram, kako ga je čital in ga vrnil ter jej dolgo poljubljal roko. Jasnih, veselih obrazov sta prihitela potem zopet na verando.
A še nekdo je videl ta prizor... Pita... Še bolj se je razžalostila, ker vsak trenutek jej je prinašal novo potrdilo, da je izobčena iz nekdanje »trojke*. S strahom je razmišljala, da odide jutri še gospa Poržicka, a ona ostane sama, popolnoma sama, in začela se je bati te samotnosti...
A tudi Poržicka je Čutila kakor Pita, da je odveč, da se mora odstraniti, ker se bliža nekaj nevzdržnega,
opasnega ... _
XXV.
Nenavaden čut je preveval Tusko, ko se je s Poržickim in Pito vračala s kolodvora, kamor so bili spremili gospo Poržicko. Nekako olajšana je bila, kajti zdelo se jej je, da jo nemirne oči te dobre žene svare in nečesa prosijo, kar jo je spravljalo povsem iz ravnotežja, Ljubezen, ki je tako nepričakovano prodrla v njeno življenje, jo je že itak vso zbegalo.
Tuska se je resno zaljubila v Poržickega. Mladi igralec se je neprestano trudil, da bi vplival na Tuskino fanta-
zijo in se jej kazal od najboljše strani. Tuska je živela zato v večni omami in ni bila več sposobna dajati si odgovora za svoja dejanja in nehanja. In prihajala je počasi doba, ko so se pogledi zaljubljencev vedno bolj pogosto kakor ostre puščic« pogrezali drug v drugega, ko so se roke dotikale čim večkrat, čim dalje, čim silnejše.
A potem besede, odtrgane, neizgo-vorjene, ki so vele med njima kakor cvetlični prah, ki ga veter raznaša.
Včasih so stale ob Tuskini postelji različne cvetlice, ki jih ji je prinesel Poržicki tekom dneva, ali jih je mimogrede zagnal skozi okno v sobo ali na verando. Tudi Poažicki je imel na svoji omarici včasih vrtnico ali par narcis, ki jih je prinašala Tuska od vrtnarja iz mesta.
Tuski se je nabral že cel muzej spominov. Stopala je v to, kar imenujejo ljudje — drugo pomlad ...
Resnično... druga pomlad!
Vsa rožnata je, bela in zlata. Oči so postale jasnejše, usta bolj rdeča, lasje so se vsi zlatili, ušesca so bila bolj rožnata, roke gladkejše hoja samozavest-nejša. Vsa se je divno izpremenila.
Nič več ni ležala zjutraj dolgo pod nakopičenimi odejami. Z veseljem in nasmehom je pozdravljala solnce. Sedela je na postelji, razprostrla svoje zlate lase in gledala naravnost v okno, odkoder sta prihajala razkošna svetloba in hlad.
Poržicki jo je naučil take tihe molitve. On jej je rekel, naj izpostavlja obraz, vrat, prsi, vse telo temu oživlja-jočemu vrelcu. In čudila se je sami sebi, kako se je mogla prej jeziti, kadar je skozi okna prodiral jasni dan, in se kakor krt v jamo zarivati v postelj.
»Naspimo se še dosti v grobu,* jej je dejal nekega dne smeje Poržicki, ko je ob petih zjutraj potrkal na njena vrata.
Malo nato je hotela Tuska tudi Piti zaklicati:
»Vstani, naspiš se, kadar umrješ?!* Ali hotelo se jej biti sami... s Poržickim.
Pita, to je bila ulica Warecka... z omejenim, malomestnim, vljudnim možem, molčečimi dečki, skratka z vsem, česar se Tuska sedaj ni marala spominjati.
Hotela je živeti sedanjosti... eoln-cu... goram... in — ljubezni!... Naposled je dospelo pismo od moža.
»Ljubljena fena!
Jako drago mi je, da Ti morem poslati še dvesto rubljev. Prosim Te, ne odpotuj, nego zdravita se dalje s Pito in uživajta zrak. da ne bodo stroški zaman. Preskrbel sem denar in imam obljubljenih še petdeset rubljev; to je potem vse, kar morem dobiti. Potrudim se, da dolg kmalu poplačam. Štedi, kolikor mogoče z denarjem, da moreš ostati dlje časa. — Moral sem premeniti restavracijo, ker so mi začeli dajati slabo hrano. Sedaj jem samo juho in kuhano meso; na tem si ne morem pokvariti želodca. Ves čas me je namreč bolel želodec, zato ne večerjam več zunaj Prinašam si domov kaj od mesarja in portir mi segreje samovar. Škoda, da si vse zaklenila in imam samo eno čašo, ki jo uporabljam za snaženje zob in za pijačo. Prav ista je z brisačami. — Dečka sta zdrava, samo čevlje sta strgala in jima moram nemudoma poslati nove iz Varšave. — Tukaj je strašno vroče, V pisarni je že naravnost neznosno. Ko sem se včeraj vračal, sem mislil, da se onesvestim. — Palme imajo še vedno uši, tobak ni nič pomagal. Tudi žim-nice zračim na balkonu, ker solnce baje pomori bakterije. — Pošiljam Ti torej 200 rubljev. Sedaj je kurz 126.60. Pazi, da te ne opeharijo. Poglej v časnike! — Drugega Ti nimam ničesar poročati. Poljubljam Tebe in Pito.
Tvoj zvesti soprog
Walery.»
Tuski je omahnila roka s pismom, in dolgo je sedela molče na verandi.
»Bolan želodec — brisača — Saša — kuhano meso — palma, bakterije... kako trivijalno jo vse to, kako žalostno in brezbarvno!* si je mislila, «... in kako daleč!*
Na kolena jej je priletel čudovito lep, temen mak.
<0 čem razmišljate,* jo je vprašal Poržicki, oprt ob ograjo verande. »Kako lepa ste danes! Vaše oči so še mo-drejši kakor turkizi v Vaših uhanih. In ta krasna bluza!*
Poržicki je potopil svoj pogled v prozorne vstavke, skozi katere so je svetlikala rožnata polt. »Atlas!*... je dejal smehljaje. Tuska se je delala, kakor da ga ne razume.
»Ali to je vendar svila in irlandski v6tavki.»
»Govorim o tem, kar je pod vstav-
ki.*
Rdečica je oblila Tuska, a zardela je še bolj, ko je zagledala poleg sebe Pito.
»Kaj hočeš?* je vprašala oeorno.
»Dobila sem razglednico od gospe Poržicke,* je odgovoril otrok boječe in žalostno.
Tuska je vzela karto in je čitala nekaj toplih, milih, dobrih besed. Zanjo so sledili prijateljski pozdravi. Bilo je, kakor da govori plah glas iz daljave. Da bi zabrisala ta vtisk, se je obrnila Tuska k Poržickemu:
»Ali je mama pisala tudi Vam?*
»Da! Davi!*
»Kaj piše?*
»Oh. nič posebnega. Srečno je dospela domov. Vzhičena je o Vas, o Piti, o Zakopanem, o meni. skratka — o vsem!* — Zamolčal pa je glavno vsebino pisma: gorečo, dasi neizgovorjeno prošnjo, ki je donela iz vsake besede.. Ze zaradi Pite...»
Toda bil ie že predaleč. Poržicki je namreč že prišel do one točke, kjer se zdi, da izgubi moški vso svojo voljo in kakor z zavezanimi očmi drvi naprej.
Tiho in mirno, kakor je prišla, se je odstranila Pita in je šla na cesto, kjer so zidali novo kočo. Ondi je sedla na kup tramov; sklenila je ročice ter gledala na zlate stružke in na lastne no-žice v brezhibnih belih čeveljčkih ...
Nenadoma je stopila pred njo Obi-dowska. Otožno je gledala dra-žestno deklico ter se spominjala svoje Hanus-je, ki jo je pred mnogimi leti pokopala na pokopališču tam za cerkvijo. Bila je njena edinka in lepa kakor sveta podobica,
»Koliko let je že tega?* je razmišljala med tem, ko je gledala na tramih sedečo Pito. »Petindvajset gotovo že.. Imela je velike modre oči in jako svetle lase... Deset let jedva je imela, pa je bila močna kakor odraslo dekie. Prav kakor gospodična je sedela na brunih ter sklepala ročice kakor k molitvi. Solnce jo je čisto tako obsevalo : kakor malo gospodično, in njeni lasje so se prav takole svetili. In jaz sem gledala iz stare koče nanjo, ponosna in vesela ...»
Pita je dvignila pogled od svojih be-čelih čeveljčkov in je pogledala gospodinjo.
»Ali se Vam toži?* je vprašala Obi-dowska.
»Ne!* je odgovorila Pita kratko. Toda staro kmetico je mučilo uničujoče hrepenenje, zato je čutila njeno
bol. Prišla je pravkar iz koče, kjer je •Jožek besen planil nanjo, potem ko je prespal svojo pijanost. Nič več ne mara piti in ne pri stavbi delati, samo na gore ga vleče, ven v svobodo. Stare ženo je utrudil ta neenaki boj z mladino in trapila jo je neizrekljiva bojazen, da ostane sama v koči, čakajoča smrti, ako bi Jožek »znorel* in utekel. Osvojila jo je strastna želja, da bi se mogla koga oprijeti ali ga priviti k sebi. In tako se je spomnila Hanusje, ki že davno spi na pokopališču v svoji mali rakvi.
»Otrok je več vreden kakor dedec,* si je mislila in je nehote iskala z očmi Tusko. Ze dolgo je opažala, da se nekaj plete med mlado ženo in njenim gostom.
»To je stvar gospode,* si je dejala goralka. »Ampak ko bi imela dovolj poguma, bi šla k tej gospej in bi jej za-vpila na ves glas:
»Otrok je več vreden kakor dedec!* »Ubožica, sama 6edi tu!* je razmišljala. Zahotelo se jej je, da bi pogla-dila to zlatlo glavico. Toda Pita je bila jako nepristopna... Nerada se je oddaljila kmetica in je nemirna tavala po dvorišču sem in tja.
Pita se je vdala 6vojim mislim. Tožilo se jej ni po očetu, niti po bratih, tožilo se jej je po gospej PoriSicki. Spomnila se je njenega sladkega glasu, njene nežne ljubeznivosti in vsega, kar jej je gospa govorila.
»Glej, draga Pita. da nikdar ne zapustiš svoje mamice, nego ostaneš vedno pri njej, kakor 6e spodobi dobri hčerki.*
Tako jej je pisala gospa Poržicka (Dalje prihodnjič.)


m
Rezi roj. Fiiipowsky Dr. Josip Sašel
»» poročena
Preralje, dne 2, oktobra 1922.

3422

TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte
Zbirka »Slovenski pisatelji".
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. —
II. zvezek. — HI. zvezek. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. Dr. It. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. Levstikovi zbrani spisi. Uredil dr. A. Zigon. — I. zv. (v tisku).
Izven zbirke:
Fr. Milanski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. Anton Novačan, Vele j a. Drama. Broš. in vez. Damir Peigd, Tik za fronto. Broš. in vez. Ante Debeljak, Solnce in sence. Pesmi. Broš. in vez. Fr. Zbašnih, Pesmi. Broš. in vez. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. in vez.
Dr. Iv. Lah, Nož na Hmeljniku.
Simon Jenko, Pesmi. Vez. in broš.
Eenr. Ibsen, Gospa z morja, igra v petih dejanjih.
Prevel Voj. Molč. Branislav Nušič- Govekar, Navaden človek, šala v treh dejanjih.
Zbirka „Prosveti in zabavi".
Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. in vez. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. in vez. Dr. E. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. in vez. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. in vez.
Zbirka Mladinskih spisov.
Dr. 1. Sorli, Cirimurci. Povest s slikami. Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. E. natis. Broš.
Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Vez.
Dr. 1. Sorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. in vez.
Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez.
1. Waschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami, vez.
Zbirka Prevodne knjižnice.
F. M. Dostojevskij, Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih, vez. v eni knjigi.
Fdmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. in vez.
Mig. Cervantes, Tri novele Broš. in vez.
Anatole France, Pingvinski otok. Broš. in vez.
Barbusse, Ogenj. Broš. in vez.
Andrejev. Plat zvona. Broš. in vez.
Strug, Jutri. Broš. in vez.
A. Cehov, Sosedje in druge novele. Broš. in vez.
Sienkieicicz, Z ognjem in mečem. Roman (v snopičih — dosedaj dva snopiča).
Shakespearjeva dramatična dela.
Prevel Oton Zupančič.
Sen kresne noči. Broš. in vez.
Macbeth. Broš. in vez.
Otheilo. (V tisku).
„Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I. in H. zvezek: A. Mdik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, vez. — II. del, vez.
HI. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo.
VE. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma.
X.	zvezek: Stribrnj-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. in vez.
XI.	in Xn. zvezek: Mdik, Jugoslavija. II. del. (V tisku).
Zbirlia političnih, gospodarskih in socialnih spisov.
Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. Pr. Goršič, Socijalna zaščita dece in mladine. Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim.
Razne brošure.
Dr. Pr. Eešič, Vežbenica brvatsko-srbskega jezika.
Zakon o rolitvi v občinska zastopstva.
Zakon o zavarovanju delavcev.
Zakon o zaščiti delavcev.
Zakon o zaščiti javne varnosti in reda.
Zakon o obči opravi.
Dr. Ig. Rutar. Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. Pr. PLdler, Prigode gospoda Collina. Roman. Fr. Bdler, Blagajna velikega vojvode. Broš. Roman. Claude Parrere, Gusarji. Roman. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pro-sveto.
Dobivajo se vse slovenske knjige. — Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni naročniki na vse publikacije ali
samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.