časopis za mišljenje
in pesništvo
marec
april
1968
norci
dolina neštetih radosti
rej pod lipo
jezdec na strehi
dva za thule
strah
nebotičnik
triptih agate schwarzkobler
zgodbe
pesmi iz cikla lent
razmišljanja ob rdečem pisoirju
poslednja sodba
oblačim se v belega vranca v divjega konja
mrtvi planet
pesmi
iz nedokončanega cikla o praimenovanem
kralj matjaž
dušan jovanović (313)
mirko Zupančič (355)
pavle lužan (409)
peter božič (483)
franci zogoričnik (537)
oiga cimerman (555)
dimitrij rupel (565)
rudi Šeligo (572)
andrej brvar (589)
tone stojko (594)
matjaž kocbek (601)
andrej medved (604, 613)
Valentin cundrič (619)
dane zaje (627)
jože snoj (631)
veno taufer (637)
316
PRVO DEJANJE
I. Študentovska soba.
PODSTREŠNA ŠTUDENTOVSKA SOBA V VOGALNI
HIŠI NEKE PREDMESTNE ULICE. PROSTOR JE NA-
TRPAN S POHIŠTVOM IN KNJIGAMI. V OZADJU NA
LEVI JE OKNO. DESNO OD OKNA, EDEN NAD DRU-
GIM DVA POGRADA. DRUGA DVA STA POSTAV-
LJENA OB STENO NA DESNI. NA SREDINI MIZA IN
NEKAJ STOLOV. MED VRATI NA LEVI IN OKNOM
V	OZADJU STAR KAVC. VSEPOVSOD KOVČKI, OB-
LEKE, PERILO, PLAKATI Z REKLAMAMI ZA STEZ-
NIKE, SLIKE ŠPORTNIKOV, FILMSKIH IGRALK IN
PODOBNO. V OZADJU HIŠE, NA DESNI IN LEVI
PRAV TAKO. CAS: ZGODNJE JUTRANJE URE. PRE-
DEN SE ODPRE ZAVESA, JE SLIŠATI NEKAJ GLAS-
NIH AKORDOV STAREGA DIXIELANDA, MANCA SE
V	SPODNJEM PERILU SPREHAJA PO SOBI, IŠCE
KOSE OBLEKE IN SE MED BRUNDANJEM POCASI
OBLACI. MIRKO JI POMAGA PRI ČESANJU IN LI-
ČENJU. LJUBEZNIV JE Z NJO. FANTJE SO V PIŽA-
MAH. TINE Z BRISAČO V ROKI STOJI SREDI SOBE.
S POGLEDOM IN GIBI NAPETO SPREMLJA LET
MUHE PO ZRAKU. OD ZUNAJ, SKOZI VRATA NA
LEVI, PRIHAJA GLASNO PREREKANJE IN VPITJE.
TINE ZAMAHNE Z BRISAČO IN ZGREŠI. ZACNE SE
DIVJI LOV NA MUHO. MEDTEM, KO MIRKO MIRNO
LISTA PO ČASOPISU, SE TINE TOGOTNO IN POPOL-
NOMA PREDANO PODI ZA MUHO, SKACE NA STOLE,
POGRADE, OBSEDENO MAHA Z BRISAČO IN PRIDU-
ŠENO PREKLINJA. DEKLE ODHAJA.
MIRKO:	Glej, da boš tiho šla po stopnicah... (MANCA ODIDE.)
TINE NADALJUJE Z LOVOM NA MUHO. V TRE-
NUTKU, KO SE VRATA ODPRO IN KO SE V ONEMOG-
LEM SMEHU POJAVI DUKS, KI GA JE NEKDO
OČITNO PAHNIL NA PRAG, SE TINE V SKOKU OD-
ŽENE Z MIZE PROTI VRATOM Z OCiTNIM NAME-
NOM POKONČATI PREGANJANO MUHO. DUKS IN
ZORCI, PRAV TAKO V PIŽAMAH, VSTOPITA. SLEDI
KRATKO PRERIVANJE MED TINETOM IN DUKSOM.
DUKS:	(GA PRIME ZA OVRATNIK IN POBERE S TAL. PRI-
TAJENO, GROZEČE.) Kaj ti pa je... a? Bi jih rad sku-
pil, kaj? (ŠE VEDNO GA Z LEVICO DRŽI IN TRESE,
Z DESNO PA GA IZZIVALNO TREPLJA PO BRADI IN
317
NOSU.) Se nimaš dovolj, vidim. Znova bova morala začeti
z dresuro. Sedi!
TINE:	(SEDE. PLAHO JECLJA, KAR JE NASPLOH NJEGOVA
NAVADA.) Kaj pa misliš, da si?
DUKS:	Jaz nič ne mislim, jaz sem! Ti pa misliš in misliš, pa nisi.
(MIRKU.) Udariva eno igro, Mirko. (LEŽE NA SPODNJI
POGRAD V OZADJU. MIRKO SPLEZA NA ZGOR-
NJEGA. PRIČNE SE IGRA: OBA SE IZ MIRUJOČEGA
LE2ECEGA POLOŽAJA NA SREDI POGRADA NA
SODNIKOV ZNAK MECETA NA LEVO ALI DESNO
STRAN. V PRIMERU, DA SE OBA VRŽETA NA ISTO
STRAN, DOBI PIKO DUKS, V NASPROTNEM PRI-
MERU PA MIRKO. IGRO DO PET VODI KOT SODNIK
ZORCI, KI POZIVA TEKMUJOČA S >^POZOR, PRI-
PRAVLJENL ZDAJ!« IN GLASNO OBJAVLJA TEKOCE
REZULTATE. TEKMEC IN OPAZOVALCI OB VSAKI
TOCKI STRAHOVITO ZATULIJO IN S TEM DAJEJO
DUŠKA ZMAGOSLAVJU ALI PA NEZADOVOLJSTVU,
TRUŠC IN TEMPO IGRE SE STOPNJUJE OD TOCKE
DO TOCKE. V TRENUTKU, KO VPITJE DOSEŽE VI-
ŠEK, PRIDRVI V SOBO HISTERIČNO RAZBURJEN
GOSPODAR.)
GOSPODAR: Norci! Norci! (VSI UTIHNEJO.) Norci! Dovolj! Ste razu-
meli?! Dovolj! Saj to je norišnica! Tu se že vse neha!
Temu bom napravil konec! Ta trušč, to vpitje, ta kraval,
saj me bodo tožili, zaprli! Slišijo vas kilometre daleč. In
potem ta voda! Sloni! Vsako jutro je veža popolnoma
mokra, spolzka! Kot da bi se umivalo krdelo morskih
psov!
MIRKO:	(MIRNO.) Zakaj morskih?
DUKS:	In zakaj sploh psov?
GOSPODAR: Nagnal vas bom ven, sli'ite! Ne bom menda prenašal, da
vsako jutro padam po mokrih stopnicah?!
ZORCI:	Stopnice niso mokre, ampak samo vlažne, ker je tukaj
pač povsod vlažno. Ce pa dežuje... (POKAŽE NA
STROP) potem pa je celo mokro.
GOSPODAR: Ta hiša je, ljubčki, prigarana! (SE TOLCE PO PRSIH.)
Jaz sem služil, jaz sem stradal, jaz sem zidal! In kaj? Ali
sem morda koga prosil, naj se vseli? Nikogar, a ne res
da? Vi pa, kot da bi bili na državnem prvenstvu! Razu-
mimo se vendar: v svoji hiši hočem imeti mir, a ne res da!
MIRKO:	Mir, mir, mir... Vsi bi radi mir (GA OPONAŠA), a ne
res da, gospod? A kaj, ko pa živimo v nemirnem času.
Miru ni nikjer, je vse zastonj ...
318
GOSPODAR: Poslušajte, mladi gospod: figo mi je mar vesoljni mir in
vsa prekleta politika, jaz se v take stvari ne mešam. Ne
razumem pa, kako da pet mladih, na videz čisto zdravih
ljudi vsako jutro tako zbesni, ponori, a ne res da ...
VSI:	(SE ZAKROHOCEJO.)
TINE:	(SE JECLJAJE ZGRAŽA.) Kako ste nepozorni! Ponudite
človeku stol, naj sede !
MIRKO:	Saj res! Vedemo se skrajno brezobzirno, nedostojni smo
do človeka, ki je tako ljubezniv in tako plemenit, da nam.
za borih petnajst tisoč nudi streho in takorekoč drugi
dom.
VSI:	(SKOČIJO IN Z OCiTNO HLINJENO USTREŽLJIVO-
STJO PONUJAJO S SARO PRENATRPANE STOLE.)
Izvolite ! Le čičkajte, le, a ne res da?
GOSPODAR: Hvala, ne bom sedel. In tudi ne pustim, da bi me kdorkoli
imel za bedaka!
TINE:	(JECLJA.) Ne bojte se, ljubi gospod. Dandanes ne pride
nikomur na misel, da bi dal človeku mesto, ki mu gre, in
čast, ki jo zasluži.
GOSPODAR: Nikogar se ne bojim, hvala bogu! Toliko vam povem, da
tega ne bom prenašal niti trenutek več! Kdo ste, kaj ste,
od kod ste, ničesar nočem vedeti! Svojih živcev nisem
pobral na cesti. Prvega vsi ven! Ven! Odpovedujem vam
sobo, vi pa kakor veste!
DUKS:	Dajmo, fant je, na sonce z njim !
(VSI V HIPU PLANEJO NA GOSPODARJA IN GA
KLJUB OTEPANJU IN KRIČANJU MED ZASMEHOVA-
NJEM >^POSTAVIJO NA SONCE4<. GOSPODAR SE PO-
VSEM UPEHAN ZGRUDI NA TLA IN SI NEKAKO PO-
TEGNE HLACE NAZAJ. KROHOT)
DUKS :	(SKOCI PROTI STAREMU) Ven !
GOSPODAR: (SE RITENSKO UMIKA, POTEM PA STECE IZ SOBE.)
VSI :	(SE SPOGLED A JO IN PLANEJO V SMEH.)
VOJKO:	(VSTOPI.) Kaj slišim, fantje, da ste starega namahali,
potem pa ga brez vsakega opravičila postavili pred vrata?
Na stopnicah mi je dal odpoved. Ste ob pamet ali kaj?
Kje pa bomo dobili sobo do prvega, v štirih dneh?
DUKS:	Ce je kdo živčno labilen, so zato tu tolpe zdravnikov in
štabi psihiatrov, da mu pomagajo. Možakar je socialno
zavarovan, klinika mu je na voljo ! On pa grehe po stopni-
cah navzgor in trka na naša vrata, kot da smo mi zato,
da gonimo v duïe mir in delimo nebeško mano vsem ti-
stim nesrečnikom, ki se je bogve kdo poigral z njimi in jih
pustil z jasnim očesom zreti v krasoto prve in druge sve-
tovne vojne.
319
VOJKO:	Cez dvajset let mu boš na las podoben.
DUKS :	Cepec. Kaj pa bi rad? Naj se zjokam? Ni dovolj, da se mi
stari bebec iztreblja na glavo, zdaj boš še ti začel!
VOJKO:	Poslušaj, ti osel: sit sem te do grla! Zaradi tvojih idiotskih
izpadov bomo nastradali vsi. Pojdi k svojemu očetu in mu
piskaj, kakor ti drago. Pri nas pa boš malce krotil svojo
razbrzdanost.
DUKS:	Tiho, polizanec! Pazi malo, s kom imaš opravka. Sicer pa
— še vedno imaš priložnost, da popraviš zamujeno, izja-
viš staremu sožalje, mu voščiš to in ono, čestitaš k dobre-
mu počutju in z nekaj drobiža odpraviš prerojenega star-
ca v gostilno.
VOJKO:	Pozabil si, da v tvoji zabavi nisem ne sodeloval ne užival.
DUKS:	Nikar ne izgubljaj svojega dragocenega časa! Meni je
tako ali tako vseeno. Zdaj grem k svoji Tanjici, potem pa
na debate. Z igrami pričneл'a «e nocoj. Ko bom to babo
zoral, (SE SMEJE)... boste vsi pijani. Pravi, da še ni
čisto zaljubljena; ko pa se bo v nekoga zagledala, bo lahko
frajer delal z njo, kar bo hotel. Nocoj bomo udarili, raz-
klenili, zasidrali, (RAZPOTEGNJENO) o-o-o! Manevri!
Ne bom več okleval in omahoval. Bab je v mestu dovolj
(2VI2G), sob pa toliko!
II. Brivnica v pritličju (pod študentovsko sobo)
NA LEVI PET VRTLJIVIH STOLOV Z OGLEDALI, UMI-
VALNIKI ITD. ZADAJ ZAVESA IN VRATA. OB STENI
NA DESNI JE NEKAJ STOLOV, OBEŠALNIKOV, NIZ-
KA PODOLGOVATA MIZICA ZA ČASOPISE IN REVI-
JE. V OZADJU NA STENI SLIKA. SPREDAJ NA DESNI
VHOD S CESTE. LOKAL A^ZBUJA VTIS ZAKOTNOSTI
IN JE KLJUB OČITNIM POSKUSOM MODERNIZACIJE
OHRANIL VIDEZ PROVINCIALNE STAROMODNOSTI.
MED PRELIVOM LUCi S PODSTREŠJA NA PRITLIČJE
SE OGLASIJO ALARMNI ZVOKI DIXIELAND PRIRED-
BE v^HEJ MASINCA ZAGODLs VMES, MED TEM, KO
GLASBA PONEHAVA, SE ČEDALJE BOLJ PRIBLIŽUJE
ODMEV ODDALJENEGA STRELJANJA. NA PRIZORI-
ŠČU JE LE BRIVEC, KI BRUSI BRITEV. NA ODMEV
ZADNJEGA STRELA PRISLUHNE, IZPUSTI ORODJE
IZ ROK IN HOCE STECI PROTI VRATOM. V TEM SE
ZASLIŠI MOČNO CVILJENJE ZAVOR, ZAVIRANJE
KAMIONOV IN NERAZLOČNO GRMENJE GLASOV. Z
DESNE SE VSUJE SKUPINA DELAVCEV Z AVTOMAT-
SKIM OROŽJEM. TAKOJ ZA NJIMI PRIDRVI PET LJU-
320
DI, OBLEČENIH V BOLNIŠKE HALJE, KI JIM SLEDI
SE SKUPINA OBOROŽENIH CIVIIJSTOV. BRIVEC
OBSTANE. PRVI NOREC PLANE NA STOPNICE BRIV-
NICE.
1. NOREC: Bratje! Tovariši! Borci! V imenu vseh tistih žrtev, vseh
tistih krvavih bojev, vseh tistih najčistejših, najsvetlejših
idealov naše ljudske revolucije, vseh tistih vzvišenih, ne-
dosegljivih, deviško čistih principov in načel svobode, de-
mokracije, enakosti, proletarske solidarnosti, v imenu lju-
bezni in bratstva, v imeiiu boja za sveto stvar, ki je zdaj
zavržena in oskrunjena, v imenu zubljev zgodovine, torej
v imenu začasne revolucionarne vlade, vas pozivam: Pri-
sluhnite trpljenju svojega ponižnega in razžaljenega, zlo-
rabljenega in opeharjenega ljudstva, prisluhnite utripu
časa, nareku zgodovine in jo začnite pisati s krvjo svojih
sovražnikov!
1.	GLAS:	Naj živi revolucionarna vlada!
VSI :	Živela ! Živela ! Živela !
2.	GLAS:	Dol z uzurpator ji!
VSI:	Dol! (SKANDIRANJE) Feliks — frakcija, Feliks — frak-
cija ... (PLOSKANJE IN VPITJE)
3.	NOREC: (JIH POMIRI Z DVIGOM ROKE.) Kot vrhovni poveljnik
vojaških operacij dajem ukaz vsem poveljnikom opera-
tivnih enot, da po danih navodilih organizirajo diverzant-
ske akcije, napade na radijsko in televizijsko postajo, ti-
skarno, pošto, električno centralo, vodovod in skupščino.
(POSAMEZNIKI SALUTIRAJO IN ODHAJAJO S SCE-
NE NA LEVO IN DESNO.) S tem nalogom odrejam za-
plembo tega poslopja za potrebe generalnega štaba in za-
časnega sveta revolucionarne vlade. (DVA OBOROŽENA
DELAVCA VDRETA V BRIVNICO, VRŽETA SLIKO S
STENE IN JO POTEPTATA, NEKAJ DRUGIH SE RAZ-
PRŠI NA LEVO IN DESNO IN PRODIRA PROTI VHO-
DU V ZGORNJE NADSTROPJE IN PROSTOROM V
OZADJU.) Nadalje ukazujem obkoliti hišo, zastražiti vse
dohode, zasesti dominantne strateLke točke okoli hiše in
izvršiti prisilno mobilizacijo vseh mož, sposobnih za orož-
je. Kdor ni z nami, je proti nam! Streljajte brez usmilje-
nja ! Poveljniki udarnih formacij, raport !
1.	DELAVEC: (IZSTOPI IZ BRIVNICE IN SALUTIRA) Izvolite vstopiti.
3. NOREC: Vstopimo!
2.	NOREC: Za menoj, gospodje! (VSTOPIJO V BRIVNICO. BRIVEC,
KI VES CAS NEPREMIČNO STOJI V OZADJU. PRI
PREHODU ZA ZAVESO, SE PRIKLONI. DRUGI NOREC
IN POVELJNIKI UDARNIH ENOT POSEDEJO PO STO-
321
LIH NA DESNI IN ZACNE SE TIHO POSVETOVANJE
OB RAZGRNJENIH ZEMLJEVIDIH, NAČRTIH, PAPIR-
JIH. OSTALI STOPIJO NA LEVO IN SEDEJO NA BRIV-
SKE STOLE. HIP TISINE. ŠTIRJE NORCI SE OPAZU-
JEJO V ZRCALU.)
1. NOREC: Britje!
5. NOREC: Britje!
3. IN 4.
NOREC:	Britje!
BRIVEC:	Britje ... prosim lepo! (PRICNE MILITI PRVEGA NOR-
CA. DIXIELAND PRIREDBA >>HEJ TOVARIŠI«: GLAS-
BA SE IZ PIANO NAGLO POVZDIGNE DO FORÏî: IN
ODSEKANO PRENEHA.)
III. Študentovska soba
OSVETLI SE PODSTREŠJE. VRATA SE SUNKOVITO
ODPRO, V SOBO SKOCi DELAVEC, OBOROŽEN Z AV-
TOMATSKIM OROŽJEM. PRED SEBOJ ŽENE GOSPO-
DARJA. ZDAJ ŽE OBLEČENI MLADENIČI PRESENE-
ČENO SKOČIJO NA NOGE.
AKTIVIST: Roke kvišku...! (ZAROHNI) Roke gor, sem rekel! Ta-
ko... Stojite pred vojakom revolucionarne armade. Imam
ukaz za splošno mobilizacijo. Kdor ni z nami, je proti nam!
Tega čaka krogla ... (TRENUTEK TIŠINE)
VSI:	(SPRVA NIČESAR NE RAZUMEJO. NA SMEH JIM
GRE.)
VOJKO:	Čakaj no, kolega ...! (SE TRESE OD SMEHA) Spusti no
tisto ropotuljico, pomenimo se lagodneje.
TINE:	(JECLJANJE, POSKUŠA BITI IRONICEN.) Po ... Po ...
povej vse po vrsti... S čim ti naj postrežemo?
ZORCI:	Povej naravnost, kaj misliš! Denarja nimamo, samo čas
izgubljaš.
AKTIVIST: Poslušajte fantje, res nimam časa na pretek. (V NEPO-
SREDNI BLIŽINI SE ZASLIŠIJO STRELL VSI OSTRMI-
JO.)
AKTIVIST : Videti je, da se ne zavedate resnosti položaja. (STRELJA-
NJE SE NADALJUJE.) Vsepovsod okoli vas divja vojna,
teče kri, stari svet se ruši, glave padajo. Slišite te strele?!
Ti luknjajo take, kot ste vi — strahopetne filistre, samo-
zadovoljne meščanske idiote, bebaste neangažirane bara-
be, neosveščene tipe, ki so se zavlekli v svoje smrdljive
luknje in tam glodajo svojo skorjico kruha, si ližejo rane
322
. in nimajo volje, da bi storili karkoli. (VSI SE SPOGLE-
DAJO.)
TINE :	(ŽIVČNO JECLJA.) Kaj ti leži na srcu?
AKTIVIST : Na srcu, ljubček, nič, pač pa na vesti... Že deset takih,
kot si ti. Borim se na strani tistih, ki so zoper meščansko
moralo, zoper vse bolj kapitalistične odnose, ekonomsko
korupcijo, negospodarno planiranje, nedemokratske in
nesocialistične odnose, cenzuro tiska, govora, umetnosti,
zoper nečisto igro birokratskih intrig, zoper razčlovečenje
družbenih in humanih odnosov, zoper reifikacijo, eliena-
cijo in antisocializacijo.
DUKS :	(ZAZVIŽGA V ZNAK ZAČUDENJA NAD ŠTEVILNOST-
JO PROBLEMOV.)
VOJKO:	Ta pa zna...
AKTIVIST: Dve izbiri imate: Ali greste z menoj in se s puško v roki
opravičite pred zgodovino ali pa vas pri priči likvidiram.
(VSI SO ZBEGANI IN VZNEMIRJENI)
VOJKO:	Ja..., kako... kar s teboj, pa puško v roke! kako...,
kako si to predstavljaš?
AKTIVIST: Tako kot sem rekel: čisto preprosto — z menoj ali pa
kroglo v glavo.
ZORCI:	Saj si čisto blazen, blazen! Oprosti... ne morem ti dru-
gače reči.
DUKS:	A daj no mir, no! Naše geslo je: Make love not war! Na-
čelno smo proti vojskovanju — ogrevamo se za ljubezen
in lepoto, razumeš?
VOJKO:	Nas pusti pri miru. Nas vojna ne briga, nas ni in nas ne
bo! Razbijajte si glavo sami, kakor veste in znate! NAS
v to ni treba vleči!
TINE:	(OPOGUMLJENO JECLJA.) Ser jete ga, ser jete ...
MIRKO:	In ravno danes — v soboto! Kakor da v soboto nimamo
početi drugega, kot plaziti se s puško za plotom ... Kje
so tisti časi, nismo več smrkavci... !
ZORCI:	Tako je. Vznemirjaš mirne državljane, odteguješ jih od
vsakdanjih opravkov, dela, družine ... (SE NA KRATKO
ZASMEJE) Nič ne bo, z nami že ne! Nismo tvoje krvne
skupine.
AKTIVIST : (HIP TISINE. RESNO, MALCE CINIČNO.) Je to vaša zad-
nja beseda? Prav.
TINE:	Ti kar streljaj ... Streljaj! (SE HISTERIČNO ZASMEJE.)
AKTIVIST : (NAGLO VZDIGNE OROŽJE.)
VOJKO:	Stoj! Stoj!
VSI :	(MAHAJO Z ROKAMI.) Stoj ! Počakaj !
323
ZORCI:	Kaj naj poginemo kot podgane?
DUKS:	(AKTIVISTU.) Zakaj tako naglo? Daj nam vsaj malo časa,
da premislimo ... Saj ne moremo kar tako . . .
TINE:	Mi nismo heroji, kakršnih si navajen. Uboge pare smo.
Mladi smo še in strah nas je.
AKTIVIST: (SPUSTI OROŽJE.) Prav. Naj bo. Dajem vam deset mi-
nut. Na odločitev, takšno ali drugačno, bom počakal zunaj
na stopnišču. (ODPRE VRATA.) Mimogrede... Hiša je
obkoljena. (ODIDE.)
VSI:	(SI ODDAHNEJO, POTEM PA OGORČENO PROTESTI-
RAJO.) To pa ne! Ne in ne! Tako se pa ne gremo! SPLOŠ-
NO ŽIVČNO PREMIKANJE SEM IN TJA.)
MIRKO:	Prekleto! Kdo pa sploh so ti kvazi — revolucionarji? Kaj
hoče ta tip? Da gremo na cesto in razgalimo prsi pred vo-
jaškimi bajoneti! Nastavljamo naj glave bombam in do-
bro merjenemu svincu! Neumnost! Dopovejmo mu, da
smo hipiji. Razložimo mu svoja načela — vse o rožah,
glasbi in mamilih !
VOJKO :	Povem vam, ta bo streljal brez pardona ...
TINE :	Dosti je neumen.
DUKS:	Kaj pa ti, stari, tebe je tudi pobral? He, he, he, he...
(VSI SE ŠKODOŽELJNO SMEJEJO.)
GOSPODAR: Ja, saj vidite, kako je, a ne res da?
ZORCI:	(IZZIVALNO.) Vidimo, vidimo, a ne res da? He, he, he,
v kaši si, stari ; upam, da se tega zavedaš.
GOSPODAR: VSI smo v lepi kaii, jaz nisem nič posebnega.
ZORCI :	(SE UŽIVAŠKO SMEJE.) Si, si...
GOSPODAR : Zakaj neki? Hm !
ZORCi:	(IGRA UŽALJENOST.) Odslej ne boš več tako zverinsko
ravnal z nami! Ne, ne! Le nikar ne misli, da ne vem, da
si bil med vojno pri belih ...
GOSPODAR : (PREBLEDL) Jaz ...? Kaj se ti sanja?
ZORCI:	No, no, le brez ovinkov !
VSI:	Pri belih?!
GOSPODAR: (JIH STRAHOMA MIRI IN SE OZIRA K VRATOM.)
Pst... pst... fantje zlati, dajte no mir ..., jaz pa pri be-
lih ..., jaz pa pri belih!
DUKS :	Ta je pa lepa ! Priznaj, kaj bi se sprenevedal !
TINE:	Povej vse po vrsti.
DUKS :	Priznaj, ali pa te izdamo !
VSI:	Priznaj!
GOSPODAR: Ja no, seveda sem bil, kaj sem pa hotel!
ZORCI:	Svinja.
324
VSI:	(SE Z GNUSOM OBRNEJO OD NJEGA.) Packa si, packaГ
GOSPODAR : Fantje zlati, ja ravno tako je bilo, kot zdaj. Prišli so, meni
nič, tebi nič, pa smo šli — cela vas.
ZORCI:	Po vsem tem dobivaš še pokojnino in imaš priznana dvoj-
na leta. Kako ti je to uspelo?! Kako si si drznil?! In ljud-
stvo? Kaj pa ljudstvo? Ljudstvo, ki si ga z lastnimi roka-
mi davil in moril, čigar sinove si izdajal — to ljudstvo
naj te zdaj plačuje?! Plačuje za zločine?!
GOSPODAR: A sem jaz kriv? Ravno tako sem se boril kot oni, ravno
tako nosil glavo v žaklju, tvegal nič več in nič manj, stra-
dal in vse to ... Živeti se mora, a ne res da? Mene so tako
vzgajali, druge drugače, mene so silili v eno, druge pa v
drugo!
ZORCI:	Ta človek je vpjni zločinec!
GOSPODAR: Po vojni so naše sodili in streljali, če bi se pa stvari dru-
gače zasukale, bi bili pa rdeči vojni zločinci. No, zdaj so
heroji. In vse kaže, da so se nekateri med njimi kar čez
noč prelevili iz herojev v zločince. Kar čez noč! Tako je!
Nisi dovolj dober za eno reč, ne veš, kako se tej stvari
streže, nekaj ti ne uspe napraviti, kot se temu reče, zgra-
diti, ali pa pravijo, da ti ni, in že si kriv, nisi več pravi
pred tisto čudno rečjo, ki vse skupaj naprej poriva, in že
imaš življenje na kocki! Ja madonca, a živimo zato, da
živimo, ali zato, da kar naprej neke reči naprej porivamo?
Človek si še oddahniti ne utegne, tako hitro si ti hudiči
izmišljajo novotarije.
TINE :	P p p ... Pametno si govoril !
VOJKO:	Kaj bomo zdaj?
GOSPODAR: Ja, z njimi gremo, če hočemo vsaj za hip imeti celo kožo,
biti tisti, ki imajo vsaj možnost biti pravi in imeti prav,
prav pa imajo le živi, ker konec koncev je naš namen
živeti in ne umreti, torej delamo prav, če delamo tako,
da živimo. Za karkoli se že odločimo, imamo priložnost,
da zmagamo (ZMAGOSLAVNO) in preživimo svoje na-
sprotnike! Prav je, fantje, relativna zadeva.
ZORCI:	prav je lahko eden. To je zgodovinski prav, vse ostalo
je potvorjeno. Sežgimo svoje vojaške knjižice pred njego-
vimi očmi! Polijmo se z bencinom! Uprimo se, saj nismo
v južni Ameriki, da bi sledili vsakemu kaplarju, k slu-
čajno pride mimo in se gre puč!
GOSPODAR: Povem vam, fantjQ, da je človek lahko stokrat poiten pa
priden in človek na mestu, pa kar na enkrat ni več pravi!
Nisi pravi, če se za eno reč preveč zanimaš, če se premalo,
pa tudi ne! Ce pa ubereš srednjo pot, pa pravijo, da si
325
moralno popačen — kompromisar, brez pravega ognja in
še hujše reči !
TINE:	Za v staro železo sta oba, niti trohice modernega ni v
vaju — nobene razlike ni med starcem in tem mladeničem.
Oba sta moralna.
VOJKO:	Nehajte s tem! Ce smo v takem položaju, da nam bodo
vsak čas nasuli svinca v grla, ne moremo čvekali o tem,
kaj je moderno in kaj ni. Za nekaj se moramo odločiti!
DUKS:	Za karkoli se odločiš, te ni več! Te ni, razumeš? Jaz se
ne bom šemil, se šel vojakov, kontrarevolucijo, ideje in
vse ostale bedarije. Dajte no, zresnimo se, fantje, vrzimo
tistega osla čez prag, kdo ga bo pa poslušal! Pride ta kre-
ten na vsem lepem, sredi belega dneva ... za koga, za kaj
naj bi se MI tepli? Na dan z idejami! Nimam osebnih
problemov in ne kompleksov, zdrav človek sem.
VOJKO :	Od kdaj si pa ti tako miroljuben? Teroriziraš ljudi, odkar
te poznam, nihče ni varen pred teboj, zdaj pa naenkrat
tak antimilitarizem! Ne boš menda trdil, da se nerad te-
peš?
DUKS:	Tepem pa tepem, in še kako, kadar si to zaželim, in ka-
dar mi ustreza, ne pa na ukaz, tepem se — da, toda ne
kot prostitutka, skratka: zasebno. (KRATEK PREMOR.)
TINE:	(JECLJA.) Jaz sem sploh oproščen vojaičine, imam plat-
fus, rano imam ... povejte tistemu, ko pride.
ZORCI:	(SE ŠKODOŽELJNO SMEJE.) Kaj boš, sposoben si...
TINE:	Ne bodi svinja! (ZORCi SE SMEJE.) Sovražim vojake!
DUKS:	Zapri!
ZORCI:	Fantje, ne moremo se kar tako spustiti v to godljo! Tudi
če preživimo tole sranje. Kaj bo pa potem? Denimo, da
stvar propade, a? Da to gospodo že nocoj, jutri, pojutriš-
njem likvidirajo, kontrarevolucija... pf, fuč! Kaj bo z
nami v tem primeru? (TIŠINA.)
DUKS:	Hočeš reči, če te prav razumem, da jo boš v primeru, da
ta reč propade, presneto skupil. Izdaja — huda reč! Vem.
Pa kaj mi mar tvoja kariera in tvoji plazilski manevri?
ZORCI:	Ti boš meni očital, smešni izgubljeni človek! Neosveščen
pobalin si. Tvoj največji življenjski dosežek so dolgi lasje
in zalisci, za vse ostalo poskrbijo modne revije in krojač.
Ni ti všeč, ker delam, ker nekaj sem, ker nekaj pomenim!
DUKS:	Pomeniš samo toliko, kolikor vnaprej preračunaš. Ti boš
meni solil pamet! Zakaj pa si tam notri? Zaradi štipen-
dije, položajčka in zato, ker bi sicer crknil, ker si drugače
tako ali tako nisi sposoben priboriti grižljaj hrane in po-
žirek vode ... Principi in ideali vseh dežel — združite se!
Fuj! Si kdaj slišal za Strička Prodančka?
326
ZORCI :	(PLANE PROTI DUKSU.)
MIRKO:	(GA ZADRŽI, PORINE NAZAJ NA STOL.) Sedi.
DUKS:	Daj, ostani tam, kjer si, da te bo oni lahko spoznal, ko
pride nazaj.
AKTIVIST: (VSTOPI)
VSI:	(VSTANEJO.) Dober dan, pozdravljeni! Ciao! Hellow, old
boy!
AKTIVIST : No, kaj ste sklenili?
DUKS:	(SE SPRENEVEDA.) Sklenili? Kaj naj bi že sklenili...
VSI:	(SE ČUDIJO IN IGRAJO POMANJKANJE SPOMINA.)
AKTIVIST: (JIH MERI S TOPIM, KRVOLOČNIM POGLEDOM.)
MIRKO :	(SE SALI.) No, Duks, saj veš ...
DUKS:	(SE SPOMNI) A ..., saj res ... tisto zadevico ... ne, ne,...
nismo še! Nič pravega se še nismo zmenili...
AKTIVIST: (BESNO.) Dajem vam zadnjo priložnost. Ce si ne boste v
naslednjih petih minutah prišli glede določenih stvari na
jasno, vam bom že posvetil. (ZALOPUTNE Z VRATI.)
DUKS :	Nekam siten je tale fant, se vam ne zdi?
ZORCI:	Prav tečen je, nervozen ali kaj!
TINE:	Vsi ti aktivisti so neučakani in živčni, niti sekunde ne
vzdržijo nekje v samoti in mriu.
DUKS:	(SKUSA BITI IRONICEN.) Družabni ljudje so, ne pa sa-
motarji, to je!
VOJKO:	Nehajta oba, sicer znorim!
DUKS:	Saj si že nor.
VOJKO:	Hudiča, fantje, pogovorimo se kot ljudje, saj na ta način
ne pridemo nikamor. Ali ima ta nori aktivist prav ali
nima? To je tu vprašanje, ne pa splošna sprenevedanja
in osebna obračunavanja. (TiSiNA.) Vprašanje je dovolj
jasno zastavljeno. Opredeliti se moramo za NE ali DA.
(PATETIČNO.) Ali bomo skušali zavzeti kakšno stališče,
se angažirati, se aktivno opredeliti, ali pa bomo odkorakali
na morišče kot čreda govedine. (SE BOLJ PATETIČNO.)
Kje je zdaj naša mladost, naša energija, naš polet? Na
nas je, da v tej težki zgodovinski situaciji dokažemo svojo
zrelost, svojo visoko revolucionarno zavest, svojo huma-
nost, svojo odločno pripravljenost, da prekinemo z varlji-
vo omahljivostjo in stopimo na rep tistim, ki skušajo usta-
viti kolo zgodovine!
327
VSI :	(PLC SKA JO. SVEČANA TiSiN A.)
VOJKO:	Ali bomo živi ali mrtvi?
MIRKO:	(VZNESENO.) Zivi!
TINE:	(PATETIČNO VZNESENO JECLJA.) Zivi.
DUKS :	(HEROIČNO VZNESENO.) Zivi !
ZORCI:	(ZMAGOSLAVNO.) Zivi!
GOSPODAR : (PO ZRELEM PREMISLEKU.) Zivi...
VOJKO:	(STVARNO.) Samo..., kako? (PO TEJ KRATKI MED-
IGRI SE IGRA SPET POVSEM NORMALNO, VSAK-
DANJE, A MALCE ŽIVČNO.)
MIRKO:	(NEGOTOVO.) Moj oče je padel med vojno. Mama je de-
lala v ilegali; odpeljali so jo v taborišče. Ni se vrnila. Ta
dva sta menda vedela, kaj hočeta. Jaz ničesar nočem. Me-
ni je prav — tako kot je. Ne peham se za boljšim, ne že-
lim si slabšega. A vendar, čeprav so mi ti nagoni zoprni
in tuji, čeprav nimam ne smisla ne veselja za tako jalovo
urejanje sveta, za vso to sistematično zamišljeno gradnjo,
kljub temu mislim, da tale naša družba le ni tako odurno
slaba, tako zločinska, tako nemarno korumpirana, da bi se
moral jaz — Breznik Mirko — spotikati ob njo kakor pa-
glavec, ki mu je vsak kamen na cesti v napoto.
ZORCI:	Točno! Zakaj neki naj bi MI rovarili proti oblasti? Kaj
nam manjka?
TINE:	(HLINI DOMISELNOST, ÜZFVASKO JECLJA.) Ravno za
to gre, ker nam ničesar ne manjka! Gre za akcijo zaradi
akcije!
DUKS:	Toliko veselih, lepih in zabavnih stvari je na svetu, mi
pa smo zagrizli v to kost! Zobe si bomo skrhali, a ne bo-
mo je pregriznili, ne mi, ne kdorkoli drug.
VOJKO:	Drhal! (GROTESKNO.) Kaj ne razumete, kaj se dogaja?
Dovolj je bilo te mlačnosti, dovolj te smrdljive, postane,
samozadovoljne neodločnosti! Dovolj tega vegetiranja v
blatu nekritične odpornosti. Ali smo mladeniči ali brez-
barvni kuščarji? Ali je kaj krvi v nas? Ali je kaj strasti
v teh srcih iz lepenke? Ali je kaj sperme v teh jajcih?
Ali je kaj moči v teh «lektričarskih pesteh? Ali je kaj
sovraštva v teh prstih, ali je Che Guevara, ali ga ni?!
(DRUGACE.) Hočem reči, da je Resnica iz rodu deževni-
kov: razsekaj jo na sto koščkov in iz vsakega bo zrasla
nova žival! Zvit je, fantje, ta sistem kot kljuka.
TINE:	(SVEČANO JECLJA.) Hočeš reči, da so nas potegnili za
tisto, za kar smo mi mislili, da nas niso.
328
VOJKO :	(PREROŠKO.) Hočem in nočem.
ZORCI :	(Z IGRANO UŽALJENOST JO.) Lažeš !
VOJKO :	(OČETOVSKO.) Tebi v dobro, sinko moj !
ZORCI :	(V STILU JAVNEGA TOŽILCA.) Kaj pa ti, ki čakajo pred
vrati, ostudni morilci, uzurpatorji, požigalci, poklicni laž-
niki, propagandisti, gnojarji, hijene! Kaj je z njimi?
VOJKO:	(NEŽNO, POETIČNO.) Z njimi se pa stvar še nekoliko
bolj zaplete. (Z ROKO TREŠCi PO MIZI, IGRA SE ZO-
PET NATURALISTIČNO, V ATMOSFERI NEVROTIČNE
NAPETOSTI.)
DUKS:	Kaj pa tolčeš po mizi?!
ZORCI :	Vse to je bedno, slaboumno !
TINE:	Bedno, slaboumno, ampak kaj hočeš? Da damo svojo kožo
v kanal? Da se gremo načelneže? Se na misel mi ne pride!
ZORCI:	Jaz jim že ne bom zlezel v zadnjico!
VOJKO:	(SARKASTIČNO.) To me veseli. Toda ti ne poznajo šale,
pobili te bodo kot mačka.
GOSPODAR : Fantje, fantje ...
DUKS:	Naj bo tako ali drugače, jaz sem se odločil! (ШР TIŠINE.
VSI SE PRIČAKUJOČ ZAZREJO VANJ.) Že od vsega
začetka sem vedel to, kar vem zdaj. To, kar ste vedeli
tudi vi, vsak zase. Pokličimo gospoda aktivista, jaz sem
za revolucijo!
GOSPODAR: In jaz!
TINE:	In jaz!
ZORCI:	In jaz!
VOJKO:	In jaz!
MIRKO:	In jaz! (VSI SE VESELO SMEJEJO, ODPRO SE VRATA,
VSTOPI AKTIVIST.)
AKTIVIST: Kako je?
VSI:	(SE SMEHLJAJO.) Dajte nam puške! (MEDTEM, KO OD-
HAJAJO EDEN ZA DRUGIM IZ SOBE, SE PRIŽGE DO-
DATNA LUC, BLEŠČEČE BELA SVETLOBA, IN OGLA-
SIJO SE ČEDALJE MOČNEJŠI ZVOKI MARSELJEZE.
MEDTEM KO SE PODSTREŠJE PRAZNI, SE OSVET-
LJUJE BRIVNICA, PRED KATERO STOJI NA VSAKI
STRANI STRAŽA. VSEH PET NAMILJENIH, A NEOB-
RITIH NORCEV STOJI V KROGU SREDI BRIVNICE IN
NAZDRAVLJA S POLNIMI CASAMI.
329
IV. Brivnica v pritličju.
1.	NOREC: Naš vrli brivec trdi, da ni vode! Hahahahaha!
2.	NOREC: Res posrečeno, pri moji veri! HOHOHOHOHO!
3.	NOREC : Spijmo, gospodje, ie tole čašo. Hihihihihi.
4.	NOREC: HUHUhuhu.
5.	NOREC:	Najslajše se smeje, kdor se zadnji smeje. Hehehehehe.
(ŠESTORICA V SPREMSTVU AKTIVISTA PRISPE
PRED BRIVNICO. RAZDELIJO JIM PUSKE.)
MIRKO:	Ob uri rani
v Tirani
vsi tirani zbrani.
ZBOR :	(MLADENIČI IN GOSPODAR.)
V južni Tirani
ubogi Albani
kot v deželi Alabami zorani
kot včasih pod Rimljani
so črvi teptani...
MIRKO :	Adi jo purani
adijo vaščani
jaz na vojsko grem!
ZBOR:	Ne bodo pogani
pravijo tirani
prapor vili svoj !
MIRKO :	Veni, vidi, vici
boš pisal svoji Mici
ZBOR:	ec, mec, bec,
vse je samo hec !
NORCI:	Ec, mec, bec,
vse je samo hec!
(V NEPOSREDNI BLIŽINI JE SLISATI STRELE, KI JIH
PREGLASI DIVJA DIXIELAND PRIREDBA »> NA JU-
RIŠ, NA JURIS«.)
VSI :	Ec, mec, bec,
vse je samo hec.
ZAVESA
330
DRUGO DEJANJE
BRIVNICA. POHIŠTVO JE RAZPOSTAVLJENO TAKO,
DA SLU2I KOT IMPROVIZIRANA SODNA DVORANA.
VSI NORCI V LASULJAH. 1. NOREC: DRŽAVNI TOŽI-
LEC, 2. NOREC: PREDSEDNIK SODIŠČA, 3. NOREC:
POROTA, 4. NOREC: SODNI IZVEDENEC ZA PSIHI-
ATRIJO, 5. NOREC: PRiCA, PUBLIKA. OBRAMBA.
NAD PRAZNO OBTOŽNO KLOPJO VISI OBLIKA POLJ-
SKEGA ŠCITA Z ISTO RAZPOREDITVIJO V PROPOR-
CIH BARV, KOT JIH IMA ŠVEDSKA ZASTAVA, LE
DA JE NA MESTU MODRE RUMENA IN OBRATNO.
2. NOREC: V imenu odpiranja novih in odprave starih možnosti ter
svoboščin za vsestranski razvoj človeške osebnosti, na poti
k ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije, v
imenu posamičnih in skupnih interesov, usklajenih s
splošnimi interesi ljudstva, kakor tudi v imenu zgodo-
vinskih, družbeno političnih teženj tega ljudstva, izpri-
čanih v navedeni preteklosti, se je svet začasne revoluci-
onarne vlade sestal, da bi sodil predstavniškim telesom
družbeno političnih skupnosti kot tudi teritorialnim or-
ganom samo- in ne-samoupravljanja, ki so poverjene jim
funkcije oblasti zlorabljali, zboljševali svoje življenjske
in delovne razmere ter prostovoljno nastopali z ukrepi, ki
niso prispevali k uresničevanju in reševanju tistih vpra-
šanj, ki so posredno ali neposredno zvezana s krepitvijo
interesov človeka — občana, s pospeševanjem socialistič-
nih in demokratičnih odnosov v mestu in na vasi, ter k
borbi za humane odnose med ljudmi, a proti tistim po-
javom, ki so na poti razvoja socialističnih in demokra-
tičnih družbenih odnosov ali pa jim kako drugače ško-
dujejo. Za navedene prekrške so omenjeni organi oblasti
in drugi nosilci javnih funkcij krivi in jim bo sojeno.
Zaradi kampanjskega, neprizadeto površnega in izrazito
nezainteresiranega pristopanja k uresničevanju svojih pra-
vic, k izpovedovanju svojega mnenja in sodbe glede dela
državnih organov, organov družbenega samoupravljanja,
organizacij in nosilcev javnih funkcij, zaradi neborbenosti
pri uresničevanju in varstvu vseh oblik družbeno politič-
nega življenja, zaradi pomanjkljive aktivnosti pri politič-
nih pobudah na vseh področjih družbenega življenja,
zaradi nezagotavljanja čim popolnejšega uveljavljanja
svojih volilnih in drugih pravic, zaradi splošne nesposob-
nosti, zaradi nenasitnega pehanja za višjim življenjskim
standardom, ki je za ceno revolucionarne družbeno poli-
tične dejavnosti očrnil moralni lik delovnega človeka, je
331
krivih štiriindevetdeset procentov vseh občanov in jim bo
sojeno. (PLOSKANJE.) Prosim državnega tožilca, naj pre-
bere obtožnico.
1. NOREC: (PANTOMIMICNO STOPNJUJE SVOJ ZANOS.)
STRAŽAR: Oficir za vezo s tretjega odseka !
3. NOREC: Naj vstopi.
OFICIR:	(ODSEKANO SALUTIRA.) Na ožjem področju ustja obeh
rek: Situacija kritična. Poročajo o bežanju prostovoljcev
in mobiliziranih. Ne moremo ustaviti prodiranja četrte
sovražne tankovske divizije, ki jo podpira močan topovski
ogenj. Prosim dovoljenje za umik.
1. NOREC: (NE OZIRAJE SE NA POROČILO OFICIRJA ZA VEZO
NADALJUJE Z OBTOŽNICO. V PANTOMIMO SE
VKLJUČITA 2. IN 3. NOREC, KI NA POSREDOVANJE
PREDSEDNIKA SODIŠČA PRICA POD PRISEGO.)
3. NOREC: (HLADNOKRVNO.) Najboljša obramba je napad. Preidite
v splošen napad! Dajem ukaz za ustanovitev naglih voja-
ških sodišč. Streljajte po dezerterjih in vseh tistih, ki ru-
šijo vojaško disciplino in moralo !
OFICIR:	Razumem, gospod general! (ODIDE.)
STRAŽAR : Kurir sedme udarne enote !
3. NOREC: Naj vstopi.
1. NOREC:	Pozivam sodnega izvedenca za psihiatrijo, naj poda svoje
poročilo.
KURIR:	(VSTOPL SALUTIRA IN IZROCi 3. NORCU PISMENO
OBVESTILO.) Poročilo komandanta sedme udarne enote!
3.	NOREC: (BERE.)
4.	NOREC: Izvidi, opazovanja ter natančna analiza aktivnosti obtože-
nih ugotavljajo nevrotično neuravnovešenost in akutne
simptome duševnih obolenj. Infantilno seksualna etiolo-
gija z upoštevanjem vseh konstitucijskih faktorjev izstopa
v nevrotični sliki kot obrazec polimorfnih perverznosti v
simptomski formaciji nevrastenije in histerije, ki jo
spremljajo specifične cikloidne oblike shizofrenije. Pri-
mer, ki ga bom navedel iz vrst predstavnikov živalskega
vrta, bo visokemu sodišču najbolje ponazoril sliko dušev-
nega stanja obtoženih. Ko na primer pes, ki je izredno
inteligentna žival, ure in ure nežno liže svojo ranjeno ša-
po, je razumsko neupravičeno trditi, da hoče s tem ranjeni
šapi nuditi prvo zdravniško pomoč, dezinficirati rano ali
kaj podobnega. Veliko bolj verjetna je predpostavka, da
je bil večji del njegovega libida nagansko usmerjen v ra-
njeno okončino, ki ji sedaj posveča vso skrb in nežnost,
ki je sicer rezervirana samo za njegove genitalije.
332
3.	NOREC : Minirajte vse dohode, prekinite vse telefonske linije, dajte
navodila za protiofenzivo ! (PIŠE.)
4.	NOREC : Podana slika seveda ne izključuje prištevnosti v tistih tre-
nutkih, ko obtoženi nosijo polno odgovornost za svoja
dejanja, za katera so, kakor pričajo testi, krivi!
3. NOREC: (KURIRJU.) Tu je okrožnica, ukrepajte! (PANTOMIMA
SE NADALJUJE.)
KURIR:	(SALUTIRA, ODIDE.)
2.	NOREC: (TRETJEMU NORCU.) Kakšne so morebitne pripombe
obrambe?
3.	NOREC:	Obramba se povsem strinja z navedbami obtožnice, vendar
prosi visoko sodišče, da upošteva olajševalne okoliščine,
za kar po našem mnenju obstajajo povsem realni razlogi
glede na ugotovitve sodnega izvedenca za psihiatrijo. Obe-
nem se pridružujemo splošnemu ogorčenju in gnusu, ki
so ga izzvala dejanja odsotnih obtožencev, in v danih po-
gojih z ozirom na možnosti apeliram za milo kazen. (V
NEPOSREDNI BLIŽINI BOMBARDIRANJE; SLIŠATI
JE RJOVENJE LETALSKIH MOTORJEV IN RUŠENJE
BLIŽNJIH HIŠ. PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA.
POPOLNA TEMA. PANIKA. OBA STRAŽARJA Z BA-
TERIJAMI ŠVIGATA PO BRIVNICI.)
OFICIR:	Vladne enote so prebile naše položaje na desnem krilu
in prodirajo proti sedežu začasne revolucionarne vlade in
generalštaba. Izredno slabo stanje na vseh sektorjih boji-
šča. Vdor oklopnih enot pri učiteljišču! Padla obramba
mostu! Izdajstvo pri klavnici! Predaja šestega bataljona!
KURIR:	Obkoljeni smo! Komandant druge operativne cone priča-
kuje nadaljnjih navodil.
2.	NOREC: Sodišče simbolično prekinja sejo. Pozivam člane senata
na posvet za izreko kazni.
3.	NOREC: Izdaja!
4.	NOREC: Veleizdaja!
5.	NOREC: Dajte luč! Luč! (PRIŽGEJO NEKAJ PLAMENIC.)
3. NOREC: Ukaz vsem specialnim oddelkom: Krčite poti proti argen-
tinskemu veleposlaništvu!
OFICIR:	Razumem, gospod general! (ODIDE.)
2. NOREC: Smrt Norcem!
VSI:	Smrt!
1. NOREC: (SVEČANO.) Gospodje! V teh težkih zgodovinskih trenut-
kih, ki postavljajo na preizkušnjo vse tisto, kar je najbolj
vrednega in najbolj plemenitega v človeških srcih, je za
nas in za našo stvar bistvenega pomena, da se niti za hip
ne odrečemo pravilni presoji. Od naše odločitve je od-
333
visno, ali se bo mračnjaškim silam, ki so skovale zaroto
zoper najsvetejše ideale revolucije, zoper sile napredka
in miru, zoper visoko pesem razigranih sinov tega ljud-
stva, za vedno posrečilo zadušiti mogočen kres, ki je zago-
rel v naših srcih, iz katerih je preskočila svetla iskra in
vnela kot vihar bučeč požar strasti po vsem mestu.
5. NOREC: Tako je! Umik! Evakuacija!
VSI:	Evakuacija!
5. NOREC: Zapomnite si: odhajamo, toda ne za dolgo. Odhajamo zato,
da se bomo vrnili močnejši kot kdajkoli prej.
STRAŽAR : Gospodje, avtomobil je pripravljen.
1. NOREC: Prav.
VSI:	(NAZDRAVLJAJO.) Živeli! (SMEH IN TRKANJE KO-
ZARCEV. ODIDEJO PROTI LEVI S PLAMENICAMI V
ROKAH. SPREMLJA JIH STRAŽA. GODBA IGRA DI-
XIELAND PRIREDBO »HEJ TOVARIŠI«. VTEM PRIDE
IZ OZADJA BRIVEC S PETROLEJKO, STECE PROTI
VRATOM IN JIH HOCE ZAPAHNITL Z DESNE PRITE-
ČE SKUPINA LJUDI. BRIVEC JIH OPAZI, VENDAR MU
V STRAHU NE USPE PRAVOČASNO ZAKLENITI
VRAT. SKUPINA VDRE V BRIVNICO.)
DEBELA:	Ljubi Jezus, usmili se nas, kako so ljudje sebični!
DRUGA:	Vsa vrata zaprta, noben hudič te ne spusti na varno! Ti
pa crkni na cesti kot pes ... !
BRIVEC:	Kaj pa hočete od mene? Mar bi ostali doma, ko pa vidite,
da je svet ponorel!
DEBELA:	Ti zverina, ti. Se mi kar zdi, da bi čepel doma, če bi ti
krogle žvižgale okrog ušes.
KAREL:	V kleti, na podstrešju, po vsej hiši so se vgnezdili, hudiči,
in streljajo, da je veselje! Oni tam z druge strani pa nazaj!
Topove so privlekli, bombe, kaj jaz vem kaj še vse, pa se
dajejo! Sem pa rekel ženi: poberimo se, pa pojdimo, da
vsaj golo kožo rešimo. A ... a, ni druge ...
BRIVEC:	No, pa sedite, ljudje, kaj hočemo. Cas je tak, da moramo
eni drugim pomagati, sicer nas bo res pobralo. Sam bog
ve, koliko strahu sem dal skoz. Kakšno so počeli pri meni!
Saj ni za povedati !
DRUGA:	Kaj so bili tudi pri vas?
BRIVEC:	Bril sem jih!
DRUGA:	Katere pa?
BRIVEC:	Ja, celo revolucionarno vlado, pa še generale povrh!
DEBELA:	Ježeš!
BRIVEC:	Ja, pribezljali so sem z orožjem! Bratec, ali boš bril, ali
te pa na mestu zakol jemo! (ŽENSKE ZA VREŠČIJO.) Ja,
334
kaj sem pa hotel — nož so mi nastavili na goltanec! Na-
žajfal sem jih... potem je pa vode zmanjkalo. Kakšen
hrup so zagnali, vojaščina sem, vojaščina tja, pili, peli,
razgrajali... bilo je za znoreti! Takih komedij pa še ne!
Povem vam : bil sem čisto na koncu z živci !
DRUGA:	Seveda, kaj bi ne bili! Saj vem, kako je bilo pri nas!
KAREL:	Kam so pa zdaj šli?
BRIVEC :	Ucvrli so jo ..., Kaj vem kam ! Takoj, ko se je začela hiša
tresti, prmejdunaj, ko da bi bil potres, so jo pobrisali, Ze
so me hoteli vleči za sabo. Jaz pa ne!
KAREL:	Prav ste imeli! Kaj bi nedolžne ljudi vlačili v drek! Na
lastne oči sem videl, kaj se dogaja ! Tam v prvi bojni črti,
na sami fronti !
DEBELA:	Strahote! Bog mi odpusti, nikoli ne bom pozabila tistih
nesrečnikov, ki so bili na barikadah. Joj! Eden je bil kot
angelček, mlad poba, pa ves krvav po obrazu!
DRUGA:	Groza!
BRIVEC :	Kako pa kaj kaže rdečim ...?
KAREL:	Slabo. Pobili jih bodo kot vole.
DEBELA:	Ja, saj je onih dvajsetkrat več! Navalili so na fante ko
volkovi.
KAREL:	Raztrgali jih bodo za malico, pa če se še tako otepajo.
Nič ne pomaga!
DEBELA:	Kaj ti veš, kako bo! Ti, ki sem te jaz skrila, da te niso
pobrali, ti boš kaj govoril, šleva! Ti fantje se vsaj borijo,
kot se spodobi. Rada bi te Aàdela za tistimi kamni, kako
bi se ti odrezal!
KAREL:	Od prvega do zadnjega moža so pijani kot živina, če že
hočeš kaj vedeti! Tiste njihove babnice jim vlačijo pijačo
in municijo tja gor. Vsi so pobesneli, kaj hočeš — ko je
človek pijan, bi vse razbil.
DEBELA:	Zapomni si, Korl, kdaj sem te ta zadnjikrat dala pod ki-
klo! To so heroji, ne pa pijanci! (BRIVCU.) Ko bi jih ti
videl, kakšni so bili ti fantje, ko so jih vojaki naskočili
od spredaj, od zgoraj bombardirali, s strani pa s topovi
tolkli po njih! Pa je eden zavpil: Juriš! in so vsi ko eden
planili pokonci! Ježeš! Jaz tega nisem mogla gledati...
Kamor si pogledal, sama kri!
BRIVEC:	Saj sem jih na lastne oči videl, tako postavni, fejst fan-
tje, škoda jih je, prmejdunaj!
DRUGA:	Prekleto malo jih je škoda! Same barabe in gavnerji! Na-
šemu Franceljnu so vdrli v štacuno, vse izropali in od-
vlekli! Potem je ta revež pritekel in ni vedel, kje se ga
335
glava drži, od samega hudega, prekleto! Pa pravijo, da
se gredo revolucijo, človek pa gara petnajst let — za koga
neki?! Za novo revolucijo! Pravijo, da so sosedovi punci,
ki je revica že od rojstva slepa, naredili silo. Poznam pa
tudi tiste njihove babnice, ki jim nosijo pijačo — ime-
nitna firma, mi že lahko verjamete!
KAREL:	Pa ja, to je kupleraj, ne pa revolucija. Pobiti bi jih bilo
treba, čisto nič drugega! Kaj nam je bilo treba tega beža-
nja in preganjanja po mestu, kmalu bi bilo po nas, sta-
novanje so nam razdejali, hišo uničili. Mica! To tebi nič
mar!? Samo da je eden čisto nor, pa imaš že polna usta.
Jaz pa, ki sem miren človek, ne pijem, ne kvartam, ne
kadim, za ženskami ne gledani, od pretepov in hude krvi
bežim, sem pa zato šleva! Vidite, mojster, tako je pri njej!
In to mi kar naprej očita ... Ce je človek pošten in pri-
den in se meša v tuje reči, ni nič vreden!?
DEBELA:	Ce dedec ni dedec, ni nič vreden, pa konec! Ženska sem,
pa znam po mizi udariti, če je treba. Ti bi kar najraje
videl, da bi se drugi borili zate in za tvojo ženo. Ce bi
bila jaz dedec, bi pograbila v roke puško in streljala po
teh barabah — da bi bilo čudno !
BRIVEC :	A, dajte no mir, gospa — zakaj neki?
DEBELA:	Kaj? Kako zakaj? Ženska sem, prmejdun, pa vseeno vi-
dim, kako se dela tam zgoraj. Kar naprej frfotajo ptičice
iz materinega gnezda v tuje kraje — kot lastovke na je-
sen. Zdaj na obiske, zdaj na konference, pogovore gor,
pogovore dol, — kar naprej se imajo nekaj za zgovarjati
— pa iz vsega skupaj ni nič! In tudi nič ne bo, zapomnite
si! Jaz pa naj grem za tega jazbeca od zore do mraka, pa
da bi mi vsaj enkrat rekel hvala. On je pošten in se ne
meša v tuje reči: to je vse, kar ima povedati! Draginja
na trgu je pa taka, kot še nikoli!
BRIVEC :	Ja ... Tisto že, tisto ... Vam pa nekaj povem : dandanes
so časi taki, da človek eno reče, drugi jih pa pet slišijo —
in že si v arestu! Bog mi je priča, da tistih generalov v
moji brivnici nisem hotel briti, a kako bi s temi šibkimi
rokami plaval proti toku! Ce to zvejo tisti z občine, bom
ob lokal, pa še v kehi morebiti! Kot izdajalec... vidite!
MANCA:	(KOT RAVNOKAR ZBUJENA.) Vsi smo več ali manj
ujetniki, kamorkoli že bežimo, se znajdemo pred visokim
črnim zidovjem. Beg vase pa je najhujši beg. Znajdeš se
v neprodušno zaprtem bunkerju, okužen z neznanim ba-
cilom, tovarišem in rabljem obenem. Bežati od življenja
se pravi bežati za debele, brezbarvne rešetke večnosti.
Bežati iz kraja v kraj — jalov beg.
336
BRIVEC:	(Z NERAZUMEVANJEM BULJI V DEBELO IN KARLA.)
KAREL:	(SE UPRAViCUJE.) Naša Manca, veste, študira filozofijo,
no zdaj pa še ta vojska in je punca vsa zmešana. Ja poslu-
šaj, otrok, kdo pa sploh beži? Zdaj smo tu in nikamor ne
gremo. Saj sama vidiš, kako je zunaj !
MANCA:	Nikar ne bežimo. Ostanimo tu, kjer smo — vsak v svoji
kletki in ... veselo prepevajmo. Kot kanarčki.
DRUGA:	Saj res! Zakaj neki se pa grizemo in skrbimo, ko da bi
bil konec sveta. Se smejali se bomo, ko ta cirkus mine.
BRIVEC:	(VSTANE IN PRINESE STEKLENICO.) Tu je malo pi-
jače; pa zapojmo eno — naj vse skupaj vrag vzame! (PI-
JE, PONUDI OSTALIM. VSI RAZEN DEKLETA SE OD-
KASLJAJO, NATO ZAPOJEJO. MANCA MOLCI, VSTA-
NE IN SE NEOPAŽENO IZMUZNE IZ BRIVNICE. KO
HOCE ZAVITI NA LEVO, PRIDEJO Z DESNE GOSPO-
DAR, TINE, DUKS IN VOJKO: NA OSTANKIH RAZ-
BITIH VRAT NOSIJO MIRKOVO TRUPLO. DEKLE OB-
STANE, MAJHNA POVORKA RAZTRGANIH, UMA-
ZANIH, RAHLO PIJANIH, SE VEDNO OBOROŽENIH
FANTOV PRAV TAKO. MEDTEM DEBELA OPAZI, DA
DEKLETA NI VEC, STECE PROTI VRATOM, KARL ZA
NJO. OSTALI UMOLKNEJO.)
KAREL:	Mica, a si znorela, kam pa?!
GOSPODAR: (PATETIČNO.) Sem položite truplo vrlega vojaka. Njegov
primer naj bo svetel vzgled današnji mladini: kako se je
treba boriti in kako umreti. (TINE, DUKS, ZORCI IN
VOJKO ODLOŽIJO TRUPLO NEKJE V BLIŽINI LEVE-
GA VOGALA BRIVNICE.)
DUKS:	(DEKLETU.) Glej jo no, devico, kaj pa ti tu počneš?
DEBELA:	(UKAZOVALNO.) Manca, takoj noter!
MANCA:	Pusti me.
KAREL :	A boš ubogala mamo ali ne? ! (ZVONOVI.)
TINE:	(SKORAJ TEKOCE.) Zvonovi večerni pojo, pojo, da še
nikdar tako ...
BRIVEC:	(GOSPODARJU.) Gospod Brglez, ja kakšni pa ste? Za
božjo voljo, gospod Brglez, kje ste bili?
GOSPODAR: A kje da sem bil?... Boril sem se za lepše življenje, za
prihodnost vaših otrok, mrcina brivska (KOLČNE)... ja-
lova !
MANCA:	(KLECE PRI TRUPLU.) To je moj fant... to je moj fant.
DUKS:	Vemo. Vemo, da je bil tvoj fant. Ne boš menda neokus-
na...?
337
ZORCI:	Edina sreča, da se je tako končalo, sicer bi mi še vedno
kalila sladko spanje z golobčkanjem nad mojim pogra-
dom. (SE SMEJE.)
DUKS:	Glej, punčka, vse, kar je bilo v tej revoluciji gnilega, je
padlo, ostali smo samo še zdravi, prekaljeni borci. Pozabi
na frajerja, čast in slava mu! Glej, njegov spomin poča-
stimo z minuto molka. (NEKAJ HIPOV TiSiNE.) Tako ga
tudi zagrebemo : z vsemi častmi, ki se spodobijo vojaku ...
si zadovoljna?
MANCA:	Sem. To mi je všeč. Moj fant je padel. A kako?
VOJKO :	Hrabro. Hrabro. Zrl je smrti v lice kot knjigovodja v svoje
spise — smelo, brez obotavljanja.
DEBELA:	Manca ... si res kaj imela s tem fantom?
MANCA:	Res.
VOJKO:	Vse, kar si lahko mislite, vse, kar je najbolj lepega, než-
nega in razburljivega med dvema, ki se imata rada ...
prav vse. Jaz sem bil priča,
MANCA:	(DUKSU.) Povej mi, kaj so bile njegove zadnje besede.
KAREL :	(DEKLETU.) Manca ... saj ne misliš resno ..., saj ni mo-
goče ... (DEBELI.) Saj je še premlada ... mami...
DUKS :	Umrl je brez besed — s smehljajem na ustnicah.
KAREL:	Da bi se ona s kakšnim spečala, saj je še otrok!
ZORCI:	Ljubek otročiček, prav res da! Čestitam, če ste res oče,
DUKS :	(DEKLETU.) Tako je bilo : jaz sem dobil čin komandirja,
vidiš to? (KAŽE NASITKE.) Vodil sem četo v protinapad.
Mirko je bil z menoj. Ukazal sem juriš in naskočili smo
tiste pse kot v pravljici, kot v filmu! Zbrisali smo vse
živo s tistih sedemdeset metrov golega kamna, se zapo-
dili preko trga kot krdelo steklenih orangutanov in že smo
jih davili, grizli, pobijali s kopiti in jim rešetali drobovje,
da so jim gliste padale iz črevesja kot bežeče podgane s
potapljajoče se ladje. Hotel sem poveljevati še zadnji na-
skok, dvignil sem roko, pogledal za hip nazaj in zagledal
Mirka ravno v trenutku, ko je omahnil zadet v roko. Bil
je le dober meter, kvečjemu dva za menoj in videl sem,
kako se je nasmehnil. Čudno je bilo... Kri mu je briz-
gnila iz roke, mu zalila ves obraz, da sem komaj videl oči,
mu kapljala z lic, nosu in brade kot vino nemarnemu pi-
jancu. On pa se je smejal — razposajeno — kot v krčmi.
Vrgel sem se k njemu, mu skušal zapreti gobec in med-
tem, ko sva se rvala po betonskem pločniku pred tisto
železno ograjo, mi je v smehu potegnil pištolo izza pasu
in se ustrelil v čelo. Ves čas ni spregovoril besede, le gle-
338
dal me je naravnost v oči, se mi režal z neko peklensko
škodoželjnostjo in s pomilovanjem, da bi ga najraje ...
še sam zadavil. (TIŠINA.)
MANCA:	Kaj je hotel s tem reči?
DUKS :	(PIJANO.) Zblaznel je ..kaj pa drugega?
DEBELA:	Ubogi fant!
MANCA:	Ni zblaznel: ni bil tip, ki bi lahko zblaznel, (SE SMEH-
LJA.) Nekoč bom imela otroka, ki bo vojna sirota. Ma-
mica, saj veš, da sem noseča, ne?
DEBELA:	To je torej tisti fant! S tem si, nesrečnica, po cele noči
ostajala zunaj in se šla ljubezen?
TINE :	Ta je, ta ... (SE SMEJE.)
DEBELA:	Lepo sem te učila, te svarila, ti svetovala, kot najboljša
prijateljica! Ah, Manca, Manca! — Nič ti ni zalegla moja
beseda; zakaj si to storila? (BRUHNE V JOK.) Zakaj ...?
KAREL:	O ljubi bog... o ljubi bog! Kaj sem zagrešil, da si me
tako kaznoval. (HUHUHUHU.) Ti si mi priča, da nisem
za to stvar vedel! O bog! O bog!
MANCA:	(SE SMEHLJA.)
KAREL:	(DEBELI.) To je, vidiš, tvoja vzgoja, to je tisto, ko nisem
imel pri bajti niti toliko besede! Zdaj pa imaš otroka
povaljanega po blatu sramote! (JOKA. VSI SE MUZA-
JO.) Ti si ji nakopala to na glavo in noben drug! Jaz dam
roke stran! Jaz nočem imeti s tem nobenega opravka, po-
magajta si, kakor vesta in znata ...
MANCA:	Je res konec revolucije?
ZORCI:	Pravijo tako.
MANCA:	Kdo je zmagal?
GOSPODAR : Kontrarevolucija ... Vsaj zaenkrat.
BRIVEC:	Joj!
DRUGA:	Hvala ljubemu bogu!
KAREL:	Prav! Cisto prav jim je! Ves svet bi najraje obrnili na
glavo, paglavci! Barabe! Najprej naj pometejo pred svo-
jim pragom, šele nato naj drugim pamet solijo! Ce bi to
bili svetniki, ne bi nič rekel..., tako sem pa vesel, da so
to pokvarjeno, izprijeno druščino razhajkali in upam, da
so jo zares enkrat za vselej!
DUKS:	Dajte no, pazite no malo na besede..., da ne bi slučajno
zaropotalo.
KAREL:	Prav nič ne bom pazil, pa če se ti, mlečnozobec, še tako
napihuješ s tisto ropotuljico !
339
DUKS:	Poslušaj, ne bom dovolil, da mi kos neprebavljive ovče-
tine, ki bo vsak čas segnil pri živem telesu, zapečkar,
usrane, predava in tvezi o moralnem liku borca — revo-
lucionarja ter ga psuje in blati njegovo čast. Ti si zame
gnoj! Kaj me briga, če ti je tale tukaj (POKAŽE NA
TRUPLO.) nabasal hčerkico — padel je kot vojak — in
to je važno! Ljubezen gor ali dol, tvoj nos gor ali dol, to
je postranskega pomena! Ne jezi me z opletanjem svo-
jega jezika, sicer te položim k temule tukaj — še sem
vojak in NI še konec vojske!
KAREL:	Kakšni ljudje ste to!? Čigava čast je opljuvana?! Čigavo
meso je oskrunjeno?! Čigavo ime je oblateno?! Prišli ste,
ne vem od kod, planili po nas, nam uničili domove, nam
vzeli dušni mir, nas razbili, razbili vse, kar smo imeli, se
nam ponečedili v obraz, pomazali naše zidove z gesli in
krvjo in potem pustili vse skupaj, se raztepli kot brezglava
čreda rev in lažnih herojev. Kaj ste hoteli imeti od nas,
kaj ste nam dali!?
DUKS:	(PLANE PROTI NJEMU, GA HOCE UDARITI. ZORCi
IN VOJKO GA S SILO ZADRZiTA. DEKLE JE MIRNO,
OSTALI REAGIRAJO.) Pustite me, da mu razbijem go-
bec! Protezo ti zamenjam, da boš lažje požiral!
TINE:	Pusti no starega, kaj se sploh oziraš nanj!
VOJKO:	Saj se ne splača, sam se bo podrl.
DUKS:	(SE SE VEDNO OTEPA.) Jaz ga bom!
GLAS
V ZVOČNIKU: Posebno obvestilo. Obveščamo vse občane, da je bil v
poznih popoldanskih urah zadušen državni udar, ki ga je
poskusila izvesti supina nevarnih maniakov, ki so v'čj-
raj ob peti uri trideset minut zbežali s klinike za duševne
bolezni v Spodnjem Logu. Člani grupe so s pomočjo ri;-
akcionarnih elementov organizirali več oboroženih akcij
in izvršili prisilno mobilizacijo v nekaterih občinah. To
je imelo za posledico nekaj krvavih spopadov med pristaši
revolucionarne vlade in pripadniki rednih vojaških od-
delkov naše ljudske armade. V času, ko to poročamo, je
jedro uporniških oddelkov razbito, svet začasne revolu-
cionarne vlade zajet na begu, ostanki majhnih, med se-
boj nepovezanih skupinic pa so se v veliki večini vdali.
To dejanje neodgovornih blaznežev, ki so na videz nasto-
pili z argumenti marksizma — leninizma ter trdili, da za-
stopajo interese ljudstva, je bilo v resnici naperjeno zoper
ljudsko oblast in osnovna ideološko politična izhodišča,
ki so v povojnih letih omogočila vsestranski napredek
naše socialistične skupnosti, socialističnih družbenih od-
340
nosov v mestu in na vasi, ukinila izkoriščanje, ki je teme-
ljilo na razrednem sistemu, politično in nacionalno zati-
ranje ter ustvarila razmere, v katerih bosta človeško delo
in človek, osvobojena vseh spon, vzletela do neslutenih
višin razvoja in sreče. Ta silen in obupno tragičen zločin
naših norcev ni in ne more biti del naše novejše zgodo-
vine. Bolečino in globoko žalost, ki jo ob tem tragičnem
dogodku čutimo vsi in ki nas spremlja v teh težkih tre-
nutkih, je nemogoče izraziti. Zabloda duševno bolnih je
tragična, a vendar razumljiva; toliko bolj obsojanja vred-
na pa je odločitev tistih, ki so se prostovoljno ali iz ka-
kršnih koli drugačnih vzrokov priključili avanturi norcev
in s tem izpričali svojo osebno nezrelost ter absolutno po-
manjkanje socialistične družbene zavesti. (JAKOST GLA-
SU UPADA.) Brzojavne čestitke ob zadušitvi upora, (ZA-
VESA PADA.) so poslali:... (ZAVESA OBSTANE NEKJE
NA POLOVICI. ZADNJI BESEDI PREGLASIJO RAFA-
LI, GRMENJE BOMB IN GRANAT. Z LEVE PRITEČE
ŽENSKA Z OTROKOM.)
ŽENSKA:	(HISTERIČNO.) Križana gora! Vračajo se! Vračajo! (V
NEPOSREDNI BLIŽINI BOMBNA EKSPLOZIJA. ŽEN-
SKA Z OTROKOM V NAROČJU SE VRŽE NA TLA.)
ZAVESA
341
TRETJE DEJANJE
L Ulica
(PROSTOR PRED BRIVNICO. POZNA POPOLDANSKA
URA. NA DESNI GOSTILNIŠKI VRT Z MIZAMI, STOLI,
NATAKARJEM, SVEČANO VZDUŠJE: ZASTAVICA,
ZELENJE, LAMPIONI. NA LEVI STOJNICA S PECE-
NICAML OD NEKOD GLASNI ZVOKI GASILSKE GOD-
BE, KI IGRA VENCEK NARODNIH. VSE PIJE, SE
GLASNO PREREKA, VPIJE, SMEJE. PRIPRAVE ZA PO.
LITICNI MITING, KI SE BO VRŠIL NEKJE NA TRGU,
TIK ZA GOSTILNO NA DESNI, POTEKAJO H KONCU.
TRANSPARENTI S POLITIČNIMI GESLI. POJAVLJA-
JO SE NEKI SUMLJIVI TIPI, OCiTNO TUJI TEJ SRE-
DINI. V TRENUTKU, KO SE ZAVESA DVIGA, ZAKLE-
PATA BRIVNICO DVA BRIVCA, KI SE TAKOJ ZA TEM
NAPOTITA V OSPREDJE NA LEVI K STOJNICI S PE-
CENICAMI.)
1.	BRIVEC: (ZIVCNO VPIJE.) No, povej mi že enkrat, kdaj so ti tele-
fonirali?
2.	BRIVEC: Ničesar več ti ne povem! Govorim ti že pol ure, ampak
zate je vsaka beseda bob ob steno!... Dve polovički
prosim.
TINE:	(NATAKARJU.) Še en liter rebule! Moja teta je bila
doktor znanosti. Pred kratkim je umrla. Na njeno zdravje
pijem.
VOJKO :	(NESTRPNO.) Kje so zdaj te babe?!
TINE:	Duks bo babe pripeljal, brez skrbi: za vsakega eno. Duks
je ief za babe. Za enega čuka je Križotu avgusta preskrbel
šest takih porivač, da so šli vsi s skalpiranimi jajci s haus-
bala.
VOJKO :	Take gravže ti tudi jaz lahko pripeljem !
TINE:	Nobene gravže! Vse so bile v redu!
VOJKO:	No, saj boš videl, kaj bo. (PIJEJO.)
DELAVEC: (NOSI TRANSPARENT.) Pohitite, tovariši, zborovanje se
bo vsak hip pričelo. (SKUPINA DELAVCEV ZAPUSTI
OMIZJE.)
TINE:	Sanskrt in branje mističnih knjig, s tem se je ukvarjala.
ZORCI:	Jajca.
UČITELJ:	(PRIDE S SKUPINO OTROK Z LEVE. OPAZI, DA SE
HOCE ZADNJI V VRSTI IZMUZNITI.) Janezek, v vrsto!
Pouk je odpadel, s tem pa še ni rečeno, da gre lahko vsak-
342
do, kamor ga je volja. Glejte, da se mi ne porazgubite
vsak na svoj konec. Kdo vas bo potem lovil? Kogar na
koncu ne bo, bo dobil neopravičeno uro. Si slišal, Jane-
zek?! (ODIDEJO NA DESNO.)
TINE:	Moja teta je moj ideal. Pij, Zorči, da ne boš tečen, ko
pridejo babe.
ZORCi:	Ni mi do žensk in sranja. Svet je spolitiziran do amena.
Naša usoda je plavanje v zgodovini, ne pa blodna po-
stelja.
TINE:	(VOJKU.) Si ga slišal? Ja zakaj pa je potem Duks šel iskat
babe za vse! (SE CUDI.) O Jezus Kristus... ni mu do
žensk! Rad imam ženske. Rad imam svojo ubogo teto, ne-
preklicno jo ljubim. Imela je cerkveno poroko in cerkven
pogreb in zlate uhane in jourfixe.
VOJKO:	(PIJE, ZASKRBLJENO VZDIHUJE.) Zorči... Zorči...,
slabo je to. Po vsem tem, kar smo preživeli — tovariši
smo, dovoli, da sem odkrit s teboj, sem mislil, da boš tudi
ti v tem peklenskem ognju nekako ... dozorel, dozorel kot
moški. Ti pa nič! (PIJEJO.) Ali si sploh že imel kakšno
žensko?
ZORCI:	Nobene.
TINE:	Ko jih boš zvrtal vsaj za eno tretjino tistega, kar sem jih
nabasal jaz, ti bo vse na dlani.
ZORCi:	Kolika je ta tvoja tretjina?
TINE:	Takole ... kakih trinajst komadov ... Toda resnično sem
ljubil le teto, le svojo ubogo teto.
VOJKO:	Jaz vam pošteno povem, da sem doslej samo tri. Ampak
od tega sem po eno vsaj pet stokrat... Ne, počakaj !
Več!... Najmanj osemstokrat.
TINE:	Dolgčas?
VOJKO :	Bilo. (VZDIGNE KOZAREC.) Zorči...
ZORCI:	Pusti me!
VOJKO :	Pa kaj ti je, vraga !?
TINE:	Po tej hudičevi vojski, ki smo jo na vso srečo v redu pre-
stali, je naša sveta dolžnost in tudi pravica, da zaprosimo
za pokojnino in odpremo starinarnice. Ikone-sanskrt, vino.
Prekleto rad imam svojo teto. (PIJEJO.)
ZORCI:	Segnil boš pri živem telesu, tako kot tvoja uboga stara
teta.
2. BRIVEC: Saj ravno to ti ves čas govorim! Direktor nas je šele danes
obvestil, da je naročil pri firmi LUCIFER dvanajst su-
šilnih kap in sedem brivskih stolov v znesku milijon pet-
sto štirideset tisoč.
343
TINE:	Poetični anarhizem je stroka prihodnosti. Anti, Castro,
Mao, Dada, Trocki, a le postrani in zvečer — salonsko,
saj razumeš? Nobene akcije, nič demonstracij.
1.	BRIVEC: (OBUPANO.) A ja!! Zdaj šele razumem! In to nabavo naj
bi danes delavski svet potrdil kot svoj lastni predhodni
sklep!
VOJKO:	Seksa ne kaže zanemarjati! Seks je avantgarda za vsako
priliko.
2.	BRIVEC: Končno si le razumel, za kaj gre!
VOJKO:	Živeti seksualno — se pravi živeti zdravo, prijetno, mo-
derno in poceni.
1.	BRIVEC: Ampak Jure! Jaz sem pa le mislil, da direktor ve, kaj
dela!
ZORCI:	Ta hip lahko misli vsak po svoje, ampak prišli bodo dru-
gačni časi.
2.	BRIVEC: Ni važno, kaj si mislil, važno je, kako si glasoval!
VOJKO:	Pozabi na to čimprej, zgodovine ni več, je samo še Mo-
derno.
2. BRIVEC: Kam pa naj zdaj damo to robo, ki jo bodo jutri pripeljali?
Na cesto morda? Ali pa direktorju na domu!?
TINE:	Not tonight. Not tonight, Josephine!
1. BRIVEC: Ja, drugega nam ne preostane, kot da vsak član kolektiva
začasno prevzame po en stol in dve havbi ter ju vskla-
dišči pri sebi doma, v kleti, na podstrešju, kjerkoli...
(ODIDETA.)
VOJKO:	Zmenili smo se za zabavo, če jaz kaj vem; bil si za to,
navdušen celo ! Zdaj res ne vem, kaj hočeš ...
TINE:	Ne bi rad, da nam pokvariš to prvo zabavo po vojni. Naj-
bolje bo, če se splaziš od tod. Vojak si. Ne spadaš k ci-
vilom.
ZORCI:	Nikamor ne pojdem. (VOJKO IN TINE SE »POGLE-
DATA. TIŠINA. PIJEJO.)
VOJKO :	(TINETU.) Pusti ga pri miru.
TINE:	No kaj, pomagal bi mu rad, da se znebi kompleksov.
VOJKO :	Ne bom dvakrat ponavljal, si slišal?
ZORCI:	Pusti ga, pusti... To me niti najmanj ne moti. Nasprotno!
Rad bi izvedel, kaj ga žre.
TINE:	Mene? Mene nič. Jaz imam tradicijo že po tetini liniji.
Imam sanskrt. S teboj je drugače. Rad bi, vidiš, da bi
pozabil na skrbi, ki te tarejo. Na zadevico z norci.
ZORCI:	Kaj pa ti? Si ti pozabil?
344
TINE:	Jaz nimam kaj pozabljati. Rešil sem si življenje, sam sem
si ga rešil. Samo čestitam si lahko. Bila je prijetna avan-
turica, sprememba, ki človeku dobro dene, nič več. Kar
se drugega tiče, si nimam kaj očitati: te stvari me ne
zanimajo, me niso in me ne bojo.
ZORCI:	Kaj te pa zanima?
TINE:	Sanskrt in starinarnice. Vse, kar ni opremljeno s pred-
znakom »BO, MORA BITI!« Vse, kar ni politika.
ZORCi:	To ni politika.
TINE:	Kaj pa? Manevri duševno bolnih?... Vidiš, ves čas sem
govoril, edini sem bil med vami, ki sem od vsega začetka
vedel, s kom imam opravka: z norci. Norci!
ZORCI:	Saj niso bili norci. (VOJKO IN ZORCI SE SPOGLE-
DATA.)
VOJKO:	Si zblaznel?! Kar na lepem te je prijelo.
TINE :	Ne šali se, Zorči, no !
ZORCI:	Resno mislim.
VOJKO:	Ves svet ve, da so ušli s klinike za duševne bolezni, to je
dokazano! Pa tudi sicer je bilo več kot očitno, da niso
normalni.
ZORCI:	(ZLOGUJE.) Bili so zdravi, povsem normalni ljudje, no-
benega norca ni bilo med njimi. Ce pa je med nami kdo,
ki je bil pred tem ali pa po tistem nor, ni bil blazen takrat
— na barikadah.
TINE :	Ne zafrkavaj se, Zorči, nima smisla.
ZORCI :	Ja ... sa j se ne ! To mislim ! (PAVZ A.)
VOJKO:	Torej ne moreš verjeti, da si bil na strani norcev, da si
bil orodje slaboumnih ; torej se ne moreš sprijazniti
z dejstvom, da si streljal na nedolžne ljudi na povelje
maniakov, da si zlorabljeno govno, ki mora zdaj držati
jezik za zobmi!
ZORCI:	Ne.
VOJKO:	Cist bi bil rad!?
TINE:	Vedel sem, da si umazan gobec, da si koristoljuben ko-
molčar, da si se zrinil naprej kot tisoč drugih — brez vere
in prepričanja, da si ambiciozen strahopetec, poklicni
kimač; ampak da si tak hinavec, da boš po vsem tem, ko
si se prodal za piškavo ceno svoje lastne kože, ko si izdal
vse, kar bi po teh vaših nepisanih pravilih moral braniti
do zadnjega, zmogel še toliko drzne hinavščine, še toliko
nesramne dvoličnosti, še toliko ogabne potrebe po pranju
svoje svinjske dušice... ne ! Tega nisem vedel. Jaz, ki se
345
mi te vaše igre gabijo, ki sem po duhu malce krut za
kolektivne nastope, jaz, ki sovražim bogove na gradbišču
gradov v oblakih, jaz, slišiš, jaz bi skorajda zmogel več
poštenosti in zavzete trdnosti za to zadevo kot pa ti!
ZORCI:	Si končal?
TINE:	Zdaj se pa le peri, midva sva opravila.
ZORCI :	Glejta ... Morda bo zvenelo kot pranje, morda je v resnici
pranje ..., ampak jaz po vsem tem, kar se je zgodilo, ni-
mam več miru. Vojske je konec. In jaz sem umazan. Kriv
sem pred samim seboj. Ne pred vami. Sredi tiste burke
pri klavnici,, ko smo ležali v jarku ..., me je nekaj prijelo
in dobro sem se počutil. Jurišal sem prvikrat zares. Ju-
rišal sem na nekaj, kar sem zagrešil sam. Na svojo krivdo,
na svojo preteklost, na ogromno goro podlosti, laži, ugodja
in umazanij, na te vaše očitke, na ta ogaben občutek dvoj-
nosti.
VOJKO:	Videti je, da si vse to pobil in si čist.
TINE:	Bravo! Bravo!
GLAS
GOVORNIKA
NA TRGU: (APLAVZ IN TULJENJE MNOZiCE. Z IZRAZITO KI-
TAJSKIM NAGLASOM, CE SE DA.) Tovariši in tovari-
šice! Slo je za to, da politično oblast iztrgamo tako iz rok
birokratov in skorumpiranih dogmatikov kakor tudi ne-
odgovornih blaznežev, maniakov in idiotov, ki so hoteli
krojiti usodo tega ljudstva z restavracijo maloburžoazne
demokracije na načelih lastnega samoupravljanja in ne-
otrockistično napihnjenega humanizma! Enim in drugim
je spodletelo, enim in drugim je enkrat za vselej odklen-
kalo, enim in drugim smo rekli svoj odločni ne ! (APLAVZ
IN NAVDUŠENO VZKLIKANJE.)
ZORCI:	Ne razumeš — in vendar je res. Ne morem se sprijazniti
s tem, da je bila borba zaman. Jaz moram po tej poti
naprej. Ne znam drugače. Ne morem drugače.
TINE:	Kakšna borba? To ni bil tvoj boj, to je bil boj norcev,
ki so te izvolili poklicati v svoje vrste — golo naključje!
Kakšen bi bil, povej ..., da ni bilo teh norcev?
ZORCI:	Pristopil sem po naključju, to je res. A nadaljeval sem
zavestno.
VOJKO :	Kakorkoli že, delal si z norci, za norce !
ZORCI:	(KRICI.) Norci ali ne, ljudje niso važni — važna so de-
janja. Norci uidejo ali pa jih pobijejo, a problemi osta-
nejo, življenja ni konec! Ni konec, razumeš?!
TINE:	Tudi jaz mislim tako. Problemi ostanejo in bodo ostali,
pa če se ti raztrgaš ! (PIJE.)
346
ZORCI:	Raztrgal se bom.
TINE:	Raztrgaj se.
GLAS
GOVORNIKA : (MNOŽICA SKANDIRA.)... Revizionizem je s tako mlač-
no družbeno akcijo, ki je v skrajni konsekvenci peljala v
neokapitalizem, jasno pokazal imperialistične barve svoje
legitimacije skupaj s tem, kar ima za bregom! S tem pa
se je, tovariši, kot vodilna zavestna sila boja za socializem
I že vnaprej diskvalificiral! (OVACIJE.) Problemov, ki sem
jih nakazal, ni bilo in tudi ne bo v prihodnje mogoče re-
ševati postopno in miroljubno! Iluzorno bi bilo, tovariši,
če bi se mi danes uspavali in se zadovoljevali z doseženimi
uspehi ter se tako odvračali od naglega, revolucionarnega
in dokončno učinkovitega boja za splošni družbeni razvoj.
(MNOŽICA.)
ZORCI:	Jaz sem šel skozi pekel barikad, pobijanja in krvi. Zdaj
pa naj to poslušam! Banda!
TINE:	In jaz! Naj živi Evropa! Naj živi učinkovitost! Naj živi
sanskrt! Naj žive rože! Naj živi moja teta! (PIJE.)
ZORCI:	Od mrtvih si jo poklical! Glej jo, tamle je! S panama klo-
bukom in pipo, na metli! Urin nese na pregled svojemu
stomatologu!
TINE:	Sladka moja, edina moja teta! Vidim te! Teta, pozdrav-
ljena med nami!
VOJKO:	Križal bom kanarčke, piščance in papige! To bo pasma za
naše razmere! Vidva sta mračnjaka in pijanca, osemsto-
krat sem jo — eno in isto! Osemstokrat! Bogvedi s kom
se zdaj jaha ... (PIJEJO.)
GLAS
GOVORNIKA: (ODOBRAVANJE MNOŽICE.) Mi moramo naprej! Mi ho-
čemo naprej! Mi bomo napeli vse sile, izkoristili ves svoj
potencial, da bomo, ne zlepa — ne s prijateljskim prepri-
čevanjem, ampak s silo, če bo treba, splanirali sentimen-
talno izročilo zgodovine našega planeta, ga zdrobili v
prah, v orno zemljo, v umetna gnojila! (MNOŽICA.) Zrav-
nali bomo najvišje gore, jih poslali v vesolje, ukrotili bo-
mo hudournike, jih sistematično, v estetskem geometrič-
nem redu razporedili po tej naši deželi, da bodo s svojim
vzornim redom nam v ponos, imperialistom v gorje!
(NAVDUŠENO ODOBRAVANJE) Ovekovečili bomo svoj
čas, montirali nova sonca, nove zvezde! Pod ogromnim
svodom veličastne kupole, ki bo prekrivala vso deželo, ves
planet, bodo tiho mrmrale naprave za zračno klimatiza-
cijo (TULJENJE MNOŽICE ODSEKANO PRENEHA.)
347
ZORCI:	(S KOZARCEM V ROKI.) Boriti se do konca z vsem
•	srcem, z vso dušo, biti čist in pošten do konca! (SKANDI-
RANJE.) Ne izgubljajmo niti hipa, naprej v borbo!
VOJKO :	(ZELO PIJANO.) So trenutki, fanta moja, ko položaj pri-
sili človeka, da se zave vse svoje bede in veličine, se iz-
poje v najbolj krutih in najbolj plemenitih vzgibih, potem
pa je zopet vse po starem! Jaz sem se odločil za farmo
piščancev, kanarčkov in papig. Kmet bom: kmet! To je
pasma za naše razmere!
ZORCI:	Tistim, ki so se borili za neko idejo, za neko življenje, ti-
stim ne bo nikoli vseeno, kakšen je svet okoli njih!
TINE:	Mene poglej!
ZORCI:	" Ti se nisi boril! Trosil si lepake ...
TINE:	(PIJANO.) Lažeš! Boril sem se kot lev! Ti boš meni očital,
pezde!
ZORCI:	Mirko je padel, to nas obvezuje ...
TINE:	Zakaj?
ZORCI:	Za borbo. Za neprenehen boj, boj do konca. Boj do smrti!
VOJKO :	(PIJANSKA FILOZOFAZA.) Menda bo že tako, da je tudi
nekaj takih, nam vsem dodeljenih razstavnih tipov, ki naj
bi s svojo čednostjo odrešili človeštvo. Toda ti ljudje po-
zabljajo na vse in propadajo. In v njihovem imenu osta-
jajo drugi, manj čisti, manj elitni, toda bolj pohlepni, bolj
zagrizeni in slepi ter si v borbi s sebi enakimi različnih
barv lepijo na čela zlagane etikete sistematično zloženih
idej in se v imenu teh in vseh drugih imajo dobro... In
kaj naj počnemo mi ostali? Ali naj trgujemo s svojimi
dušami? Ali naj izobesimo tablice in se damo v oglase?
Kanarčki, piščanci, papige... Kako to lepo zveni! Slišiš,
kako zveni? Slišiš? Piščanci so ! Piščanci so !
TINE:	Pijmo ga. Teta, še ti ga daj! Na tvoje zdravje!
ZORCi:	Nehajmo s tem. Nehajmo s tem jalovim brezvoljnim pit-
jem, nehajmo z vsem tem brezupnim prepuščanjem, ne-
hajmo s tem čakanjem, nehajmo!
VOJKO:	Daj sem tisto pijačo! Res da ne mislim piti v nedogled,
a pil bom vendarle. Vse te stvari je treba početi z občut-
kom za mero ... (ZORCiJU.) Kaj ne maraš dobrega bele-
ga vina? (PIJEJO.)
GLAS
GOVORNIKA: Dovolite, tovariši, da nekoliko natančneje pojasnim zami-
sel o univerzalnih državnih zaporih.
Prvič: zapori bodo za vse in za vsakogar.
348
Drugič: Omogočili bodo plansko reguliranje življenja de-
lovnih ljudi s tem, da bodo ukinili skrb za družino, dom
in druge vsakdanjosti. Zadovoljevali bodo človekove ani-
malne, materialne in duševne ter družbene potrebe.
Tretjič: Sistem zaporov bo dokončno omogočil smotrni
način proizvodnje, kontrolo izobraževanja, oplojevanja in
kanaliziranja drugega udejstvovanja.
Četrtič: Uresničene bodo stoletne sanje proletariata o po-
polni enakosti in enakopravnosti. S tem bodo dobili uni-
verzalni zapori kvalitativno nov smisel najbolj demokra-
tične ustanove, ki bo slonela na načelih samoupravljanja
in rotacije. Sistem rotacije bo uveden tako v upravljanju
kot na samem delovnem procesu. Razlike med fizičnim
in umskim delom bodo ukinjene. Ustvarili bomo nov tip
človeka, ki bo sposoben delati danes v kmetijstvu, jutri
pri plavžu, pojutrišnjem pa v znanstvenem laboratoriju.
TINE:	Boste, seveda boste! (KRiCl.) Norci! Norci! Norci! Nehaj-
te! Od tega sem poblaznel, meša se mi že, privide imam,
* privide! Klistirajte me proti prividom, cepite me zoper
kolcenja in prdenja, obsevajte me, zdravite me, zdravite!
VOJKO :	Miruj. Pijan si kot preproga. Kaj bo rekla tvoja doktorica
znanosti? Žalostna bo, ko se tako razburjaš.
ZORCI:	Potrta bo, prav gotovo. Tako zdravljenje, kot si ga želiš,
je drago, zamudno, rezultati so pa pičli.
TINE:	Ne jemlji je v misel, svetnice, mrha ideološka! (PIJEJO.)
GLAS
IZ ZVOČNIKA: Generalni direktor zaporov bo obenem šef vlade, pred-
sednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Hi-
erarhija paznikov se bo ujemala s hierarhijo državne
uprave, sodstva, administracije in ljudskih poslancev.
Vsak zapornik bo imel teoretično in praktično možnost
v izpopolnjenem sistemu rotacije postati ječar ali celo
generalni upravnik državnih zaporov in obratno: vsak
ljudski poslanec bo lahko in ne samo lahko, bo gotovo
rotiran v jetnika — proizvajalca. Amnestije ne bo. (TI-
ŠINA.)
ZORCI:	Barabe. Barabe! Kje je tu človek? Kje je ponos? Kje je
boj? Kje je revolucija?
TINE:	Kaj bi TI s ponosom?
ZORCI:	Poslušaj ti, ščene kozavo! Dovolj mi je tvojega izzivanja,
ubijem te kot psa, samo če še enkrat odpreš svoj smrdljivi
gobec!
TINE:	(IZZIVALNO.) Ali ne bi šel rajši na izlet? V naravo se-
veda. Tam si malo odpočiješ, umiriš živce in doživiš kaj
lepega ... Pred teboj se bo razgrnil nov svet, ves blag in
349
dišeč, poln sonca. Prepeval bi in lovil ribe. Bosonog bi
gazil po rečnem produ in zavestno vdihaval svež zrak!
To ti bo pomagalo ...
VOJKO :	Pijmo ga, pijmo ga. Pijmo ga !
ZORCI:	(TINETU.) Hvaležen bi moral biti revoluciji, ki je iz tebe
napravila vsaj navidez normalnega moža! Odkar si doživel
tisti živčni pretres tam na barikadah, si skorajda nehal
jecljati. To so velike reči, dragi moj : imeti lep glas, govo-
riti tekoče in prepričevalno. In vendar pozabljaš na svoj
dolg, na svoje obveznosti do ljudi.
TINE:	Jaz pljuvam na obveznosti in na ljudi! Kaj bi z ljudmi?
Kaj hočeš, naj počnem s temi tvojimi ljudmi?! Kam naj
si jih zataknem? Te ljudi si si spretno izmislil, da bi še
naprej živel neko znosno idilo v rožnatem ravnovesju s
svetom in s svojo — zdaj že očedeno vestjo ... Ce že mo-
ra biti preteklost, jo bomo pa rehabilitirali z avtokritiko,
s kesanjem, potvarjanjem dejstev, lepotičnimi sklepi za
prihodnost ali pa čisto enostavno z lažjo. Ljudje! Kakšna
nesramna laž! Ti veš, česa ti je treba. Poznaš vsa sredstva.
Očrnil boš mene, vse nas in stotine drugih, v imenu ljudi,
ki jih ni, nas pahnil v prikupne celice, streljal, obešal, tako
kot tisti norci! (PLANE PROTI NJEMU.) Usran profesi-
onalen ideolog si! Norec si! Norec! Norec!
ZORCI:	(POTEGNE IZ ZEPA PISTOLO IN USTRELI. TINE PA-
DE.)
TINE:	Norec...
ZORCI:	(SPRAVI OROZJE. OBLASTNIŠKO.) Ta je bil tako ali
tako za odstrel.
VOJKO:	(MOLCL)
ZORCI:	Zakaj molčiš?
VOJKO :	(MOLCI. ZORCI SE UMIKA PROTI LEVI.)
ZORCI:	Vedel sem, da bo tako. Vedel sem, da je nemogoče. Ve-
del sem, da je danes človek to, kar je bil včeraj. In ne
to, kar bo jutri. Vedel sem, da si v vaših pasjih očeh ni
dovolj izbrati v izložbi neko novo življenje ... Vedel sem
to! (ODIDE. VOJKO VSTANE, POKLEKNE K TRUPLU,
GA VZDIGNE IN POCASI ODNESE V SOBO NA POD-
STREŠJU. MEDTEM SE RAZIGRANA MNOŽICA VRA-
ČA S KONČANEGA ZBOROVANJA, GODBA IGRA,
LJUDJE SEDAJO K MIZAM, PIJEJO, POJEJO, PLEŠE-
JO KOLO. VEČERI SE. IZBRUHNE PRETEP, SPLOŠNO
VPITJE, METANJE KOZARCEV, STOLOV. PRIDE MI-
LIČNIK, NEKAJ JIH POPISE, OSTALI SE RAZBEZlJO
IN RAZIDEJO. NOC. PRELIV LUCi NA PODSTREŠJE.
350
II. Študentovska soba.
(V SOBO NA PODSTREŠJU VSTOPITA DUKS IN MAN-
CA.)
VOJKO :	Kje imaš dekleta?
DUKS:	Kje pa naj jih dobim? Vse je pobrala vojska. Tistih nekaj,
ki so še ostale, so pa skrbne mamice v strahu za njihovo
čast pozaklenile in ni niti govora, da bi kakšno zmamil
izza zapahov.
VOJKO:	Obljubil si.
DUKS:	Povem ti, nikjer babe, pa če se obesiš!
VOJKO:	Zato smo pa poslali tebe... in ne koga drugega.
MANCA:	Kaj sem pa jaz?
VOJKO:	Ti si vdova. Vojna vdova.
DUKS :	Vesela vdova ..., po moji zaslugi.
VOJKO:	To je že nekaj, ni pa dovolj.
DUKS:	Seveda ne! To bo komajda zame... (OPAZI TINETA.)
Kaj pa je s Tinetom?! Vidim, da se ga je tako živinsko na-
lezel, da mu ne bo treba posebnega pojasnila. (SE SME-
JE.) Reva, tega se takoj prime ...
VOJKO :	Mrtvih ljudi se ne prime. (PAVZA.)
DUKS:	(KOMEDIJANTSKO.) Kaj? Kdo? Kdaj? Kako? (IGRA
RAZBURJENJE, SE VRŽE NA TRUPLO, GA TREPLJA
PO LICIH, TRESE, MU DAJE UMETNO DIHANJE ITD.)
Kri! Kri... (TRAGIČNO ZLOMLJEN.) Moj prijatelj je
mrtev in moji sovražniki živijo ...o!...o...!...o! Glej,
glej Tine, tu pri tvojem truplu dajem prisego za krvavo,
kruto maščevanje. Ne bo mi ušel, kdorkoli že je! Raztrgam
ga, podvržem ga najhujšim mukam, razedinim ga — pa
če je stokrat moj lastni sin (VOJKU.) Kdo je, povej!
VOJKO:	Zorči.
MANCA :	Zorči...? Zakaj?
VOJKO:	V imenu zgodovine.
DUKS:	Nesmisel.
MANCA:	Kako je le mogel?
VOJKO:	Mogel je.
DUKS:	In ti si to dovolil?
VOJKO :	Zgodilo se je v trenutku.
DUKS:	(SE RAZBURJA.) Kako v trenutku? Ne boš mi pel, take
reči se ne zgodijo kar tako ... Prijatelja ne ubiješ v tre-
nutku! To je smešno!
351
VOJKO:	Ideološki razločki pač! Politična nestrpnost, razumeš?
DUKS:	To vendar ni noben razlog za uboj, ne!?
MANCA:	Je razlog.
DUKS:	Torej ga je le ubil v imenu zgodovine.
VOJKO :	Ne samo zato. Ubil ga je šele takrat, ko ga je začel zmer-
jati z norcem.
DUKS:	Samo da ga dobim, mu že pokažem pot v zgodovino! Brez
pozdrava ga pošljem na oni svet, tam mu bo lepo ... A...,
mi bo že še križal pot, naj se pazi! Videl bo, kdo sem jaz.
V našem kraju ne poznamo šal. (SE RAZBURI) Tine je
bil pod mojim varstvom, moja duša, moj človek, jaz sem
ga dresiral in skrbel zanj kot za lastnega sina, ga vzgajal
in delal in njega človeka. In ves moj trud zaman! To. Naj
pade za zgodovino?! Ne! Bomo videli, na čigavi strani
je zgodovina in kdo jo bo imel!
MANCA:	Dajmo, pripravimo mrtvaški oder. Tako ne more več le-
žati tu sredi sobe.
VOJKO :	Kaj pa, če bi ga položili kar na kavč?
MANCA:	Kamorkoli.
VOJKO:	(POMAHA DUKSU.) No, primi ga za noge. (ODNESETA
TRUPLO NA KAVC. GA POKRIJETA. MANCA POMA-
GA.)
MANCA:	Treba bo misliti na pogreb, sicer se bo usmrdel in nam
okužil zrak.
DUKS :	Kakšen pogreb? Tu ostane.
MANCA:	Saj ni balzamiran. Razpadel bo.
DUKS:	Hočem ga imeti tu zraven svoje postelje, razumeš?
MANCA:	Potem ne računaj na to, da bom tudi jaz v postelji!
DUKS:	Boš, boš... (GRE PROTI NJEJ, JO OBJAME IN JO
SPRAVI NA SPODNJI POGRAD. ONA SE RAHLO BRA-
NI. SLEDI NEKAJ TRENUTKOV PREMETAVANJA IN
VALJANJA PO POGRADU IN PRIJETEN SMEH OBEH.
VOJKO SE PRETVARJA, DA NE VIDI IN NE SLiSi,
PIJE.)
DUKS:	Boš?
MANCA :	(SE SMEJE.) Bom ... Bom ... Bom !
VOJKO :	(STOPI K OKNU V OSPREDJU. MOCNO PIJAN S STE-
KLENICO V ROKI GOVORI SKOZI OKNO.) Kako je kaj,
tovariši vaščani!? Ali sploh veste, koliko je ura? (RIGA.)
Jaz vam bom povedal..., dvanajst je proč ... Toliko, da
ste na tekočem s časom. No, kaj? Ampak to vas ne zani-
ma! O..., vem jaz to! Sodrga pijana! (ZA NEKAJ TRE-
352
NUTKOV UTIHNE, ZASE.) Noč je. Grozna noč. Vse že
spi ali pa se jaha. No, lepo. (PREMOR, NATO SI ZA-
BRUNDA.) Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč ...
(NA VES GLAS.) Ven! Ven! Vsi ven! Dovolj je bUo spa-
nja. Alo, vsi delat. Delat, sem rekel! Zafurali ste nam go-
spodarstvo s tem spanjem! Zabušantje, lopovi! Delomrz-
neži! Nesposobneži! (NA LEVI SE ODPRE OKNO, PO-
JAVI SE ŽENSKA.)
ŽENSKA:	Kaj pa je to? Se ne bo miru? Milico bom poklicala, da
veste!
VOJKO:	Izvolite, ljuba gospa... Pokličite tudi svojo staro mamo,
da bova malo pokramljala, predno pride marica. Meni je
malce dolgčas. (SE ZADERE.) Vi iz produkcije pa vsi na
delovna mesta! Dvignite storilnost na evropsko višino, ko
že plu jete skozi morsko ožino !
LJUDJE:	Mir! Ta je pa od hudiča! Kar je preveč, je preveč! Ho-
čemo spati ! Pokličite milico !
VOJKO:	Miličnik vam bo povedal isto kot jaz. Tiho! Vi mi že ne
bosto solili pameti! Zakaj smo se pa borili!? (Z VSEH
OKEN ZACNO LETETI PROTI VOJKU PARADIŽNIKI,
PAPRIKE IN RAZNO SADJE. DUKS JE MEDTEM ZE
VSTAL IN MIRNO VKLJUČIL GRAMOFON. GLASNA
MUZIKA. KO PRILETI V SOBO PRVI PARADIŽNIK,
ODRINE VOJKA VSTRAN.)
DUKS:	Poslušajte, sodrga umazana! To je privatno stanovanje,
ne pa smetišče ali svinjak!
VOJKO:	Polne riti imajo, ne vedo, kaj je lakota ... (ZDAJ SE OD-
PRE SE ENO OKNO NA LEVI. POJAVI SE NAJPREJ
ŽENSKA, NATO MOSKI Z NOCNO CEPICO NA GLA-
VI.)
MOSKI:	Kaj naj pomeni to vpitje in ta trušč ob tej nočni uri? To
je kaznivo !
DUKS:	Drži gobec, stari, sicer bodo jutri samo še tvoje fotogra-
fije pričale o tem, kakšen simpatičen cepec si bil.
MOSKI:	Smrkolin nesramni, pazi malo, kaj govoriš.
DUKS:	Ti pa pazi na zobe. Zobje niso trava, ne zrastejo ti več, če
ti jih enkrat oklestim.
MOSKI:	Ne napihuj se po nepotrebnem, mladenič, da ti ne bo žal!
DUKS:	Glej no, kako si nepreviden, sam rineš v nesrečo in me
jiliš v to, da bom grob s teboj.
MOSKI:	Priden bodi in pojdi lepo spat, preden bom zares prisiljen
ukreniti kaj zoprnega.
DUKS:	Norec stari, ne veš, s kom imaš opravka. Kaj se šopiriš
na varnem, dol pridi, če si upaš!
353
MOSKI:	Zakaj pa ne? Takoj bom nared, tu spodaj se dobiva.
DUKS:	Salisse...
MOSKI:	Resno mislim.
DUKS:	No prav, če ti je že toliko do tega. (OBA ZGINETA Z
OKEN. DUKS ODIDE IZ SOBE. MUZIKA PRENEHA.
VOJKO IN MANCA SE POČASI PRIBLIŽUJETA DRUG
DRUGEMU. NA SREDI SOBE SE OBJAMETA IN SE
MED POLJUBLJANJEM POMIKATA PROTI POGRA-
DU. V TRENUTKU, KO LEŽETA NA POGRAD, SE SPO-
DAJ NA CESTI Z LEVE POJAVI DUKS IN V POPOLNI
TISINI KORAKA DO SREDINE. Z DESNE VSTOPI MOŽ
S ČEPICO OBLEČEN V MILICNIŠKO UNIFORMO.)
MILIČNIK: Osebno izkaznico, prosim.
DUKS:	(OD PRESENEČENJA NE PRIDE DO BESEDE.) Nimam
je... (V TEM TRENUTKU OD NEKOD Z DESNE PBI-
TAVA MALI JANEZEK, KI SE JE OCiTNO IZGUBIL IN
ISCE POTI DOMOV.)
MILICNIK : Potem pa kar z menoj.
(DUKS ZAKORAKA, ZAGLEDA JANEZKA, OBSTANE,
SE OBRNE PROTI NJEMU.)
DUKS :	Ta roka bo kovala svet.
(DUKS IN MILICNIK ODIDETA, JANEZEK STOPI DO
SREDINE, SE VRTI V KROGU, OZIRA, OBSTANE, SE-
DE NA TLA, ZAJOKA. ZGORAJ NA POGRADU ŽIVAH-
NO PREMIKANJE.)
ZAVESA
357
OSEBE
MILENA
ANDREJ
PETER
OSREDEK
GOVORANCAR
PENTLJA
OSUSEK
OSREDKARICA
GOVORANCARKA
SVIGAVEC
DOLINCI IN DOLINKE
PRVI DEL
Na klopi sedijo znameniti Dolinci: Osre-
dek, Govorancar, Pentlja, Osušek. — Ča-
sopisi zakrivajo njihove obraze in telesa.
Osušek:	Nenavadno.
Pentlja:	Kaj?
Govorancar : Pa so ga le.
Osušek:	So ga.
Pentlja:	Eliminirali?
Osušek:	Odstranili so ga.
Pentlja:	Mislite, da so ga res?
Govorancar: Zapisano je, da so ga.
Osredek:	Ce je to res, se bomo znašli v novem položaju.
Osušek:	Vertikala bo zamenjala horizontalo.
Pentlja:	Morda bomo srečali celo kakšno diagonalo.
Govorancar: Na takšno možnost smo zares pozabili.
Osredek:	Mižali smo, še mižavci ne bi tako mižali. To se nam bo
otepalo.
Odložijo časopise in nadaljujejo s pogo-
vorom. Vstane Osušek. Mož je dolg in
suhljat.
Osušek:	Kaj pa zdaj?
Vstane Pentlja. Ona je v okroglih letih.
Pentlja :	Občestvo !
Osredek:	Kaj mislite?
Pentlja:	Občestvo mislim.
Osredek:	Ima to kak pomen?
Pentlja:	Ima. Pomeni živahno menjavo funkcij in položajev.
Osredek:	Tudi moj sin je že precej razvajen. Hrepeni kvišku.
Pentlja:	To je vsekakor stvar srca.
358
Govorancar : Ni točno.
Pentlja:	Danes je vse mogoče.
Govorancar: Z ozirom na občestvo ni točno. Poznamo občestvo kot
kolektiv, poznamo občestvo svetnikov, poznamo občasnost
občestev in tako naprej. — Občan je prebivalec občine,
obcestnik je tisti, ki prebiva ob cesti, občepi tisti, ki ni
za občestvo, in tako dalje. Se posebej moram rêci, da
občevanje ni isto kot občestvo in da se fenomenologija
občestva vzdržuje samo na znamenitih tradicijah, ki pa
so z ozirom na današnjo situacijo neadekvatne. Danes
je treba pogledati v bistvo bivanja, da se kot občestvo
lahko sploh omogočim. Kajti če se ne-omogočim, sem
lahko za zmeraj onemogočen.
Vstane Osredek, ki ima dostojanstven
videz.
Osredek:	Preveč sedeti ni zdravo.
Vstane Govorancar. Mož veliko govori in
malo misli.
Govorancar: Bistroumna misel. Kajti menjava stališč in položajev je
bila terapevtsko izhodišče starega Paracelsusa.
Osušek:	Ampak navzlic občestvu in Paracelsusu nas je nekoliko
strah.
Osredek:	Situacija je precej zaprta.
Govorancar: Vakuum.
Osredek:	Huje, mnogo huje.
Govorancar: Situacija je neobvladljivo zaprta.
Pentlja:	Potemtakem je res eliminiran?
Osušek:	Kaže tako. Kaže, da je že bivši.
Osredek:	Nekdo, ki je bil, a ga nenadoma ni več.
Govorancar: A vseeno ne kaže obupati.
Osredek:	Nekako se bomo že izmazali.
Govorancar: Imamo vendar strukture.
Osredek:	Pa mehanizme!
Osušek:	Ti bodo rodili novega Načelnika.
Govorancar : Toliko je svetinj, da ne kaže obupati.
Osušek se nenadoma zamisli.
Osušek:	Kaj pa, če so časopisne informacije napačne!
Pentlja:	V tem primeru bi utegnil seveda še biti.
Govorancar: In če bi bil, pa bi vedel za našo misel...?
Osredek:	Ce bi zvedel, da ga ni več?
Govorancar: Ce bi zvedel, da ga ni več, bi utegnil podvomiti v našo
lojalnost.
Osredek:	To pa bi bilo zelo neprijetno.
Govorancar: Previdnost je tedaj utemeljena.
Osušek:	In strah tudi. Strah vnaša v delovanje mehanizmov in
struktur določeno trepetanje.
359
Govorancar : Denimo takole: Se je, a ve za naše mnenje, da ga ni več.
Kaj potlej?
Vsi se globoko zamislijo. Ponovno razgr-
nejo časopise.
Osušek :	Ja.
Pentlja:	Ja!?
Govorancar: Aha.
Osredek :	Torej ?
Osušek:	Ce bi nas bilo več, bi se bali nekoliko manj.
Osredek:	Majhna je naša Dolina.
Pentlja :	Kaj bi šele bilo, če bi bila velika.
Govorancar: Različne so možnosti, kajti naši paragrafi predstavljajo
izum visoke napetosti. Fenomenologija juridičnega ključa
vsebuje spektrum barvnih nians, ki so za kultivirano
osebnost pravi simpozij poezije. Denimo: nekdo de iure
ne eksistira več, čeprav de facto še zmeraj hodi po cesti.
Osredek:	Pravno ga torej ni več?
Govorancar: Tako se da sklepati, kajti časopisno je tudi eliminiran.
Osredek:	Strukturalno in institucionalno je zamrznil.
Govorancar : Njegovi mesečni dohodki so pod plafonom mehanske pro-
izvodnje.
Pentlja:	To pomeni, da ga ni.
Osredek:	Kaže, da se je res tako obrnilo.
Govorancar se nenadoma sprehodi. Vse
kaže, da ga je pobožal navdih.
Govorancar : Njega ni. Dobro. On je bivši. Ampak povsem le ni mogel
izginiti.
Osušek:	Morda pa je za njim ostala kakšna sled, ali vsaj senca
nečesa bivšega?
Osredek:	Ta možnost obstoja.
Pentlja:	Kak vplivček se je morda le pritihotapil do nas.
Osušek:	Vplivček. Lepo povedano. Vplivček ne zveni nevarno.
Govorancar: Trenutek! Kolikor je on zares in popolnoma bivši, bi
lahko celo iskanje njegove sence in njegovega vplivčka
sprožilo določena sumničenja, to pa bi spet povzročilo
naknadne strukturalne neprijetnosti in bi omajalo sta-
bilnost naših položajev.
Osredek:	Smo tedaj v povsem nestabilnem položaju. Brez slehernih
direktiv, ali vsaj namigov.
Govorancar: Kaj potemtakem storiti?
Osredek:	• Kaj storiti?
Vsi skrbno zložijo in pospravijo časopise.
Osušek se prime za želodec.
Osušek:	Neprijetno.
Pentlja:	Želodec?
360
Osušek:	Slaba vest. — Menim, da bi le pogledali za tisto senco.
Pentlja:	Težko bo kaj.
Osredek:	Ravno zdaj mi družinica tako lepo brsti. Imam pa tudi
neprijetno okvaro na ledvicah.
Govorancar: Z mano se dogajajo podobne stvari.	'
Osredek:	Človek gloda, gloda. Vzpenja se, kakor mravljica znaša
vkup svojo srečo, sešteva svoje položaje.
Osušek:	Svet je postal zares tesnoben.
Osredek:	Na vrhu je tako malo prostora, da lahko stoji človek
samo na eni nogi. Nemoralno bi bilo, če bi si odgriznil
še tisto.
Osušek:	Takole mislim: zavoljo krajčka vesti bi se le ozrli za
senco. Saj je ne bi prijeli, samo od daleč bi se ozrli.
Osredek:	On je bivši. Nekdo, ki je bivši, ne more puščati za seboj
sledi ali celo sence.
Osušek nenadoma zakriči.
Pentlja:	V imenu vseh pravičnih Dolincev vprašam: kaj se je
zgodilo?
Osušek:	Senco vidim. Koraka.
Osredek:	Senca ne more korakati.
Osušek:	Koraka. Cisto blizu je že.
Osredek :	Mirno ! Mižite !
Vsi ubogajo povelje.
Osredek:	Ne smemo gledati. To je metafizična provokacija. Ce bi
kdo videl, da gledamo senco, nam bi ta privid odgriznil
še zadnjo nogo. Sence ni, samo mi smo tukaj. Samo mi!
Govorancar : Zaman se trudiš, senca! Mi te ne priznamo.
Osušek:	Ne vidimo te.
Osredek:	Ne reži se, senca. Ne slišimo tvojega smeha.
Pentlja :	Ne buli v nas s steklenimi očmi !
Osušek:	Pusti nam sonce, da nas ne bo strah.
Dolinski veljaki se stisnejo v klopčič in
vztrajno mižijo. Mimo pride vagahund-
ska dvojica: Milena in Andrej. Milena
pelje voziček, do vrha naložen s pisani-
mi predmeti, pregrinjali različnih harv,
lonci in drugo ropotijo. — Ko zagledata
nenavadni prizor, nista prav nič prese-
nečena.
Milena:	Takšni so torej tvoji Dolinci?
Andrej:	Povedal sem ti.
Milena:	Zdaj verjamem, zdaj vem, da bo prevara uspela.
Andrej:	Tiho. — Petra še ni.
Milena:	Takih primerkov pač ne srečaš sleherni dan.
Andrej:	Verjamem.
361
Milena:	Njihova figurativnost je naravnost izjemna. Kako stojijo,
kako se vsi nečesa boje! Kompozicijsko so brez napake.
Cuje se žvižg.
Andrej:	Gre!
Milena:	Obljubljam ti ljubezen. Veliko, neskončno ljubezen. Samo
da nama bi uspel ta podvig.
Pride Peter. Je mlad in nekoliko zasa-
njan fant.
Peter:	Pozdravljeni
Andrej:	Potihoma. Glej jih.
Peter:	Brez skrbi. Ti se ne bodo premaknili, ne bodo pogledali,
nič ne bodo slišali.
Andrej:	Spoznaj še njo, Mileno.
Peter:	Pozdravljena. — Prave oči imaš, z zrakom in soncem so
prepojene. Veselje bo igrati s teboj.
Milena:	(Andreju): To je tvoj brat?
Andrej:	Peter.
Milena:	Pa tu, v Dolini živi?
Andrej:	Živi.
Milena:	Hvala za vzpodbudne besede. Všeč si mi. — Kdaj bomo
začeli?
Peter:	Čimprej, kakopak.
Andrej:	Si vse premislil?
Peter:	Sem. Razen tega sem prepričan, da bodo imeli vse, kar
bodo videli v naslednjih urah, za slabo znamenje.
Andrej:	Potemtakem jim lahko nastavimo vabo?
Peter:	Lahko. Se naključja bodo sprejeli tako, da bodo nam v
korist.
Milena poišče na vozičku star ženski so-
len in ga napolni s sadjem. Postavi ga
na vidno mesto.	«
Milena:	Lep je videti, kajne? To sliko bi lahko imenovali: tiho-
žitje z velikanom.
Andrej:	Mudi se, ne smemo zgubljati časa.
Milena:	Le brez skrbi. Ce ta fant že nekaj let živi v Dolini, je
gotovo izučen v kovanju intrig. Prepričana sem, da je
izumil intrigo brez napake.
Peter:	Upam. V jezi je človek iznajdljiv. Poglavitno je tole:
začeti in končati moramo o pravem času. Vmes bodo
dogodki sami po'fredali svoje in se obračali, kakor se jim
bo prileglo. — Zdaj pa hitro stran. Bomo videli, kaj bodo
prinesle limanice.
Odidejo. Dolinci počasi prihajajo k sebi.
Osušek:	Nekaj je bilo.
Osredek:	Nekaj je ropotalo.
Pentlja:	Ropotanje je prispelo in ropotanje odšlo.
362
Govorancar:	Senca ne ropota.
Osušek:	Meni pa se je zdelo, kot bi nekaj pozvanjalo.
Pentlja :	Kot bi nekaj na glas kričalo.
Osušek:	In potem spet šepetalo.
Govorancar: .	Morda je bil — On.
Osušek:	Mižimo.
Osredek:	A, tisti? On?
Pentlja: ^	Tisti. Bivši on.
Osušek:	Morebiti nam je hotel povedati, naj se ne prenaglimo v
sodbi. Morebiti še ni eliminiran.
Vsi v zboru vzdihnejo.
Pentlja:	Le kdo lahko tale hip ugane resnico.
Osušek:	Pa mižimo. Mižimo. Nič ne bomo krivi, če bomo mižali.
Osredek:	Četudi ni bil on. Nekaj narobnega je šlo mimo. Vem.
Voham.
Osušek:	Daj bog, da bi bila blizu kakšna oblast!
Govorancar: Tudi jaz voham. Po starih konjih, po gnilih metlah smrdi.
Pentlja zakriči na ves glas. Osušek je
čisto prestrašen.
Osušek:	Ali je spet senca?
Pentlja:	Ne govorite o metlah! Metle pometajo!
Osredek:	Pst! — Primite se za roke.
Osušek:	Za roke?
Pentlja:	Samo to?
Osredek:	Idejo imam. Za roke se primite in mižite. Jaz vas bom
vodil.
Pentlja:	Saj bomo vsi skupaj padli. Eden mora gledati.
Osredek:	Jaz bom čisto narahlo odprl levo oko. Nič določenega ne
bom videl. Samo toliko bom odprl levo oko, da ne bomo
.	padli. Obljubljam vam, šli bomo mimo vseh senc, ne-
dolžni, kot botanični vrt.
Vsi upoštevajo Osredkovo idejo. Previd-
JÉ ,	no korakajo, sledijo si v varnem zapo-
red ju. Osredek nenadoma obstane. Opa-
zil je šolen s sadjem in si ga prav od
blizu natančno ogledal.
Osredek:	Zdaj nimamo več opraviti s sencami. Srečali smo se s
konkretnimi stvarmi.
Osušek:	Joj, moje slutnje! Slutnje poloma!
Pentlja:	Je kaj groznega?
Osredek:	Odprite oči. V tem primeru ne morem odločati sam.
Pentlja:	Nimam korajže. Ali je — On?
Govorancar :	Mi pa smo ga že eliminirali.
Osušek:	Prenaglo smo sodili.
Pentlja:	Lahko bi malce potrpeli.
363
Govorancar: In nekoliko bolj povohljali.
Osredek:	Odprite oči!
Vsi mižijo.
Osušek:	Jaz bi nadaljeval pot kar sam. Prisežem, da bom ves čas
mižal.
Pentlja:	Ce ste Vi, če ste On, če ste Načelnik, mi nikar ne štejte
tega v zlo. Ženske pač nimamo pameti. Prej bi pospra-
vila vse kure z dvorišča, kot bi zoper vas spregovorila
eno samo hudobno besedo.
Govorancar : (v elementu): Neprenehoma smo čakali, da bi prišla kakš-
na oblast, da bi prišlo kaj zanesljivega, da bi prišlo ne-
kaj, kar bi zadovoljilo občestvo. Zato pa smo ves čas
spoštovali vašo globinsko kulturo. Ce smo vas nenadoma
proglasili za bivšega, so krivi samo ti nevredni časopisi,
ki nikoli ne zapišejo nič določenega.
Osredek :	Molčite !
Govorancar: Ce so vas odstranili, če nenadoma niste več sedanji, če
niste več vplivni, se morate pritožiti drugam .. .
Osredek:	(zakriči): Odprite oči!
Temu povelju se ne upajo upirati.
Osredek:	Kaj vidite?
Osušek:	Nič.
Pentlja:	Kako lepo poje narava.
Govorancar: Nikogar ni.
Osušek:	Vse je prešlo. Sence, slaba vest. ..
Pentlja:	Kako osveščujoč je bil ta domislek z mižanjem.
Osušek:	Vrnili se bomo popolnoma zdravi, brez strahu.
Govorancar: Pritiskali bomo na gumbe, na pisalne stroje; skratka,
vodili bomo narod in ustvarjali bomo veličastne načrte.
Osušek:	Zdaj smo zares popolnoma mirni.
Pentlja:	Zdaj vemo, da Njega ni več.
Osredek: ' Mirujte! — Na zemljo poglejte!
Vsi strmijo v tla. Pentlja zagleda šolen
s sadjem.
Pentlja:	Kaj pa je spet to?
Osredek:	(pomembno): Tisto.
Osušek:	Ženski čevelj in sadje v njem?
Govorancar: Slabo znamenje.
Obkrožijo šolen in ga ogledujejo.
Osušek:	Joj, kakšna reč!
Pentlja:	Kako velika reč!
Govorancar: Kako strašna reč!
Osredek:	Provokacija! To reč bo treba sporočiti naprej.
Osušek dvigne šolen in ogleduje sadeže.
Osušek:	Zdi se mi, da ni provokacija. Ta reč je bolj podobna
tihožitju.
364
Osredek:	Morebiti. Ampak od kod je tole prišlo?
Pentlja:	Sadje že ni zrelo. Mislite, da to kaj pomeni?
Osredek:	Veliko, zelo veliko.
Osušek:	Potemtakem moramo začeti znova.
Govorancarja spet poboža navdih.
Govorancar: Ze vem. Idejo imam.
Pentlja:	Oh, te ideje!
Govorancar: Analiza. Božanska analiza!
Osušek:	Moja žena pravkar poučuje svojo najmlajšo hčerko. Hude
reči bo mislila o meni, če se bom zakasnil.
Pentlja:	Kar pojdimo. Korakajmo. Mižimo.
Govorancar: Mirujta. Zagotavljam vam: imam navdih, imam idejo. O
sveta analiza!
Nehote se uklonijo zanosu svojega pri-
jatelja.
Govorancar: Vse, kar smo doživeli, moramo smotrno premisliti. Do-
godke moramo osamiti, nato jih spet združiti, povzeti
moramo iz njih nauk in ga nato spet pozabiti. Ovekove-
čiti se moramo s spoznanjem. Kajti tisti, ki veliko ve,
ni nikoli kriv. Imeti moramo pregled nad dogodki. Kajti
tisti, ki ima pregled nad dogodki, se lahko še ob primerni
uri umakne, ali pa se odloči kako drugače. Poglavitno
pa je tole: kot dobri Dolinci se moramo kar naprej, iz
dneva v dan, i« noči v noč odločati, kateri bo tisti rojak,
ki mu bomo v jutrišnjem svitu zadrgnili vrat.
Pentlja:	Joj, joj!
Govorancar: To, vidite, je analiza.
Osušek:	Zdaj razumem, zakaj jo imamo pri nas tako radi.
Osredek:	Analizirajmo. Naj svet ve, da nismo površni.
Govorancar: To mora biti naše izhodišče.
Osušek:	Skrbijo me tisti odstotki Dolincev, ki ne bodo analizirali.
Osredek:	Nepotrebne skrbi! — Mehanizem mora delovati.
Govorancar je pravcati analitični cvet-
ličnjak.
Govorancar: Analiza zastavlja naslednje vprašanje: ali je ta kompe-
tentni, vplivni na napótni Načelnik zares bivši, ali pa je
morebiti še sedanji?
Pentlja:	To je vprašanje.
Govorancar: Analiza meni, da se tukaj pričujoče osebnosti ne morejo
odločiti brez predhodnih informacij. To pomeni, da bodo
dogodke prizadevno preverile, jih akceptirale, ali pa se
bodo primerno distancirale.
Pentlja:	(strmi): Kaj vse dožene takšna analiza. Povedati moram
možu, že jutri se bo spoprijel z njo.
Osredek ni zadovoljen s potekom ana-
lize. Pokaže na Solen s sadjem.
365
Osredek:	Kaj pa tole?
Govorancar: Tole?
Osredek :	Tole, ja.
Govorancar: To je seveda že bližje področju fenomenologije.
Osredek:	(zavpije): Kaj je, vprašam!
Pentlja:	(se prestraši): Solen.
Osredek:	Ne. To je mistika. Mistika se pojavi tako nenadno, da
človeka osupne. Prav zato presega moč analize.
Osušek:	Ta svet je res poln protislovij.
Osredek:	Mistika tudi grozi. Nič ne vemo, od kod je to prišlo, ne
vemo, kako se bo to razvilo. Lahko pa sklepamo s po-
močjo intuicije. Takole: čevelj s sadjem je vizualno po-
nazorilo in je simbol. Čevelj je uporabno sredstvo pri
hoji, a utegne pomendrati tudi kakšno živo bitje.
Govorancar: Ze razumem. — Kak večji čevelj bo pomendral nas, če
ne bomo dovolj korektni.
Osredek:	Tako.
Pontlja:	Kaj pa sadje?
Osredek:	Sadje človek jé. Torej je simbol življenja. Živeti pa ne
moremo brez služb . ..
Osušek:	Služb pa je tako malo.
Pentlja:	Dobrih služb je zares malo.
Osušek:	Človek se nehote komu zameri.
Pentlja:	In potem ne more več dohitevati mesne industrije ter
raznih drugih proizvodnih kombinatov.
Osredek:	No, vidita. Navsezadnje sta le razumna človeka.
Govorancar : Kakopak. Ze od nekdaj je bil razum edini vodič našega
življenja.
Osredek:	Biti, imeti, to je zdaj vprašanje. Biti, ni nič. Biti je lahko
vsak učitelj. Imeti, to je vse. Imeti, potlej vladati; torej
vse storiti za svoje Imeti. — Jasno?
Govorancar: Jasno.
Osredek:	Torej?
Govorancar : (pokaže na šolen s sadjem): Ker tole reč zdajle imamo,
jo bomo lepo zavili in jo odnesli analizirat na pri-
stojno mesto.
Osredek :	Točno.
Pride Milena, za njo Andrej. Milena ve-
selo in nekoliko koketno ogleduje to čed-
no bratovščino.
Milena:	Pozdravljeni.
Vsi so presenečeni, vsi so v zadregi.
Osušek:	Zdelo se mi je, da se bo vse zamotalo.
Osredek:	(Osušku): Obvladajte svoje mišice!
Milena:	Ne bova nadležna. Vodo iščeva, menda je tu nekje stu-
denec.
Osredek:	Tako? Vodo iščeta, studenec iščeta?
366
Andrej:	Bajto sva našla brez težav. Vrata nekoliko škripljejo,
ampak to bova že uredila.
Pentlja:	(strmi v Andreja): Lepe zobe ima.
Andrej:	Name mislite?
Osušek:	Kje pa!
Pentlja:	(se rešuje iz zagate): Ta naš pes, veste. Kadar zarenči,
se kar sveti. Dolino straži s svojim poželenjem po kosteh.
Milena:	(se smeje na ves glas): Zabaven, ta pes. — Lepa je vaša
Dolina.
Osušek:	Pokrajina pa taka. Sploh ne grize.
Pentlja:	Glede pokrajine ste lahko zares brez strahu.
Osredek hoče spet red v svojih vrstah.
Mileni in Andreju.
Osredek:	Kaj pa vidva pravzaprav počneta tukaj?
Andrej:	Vljudnost ni vaša čednost, se mi zdi.
Pentlja:	Vodo iščeta. — Od nekdaj imam rada potočke. Bistre po-
točke. Tako lepo curljajo.
Osredek:	(resno): Mi smo mirni in predani prebivalci Doline. Smo
solidni in delovni. Zato ne maramo mistike, ne maramo
podtalnih groženj in nepovabljenih vrinjencev. Naša skrb
je skrb doživetega prepričanja, da smo Dolinci že od pam-
tiveka ogrožen narod. Ni je stvari na nebesnem svodu,
ki bi nas lahko presenetila. Mi delujemo že vnaprej. Naše
oči gledajo skozi človeka, vidijo njegov skriti cilj in na-
men. Naše ustnice šepetajo spravljivo, naše nosnice se
širijo, kadar vonjajo ugodne dogodke. Teh pa je pri nas
zelo malo. Zato so naša ušesa budno na straži, zato so
naša srca nezaupljiva.
Zadaj je slišati nekaj taktov resnobne
melodije, ki jo igra godba na pihala. Do-
linci stojijo mimo. Andrej z zanimanjem
posluša zvoke, Milena si praska kolena.
Andrej:	Nenavadno lepo.
Milena:	Tukaj zares živijo veseli ljudje.
Andrej:	Očarljivi so.
Milena:	In ta njihov humor. — Cisto nekaj drugega kot v Skan-
dinaviji.
Andrej :	Se na Himalaji nisva doživela česa takega.
Milena:	In na severnem tečaju tudi ne.
Andrej:	Tam so medvedje doma.
Milena:	In jeleni.
Andrej in Milena prostodušno kramljata.
Dolinci se čudijo, strmijo, poslušajo in
anemijo.
Andrej:	Južna morja lepo valovijo.
. Milena:	Samo otočani so preveč melanholični.
367
Andrej:	Ze ko sva se izkrcala, sem vedel, da jih tvoj veseli značaj
ne bo prenesel.
Milena :	Bolj zabavni so bili morski psi.. .
Andrej:	Enega si skoraj pokončala.
Milena:	Pa tisti drobni rtiči na obrežjih Indijskega oceana.
Andrej:	Joj, kakšne ženske!	tin
Milena:	Kakšni moški!
Andrej:	Bobnarji v pragozdu.
Milena:	Placati lovci na zveri.
Andrej:	Čudovite ljudi sva srečala, zares.
Milena:	Ampak z Dolinci jih ne moreva primerjati.
Andrej:	Sploh ne. Njihov humor ima posebne zvočne nianse.
Milena :	Posebno radoživost.
Andrej:	Kar brsti od veselja do življenja. Tako neobremenjen je,
tako svež.
Milena:	Nič ga ne more ugonobiti. Tudi najbolj zabavna muzika
mu ne pride do živega.
Andrej:	Človek bi ponorel od veselja, ko sreča te dobre znane
obraze.
Dolinci so v zadregi. Slutijo, da tu le ni
vse v redu.
Osušek:	Malo sem razumel.
Milena:	Nič ne dé.
Pentlja:	("sirmi v Andreja): Človek, ki toliko potuje ...
Osredek pomenljivo hrkne.
Osušek:	Lepa narava. Samo tako čudno se obnaša narava pri nas.
Enkrat sije sonce, drugič dežuje. . . Potoki so tako samo-
svoji. Nikoli ne veš, kam pravzaprav merijo.
Milena:	Čudež. — V pragozdovih pa je bilo vse tako stabilno.
Tisočletna drevesa! Ogromna, nepremična drevesa. Si
predstavljate ta dolgčas.
Osušek:	Nekako si prizadevam.
Mileno zabava Osuškova nebogljena si-
romaščina.
Milena:	(naivno, prostodušno): Koliko ste pa stari?
Osušek:	Se kar. Lahko bi rekel, da sem že v zrelih letih.
Milena:	Pa tako čvrsti ste.
Osušek :	Veste, veliko sem telovadil. Najprej pri »Jastrebu« ...
Osredek ponovno hrkne, Osušek se
zmede.
Osušek:	Potem, potem sem še kar naprej telovadil, vse do danes.
Andrej:	Razumljivo. Humoristi so lahko samo ljudje z izredno
fizično kondicijo.
Milena:	(naenkrat postane sitna): Bo že kaj s tisto vodo?
Osredek:	Voda je. O tem je nesmiselno dvomiti.
Milena:	No, vsaj to je v redu.
368
Osušek:	Pa zelenjave je obilo tod okoli. Veste, kravam gre bolj
na mleko, teleta pa so pri nas zaščitena. Zato mesa ni-
mamo preveč radi.
Pentlja:	In vino je tako, da vas spominja na Helado.
Osredek:	Voda je tamle!
Andrej:	(Hvala za zdaj.
Milena in Andrej se napotita v nakazano
smer.
Osredek:	(hrkne): Samo trenutek.
Andrej:	Naju kličete?
Osredek:	Vljudnost mi narekuje vprašanje: od kod sta prišla, po
kaj sta prišla, kje sta se nastanila? Dalje: sta se javila
v vseh petindvajsetih pristojnih uradih, sta izpolnila vse
potrebne tiskovine, sta plačala pristojbine? Sta prestala
preizkušnjo psihofizičnega testiranja, sta potemtakem do-
kazala svojo pristojnost in pravilno orientacijo posluha,
okusa, vonja in tipanja? Sta ...
Andrej:	(pogleda Osredka z vljudno ironijo): Zakaj pa imate roke
ves čas na hrbtu?
Osredek:	(skriva v časopis zavit šolen s sadjem): Kar tako ... na-
vada bi rekel.
Govorancar: Nekaj kosti je ostalo od obeda. Zavili smo jih v časopis,
da ne bi sramotili narave.
Osušek:	Naš pes pa jih bo z veseljem oglodal.
Milena:	Prihodnjič ga morate pripeljati s seboj. Tako rada imam
domače živali.
Milena in Andrej odideta.
Osušek:	Joj, kakšna punca!
Pentlja:	Pa on! Kako zna nositi hlače.
Osušek:	Mislite, da nismo naredili slabega vtisa?
Pentlja:	Kje neki. Z radostjo in veseljem smo jima okrepili srce.
Osredek:	Počasi. Le počasi.
Pentlja:	Tale dva nista nevarna.
Osušek:	Ni videti, da bi hotela kaj škodovati naši stvari.
Pentlja:	Kje pa! Slišali ste: Himalaja, otoki, morski psi...
Osredek:	(nenadoma zatuli): Tišina! Sedite!
Vsi se prestrašijo tega krika. Tudi Osre-
dek zato nadaljuje bolj mirno.
Osredek:	V ta časopis je zavit corpus delicti. Kaj ta reč pomeni,
smo ugotovili že prej.
Pentlja hoče narahlo ugovarjati. Osre-
dek jo prekine.
Osredek:	Ostati moramo budni. Dogodke moramo spremljati v nji-
hovem logičnem zaporedju.
Govorancar: Vsekakor. Analiza-in intuicija sta nas dovolj glasno opo-
zorili na različne možnosti. Ne smemo tvegati presenečenj.
369
Pentlja:	(nekoliko premiSlja): Ampak ta dva nimata pojma o tisti
novici. Sele prišla sta, ne moreta vedeti, ali je On še da-
našnji, ali je že bivši. Tudi ne kaže, da bi se za to kaj
prida zanimala.
Osredek:	Obnašala sta se dokaj nenavadno.
Govorancar: Celo neprimerno sta se obnašala. Njuno obnašanje mi
vsiljuje misel, da sta prisluškovala našemu razgovoru.
Osredek:	Nista dovolila, da bi ju identificirali. Pa šolen s sadjem!
Mislite, da je vse to samo naključje?
Osušek:	(je skoraj prestrašen): Nikar, no. Spet bomo odkrili kaj
groznega.
Osredek:	Bojim se, da bo tako. Nekaj nečednega voham.
Govorancar: Tudi jaz.
Pentlja:	Kaj spet?
Osredek:	Premišljam. O marsičem premišljam.
Govorancar: Fant gleda preveč zeleno.
Osušek:	Ona pa ima tako čedna kolena.
Govorancar: Zgoraj ni dovolj pokrita.
Osušek:	Južna morja, kaj hočete. Tam sonce zelo žge.
Pentlja:	Ima pa zobe ta fant. Kot bober.
Osredek:	(zamišljeno): Samo, da ne bo prepozno. Da bi le ne bilo
prepozno.
Osredku se nenadoma posveti.
Osredek:	Norci!
Pentlja :	Ježeš.
Osredek :	Slepe kure I
Govorancar: Jaz slutim, edini slutim. — To srečanje utegne biti ne-
varno. Sem uganil?
Osredek:	Se bolj zavijte tisti čevelj. Zavijte hudiča, da ne bo cvilil!
Dogodki se nam obetajo. Nenavadni, nečedni dogodki.
Osušek:	(se zboji): Nič hudega nisem mislil, ko sem se pogovarjal
z njima.
Govorancar: (Osušku): Zacoprala vas je.
Osredek:	(Pentlji): Ima pa zobe ta fant. Kot bober. — Čudno, kaj?
Pentlja :	Sadje.
Osredek:	Kako, prosim?
Pentlja:	Sadje, sadje v čevlju. Ta fant ima zobe, z njimi jé sadje ...
Moj mož tudi jé, vse mogoče stvari jé.
Osušek:	Zakaj nismo še naprej mižali. Jaz bom mižal, mižal bom!
Osredek:	(kriči): Dogodki se nam obetajo. Nenavadni, nečedni, do-
godki !
Govorancar: (kriči): Uredili bomo to stvar, pa tudi če bi moral hudič
odgrizniti samemu sebi rep!
Zadaj se oglasijo bobni. Vsi kričijo.
Osredek:	Bedaki!
Osušek:	Pa tulimo! Tako se bomo manj bali.
370
Osredek:	Oslove sence, ptičje peruti! Izdajalci so med nami! Dogo-
dek se bliža !
Govorancar : Sinteza! Sinteza! Cas je naklonjen sintezi!
Osredek:	Ne bo nas On vrtinčil! Cé še ni bivši, pa bo! Vsi bodo
bivši!
Ta besedni vihar umiri otožna alpska
melodija, ki se čuje v ozadju. — Skoraj
nežno pripovedujejo Dolinci naslednje
stavke.
Govorancar: Grizli bomo.
Osredek:	Vratove, noge, ušesa bomo grizli.
Osušek:	Joj, moja vest. Nismo pravični ljudje.
Govorancar: Vest dandanes ni več primerno zatočišče.
Osredek:	Moramo se obdržati.
Govorancar : To je poglavitno.
Osredek:	Družinica se tako lepo redi. Kmalu bom potreboval nov
domek.
Govorancar : Tudi jaz. — Smo trubadurji načelnosti. Smo vitezi kre-
posti in vrline.
Vsi :	Smo.
Osredek:	Razen tega smo tudi elita.
Govorancar: Maslo.
Osredek:	Smo sublimacija narodove bodočnosti.
Melodija jenjuje. V zboru jo mrmraje in
do konca spremljajo. — Vstopi Svigavec.
On je Dolinec, ki nikakor ne more sple-
zati dovolj visoko. Preganjajo ga različ-
ne, še neizpolnjene ambicije.
Svigavec:	Rifle se je integriral.
Dolinci se napnejo, kot bi poslušali ra-
dijska poročila.
Osredek:	Nei?
Svigavec:	Ali se je integriral sam, ali so ga drugi, ni jasno. Vsekakor
ima integracija svoje prste vmes.
Osredek:	Potihoma. — Kako ste nas našli?
Svigavec:	Poznam svoje nadrejene. Vem, kam se umaknejo, kadar
morajo premisliti kaj pomembnega.
Govorancar: Dobro, dobro. — Nadaljujte.
Svigavec:	Fidelius je odstopil. Izjavil je, da v trenutnih razmerah ne
more kreirati svojih idej. Za zdaj še ni sporočil, če je
mislil resno. Nekateri menijo, da bi se rad preigral v
prestolnico.
Osredek:	Ta tudi! — Potihoma, prijatelj. Govorite bolj blago.
Svigavec:	Nekam debelo gledate, res. Mar pričakujete koga?
Osredek:	Dva individua sumljivega naziranja se potikata tod okoli.
Svigavec:	Razumem.
371
Govorancar: Se kaj?
Svigavec:	Job se je odrekel sleherni javni dejavnosti. Caka, kako
bo izpeljal svojo zamisel Fidelius.
Osredek:	Se kaj?
Svigavec:	To bo več kot dovolj za letos, menim.
Osredek:	(previdno): Kaj pa — Načelnik?
Svigavec:	Zdrav je in dobro rejen.
Osredek:	Mislim, kako je z njegovo stabilnostjo. Ali je še. . .?
Svigavec:	To je, kakopak, bolj zapleteno. Pred meseci je Varius
izjavil, da ga bo spodnesel. Pristavil je, da je to njegova
poslednja želja. Potem, je dejal, bo v miru prebiral stare
poete.
Govorancar : Varius ima vpliv na določene kroge.
Osredek:	Ti krogi ga bodo zanesljivo podprli.
Govorancar: Nekaj malega smo o tem čitali v današnjem časopisu.
A tam ne piše nič določenega, članek samo nekaj na-
miguje. Ni razvidno, kako bo reagirala oblast.
Svigavec:	Načelnik je bil tako pomemben za vse nas, da se ne mo-
remo takoj ci odločiti.
Osredek:	Vendarle je članek intoniran v smislu poslavljanja, ozi-
roma eliminacije.
Svigavec prede intrige kot pajek mrežo.
Svigavec:	To vas zanima? — Pikova mladoletna hči je danes zjutraj
rodila sina. Oče neznan.
Osredek:	Kaj pa Načelnik?
Govorancar : Sirota, Pikova hči. Ljudje se pač rojevajo. Eni prej, drugi
kasneje. — Kaj pa Načelnik?
Svigavec:	Riflétov sin je nekaj malega pokradel, iz objesti kakopak.
Riflétova tajnica je že napisala članek o pomanjkljivi mo-
ralni vzgoji v šoli.
Osredek:	Fant je seveda nedolžen. — Kaj pa Načelnik?
Svigavec:	Variusova hči je ukradla družinski avto in povozila pet
ljudi. Na avtomobilu je precej škode.
Osredek:	Kaj pa Načelnik?
Svigavec:	Določeni krogi so mnenja, da opozarja včerajšnje razbi-
janje starejših mladoletnikov v baru Slava na delovanje
nekaterih nepredvidenih mehanizmov.
Osredek:	Načelnik! Kaj je z njim?
Svigavec:	Kaj je z njim, sprašujete?
Osredek:	Z njim kaj je? Je še, ali ga ni? In če ga ni. . .?
Svigavec:	Kaj bo, če ga ni? Kdo bo tisti, ki bo, če bo? Ce je še, kaj
bi bilo, če ga ne bi bilo? In če kdo bo, zakaj sploh bo?
Ce tistega, ki bo, morebiti še ni, kaj je s tistim, ki je, če
je še? Ce je še, ali tisti, ki bo, sploh bo, če pa ga ne bo,
in tistega, ki je, tudi ne bo, ali sploh bo kakšen bo?
Osušek:	Naporna misel.
372
Pentlja:	Zdaj vemo še manj.
Govorancar : Bolj določeno govorite.
Osredek:	Obljubim vam nagrado. Lepo, okroglo vsoto.
Svigavec:	Stvar je namreč tako skrivnostna.
Osredek:	Tudi kako novo delovno mesto bi lahko odprli.
Svigavec:	Ko pa je stvar tako skrivnostna. Nič še ni gotovega.
Osredek:	Kak položaj bi se dalo dobiti celo v mojem zaledju.
Svigavec:	Pridite bliže.
Dolinci se združijo.
Svigavec:	Se, še. Cisto blizu pridite.
Dolinci ubogajo.
Svigavec:	Slutim komaj, a slutnje se mi zdijo zanesljive.
Osredek:	Na dan z besedo.
Govorancar:	No?
Osredek:	Je kak nov mož na vidiku?
Govorancar :	Se obetajo spremembe?
Pentlja:	Kaj mislijo narediti z nami?
Svigavec:	Poslušajte torej.
Osebe otrpnejo od pričakovanja.
Svigavec:	Novega Načelnika pričakujemo.
Pentlja:	Kaj takega!	■ \
Osušek:	Zal mi je. Zelo mi je žal. Bil je človek.
Govorancar:	Pst!
Osredek:	Kaj pa bo z njim? Z načelnikom?
Svigavec:	Kdo ve? ^
Osredek:	Ime? Priimek?
Svigavec:	Za zdaj še ni poznan v javnosti.
Osredek:	Gotovo ima kakšno posebno znamenje, kakšno prav po-
sebno navadico. To nam razodenite.
Govorancar:	Moja žena plete debele volnene nogavice.
Osredek:	Kaj najraje pije na sprejemih?
Govorancar:	Ali ima smisel za dialog? Je v pogovoru strupen?
Osredek:	Kakšen tip uradnika najbolj cani?
Govorancar:	Visok? Majhen?
Pentlja:	Kakšne ima čeljusti?
Svigavec:	Nič ne vem, samo to lahko ponovim, kar pravijo drugi.
Osredek:	To bo dovolj za prvo rabo.
Svigavec:	Pravijo, da je zelo čudaški. Menda cele noči premišljuje,
pravijo, da je nasploh zelo moralen. Koliko je visok, ne
vem natančno, pravijo pa, da čvrsto goji svoje prepričanje.
Dolinci se oddahnejo.
Osredek:	Ce je tak, je čisto pravšnji.
Govorancar : Kot nalaš? za nas.
Osredek:	Zdaj vemo za osnovne podatke, potemtakem moramo v
napad.
373
Govorancar : V napad že. Ampak kako?
Osušek:	Kako?
Pentlja:	To je vprašanje?
Osredek:	Prismojenci. Za vse moram misliti. Ne smemo pozabiti na
tista dVa, ki sta primotovilila v našo Dolino. Slutnja
mi pravi, da v njunih očeh tiči zajec, ki ga lovimo.
Pentlja:	Da bi se lotili teh dveh?
Osušek:	Saj še nista grešila.
Govorancar: Ce nista, pa bosta.
Osredek:	(nadvse pomembno): Sleherno zmleto zrno je sestavina
bodoče pogače.
Govorancar: Vzpodbudna misel.
Osušek:	Ce začnemo pri teh dveh, ne vemo, pri kom bomo končali.
Bojim se, da bo vse narobe.
Osredek:	Le brez skrbi.
Govorancar: Kakopak. Skrbijo naj drugi.
Osredek:	Vse vem.
Govorancar : Jaz tudi.
Osušek:	Poglejmo še enkrat v časopis. Morda bomo pa le odkrili
kaj bolj določenega.
Pentlja in Osušek razgrneta časopis. In-
timen dialog med Osredkom in Govoran-
carjem.
Osredek:	Potemtakem potrebujeva samo še žrtev.
Govorancar: To je kot na dlani.
Osredek:	Ne smeva jima prizanašati.
Govorancar: Takoj morava v napad.
Osredek:	Vse ostalo je stvar taktike.
Govorancar : To bodo uredili najini sodelavci.
Osredek:	Sklicala bova občni zbor.
Govorancar: Predlagala bova resolucijo.
Osredek:	Vso zadevo bova nekoliko dramatizirala.
Govorancar: In jo prav narahlo sentimentalno humanizirala.
Osredek:	Pa bo dobro.
Govorancar: Prišleka bova zadavila mimogrede.
Osredek:	In še nekaj ostalih.
Govorancar: Pa bova spet v sedlu.
Osredek:	Ampak čisto diskretno.
Govorancar: Kakopak.
Osredek:	Nekaj podrobnosti morava še zvedeti o novem Načelniku.
Govorancar: Tudi to bova uredila.
Osredek:	Približno veva, kam piha veter.
Govorancar: Približno.
Osredek:	Začeti morava zelo odločno.
Osredek:	Odločno in atraktivno.
Osredek in Govorancar se napotita na-
zaj k svojim prijateljem.
374
Osredek:	Odložita časopis! Sedita! Poslušajta!
Govorancar: -Razmišljala sva o problemih načelne narave.
Osredek:	Razmišljala sva o demokraciji nasploh, o naših svobo-
ščinah, pravicah in dolžnostih.
Govorancar: Verjemite nama, da sva temeljito analizirala situacijo.
Premislila sva vse do podrobnosti.
Osredek:	Dogodek, ki nas je danes presenetil, terja od nas, da se
hitro in učinkovito odločimo. Meč visi nad vsemi, tudi
nad vama.
Zadaj se čuje neumni, pritrjujoči smeh:
he, he. He, he, he. Hehe, hehe ...
Osredek:	Ce si hočemo pridobiti naklonjenost novega Načelnika,
moramo nekoga žrtvovati. Tako delajo povsod po svetu,
tudi pri naših sosedih. — Žrtvovali bomo seveda ta dva
prišleka. Ne poznamo ju in nevarna sta. Ubili bomo po-
temtakem dve muhi v enem zamahu. Pridobili si bomo
dragocene zasluge na narodno diplomatskem in na po-
kraj inskoetičnem teritoriju.
Govorancar se pridruži smehu kot diri-
gent.
Govorancar: Hehe, hehehe. Hehe, hehehe.
Luči se ožijo. Režijo se Dolinci na odru
in tisti, ki so zadaj. Nazadnje se sliši
samo zoprno rezgetanje: Hehe, hehehe-
he ... Svigavec ostane sam. V rokah drži
masko zlodeja in se z njo pogovarja.
Svigavec:	Zopet dva, ki ju sploh ne poznam, sem rekel — da. Na-
vsezadnje: zakaj bi rekel ne? Da in Ne sta samo besedici
v vsesplošnem vrtenju. — Vse se mi tako zdi, da sem za-
jahal pravo kobilo. Ce ji bom dovolj globoko zarinil žebelj
v zadnjico, bom z njenim sedlom poskočil za kako nad-
stropje navzgor. Treba je vse pregledati in nikomur ver-
jeti. Bomo videli, kaj bo, če bo . ..
ZASTOR
375
DRUGI DEL
Baraka. Milena in Andrej ležita na podu.
Milena:	Vseskozi si bil tak šaljivec. Zdaj so ti nenadoma odpove-
dali možgani.
Andrej:	Doma sem tukaj.
Milena:	Tisto s šolnom je bilo zabavno.
Andrej:	Svečo prižgi.
Milena:	Ena je dovolj. In še luna sveti. Bova ukrotila te tvoje
Dolince?
Andrej: ,	Ne vem. Vsekakor bo to lepa veselica.
Milena:	Obljubil si mi zabavo.
Zunaj nekdo poje: — Kaj bi dal, kaj bi
dal, da bi srečal Evo ...
Andrej :	Sami telovadci ! Do popka slečeni, razobešeni na vse strani
neba.
Zunaj nekdo nadaljuje: — Eve ni, Eve
ni, to je vsa nesreča...
Milena :	Glej ! Glej ! Pa sem mislila, da Dolina ne mara pesnikov.
Zunaj nekdo entuziastično tuli: — Ce pa
ni Eve, če pa ni Eve, so pa sestre nje-
ne ...
Milena:	Kakšna folklora pa je to, dragi?
Andrej:	Pusti ironijo, dekle.
Milena:	Pozabi na bolečino, fant. Svet ni vreden bolečine.
Zbor poje bolj od daleč: — Prav lepa je
trnovska fara, še lepši je trnovski
zvon...
Intenzivni odmev: Bim, bom, bombam-
bim.
Milena:	Slišiš, kako zveni Dolina? Cuješ, kako odmeva njen smeh?
To je zares Dolina neštetih radosti.
Andrej:	Otrok si ti.
Milena:	(vstane, se tesneje zavije v šal in si natakne copate): Ni-
kar! Pozabljaš, da nisem od tod doma. V mojem srcu ni
velike luči, moje srce je samo poskakujoča mišica.
Andrej:	Zakaj si šla potem z mano?
Milena:	Radovednost, dragi. Tvoj načrt mi je všeč: ljubim igro in
pustolovščine.
Andrej:	Resno sem mislil.
Milena:	Kakopak, tudi ti si Dolinec. — Ne zameri. Všeč mi je tvoj
smeh, kadar je smeh. Všeč so mi tvoje oči, kadar gledajo
zeleno. Ko sva kolovratila okoli s temi piskri, ponvami in
odejami, sem si rekla: veselo je to najino potepanje. Pa
376
prideš v to Dolino neštetih radosti, in že je tvoj obraz siv
in oči turobne.
Andrej:	Spomini. — Nekoč sem se, pobič, potikal po teh poljanah.
Videl sem procesijo, ampak ne s praznično bandero, dru-
gačno sem videl. Videl sem pavje maske, poniglave noso-
ve, vratove upognjene od vsega nečednega.
Milena:	Preveč si ljubil, zato si ves nemiren. Ljudje že od vsega
začetka ne živijo od ljubezni.
Andrej:	Vrnil sem se z drugačnimi pričakovanji.
Milena:	Zabavni so ti Dolinci s svojo rezbarijo strahov in privi-
dov, s svojimi načelniki, taščami in vohljači.
Andrej:	Rad sem imel tista posebna jutra, ko je skozi meglo pro-
drlo sonce in spremenilo roso v bleščavo. Rad sem imel
vonj in nadih teh juter, nadih, ki ga ne poznajo jutra
drugod po svetu.
Milena:	Dolina pa ni marala tebe. Izgnala te je, ker nisi dihal
njenega življenja, ker se nisi udeležil njenih navad.
Andrej:	V hrib sem bežal in stran sem gledal.
Milena:	Nisi pametno ravnal. Takim je treba od blizu pogledati
v nosnice.
Andrej:	S prstom so kazali za mano.
Milena:	Prava reč. Tak je najbrž dolinski značaj.
Andrej:	Kričali so, na zvon so tolkli.
Milena:	Posebne vrste šport, bi rekla.
Zunaj se slišijo glasovi, ki jim je težko
določiti akustično zaporedje :
Ženski glas: Naš že ni tega naredil, vaš
je hodil po dvorišču. Naš se ni nikoli
pajal za drugimi, vaš odlaga smeti v naš
jarek.
Ženski glas: Lajdra, cipa, candra. Vaše-
ga poglej, našega niso še nikoli privlekli
zjutraj domov, vašega so že prinesli v
kišti za smeti.
Ženski glas: Ocednica, ognitek, kremež-
Ijavka. Naš ni bil nikoli vaš, vaš je pri
našem kradel pesek, naš ima lepšo hišo
kot vaš.
Ženski glas: Motor našega avtomobila
ima lepši prdec, kot ga ima vaš.
Ženski glas: Vašega bo naš naznanil, ker
plačuje več davkov kot naš ...
Glasova se pomešata: Naš, vaš, naš,
vaš...
Milena pripre okno in utiša to prereka-
nje.
377
Milena:	Joj, kako resnobni so ti ljudje.
Andrej:	Gorim od pričakovanja.
Milena:	In jaz od želje po smehu, po veselem odrešujočem smehu.
Andrej:	Kratka bo prevara, kratko bo veselje, a zaleglo bo.
Milena:	Predaleč misliš.
Andrej:	Vsaj za hip se bodo od blizu videli v zrcalu, vsaj za hip
bodo uzrli svojo podobo.
Milena:	To bo edino in premalo. Ljudje so, kakršni so. — Pravza-
prav sva začela igro, ki ji ne vidim konca.
Andrej:	Ti to praviš?
Milena:	Jaz. Odšla bova, nakar se bo vsa zgodba ponovila spet
kako drugače.
Andrej:	Pa vendar...
Milena:	Ne ugovarjaj. Na pamet te poznam. — Ti si vernik, zato
boš slej ko prej končal na vislicah.
Andrej:	Hvala.
Milena:	Ti bi rad pomagal Dolincem, jaz bi rada pomagala tebi.
Svet ni sestavljen po tvoji podobi. To bi ti rada dopo ve-
dala, samo zato se udeležujem igre.
Vstopi Peter.
Milena:	O pravem času si prišel. Bomo začeli?
Peter:	Bomo. Prvi odposlanci prihajajo. Zadeva z Načelnikom
nam je zelo dobrodošla.
Andrej:	Prava dolinska noč. Sumijo vetrovi, pesek sije.
Milena:	Papirje imaš pripravljene?
Peter:	Imam.
Andrej:	Je vse tako kot smo se domenili?
Peter:	Do podrobnosti.
Milena:	Poguma imaš dovolj?
Peter:	Posojal bi ga lahko.
Andrej:	Prav. Skrij se, da nas ne presenetijo.
Peter:	Ze grem.
Milena:	Trenutek še. — Brata sta, pa se srečata tako pozno?
Andrej:	Sreča vala sva se na obronkih gozdov, v gorah, v Dolini.
Pomenkovala sva se o svetu in dobrih ljudeh. O čudežih,
ki jih je ustvaril človeški razum. Govorila sva o nadah
petletnih otrok, o veselju narave, da je rodila človeka.
Videla sva naših otrok otroke, kako si bodo podajali roke
čez vse strani neba, kako bodo ptiči počivali na vetrnicah,
kako bo stoletni starec veselo umrl, rekoč: človek je ustva-
ril to čudo.
Peter:	Potem so naju presekali na dvoje. Sla sva vsaksebi.
Andrej:	In vendar imam rad Dolino. Njena bolezen trga tudi moja
pljuča.
Peter:	Dolina ni vredna pesnikov. Bič in posmeh zasluži.
378
Milena:	Moj oče je bil vama podoben. Vesta, kaj so mu rekli? Re-
kli so mu, da je sentimentalni humanist, da je bik brez
rogov, in so ga prav pobožno pospravili v klavnico. Pa
niti Dolinec ni bil in njegovi mesarji tudi ne.
Andrej:	Boli to človeka, boli.
Peter:	Mene ne boli več.
Milena:	Prav imaš.
Peter:	Morda. — Vsak od nas treh ima svoj motiv za to igro.
Andrejevega poznam, tvojega sem uganil.
Milena:	Pa tvoj?
Peter:	Moj je precej svojevoljen. Rad bi se maščeval za nekaj,
kar so zapravili drugi, ne jaz. Intriga, ki smo jo skovali,
je zame ugovor. V današnji igri sem postranski; a zdržal
bom v Dolini, mislil bom naprej. Kar vidimo zdajle, je
samo drobec dolinske resnice. Ta je še hujša, veliko hujša.
Pri oknu nekaj zarožlja.
Milena:	Prvi odmevi, se mi zdi.
Peter:	To bo Svigavec, vohljač.
Andrej:	(Petru): Hiti. Misli na vse.
Peter se umakne. Milena in Andrej igra-
ta, zdi se, da nista slišala ničesar.
Milena:	Ce bi bila ropotarnica edina možnost tega sveta, bi rekla,
naj gre svet kar vanjo.
Andrej:	Pa ni mogoče.
Milena:	Ni mogoče. — Glava me boli.
Andrej:	Naj odprem okno?
Milena:	Le. Pa skozi poglej. Mislim, da nekdo hodi tod okoli. Bog-
ve, katera osamljena duša potrebuje pomoči.
Andrej stopi k oknu in ga na hitrico od-
pre. V okenskem okviru se, kot na sliki,
pokaže v zlodeja maskiran obraz.
Andrej:	Kakšna prikazen je spet to? In kaj počne tukaj?
Svigavec:	Dober večer sem prišel voščit.
Milena si uredi dekolte in poskrbi, da se
ji vidijo noge.
Milena:	Zelo ste ljubeznivi. Ampak vaša ljubeznivost ni v pravem
sorazmerju z vašo grdoto.
Svigavec:	(sname masko): Takoj bomo uredili to malenkost. — Pa
zdaj ?
Milena:	Zdaj ste, kar ste. — Čuden običaj, zares čuden običaj, na-
tikati si tole na obraz.
Svigavec:	Zabavica, nič drugega. Hotel sem vaju očarati.
Milena:	Dajte, da pogledam od blizu. — Oho, kakšna izdelava, kako
poduhovljene poteze, kako ljudomil nos. Najbrž predstav-
379
Ija ta maska dragoceno izročilo prednikov, dedovano iz
roda v rod. Celo narodov značaj se zrcali v njej, bi rekla.
Andrej se široko nasmeje.
Milena:	Nalezljiv smeh imaš, dragi. (Svigavcu): Pa ne bi morda
vstopili? Lahko tudi skozi vrata, okno je preokorno za
vašo postavo.
Svigavec vstopi.
Andrej:	(ostro): Kaj te je pripeljalo sem?
Svigavec:	(ogleduje Mileno): Kako bi rekel, govorice se širijo po
Dolini, različne govorice. Pa sem dejal, moram najprej
videti, koliko resnice in koliko je laži pri vsem tem.
Andrej:	Zdaj vidiš.
Svigavec:	(še naprej ogleduje Mileno): Vidim. Zdaj vidim.
Milena:	Naporen je vaš pošel, se mi zdi.
Svigavec:	Ne posebno. Dolina me zelo potrebuje.
Milena:	(vzame masko): Dajte mi tole reč. Za spomin.
Svigavec:	Kaj bi z njo. Ne boste jo znali prav uporabiti.
Milena:	Hišo bom okrasila, na vrtu bom strašila vrabce.
Svigavec:	Potemtakem se bosta tu, kako naj rečem, se bosta tu
naselila?
Andrej:	Zakaj pa ne?
Milena:	Zakaj pa ne? Tale fant je tu nekje doma, če prav vem.
Jaz tudi nisem preveč natančna glede spanja in okolice.
Svigavec:	A, takšna je ta reč . . .
Andrej :	Takšna.
Svigavec:	Potemtakem bo treba hitro razmisliti.
Milena:	Kako, prosim?
Svigavec:	Nič, nič. Nahod takorekoč. Pravzaprav niti ni nahod, tem-
več samo neznaten prehlad. Nekoliko sem podhlajen.
Milena se igra z blazinami.
Milena:	Bi malo sedli?
Svigavec:	Ljubeznivo povabilo. ^Samo . . .
Milena:	Le korajžo. V temle kotu ni prepiha.
Svigavec:	Cas, vesta, čas je zlato.
Milena:	(ga porine na sedež): Vsekakor. — Zakaj se tako radi
igrate?
Svigavec:	Ne razumem, kaj mislite.
Milena si natakne masko zlodeja. A ne
na obraz, pripne si jo zadaj na lase.
Milena:	Sem lepa, dragi? (Svigavcu): Zakaj se igrate s tole rečjo
na obrazu?
Svigavec:	Navada, nič drugega. Pri nas ima vsakdo kako navadico.
Milena:	Kako ljubko. Ta Dolina me bolj in bolj osvaja. Kar zdi
se mi, da bo tu moj življenjski pristan.
Svigavec :	Seveda ste mi tudi vi... sta mi tudi vidva takoj prirasla
k srcu. Poročal bom. ..
380
Andrej:	Kuš!
Milena:	Prehlad, dragi?
Andrej:	Zlodej!
Milena:	fsi koketno popravlja masko): Saj res. Skoraj mi je zlezla
na tilnik.
Svigavec:	Rekel bi...
Milena:	(ga prekine): Kako razvite prste imate. Kako veličasten
nogalnik!
Andrej:	Nogalnik?
Milena:	Obuvalo, dragi. Obuvalo sem mislila. Le poglej, kako mu
sije podkev na šolnu. — Kaj boste poročali?
Svigavec:	Nič, nič. O svojih vtisih sem govoril.
Milena:	(ljubeznivo in naivno): O vtisih, seveda. Kdor veliko po-
tuje in sreča veliko ljudi, ima zmeraj kak vtis. — Komu
boste poročali?
Svigavec:	Lepa hiša. Stara hiša.
Milena:	Pod je črviv. — Kako boste poročali?
Svigavec:	Dolina je zadnje dni poprišče čudnih dogodkov.
Andrej:	Kakšnih neki.
Svigavec:	Rekel sem. Kar jaz rečem, rečem premišljeno.
Andrej :	Ver j amem.
Milena:	Parkeljček kaže roge.
Svigavec:	Dolina je nemirna. Kadar je nemirna, je Dolina nevarna.
To ve vsak tuzemec.
Andrej:	Poznam jo, še preveč jo poznam.
Svigavec:	Najbrž.
Andrej:	Po kaj si prišel? Povej naravnost.
Svigavec:	Za zdaj sem tu samo kot zasebnik.
Milena:	Brž, brž! Sklenimo kontrakt.
Svigavec:	Ce bo vse tako, kot kaže da bo, ne bo dobro za vaju.
Razen tega so Dolinci mnenja, da kalita lepoto in mir tega
okoliša.
Andrej :	Se kaj ?
Svigavec:	Ogledal sem si vso zadevo, kalkuliral sem, ocenil vsak
gram vajine teže. Kupil bi jo polovico, s kostmi in grivo
vred. Moja nesreča je namreč ta, da sem estet. Zategadelj
bi kupil polovice teže, druga polovica bi se morala nujno
odposlati kam drugam. Sicer jo bo Dolina požrla.
Andrej:	Glej ga, mesarja. Kako zna žvečiti svoja jetra.
Milena:	Pesnik. Mož je vendar pesnik.
Andrej:	Hudič penasti, zgini! Zgini, ti pravim!
Svigavec:	Ne prenagli se, fant. Pomagati sem ti hotel, pošteno trgo-
vino sem predlagal.
Andrej:	Ven.
Svigavec:	Dobro sem vama hotel. Premislita, da ne bo prepozno.
Andrej:	Ven.
381
Andrej odpre vrata. V izbo pade Osušek.
Milena se smeje na ves glas.
Andrej:	Se eden.
Svigavec zgine. Andrej odpre okno na
stežaj.
Andrej:	Je še kdo kje? Vstopite, kozičarji, vabim vas na gostijo.
Milena:	(zapre vrata): Počasi! Naj se predstavijo lepo po vrsti.
Osušek :	Trkal sem, na vso moč sem trkal.
Milena:	(pomaga Osušku na noge): Čebelica nas je obiskala. Vsta-
ni, čebelica.
Osušek:	Ojej.
Milena:	Se je kaj zgodilo?
Osušek :	Tako sem se prestrašil.
Milena:	Nikar, čebelica, nikar.
Osušek:	Snemite tisto reč.
Milena:	Sedi. Lepo sedi.
Osušek:	Dajte dol tisto reč.
Andrej:	Rogovile, same rogovile.
Milena:	Ne rogovile, dragi. — Kaj naj dam dol?
Osušek:	Tisto reč, ki jo imate v laseh.
Milena:	(sname masko): Tale spominček? Čebelica, kako si krhka.
Andrej:	Kaj bi rad? Povej hitro.
Osušek :	Poslali so me ...
Andrej:	Poslali?
Osušek:	Rekli so, naj pogledam skozi okno. Naj nataknem uho na
vrata, so rekli.
Milena:	Pa ravno tebe so izbrali, mar niso našli kaj bolj primer-
nega?
Osušek:	Zeno imam in otroke. Potemtakem imam nepokvarjeno
dušo. Tako so rekli in so me poslali k vama na oglede.
Milena:	Uboga, zbegana čebelica.
Andrej:	Kaj bi pravzaprav rad slišal?
Osušek :	Nič.
Andrej:	Nič?
Osušek:	Jaz nič. Mene vse skupaj čisto nič ne briga. Bojim se Do-
line, in ker se Doline bojim, so me poslali sem gor, da bi
poslušal.
Milena:	Kaj te žuli? Povej, ždaj se ti ni treba bati.
Osušek:	Poslušal sem, gledal sem. K vama so me poslali, da bi
potem kaj spregovoril. Vendar jaz bolj kimam kot govo-
rim. Mislim pa takole: Bila sta Adam in Eva. Naredila sta
greh, nakar so ju izgnali iz raja. Za to priliko so najeli
posebno kačo in ji ukazali, naj ju zapelje. Kača je ubo-
gala, Adam in Eva sta bežala, kača je začela razmišljati
o svoji karieri. Tako se je rodilo protislovje.
Milena:	Barvita poezija. Sodobna poezija.
Andrej:	Kaj je še novega v Dolini?
382
Osušek:
Osušek:	Bivši Načelnik je zares bivši. Petindvajset ur nismo vedeli,
kaj je z njim. Zato smo sedeli bolj doma. Potem pa se je
nenadoma razvedelo, da ga dobesedno ni več. Zginil je
sam, ali pa so ga zginili. To je zdaj vseeno. Skratka: zgi-
njen je. Novega moža ni še nihče videl, a vseeno pripove-
dujejo o njem čudne stvari. Nekateri celo menijo, da bo
novi mož ženska. Zato so zdaj vsi Dolinci bolj ljubeznivi
s svojimi ženami. Ženske pa silijo svoje može, pravzaprav
so jih že prisilile, da zdaj vsi glasno govorijo zoper bivšega
Načelnika. Njegovo sliko so sneli že od vsepovsod. Enega,
ki je imel čisto po naključju tako brado kot bivši Načel-
nik, so sredi trga slekli do golega. Hoteli so videti, če je
še kje drugje podoben bivšemu Načelniku. Skratka, po-
polna zmeda. Temu pojavu pravijo zdaj analiza.
Milena :	Čudovito.
Andrej:	Jaz se temu ne bi smejal, dekle.
Osušek:	Začasno vrši posle Načelnika Osredek. Izvolil se je včeraj
ponoči. Ob treh zjutraj je njegova žena stopila na balkon
in povedala izid volitev. — Pri vsem tem pa še ne vemo
dosti o navadah novega Načelnika, zato je Dolina zelo
razburjena. Poizvedujemo, ugibamo, vohljamo. Osredek
ugiba, kakšno darilo bi mu dali. Govorancar predlaga,
da bi zbrali in v lep šopek povezali vse tiste, ki so preveč
naklonjeni bivšemu Načelniku.
Andrej:	Berači-! Poniglavi berači.
Osušek:	Vidva sta še posebej sumljiva. Nič dobrega se vama ne
obeta.
Milena:	Tako mi je všeč ta pripoved. Razburljivo se sliši, kot zgod-
ba o starih Vikingih.
Osušek:	To je zdaj vse. — Nikomur ne povejta, da sem vama kaj
povedal.
Milena :	Molčala bom, četudi bi me nasadili na kol.
Osušek:	Moral bi pravzaprav kaj več izvedeti o vaju. Moral bi
slišati nekaj o zaroti, o zvezah z bivšim Načelnikom.
Milena :	O, čebelica, zakaj moraš toliko trpeti.
Osušek :	Zena meni, da bi se moral pod novo upravo povzpeti vsaj
tako visoko, kot se je Govorancar pod staro. Ampak vest
me šiba ...
Milena :	Ti kar govori, vse najgrše govori.
Osušek :	Najbrž se mi ne bo posrečilo.
Pentlja se prikaže pri oknu in hoče sko-
zenj. Njena obilnost jo zadrži.
Milena:	Takole se človeku primeri, da ne more ne noter ne ven.
Osušek:	Dober večer, botrica.
Pentlja:	Kot vešča sem butnila v svetlobo. Pomagajte mi nazaj.
(Osušku) Preklja, nikar tako ne bulji vame. — No, bo kaj?
383
Andrej pomaga Pentlji iz zadrege in ji
na široko odpre vrata. Milena pričaka
Pentljin prihod z največjim veseljem.
Pentlja:	Pri teh gradnjah človek nikoli ne ve, kje je okno in kje
so vrata.
Osušek si komaj opomore od strahu.
Spomni se Mileninega nasveta in nena-
doma pobesni.
Osušek:	Bosta priznala, tolovaja! Ali sta za, ali sta proti?
Kaj škilita in špegata v naš mir. Stole ven, sem rekel! Ne
maramo sadja, ne maramo šolnov, sploh ničesar ne ma-
ramo.
Pentlja:	Ta pa ni več pri sebi.
Osušek se počuti kot star španski vitez.
Osušek:	Tudi potrpljenje ima svoje mejnike. — Na tla, vsi na tla!
Noge gor, lopovi! Priznajte, da ste ponaredili ta svet!
Ne skrbite Dolinci, ne bojte se. Vse sta priznala. Tako sem
ju privil, da sta pohlevna kot zajčka.
Pentlja:	(počasi doume Osuškovo ropotanje): Nehaj!
Osušek:	Ker ni šlo zlepa, sem pritisnil zgrda.
Pentlja:	Ja, ja, pritisnil si. Zdaj lahko odjenjaš.
Osušek:	(upehano): Hvala vam. Storil sem samo svojo dolžnost.
Pentlja:	IVlar ne vidiš, da sem čisto sama. Osredek in Govorancar
lovita vrabce za bodočega Načelnika.
Osušek:	(se zave): Človek se toliko namuči...
Milena:	Treba je najprej pogledati in šele nato pobesneti. Mirno
počivaj, čebelica. Tale teta ni posebno huda.
Andrej:	Kakšna čast, botrica, da ste naju obiskali.
Milena:	Sedite, milostljiva, počutite se kot na obisku.
Pentlja:	Saj nisem vredna.
Andrej:	Kako izzivalno postavo imate. Pa ta vrat, še junca bi po-
gnal kvišku.
Pentlja:	(kot začarana): Ti zobje, ti zobje ... Kaj bi dal človek, da
bi imel te zobe.
Andrej:	No, botrica, kaj vas je prignalo v to bajto?
Pentlja:	Kaj me je prignalo? Ojej, ojej. Gnalo me je, tako me je
gnalo. Všeč ste mi kot Mojzes. Zaradi te prispodobe so
vrgli mojega moža iz službe. Mojzes vendar ni nobeno ime,
je rekel Govorancar. Jaz da imam spodobnega moža, je
rekel Osredek. Kako si drznem misliti še na koga drugega,
so rekli vsi. Spotaknili so se ob moje genitalije, za reha-
bilitacijsko nalogo pa so mi predpisali to posebno misijo.
Osušek:	Bolj zlagoma, bolj potihoma.
Pentlja:	Prej bi sebe poslušal.
Osušek:	Že, že ...
Pentlja:	Jaz imam svoja načela. Tale fant mi je všeč, pa pika.
384
Osušek:	Nimam nič proti. Samo prej nisem vedel, zakaj si hotela
stopiti skozi okno.
Milena :	Ljubek dialog.
Andrej: .	Zelo ljubek.
Milena:	(Pentlji in Osušku): Zlodjevca obesita na okno.
Osušek:	Kaj ste ukazali?
Milena:	Tole masko obesita na okno. Tako, tako. Poslej bodo vsi
hodili skozi vrata. — Kako je že s tisto misijo?
Pentlja:	Nekakšno izjavo bosta podpisala. Ampak časa je še dovolj.
Andrej:	O, Dolina neštetih radosti!
Milena :	Ne tako obupano, dragi.
Andrej:	Pohaja mi dobra volja.
Milena:	Mene pa komaj prijemlje. — Sedi sem, k meni.
Milena in Andrej se udobno namestita.
Milena:	Midva enkrat na teden nekoliko počivava. Najbrž to ni
najbolj po predpisih, a bom že vse razložila tistemu vaše-
mu financarju.
Osušek:	(napeto premišlja): Ja, ja.
Milena:	Čebelica, mar ni lepo na tem svetu?
Osušek:	Kakopak. Zelo lepo je.
Pentlja:	Ampak ta vaš fant. Kako zna počivati.
Milena:	Trikrat na teden se zjezi, drugače pa je kar dober. —
Kdaj ga po vajinem kalkuliranju mislijo zaklati?
Andrej komaj kaj sliši. Gleda skozi okno.
Andrej:	Kako lepo šumijo gozdovi. Drevesa so kot vetrnice navs-
križ.
Pentlja:	Ne bodo ga. Borila se bom kot levinja.
Andrej:	Ugrizni tišino, popotnik. Naglo preromaj ta svet.
Zvezde so samo sopotnice temnih vasi. Ugašajo, ko ljudje
vstajajo. Tisti, ki leži v senu in gleda v noč, je bodoči
mrlič: požrle ga bodo z belimi trakovi porisane ceste, po-
mendrali ga bodo gumijasti podplati tovornih konj.
Milena:	Taka je pesem Doline, moj dragi. — Ne stojte tako začu-
deno. Kar sta zdajle slišala, je bil samo predih v življenju
dneva.
Osušek:	Malo sem razumel. Je pa tako ozračje, da bi se človek
zjokal.
Pentlja:	Zakaj so se lotili ravno njega?
Osušek:	Zavoljo novega Načelnika. Nekdo mora biti kriv.
Pentlja:	Ampak zakaj ravno on?
Osušek:	Ampak zakaj ravno ona?
Pentlja:	Zanjo se ni treba bati.
Osušek:	Svigavec je hujši od zlodeja.
Pentlja:	Zadnje dni ga bolj upoštevajo. Pa ne bo prilezel, kamor
bi rad.
Osušek:	Svigavec je.
385
Pentlja:	(čez čas): Midva se obnašava, kot bi se znova rodila. To
je čar.
Osušek. :	Car je že. Samo, če bova zdržala.
Pentlja:	Nekaterim navadam se človek zares težko odreče.
Milena prekine njun pogovor.
Milena:	Kako je že s tisto posebno misijo? Kakšno izjavo morava
podpisati?
Pentlja:	Mislita, da vem? Sedeli smo v veliki dvorani. Zdelo se
nam je zelo imenitno, da sploh lahko kaj podpišemo. Na-
zadnje smo sklenili, da bosta tudi vidva nekaj podpisala.
— Mene pa, kot rečeno, so poslali naprej in mi naročili,
naj vse uredim.
Milena:	Pa če ne bova podpisala? Kaj bo potlej?
Pentlja :	Ne vem.
Milena:	Kaj bo potlej, vprašam?
Pentlja:	Ce pa ne vem. Najbrž bo hudo narobe. Malo sem razu-
mela, ker so nazadnje kričali vsevprek: gori, doli, sem pa
tja ... Luč se je majala od samih groženj.
Milena:	Ganljivo.
Andrej:	O, Dolina radosti in kreposti. Dolina veselja in petja. —
Stopi pred duri, punca, in poglej doli. Kot bi se sonca
zbirala v procesijo, tako korakajo vrli Dolinci. Z razkošno
lepoto je obdarjena narava tod okoli, a nič ni to spričo
obline src, ki brstijo na dolinskih stojnicah.
Vstopi Svigavec. Milena sname bič in se
poigrava z njim.
Milena:	Cas je.
Andrej:	Potrpi in čakaj sporočila.
Osredek:	Zdi se mi, da ura nekam čudno kolobari.
Pentlja:	Kolovrati. Prav sem je prikolovratila.
Svigavec gre naprej z energijo zmago-
govalca. Nagovori Pentljo in Osuška.
Svigavec:	Sta naredila posel? Sta sklenila kupčijo? Možje prihajajo.
Osušek:	Dejal bi...
Pentlja:	Kako pa govoriš z nama, repoliznik.
Svigavec:	V pesteh tiščim vajino dušico. Nisem zatisnil ušes malo-
prej, ko sta govorila glasno, ko sta z besedami podprla
izdajo.
Osušek je prestrašen. Milena naskoči
Svigavca.
Milena:	V obraz se vam smeje.
Svigavec:	Kako?
Milena:	(se z bičem dotakne zlodejeve maske): V obraz se vam
smeje tale vaš prijatelj.
Svigavec:	Zmage se veseli. (Andreju) Si še tukaj, potepuh? Se nisi
zbežal?
386
Milena zamahne z bičem proti oknu in
zbije zlodejevo masko.
Andrej:	Lep žvižg. Lep zadetek.
Pentlja in Osušek se stisneta v kot. Svi-
gavec je za hip zbegan.
Svigavec:	Plačal boš ta udarec, fant.
Milena:	Drugič se bom obrnila v pravo smer. Ostreje bom udarila.
Svigavec:	Dvomim, zelo dvomim. Kajti kalkuliral sem počasi in na-
tančno. Mešal sem glave dolinskim veljakom, dolgo sem
čakal na svoj trenutek. Previdno sem izvabljal pregrešne
glasove iz njihovih ust. Na te vrste violino igram namreč
kot pravi mojster.
Milena :	Slišim.
Svigavec:	Nihče od dolincev ni brez greha. Pobožno sem pisal nji-
hove grehe in grehiče. Sleherno noč, ko so spali, sem jaz
pisal. Za cel zajeten roman je naneslo vsega skupaj. Me-
nim, da bo to čtivo kar primerno za novega Načelnika.
Pentlja:	Kdo pa bo novi Načelnik?
Svigavec:	Bo, kdor bo. Prav vseeno mi je, kdo bo. Jaz hranim arhiv.
Andrej :	Spodbudno.
Svigavec:	Zelo spodbudno.
Andrej:	Ta arhiv bo gotovo krajšal noči tistemu, ki ga bo bral.
Samo...
Svigavec:	Samo?
Andrej:	Sleherna dialektika te vrste ima svoje luknje. Tudi tvoja
jih ima.
Svigavec :	Dvomim.
Godba na pihala zaigra diskretno neko
narodno pesem v bolj odrezavem ritmu.
Milena:	Prihajajo! Veselica se začenja.
Milena na široko odpre vrata. Vstopita
Osredek in Govorancar s svojima žena-
ma, nato Dolinci in Dolinke v različnih
nošah.
Milena:	Vidite, pa smo spet skupaj. Kar precej se nas je nabralo.
Stolov ne bo dovolj za vse, ampak tla imamo nenavadno
udobna.
Dolinci v zadregi molčijo. Gledajo Osred-
ka, gledajo Mileno, gledajo svoj prapor.
Milena:	Celo prapor ste prinesli s seboj. Joj, kako sončne barve!
Dajte, da vidim. Zares lepo. — Ampak bolje bo, če ga
postavite v kot. Samo zavoljo prostora, da ne bomo na
tesnem.
Osredek:	To ni bilo predvideno.
Milena:	Celo svoj protokol imate? Mar niso očarljivi, dragi? Tisti
medvedi, ki sva jih srečala ob vznožju Himalaje, so bili
387
naravnost neolikani. Kar brez protokola so hoteli pohru-
stati človeka.
Svigavec:	(Osredku): Svaril sem vas. Rekel sem, da bodo težave, če
ne bomo takoj udarili.
Milena:	Vražiček se repenči. Je spet kaj narobe z muskulaturo?
(Dolincem) Zdaj pa še nekaj za vas. Katero pesem imate
najrajši?
Posameznim Dolincem gre na smeh.
Milena:	Le korajžno. Kdor se smeje, ne potrebuje trebuha. To že
ves čas dopovedujem svojemu fantu. Ampak tako je za-
ljubljen v to Dolino, da mu sploh ne morem do živega.
Osredkarica protestira. Milena se obrne
k njej.
Milena:	Kako znamenita ženska. Pravo utelešenje svojega bliž-
njega.
Nekaj Dolincev se Se gnete pri vratih.
Andrej:	Vstopajte, rojaki. Brez sramu. Ce ne bo notri dovolj pro-
stora, bomo zunaj zažgali kresove.
Milena :	Preveč si radodaren.
Osredek:	Nismo prišli, da bi kresove zažigali.
Andrej:	Po kaj ste potlej prišli?
Govorancar : Resnobno je naše opravilo, odgovorne so naše naloge. Mu-
koma smo se vzpenjali navzgor, da bi ostali tam, kamor
smo se povzpeli.
Milena :	Pravilno.
Svigavec:	Hitite, da ne boste obžalovali svoje počasnosti.
Osredek:	Nismo prišli na veselico, sodit smo prišli.
Milena:	Kaj takega! Midva pa sva pripravila toliko drv in vžigalic.
Osredek :	Ze mogoče.
Milena:	(Andreju): Se ti kaj spoznaš na sodni je?
Andrej :	Nič.
Govorancar: Ni potrebno. — Tožnik bom jaz.
Milena:	Neverjetna organizacija.
Andrej:	Neverjetna.
Milena:	Toliko sem se trudila, da bi uredila to posteljnino, pa
pridejo na dan s tako novico. Ce bi to vedela, bi prostor
uredila kako drugače. Bolj primerno.
Osredek:	Ni potrebno. Menimo, da ni potrebno.
Milena:	Prav. — Koga pa mislite soditi? Take zabave še nikoli
nisem videla od blizu.
Svigavec:	Potemtakem bo prav za vse.
Milena:	Moj parkelj rožlja. Koga bi radi sodili?
Svigavec:	Vaju.
Milena:	Naju?
Osredek:	Vaju.
388
Milena:	Vi ste pa res šaljivci. To je dobro znamenje za Dolino.
Osredek :	Ne šalimo se. Sala ne spada v našo zamisel.
Milena se obnaša, kot hi nekaj premiš-
ljevala.
Milena:	Potemtakem sva kaj nemarnega storila?
Osredek:	Sta.
Andrej:	Čedalje lepše.
Milena:	Ce pravite vi, bo že držalo. — Kaj pa sva naredila?
Osredek:	Toliko je tega, da ne kaže naštevati vseh podrobnosti.
Milena se »jezi« na Andreja.
Milena:	To imam sedaj od tebe. V lepo kašo si me spravil. In prav
tu morajo priti na dan vsi moji grehi.
Osušek:	Ce se prav spominjam, niste vi glavni krivec.
Osredkarica: To stvar bomo šele razpoznali po njenih značilnostih.
Osušek :	Pa on ! — Kar prècej bi radi ugonobili to živalco.
Govorancar : Ne gre za njega, ne gre za njo. Za stvar gre.
Govorancarka : Za stvar gre, za principe.
Osredkarica: Samo za to gre.
Govorancar: Naše čvrsto stališče se izraža v prepričanju: lahko pogi-
nejo ljudje, ampak principi morajo obstati.
Osredek:	Nadvlada principov je imenovala mene za poslujočega
Načelnika vse do trenutka, ko bo novi Načelnik predložil
svoje poverilnice. — Potem bom jaz samo njegov namest-
nik. (Svečano) Ampak do trakrat moramo poravnati našo
Dolino.
Govorancar: Analitično moramo pregledati naše obskurnosti, pripraviti
moramo vse potrebno, da se naše življenje dokončno ures-
niči.
Osredek:	Sestavili smo spis, ki dovolj nazorno izpoveduje naša na-
čela. Dolinci so ta spis prebrali in so brez pridržka sogla-
šali z njim.
Govorancar : Predlagali so samo nekaj formalnih korektur.
Osredek:	Pvazumljivo. To počnejo vsi izobraženi ljudje.
Govorancar : Nakar so ta spis tudi podpisali. Poravnali smo stare spore
in rešili svojo čast.
Osredek:	Zdaj je Dolina složna. Spet diha z istimi pljuči.
Milena :	Neizmerno me veseli. To se je zgodilo menda prvič v zgo-
dovini te dežele.
Osredek:	Teh podatkov nimam ravno pri roki.
Milena:	Nič ne de. Verjamem na besedo. — Zdaj pa boste menda
začeli s sodni j o. Kam naj sedeva?
Govorancar: (je čisto začuden nad to prostodušnost jo) : Kaj menite?
Milena:	(zavpije): Nič ne menim. Sprašujem, kam naj sedeva. Bo-
ste sodili, ali ne? '
Osredek:	Bomo.
Pentlja:	Pa če bi podpisala tisto reč ...
389
Andrej:	Hitite, Dolinci, s sodbo. Malo časa imava. Do kraja nato-
vorite svoje samokolnice z lažjo, hinavstvom, samoljub-
nostjo, sekirami in noži, z mržnjo jih natovorite. Jamčim
vam, da bodo starinoslovci čez sto let kazali vaše lobanje
za primer, kako neumen je lahko človek.
Milena:	Spet te popadajo čustva, dragi.
Svigavec:	Dolino je razžalil.
Osredkarica: Preklinjal je.
Govorancarka: Zoper naše lobanje je govoril.
Dolinci so zelo razburjeni. Tako so raz-
burjeni, da bi človek skoraj verjel An-
drejevim besedam. — Milena naredi red
z svojevrstno energijo.
Milena:	Mir! Bo tu kakšen red, ali ne! — Kaj bi radi? Govorite
lepo po vrsti.
Svigavec:	Poslednjič opozarjam: ne odlašajmo. Ta ženska je ne-
varna.
Osušek:	Malo prej si jo hotel imeti zase.
Dolinci se vznemirijo spričo te novice.
Osušek:	Resnico vam govorim, rojaki. — Ni prav, kar počnemo.
Ne moremo soditi samo zato, da bi ustregli Načelniku, ki
ga še poznamo ne.
Milena:	Izvrstno. Temu naziranju se ne da oporekati. — Zeli še
kdo spregovoriti?
Osredek:	Jaz.
Milena:	(Andreju): Vidiš, pa je spet red.
Osredek:	Želim poudariti, da znamo biti tudi nevarni, če se nam
zdi to potrebno.
Milena:	Odkrita beseda.
Govorancar : ' Mi hočemo .. .
Milena:	Vi bi se radi novemu Načelniku prisesali na kožo. Ce ima
dovolj krvi, da bo to prenesel, je to pač njegova stvar.
Mene to čisto nič ne briga.
Osredek:	Prišli smo ...
Milena :	Saj vidim, da ste prišli. Kaj bi radi, to povejte.
Osredek:	Vsa stvar okoli bivšega Načelnika namreč še ni čisto jasna.
Znamenja kažejo, da so ga podpirale komponente različ-
nih elementov. — Sklenili smo zato, da vama bomo tako
ali dregače zavili vrat, kajti metode so različne, da vama
bomo torej onesposobili vrat, če ne bosta soglašala z iz-
javo, da sta prav vidva, pod upravo bivšega Načelnika,
kakopak od daleč, pohujševala nas vse in s tem omogočila
različne degresije.
Milena:	(Svigavcu): Ali je tako zapisano tudi v tvojem koledarju,
zlodjevec?
390
Dolinci nemirno utripajo. Tudi zunaj so
ljudje nemirni. Slišijo se različni glasovi:
Nekdo vpije :
— Počakajte, počakajte! Papirje nese,
zvedeli bomo za novega Načelnika. —
Svigavec:	Samo, da bo konec negotovosti. Samo, da bo spet mir.
Pentlja:	Kdor že bo, zadovoljen bo z mano.
Peter se prerine skozi množico. Stopi k
,	Osredku.
Peter:	Tu so papirji in poverilnice.
Osredek:	(poveljuje): Mirno I Godba!
Dolinci uredijo svoje vrste. Godba igra
slavnostno koračnico.
Govorancar: Vendarle je konec naših muk. S poskočnim veseljem bo-
mo pozdravili od oblasti imenovanega Načelnika. Prisilili
bomo reke, da bodo tekle navzgor.. .
Osredek pregleduje papirje. Njegovo
obličje dobiva nenavadne poteze.
Govorancar : Gore bomo naložili na kamione in jih izvozili v zamej-
stvo, kajti naša Dolina mora biti pregledna od severa do
juga, od vzhoda do zahoda. Pšenico bomo prepričali, da bo
dozorela že v januarju, jabolka, hruške in podobno meso
se bo kar samo osipavalo v naša naročja, zakaj neizmerno
je naše bogastvo in tvorne so naše sposobnosti. — Hkrati
pa opozarjam vse tiste, ki ne bi hoteli podpreti načrtov
novega Načelnika .. .
Osredek stoji, kot bi bil na smrt obsojen.
Osredek:	Dovolj, dovolj ... Tole poglejte.
Dolinci ogledujejo papirje in ogledujejo
Mileno, ki spremlja to prerivanje z naj-
bolj nedolžnim in nevednim obrazom. —
Dolinci počasi okamenijo, tudi godba
pojenja.
Milena:	Se je spet kaj zgodilo?
Pentlja:	Se je.
Osredek:	Vi. . .
Govorancar : Vi ste .. .
Svigavec:	Kaj takega še hudič ne bi slutil...
Osredek:	V papirjih piše ...
Andrej:	Kaj spet mencate? Je kam treščilo?
Osušek:	Kot da bi.
Osredek:	V papirjih je zapisano ime novega Načelnika.
Milena:	Nekaj podobnega ste menda pričakovali.
Osredek:	Smo. — Ampak presenečenje ...
391
Milena:	Vidite, kako lepo skrbi oblast za vas. Jaz bi bila srečna,
če bi imela takšnega rednika.
Govorancar : Ze, že ...
Svigavec:	Le kaj bo zdaj?
Milena:	Zdaj boste spet veseli korenjaki, še z večjo vnemo boste
skrbeli za blaginjo Dolincev, za blaginjo, ki je že zdaj
okrogla, da posamezni primerki kar umirajo od zado-
voljstva.
Govorancar se prvi znajde.
Govorancar: Zagotavljamo vam, da bomo pozorni do vseljudske bla-
ginje. Obljubljamo, da se bo blaginja še naprej debelila,
in da bomo odstranili vse, ki bi hoteli umreti še kako
drugače. Od danes naprej bomo določili en sam način
umiranja: umiranje od zadovoljstva.
Milena:	Zelo akustična miselnost. — Ampak zakaj mene mešate
v to debelo blaginjo?
Osredek :	Vi ste vendar ...
Andrej:	Povedali ste že, kdo sva in kaj sva. Sodite tedaj hitro in
odločno.
Osredek:	Stvari so se nekoliko zaobrnile.
Govorancar : Zgodovina nam je odprla nova obzorja.
Govorancarka: Ze zdavnaj sem mislila na to možnost.
Osredkarica: Cuvarke nedolžnosti mestnega obzidja smo vas izvolile...
Osušek:	Meni se je prvemu posvetilo. Zdi se mi, da sem popil
svetlomoder navdih.
Pentlja:	Z menoj je še lepše. Počutim se kot zdravilni vrelec. —
Ti, Svigavec, boš poslej bolj spoštljivo govoril o mojih
genitalijah.
Milena:	Kaj se je vendar zgodilo, da ste se vsi postavili na glavo?
Ti kaj razumeš, dragi?
Andrej :	Prav nič.
Milena:	(Petru): Nenavaden papir si prinesel, da ima tako čaro-
dejno moč.
Peter:	(je popolnoma kos svoji vlogi): Verjemite, da sem ga nosil
z vsem dolžnim spoštovanjem. Upi, ki jih polagam v no-
vega Načelnika, so me navdihovali z brzino.
Milena:	Saj res, na tega Načelnika sem skorajda pozabila. Po-
sebne vrste človek mora biti, da njegovo ime zmede celo
sodnijo. — Smem zvedeti zanj?
Osredek:	To že ves čas želimo.
Osredek in Govorancar izvedeta ceremo-
nijo: prvi stopi pred Mileno s papirjem,
drugi vzame od prijatelja velik ključ in
ga položi na prvo blazino, ki jo ugleda.
392
Osredek:	Dragocena listina, ki vam jo izročam, nespremenljivo iz-
raža našo vero v pravičen razrez vseh protislovij. Vi ste
novi Načelnik. Zatorej : naj živi novi Načelnik !
Vsi:	Naj živi!
Govorancar: Izročamo ta ključ v najbolj vredne roke, ki so ga kdajkoli
nosile. Odprl vam bo vrata v naša srca in naša stanova-
nja. Razen te, praktične vrednosti, ima ključ tudi načelen
pomen. Imenovani ste bili za konkretnega načelnika, mi
pa vas, s to obdaritvijo, imenujemo tudi za častnega Na-
čelnika naše lepe Doline.
Milena:	(kot da je zelo presenečena): Ta je pa lepa. Ali ti kaj ra-
zumeš?
Andrej:	Nič. A tako je zapisano v papirjih. Ti si novi Načelnik.
Milena zaigra globoko premišljevanje.
Spremlja jo pozoren molk.
Milena:	Ce je tako, pa začnimo vladati. — Mirno! Godba!
Dolinci v hipu izpolnijo povelje. Godba
intonira narodni napev »-Na planincah
sončece sije«.
Milena:	Dovolj. Sedite!
Dolinci zaman gledajo za stoli.
Milena:	Sedite!
Dolinci sedejo na tla.
Milena:	Smejte se. Glasneje!
Dolinci ubogajo.
Milena:	Dovolj! — Recite trikrat: hov, hov, hov.
Dolinci spet poslušajo povelje.
Milena:	Razločneje!
Dolinci govorijo razločno.
Milena:	Vstanite! — Vidim, da znate ubogati. Potemtakem ne bo
težav z vami.
Govorancar: Ne bo težav.
Osredek:	Nádejamo se, da boste prizanesljivo spregledali naše po-
mote.
Milena:	To bomo videli jutri. Zdaj bomo najprej praznovali.
Milena z očmi poišče Svigavca.
Milena:	Pridi sem!
Svigavec:	Vedel sem, da bo najprej padlo po meni.
Milena:	Kaj si vedel?
Svigavec:	Bolj malo. Ze spet sem se osmukal.
Milena:	No, vidiš. — Prej si mi razodel, da je pisanje tvoja strast.
O zajetnem romanu si govoril.
Milena:	Govoril sem.
Svigavec:	Imenujem te za zapisnikarja.
Svigavec se skorajda oddahne.
393
Milena:
Vzemi papir in svinčnik. Piši. — Naročamo veselico, ki
naj jo plača moj namestnik. Veselica bo čez dve uri. Do-
linci naj do takrat operejo svojo duševnost, ušesa in pe-
rilo. Razen tega naj zakoljejo petindvajset prašičev in po-
dobno število krav, če jih imajo. Vino bodo plačali na
obroke. Ce bo kdo kradel, ga bomo imenovali na drugo
mesto. Najlepše hiše lahko okrasite s čitljivo pisavo na-
pisanimi pregovori. Do sedme ure zjutraj ne sme zalajati
noben pes. — Mirno ! Godba !
Vse za novega Načelnika. Njemu v čast, njemu v korist.
— Mirno ! Godba !
Osredek:
ZASTOR
394
TRETJI DEL
Baraka je že toliko urejena, da lahko
služi za gostišče. Osušek in Pentlja ure-
jata še zadnje podrobnosti okoli stolov
in ostalih predmetov. — Svigavec z iro-
nijo opazuje njun posel.
Pentlja:	Ukazano je bilo nekoliko bolj na levo.
Osušek:	Toda zadnji trenutek so ukazali nekoliko bolj desno.
Pentlja:	Nekaj lepo vzgojenih nageljnov tudi ne bi škodilo.
Osušek:	Nikakor ne bi škodili.
Pentlja:	Da bi le bili Načelnik zadovoljni.
Osušek:	Storila sva vse, kar sva mogla.
Svigavec:	Ponorela je Dolina, in vidva z njo.
Osušek: '	Treba je ubogati.
Pentlja:	V Dolini bo zdaj red, pravijo Načelnik.
Osušek:	Govorancar je moral pet minut v kotu delati tezno stojo.
Za kazen, ker je govoril dve minuti preveč.
Pentlja:	Osredek je moral telovaditi na bradlji. Da bo malo shuj-
šal, so rekli Načelnik. Kaj vse si moral početi ti, Svigavec.
Svigavec:	Molčita! Mar naj vsa Dolina zve za to sramoto? Kaže,
da bomo še potrebovali drug drugega.
Pentlja:	Beži no. Zdaj Načelnik mislijo za vse.
Svigavec:	Policaji se sprehajajo po Dolini.
Pentlja:	To je že urejeno. Načelnik so ukazali njihovemu povelj-
niku, naj jih vse do zjutraj pozapre. Tako bodo vsaj en-
krat mirno spali, so rekli.
Svigavec:	Pa tisti debeli, ki tako vneto ogleduje vrata?
Pentlja:	Njega so pustih za spomin. — Pojdiva, preklja. Naročih
so, da morava pred vrati pričakati goste.
Osušek in Pentlja odideta. Svigavec osta-
ne sam.
Svigavec:	Moram zvedeti, ali je to res, kar pravi, da je: ali je res
Načelnik? Ali je morda celo več, ali pa sploh ni nič? In
če ona ni, kdo je tisti, ki je? Kdo je tisti, ki ga moram
ob pravem času zajahati? Ce ona ni, potem bo tisti, ki je,
pospravil z vsemi tistimi, ki so zdaj. Jaz nisem bil še ni-
koli, potemtakem moram biti nekoč. Razvoj pleše v kolo-
barju: vrtiljak je isti, sedala so ista, menjajo se samo
odjemalci. Ostro moram opazovati, da bom v tem vrte-
nju našel kaj primernega ,tudi za svoje sedalo.
Zunaj se slišijo glasovi in Pentljin smeh.
Svigavec:	Zdaj pa narahlo in obzirno.
Svigavec se umakne. Vstopita Osredkar
in Osredkarica. Njun psihični volumen
395
je že tako v znamenju obljubljenega
sprejema, da celo v praznem prostoru
vidita ljudi. Na pamet sta se naučila go-
voranco, ki bi jo rada čimprej poslala v
eter. Z vsem navdušenjem izpolnjujeta
prostornino prazne sobe.
Osredek:	Pozdravljeni. Saj ni potrebno, zares ne zasluživa tolikšne
pozornosti. Jaz in moja žena sva skromna človeka.
Osredkarica: Tako ljubek domek. Se solato bi lahko gojili v njem. Ne-
verjetno, kaj lahko pomeni kultura, če je združena z oku-
som.
Osredek in njegova žena govorita drug
drugemu.
Osredkarica: Vi ste zares pravi gospodinjski fenomen.
Osredek:	Človek je človek samo, če je človek.
Osredkarica: Joj, ta modrost.
Osredek:*	Razobesiti bi morali vse, ki mislijo drugače.
Osredkarica: Kakopak. Lepo po vrsti bi jih morali razobesiti. Tako kot
perilo.
Govorita hkrati, obrnjena vsak v svojo
smer:
— Nikar se ne opravičujte. Nekaj minut
telovadbe nam zares ni škodilo. To ven-
dar spada k stvari. Človek je človek sa-
mo, če je človek. —
Vstopita Govorancar in Govorancarka.
Doživljata isto kot njuna predhodnika.
Govorancar: Dolina je moja ljubezen.
Govorancarka: Kakšna sreča, da smo dobili takšnega Načelnika.
Govorancar: Tako mile dlani ima. Nikogar ne bo zadavila.
Govorancarka: Ce bi ostali sami, bi lahko nehote koga prijeli za vrat.
Govorancar: Kot Gvadalkivir ...
Govorancarka: Kot Gvadalkvir šumi naš Načelnik.
Vstopi Pentlja in zmoti to besedno žu-
borenje.
Pentlja:	Gredo!
Osredek:	Kdo gre?
Pentlja:	Načelnik gredo.
Osredek:	Kaj ni že tu?
Pentlja:	Gredo! Joj, kako so lepi.
Govorancar : S kom pa smo se potemtakem pomenkovali?
Pentlja:	Ne vem s kom. — Skozi okno poglejte. Kakšen prizor!
Človek bi se razkvasil od sreče.
Pentlja odfurja ven.
Osredek :	Kaj takega.
Govorancar: Sramota.
396
Osredek:	Za nos so naju povlekli.
Govorancar: Zaman sva govorila.
Osredkarica: Kdo pa si je drznil misliti, da nista navzoča.
Govorancarka: Hoteli srno vse najboljše.
Na oknu se za hip pokaže zelo okrogel,
nasmejan obraz. Osredek ga zagleda in
zavpije.
Govorancar: Kaj pa je?
Osredek:	Videl sem.
Govorancar: Kaj si videl?
Osredek:	Skozi okno je gledalo. Debel obraz je imelo in smejalo
se je.
Govorancar: Slabo znamenje. Le kaj bi utegnilo biti?
Osredkarica: Sinoči se mi je sanjalo, da je luna rigala.
Govorancarka: To pa ni dobro. Brez kamilic ne bo šlo.
V terpentinu namočene koprive lajšajo prebavo.
Osredek:	Le kako se bo vse to razvilo. Pri bivšem Načelniku smo
vsaj vedeli, pri čem smo.
Na oknu se prikaže Svigavec.
Svigavec:	Ste videli?
Osredek:	Smo. — Nekaj se je svetilo, nekaj je gledalo skozi, nekaj
se je smejalo.
Svigavec:	Oblast se je začela zanimati za nas.
Govorancar: Ko bi se vsaj. Oblast ljubi rodoljube.
Osredek:	Cim pohlevnejši so, tem raje jih ima.
Govorancar: Ce se med sabo davimo, oblasti s tem nič ne motimo.
Osredek:	Seveda ne. To ne spada v pristojnost oblasti.
Govorancar: Oblast je pač oblast.
Osredek:	Oblast se za davljenje in podobne malenkosti vendar ne
utegne zanimati. To spada v pristojnost morale.
Svigavec se umakne.
Osredek:	Ampak ta dva, se pravi ona, je od oblasti postavljen
Načelnik.
Govorancar: ... To je tisto.
Osredek:	Kar oblast stori, vse prav stori. Oblasti se človek ne sme
dotakniti. Oblast je kot bog: na oblakih sedi in ogleduje
zemljane. Oblast se lahko zmoti, človek se ne sme.
Govorancar : Razumljivo.
Osredek:	Oblast lahko zamenja samo oblast. Potem oblast sporoči
ljudem, kako je oblast odstavila slabšo in imenovala bolj-
šo oblast. Ampak dolgo najbrž ne bo trajala.
Govorancar: Oblast, misliš?
Osredek:	Pregrešno bi bilo kaj takega misliti. Oblast bo našla kako
luknjo še potem, ko bo že konec sveta.
Govorancar: Pravilno.
Oba nekaj časa molčita.
397
Osredek:	Ohja.
Govorancar : Kdo ne bo dolgo trajal?
Osredek:	Ona in on ne bosta dolgo trajala.
Govorancar : Aja. Načelnika ne bosta dolgo trajala.
Osredek:	Menim, da ne bosta.
Govorancar: Saj smo ju že hoteli (pokaže z roko), pa je oblast sklenila
drugače.
Osredek:	Kakopak. Oblast premišlja globlje.
Govorancar : Včasih tudi nekoliko potrpi.
Osredek:	Višji interesi, veš.
Govorancar : Mi ne moremo vsega razumeti.
Osredek :	Kakopak. Oblast misli. Mi pa smo izvršna oblast.
Spet molčita in premišljata.
Osredek:	Tako lepo vrvico sem pripravil.
Govorancar: Pa ni šlo.
Osredek:	Ona bi bila prav čeden kužek.
Govorancar : Malo preveč grize.
Osredek:	Pa še Načelnik je povrhu.
Oba mislita.
Govorancar: Ozvezdje pa tako.
Osredek:	Sama bleščava.
Govorancar : Luna bo počila.
Osredek:	Vsakih sto let se to dogaja.
Govorancar: Potem nastopi spet oblast.
Osredek:	In midva z njo.
Vstopi Pentlja, za njo Osušek. Nato Do-
linci in Dolinke.
Pentlja :	Gospod namestnik, Načelnik so že čisto blizu !
Osredek in Govorancar se komaj znaj-
deta. Zunaj zabrni debela trobenta. Pri-
korakajo Dolinci: vsi so podobno oble-
čeni in počesani. Postavijo se kot sveč-
niki, sijejo v vzornem redu. — Pride
Milena in za njo Andrej. Oglasi se kla-
rinet.
Milena:	Zame je glasbe dovolj. — Ljudstvo, ki je ostalo zunaj,
naj vriska in prepeva. Napije in naje se naj do sitega.
Nakar mu odrejamo dva dni počitka. Naš pomenek pa
bo krenil v drugo smer. Ste vsi zbrani?
Osredek :	Smo.
Milena:	Zlodjevca ne vidim.
Svigavec:	(se nenadoma pojavi): Mene pogrešate?
Milena :	Lahko sedete, ali stojite. V tem pogledu vam puščam svo-
bodo.
Milena igra poslej vlogo strogega urad-
nika. Vendar tako, da se je bojijo samo
398
tisti, ki so na odru, nikakor pa ne tisti,
ki so v dvorani.
Milena :	Zadeve s pokojninami in upokojitvami bomo uredili jutri.
Ce kdo ne more živeti, bo pač umrl. Tak je zakon narave.
Navsezadnje pa ni nihče nikogar silil, da se mora posta-
rati. — Ima kdo kakšno posebno vprašanje?
Dolinci molčijo.
Milena:	Tako je prav. — Vsak naj seže po najbližjem kozarcu in
naj ga izprazni do dna.
Dolinci pijejo. Svigavec se obotavlja.
Milena:	Do dna.
Svigavec:	Kiselkast okus ima to vino.
Milena:	Do dna, sem rekla.
Svigavec uboga.
Milena:	Vino ni pomaranča. (Govorancarju) Ponovi!
Govorancar: Vino ni pomaranča. — S tem dejstvom popolnoma so-
glašam.
Milena:	Brez okraskov, prosim. — Hruške dozorijo spomladi.
(Osredku) Ponovi!
Osredek:	Hruške dozorijo spomladi. — Vendar z ozirom na letne
čase...
Milena:	Z ozirom na letne čase, dozorijo včasih tudi prej.
Ima kdo še kakšno vprašanje?
Govorancarka: Glede otroških vozičkov sem mislila ... Kakšno ceno bi vi
najbolj priporočili?
Milena:	Tako, da bo primerna za dojenčke. — Se kaj?
Osredkarica: Ali bomo avtobuse še uporabljali?
Milena:	Ne. Poslej bomo hodili peš. To komando sem že objavila.
Osušek:	To je pravi Načelnik.
Pentlja:	Rekla sem: kaj takega potrebujemo.
Vstopi Peter. Ceremonialno poda Mileni
dve kuverti. Milena odpre manjšo. Nav-
zoči so trdi od pričakovanja.
Peter:	Hiteti morava.
Andrej:	Bova, ne skrbi.
Peter:	Ko se prikaže obraz, je konec igre. Vsaj za vaju dva.
Andrej:	Ze prav.
Peter odide. Milena pregleduje vsebino
kuverte, njen obraz je narejeno zaskrb-
ljen.
Milena:	Zdaj pa še to.
Andrej čita papirje.
Milena:	Hudo, kaj?
Andrej:	Hudo. Ampak ukaz je ukaz.
Milena:	Ni druge možnosti?
99
Andrej:	Ni je?
Milena:	Ubogi Dolinci.
Obrazi navzočih so zares ubogi.
Milena:	Z najbolj pristojnega mesta sem prejela nujno priporo-
čilo. Neumnosti, ki ste jih počeli za časa bivšega Načel-
nika, so take narave, da moramo zavoljo njih jutri ob
petih popoldne enega od vas obesiti. — Kdo bo žrtev,
določite sami.
Osredek:	Zdaj pa imamo oblast.
Milena:	Slišali ste. Hitite.
Osredek:	(Pentlji): Pomagaj, rotim te, pomagaj Dolini.
Govorancar: (Osušku): Stori kaj za nas, vse življenje ti bomo hvaležni.
Pentlja:	Naj se Načelnik usmilijo naših grehov.
Osušek:	Niso tako debeli, da bi morali zavoljo njih viseti.
Pentlja:	Nobeden ni trši od oreha.
Osušek: ,	Kura znese večja jajca, a jo zato ne obesijo.
Pentlja:	Prizanesite Dolini.
Milena:	Ne morem. Ne smem.
Osušek:	Ce je tako, če ste taki...
Milena:	No, kaj?
Osušek:	Ce ste taki, vas ne priznam.
Dolinci so presenečeni. Pentlji gre na
jok. Zunaj se oglasi debela trobenta.
Andrej vstane in ponudi Osušku vina.
Andrej:	Pij.
Dolinci se oddahnejo.
Andrej:	To ne velja za vas.
Osredek:	Slišali ste našo prošnjo.
Milena :	Zaman.
Govorancar: Culi ste naše argumente.
Milena:	Zaman. Ukaz je ukaz. Hitite, mudi se mi domov.
Dolinci so zbegani.
Osredek:	Ce je zadeva res tako na ostrini, potem se pač moramo
odločiti.
Govorancar : Človek se mora vsak dan sproti odločati. To je njegova
usoda na tem svetu.
Osredek:	Vsak dan drugače se je treba angažirati.
Govorancar: Zadeva je potemtakem taka, da bi predlagal.. .
Osredkarica: Moj mož bo sodnik.
Govorancar: Takšna je tudi moja misel.
Govorancarka: Moj mož bo tožnik.
Osredek:	Sprejeto.
Govorancar: Zadeva je potemtakem taka, da moramo premeriti naše
življenje in določiti tistega, ki bo plačal svoj dolg.
Osredek:	Ni nas veliko zbranih. Komaj dva ali trije pridejo v po-
štev za obravnavo.
400
Andrej:	Pameten predlog.
Milena :	Tiho.
Osušek:	Menim, da bivši načelnik ni toliko kriv, da bi ga obesili.
Ce pa je že človeški napredek take narave, da mora zme-
raj koga obesiti zato, da se lahko imenuje napredek, pred-
lagam, da napredek izkoplje kosti predbivšega načelnika
in jih obesi.
Osredek:	Menim, da ta medklic ni bil umesten. Viseti morajo živi,
ne mrtvi. Mrtve lahko kvečjemu rehabilitiramo.
Osredkarica: Tako je. Človek je človek samo, če je človek.
Govorancar: Razen tega o bivšem načelniku sploh nismo govorili.
Osredek:	Tudi to je resnica. — Nadaljujmo.
Govorancar: V tem konkretnem primeru je potrebna hitra intervencija
pristojnih organov na zgoraj opisani način in hitro ukre-
panje pristojnih kaznovalnih organov po predhodni ugo-
tovitvi utemeljenosti ovadbe.
Milena :	Temu se pravi zgodovinska raziskava.
Andrej:	Tiho.
Pentlja ima nenavadne ideje.
Pentlja :	Nageljček.
Osredkarica: Kaj pravite?
Pentlja:	Nageljček, moj mož. Zadovoljen je z enim kvadratnim
metrom življenjske površine. Ostalo je prepustil občestvu.
Osredkarica: No, no?
Pentlja:	V botaničnem vrtu je navsezadnje le zrasla tista cipresa.
Ampak na sadje že lezejo muhe. Vsi vemo, da strah ni
strah, če je votel.
Andrej:	Vam ni dobro, botrica?
Pentlja:	Ni dobro. Kozarci, vino, zaklani prašiči. Pa še sodnija.
Kadar se vrstijo dogodki v takem zaporedju, se moja pri-
števnost zmanjšuje.
Osušek:	Tako pravično sva krtačila tiste mize. Za gostijo sva jih
pripravljala, ne za sodnijo.
Svigavec:	Preveč hiteti ni zdravo. Človek nikoli ne ve, v katero
smer bo krenil napredek.
Govorancarka: Z lastnimi grehi ropotaš.
Osredkarica: Prej si nas pa hujskal!
Svigavec:	Svaril sem, samo svaril. Ponižanje je zdaj razdeljeno na
enake dele. Premisliti je treba, kateri del lahko pogrešimo.
Osredek:	(Govorancarju): Nekaj namiguje.
Govorancar: Previdno z njim. Veliko ve, in dolg jezik ima.
Zunaj se oglasi debela trobenta.
Milena:	Hitite s sodbo.
Govorancar: Takoj se bo zgodilo.
Osredek:	Naprej stopiva, da naju ne bodo motila tuja mnenja.
Osredek in Govorancar stopita v
ospredje.
401
Osredek:	Začeti bo treba.
Govorancar :	Ne kaže drugače.
Osredek:	Hm.
Govorancar:	Ohja.
Premišljujeta.
Osredek:	Kje ga bomo obesili?
Govorancar :	Bomo že našli primeren prostor.
Osredek:	Misliš?
Govorancar :	V Dolini je še nekaj zemljišč, ki niso obljudena.
Osredek:	Težava bo z lesom.
Govorancar:	Les bomo plačali iz prihrankov načelništva.
Osredek:	Dobra misel.
Govorancar:	Potemtakem bo šlo.
Osredek:	Bo. — Ampak z njim bodo težave.
Govorancar :	S kom?
Osredek:	Nekoga morava vendar določiti.
Govorancar:	Misliš, da bo protestiral?
Osredek:	Taki zmeraj protestirajo.
Govorancar :	Reve.
Osredek:	Kapniki.—Torej?
Govorancar:	Ti si sodnik, ti povej ime.
Premišljujeta.
Osredek:	Vrv, meniš, bo dovolj debela?
Govorancar:	Debele smo izvozili. Shramba je že precej prazna.
Osredek:	Potemtakem nate ne morem računati?
Govorancar:	Sploh ne. Zame ni primerne vrvi. Jaz bom večno živ.
Osredek:	Kakopak.
Govorancar:	Pa ti?
Osredek:	Jaz ne prenesem nasilja.
Govorancar:	Pravilno.
Osredek:	Midva torej ne prideva v poštev.
Govorancar:	Midva sva zaščitena.
Osredek:	Glede lesa in zemljišča je torej stvar urejena.
Govorancar:	Do zadnje podrobnosti.
Osredek:	Potemtakem naj visi on.
Govorancar:	Razumljivo. Z drugimi ne moreva računati.
Zunaj zaigra debela trobenta. Dolinci
pričakujejo razsodbo.
Osredkarica:	Nihče glasu lepšega nima kot naše trobente.
Govorancarka':	Nihče bolj pravično ne loči vodà od potokov.
Osredkarica:	Drugi se bijejo dalje in krik neznanski se dviga.
Govorancarka:	To je dejal in v slehernem zdramil pogum in gorečnost.
Vsi:	To smo dejali:
nočemo več rogovil in drugih prikazni.
Naj mre, komur beseda dolinska ni sveta.
402
Človek ne more kaj prida upreti se zoper človeka, kajti
visel bo vsakdo, ki bo spoznan za zločinca.
Debela trobenta odigra še en heksa-
meter.
Osredkarica: Naj sodba se čuje vsevdilj.
Naj troblja izusti besedo.
Govorancar: On.
Osredek :	Osušek, kakopak.
Svigavec:	Modra razsodba, bi rekel.
Osušek, razumljivo, prekine to ritmizi-
rano prozo.
Osušek:	Jaz?
Osredek:	Ti.
Osušek:	Pa ravno jaz! Dobro sem hotel Dolini. Prosil sem za vas.
Osredek:	Taka je reč, da smo nekoga morali obsoditi.
Osušek:	Naj hudič pobere še sonce, če na svetu ni več pravice.
Govorancar : Reč je tudi taka, da dolina živi ihtavo in zmeraj potre-
buje kozle za svojo prehrano.
Osredek:	Ropotuljica je namenjena otrokom, sodba obsojencem.
Tonaliteta sončnih žarkov ima svoj osnovni spektrum.
Osušek:	Ampak to mene čisto nič ne briga.
Osredek:	V kakšni zvezi pa je šolen s sadjem, in sadje z oblastjo?
Pa le obstaja ta zveza. Vse stičnice živijo od svojih zvez
in dobre napeljave.
Osušek:	Kaj je z mano, vprašam? Kaj sem sploh jaz tale hip? Ali
sem še Dolinec, ali sem že kozel?
Svigavec :	Hitita, sodnika.
Andrej ne vzdrži več. Milena in Andrej
govorita glasno, Dolinci slišijo njun po-
govor.
Andrej:	Dovolj je tega, dovolj !
Milena :	Zares.
Andrej:	Mimo najine volje se razvijajo dogodki.
Milena:	Nisi verjel, da bo tako?
Andrej:	Nisem. Vse možnosti sem upošteval, na takšno nisem po-
mislil.
Milena:	Dolinci so pokazali svoj obraz. Prav je, da ga vidiš po-
večanega.
Andrej:	Ustavi jih. Končaj s to rečjo.
Vstopi Peter. Očitno je ugotovil, da je
že čas. Gre k Mileni in ji nekaj šepeta
na uho.
Osredek:	Kako ste rekli?
Govorancar: Kaj ste rekli?
Milena:	Pomota, sem rekla.
Govorancar: Imate morebiti pomisleke glede na obsodbo?
403
Milena :	Da.
Govorancar: Pretehtala sva vse možnosti. Zbrala sva zares najbolj
primernega.
Milena:	Sodba je neveljavna.
Svigavec:	Sumil sem. Vedel sem, da nas nekdo vleče za nos.
Dolinci so globoko užaljeni.
Osredek:	Doslej se ni še noben Načelnik vmešal v naše smrti.
Milena :	Jaz pa se bom !
Pentlja :	Zahval j eni.
Govorancar: Dolina ima svoje zakone. Tujec se ne more privaditi na-
nje, ker so to naši zakoni. Po njih smo živeli, po njih smo
se ravnali. Te svoboščine nam je pustil še vsak načelnik.
Svigavec podpihuje.
Svigavec:	Korajžno v boj za svoje pravice. Rečem vama, da ne bo
dolgo trajalo. Skozi okno vidim znamenja, ki obetajo na-
glo spremembo.
Vsi;	Spoštujte naše navade, v stoletjih vojnà pridobljene.
Spoštujte zakone nepisane, a v blagor Doline spočete.
Spoštujte naš kruh in sol gostoljubja.
Komùr bi na pamet prišlo, da žalil obrede bi naše, bo v
prah poteptan.
Modrina naših oči bo gledala sivo,
srce, sicer dobročutno, prižgalo bo plamen vojaka.
Svigavec:	Lepo povedano in natančno.
Osredek:	Culi ste naše zamisli. Slišali ste, kako mi or jemo polja,
V imenu vseh Dolincev prosim: pustite nam naše svo-
boščine. Pustite, da sodimo, kot se nam zdi prav.
Milena:	Sodba ni veljavna.
Dolinci prikrito ugovarjajo. Milena po-
grabi najbližji predmet in udari z njim
po mizi.
Milena :	Mir !
Ukaz je ukaz. Dolinci ubogajo.
Milena:	Sodba ni veljavna. To ni moj ukaz. Tak je ukaz oblasti.
— Videli ste, da sem pravkar sprejela sporočilo.
Osredek:	Ce je tako . ..
Govorancar: Mi tega nismo vedeli. ..
Osredek:	V tem primeru bi še malo potuhtali.
Milena:	Nič ne boste potuhtavali. •— Nadalje sem prejela ukaz,
da moram takoj na pot. Na važno pot, ne pozabite tega.
Hkrati s tem ukazom so mi poslali tudi novo kuverto.
Samo poglejte, kako je velika.
Osredek:	Pol metra.
Milena:	Pol metra in še malo čez. — Ta kuverta je pomembnejša
od prve kuverte. Zategadelj je tudi bolj zapečatena. V
404
"i1ej so navodila: horizontalna, vertikalna in diagonalna.
Se pravi, da bo za vsakega nekaj. Kuverto naj čuva moj
namestnik.
Osredek sprejme kuverto. Dolinci se po-
čutijo bolje.
Osredek:	Kuverta je tu, navodila so tu, kaj bi še več.
Govorancar : Hvala bogu. Za nekaj let smo spet preskrbljeni.
Osredek:	Kdaj jo ukažete odpreti?
Milena :	Vse boste zvedeli o pravem času.
Osredek :	Razumem.
Govorancar: Hvala.
Peter:	Cas je. Mudi se.
Milena:	Ze grem. Tile načelniški posli človeku zares ne dopuščajo,
da bi se do kraja pogovoril s svojim ljudstvom.
Andrej:	Dolinci goreči, veselo stražite svoje navade. Gojite svoj
debeli smeh in svoje neštete radosti. Ko se vrnemo, vam
ne bomo darovali šolna s sadjem. Premalo je to za vaša
usta. Korito vam bomo prinesli. V njem boste lahko do
sitega prežvekovali svoje opravke . ..
Milena :	Dovolj !
Peter:	Mudi se. Hitita. Poskrbel sem, da bo pot udobna in varna.
Odhajajo. Nenadoma Milena vzklikne,
kot bi se spomnila nečesa pomembnega.
Poišče masko zlodeja in jo obesi na vid-
no mesto.
Milena:	Skoraj sem pozabila na to obličje. Zakrpala in popravila
sem škodo, ki jo je napravil moj bič. Zdaj ima spet stari
smehljaj in sije v najlepših barvah. — Srečno!
Odidejo. Zunaj se trobenta napne do ta-
ke moči, da zabolijo ušesa. Nato mir in
tišina.
Svigavec:	Hudiča sta.
Govorancarka : Prej bi to na glas povedal.
Osredkarica : Samo šepetal si.
Svigavec:	Kdo me je utišal, če ne vedve.
Govorancar: Počasi, da se spet ne porazgubimo.
Osušek plane nenadoma v jok. Pentlja
ga tolaži, kolikor pač zmore.
Pentlja:	Miruj, preklja. So pač taki časi, da je zmeraj kaj novega.
Poglavitno je to, da te ne bodo obesili. Dokler imaš vrat,
se bo tudi glava sukala.
Osušek:	Drugače vidim kot prej. Vse barve so zmešane.
Govorancar : Bomo že poskrbeli, da boš spet prav videl.
Osredek:	Zverine, kramarji, kontrabantarji! Ali smo Dolinci sploh
še ljudje? Kdo bo zdaj koga požrl, ko smo spet sami! Kdo
405
bo zdaj na vrsti? — Hitro navijajte cene za človeške duše,
hitro. Pleskajte ceste in zidove, napolnite izložbe s svojo
gnilo robo!
Pentlja:	Nikar, preklja. Saj ne veš, kaj govoriš.
Osušek:	Nosovi so nam tako otopeli, da tudi poštenega kravjaka"
ne znamo več povohati.
Osredek :	Mirno !
Osušek prvič ne uboga.
Osušek:	Vse, kar je kaj vrednega, sproti skrotovičijo vaši kra-
marski prsti. Dolinska svetinja je umazanija, so v beton
nagneteni ljudje, tako na gosto položeni drug na drugega,
da bodo kmalu vse pisarne tega sveta premajhne za eno
samo, ubogo Dolino.
Dolinci poslušajo in strmijo. Zunaj se
sliši nekaj taktov pogrebne koračnice.
Svigavec:	Ta človek se je sam obsodil.
Govorancar : Hudo je, če se kdo tako daleč spozabi.
Svigavec:	Kot bi ga kdo nahujskal, tako je govoril.
Osredkarica: Po mojem ni več prišteven. Takim je treba prizanesti.
Svigavec:	Onadva sta ga nahujskala. Njun jezik govori.
Govorancar : Pst !
Osredek:	Za zdaj je ona še zmeraj naš Načelnik.
Svigavec:	Enkrat sem vas že svaril.
Osredek:	Razen tega imam v oskrbi tole veliko kuverto. Ta ku-
verta je kuverta oblasti. Ce oblast nekomu izroči tako
veliko kuverto, pomeni, da mora prekleto zaupati vanj.
Govorancar: Tej resnici ne kaže ugovarjati.
Pentlja:	Kaj pa bo z njim?
Govorancar : Z njim, kaj bo?
Pentlja:	Z njim, ki ste ga sodili.
Govorancar: Zanj sprašujete? On je vendar pomiloščen.
Pentlja:	Torej ga ne boste spet izbrali za kozla?
Osredek:	On me tale hip ne zanima. Nimam časa, da bi se zanj
zanimal. Sodišče ga je obsodilo, oblast ga je pomilostila.
Prav. Jaz sem človekoljub. Ce komu oblast dovoli še ne-
kaj let živeti, naj živi. V te stvari se ne bom mešal, če-
prav sem že prej povedal, da mi niso všeč nasUne kršitve
naših pravic.
Govorancar: Tale hip nas on res ne utegne zanimati. Menim, da je
že bivši.
Osredkarica: Kaj bo rekel Načelnik? Načelnik ga je imenoval čebelica.
Osredek:	Saj ga ne bomo obesili. Čebelica naj kar živi.
Govorancar: Zdaj je za nas zanimiva tale mogočna kuverta.
Govorancarka: Ko bi človek poznal njeno vsebino.
Govorancar: Ko bi jo poznal.
Osredek:	To je tisto.
406
Govorancarka: Cisto narahlo bi lahko poškilili v njeno notranjost.
Osredkarica: Vsaj na pol bi jo lahko odprli.
Pentlja:	Kaj misliš ti, preklja?.
Osušek:	Meni je vseeno. Zavoljo mene jo lahko tudi pojedo.
Ce se jim kuverta smili, naj použijejo mene.
Govorancar: Potemtakem bi pogledali.
Osredek:	Pogledali bi že, če bi vedeli, kakšne vrste šah igra ta
Načelnik.
Govorancarka: Saj.
Osredkarica: Saj, saj.
Govorancar : Pa jo ogledujmo bolj od daleč. Morda se nam bo odprlo.
Osredek, Govorancar, njuni ženi in nekaj
Dolincev ogledujejo in otipujejo kuverto.
Pentlja in Osušek sta osamljena. Sviga-
vec spet plete svojo intrigantsko poezijo.
Svigavec:	Res ne vem več: kdo je žoga, kdo je lopar? Ali je ta ku-
verta resnica, ali ni? Ne bi bil rad na novo osmukan, ko
že skoraj ni več peresa na meni.
Na oknu se spet pokaže okrogel, nasme-
jan obraz.
Svigavec:	Ce je to, kar gleda skozi okno, zares oblast, videz pa ima
tak, če je to obraz in postava oblasti, bi morda vsaj na
gospodarskem polju našel kak skrit kotiček za svojo de-
javnost.
Pentlja:	Spet pleteš mreže, pajek.
Svigavec:	Živeti je treba. Oni so zbrani okoli kuverte, jaz razmiš-
ljam o svoji prihodnosti.
Pentlja:	Kar razmišljaj. Enkrat boš že sedel na strelovod.
Svigavec:	Tile so hujši od mene.
Pentlja:	Vse je ista figa. Kdo bo koga požrl, to je dandanes na-
rodna poezija.
Svigavec:	Skozi okno poglej.
Pentlja pogleda skozi okno. Vzklikne od
presenečenja.
Pentlja:	To je pa res debelo.
Dolinci, ki so ogledovali kuverto, se na
ta poziv zazrejo v okno.
Osredek:	Okrogel obraz.
Govorancar: Nasmejan.
Osredek:	Segav.
Govorancar: Čigav?
Osredek:	Kdo ve čigav?
Govorancar: Prejšnji obraz?
Osredek:	Prejšnji.
Govorancar: Obraz oblasti?
Osredek:	Obraz oblasti.
407
Obraz se še nekoliko bolj porine skozi
okno in se še naprej molče smehlja.
Govorancar : Po kuverto ste prišli?
Osredek:	Skrbno jo čuvamo.
Govorancar : Vemo, da je notri zapisana naša bodočnost.
Osredek:	Izročili vam jo bomo, kot je bilo naročeno. Zdaj je prišla
naša ura.
Govorancar : Dvignite prapor !
Osredek:	Volja bogov nam je sveta, častimo Olimpijce modro:
poljedelske novice, estetski nasveti, kako se obnašaj,
upravljaj kako, kaj zmoreš, kaj znaš, vse to je vnaprej
preskrbljeno.
Govorancar: Storili smo, kar se je dalo:
nekaj smo že pokončali, ostalo še bomo.
Osredkarica: Mi smo zaščiteni. Potihoma vladamo, a krepko!
Govorancarka: Mi smo tabu!
Osredek:	Svetovi se križajo zgoraj.
Govorancar : Spoznanje le-to zasluži medaljo.
Osušek:	Hvala lepa. Enkrat ste me že obesili, to bo zame dovolj.
Rad bi si poiskal drugo službo.
Pentlja:	Jaz tudi. Odpovedujem pokorščino. Kdo ve, če ne boste
moje kosti poklonili najnovejšemu Načelniku.
Svigavec:	Ste slišali, Dolinci? To diši po uporu.
Osredek :	Molčite !
Govorancar : Molk je zlato.
Osredek:	Kaj se bo zgodilo jutri, bomo sklenili jutri. — Mirno!
Godba!
Godba zaigra, Dolinci stojijo mimo.
ZASTOR
411
osebe :	Prvi vojščak
Drugi vojščak
Glasnik
Perice: prva, druga, tretja,
četrta, peta, šesta;
Pastir
Zarotovavka
Pastirjeva mati
Možje: prvi, drugi, tretji,
četrti, peti,---kot
glasovi iz ljudstva
Ženska---kot ženski glas iz ljudstva
Pastirji: prvi, drugi, tretji;
Kralj
Mlado dekle---Vesna
Pastirji, ljudstvo, vojščaki
I. Dejanje
(Ravnina. Na sredi vodnjak, na levi lipa. V ozadju gore.)
(Tema je. Vojščaka na nočni straži korakata sem in tja)
1.	vojščak:	Kaj misliš?
2.	vojščak:	Ali svet spi,
ali svet bedi,
varuje svojo moč?
1.	vojščak:	Morda ga tlači mora?
2.	vojščak:	Vzroka ni. Namena ni.
Kraj je čist. Mir je čist.
Noč prazna, oljnata tema.
1.	vojščak:	Svet je kamena ptica
med zemljo in soncem,
kjer ima čas jeklene jezike.
2.	vojščak:	Straža mi sije z obraza.
412
1.	vojščak:	Do kam, do kod?
Viteške poti k resnici
ni!
2.	vojščak:	To je prazna dalja
v temi.
1.	vojščak:	Do kam? Do kod?
Svet se zagrinja v zlat papir
za zavijanje gorenja.
Do kam? Do kod?
2.	vojščak:	V črno meriš,
v črno greš.
Na nož si prihajaš,
blizu k sebi prispeš
pa ne veš,
kam si namenjen!
Morda v Eldorado?
Daljni, skalni Eldorado?
1.	vojščak:	Morda pa v tisto pesem s Severa?
(pojoče):	Kamen pod vodo
kakor ogrlica čez tvoje prsi
sveti
v dušo lačnih ognjev ...
2.	vojščak:	V svojih nedrih se ne prehraniš.
1.	vojščak:	Saj nič ne zahtevam.
2.	vojščak:	Prepadi imajo tipalke.
Kam si namenjen?
1.	vojščak:	Nič ne terjam.
2.	vojščak:	Jaz ... ne. Ne.
Ze davno, kar me je zapustil pes,
potlej še lastni mir.
1. vojščak:	A jaz?
Glej, luna prividno stenje
v temi z menoj---
Le ena pot je, ena pot le,
da si s seboj.
413
2. vojščak:	Mogočna gora v temi.
1.	vojščak:	Riba sna ...
Kipeče morsko telo.
2.	vojščak:	Breznogo telo, brezzobi pes.
1.	vojščak:	Skok v dalj---
misel bliže od bližnje!
2.	vojščak:	Zlomljenih kril!
1.	vojščak:	Stekla pomlad
brez oken, brez vrat,
a budna zenica.
Tema nima sten:
lahko iščeš, lahko dihaš,
izpraznjeno;
vseeno
slutiš zenico, ki je nasproti
brez oken, brez vrat.
Slišiš,
skozi noč kriči brez glasu
brez besed preži
kakor stoumni, stooki pajek
daleč stran od svojih mrež.
Kdo izceja tanke niti?
Nihče ne ve, nihče ne ve!
2.	vojščak:	Kdo le hi našel pot
k mrzlemu jugu?
1.	vojščak:	Človek---deroča voda,
človek---osedlan konj.
t
2.	vojščak:	Sen ne razpihuje budnosti.
1.	vojščak:	Ob žetvi mesečine:
ne---
potlej tenko, jekleno telo.
(2. vojščak zastane in s pogledom sledi onega)
2.	vojščak:	Zlato tele nisi,
zlati bik še manj.
414
Razdraženo orodje morda,
ker v čelu ti mlin
kopitlja
po vetru.
Vprašljiv je ščip.
Vprašljive so oči.
Vprašljiv je glas.
Vprašljive so roke, so noge.
1.	vojščak:	Zatorej?
2.	vojščak:	Človek,
človeček...
Da in ne? Ne in da?
(Prvi vojščak odskoči, seka s sabljo pred seboj)
1.	vojščak:	Ding - dong - ding - dong---
Ozemljen mesečnik na zemljo hiti!
Dong - dong - dong - -
Budne straže---
luna sije,
kladvo bije
dolge, pozne ure že - -
Pa čakajo ga te osti!
2.	vojščak:	Da.
Bolj Kajn, bolj Abel.
Nebo jasno. Zvezde večne.
Navidezni mir na razbitem obrazu.
1. vojščak:	He-he-he-he-
glasovi iz jalovega roga ...
Pa sem te, ljubica daljna,
z resnico teme !
Prazna vreča je sreča opoteča
iz tisoč srepih nitk ...
(spet maha s sabljo)
ding- dong- ding- dong---
Tehtanje lepih besed---
majhen jezdec, božji volek:
tu pa je mrak, tu pa je zrak.
Tu pa je svet.
415
2. vojščak:	Noč nagnjena na pot.
Tam v preddverju kroga
pesmi brez barve,
misli brez zvena
1.	vojščak:	Umolkni---
pa boš slišal
Odpri oči---
še onkraj vidiš svet
v rumenih povojih,
v zelenih goltancih:
nič s kruhom zaužito
nič z vinom zalito,
vse s kruhom zaužito
vse z vinom zalito.
V zelenih goltancih
se ziblje gugalnik
vase zvit ob ognju sanja
sanje o prebavi.
(iz dalje bitje ure)
2.	vojščak:	Kateri ogenj igra v sanjah,
da si ljudje
uspavajo duše:
vid v telesu,
glas v telesu,
kri v telesu?
1.	vojščak:	V praznem svitu
zlahka ponaredi nebo
kovinska svetilka na hribu - -
slepo oko ...
2.	vojščak:	Truden je ta čas.
1.	vojščak:	Slepo oko pogleduje
poznano, neslišano,
ječé od nekje - -
človek s senco,
kjer moraš preiskati svet.
2.	vojščak:	Glas bivališča ...
glas poti...
416
Kako se rodi misel pod napuščem?
1.	vojščak:	Kaj misliš?
2.	vojščak:	Prisluškujem.
1.	vojščak:	Kaj slišiš?
2.	vojščak:	Gledam.
1.	vojščak:	Kaj vidiš?
2.	vojščak:	Mislim.
1.	vojščak:	Kaj misliš?
2.	vojščak:	Iščem.
1.	vojščak:	Kaj iščeš?
2.	vojščak:	Gibi zorijo.
1.	vojščak:	Kaj si našel?
2.	vojščak:	Razkrivam.
1.	vojščak:	Kaj razkrivaš?
2.	vojščak:	Nit skozi temo,
brez konca brez kraja.
1.	vojščak:	Kakšno obilje!
Kakšne smeri? Kakšne namere?
2.	vojščak:	Tudi nič.
1.	vojščak:	Kakšen glad!
Katera možnost?
2.	vojščak:	KJE SE PRICNE PITJE REK?
1.	vojščak:	Zemlja mi je priča.
Nebo mi je priča.
Tema mi je priča.
2.	vojščak:	Na poti vetra smo brez krivde.
(Dani se. Zdrzneta se in se preže obračata)
417
2. vojščak:	Zasopli koraki,
koraki, ki nosijo besede na ustih.
Neukroćeni tek,
da bi se razodel pomen
neučakanih---
Tobo...
1. vojščak:	To je glasnik!
Glasnik (od daleč): Novo, novo, novo!
Novo vas prebudi, okohali, obremeni!
Novo, novejše, najnovejše!
Novo vas doleti, novejše vas pretehta,
najnovejše vas prehiti!
Novo, novo!
Svet prevrača in usodo!
(ljudje se zbirajo, glasnik se povzpne na vodnjak in zabobna)
Cujte,
ki ste že pravkar tu
in tisti, ki boste še pravkar prihiteli
iz budnih domov
med prvim in drugim korakom,
gluhi biseri
iz školjke koščene,
s spečih polj krajne vrti
čakajoče dneva
s častitih gora,
visokih kot slepilo !
1.	glas iz ljudstva: Slišite! Slišite ...
Ta kraj,
izravnan v drncu stopal,
se je dvigoval v gore,
in s čela so mu tekle biserne vode ...
Neverjetno!
2.	glas iz ljudstva: Imena tako podobna našim.
3.	glas iz ljudstva: Neutešljivo poželenje!
1. glas iz ljudstva: Neverjetno---
Zdaj so gamsove steze ...
Ta kamen tu, ta prah,
ki zaradi nas nori v sebi
in poka, da nam razpoka gloda oči...
Neverjetno!
418
2. glas iz ljudstva: Neverjetno?
Legende pač, ki nosijo nebo,
a resnice tu ne bo.
Obzorje je izlizano do smrti.
Glasnik :	Cujte,
kar naroča kralj,
zaradi stvari, ki so se izrodile - -
\ Kar naroča
za vse živeče
na ravnini,
od tam, kjer vam čas prebode hrbet,
do tja, kjer se čas,
ki odkriva in zakriva nič,
steka v krušno pot!
Možje
naj orjejo globoko,
ko je daljši dan najdaljši,
naj sejejo obilo
tudi, ko se dan obesi!
1.	vojščak:	A nihče naj ne visi
na svoji niti,
naj ne misli onkraj možnosti!
Tu razum ureja vse!
4. glas iz ljudstva: Polja, polja ...
vse stvari kot MORAS,
molitev, kletev,
izpraznjeno ožilje,
kakor ogenj slana volja!
Zelen zor mi sije iz oči,
ko ženem privide na pašo.
Polja, polja ...
Vse pasti so budne - -
vsakdantoča je moja volja!
Glasnik:	Naj rastejo ure
brez vrzeli!
2.	glas iz ljudstva: Neogibno, neogibno:
mravlje in bogovi
v urečeni prsti!
419
Glasnik :	Možje
naj hodijo na vojsko,
ko je čas!
Glas iz ljudstva:	Orel ima kremplje,
jelen ima rogé,
poleti nič, pozimi nič ne dremlje
pa ne ve, ne kod, ne kam
naj misel gre !
vojščak:	Gorje,
kdor gre skozi ogenj
v sebi,
kjer se čas usuje brez plena,
brez blagrov!
Glas iz ljudstva :	To je ... to je ...
Puška poči, eden pade.
Glasnik:	Za zdaj---
Zavest je krog, ne pot naprej,
zavetje ne, ne pest,
ker bodo vsi spregledani,
ugasnjeni,
razen teh, ki že živijo nujnost na dvoru.
2. glas iz ljudstva: Ti prižigaš ogenj,
jaz pa ti pokažem plamen---
prašne, posekane nogé
in spomenik, ki ni
noben vik in krik!
1.	glas iz ljudstva: Kdo naj h komu v brezno gre?
2.	glas iz ljudstva : Moral bi...
Glasnik :	Možje
naj se bijejo do diha
pred poslednjim
kakor je v navadi dneva!
1. vojščak:	A šele potem mislite	•
na plen, na ujede,
na sitost storjenega,
na glad smrti
420
in sploh na blaženost
usojenih kupčij!
Glasnik (zabobna) : Žene---
žene naj ohranjajo čistost dòma
in potešitev lačnega telesa---
kakršen je pač pótele v krogu
zvezdnih znamenj brez oddiha
*
in predvsem naj čisto čistijo
oblačila,
ki napravljajo človeka
čistega
pred bližnjim
čas dobojevan, smeri sveta!
1.	vojščak:	To vam prežene
obseden glas!
Glasnik :	Te besede sporoča
vsem
iz dane mu besede
v stiski ne, ne v obilju
nalaga njihov pomen!
Ni ukaz, a je neizpodbitno!
Kdor se bo pehal
od teme do teme
kakor dnevu, kakor kralju drago
ta ne bo okusil
in ne spoznal
nobene mòre,
padcev časa,
ne svojega gladu,
ne gladu nasploh.
2.	vojščak:	Včasih le kot sen
praznino s popustom
v vseh legah od včeraj
do jutri,
dokler bo čas na okopih - -
seveda ne bolj, ne dljê.
421
Glasnik:	Gorje, kdor ne bo živel,
gladek razum, drobec v
utripu
ravnine,
vsem na očeh
izmerjen kot pelod prsti,
upognjen, hvaleč, trpeč, molčeč,
znoječ v odmerjenem namenu
pod podboji
in sploh v razdalji,
ki jo terja zvezdni voz:
TA BO DALEČ
IN BO VSE DLJE
OD NAS,
SVOJ JECAR IN JETNIK
NA DNU TEME,
podivjano, neznano bitje
sredi zledenelih mrež,
volčja gora
brez noči, brez prediha,
samogoltno raznesena.
1.	vojščak:	Zavetje mu bodo hude ure,
ko mu pridemo
na rame
na praznični izlet:
po suhih prsih hopla-hop,
čez drn in stm urejeni galop,
prastopinje.
2.	vojščak:	V očeh mu bomo spletli mreže.
In kralj mu bo gorak.
(Glasnik odhaja. Ljudstvo se razhaja)
Glasnik (vse bolj
od daleč):	Novo, novo, novo!
Novo vas prebudi!
Novo vas doleti!
Novejše!
Najnovejše vas prehiti!
1. glas iz ljudstva: Kričal je kakor davna gora!
422
V	očeh me je skelelo
ves ta čas,
v žilah mi je sikalo
ves čas nekaj
bodečega, sopečega
neizhojenega.
Zdaj je tu
in ne preide,
ne poide!
Težke peruti me spreletajo,
da ne vem za pot.
3.	glas iz ljudstva: Slišal sem.
Zdaj le prikimam, tukaj,
od prsti proti nebu.
4.	glas iz ljudstva: Beseda je pritekla,
beseda se je izrekla---
ostra je, rezava
in kot večno marsikaj pomenov;
a iztek pomena---
da ni dan razkrila,
kakšen vrh, kakšno zrno
zapustila, ko je odtekla
še pred zasoplim tekačem.
V	meni je tiha izravnava
od čela do petó---
ničesar ni spremenila,
nič razbila,
vse razbila.
5.	glas iz ljudstva: Tudi do moje sklede
je pritekel krik - -
a nepripravljen sem - -
tako hitra pot, še hitrejša
od vetrovih cesta.
Slišal sem, videl:
kruh še naprej diši,
v vseh očeh sem pristal
potán. Žena me gleda z mrtvim glasom.
Ženski glas iz ljudstva : Izgubljeni potovec,
brez misli, brez brašna,
noge klecnjene v večer:
Ti je rekla? Ti pravi zdaj?
423
5. glas iz ljudstva: Nič ni rekla, nič ne pravi,
še trzne ne,
ne s telesom, ne z dušo.
Ženski glas iz ljudstva: To je pomenilo, to pomeni.
5. glas iz ljudstva: Nič.
In vino se naprej hladi
v senci.
1. glas iz ljudstva: O, kakšen zor!
3.	glas iz ljudstva: O, kakšno jutro!
Ženski glas iz ljudstva : Brez prehodov
brez mostov.
Takšno jutro.
4.	glas iz ljudstva: O, kakšen dan!
O, kakšen dan!
Ženski glas iz ljudstva: Takšen dan:
vsak čas bo tema,
hladna, režeča tema
in svet se poleže v vseh steblih.
Hladna tema nad našo mizo!
1. glas iz ljudstva: Mrzle roke nad našo mizo!
Miza brezkrvna postava dòma.
Kje bomo misli govorili?
3. glas iz ljudstva: Nad našo mizo .. .
zemlja okrogla,
molitev tiha,
misel stonoga---
Kje pa je prostor za kakšno stopinjo?
5.	glas iz ljudstva: Saj to je obstalo,
jasno postalo v čelu,
na dlani :
da mize ni, da mize ni!
Ali morda, da je možnost,
da je v svojih prastarih nogah,
kjer črvi v žilah pojó
o pohodu.
424
o zmagoslavju
in še o mnogih možnostih,
ki odlašajo namer jen udarec:
Vse je prav, vse prav---
zemlja okrogla, kajne,
da živimo, strela in grom---
in zor in jutro in dan.
(zastor)
425
II. D e j an j e
1. prizor
(Ob vodnjaku perejo perice)
Perice:	Neogibna pot si,
od večno rojena za poslej,
iz zemlja, z neba,
utečena v volčjih časih, časih kamna,
nenadni cilj naših vračajočih se stopinj
s početjem od včeraj za danes,
od danes za jutri---
Neukročene vedé
prinašajoče čistost na dnu,
reka neutešljiva,
usoda vseh nenehnih krajev
v izvirih napolnjenih,
v izvirih izpraznjenih,
od gora do morja
upornih pedi, žilavih jader
v tolmunih,
ki požro moč neugnanih tokov,
kjer se smisli zvedrijo v globini,
da jih ni na dnu ob vrnitvi---na gladini
le gobasta pena,
ki jo nosiš od nas.
Kakor vprašljivost dne!
V kaj rastemo, koliko smo vredne,
česa smo vredne---
ves čas zavedajoč se, da nismo vredne
tvojega temnega miru,
tvojega nenasitnega namena,
tvoje neizgovorjene besede
OČIŠČEVANJA?
(Od strani se prikažeta vojščaka)
1. vojščak:	Mir je zdaj v teh krajih,
kjer sleherni hip na hip preti.
Orli ne nosijo ničesar več v krempljih,
le kot vešče še lebdijo,
ker so izmerjene vse možne poti.
426
2. vojščak:	Zahvaljujoč divjemu dnevu,
zahvaljujoč nenehnemu početju peric,
brezkrilih ptic!
(odideta)
Perice :	V kamnu je obala bežečega dne,
skozi kamen so kaplje požete,
v školjki bežeče noči
najdemo
vonj posledic v žilah,
cvet betona,
smrt v očeh,
novorojeno gobavost na rokah,
nemoč v nogah, zahojen hip v koži,
kjer gnezdi svet in se razširja
v jalovih lojnicah.
(Od druge strani se spet prikažeta vojščaka in izgineta)
Perice:	Od zatajevanja spraskane stene,
od umiranja neutešljive,
bele, sprane, zgnetene,
ograjeni prostori,
ujeti koraki.
Strehe na nebu zemlje.
Kleti nobene,
nobenega zavetja---
le sprožene pasti v dušnem kotu
kakor v temi prisotna ostrina,
dozorela zadajajoč nedoločne bolečine,
v neslutni bližini,
prinašajoč stisko.
Okna so zastrta :
podnevi, ko je svet onkraj,
ponoči, ko je tema tokraj.
Tenka, bela lupina - -
nepreklicne roke,
ki trgajo popkovino
med svetom in zenico - -
lupina,
očiščena poželenja,
očiščena misli in tipanja,
očiščena rok in nujnosti izpranih poskusov,
očiščena možnosti
427
biti onkraj lupine,
ki sveti samomorilsko belino.
NEODLOŽLJIVE NUJNOSTI
OCiSCENJA
KAKOR NESKONČNA POT
(čez oder pride pastir v rožnati obleki)
Pastir:	Rezki dnevi
v naostrenih mrežah časa,
biserni kamen
brez nog
naokrog
med prvo in naslednjo
nepremičnico gladu.
Moje oči - -
vzhodno oko, zahodno oko,
sežgani ekvator
I	ob selitvi prahu,
praznih rok, streli v izgnanstvu.
In slednji čas
raste čas
kot gobe v vročici,
ki preži
vrh zvonke prsti.
Zemlja je brez barve.
Nebo brez glasu.
Le besede brez kraja smrti.
Takšen kraj.
Takšen čas.
Kam vendar grem
in ni nobene poti?
Kam vendar padam
in ni nobenega dna?
Kam ste se utopili,
kam ste izhlapeli,
močni in znojni kakor zemlja?
428
V katero brezno	'
ste se razlili skozi noč,
brez glasu, brez sledu?
Ne slišim vas več.
Ne vidim vas več.
Ne slutim vas več.
Ptice votlo udarjajo ob tla.
Goli kamni silijo skozi molk proti nebu.
Mrzla luč se razliva.
Brezčutno telo
stopa v človeka.
Trave so stebla nad zemljo.
Potoki so v zemlji vode
izsušene.
(oprezaje nadaljuje pot)
Perice:	Tiho misel kljuje na tesnem,
na suhem, v čelu;
kot pes se vrača vedno
pred ista vrata,
ki so nepredušno sphana v odprtino
med podboji,
da ni duha ne sluha
o žarku razpoke,
o času med dihom in naslednjim dihom,
zakaj vrata so čista,
očiščena trkanja,
očiščena odzivov,
očiščena poželenja
v obsegu sten,
očiščena možnosti
viseti na vratih
v obstanku smisla,,
kakor poslednji smisel vrat.
Pastir (se vrne) :	Ograde ograjene,
črede nobene,
na zeleni trati
molk srepi.
429
PiSčali izpiskane
ob povračajočih ognjih,
nobenih volkov,
ležečih na hrbtu
v nepričakovanem kolobarju noči - -
z iskanjem umika
zavezane oči,
na kačjem kamnu izsanjane sanje
prepuščenih
v prvem, v zadnjem goltu jutra
pred golim početjem.
Prazna je izlizana pot.
V	rezkih razpokah ni videti nobenih oči,
ni čutiti, ni slutiti
pa vendar ZDAJ poteka.
Kje ste za kdaj? Zakaj za koga?
Meseni stebri rastejo iz strahu,
meseni stebri nosijo grozo.
Kostenijo, okostenijo! Samonasičeni!
Nosijo meso, nosijo glad, nosijo žejo!
Kje ste? Kot da ni nikogar
od včeraj, od svita do jutra!
Izgubljam vid,
izgubljam čelo,
izgubljam telo!
Kje naj še iščem, iskanja brez prestanka?
Tukaj se blizu konča,
brez odloga.
V	prosojnih luknjah mravljišč - -
praznina,
brez diha, brez besede v grlu
se glasijo glaseče glasilke
sredi podganjih hodnikov.
Kje
se biješ kakšen gib za pregib,
vendar kakšen,
kakšna misel onstran kruha?
Perice:	Reka nanaša zeleni prah,
v zelenem prahu nas jemlje vragi
430
Bogovi prihajajo nasproti
in te izučijo v odpuščanju
in te izurijo v popuščanju,
z glasom legend.
A že smo tu perice, ki peremo,
črn tm ti izderemo,
izperemo telesca v krvi.
Zakaj Se tod dljê so vojSčaki
v imenu vsega,
v neznanem, nepomembnem
imenu
se vojSčaki hihitajo,
dobrovoljni, praznih glav znoja
v iskrečih poslih,
kjer življenje odštevajo mikroskopsko
in ne prizanašajo dobičkom, hihitavci,
pod obleko iz jekla,
pod srajco navad---bivanja v čredi,
pod brazgotino nepozabnih letin,
že davno prestradane kašče,
v imenu.
svojega kopja, svojih škornjev,
svojih medalj
ti zabodejo čas
v kožo, v žile,
v dušo,
še v ostanke razuma - -
groznico ognja.
(sklonjene perejo dalje)
A že smo tu perice, ki peremo,
peremo.
Se ostanke razuma
izperemo.
1. perica (se zravna): Dovolj! Cas je za pot
proti lastnemu domu!
Dan se izteka v zenit;
nekaj umazanije je odteklo skozi roke,
nekaj se je dopolnilo v neslutnem.
Ura je željna soočenja!
Nasvidenje!
(Tri perice odidejo, noseč vrče na glavah)
431
Tri perice:	Svet--
žilavi čolni nikdar pristanka,
zaseganje neobljudenih
onstran stene teme,
pričakujoč še bolj dvignjena jadra
v zenicah;
pa je le nenehni sen
o kosu kruha,
o mnogih rojstvih
v naši podobi.
Početje peric
brezkrilih ptic
oh reki na veter,
ki razpihuje ogenj,
ob volčjem vodnjaku,
zroče v globino,
ki nima sodnega konca,
ki nima sodnega kraja,
zakaj včasih je reka poplavna,
neobhodno čas oploditve,
včasih je večerni topot
v naročju mesečnih slov
in potlej čakamo, da se nasiti,
da obzorje spet vstane od ognjišča,
da v zagozdenem dnevu spet misel zabahlja
iz prvobitnosti :
golih ramen, sproščenih dojk, belih stopal,
mednožje pred grlom besede,
ki preži skoz ogenj v čakanju,
da prestopa brezbarvnost,
da bo pred očmi,
da bo v vsakem drobcu utripa,
da je v vsakem odzvenu besede---
a spet le curek volčje reke,
obale spletene iz peska,
požirajoče izpolnitev;
težke veke niča,
ki prinašajo spanec brez belih senc.
(Perice se dvignejo z vrči, v tem pride pastir)
Pastir:	Kje si, sonce?
432
Kje si,
noseč svetlobo v prsih svetlobe,
noseč toploto v popku toplote?
Kje
mleko poti,
ki dojiš ogenj pod mojim stopalom
in zemljo,
ki ne ohranja mojih stopinj?
Kje si,
kamen nad zemljo,
ki je više pod nebom
kot moja misel?
(Truden omahne. Perice stojijo v ozadju)
Moje noge se udirajo
brez upora segajo roké,
misel sega v izpraznjen dan,
kakor da ni nobenega sveta,
da ni nobenih korenin
v nobeni bližini zemlje,
da ni nobenega stebla
v meni, da me ni nobenega, nič...
kakor da je le nevidni iztek selitve
na nebu.
Perice (iz ozadja): Pojdimo!
Cas je za pot proti lastnemu domu.
Nekaj se je dopolnilo v neslutnem.
Ura je željna soočenja!
Pojdimo!
I
Pastir:	Neprebudni ...
neprebudni v sivem mrazu,
neprebudni
v obilju ob setvi...
neprebudni, Neprebudni
zasopli dnevi
v ognjenem diru vsega ...
v popku zemlje
kamen
brez izhoda!
(zastor)
433
2. prizor
1. vojščak:	Vroče niti miru
spletajo mrežo popoldneva.
Se ptice z medlim krikom
odlašajo gibe svojih kril.
Zapozneli mušji drget
v vse bolj daljnih krogih neslišnega premirja.
V premrlih kotih
visi dremavica.
Nisem še bil bitke
v teh mirnih urah brez namena,
nisem še stal pri večernih vratih
budnosti nasproti, osedlanim stvarem,
vzdigujoč samega sebe,
iz blata, iz mislečih glav,
snujočih zasede zoper jeklo,
zoper moj korak
prostran.
(z druge strani pride zamišljen drugi vojščak)
1.	vojščak:	O, glej ga, glej!
Jaz o golobu, vrabec pa v roke!
Kod si hodil, kod si bil?
Pod večer si vedno bled,
prozoren
kakor bi te iz groba vzdignil!
2.	vojščak:	Moja pot...
moja pot je propadla pot :
na véčer v moj korak zevne jutro,
zjutraj se z zglavja dvigne tema.
Cas brez barve!
Ob vsakem času léta
se izkaže ped usode:
z netopirji divjam skoz noč
do svita slepe sove.
Sam sebi ne morem kaj!
1. vojščak :	Sam si mož jeklen,
ostra volja, težek meč!
Sluh vedomcev,
sekaj jate netopirjev
in ukleni oko sove!
434
2. vojščak:	Te vročice se ne otreseš
sam.
Te praznine, ko nastopi zima - -
Sam nikdar - -
ker zmaga voljo, zmaga vid,
vsak gib naprej, nazaj,
vsak hip na vsakem kraju.
To je lačna konica,
ki ne odmre po poslednjem vbodu,
kajti vse globlje se zabada,
razteguje in ostri!
1.	vojščak:	To vendar ...
2.	vojščak:	Ne sam, ne zlomiS je sam,
brez človeka,
ki te spregleda - -
človeka!
1.	vojščak:	Rad storim zate. Samo kako?
To je misel v mrtvem kotu,
kar ščit dopušča nemoči,
kar kopje zgreši!
2.	vojščak:	Vsak sušen hip
mi je misel na vratu,
vrv, spletena iz jedkega sna - -
dih mi zadrgne, korak zlomi
in pokosi telo,
da moram proč, v dalj, kjer so goré,
kjer tečejo biserne vode,
pozabljajoč prah, ki ga odnašajo.
Moram---
do kamna iz kamenih dob,
ki je v meni,
iz praznih krajev drob,
kakor koren
v stenah krvnih sob.
Tam je dob, v dobu kameni zob,
okrog zobá v ognjenem diru
kolobari zverinjak
v nagibu časa, breme sveta - -
jelen, medved, lev,
rojeni v enem hipu,
435
povrženi v risu sence trhlega drevesa,
ki nosi sočno letorasel.
A onstran kroga,
v žilni dalji žejno brezno,
nepristopen jelen,
od umiranja izbuljenih oči v pogonu - -
to sem jaz - -
ki ga moram z zrelo mislijo
zadeti trikrat:
v zeleno misel,
v progasto oko, v hitrobežne noge.
Moram mu izpiti kri,
moram mu sneti kožo !
Medveda nasaditi z njegovimi rogmi,
da se mi vrne vid in kri
za čas potem, za sopenje brez prediha,
ko ostaneva sama z levom v pogonu dni,
drug drugemu prinašajoč smrt
pred jeklena vrata
za izravnavo hudih ur.
Smisel je letorasel.
Bistvo je drevo,
ki prehrani tudi trhle veje.
1.	vojščak:	Kako se je zgodilo?
2.	vojščak:	Tako.
V goro gledaš, v .nebo hočeš.
Svet pa vrh obrne,
človeka prevrne,
na glavo ga obrne
v globel, stopala obrne
v globel.
Ne vem:
kaj je zdaj čas, vrti na kraju cest,
kaj konica?
Kaj je?
Sam sebi ne morem kaj!
1. vojščak:	Trikrat zasede,
trikrat ZOPER,
zoper jeklo, zoper korak,
zoper sebe ...
Prozoren kot iz groba v dan poslan ...
436
To je vse.
Budnost zapirh oči!
Ne ... ne sme ... Ne ... NE!
(perici prideta in začneta prati; vojščaka se potuhneta ob strani; pastir)
Pastir:	Kaj počneta perici,
ko že dan pozni v večer?
Večer je soparna zver.
2. perica:	Početje peric
potočnih rakovic - -	•
je čiščenje,
oklepanje možnosti,
ki ima ribje oko,
ki ima ribjo kožo.
1. perica:	Nujnost grize!
Ne izbira časa,
ne izbira kraja.
Oblačila dne razgrne
in grize!
Na prsih so oprana v znoju,
okrog vratu načeta od soli,
ne od včeraj, ne za jutri
prepotena, izlizana od krvavega potu
stvari.
Pastir :	In vaju ne spreleta groza,
ko se svet ugreza v neznan golt teme?
Svet je propadla hiša!
1.	perica:	Ribje oko utripi je!
2.	perica :	Ribja koža je čista,
ribja koža je prosojna.
Ribi lahko gledaš v srce.
Pastir:	Jaz ne verjamem.
Stvari iztrgajo vsako misel,
še lastno jedro pojedo.
Pride deževno razdobje,
ki zbira oblake in ptice
za kaplje, ki bodo topile
vse gnile oblike,
ki zdaj hlinijo trdnost
437
in terjajo čas. - -
Prepričan sem.
Pojem zeleno pesem
o zelenem
popku zemlje in razprti možnosti.
Na zemlji stojim
nepreklicno,
zemlja stoji v meni,
brez umika je zelena pesem:
Treba bo verjeti maternici kakor bogu,
treba bo sprostiti seme!
Treba bo roditi. Treba bo rasti.
Treba bo spregledati
potomce smisla,
pesem zeleno
o zeleni kašči,
ki ne pozna brezimnih sejavcev - -
zelenega prahu.
(počasi odide, z zanesenim korakom)
pesem zeleno
o zeleni kašči,
o zelenem
popku zemlje in razprti cvetnici.
1. vojščak:	Kdo je? Od kod je?
Kaj misli, kaj govori?
Kam meri, kam kani, kam gre?
1.	perica:	Njegove noge so same.
Njegove roke so same.
Njegovo čelo je vroče.
2.	perica:	Njegova misel
je prah sredi cest,
je svetloba sredi zvezd.
2. vojščak:	To je pastir.
Telo uporno kot skovir,
čuječe oko, čuječa misel,
jedka zavest. To je pastir.
1. vojščak:	Neverjetno! To je pastir!
(prvi vojščak odhiti, drugi gre počasi v drugo smer; ostale perice)
438
Perice (novodošle) : Na poti sem
so stvari v drugačni legi
kot na poti tja.
Žile so suhe v izteku dneva.
(v krogu posedejo)
4. perica:	Celo votlo nabrekne.
1.	perica:	Prsi otrpnejo,
pričakujoč,
mleko okameni
pričakujoč...
2.	perica:	To je vonj sence,
to je mir prahu.
6. perica:	Cos nemočno ščuva čas.
Svet raste zemlji čez téme.
Perice :	Zemlja spi, nebo cvrka v mračnih curkih,
neprizanesljivo žari večer,
kakor iskavci skoz noč
zveni beseda,
oteta molku in veščemu spanju.
Misel, ki sproži misel, besedo,
ki da besedo,
perica, ki perici
razkrije oči!
1. perica:	Skozi zenice
vdirajo roke, ki vodijo čas v blaznem pogonu
Za njimi ostajajo brezna z ostrimi robovi
in ga zabadajo v nepopustljivo ravnino,
in vrel dim vre iz njih.
Kdaj pa kdaj priteče mleko
čez oči in čez prsi,
da se izgubijo v mehki, tekoči steni,
toda znova se izvijejo s prirojeno obliko.
Mlečni čas obvisi na konicah
v lebdeči kaplji.
V navalu priteče kri po žilah,
da se telesa napno.
S konice odpade kaplja in ostrina zevne.
Znova in znova
kakor neskončna pot.
439
Preselila sem se v konice,
skozi katere izteka znoj
in tako se preziram za kance teme
dalje.
2.	perica:	V trenutkih izčrpanja
obesimo oblačila drugo ob drugo
in si otresemo kovinska jedra z obrazov.
Le navidezno odhajamo
iz prijema ogromnih kovinskih pesti.
3.	perica :	Iz kovinskih drobcev
izbrskamo
videz sonca
in trkamo na vrata.
Svetloba neopazno kaplja skozi odprtino v steni.
Molče sedemo k mizi.
Klepsidra nenehno meri utrip časa.
Obred se konča z nemo molitvijo:
vsakdo potežka nasičeno drobovje
in se z ognjenim pogledom zazre v svoje roke - -
Zahvaljujemo neskončna slana polja!
4.	perica :	Iz nas se rodijo otroci.
Naše roke obstanejo v stiski
resničnosti - -
v sušnem hipu hočemo streti lastno sodbo - -
roke pritisnejo na drobna telesa,
pozabljajoč materinstvo, pozabljajoč očetovstvo.
Mlad čas se upre in se razgubi čez prag.
Izpraznjen vid mu sledi
in zaseže vsako stopinjo.
5.	perica:	Dogorelih teles upademo v spanje.
Zamrlo dihanje je prisotnost
na medlih obrežjih.
Spet smo upognjeni nad vročično ploščadjo
in udarjamo v žilava jedra,
s telesom in dušo.
Manjši in manjši
se ustavljamo v nenasitnem pogonu. v .
440
V	predahih iščemo prijeme,
da bi se popolneje sprijeli s snovjo.
Od vzhoda dne do zahoda noči,
čas drsi
skozi čelo, skozi prsi in ropa,
ropa žive kraje, ki se potno dvigajo
v slepilu svetlobe, kjer znova izgubijo
tla pod nogami in nebo nad glavo
v sklenjenem krogu nezadostnega.
6. perica :	Večer pade med nas
s hropečimi stopinjami ujede.
Sanje so jalove.
V	zavest vdere curek krvi,
slepe oči se splazijo čez lebdeča tla.
Nenehen tir prebode snovi
in pritiska na prsi
z znamenjem omračitve.
t
Tuleči glasovi hušknejo kvišku
iz zemlje, iz kamna,
tuleči glasovi strmoglavijo
s soparnih oblakov nad glavo.
Kriki se nemo spopadajo,
da ječanje raztrešči noč,
upogne kožo, kosti stisne
z bolečo težnostjo.
In pritekajo nasičena deževja,
iz zemlje, iz kamna, z oblakov,
tok proti toku,
da ječanje raztrešči konec noči.
t
Mrtvi nadaljujejo.svojo pot.
Zivi nadaljujejo svojo pot.
Perice:	Izpraznjeni se postavljamo na noge.
Vrtimo se v popku nerazložljivega kroga,
okrog svojih čeljusti,
kakor brezosno vrtenje.
4. perica :	Telesa so oči, ki srkajo.
2. perica:	Ceri se ostrijo.
Perice:	Vojščaki vojskujejo.
Zemlja se upira kruhu.
441
Ogenj požiga žile.
Svet se naseljuje
in izgublja obliko.
Tema je.
1.	perica:	In vendar ostaja v telesu
neizčrpni smisel
neizčrpne smrtnosti! ,
2.	perica:	Nikdar---
dovolj zemlje in zraka,
nikdar ni dovolj vode
in časa,
dovolj sonca in stiske.
Breme nikdar ne dotraja.
5. perica:	Tema je.
4. perica:	Gluha in slepa
tema.
3.	perica:	Tema je srepi golt.
Perice :	Cas je za pot proti lastnemu domu.
(zastor)
3. prizor
(Zarotovavka ob kupu polen ; v desnem kotu sedi pastir na kamnu)
Zarotovavka :	Vrata jutra se odpirajo
na stežaj duha.
Šepeti lastovk nad potmi,
ki prinašajo zemlji
medene dneve, dneve hrepenečih selitev zvezd.
Rodovitnost vre v zenicah prsti!
Takole vonja v izdihu
zven doječne besede,
odzvanja zven bregov,
utopljenih v neukročeni rasti.
Sen prestaja v teh urah,
niti zavesti se iztekajo iz zavetij
na telesu in duši.
442
Brašno poide daleč od cilja,
v mednožju resničnosti in resnice,
ki sta vse dalj vsaksebi.
Lastovke z belim dnom
ugašajo krila. Brez pristanka
se naselijo pod napuščem
v neznanem kraju leta.
V gnezdih bedijo, kljune odpirajo
čakajoč smiselne zore.
Ze čutim prihod
luči, ki se vrača
med vročične stene.
Sonce je točka, ki se razširja,
pregoreva obod, dalje požira!
Cas napoči, čas se upogne!
Zdaj moram prižgati ogenj!
(prižge ogenj)
Med stenjem in goriščem - - kot dan je,
o bitva vroča!
Pastir :	Ptice so glasovi rasti,
hrepeneča stebla pomladi
v letu
za soncem,
z rano pesmijo v kljunih
gnezdijo
nad čeljustjo vsakega dneva.
Zarotovavka :	Ogenj,
v ranem svitu brez duhá,
ptič pepelnih kril v ponikalnici obzorja,
breztelesnost, ki dobiva obliko
kraja in namena.
Z golimi stopali
preskakujoč z néba na nebo ravnine,
brez vrha svojih v vetrovem pohodu,
na prašni poti rumenega konja,
odteklega prebujanja kopit in hrbtov,
neutešljivo goltajoč v goltu stvari
ki ti praznijo sredico brezna
443
z bližino vstopanj in prestopanj
na prostoru, ki ga namaka čas in jedke kaplje
žveplenih rok,
z nesmiselnim plenom nespečih plemen
plamenov iz večnega kraja.
Pastir:	Moja gora je gola;
le čuječa zemlja,
le bojevana
na mnogih poteh.
Poti so neukročene.
Zarotovavka:	Ogenj sveta!	*
Pastir (sam zase) : Misel je ogenj sveta.
Misel znojna, hoteč svetlobo,
Misel znojna, hoteč zla;
misel ogenj sveta,
ko bije mraz
na vrata,
ko čas cedi svoj videz
v propadle hiše iz prsti.
Misel v kamnu,
misel v grgrajoči glavi,
misel iz ranega kratra---
smtrno ranjeno jutro,
iz nog in oči zublji prežeči
na vsako iver
spoznanja,
*	na iver razklane glave,
plodeče pot
v čelu sveta,
misel brez vrha, brez dna !
Zarotovavka:	Plamen obrača svoje krogle.
Ogenj, ti nisi potnik iz ledene dobe,
ko vstajajo obale
v diru jeklenih peres.
Mleko v dojkah si,
beli prsti v mlečni zori,
kjer nevzdržno tiščimo v divjini.
Zivi pesek si kleplje hude kose,
goba sveta bo pila mrtve rose!
444
Prva jasnost jutranjih poti
ni nastanek bregov,
ampak je nedohojevan pomen v kratrih časa:
KAM ITI IN KAKO DOITI
bistvo biti?
Spričo te vednosti,
kakšen ozek hip, kakšen potek,
kakšen upor,
kakšno trajanje v krogu, kakšeri konec,
kakšno odpuščanje razsežnosti,
kakšen pristanek!
Kako izgubljena pot
upa in obupa
v mislih in početju!
(poklekne k ognju; zapre oči; pastir se ji približa za hrbtom;)
Pastir :	Starka, zakaj poklekaš
na pragu navsezgodaj,
motreč svit v stiski?
Zarotovavka:	Ogenj! Ogenj govori!
Pastir :	Zakaj to jutro spet, kot vsako jutro,
je na tešče
ožina ognja, ožina časa,
v očesu?
•
Zarotovavka :	'Govori čez kamen,
ki sem ga naznojila!
Ogenj!
(začudeno) :	Se prej, ko je sonce stopilo na svojo pot?
Pastir:	Ne, ne ogenj!
V ognju se zasiplje vsaka brazda.
Ne, ne, jaz sem!
Zarotovavka :	Kje? Kod? Si?
Ali si?
Ogenj govori!
Pastir:	Starka, zakaj blodiš svoj čas?
Jasno je, kam meri vsak čas.
Besede so izrezane,
445
listi so obrnjeni v spominu,
s sov jim glasom se oglašajo številke
dnevov neizpolnjenih bitk.
In kazalo večno vodi nazaj!
Zarotovavka :	Ognjeni ptič, nevzdržni kljun,
z nožem mi strga kožo in kosti!
Tako se staplja moja letina,
tako vsaka izgori
v prah med kamni.
Zakaj jaz? Zakaj ti?
Mladec, ti blodiš svoj čas,
svet puhlice in v zemljo zažrtih pasti.
Zakaj jaz? Zakaj ti?
Pastir :	Možnosti so na mladi strani dneva.
Zarotovavka:	Ogenj, ogenj govori!
Kaos je
do neba prsti!
Pastir (jo stresa): Slišiš! Odpri oči!
Tod sem, ne v ognju.
Bitje iz krvi in duha.
Brez imena.
Zarotovavka :	Kakšen glas, neznan glas,
nepričakovan iz votline, ki zori!
V svetlobi žareč obraz!
Takega človeka ni.
Pastir:	Kaj svet izteka mimo tebe?
Zarotovavka :	Da. Ne. Ne vem.
Izžeta klokotam
v svoji koži
in stražim svoj poslednji hip.
Pastir:	Gledam te. Prašno se usiplješ.
Zakaj hodiš še na pot?
446
Zarotovavka:	Hip nikoli ne dozori.
Kača klopotača s kamenim pogledom
ogenj prižge in umiri!
Pastir:	Tu je tvoje telo,
tu je tvoje oko.
A kje so tvoje stopinje?
Zarotovavka :	V ognjenih zenicah so hile
pa ne vem, zakaj jih ni.
Vrhovi so se razkropili,
neslutni jezdeci
obračajo smeri vsak dan.
Ne vem:
odkod, čigav je ta kraj,
ta dan ali kaj.
Plodovi so le blodeči vrvohodci.
Pastir:	Jaz živim tokraj njih.
Zarotovavka:	A ti?
Ti tiplješ pred seboj.
Ti tiplješ zemljo in tehtaš nebo.
Seveda, mlad si, bistrovid.
Pa sta nespemenljiva
kakor resničnost okrog tvojih kosti!
Ti ju hočeš
znova premeriti in preiskati
s svojim prahom.
Prehode in zavetja pričakuješ!
Ti hočeš
znova razgrebsti brazde
z brezzobimi rokami.
Hočeš!
Svoj prostor izgrebsti
iz ognjenega žrela,
iz čeljusti snovi!
Pastir:	To je pravica časa!
447
Zarotovavka :	Ničesar ni v tvojih žilah,
da bi oporekal:
to je znojni plod.'
Plodovi so le blodeči vrvohodci!
Ti to veš.
Pastir :	V teh dneh je kipenje.
Kljubovanje v dvignjenih jadrih.
V	teh dneh sem jaz!
Zarotovavka:	Kipenje čuješ
pod seboj, v sebi, nad seboj?
Ne. zmoreš mu odtisniti
smiselni krog
svojega časa!
Gledaš? Vidiš? Misliš?
Kljub temu se jalovo prevesiš
iz dneva v dan.
Pastir :	Hočem živeti...
Dan ima senilne veke,
slepa gorečnost
lačnih stvari
je v rojstvu in smrti.
Verjamem krvi, ki čista brizga pod kožo.
Z jasnim hipom na plečih
grem na pot
v vse smeri...
Zarotovavka:	Hočeš! Hočeš! Vsi hočemo!
Danost je v dnevu,
neizprosna golota. Malokdo zmore!
Potem že, je tema. Jalova večernica.
Le poglej goro! Glej!
Dviga se, vrh preidi! Zdaj si ti vrh!
Kje pa je brezno? Neogibnost!
Z dnevom preide skozi vrh, višje bo kot vrh!
V	tebi.
Le poglej goro!
Jutri bo višje ko danes.
Jutri bo izravnava v tvojih očeh.
448
Pastir:	Ne. To je moj kraj.
Ne. To je moj čas.
Zarotovavka :	Ne, ne, ne verjameš si več,
da je to tvoj kraj.
Ne upaš več
na orla, sokola, na zlatoroga,
ne upaš več tačas,
strmeč v izpraznjene stene I
Ne spoznaš več svoje smeri
skozi meglena pristanišča
v gòre.
Le svoj vid še imaš - -
le za seboj hodiš, ko iščeš
in misliš, da je, kar imaš,
da je svet.
Pastir:	Pred menoj je svet,
nepreklicno okrog mene;
v meni je, kot ga hočem,
da ni prediha v ostrem dnevu,
da ni premora v enakonočju,
zaradi dejanj,
ki se ne spajajo v dejanjih,
zaradi barv,
ki se ne zlivajo v sozvočje
zaradi trpljenja v neznatni
nepopustljivi urečenosti ognja,
ki vodi zračne zastave.
Moja pot
je pot za soncem,
ki je brez dna!
Razkrivanje
samega sebe v vseh očeh
samih sebe tukaj.
Zato je dan razsežnost v prvobitnosti.
Moja ljubezen je zeleno zglavje.
Zarotovavka:	Misliš---pane domisliš.
V prvem krogu se ta svet otrese
kakor jesenska krošnja plodov
449
in potem nisi daleč od drevesa,
ki s črvivim lubjem terja
le trdo kožo tvojih pečka,
ker si v tveganju blizu pokopan.
Glej, jaz sem znotraj votla
in zunaj posledica kamna.
Pastir :	Moja ljubezen je zeleno zglavje.
Zarotovavka
(sede k ognju) >	Slepa jutra med nama
v znamenju setve,
ko vstajaš v svetlobi
kakor neprizanesljiva tesnoba
zemlje.
Pastir :	Vse dlje sva vsaksebi	•
kot korenine in cvet,
kot videz in svet.
Zarotovavka :	Ne slutim tvojih ujed
nad vrelim čelom,
ki se razliva v ravnino
kakor poslednje zrno
človeškega bistva,
ki dolbe plasti
lastnega debla.
Ta jutra med nama,
ki dobivajo vid
v nenasitni prosojnosti
človeških prsi.
Jutra
na brezbrežju obstanka.
Vse manj zmagujem molk.
Cas me moči, kaplje izjedajo
vse od tega
in ne slutim več
svojih korakov
pred seboj.
Pastir:	A zakaj
se še vračaš, prižigaš ogenj
v praznino sna?
Kot ujeda gledaš predse.
450
Zarotovavka:	Ogenj stražim
vsako jutro na ta dan,
ta dan na dolga leta.
Misel sveta!
Znova pa je megla pred menoj.
Z nami je nepreklicno,
le kar je
večno bremena.
A kaj bo prvič znova,
kaj poslednjič nikdar - -
ne vem! Brezum me straži.
Ogenj stražim,
misel sveta ob rojstvu dneva,
ko zemlja dobiva sokove.
Vesnin dan je - -
po noči praznih zvezd,
oploditve lačen svit.
Pastir:	Cas setve.
Vedre možnosti ob prihodu slepila!
Sicer od večno enaka semena
potaknjena v budno prst.
Zamrli drobir potem do žetve !
Zarotovavka :	Prihaja sončni mesec setve,
ko bomo opustili bitke obrazov
in se vrnili na polja,
kjer bodo brazde ječale
in se vrnili k čredam,
ki bodo blejale rodovitnost.
Nihče ne bo pomnil svojega lebdenja,
svojega obraza, svojih krvavih rok,
ki bodo streha nad glavo,
ki bodo kruh in pijača,
čas prediha in pomiritve,
urečenih v zavojevanju snovi.
Na pragu' bo misel stala
v mirnih urah izravnave
s posejanim vrhom.
Pastir :	Setev ! Kakšna setev !
Urečeno oko za ped pedi!
Kakšna setev!
451
Vendar kakšna setev?
Kje?
Setev, ki prerašča
beton in železo,
setev, ki ne umira brez konca
v svojem bistvu,
setev, ki ni privid
za semena izgnanega sonca !
Setev, ki sežiga svoj molk
v temi sveta,
setev, ki ne ostaja le stroj v pogonu snovi
ob smrti duha!
(zarotovavka
se odmika):	Slišiš! Slišiš!
Setev, setev! To hočem,
neukročeno zraščen s svojo rastjo,
razdejan v lačnem prostoru,
dasi neštetokrat rojen z ognjeno močjo,
kakor krik na pragu
dneva,
ki je razsežnost v prvobitnosti.
(Zarotovavka odide;
pastir kriči):	Setev! Slišiš! Resnično setev!
Moja ljubezen je zeleno zglavje !
(Perice pridejo z vrči na glavah)
Perice:	Jutro je rezko
kot glas Minotavra v gorah.
V	lačnem drncu vstajajo poti.
S prozornega svita
se orli zasajajo v prst.
Samomorilsko padajo kot gluhi kamni
in kljujejo večno danost
s pretrganim krikom.
V	zemeljskih krogih se dvigajo
kremplji na obzorje,
noseč nenasitnost,
pripravljajoč se za naslednji udarec,
pripravljajoč se za naslednji padec.
To je dan,
ko nam žile zavro,
ko se zemlja prebuja
za setev in oploditev semena.
452
(od daleč glasnikov
glas) :	Novo ! Novo ! Novo !
Perice :	Za hip se misel odlepi od zemlje
kot brezkrila ptica,
ker se neslutne korenine
razpenjajo v nas.
Glasnik:	Novo! Novo! Novo! (zabobna)
Zberite se ljudje ravnine !
Ta dan, ta hip
prihaja kralj med vas!
(ljudje se zbirajo) Novo! Novejše! Najnovejše! (bobna, odhiti kričeč)
Kralj
(pride z vojščaki): Slišite ljudje!
Vzrok poti je čas setve !
Ljudje !
Lačni in žejni človečnosti,
bodite žejni milosti
prsti,
ki je resničnost znojnega kruha!
Ta čas, ta dan
je zemlja spet rodovitna,
dasi v ogradah časa,
kjer smo
lačni, žejni,
goli,
v prhkih oblikah svojega videza,
izgnani iz sebe,
brezdomci v koži svoje moči,
a tu ta začetek v koncu,
a tu, ta dan,
ko je zemlja spet rodovitna!
Glasovi iz ljudstva: Živela zemlja! Živel dan rodovit!
Dan na dan, čez dan, živela zemlja!
Živel kralj!
Kralj :	Zemlja je blagor,
dasi ste prilepljeni,
brez glasu in hrbtenice,
v prah in ogenj
sveta.
453
ki je nespremenljiv v zavetju jutra,
zakaj nedorasli ste
in ne zmorete odriniti topi,
niti ubežati izgnani,
niti izmuzniti se ne zmorete
skozi njegove stene,
ker tu je dan,
ko je zemlja spet rodovitna
za sok, za ogrodje,
za slepilo izlizanih dni!
Blagrovana možnost, ki prihajaš obsorej!
Glasovi iz ljudstva: Živela zemlja rodna! Blagrovana možnost!
Preklete stene sveta!
Za sok, za ogrodje!
Živela zemlja!
Kralj:	Gorje, kdor ne najde te možnosti!
Dvakrat gorje,	<
kdor se bo nasitil brez slasti,
kdor se bo odžejal v svojih vodáh,
trikrat gorje,
kdor se bo slekel do golote
civilizacije,
ki je naša beseda,
namen,
ob rojstvu in smrti!
Posebno v teh dneh,
ko hlepijo zareze,
ko je zemlja spet rodovitna!
(Kričanje ljudstva; h kralju pristopi prvi vojščak)
1. vojščak:	Morda sem
v nepravem času ...
Kralj:	Govori! Govori vojščak,
zvesto čuječ na okopu reda !
Kaj hočeš razjasniti?
1. vojščak:	Na okopu reda ... Hočem reči...
Na kratko ...
Povedati moram,
da se dan čudno razpleta
v stvareh na ravnini.
454
Kralj :	Hočeš reči,
da dan ne odteka
po premišljeni strugi?
Kaj ni pot ostra?
Ostra budnost terja vse!
1. vojščak:	Da. Gladina se je gibala ves dan
v normali.
Le pod večer se je v tolmunu
namesto spanja razgibal tok v neznano,
razpel jadra in zdaj jadra,
kljujoč v gladino z belino svojih jader.
Tisti pastir:
širokopleč, vročega čela,
kot goreč, neupogljiv pelikan!
Z mečastim kljunom hodi okrog,
sopečih besed,
kakor da ga kolje ozračje.
Ne drži se čred s čelom v gladini,
izpolnjujoč svoje bistvo - -
z drugimi pastirji misli in pohaja
s sanjami vroče vere.
«
Zeleno pesem poje,
o zelenem
popku zemlje in razprti cvetnici.
Kaj to pomeni;
sonce skozi siv dež, pa ni dvorezen nož?
Kralj :	Morda pa sam zbiraš nevihtni dan?
In tisto tam so le lahke nogé,
konjič bel, hrupen let
čez stranpoti!
1. vojščak:	Ne. Ne.
Imam lisjakovo oko,
imam krtov sluh.
Budna straža - -
redka žrtev!
(na drugi strani odra govori pastir med ljudstvom)
Pastir :	Koščeni jezdeci na zemlji,
v dnevu, ko je zemlja spet rodna.
455
Kakšna hvala! Kakšni blagri!
Koščeni jezdeci jezdijo nesmisel - -
svoj pomen belih pen
okrog ust, okrog oči.
Glasovi iz ljudstva: Bele pene ! Zakaj?
Trpljenje okrog ust, okrog oči!
Menda ne?
Prazne vene! Zakaj?
Daj mir, pastir, umolkni, daj!
Pastir :	Vsak svojo ženo ugrabi
iz plemena zore za nejasne igre dejanj - -
za slep hip dobi obliko
vetrov glas,
poln steblovega mleka,
ki odgnije v prazen praznik
sončnih kapelj.
Glasovi iz ljudstva: Ničesar ne slutimo, pa čakamo
pričakujoč!
Zakaj?
Jezdeci z ostrimi kopiti so pokončevavci !
Ne čutimo jih!
Rodna zemlja ho spremenila dni!
Pastir:	Izropane so lege na obodu zemlje,
sežgan je sončni koren.
Z odprtimi očmi,
zaprti čez in čez,
jezdimo
navzgor!
A kdaj nam bo pomlad razprla kožo?
Svet nas zastira z dnom.
Ognji so se nagnetli pod zvezde,
nad nas,
kjer pota vodijo k soncu.
Mleko pomena,
je iztek bremena - -
Rožnati trakovi
priklepajo čas
v prazni legi.
456
Glasovi iz ljudstva: Zakaj tako?
S čigavo pravico, s kakšno močjo?
Zdaj je,
nič ne slutimo, pa čakamo,
ker bo napočil znojen dan.
Rodna zemlja bo spremenila dni!
I
Kralj (sam zase): Zavest!
Konjič bel - - ima kopita in oči!
Hrupen let čez stranpoti - -
je k cilju naravnan!
(vojščakom):	Zgrabite ga!
Zgrabite :
za oči,
za jezik,
za roke, za noge,
tipalke duha!
Spodkopljite mu telo,
požrite mu misli!
Izsušite mu čelo,
iztočite mu besedo!
Izžgite mu pričakovanje kril - -
-z	to prikrito moč življa,
ki ga obseda,
kot da mu je znana pot
brez konca in kraja
skoz nas!
(vojščaki lovijo pastirja)
Uženite ga vendar v jalov rog
pod goro, pod tem kamenim breznom -
to stvarjenje zadušljivo,
tu ni prostora zanj!
Glasovi iz ljudstva: Molči pastir! Molči!
Spusti se v dir
za kožo, za zmago!
Zdrvite vojščaki!
Zgrabite vojščaki, da bo mir!
Molči pastir! Beži!
Živel dan!
Nad poljem, nad brazdo !
Živela zemlja, ki se prebujaš
za trmasto žetev!
457
Kralj :	Zakopljemo ga,
živega v žarek - -
pa bo videl, pa bo spoznal
pot med nami, pred nami,
iz naših žrtev!
(privedejo pastirja)
Zrec presit,
opit,
razdira mir in ureditev
danega!
Pastir:	V prsti
se tepem,
glad sem in znoj,
s čelom in goloto,
s steblom v niču,
s potjo v ognju,
na zemlji brez sveta,
v času brez potrditve,
na svetu brez dna,
na dnu brez krvi,
ki je pomen,
zakaj čas me upogiblje,
čas me razteza,
možnost me sproži!
Pastirji (iz ozadja): Jaguar! Jaguar!
Kralj:	Odvedite ga!
Pastirji:	Pustite ga! Pustite!
Dan na dan
ozki krogi sveta,
ki ožijo obod!
Kralj:	Odvedite ga!
Vzrok je dozorel!
(pastirji vpijejo)
Pastir:	V stiski iztekam.
navzdol
pred prihodnjim!
458
Pastirji:	Jaguar v krošnji sonca!
Jaguarji v gnezdih sonca!
(Nemir, prerivanje; odpeljejo pastirja, ostale pomirijo z izdrtimi meči)
Kralj:	Pomislite vendar! Spreglejte vendar!
Temo smo zasegli.
Temo smo naselili.
V temo smo sejali.
Ves čas sejavci sonca!
Tema ni več tema ...
Glasovi iz ljudstva: Ni več tema! Živel dan! Živel! Ni tema!
Pastirji;	Naj bi... nebi...
naj ne ... je bi...
Kralj :	Ni tema - -
za nas, ki vidimo
svoj red!
Zasegli smo prostor,
pristali na čas!
Razširili smo meje,
od hipa do hipa rastemo!
Kaj ne čutite miru,
miru spokojnega,
miru znojnega - -
od stene do stene se širi,
tudi skozi stene
in nam ne popusti utrip!
Glasovi iz ljudstva: Da! Živel dan! Da!
Zemlja rodna! Da!
Živel kralj!
Kralj :	Tiha so rojstva.
Otroci rastejo
v pripravljeno med nami,
postavljajo se na noge,
skozi nas spregledajo po edini poti:
v čela nam zro,
glasove razbirajo.
459
misli nabirajo
za obloženo mizo.
Napravljamo jih,
rodimo jih,
ljubimo jih!
Glasovi iz ljudstva: Da! Da! Ljubimo! Rodimo! Da! Ljubimo!
Živel! Živel! Ljubimo, rodimo! Živel!
Kralj :	Tihe so smrti sredi hipa,
sredi korakov so odprte rane,
boleče, s časom izprane.
A utečeni red jih zapolni,
red celi rane,
red izpere solze!
Dan ima tisoč poti,
pot ima tisoč dolžnosti,
dolžnost ima tisoč pomenov,
pomen ima tisoč besed,
beseda ima tisoč glasov,
Vsak glas ima tisoč vzrokov
smisla,
ker smo drug drugemu v očeh!
Vse usmerja isti namen,
tisoč pomenov poti,
da smo,
ko nas terja možnost
za naprej,
za izpolnitev reda......
Pastirji (iz ozadja): O j, ho-o-j!
Kateri dan, katera zmaga?
To ni sok, ki nam vrača
vero
med prvo in poslednjo sončno uro! '
(vojščaki gredo med ljudstvo.)
Kralj :	da nas ni, ko terja red,
da molčimo za vrati,
da spimo brez odziva
dalje,
zaprtih oči.
460
zaprtih ust,
zaprtih oken,
za pot k plodu, ki ga hočemo,
ki ga dosegamo,
ker smo pristali.
Malo izpolnitev je to.
Ena potrditev,
drobir pristankov!
(navdušenje ljudstva): Prav gotovo! Živel dan! Za to! Da!
Zagotovo! Živel kralj!
Kralj :	A spet tu
nepričakovano,
useka rana iz teme,
potem, ko smo pomirili
vse duhove ...
Pastirji :	Stopi v črno prst
zelenih stopinj - -
naberi si trav, ndberi si smisla
zorečega zdaj!
Kda-a-a-j !
Hitimo, hitimo za seboj!
2. vojščak:	Ta mladec tu?
Kralj :	To mladec, da,
ta žrec,
ki ima konjča belega,
misel
prikrito v topih očeh.
Orle povsod pod svojo kožo.
Preveč neba,
premalo poti, ki jih terjamo
sicer od sebe,
da se tema pretaka
kot je potrebno,
da smo siti, da smo odžejani
kot je potrebno,
da smo spoštovani in čaščeni
kot je potrebno.
Pastirja:	Svet, svet, svet---
kamen zapletenih mrež!
461
Glasovi iz ljudstva: Živeli, živeli!
Kot je potrebno! Živeli!
1. vojščak:	Mir! Tišina!
Pastirja:	Kame-E-en, mre-E-ež!
Kralj :	da si svetimo v temi,
ki nam ni v breme,
ampak v danost.
Pastirja:	Kje si, sonce?
1.	vojščak:	Pomislite ... žrec!
Nad vsem znojem
in še višje kot naš znoj,
sluti sonce !
Cuti ga od daleč:
sonce,
od zgoraj navzdol:
sonce
in misli,
da smo spodaj nekje,
spodaj v devetem peklu,
morda še globlje,
si misli, vse dlje od sebe,
še globlje - -
v prahu!
Kralj :	Prepričan je.
Verjame v slepih očeh,
čuti, vidi, sliši,
misli
sonce - -
svojega boga!
2.	vojščak:	In v sebi
mu pripravlja pot med nas?
1. vojščak:	Blaznost! Blaznivec!
Kralj:	V čelo nam je segal,
misli bral,
pod roke nam je gledal,
dejanja bral.
462
po stopinjah se je tihotapil,
namene bral:
Vse razbral, vse spoznal!
V nič deval,
v nič deval - -
sonce le išče,
ti lačni žarek
sestradanec!
2. vojščak:	Obsedena plitvina
je skorja zdrobljena.
Sipek studenec
je urečeni drobir.
Kralj :	Namesto med nami - -
s svojim bogom.
Namesto z nami - -
s svojim bogom.
Namesto v bitkah in obračunu - -
s svojim bogom.
Namesto v dolžnosti po zmagi - -
s svojim bogom,
namesto ob naših daritvah - -
s svojim bogom,
namesto v našem trpljenju,
namesto v našem čaščenju,
da smo se pretolkli - -
Vse in nič v nemár - -
on s svojim bogom!
Glasovi iz ljudstva: To je blaznost! Nedopustno!
In na ta dan, takšna blaznost!
Nedopustno! Kakšen bes!
1. vojščak:	Obsedenec--
redka žrtev,
dobro žretje!
Sito je luknjičavo,
nešteto možnosti seveda - -
pa so železne roke,
tokraj, onkraj
budna straža:
Cista moka v kruh,
otrobe v veter in na kup!
463
Trdovratno zrno!
2. vojščak:	Namesto na okopu reda - -
on s svojim bogom?
Namesto v blagrih reda - -
s svojim bogom?
1, vojščak:	Zgrabimo kopja --
malo smrti, pičel dan!
In zdaj možnost za tehtno igro,
kot za okopi je ta čas - -
obsedenec za cilj konic!
Glasovi iz ljudstva: Kaj z njim? Kaj bo torej z njim?
1. vojščak:	Kopja, kopja!
Glasovi iz ljudstva: Kam z njim? Kaj z njim?
Kaj bo torej z njim?
(Gledajo kralja. Tišina, negibnost. Kralj počasi dvigne roko in jo spusti.
Ljudstvo zavpije)
Glasovi iz ljudstva: Živel dan,
ko je zemlja spet rodna!
Živela zemlja!
Orli letite!
Budno stražite
na višavah!
Živeli! Živeli! Živeli!
(zastor)
4. prizor
(Zarotovavka ob ognju na levi, skoraj na rampi. Pastirji sedijo v krogu
pod lipo.)
Pastirji :	Ali kos poje v neprebujeni krošnji,
veseleč se mladega vetra?
V popotnem prahu škrjanee gostoli
svojo pesem, se pomladi veseli,
se pomladi veseli,
ko luč po vodi plava,
žareč v času suhega čakanja.
464
Pomlad zlomi
v zimi propadle stvari!
V	zelenem gaju kamen poka,
iz razpok silijo semena,
v vlažnih strasteh prst drhti,
se pomladi veseli,
otopelo močvirje z blatnim dnom
se pomladi veseli,
z vetrom na prsih svoje kalužnice.
Pomlad zažge
strasti v zemlji,
tla pod nogami zastale rasti!
1.	pastir:	Ze seme razkraja lupine!
Možnost razpušča stiske
kakor zmagano vojsko,
ki jo bo veter vzel.
Upanje treska v moji glavi,
da je misel požrešna ptica,
ki terja prostor,
ki hoče dalje,
hoteč globine rečnega dna
in sonca,
sonca na nebu in sonca v koži
in sonca v očeh in sonca v vseh žilah,
v pritokih in dotokih,
ki bijejo iz sna.
Kakšen svež zrak prebujanja!
Kakšna radost ponovnega rojstva!
2.	pastir:	Ali so kaplje čiste
v svetlečem ozračju,
se koža sveti od znoja?
Potoki imajo očiščene duše,
reke so noseče z bregovi.
V	daljših dnevih vstajajo
daljši kraji - -
zelena ognjišča brez pepela!
3.	pastir:	Ob sončnem vzhodu
rej in pir, slepeče veselje
465
na poteh,
zahlodelih v zimi,
a zdaj vračajočih se s prvo zvezdo
rodovitnih šepetov.
1.	pastir:	Zeleno razdobje prihaja nasproti
kakor povodenj ob času suše,
kakor sad v prah na poti
za soncem.
2.	pastir:	Slekel sem gnilo kožo.
Pretočil sem temo na vrtoglavi poti.
Zdaj sem človek
v moči svoje ljubezni,
ljubezen
v moči svoje ploditve!
Pastirji :	Pojemo
zeleno pesem,
o zeleni kašči;
o zelenem
popku zemlje in razprti možnosti!
Pesem zeleno
o zelenem...
(utihnejo, ostrmijo: čez oder pride Vesna, v črni obleki, s spuščenimi lasmi)
Vesna:	Skozi čas priteka
rezka, neogibna smrt.
Vsaka zenica, vsak zven,
vsak gib grozi...
Moje telo je prazno.
Bridki čas! Oči vročice:
vse odmaknjeno rokam,
vse ugreznjeno pred nogami.
Samo tema - -
in pajki, ki predejo mreže,
mreže, ki ujemajo rane in bolečine
pričakovanja
in že tudi pozabljanja
pomladi - -
možnosti, ki se konča s stisko.
Svet,
466
ki preži v jutru,
se pomladi žalosti!
Bridki čas!
Suhe oči, trudno telo,
moje izpraznjeno telo,
resničnost
v korakih brez vida, brez tipa - -
breme, težje od rojstva in smrti.
Kakšen dan! Strašna noč,
kjer odkrivam
zasopli shod svojih smrti
na zelenih prtih.
Sama sem
v groznici svoje stiske,
rojena kot danes,
mrtva kot včeraj,
spominjajoč se mnogih ujed
za jutri.
1. pastir (stopi
proti njej) :	Zakaj žalost, čemu
odhajanje v dnevu,
ki prinaša potešitev?
Vesna:	Kaj mi je? Prazna sem v telesu, prazna v duši.
Nič mi ni.
Nič je, kadar pride zadnja noč.
Le od kraja proč.
Fantič, le vstani mi!
Oblekla bom črn gvant,
saj to je bil moj fant,
ki zdaj mrtev leži,
mrtev.
Ena zvezda sveti še.
1. pastir:	Ostani z nami. Hodi z nami!
Pojdi z nami,
veseleč se prebujanja,
veseleč se očiščenja,
veseleč se sočne setve.
Vesna:	Pomlad gre praznih rok
naokrog !
467
2.	pastir:	Naša ljubezen je zeleno zglavje.
1. pastir:	V rasti je odpuščanje.
V soncu je potešitev.
Zemlja in nebo :
izvir in človek.
Svet je čist, ko pomlad
obudi kri.
Zato je smisel
selitev iz zimovanja v stvareh.
3.	pastir:	Podneti svetlejši ogenj, starka!
(skoči k zarotovavki) : Naj misel bedi
proti zenici sonca!
1., 2, pastir:	V kaplji se utopi gora,
ki je brez poti
iz svojih prsi
in nazaj vanje.
Pastirji (zro v sonce): Izgovarjamo
svojo rast!
Izgovarjamo
svojo ljubezen!
Izgovarjamo
svoj veliki čas!
(vojščaki se prežeče priplazijo in jih obkolijo)
1. pastir:	Dan krikne svetlobo!
1.	vojščak:	Tema ni več tema
za nas,
ki vidimo svoj red!
(skočijo nad pastirje, ki so zdrenjani na sredini. Vname se boj. Zarotovavka
kleči tesno ob ognju, ob strani stoji tudi 2. vojščak)
2.	vojščak:	To je ta rej
na gori,
ki jo jemljemo zemlji
skozi pomladi in popje
zelenega vrenja...
Pastirji:	Jaguarji v krošnjah sonca ...
468
2. vojščak:	To je ta rej
v raju
brezumnih glasov in glasnikov
(nekaj pastirjev pade) k odvzemu krvi
v mladi svobodi...
(Vesna pade s krikom)
Pastirji :	Jaguarji...
1.	vojščak:	Budna straža,
dobro žretjel
(nekaj vojščakov pade)
2.	vojščak:	To je ta rej
nepotešenih
v soli
in cilju ...
1.	in 2. pastir:	Pesem zeleno ...
o zelenem...
o razprti...
2.	vojščak:	V slednjem hipu
smo spet veliki!
(V ozadju tema. Zarotovavka ob ognju v levem kotu, skoraj na rampi.
Hrup se počasi poleže, nazadnje ječanje. Iz dalje bitje ure.)
Zarotovavka :	Urokov je deset,
jih ni deset...
misel ugaša v drobovju,
ženske bodo luči nosile
čez gluhe stopinje.
Onemogli junaki,
raki, kleščmani
v padcu teme.
Klešče kot žilav obseg---
pa ne bo pomena
zgrabiti se s titani.
Urokov je devet,
jih ni deset...
469
Drob je preklet,
ko iščeš bližnjega
ob hudi uri ali ob zeleni zori.
Človek je zob,
spodjeden snop,
bob ob steno še naprej je bob,
ne voda, ne krop - -
Urečen pod zastavo!
Urokov je osem,
jih ni devet...
ogenj prižiga obzorje,
ogiba se usodnosti.
Neogibno je pomanjkanje,
ki preostaja
za odrešenje ali preplah.
Urokov je sedem,
jih ni osem ...
sedem ponarejenih resnic - -
pradomovanje brez pristanka
kakor danes brezumnih žrtev
na izpraznjenem nebu!
In komaj smo na pol poti
iz lupin!
Kaj se izcimi iz nedoraslih ran,
ko mine ta poslednja noč?
Ptice gnezdijo v niču
dokler da napoči zor!
Urokov je šest,
jih ni šest...
Pljunem zdaj na plod!
Za seme
razglašam izid:
narazen gredo oči, narazen gre spanje,
narazen stražniki noči,
prisluškovavci davnih zvezd!
Trd bo kruh,
še trše čelo sredi plovbe.
470
še trši kamen v zenicah in petah,
ko popusti pritisk
na okopu jutra!
Psi na preži so štrli kosti,
zdaj vohajo zenit
sred zelenih trat---
o obstanek obstalih!
Prst treska z gromom
med zbrane slepce
in nič več navzočih dni
za vse, ki jih jutro pokolje - -
rane pu^ča v ranah
za prihodnjo tlako,
ko boš spet pred steno
v istih sragah,
brez smrtne mòre
drobir smrti,
pest cveta, nič sadu - -
Dno pušča ostro možnost,
neizbežnost situacij :
začetek upora, smrt v navalu - -
zemlja in nebo
sred praznih zvezd,
ko se prosojno osončje
zabode rojstvu med oči.
Urokov je pet,
jih ni šest...
pot manj pomembna od sedmine,
niso več štirje pri kartah
za prevare na oltarju - -
Lačna sem vida!
Žejna sem golih poti !
Urokov je pet,
jih je manj v plodnem dnevu,
ko je spočet tretji
zaradi vzroka dveh,
ki nista na začetku
samo enega lèva - -
vzhodno oko, zahodno oko,
južni sadeži odžejajo severni veter.
471
Prah razkriva jalovo ljubezen z grmom,
ki rodi medvedje hruške,
in zimovanje preživi
brez upa v dani legi,
a na pomlad je v goltu brezna
vprašljiv ščip,
vprašljiva dlan:
V	katerem grmu tiči svet - -
ta nepreklicni - -
V	katerem soku, v katerem popju
so prikrite možnosti spočenjanja?
Oster vid in sluh,
glasnika na razumnem begu - -
v kratkem letu sredi kamna >
kratka vest usode:
seme tvoje,
tvoja rast,
plod v senci
in žetev umerjena po koscih jutra!
(ogenj počasi pojema)
A komaj beseda razpre grlo
proti kamnu rimske ceste,
komaj naperi svoj pomen
v strani neba - -
že je zlomljen glas, njegov izvir izlizan
in vonj ostrega znoja
sežgan
v vetrovi straži, ki poje o zmagah
na sledeh krvi...
In je možnost dana, človek sit,
kljub grmadi
na zapečku dremlje in izgublja
v snu posledic.
Skozi okno
blaznost seva
v red prevaranih stvari,
ki varujejo spanje ...
A okno je
nepreklicno
odprto okno!
Le za hrbtom včasih, ko iz dneva smrti
spregledajo oči, ki bolščijo
472
v zelene žarke,
vprežene med stene, kjer je skelet
še vedno pri zavesti - -
kakor zaseda prahu
v loku žeje,
rojenih v izgnanstvu ...
In so neprešteti!
(Ogenj ugasne. Za hip popolna tema, potem se osvetli ozadje, kjer se zbirajo
ljudje, vojščaki, perice, kralj; nastopi pastirjeva mati, ki objokuje sinovo
smrt)
Pastirjeva mati:	Jaz sem ga rodila,
jaz sem ga povila,
jaz sem ga dojila!
Sem ga s tem ubila?
Misel gori, misel ugaša,
spet gori - - smisla ni.
Ptica kamenita sem,
brez zrna je ta sušni hip.
In bistvo
je mrlič, odnesen skoz svetel dan,
v jalov kamen zakopan.
Sem ga morda s tem povila?
S prašnim svetom podo jila?
O brezumna danost!
Zdaj vidim svoj dan - -
nepremičen je,
gola kost,
brez mesa in pomena
biti most
v prsti.
2. vojščak:	Ona je daleč,
ona je vse dlje
od nas!
Pastirjeva mati: A glejte, spet grozi
z neštetimi očmi!
Smisel smrti ne umira,
zemlja v krogih vrača zemljo.
Rodovitnost vre
iz kamene stiske!
473
1. vojščak:	Drobir mòre,
brez poti kamorkoli,
zgolj objokovanje
v padcu časa!
Kralj :	Da.
Tu je bila, tu je ni,
le telo še gori
brez cilja
v dani legi kakor žilav hip.
Brezumni panj
po izgubljeni bitki,
ki ne sega več do nas.
Tu je bila, tu je ni!
Umijmo molk za njo!
Pastirjeva mati:	Spet grozi, spet grozi,
a okopov ni.
Nesmisel zasega
zemljo in nebo,
preostali vid je kot korak
v poslednji KAM.
Vsakdan je žvepleno zrno,
kjer raste glad,
narašča brezno
do sem in čez,
se razgori, ugasne,
še zdaj smrdi
za neštetokrat...
Ravnina visi v mrežah,
v ozarah je tema.
In človek tu--
je slinast polž - -
vse svoje nosi s seboj
kakor prazno breme,
ki se kopiči
v kup
na kup
do zvezd in čez - -
kup
na kv.pl--
Pod skorjo pa
kaos v popku,
474
vrh na dnu,
dno pod dnom, brez vrha.
Vsak dan je misel suha od zla.
Kralj :	Dovolj, dovolj ... Umolkni!
Ne zini več pri vseh teh pričah !
Brezupni panj!
Odvedite jo! Zenite, brž!
Naj se ne'vrača omračitev
iz teme!
(jo zgrabijo, odvedejo)
Pastirjeva mati:	O, jaz sem ga povila!
(od daleč)	Pot ga ni ubila!
Kdo? Kje?
Zakaj?
Nedonošene so zmage, kralj!
Kralj:	Molči! Ugasnite jo!
Izgine naj v najgloblje ...
v '	Udarite ...
I	\
še naj bo pokošena, odvržena,
kjer so stvari nepreštete pri zavesti
kot kaleče osti,
kjer ogenj z ognjem žgo
v pepelnat tukajdan,
v praznino na dnu dna!
Glasovi iz ljudstva: Kaleče osti! O, o, o!
Z ognjem žgo ! O, o, o !
Dno dna brez dna! O, o, o!
Kralj:	A vi? Vi!
Ne izdihavajte več
jeklenega zraka,
^^	ki mu dan zlomi peruti,
zakaj dejanje je težnost
I	na živi poti,
ki živi bremena!
475
In zato praznine!
A utečeni red jih zapolni!
Red celi rane.
1. vojščak (se vrne): V temi je,
svoj jetnik!
Kralj:	In mi?
Umijmo si roke,
ker brez porodnih krčev so tokovi
teh dni!
Za poslej
naj bo pozabljena ta žehta !
1. vojščak;	Budna straža,
redka žrtev - -
dobro žretje!
/
Vse poti vodijo do spanja!
Kralj :	Zdaj se vrnite tja,
kjer ste obstali,
ker dan ima nepotešljive stene!
Red celi rane!
Red premakne čas!
Vsak glas ima tisoč vzrokov.
(Kralj hoče oditi, ko priteče gíasnik)
Glasnik:	Kralj, o, kralj, brž na noge,
pot pod noge, osedlano misel!
Hudo znamenje, hude ure trkajo na dver:
Izginila je vaša hčer!
Kralj :	Moj otrok! Moja hčer?
Vesna izginila? Nemogoče!
Glasnik:	Da, vaš otrok! Izginila je!
Neznano v večer!
Za njo so že poslani sli,
ki iščejo povsod,
na ravnini, po gorah in breznih !
476 •
Vsako pajčevino preiščejo, odpro vsako dver,
vsaka usta, vsako oko, vsako pripoved!
Izurjeni sli, dresirani psi
drug drugemu pri roki :
vsi iščejo onód!
Kralj (zmedeno): Kako? Zakaj? Kdaj?
Iščite! Iščite! Iščite!
Glasnik:	Vsi iščemo!
Iščemo - -
odprtih oči, naperjenih ušes,
neutrudnih teles,
iskrečega uma, iskrih poti!
A zaman!
Brez nje se vračajo sli!
Izhojeni, otopeli in hrez moči
se vračajo
izurjeni sli z dresiranimi psi :
v poslednjih kapljah zavesti
trdijo,
da je bila tu in da je ni!
Kralj (še bolj
zmedeno) :	Da je ni?
Moj otrok? Moja hčer?
Izginila?
Izginila...
Pomlad zelena,
rojena z vročim srcem vrelega telesa.
Steblo čiste misli!
S pastirji je bila ...
O, moj otrok!
Bitka izgubljena,
ne vrne se nobena!
O, moj otrok!
Padec časa, brezumni padec.
Izropan tok!
(ljudstvo se v strahu umika)
477
Kaj vsak red,
sleherna izpolnitev dneva
raste v smrt?
Zakaj maternice
ob toliki žetvi, sploh zakaj,
tačas - -
o, kakšno popuščanje,
razorožitev uma,
neodpustljiva blaznost:
zažrti,
prežrti,
razjedeni
v slehernem sleherniki...
(Skrušen odide, za njim glasnik. Ljudstvo se prestrašeno razide, ob vod-
njaku ostanejo perice)
4. perica:	Cemu ta žrtev?
Cemu ta žrtev
in še poslej in še potem
inše...
kakor nenehni tok v vodnjaku?
2.	perica:	Zakaj vprašanje?
Zakaj odgovor?
Dogodki
brez cilja, brez namena v teh dneh!
Le kdo bi meril
utrip teme,
le kdo bral
stopinje
brez vrha, brez dna!
V tem času ni razpoke za predih!
Brezoblične stvari
silijo
v roké
vsak hip!
3.	perica:	Ne izmakneš se
strmenju strani neba:
od vzhoda k zahodu - -
budnost,
od severa k jugu - -
spanje.
478
1. perica:	Večer pride
in MORAS!
Sen odide
in MORAS!
Brez vzroka in posledic
ponavljaš svoje gibe in svoje dni,
nabiraš drobce za košnjo prahu.
Ne čutiš več - -
je voda mrzla ali mehka,
je postana ali čista,
je iz zemlje ali z néba ;
Le oblačila prineseš,
vse svoje s seboj,
vsak dan ob isti uri,
kot isti dan,
vsako uro ob istem dnevu
kot isti uri;
razgrneš jih in preštevaš :
na prsih so oprana v znoju,
okrog vratu načeta od soli,
'	ne od včeraj, ne za jutri
prepotene, izlizane od krvavega potu
stvari.
In perem, pereš, pere - -
vseskozi isti tok
skozi telo:
NEODLOŽLJIVE NUJNOSTI
OČIŠČENJA
KAKOR NESKONČNA POT.
Perem, pereš.
Izpiram, izpiraš
obliko,
barvo,
vonj,
obseg meja razuma;
semena v možnosti za oploditev - -
Џ
od večno zópetno početje brez plodu !
(odloži vrč in gre do rampe)
Slečemo se.
Goli smo.
Izpiramo si svoje čute!
479
Oblečemo se
pa ne vemo:
za kam, za kdaj - -
le vseskozi neutešljivi tok
skozi telo.
5.	perica:	Početje peric
brezkrilih ptic!
6.	perica:	Nezlomljiv pa je nagon:
Menjati... Menjati... Menjati.. .
slačiti.. . menjati. oblačiti. .. menjati. ..
menjati obleko . . . menjati... goliti. . .
obleko obleka,
človek človeka,
obleka človeka . ..
človeka ni, ker je bog,
ki postaja prah v zadnji uri
pred sedmim dnevom - -
poslednja možnost stvar jen ja :
Človek bo,
t	obleka prozama,
s nedosegljiva,
nerazložljiva!
(Tema je; glasnik priteče)
Glasnik:	Ho-o-oj! Ho-o-oj!
Vstanite! Pohitite!
Megla se dviga!
Stvari vstajajo prežeče!
Г
Vrhovi v nabreklem kriku
trepetaje nosijo nebo!
Vstanite, pohitite!
Nič dobrega ne ho!
Ho-o-oj! Ho-o-oj!
(ljudje deró skupaj)	^
Glas iz ljudstva:	Kaj spravljaš nas na noge,
ko smo že vse opravili za dneva?
480
Glasnik:	Vrhovi besnijo,
usta odpirajo---
oj, ta ogenj rdeči,
ki ni z neba, ki je z zemlje i
Vrhovi gorijo, z ognjem grozijo!
Drevesa v žarečem besu,
dolge vrste, lačne krošnje,
v krošnjah rdeči besi jezdijo!
Korenine
v čredah ženejo
sem, naravnost sem!
Glasovi iz ljudstva: Odkod, čemu ta grožnja?
Nad koga kazen?
Glasnik :	In nad njimi
ptica ob ptici, pojoči ščiti,
da ni videti neba!
Glas iz ljudstva:	Kaj nam stiskaš nemir v roké,
kjer so zamrli sledovi objemov
že za dne?
Glasnik:	Razprti kljuni in očesa
kot v davnih sušah nad ravnino,
nešteto ptic,
jate roparic!
Sčip po zemlji or je!
Glas iz ljudstva:	Cemu nas zdaj oblegaš
z zobmi groze,
ki skuša spremeniti tok suhih let?
Glasnik:	Vrhovi stopajo v neznane kraje!
Žejen prah se dviga,
lačen smisla, lačen samega sebe.
Usta odpira
za čas nazaj
in zdaj!
O, kako izpraznjen glas z zemljé!
Glasovi iz ljudstva: Kaj si žrec, glasnik?
Kakšne barve si,
ki ženeš vik in krik?
481
Glasovi iz ljudstva : Tu smo in z nami vse.
Vse izmerjeno, preračunano
in utečeno.
Naključja ni. Usode ni.
Včasih za hip otrdele kosti,
ki služijo naravnani pokončnosti.
Sok v žilah, koža, vid - -
na vičer utrujeni pastirji - -
A vsak dan, vse vsakdanje,
izrabljeno do diha
pred poslednjim.
Vse opravljeno do skrajne meje uma!
Glasnik :	Sčip po zemlji or je,
nekaj ali kaj brez prestanka išče,
prav gotovo
izmed nas!
Ženski glas iz
ljudstva:	Kaj nam dviguješ
mozeg v kosteh,
že od davno speče bistvo?
Luknje zabadaš v kožo,
žile zapletaš, sok sušiš
in sploh odtok miru, noči, reda
pretakaš
v nezadostnost!
1. moški glas iz
ljudstva :	O, jaz vem, dobro vem,
čisto vem:
to niso naše kašče,
za trdnimi vrati
neizsanjan sen!
1. vojščak:	Glasnik,
tebi bo kralj gorak
in tudi mirnejši bi bil izid,
da si manjši za čelo!
Glasnik:	Sčip po zemlji or je,
nekaj ali kaj brez prestanka išče,
prav gotovo
izmed nas---
482
pa ni nič,
če še bolj se razteguje, gori in ostri---
le visok, osušen klas,
v brazdah slepi smrad,
ožine, brezna, ko je odnešeno snopje.
Ciri se odpirajo v cvet,
pomlad kot grožnja zeleni
v praznem najstvu!
Iskavci
s topimi očmi
pa so neodnehljivi!
Ženski glas iz
ljudstva:	Zakaj potem ta groza
o ognju?
Glasnik :	Razpi-ti kljuni in očesa
kot v zadnji suši nad ravnino,
nešteto ptic,
jate roparic!
Kam bomo utekli?
Kje se bomo naselili?
Kje obstali praznih rok,
prav gotovo nič,
ko se izkaže
'	UREDITEV DNEVA
na stranpoteh?
Besne črede korenin
vsak čas bliže,
vsak čas ostreje!
^ Rdeči besi iz dna
i.kot cvet sveta!
Prekletstvo bruha z gora!
Kam nas bo odnesel plaz?
Vstanite! Bedite!
1. vojščak:	Zemlja mi je priča.
Nebo mi je priča.
Tema mi je priča !
(zastor)
485
OSEBE:
Brezposelni
Vojaški veteran
Njegova žena
Rdečelasec
Bolniška sestra
Gospodinja
Sef laboratorija
Laborantka
Upravnik
Zdravnik
Miličnik
Dogaja se v naši ožji domovini, v sedanjosti.
Prva slika
Prizorišče. Podstrešje, ki je predeljeno na dva prostora. Prvi prostor
je precej večji in odprt, drugi pa je spremenjen v podstrešno mansarda.
Dostop omogočajo stopnice, ki so zelo strme in prej podobne kokošji
lestvi. Mansarda je precej skromno opremljena: divan, dva stola in
omara. Iz neposredne bližine je slišati, kako zmerja v dvorani nekdo,
ki ni navajen te »lojtre-« in je zgrmel navzdol ter se polomil. Vidi se
ga ne.
Veteran: Tako, zdaj sem oplel. 2e spet bom pacient. Enkrat v norišnici,
enkrat na kirurškem oddelku.
Brezposelni (staji na vrhu stopnic): Kaj pretiravaš? Kot zmeraj...
Veteran: Ce ti poči kost, ni to najbrž nobeno pretiravanje.
Brezposelni : To se pravi...
Veteran : To se nič ne pravi, temveč se gre po rešilca.
(Brezposelni odide.)
Veteran: Tričetrt leta sem se mučil in uspelo mi je, da nekaj časa nisem
bil bolnik. Zdaj pa obiščem tega zgubljenca, ki sploh ne zmore več
živeti normalno, kazati svoje zmagoslavje, pa me neki hudič porine
po tej lojtri in že spet sem tam...
Brezposelni (se vrne): Kaj sem pa jaz pri tem kriv?
Veteran: Kriv? Kaj pa prebivaš po takih luknjah?
Brezposelni: Povedal sem ti, zakaj. V tem mestu se počutim kot dinar, ki
gre iz rok v roke. Temu sem se hotel izogniti. Lahko bi me razgrizli,
kot so tebe, pa bi moral potem iskati take poceni rešitve, kot si jih ti.
Veteran: Ko bi bila ta stvar, ki se ji reče življenje, vsaj malo bolj pregled-
na. Tako pa se že na začetku, ko se komaj postaviš na noge, polomiš. In
486
spel bom lahko bulil v muhe na belih svetilkah, preklinjal trapaste
zdravnike in s sosedi obiral noge sester. Žena mi bo prvi dan in vse
naslednje dni, vsak dan, prinesla vložene marelice in pomaranče. Iz
podjetja mi bojo prinesli konjak, čez čas pa me bojo vsi sunili v zad-
njico.
Brezposelni: Torej tudi glede mojega dela ne boš mogel nič ukrepati?
Veteran: Bom, saj je na svetu še pošta.
Brezposelni: Nehaj stokati. To nič ne pomaga.
Veteran: Vem, toda človek vseeno stoka.
Brezposelni: Kako za vraga si me pa našel?
Veteran: Ob kavici. Ti v kavarni vse šklepetaš. Pa še kavo sem moral
plačati sam. Jaz kot državni suženj, ki ima državni denar. A ti pravič-
než in svobodnež, pa še za kavo nimaš.
Brezposelni: Saj veš, da ni po lastni volji.
Veteran: Na koncu koncev se človeku godi tako, kakor si sam izbere.
Brezposelni: Ali si si to lomljenje zdaj tudi sam izbral?
Veteran: Prav treba mi je bilo hoditi k tebi kazati svoje na novo zakrpano
življenje. Pri vseh svojih pasjih izkušnjah se še nisem mogel znebiti
samoljublja. No, zdaj so pa še zijala tukaj.
Brezposelni: Ta nora starka je moja gospodinja. Za ta brlog zahteva toliko
kot za palačo.
Starka: Gospod, kaj pa se je vendar zgodilo?
Brezposelni: Padel je... No, po tej lojtri. Bil je navajen padati v jarke.
Ko se je tega odvadil, mu je prišla prav ta lojtra.
Starka: Moja lojtra.. . No, slišite, gospod. To je zelo spodobno stanovanje.
Res je, da ponoči kakšno uro ni miru, ko pride moj mož s svojimi '
mrtvimi vojaki in jezdi po strehi... Vendar nog si tukaj še nihče
ni polomil. Tega si ne dovolim reči. Poslušala sem vajin prepir in prav
lahko je, da ste ga sami pahnili po stopnicah.
Brezposelni : Nagnal sem ga že, toda dotaknil se ga nisem.
Starka: Ponoči jezdijo tukaj mrtvi vojaki. Včasih odmeva po strehah, toda
nihče se še ni polomil.
Veteran: Pa tudi mačke so tukaj. Zamenjujejo ljudi s podganami in jim
hočejo zaviti vrat. — Kje hudiča so rešilci? No, ti čarovnica, kaj misliš,
kdo jezdi po teh strehah?
Starka: Mačke so tukaj zaradi miši. To bi lahko vedeli.
Brezposelni: Ali ste prišli po najemnino? Počakajte še kakšen teden.
Starka: Kaj si vendar mislite?
Veteran: Tudi jaz sem veteran in spomnim se, da sem nekoč nekomu, ki bi
utegnil biti tudi tvoj rajnki, zapodil nož v hrbet. Pošiljal nas je enega
za drugim pri minus trideset na mrtvo stražo. Ce si miroval, si zmrz-
nil, če si telovadil, te je ostrostrelec. Pa sem z nožem tako uredil, da
ni bilo treba nikomur več tja na stražo.
Starka: Torej ti si! (Pljune nanj). Ti, seveda ti! Počakala bom na stanarino,
ker je zelo prav, da ste ga pahnili po stopnicah.
487
Veteran: No, vidiš, že spet sem ti v liorist. Prekleta mačka, pa saj nisem
crknjen pes, da mi boš lizala rane. Čarovnica, nehaj že pljuvati po
meni.
Starka: Crkni pes, da, pes, pes, pes! ...
Brezposelni: Nehajte! Saj to je norišnica! Vsak hip mora priti moje dekle
in potem ... iz ene norišnice v drugo . . .
Veteran: Nora starka, navsezadnje sem pa prav gotovo jaz, saj hudič tako
zapleta to štreno, da se zmeraj znajdem v enem košu s tistimi, ki sploh
ne spadamo skupaj.
Starka: Ali slišite... že prihajajo, veliko računov imajo poravnati, in
zdaj te bojo odnesli v pekel. . .
Veteran: Hvala bogu ...
(Sirena, restici odpeljejo veterana. Starka odide za njimi. Brezpo-
selni se vrne v svojo mansardo. Nekaj časa je popolna tišina. Potem
se zaslišijo koraki, ki odmevajo čez dvorišče, nato po stopnicah na-
vzgor — Brezposelni pričakuje svoje dekle —, koraki pa zavijejo na
drugi konec. Na podstrešju je že popoln mrak. Brezposelni z baterijo
osvetljuje podstrešje.)
Brezposelni: Kaj pa počneš tam? (Na skrajnem koncu osvetli velikega rde-
čelasega človeka.) Kdo pa ste? Kaj pa počnete tukaj?
Rdečelasec: Pomota. Pričakoval sem, da bom tukaj sam. Ne maram so-
sedov.
Brezposelni: Prav, toda kaj počnete tukaj.
Rdečelasec: Prenočevati mislim.
Brezposelni: In kaj delate sicer?
Rdečelasec: Živim od svojega dela.
Brezposelni: Seveda, nikakršen potepuh. Saj je očeden, kot bi ga pripeljal
iz modne hiše. To je napak. Norišnice nocoj ne bo konec. Torej niste
klatež, tat, ki krade gospodinjam perilo z vrvi?
Rdečelasec: Ali vas to moti?
Brezposelni: Odkrito povedano — me! Slutim najhujše in najbrž bo res.
Človek ste, ki ne mara imeti nobenega opravka s tem svetom. Na pod-
strešje ste si privlekli svojo culo odej, ker ne marate niti sosedov.
Rdečelasec: Zadeli ste. Vas tudi ne.
Brezposelni: Živite od svojih rok in niste niti berač, ker to prezirate...
berač je odvisen od milosti tistih, ki jih vi ne marate . ..
Rdečelasec: S temi rokami si vse iztrgam za svoje življenje. Berače pre-
ziram, kakor preziram vse polovičarje.
Brezposelni: Seveda, in zato prosim, pojdite od tod... Veste, jaz imam
dekle, ki se boji za svojo jubezen.
Rdečelasec: Kaj imam jaz pri tem?
Brezposelni: Več, kot si mislite. Niste iz tega sveta in moje dekle bo takoj
zaslutilo, da ni nikakršno naključje, ker vas je zaneslo prav sem, prav
v moje sosedstvo. Jaz se za vsako ceno poskušam okleniti tega sveta, pa
mi gre to zelo težko od rok in zato delam kar naprej hude napake.
Rdečelasec: Ali boš sredi zime nagnal čoveka na cesto? Ali veš, kaj je to?
Brezposelni : Res, to ni mogoče.. . vendar . . .
488
Rdečelasec: Takoj sem vedel, kako je s teboj. Rad bi bil svoboden, pokon-
čen človek, ki ne mara biti suženj sveta, kjer živijo samo krvniki in
žrtve. Žrtve so enako ostudne, ker z drugimi spočenjajo krvnike.. To
pa ne moreš biti, ker imaš nekakšno dekle. In če imaš nekakšno dekle,
moraš delati na dan sto malih in sto velikih svinj arij ic, saj si spletata
gnezdeče... Brez vsega tega pa ne znaš živeti... Da bi iz tega preple-
tenega, namišljenega gnezda, ki ga imaš z dekletom v mislih, ali s ta-
kimi nepomembnimi gestami, kot je živeti na podstrešju, ne uhajal ven,
pa spet ni mogoče. Komaj sem se pokazal tukaj, si me zaradi svoje
popolne nemoči hotel takoj postaviti na cesto in se sprijazniti z vlogo
krvnika. Daj. Spusti se na kolena, morda se bom res usmilil svoje žrtve
in odšel prostovoljno.
Brezposelni: Ne bom klečal, niti pred teboj, niti pred takim življenjem.
Slišiš, tako življenje je preveč mrzlo, poenostavljeno... To je malo
preveč, kar zahtevate od človeka.
Rdečelasec: Kakšna godlja! Vse bi rad hkrati... Vse te ljubeznive svinja-
ri j ice in vso resnico ... Oboje hkrati ni mogoče živeti... Pekel in ne-
besa hkrati... Polovičar si in kot vsak polovičar bi se rad prav poceni
izmazal.
Brezposelni: Imam znanca, ki si je malo prej polomil kosti. On je to, kar
hočeš ti natveziti meni. Igra od jutra do večera, zmeraj kakšno vlogo
in še nikoli ni živel svojega življenja. Jaz pa ga živim in zato je tukaj
mogočna razlika. Ce pravim na primer, da je umik iz življenja, kadar
me življenje, ne da bi sam to hotel, porine ven, to ni igra, ampak
resnica. In če sem se zaradi te napake tako daleč onemogočil, da moram
prositi tega svojega znanca, ki ga v resnici preziram, naj mi preskrbi
delo, je to resnica in ne igra in ne polovičarstvo.
No, in če zdaj misliš, da je potrebno klečati pred teboj, bom klečal...
Nobenega lažnega napuha ali ponosa ne poznam... kadar gre za res-
nično življenjske stvari.
Rdečelasec: Pustiva otroške igre! Ostal bom tukaj, če klečiš ali ne. Pred
tisto tvojo si izmisli, da sem kokošji tat. Da sem trenutni zgubljenec,
klatež, ki ga je izobčila cela vas, ker je kradel kokoši. Zdaj pa se pobi-
ram iz tega ven, imam tukaj delo, in ko bojo na vasi pozabili na kokoši,
se bom s slavo ovenčan, z novim avtomobilom in frižiderjem na prtljaž-
niku vrnil spoštovan v svojo vas. In tak je seveda izgubljeni in spet
najdeni sin, nenevaren za njeno in sploh kogarkoli ljubezen. To si iz-
misli, če me že ne moreš odkrito vreči na cesto. Igraš tako kot tisti
tvoj znanec, saj nočeš prevzeti tistega obraza, ki ga imaš v resnici. In
kakšen je ta obraz? Kot tisti svet, ki sem mu za zmeraj obrnil hrbet.
Tvoj obraz je nesorazmeren, vleče te na oba konca. Tisti tvoj prijatelj,
ki ga preziraš, je pa v takem svetu utonil. In ti, čeprav še brcaš, boš
vsak trenutek prav tako ...
Brezposelni: To sé pravi, da boš odšel. Zdaj! Takoj!
Rdečelasec: Vse razumeš napak ... Rekel sem ...
Brezposelni: Nič me ne zanima. Ze ves čas čvekaš. Ali izgini takoj ali pa
za nocoj lezi in zaspi, jutri pa da te ne vidim več tukaj ...
489
Rdečelasec: Človek bi skoro pomislil, da si trd oreh.
Brezposelni: Mislim, da je dovolj, da imam zmeraj kakšne dvoboje s člo-
vekom, ki mi je kaj do njega, ne pa da bi se ukvarjal še z nekom, ki
mi ni nič do njega. Drug drugemu nisva niti malo podobna. Sicer pa,
slišiš, res si mi popolnoma nepotreben.
(Slišijo se koraki, na koncu stopnic stoji dekle.)
Dekle : Ali ne bi šla kam drugam nocoj ?
Brezposelni: Ne, nikamor drugam. Nihče me ne bo pošiljal na cesto.
Dekle: Za božjo voljo, ali te mogoče jaz podim? Kaj ti pa je? Komaj pri-
dem, si že popadljiv.
Brezposelni: Ne ti, ampak ...
Dekle: Kdo pa?
(Rdečelasec se dvigne in ji ponudi roko.)
Rdečelasec: Dovolite, da se predstavim. Sem kokošji tat. Ukradel sem nekaj
kokoši — kradel bi tudi fazane, pa jih v moji vasi ne gojijo. Zatekel
sem se sem, dokler v vasi ne pozabijo na moj zločin. Pozabili pa bojo,
kakor hitro bom na delu, kjer sem, zaslužil za nov avto in za frižider,
ki ga bom, ovenčan s spet pridobljeno častjo in slavo na prtljažniku
pripeljal v vas. Delam pa v neki ustanovi, kjer precej bednim kreatu-
ram postavljam nočne posode pod zadnjico, ker ne zmorejo sami
opraviti potrebe. Vaš dragi je bil tako ljubezniv, da se ni vrgel dol s
tega podstrešja.
Brezposelni: Pusti norca. Greva v sobo. Navsezadnje se po svoji logiki
vseli še v mojo sobo in mi milostno prepusti drugi konec podstrešja.
Dekle: Čudovito družbo imaš ...
Brezposelni:.. .ki si je ne izbiram sam. Navsezadnje morajo tudi kokošji
tatovi živeti. Ta zna biti celo zabaven. Ves večer me je zabaval s tem,
da mi je pripovedoval, kako na dovolj močan sukanec priveže košček
mesa, se skrbno skrije za grm, in ko pride kokoš in ga pogoltne, poteg-
ne. Prednost tega načina je v tem, da ima kokoš poln goltanec in ne
more delati hrupa. Cigani na primer ...
(ona ga sploh ne posluša in reče bolj avtomatično)
Dekle : Cigani na primer ...
(Brezposleni se vznemiri)
Brezposelni: Cigani...
Dekle: Zakaj si si izmislil to pravljico o kokošjem tatu? Saj ni treba lagati.
Navsezadnje lahko prenočuješ, kogarkoli že hočeš.
Brezposelni: Navsezadnje, seveda ... Res je . ..
Dekle: Ta človek ni nikakršen kokošji tat, ampak norec. Cist, ne zanemar-
jen, saj se mu celo čevlji svetijo izpod odeje. Vse to sem takoj opazila.
Obrit je, ima svežo srajco, kravato ... Taki niso kokošji tatovi.
Brezposelni: No, ali sva že spet tam.
Dekle: Nikjer nisva. .. Prav nikjer. To je tvoja družba, ki se je ne boš
nikoli odkrižal. Vleče te in po eni strani ves visiš v takem življenju,
ki je v nasprotju z vsem, kar živimo vsi drugi ljudje ... To je.
Brezposelni: To je prava norišnica. Zdaj mi že spet očitaš, ta človek pa se
je vendar sem vrinil in ga jaz nisem klical. Popoldne je bil tukaj
490
veteran, spominjaš se ga, padel je po stopnicah in si polomil kosti.
Poslušati sem moral noro gospodinjo, ki zalezuje svojega mrtvega moža
po podstrešju. No, in navsezadnje še tale, pa nisem imel moči, da bi ga
pognal na cesto.
Dekle: Za kaj takega ne boš imel nikoli dovolj moči. Ali misliš, da sem
toliko nespamentna, da verjamem, da je mogoče kar čez noč skočiti
iz svoje kože?
Brezposelni: Veš, da mi je bil veteran zmeraj priskuten, toda ponižal sem
se celo tako daleč, da sem ga prosil, naj mi preskrbi delo. Ima cel kup
zvez. Nisem ga pričakoval, toda ob neki priliki, ne vem, ali sem bil
pijan ali kaj, sem mu zblebetal, kje stanujem. No, in končalo se je tako,
da sem ga nagnal, preveč je nagnusen s svojo branjarsko dušo, in kar
je najhujše — povsod in na ves glas se ponaša z njo. Zgubil sem živce.
Dekle: Seveda, na koncu si zgubil živce. Tako, kot si jih doslej povsod. Veš,
ponos in pravičnost je luksus, ki si ga lahko privoščijo samo nekateri.
Ti prav za gotovo ne. Nisi opazil, da sem bila nocoj bolj pozna kot
ponavadi. Iz službe sem šla domov.
Brezposelni : Sem si mislil.
Dekle: Včeraj sem ti rekla, da ne maram več hoditi sem.
Brezposelni: Tega nisem jemal preveč resno.
Dekle: Bilo je resno mišljeno. Toda ko sem prišla domov, sem že pri vratih
začutila, da tudi doma nimam več kaj početi. V službi je vse narobe.
Brezposelni: Kaj je s tisto afero?
Dekle: Jutri bo sodna obravnava. V prostem času ne zdržim v službi. Ze
med delom goltam tablete, da obdržim vsaj videz, če že bistva ne.
Doma je, kot da bi nekdo vse skupaj izsesal in izropal. Ob vsem tem
sem morala napraviti za prijeten družinski večer primeren nasmeh, da
bi kdo česa ne opazil. Ne znam igrati in zato sem pobegnila. Vse se je
zgrnilo name. Postopek, opečeni bolnik, in ko pridem sem, me sprej-
meš z nekakšnim kokošjim tatom, ki pa sploh ni to. Ne, že na prvi po-
pogled se spominjam svojega ljubega, ki mu nobena stvar na svetu ni
več mar razen nekakšne njegove resnice, s katero si ne zna nihče po-
magati — niti on sam ne.
Brezposelni: Malo prej sem ti povedal, kako sem se ponižal, čeprav sem
na koncu izgubil živce. No, in še to, da bo dovolj, še preklical sem vse
tisto, kar sem mu zmetal v obraz, in ga ponovno prosil za službo. Ali
si lahko predstavljaš kaj bolj ponižujočega?
Dekle: Ne gre za ponižanje, ampak za ranjeno samoljubje. Postaviti se na
isto raven, ki jo s svojega namišljenega piedestala preziraš. Potem
pokajo živci, toda za prazen nič. Tudi jaz sem bila danes pri tožilcu,
ki ga poznam, in tudi šef je govoril s sodnikom, ki nam bo jutri rezal
kruh. Kaj je tukaj poniževalnega?
Brezposelni: Sprijazniti se z življenjem, kakršno pač je ... Ali ne ...? Ze
spet to. Kaj pa, če jaz s tem, kakršno pač je... nimam nič skupne-
ga...?
Dekle: No, potem smo pač pri kokošjem tatu. Veš, najbolj neumna naključ-
ja se združijo in proti njim ne moreš čisto nič; samo napuh in nadutost
491
je, če zapletaš nekaj, kar je že urejeno. Poglej, kaj morem vendar jaz,
če natanko takrat, ko sem dežurna sestra, kopajo bolnika, ki ne čuti
temperaturnih razlik, in če natanko takrat, ko ga kopajo, odpovejo
štirideset let stare cevi, in če je dežurni bolničar natanko tisti, ki ima
doma na smrt bolno ženo in kopico otrok in seveda niti ne opazi, da se
iz banje kadi. In ker so se zbrala vsa ta nemogoča naključja na kupu,
je edino, kar je mogoče, imeti pri roki pametne in razsodne ljudi, kot
je najbrž ta jutrišnji sodnik, ne pa prenapetih norcev, kot je tale ko-
košji tat.
Brezposelni: Od te sorte razumnosti bo svet vzel hudič, saj ga že kar na-
prej jemlje. Zelo lepo. Sef je razumen, sodnik prav tako, pacient pa
opečen. Krivi, krivi ste vsi. Kako pa bi bilo potem s to razumnostjo,
ko bi bilo pri vas komu, na primer šefu, v resnici kaj do tega, da te
spodnese — ali pa ko bi v vsakem primeru moral nekdo plačati ceno.
Plačala bi jo ti. Vse bi ti lepo padlo na glavo. In teh prekletih naklju-
čij ne bi bilo več, ampak bi se nenadoma prelevila v hude in grozljive
napake in nevarnosti. Seveda, tokrat pa so krive štirideset let stare
cevi, saj jih nihče ne more klicati na odgovornost. Prav, bo rekel
sodnik. Nihče ni kriv, krive so cevi in leta. Potem bi pa kot v Višnji
gori kozlu, sodili štiridesetim letom enemu za drugim in vsaki cevi
posebej. Zdaj jih boste seveda nadomestili z novimi.
Dekle: Seveda.
Brezposelni: Krasno. Kot v vojni. Najprej mora komu odnesti glavo, naj-
prej mora kdo dobiti nož v hrbet ali bombo na glavo, da se kaj uredi.
Na bolje ali na slabše. Pa menda ja nismo v vojski. Pravzaprav smo.
Vsak z vsakim in vsi z vsemi. Do zdaj ni bilo denarja. Zdaj, ko je
nekdo plačal s svojo glavo in ko bi utegnile nastati kakšne posledice,
pa ga je nenadoma dovolj. In vse pokrijejo in prekrijejo objektivne
okoliščine in splet naključij. V srednjem veku so imeli inkvizicijo, da
so lahko sežigali čarovnice, danes pa ni nikjer nobenega hudiča, ki
bi te čarovnice, objektivne težave in okoliščine, peljal na grmado.
Dekle: Neznosen si. Ti brez službe in tudi jaz naj bi bila brez nje. In
potem bi bilo seveda najbolje, ko bi se oba naselila na tisti konec
podstrešja, kjer je zdaj ta tvoj kokošji tat — seveda, ko bi ti našel
toliko moči, da bi ga vrgel na cesto. Sicer se pa vse to še lahko zgodi.
Do jutri zjutraj, nič še ni rečeno.
Brezposelni : Enkrat bi bilo vendarle treba začeti.
Dekle: Tebi je vseeno. Tako globoko si že v tem, da sploh ne čutiš, da
živiš, še bolje, prav mizerno životariš. In s tem se ne da nič početi, da
veš. Za zdaj še nisem tako globoko zabredla, da bi mi bile vse najnuj-
nejše človeške potrebe deveta skrb. Pa pustiva naju! Bolničar ima ko-
pico otrok, ki jih najbrž ne bo mogel naseliti tukaj na podstrešju.
Brezposelni: Tisti človek — je imel najbrž prav tako kopico otrok, če se
že tako pogovarjava.
Dekle: Prav, če hočeš. Kriva sem. Toda če se onemogočim še jaz, ne bo
zaradi tega nihče nič bolje živel in tudi mrliča ne bo nihče obudil.
492
Prav tako ne bojo otroci nič bolj preskrbljeni, če bova midva z bolni-
čarjem prosjačila naokrog.
Brezposelni: Ali veš, da si že dovolj blizu tistemu, kar je veteran že vse
svoje življenje. Samo zapila in zakvartala se še nisi. Jaz pa prav tako,
ker pod takšnimi pogoji sprejemam tvojo pomoč.
Dekle: Rekla sem ti že, da me ne bo več sem. Zato sem tudi bila doma,
kako pa je v službi, menda sam veš. Ze nekaj dni stikajo bolničarji in
bolničarke glave in že kar očitno namigujejo. Vse zalezovanje se je
začelo zaradi tebe. Ne bi te smela sprejemati v svoji dežurni sobi. In
potem si lahko misliš, kakšni so bili komentarji ob tisti nesreči, pa
čeprav tebe takrat ni bilo tam. Nikjer mi ni obstanka. In zdaj, ko
mislim, da se bom pri tebi spočila ... je pa tako. Ce je to ljubezen?
Brezposelni: Zdaj mi boš pa govorila o ljubezni. Pogovarjajva se raje o
tem, katerega razreda pogreb bo imel.
Dekle: Ne bodi hudoben.
Brezposelni: Seveda, ko mi pa govoriš o ljubezni. Kako je mogoče govoriti
o ljubezni, ko se vsi skupaj valjamo v takem moralnem svinjaku?*Ni
mogoče.
Dekle: Res nesmiselno je govoriti o ljubezni. Saj ne razumeš obupne stiske,
da na tem svetu nimam nikamor iti. To veš, zakaj sem si izbrala ta
poklic.
Brezposelni: Vem... da boš ljudem v pomoč. No, in zdaj si ljudem lepo v
pomoč.
Dekle: Vse se je spremenilo v puščavo. Od tistega, kar sem pričakovala v
službi, so ostali samo še drobci. In zdaj se mi tudi ljubezen spreminja v
puščavo. Zakaj pa naj sploh še živim?
Takrat si pri nas doma skoro vpil, tako da so slišali vsi in te imajo
še danes za norega, mene pa tudi. Ljubezen, tvoje telo ... zgolj omama,
da bi se zanesljivo izognil vsem zapletom, ki se mi neusmiljeno postav-
ljajo na pot... Toda vedi: naj bo omama ali pa mistika dvajsetega sto-
letja, da poznamo ženske samo eno stvar na tem svetu — ljubezen
— in kadar ljubezni ni, je vse skupaj ena sama puščava. In če se
pehamo za čemerkoli drugim, čez čas prav vsaka spozna, da je živela
zaman. In če se s kom zveže, se to pravi živeti ali pa zapraviti življenje.
Brezposelni: In z menoj bi ga zapravila?
Dekle: Se ne vem... Toda zadnje čase je vse videti tako. Ti tega tveganja
ne boš nikoli razumel. Jaz pa naj bom kar tako vsa tvoja. No, in zdaj
se je vse zbralo na kup. Pomagati si ne moreva, torej je bolje, da se
ne pogubi j ava.
Brezposelni: Ali si mi hotela nocoj povedati to?
Dekle: Ne, čeprav visi to že lep čas v zraku, je pač zdaj prišlo na dan.
Nikjer pravzaprav nisem doma in nikjer nimam ničesar iskati, pa tudi
tukaj ne... Prav, grem.
Brezposelni: Ostani.
Dekle: Nimam kam — toda grem.
Brezposelni: Ostala boš tukaj. Včasih res do kraja izgubim razsodnost.
Včasih se mi zazdi, kot da sem z vsem skupaj, ko gnjavim sebe, tebe...
493
tisti gospodinjili neresnični in izmišljeni jezdec, ki jezdi tod po strehah
in opravlja neko delo, ki ga ni nikjer... neko nalogo, ki je prav tako
ni nikjer.
In to, kar se meni samemu zdi, postaja ob tebi bolj in bolj res, kot da
je... no, sicer je pa vseeno. Kadar so me ob kakšnem sporu, ko je šlo
za vse ali nič — moj bog, zmeraj je šlo za vse ali nič — postavili na
hladno, sem se naselil v lepi hišici iz kart, ki se ji reče moralna zmaga.
Potem je prišel veter in je vse skupaj sesul, ostal sem brez strehe in
nag na cesti... In to mi zdaj ob tebi postaja bolj in bolj jasno. Zato
tudi ta moja neskončna stiska. Ostani... ne vem še, kam se bo vse to
nagnilo ... toda pri bogu, ostani.
Dekle : Prav, ostala bom.
Brezposelni: Dobro me razumi. V istem trenutku se v meni prepleta nekaj,
kar je popolnoma nasprotno temu, na primer: navsezadnje je tukaj
mrtev človek, navsezadnje najbolj umazana korupcija, in kar je naj-
hujše — tako smo utonili v njej, da je sploh ne čutimo kot nekaj
nečloveškega in umazanega, ampak kot edino mogoče zdravilo in
izhod. In potem že spet ni vse tako ...
Dekle: Kaj ni tako?
Brezposelni: Tisto, kar sem ti pravil o izmišljenem jezdecu na strehi, ki
ima s svojo čisto dušo in plemenitim značajem neko izmišljeno nalogo
na tem svetu.
Dekle: Proti vsemu temu sva oba popolnoma brez moči. Ti in jaz. Povsod.
Pustiva vse to, kot da tega vsega ni. To je edina rešitev. Kot da ni
postopka in kot da veteran ni bil nikoli pri tebi... Ali ne bi vsaj
nocoj mislila na kaj drugega?
Glej, zunaj je lep zimski večer. Sneg se nabira na oknicah bolj in bolj
in neusmiljeno in prijazno zameta vse, kar naju tare. Ko sem bila še
otrok, je bil to zame najčudovitejši dan v letu. Žal je bil ponavadi
samo en dan, toda vse leto je ostal v meni kot nekakšen praznik.
Brezposelni: Res je. Prav imaš, nič ne moreva.
Dekle: Sanjariva kot otroka. Imela bova veliko svetlo stanovanje in otroka.
Ne samo enega. Ce je samo eden, se dolgočasi, če sta samo dva, se rav-
sata in zganjata ljubosumje. Trije morajo biti... Vsaj trije, potem
vse uredijo, in to najbolje, kar sami med seboj. In zmeraj je okoli
tebe nov kos življenja.
Brezposelni: Lepe sanje. Poglej tole zanikrno sobo. Se sneg na oknih se
mi zdi zanikrn svinčen fabriški prah.	<
(Na vrata trka rdečelasec).	'
Brezposelni: Kaj želite?
Rdečelasec: Motite sosede.
Brezposelni: Vi tudi.
Rdečelasec: No, jaz bi še spal... Pa vidim, da imate na kuhalniku čaj.
Mraz je.
Brezposelni: Caja vam ne bom odrekel. Popijete ga pa lahko za vrati. Tam!
Rdečelasec: Jaz bi ga pa tukaj. Premražen sem.
Brezposelni: Prisluškujete najinemu pogovoru.
494
Rdečelasec: Nehote. Pa saj peki na dvorišču, reveži prav tako morajo po-
noči peči kruh. Precej glasna sta. Ob takem hrupu ni mogoče spati.
Upam, da peki ne bojo prismodili vsega kruha. Ta noč je prismojena,
zakaj ne bi bil kruh jutri zjutraj prav tako.
Brezposelni: Ali je to vse, kar nama imate povedati?
Rdečelasec: Ne. Skoraj bi bil že pozabil ob teh pekih in kruhu. Tolažit
sem vas prišel. Glejte, z umorom na plečih se da kar lepo živeti. Gospo-
dična, ni treba, da si s tem belite lase.
Brezposelni: Nisva ti preveč pri srcu.
Rdečelasec: No, meni je prav vseeno. Toda poglejta me. Umor imam na
plečih in še kar živim. Ali se vama lahko zdaj resnično predstavim?
Ne, ne kokošji tat, ampak morilec. Moril pa sem pred dvajsetimi leti.
Legalno, pravično, celo vzpodbudno. Toda to je predolga povest...
Samo to še... za bistvo življenja je legalizacija popolnoma nevažna.
Važno je, ali je neko dejanje umor ali ne. No, in bil je. Tukaj ni velike
izbire in če boste jutri lepo pogoltnili svoj umor, bo vse v redu, če ne,
pa boste prisiljeni krasti kokoši. Tukaj ima gospodična prav.
Brezposelni: Ali vam nisem rekel, da pijte svoj čaj sami. Sicer bom vsak
hip še jaz postal morilec.
Rdečelasec: Počasi, počasi... Skoda, da ste tistega vašega veterana pognali
naravnost v bolnišnico. In če je vrh tega še ranjki mož vaše gospodinje
zdaj na strehi, če ni ostal v svojem toplem peklu, ker je sneg prekril
njegovo streho, bi bili kar lepa zbirka morilcev. Samo nekdo je v veliki
zmoti, ko meni, da z nami nima kaj opraviti, in mirno sreblje čaj na
svojem divanu. Toliko ima tega blata na sebi, da bi v resnici lahko
bil naš kolovodja. Zato sem prišel, ne zaradi čaja... Vsaka tolpa
potrebuje vendar svojega kolovodjo in mi smo tako brez pravega
vodstva. Glejte, kako je to preprosto: Ona je umorila pacienta, vi pa
sedite tukaj in pijete njen čaj in stanujete tako rekoč na njen račun.
Veste, v vsako službo spada kak tak umorček... neogibno. In vi —
kolovodja, kaj pa drugega. Kolovodje nikoli ne morijo lastnoročno,
zmeraj so blagajniki.
Dekle (odhaja): Nikoli več ne pridem sem.
Brezposelni (teče za njo): Počakaj, vrni se, vrni se . . .
Dekle: Nikoh. (Odide.)
Brezposelni: Ali ste zdaj zadovoljni?
Rdečelasec: Ali se ne bo več vrnila?
Brezposelni: Do zdaj se je še zmeraj, toda namučili ste jo do kraja. Ona
mi kljub temu, da sva včasih tako vsaksebi, hoče vendarle samo poma-
gati. Vsi pa me tirate v pogubo. Ali menite, da sem kak petošolec, ki
ga čustva prav po petošolsko koljejo ... Pri tem je nekaj več. Pomeni
mi poleg tega še zemljo ... kjer živim, kjer moramo na koncu koncev
živeti vsi... ne pa ... ne verjamem, da je mogoče po človeško živeti
zunaj tega resničnega sveta ... No, ali imate delo?
Rdečelasec: Imam.
Brezposelni: No, ali ne ližete potem vendarle pet tistim, za katere pra-
vite, da jih prezirate?
495
Rdečelasec: Ne ližem jim ravno pet. Privzdigujem njihove zadnjice, da se
ne ponesnažijo na rjuho .. . Prelepo bi bilo za vas vse skupaj, ko bi
takole crknil in bi vi ne imeli pred seboj živega človeka in živega
opomina, kako je mogoče živeti drugače, ne pa tako ničevega, pohab-
ljenega življenja, ki mu vsi skupaj pravite ... naše življenje ...
Nikoli ne boste zares razumeli, zakaj sem obrnil hrbet temu, kakor že
pravite, našemu življenju. Morda vam bo vsaj približno jasno, če vam
povem samo eno zgodbo, vse ostale so si na las enake, naj so bile to
moje zgodbe ali pa kogarkoli. ..
Pobegnil sem od doma, ker je oče sovražil vse. Takrat še nisem ra-
zumel zakaj, danes mi je to jasno. Mene je vezal na mizarski ploh
in me tolkel, mater je sredi zime obkladal z mrzlimi cunjami po golih
prsih .. . zato, da bi spoznala življenje... On ni imel več priložnosti,
jaz pa sem ga; oče se žal ni motil, ko je sovražil to nabreklo kepo
napuha, krvi in znoja, ki se ji pravi zemlja. K sebi me je vzel kmet
na samotni kmetiji, pa so mu bajto zažgali beli in ga pred dvermi
obesili za pete. Pobegnil sem jim in sprejeli so me rdeči. Bil sem kot
mačka med otroci, vsi so skrbeli zame in že se me je začel lotevati
občutek, da se je oče hudo zmotil. No, nekega dne so nas obkolili
v neki kotanji in ker nisem mogel streljati v ljudi — kadarkoli sem
nastavil cev in zagledal človeški obraz, se mi je pred očmi pokazala
goreča hiša in tiste pete, ki so bingljale po zraku — so me potem,
ko smo se prebili, obsodili na smrt, ker sem to, tako so rekli, delal
nalašč. Ko sem jim pojasnil, so mi pripeljali ujetnika, mlađega fanta
(z njim res nismo imeli kam) in naročili so mi, da ga moram ustreliti,
da se bom naučil, kako je treba s puško tolči pse.
Peljal sem ga po poti navzdol in ko sva prešla že precej krajev, ki so
bili primerni, da bi ga ustrelil, sva se ustavila. Komandir mu je rekel,
da ga peljem v štab. Toda tam, kjer sva stala, je bila samo še ena pot
in ta je vodila v dolino k njegovim. Zgubil je upanje, toda boril se je
do zadnje kaplje. Skoraj sem začutil prijateljstvo do njega in studil
sem se sam sebi.
»Daj mi cigareto«, je rekel.
Vedel sem, da bi v tistem trenutku, ko bi pristopil k njemu, zamenjala
vlogi. Cev sem naravnal nanj in mu cigareto vrgel od daleč. Živčno
je kadil in ko je videl, da je vsega konec, počasi rekel:
»Bodi človek, streljaj že vendar.«
Valil se je še kakšnih deset metrov po hribu in se z glavo zaril v
zemljo. Sprejeli so me med izbrance in ko so popivali in se veselili
vso noč, sem pobegnil.
Brezposelni: Bila je vojna, zdaj je pa mir. Tega ljubkega sveta zaradi take
stvari ne gre zametavati.
Rdečelasec: Glej no, glej . . . bila je vojna. Kaj je pa zdaj drugače? Ali ti
lahko še enkrat predlagam, naj se zberemo na podstrešju — danes
smo se prvič srečali... in vsi smo morilci. Zdaj se to dela v rokavicah,
po telefonu, za plotom, s prijateljskim zaupnim pomenkom, z intrigo,
in še sto in sto načinov je.
496
Ubil sem tistega človeka in spoznal, da ima človek neomejeno oblast
—	nad življenjem in smrtjo vsega — samo če si jo vzame. Ko prebijeS
ta začarani krog, si v svetu, kjer so vsi veliki tirani in diktatorji
majhne seme, ki morajo napraviti sto in sto kompromisov, da si lahko
privoščijo kakšno trupelce. Meni to ni potrebno, te mizerije. Vsak
hip si lahko vzamem kos svobode in svoje lastne pravičnosti v svetu.
Gospodar sem nad lastnim in tujim življenjem. Neomejen gospodar.
Ti pa vsako soboto eno revolucijo in vsako soboto pljunek na lastno
suknjo in brco v zadnjico.
Brezposelni: S tem si morda res nakopljem ponižanje, kdo bi to vedel,
smrtne obsodbe pa ne. Res me lahko ubiješ ali pa ubiješ dekle, ko se
bo zjutraj vrnila, saj se je še zmeraj. Nihče ti tega ne more prepre-
čiti ... Toda s tem ubiješ tudi sebe.
Rdečelasec: Zal ni tako. Za ta svet sem že zdavnaj mrtev, ta svet, ki me
lahko sodi... Tam pa, kjer sem jaz, ni nikakega sodnika razen mene.
In ali ti morda lahko povem, kako se glasi oprostilna sodba?
—	Oproščeno vam je, ker to ni bil uboj, ampak nujen konec neke poti.
Vzeli ste si tisto, kar vam po vsej pravici pripada, zemljo ste pre-
uredili vsaj za milimeter pravičneje in te mirnodobne mrhovinarje
poslali v naročje resnici, da so zdaj to, kar v resnici so. — In v tej
pravičnosti je pretehtano vse, življenje in smrt.
Brezposelni: Moje dekle je imelo prav ... Vi ste norec, toda ne bojim se vas.
Rdečelasec: Ali mislite, da vam vse to govorim, da bi vas strašil? Saj nisem
bav bav... Toda hočem, da bi razumeli nekaj, česar najbrž skoraj
nihče ne more razumeti. Razgaliti vas hočem, da ne boste živeli v tem
svojem gnilem brlogu.
Brezposelni: In kaj boste imeli od tega?
Rdečelasec: Ze spet, sicer samo milimeter, ampak dovolj bliže sem temu
pravičnejšemu svetu, če raznesem vašega, lažnivega. Kmalu po tistem
se mi je sanjalo, da so istemu fantu sodili v neki vasi. Pred županovo
hišo je bil okrašen vrt. Ves pripravljen za vaško veselico. Usmrtitev
je bila napovedana in ko sem stal in čakal, kdaj ga bojo pripeljali,
sem bil že prepričan, da me bo obsodbe groza... Pripeljali so ga in
fant se je zvijal kot črv. V hipu me je groza zapustila, zagrabil sem
ga za roko in za vpil nanj.:
»Sošolca sva bila in že takrat si delal vse napak...-« Zadeli ga so že
takrat in veliko lažje, fant pa je še v zadnjih trenutkih razmišljal, kaj
je že v šoli delal zmeraj napak... Meni so ponovno izdali spričevalo
z odlično opravljenim izpitom. Pljunil sem nanj in rekel, da sam prav
dobro vem, kaj je treba delati prav in da bojo še vsi prišli na vrsto,
in če se bojo opletali, jih bom držal za roke. Veselica se je nadaljevala
pozno v noč. In ko sem se zbudil iz sanj, sem razumel samo to: Iz
vsake stvari delajo tepci veselico, pa naj bo še tako zlo ali še taka
svetinja.
Brezposelni: Življenje je le drugačno kot v tvojih pohabljenih sanjah in
tvoji pohabljeni duši. Sel boš takoj s tega podstrešja. Zdaj pa ne samo
497
zato, ker bi me bilo strah, ko bi v tvoji družbi nevede pristal v takšnem
peklu, kot si ti, ampak zaradi svoje osebne varnosti in zaradi varnosti
mojega dekleta. Kadar ne ostane čez noč pri meni, mi zjutraj prinese
malico.
Rdečelasec: Tudi to že . . . navsezadnje ...
Brezposelni: Molči in izgini prostovoljno.
Rdečelasec: Težko bo . . . delam in za delo mora biti človek spočit. Kmalu
bo jutro in peki so že začeli razbijati po dvorišču.
Brezposelni: Slišiš ali ne slišiš? Preden gre moje dekle, mi prinese malico.
Ce spim, me ne budi, ampak jo položi na prag pred vrata. In to bi bila
čudovita priložnost za tvoje kraljestvo resnice. In zaradi njene var-
nosti izgini prostovoljno ali pa grem na policijo. Boš pa nekaj časa
na varnem kot potepuh. Tudi zdaj se te ne bojim, ko mi je jasno,
kakšne vrste norec si. . . Svojo pravičnost si jemlješ za plotom. Zad-
njič — če se v dveh minutah ne pobereš, se čez štiri minute vrnem
s policajem. Upam, da veš, da je postaja čez cesto.
Rdečelasec: Crv se je zvil. Zdaj ni več samo krvnik, ki meče sredi zime
brezdomca na cesto, postal je denunciant. Jaz to nisem bil nikoli. Zdaj
bi si rad prihranil vsaj ovaduštvo, vsaj to bi rad odrinil s svoje ne-
bogljene duše. Ne boš, tukaj boš sedel in poslušal nekaj mojih stav-
kov, potem si pa kar nakoplji tisto svinjarijo; od mene hočeš usmi-
ljenja, da bi se lahko izognil. Takrat, ko sem se klatil sam po gozdo-
vih, so si vsi jemali svojo pravico. Beli in rdeči. Vsak svoj kos, meni
pa niso pustili nič, oboji so me gonili kot lačno, raztrgano zver. In
nekega dne so me beli res ujeli. Beli komandant je kuril veliko krušno
peč in metal vanjo enega za drugim, tri moje bivše tovariše iz čete,
od koder sem pobegnil. Od vsakega je hotel kaj zvedeti, toda molčali
so kot grob. Zadnji je rekel: »Vprašaj raje to rit tukaj, nekaj časa
je bil pri nas, pa je dezertiral. Pozna vsak konec hoste... on bo po-
vedal. Ne bi rad, da bi bil skupaj z njim v peklu ali v tej peči.«
Beli komandant me je vprašal, če sem res pobegnil. In potem me je
vprašal, zakaj. Povedal sem mu, da zaradi tega, ker se mi gnusijo, in
da se mi on prav tako gnusi in da zato tudi z njim ne grem. Vsi so
si pridržali vsak svoj kos pravice, meni je niso pustili niti za pest.
Tistega dne je zrasla moja pravica sama od sebe, toda izdal nisem
nikogar. Beli komandant mi je zagrozil, da me prvič, ko me spet sreča,
prav tako speče, če ne izginem.
To je bilo malo drugače. Pred poklicnim krvnikom in pred pečjo. Ti
pa: moje dekle mi bo prineslo malico, jaz pa na policijo . . .
Brezposelni: Kot da si ti kaj drugega kot poklicni krvnik. In gnusiš se
mi prav zato, ker s sadistično naslado poženeš človeka v nečastno de-
janje, potem se pa vzvišeno rogaš njegovi revščini. Odmakni se od
vrat. .. Skozi tebe ne morem, čeprav si tako prekleto prozoren ...
Rdečelasec: Izvoli. . . gospod ovaduh. Prosta ti je pot. Se en kamenček za
tvoj pekel.
498
(Brezposelni gre, rdečelasec se vrne na svoj konec podstrešja. Kleči
in videti je, kot da s sklonjeno glavo moli. Cez nekaj časa se pojavi
na podstrešju brezposelni z dvema miličnikoma.)
Miličnik: Izkaznico prosim.
Rdečelasec (se zbudi iz zamaknjenosti in se zravna, nekaj časa tipa po
žepih, potem mu brez besed da izkaznico).
Miličnik: Zaposlen?
Rdečelasec: Bolničar na kirurškem oddelku.
Miličnik: Delavsko knjižico prosim.
Rdečelasec (mu jo da brez besed).
Miličnik: Zakaj si ne poiščete boljšega prenočišča?
Rdečelasec: Ne maram sosedov. Zaenkrat si boljše samote še nisem našel.
Miličnik: Saj sem vedel. Vi — (pokaže na brezposelnega) — Ali mi lahko
vi pokažete delavsko knjižico? Ne? Vedel sem, da je nimate. Vedel
sem, da je to že spet ena vaših burk.
Brezposelni: Saj sem vam že vse povedal. Imam dekle, ki mi vsako jutro
prinese malico, ki velikokrat pride po teh stopnicah, ko jaz spim...
zdaj pa ... ta človek bo vsak hip — ali danes, jutri, čez kakšen mesec
ali čez leto — nekoga ubil. Ali jih bo pa tudi več.
Miličnik: To ste nam tvezili že na postaji. Nikakršen potepuh ni. Dela.
Sebe poglejte! Takšni ste, kot bi vas pravkar potegnili iz kakšnega
nočnega lokala, kjer se zbira vse razcapano podzemlje našega mesta.
Saj sva se tam tudi že videla.
Brezposelni: Ne gre zato. Vi tega ne razumete. Ne bi rad, da bi jo umoril.
Ali pa mene. Ne gre zgolj za to, da jo imam rad, na ta ljubi svet me
veže s tisoč vezmi. Ce se te vezi potrgajo, bom njemu enak. Cesar ne
bo ta človek opravil do konca, bom opravil jaz.
Drugi miličnik: Navsezadnje ima pa tale tiste težave, ki jih sam pripisuje
temule.. .
Brezposelni : Vsak človek lahko zabrede v to... če ne pazi. . .
Drugi miličnik: Kaj naj storiva z njim? Prav lahko, da se me loti, ko ni
nič opravil.
Brezposelni: Saj to je nezaslišano. Rekel sem, da se mi utegne kaj takega
zgoditi potem, ko bi ta človek umoril moje dekle — če ne bi že mene
— in me tako nasilno iztrgal iz te zemlje. To sem rekel!
Miličnik: Obveščeni smo bili o vas takoj, ko ste se nastanili tukaj. Povsod
ste zganjali burke, ta nocojšnja je pa ena zadnjih. Ali ste me razu-
meli? Ali se resnično norčujete iz vsega ali ste pa zares nori. V prvem
primeru spadate v zapor, v drugem pa v norišnico.
Brezposelni: Ali mi res nihče nič več ne verjame? Ta človek je potrgal
vse vezi z življenjem. In ker ga nič več ne veže na zemljo, lahko z njo
in s tistim, kar je na njej, počne, kar hoče. In o zemlji ima zelo slabo
mnenje. V življenjski nevarnosti je vse, kar je blizu njega. In jaz sem
popolnoma brez moči, zato sem vas prosil za pomoč, saj je to navse-
zadnje vaša služba.
Drugi miličnik: Kaj naj storiva z njim?
499
Miličnik: To ni za nas. Ta je prerok. To je za norišnico. Ce pa boste še
kdaj uganjali burke na naš račun in prijavljali spodobne delavce, si
bomo temeljito privoščili burko z vami, da vas bo za vselej minilo.
(Rdečelascu) Poiščite si spodobno stanovanje, da ne boste imeli več
opravka s takimi norci. Na ovadbo se moramo odzvati, pa če je še tako
slaboumna.
(Odideta.)
Rdečelasec: Ha, ha, ha. Počil bom, pa ne od smeha, ampak od zadovoljstva.
Sel si natanko po tisti niti, ki sem ti jo spredel jaz. Ali mi lahko vsaj
kaj preprečiš? V svojo malenkost zagledan črv, ki si ne upa moriti
sam, ampak uporablja zato uzakonjena orodja, ki mu prav tako po-
kažejo osle. To je tvoj ljubi človeški svet, čigar del hočeš biti. Celo
tvoji te zaničujejo. Nikoli niso pozabljeni »grehi«, ki si jih počel tam,
kjer se konča ta ljubi urejeni človeški svet. Do jutra je še nekaj ur in
veliko dela me čaka.
(Rdečelasec se zamota v odeje, brezposelni pa sedi na pragu svoje
sobe. Počasi se dani in ko je skoraj jutro, se na stopnicah pojavi dekle.)
Dekle: Kaj vendar počneš tukaj? Prinesla sem ti. . .
Brezposelni : Saj nimaš nič v rokah.
Dekle: Res je, nič ti nisem prinesla. In zakaj sediš tukaj?
Brezposelni: Hotel sem preprečiti nekaj, kar je tudi z mojo nemočjo mo-
goče. Greva v sobo. Dobro, da nisem zmrznil.
Dekle: Nimam veliko časa. Saj veš .. . postopek in vse drugo.
Brezposelni: Seveda, postopek in vse drugo.
Dekle: Zakaj si pravzaprav vso noč presedel na pragu?
Brezposelni: Ker ta človek ni kokošji tat; je vse kaj drugega. Ni mu do-
volj, če podavi nekaj kokoši. Sklenil je za vse večne čase sedeti lju-
dem na vratu. Danes, jutri, čez mesec ali pa leto. Saj čas ni tako va-
žen . . . Moril bo in nisem maral, da bi bil prvi na vrsti jaz ali pa celo ti.
Vse to mi je postalo do kraja jasno in šel sem na postajo milice. Ni-
česar niso razumeli. Obsodili so me za burkeža, ki se norčuje iz vsega
sveta. Povedali so mi, da imajo o meni natančne podatke, da sem za
družbo nezdrav in škodljiv, to se pravi, če že ne burkež, pa vsaj v
resnici nor.
In tako ni dosti manjkalo, da bi odpeljali mene namesto bivšega in
bodočega morilca. Vsak hip bo nekoga umoril, in ker sem vedel, da se
boš vrnila kljub temu, kar je bilo včeraj, sem zdaj zjutraj ostal na
pragu in za vsako ceno hotel preprečiti temu norcu, da ne bi uresničil
svojega sveta pravice tukaj, da bi ne bila to ti ali pa celo jaz. Več ne
morem storiti, saj nikogar nič več ne briga, kaj se mota okoli njega,
dokler njemu samemu ne dajo vrvi za vrat.
Dekle: In ti niso verjeli?
Brezposelni: Niti besedice!
Dekle: Kaj pa, če pretiravaš?
Brezposelni: Ne, natančno vem.
500
Dekle (previdno): Veš, to je težko verjeti. Saj nimaš nikakih dokazov.
Lahko je to samo tvoja domišljija. Od vseh teh stvari si precej razr-
van in lahko da je to samo tvoja domišljija.
Brezposelni: Potem tudi ti ne verjameš?
Dekle: V taki napetosti se človeku lahko marsikaj pritakne in potem grebe
samo še v tistem krogu. Velikokrat sem to že videla.
Brezposelni: Pri vas?
Dekle: Ja, pri nas.
Brezposelni: Na koncu mi je miličnik rekel, da sem zrel za norišnico. Po-
temtakem misliš...
Dekle: Nič ne mislim.
Brezposelni: Potemtakem misliš, da sem nor. Praznih rok si prišla k meni.
Potem si prišla povedat nekaj drugega, česar se včeraj nisva do konca
znebila. In zdaj misliš, da sem blazen in da je bolje, da mi kaj takega
ne pripoveduješ. Na dan z besedo. Niti malo nisem blazen. Na dan,
in to takoj. Ne maram slepomišenja. Te zalege je bilo že vso noč za-
dosti.
Dekle: No, če že mora biti. Preveč sem se že namučila s tem in nikamor
nisem prišla. Veš, tvoja ljubezen je tako brez dejanj. To je bilo ves
čas doslej. Nocoj pa še to — sediš na pragu in me hočeš obvarovati
pred smrtjo. Preprečiti hočeš umor, ki ga ni in ga nikoli ne bo. Ne
vem, kaj naj še rečem. Brez dejanj je vse skupaj med nama. To bo
prava beseda. Vse ostaja brez odmeva.
Brezposelni: Dobro veš, v čigavi in v kakšni koži sem. Včeraj mi je vete-
ran rekel, da je vsaki ženski vseeno, kaj počne njen mož ali ljubček,
samo da je vse skupaj vsaj na videz varno — četudi bi mrličem na
Žalah ruval zlate zobe, samo da bi to bilo videti dovolj previdno. Vi-
diš, takrat sem zgubil živce in sem ga napodil. In ko sem ga naga-
njal skozi vrata, vidiš, skozi ta vrata, se mi je posmehoval. Boš že še
videl. Važno je, da zagotoviš sebi in ženskici in naraščaju varno gnezdo
in to na dovolj varen in spreten način, to nima z moralo in temi
stvarmi nikake zveze. In to je prava ženska. Boj se pravičnih in moral-
nih žensk. Se vse so bile kurbe ali pa nore aktivistke ...
To je tulil in opsoval sem ga, izkušenega moža, da je baraba. V resnici
pa je imel prav.
In tak zaprt in varen družinski klopotec bi bil tisto, kar bi napravilo
mojo ljubezen dejavno. Jaz tepec pa sem mislil, da te hoče veteran
umazati. V resnici je tako. Bolje bi bilo zame, ko bi bil kokošji tat,
kot pa ... kako sta že rekla policaja ... družbi škodljiv burkež. Škod-
ljiv vpeljanemu in nezmotljivemu dnevnemu redu, pa naj bo še tako
umazan in pokvarjen.
Moja ljubezen bi bila potemtakem polna dejanj in navsezadnje ne bi
bil zdaj tukaj pred tabo tako ob pamet, ker bi že od vekomaj, še pre-
den sem te spoznal, živel v zelo ustaljenem in mirnem ritmu in se
samo še globokoumno zmrdnil, če bi kdaj in kjerkoli komu parali tre-
buh ali mu pa žejnemu skozi izložbo kazali vodo sredi puščave. In če
bi bil jaz tisti — še opaziti ne smem tega, ampak bogu in vsem mrtvim
501
in živim svetnikom na čast hvaliti pomanjkanje vode ter umreti od
žeje in lakote.
Dekle: Cez minuto se boš spet opravičeval zaradi živcev.
Brezposelni: Ne bom se, je pa res, ko bi vse to skupaj zamolčal, bi bil
današnji dan z vseh koncev bolj milostljiv do mene. Tako pa ne bo.
Dekle: In takrat, ko si šel po miličnike, si se imel popolnoma v oblasti in
nobenega dvoma ni bilo, da nimaš prav.
Brezposelni: Nobenega. Saj to je.
Dekle: Kako moreš tako trdovratno proti vsem pametnim razlogom vztra-
jati na tako absurdni obdolžitvi? Nekoga obsoditi za umor, ki ga bo
šele naredil, in ga kratko in malo prijaviti policiji? No, premisli, kako
je to sploh mogoče... Sicer se mi pa to že upira. Človeka, ki ga imaš
vsaj še malo rad, ne moreš obravnavati kot dojenčka.
Brezposelni: Prav. Ali sem torej jaz ob pamet? Ali me slišiš? Ta človek
živi v takem izmišljenem svetu, da nima nobene kontrole več. Nobe-
nega preverjanja več razen svoje lastne, vase zaprte logike, ki jo ute-
meljuje samo še preteklost, njegove izkušnje prej, kot da ni drugih,
kot da ni tistih, ki so zdaj. In ko padeš iz tega izmišljenega sveta
v to, kar se v resnici godi, zdaj, lahko napraviš samo še zločin.
Sam mi je vse to pripovedoval. In nihče mi ne bo ničesar verjel, dokler
ne bo komu preparai trebuha. Toda to ne bom jaz in hotel sem, da
to ne bi bila ti, da to ne bi bil nihče.
In če to v resnici namerava storiti prav hitro, sva mu prepuščena
na milost in nemilost. Policija me je prepustila temu norcu, kot bi mu
prepustila nekoga, ki je na proskripcijski listi in lahko vsak stori z
njim, kar hoče.
Dekle: Vse skupaj nič ne pomaga. Eno izmišljotino vežeš na drugo. Kot
se to zmeraj počenja, kadar se začne kaj takega. Saj to je že neznosno.
Brezposelni: Se zdaj ne verjameš.
Dekle: Kako pa naj, saj si že, odkar se poznava, kar naprej nekaj izmišljaš.
Saj ni treba, a še enkrat ponavljam to, kar je bilo pri nas doma. Doma
me gledajo, kot da sem ob pamet, ker imam opravka s teboj.
Brezposelni: O tem sva rekla, da ne bova več govorila.
Dekle: Ce pa je treba, če pa ne morem drugače... Stene, slike, miza, po-
stelja in jaz. Vse to je bilo nalašč pripravljeno, da te prevari, uspava,
omami in to zato, da bi ti na silo izbili resnično življenje iz glave.
Resnico ! ?
Ali je to resnica, ko si mi včeraj pri polni treznosti hotel vsiliti dobe-
sedno samomor na današnji obravnavi? Se zdaj ne razumem, da člo-
vek ne živi zaradi revolucije, temveč zaradi ljubezni. Človek, tudi mo-
ški. In nihče ne zmore tega uresničiti, če ne živi enostavnega, normal-
nega življenja. Ce tega ni, so v začetku samo blage fiksne ideje, potem
pa še kaj več.
Brezposelni: Egocentričen in na pol nor somnabulist sem torej, ki pripisuje
v svojih zablodelih možganih zateklemu potepuhu izmišljene morilske
naklepe?
Dekle: Ce mora biti še to — prav tako je!
502
Brezposelni : Potem seveda nimam nobene besede več.
(Dolg premor.)
Dobro poslušaj.
Dekle: Kaj naj še poslušam?
Brezposelni: Moj sosed je vstal. Ce bo šel po stopnicah, potem je možnost,
da mi je na prav poniglav način vse to podtaknil, če pa ... slišiš ... sem
prihaja, približuje se mojim vratom!
Dekle: In kaj potem?
Brezposelni: Kaj potem? Uredil si bo svet po svoji zamisli in ker bo nekaj
samo za milimeter premaknil, bo premaknil vse. Ti to nič ne pove?
Dekle: Prav nič.
Brezposelni: Vseeno stopi k oknu. Tja za mano. Ali ne čutiš, da je obstal?
Obotavlja se. Daj mi tisti nož za pisma. Tako gladko ne bo šlo, moj
sosed !
Dekle: Saj si res popolnoma iz sebe.
(Trkanje na vrata, brezposelni drži v roki nož za pisma.)
Brezposelni: Vstopi, saj veš, da vrata niso zaklenjena, pa tudi ko bi bila .. .
Rdečelasec: (Vstopi in se posmehljivo ustavi pred brezposelnim): Vidim,
da sem ti povzročil kup težav in zapletov. Od kdaj pa odpiraš pisma,
še preden jih poštar prinese? Nocoj ti ne bo treba prečuti vse noči.
Spal boš mirno na svojem divanu in vi mu boste lahko brez skrbi
položili malico na prag, ker bo tudi zjutraj dolgo spal. Utrudil se je
to noč.
Brezposelni: Kaj si vendar hotel z vso to ostudno igro?
Rdečelasec: To, kar se je tudi zgodilo. Ni te več. Kako bi si kdaj lahko
kdb mazal roke s stvarjo, ki je v resnici ni? In kö bodo vsi ,taki
borci za pravico in resnico, kot si ti, tako razvajeni v svoji bedi in
praznem napuhu, sami pred seboj in pred drugimi, takrat ne bo nihče
več motil resničnega poteka sveta. Takrat bo svet res svet, ne pa kepa,
okužena s takimi bacili, kot si ti. Tako — hvala za prenočišče in za čaj.
(Odide.)
Dekle: Nož lahko odložiš. Sel je. Ali zdaj vidiš?
Brezposelni: Morda ... Morda pa se mi je res vse pritaknilo in sem mu
šel na limanice kot kak osemleten otrok. Kaj pa, če je on res bolj od
tega sveta in jaz jezdim po zraku?
Dekle: Ali je bilo s teboj zmerom tako, po vseh službah?
Brezposelni: Ne, ne, nisem nor. Tako je bilo. Natanko tako je bilo, toda jaz
nisem nor. Ubil bo nekoga, mene ni bilo treba več z nožem, ker me
je na drug način ... Zdaj, zdaj me je ubil.. .
Dekle: Grem, čez eno uro imam sodno obravnavo.
503
Druga slika
Osebe:
Brezposelni
Veteran
Njegova žena
Bolničar (prej rdečelasec)
Bolniško osebje
Bolniki
Dežurna sestra
Zdravnik
Prizorišče: Bolniška soba z dvema posteljama, zasedena je samo ena.
Na eni strani so vrata na hodnik, na drugi je dvodelno okno, ki gleda na
bolniški vrt. Soba je v pritličju. Celotna slika se odigrava v pretirani
bolniški, skorajda že mrliški belini. Ko se mrači, gori samo močna
modrikasta svetilka, tako da je soba bolj podobna plinski celici kot
pa bolniški sobi. Osebje je prav tako oblečeno v nepogrešljive bele
uniforme. V nasprotju s stenami je videti skozi dvodelno okno medle
odseve prve pomladi. Iz tega je tudi razvidno, da je bolniška soba v
pritličju, kar je zelo pomembno za dogajanje v tej sliki. V zadnjem
prizoru pride v sobo nekaj ljudi, večina pa jih ostane na hodniku
in jih je dobro slišati.
Odmor je na koncu prve in na koncu druge slike.
Bolničar: Slišite, lahko bi si že enkrat zapomnili in nehali vabiti ljudi sem.
Veteran: No, kaj vam pa je. Tudi če bi koga povabil, je to moja stvar.
Bolničar: Sploh ne razumem takih ljudi. V to mrtvašnico vabite zdrave
ljudi in to mimo vsakega reda. Ali vam je res v tak užitek, da vas gle-
dajo? No, kaj takega .. . Doma sem imel goloba, ki se je zavlekel v kot,
ko je začel poginjati. To je naravno in kar lepo v skladu z zemljo.
Ljudje ste pa tako proti vsemu na tej zemlji in hočete, da je pri vašem
koncu čimveč ljudi zraven. Da se nič ne sramujete!
Veteran: Ljubeznivi ravno niste. .. In če vas še kaj zanima, vzemite tisto
nočno posodo in jo nesite ven. To je vaš posel, ne pa da razpravljate
o tem, kako prav se obnašajo golobi in kako napak ljudje.
Bolničar: Saj vam je primarij rekel, da te svoje stvari lahko opravljate
brez moje pomoči ...
Veteran: Vem. Toda če ste nesramni vi, bom pa še jaz. Kje se je vendarle
vzel takšen bolničar kot ste vi...
Bolničar: Tega najbrž ne boste nikoli uganili. Ce vas pa zabava, ugibajte,
in če uganete, vam bom povedal. Vsak dan lahko trikrat ugibate, tako
da se boste lahko pečali s tem in vam ne bo treba šteti teh muh na
stropu in tega, kolikokrat sem vam podelajo na glavo.
Veteran: Vi ste norec. Ce se z vsemi bolniki obnašate tako, vas bo nekdo
nekoč sit in vas bo spravil iz službe. Meni se to ne ljubi, ker me prav
imenitno zabavate. Pravzaprav bi morali imeti v vsaki bolnišnici vsaj
504
enega takeg«, če že ne več — tako pa imajo same molčečneže ali pa so
vsi tako vljudni — toliko da po rokah ne pridejo v sobo ... Prav hva-
ležen sem vam za vaš značaj. Kje pa je zdaj tisti obisk, ki sem ga
menda vabil, pa vam ni prav nič všeč?
Bolničar: Se pet minut ima časa. Takrat se začenja čas obiskov. Nesramen
je, pa stoji pri vratih. In pljuva v pljuvalnik. Skoda, da ni prišel pol
ure prej, vso slino bi pustil tukaj. (Odide.) (Brezposelni vstopi.)
Veteran: Ti si. No zdaj razumem, zakaj je bil moj bolničar bolj zabaven
kot ponavadi, četudi sicer ni slab.
Brezposelni: Ze tri mesece je minilo, odkar mi je skuhal tisto svinjarijo,
pa se ga še zdaj ne morem prav navaditi, čeprav sem ga že nekajkrat
po tistem srečal tukaj.
Veteran : Dolgo te ni bilo. Res dolgo.
Brezposelni: Res dolgo.
Veteran: Veš, tudi v kosteh se ti naenkrat pokaže tvoja preteklost, pa v
drobovju, ne samo v duši in možganih. Se nekaj časa bom počakal.
Brezposelni: Vem, pripovedovala mi je tvoja žena.
Veteran: Dobro se razumeta. Tudi v službi, ali ne! Tako te je hvalila, da
me je imelo, da bi ti izstavil pismeno zahvalo, ker sem zaradi nadvse
plemenitega znanca pri njej pridobil na ugledu. Toda zmeraj manj jo
videvam tukaj. Ne vem, ali ji že kar zadostuje ugled, ali pa nima ta
bolničarski norec prav ■— da se je treba izogibati ljudi, ki crkujejo, če
se že sami ne preskrbijo kot golobje. Tudi s podjetja jih že dolgo ni,
že kar mesec je minil, odkar so mi prinesli zadnjo steklenico konjaka,
zraven pa povedali, da me nikakor ne bojo odpustili, ampak samo za-
sedli moje delovno mesto, ker pač mora biti zasedeno do ... seveda ...
preklica. Ce je tudi ženska taka ustanova, potem,bom kmalu z vseh
koncev in krajev dobil prav rahlo brco v zadnjico. Dobro, da sem jo
polovico zgubil v vojni, pol manj bo bolelo. Pa tudi zadek potem ni
popoln, ampak zmeraj samo polovičen. Dobro sem vse zakuhal, ker sem
odsoten, je izguba samo polovična, start mi pa še zmeraj ostane. Ko
bi ne bil intrigiral v premem sorazmerju z ostalimi, bi bil sicer popoln
strokovnjak na svojem mestu, toda zdaj brez službe. In ti... tudi pri
vas je godlja... Vse to gre po istih načelih. Zena mi je povedala.
Brezposelni: Ze spet sem pred prastaro dilemo. Ali naj se potuhnem ali
pa dobim brco v zadnjico — in to v celo, ne v polovično.
Veteran: Si mislim. Zmeraj je tako.
Brezposelni: Toda tega hudiča sem si sam nakopal na glavo.
Veteran: Izjema si. Vedno imaš rad kaj na glavi. Kupi si že vendar enkrat
dostojen klobuk, da ti ne bo kar naprej kapljalo za vrat.
Brezposelni: Ze od vsega začetka sem vedel, da sem stopil natanko v tisto
mrežo, ki mi jo je spletel nevidni pajek, in v tej mreži sem imel po-
polnoma določeno vlogo, za katero sploh nisem vedel, da mi je bila
dodeljena. Svobode je bilo toliko, da tisto nitko lahko raztrgam in
zdrknem na tla — ali pa tudi ne.
Veteran: To je precej podobno svobodni volji iz katekizma. Te vrste pekla
in nebes so že več kot tisoč let stara domislica. In ti si seveda vsaj
505
nekoliko natrgal tisto nitko? Jasno, kot zmeraj. Ali si se zdaj po tolikem
času oglasil zaradi nove službe?
Človek božji, jaz jih ne stresam iz rokava.
Brezposelni: Saj še slutil nisem, kako je s to stvarjo.
Veteran: V službi je človek najprej zato, da sproti ugotavlja, kako naj se
brani in vrača udarce, in šele potem zato, da dela.
Pravi nepridiprav si. Moj »stric« bi ne bil prav nič zadovoljen s tabo.
Z mano je. Prišel mi je celo čestitat, ker sem kljub svoji dolgi odsot-
nosti tako dobro zvozil. Saj veš, da se strici zaradi nečakov ne bodo
lasali med seboj. Imajo jih zato, da se njim samim ni treba. In če jaz
zlasam nekega »nečaka«, dobi »stric« medaljo več. Tako je to... ti pa
nisi slutil — pravzaprav si, a ne docela — in tako naprej. Upam, da
boš prej crknil od gladu; takrat ti bo kak starec iz doma onemoglih
povedal, da si pošten dečko in da se že zato splača živeti. Potem bo
šel nazaj v svoj dom onemoglih, ti pa na Zale. Takrat, ko sem prišel k
tebi, nisem prišel zaradi kakega trapastega zmagoslavja nad teboj, če-
prav sem v začetku mislil, da je tako. V resnici sem prišel zato, da
bi te izkopal iz neumnosti. In čeprav sem ti preko žene itd. uredil
službo, sem te najbrž še bolj pokopal. Namesto da bi te z betom poučil
o tem, da je spretnost najlepša čednost, sem ti preskrbel službo.
Veš, vlogo, ki jo dobiš, je treba odigrati. Bil sem svoj čas igralec, pa
sem postal prav zaradi tega neraben pri vseh gledališčih, ker sem mi-
slil, da bom igral vsemu navkljub tisto, kar se meni zdi najboljše.
Natančno predlogo dobiš .. . tekst, in ti sam moraš izvohati, kaj je
treba, da bojo vsi zadovoljni, zadovoljni pa bojo, če bo zadovoljen
režiser. Sploh ni treba, da se onegaviš s stranskimi osebami, niti ni
potrebno, da bi poznal cel tekst. Vedeti moraš samo tisto, kar hoče
režiser od tebe. In drugič se bo pulil zate. Jaz sem bil slab igralec takrat
(poudarjam, takrat) in zato od nikogar več nisem dobil nobene vloge.
Nehal sem biti igralec na odru, toda izkušnje, ki sem jih dobil tam,
sem porabil v življenju. Po te vrste popolnosti sem zmeraj hrepenel.
Videti je, da sem jo dosegel.
In vlogi seveda nisi bil kos.
Brezposelni: Seveda ne. Bil je celo zelo obziren, ker me ni takoj postavil
na cesto.
Veteran: Kakšna obzirnost vendar! Našel je boljšega igralca za to vlogo,
zakaj bi te davil brez potrebe. Zadavil se boš sam. No, rajši na kratko,
kako je bilo v resnici od tistega dne naprej, ko si bil sprejet in ko te je
pomočnik direktorja seciral, ali boš svoji vlogi kos ali ne. Nekaj mi je
povedala žena že pred štirinajstimi dnevi. .. Mislim, da se dogodki
zdaj razvijajo s tako naglico, da je za moj nadaljnji obstoj važno tudi
to, kakšna pota ubirajo. Bolj nasilna ali manj. Saj veš, slabo si bom po-
magal, če bom povsod dobil tako nadomestilo. In povsod so pravzaprav
ene in iste rentgenske slike.
Brezposelni: To ti lahko povem. Čeprav je res, da zdaj nisem prišel k
tebi niti zato, da bi mi pomagal najti drug'o službo, niti zato, da bi ti
razlagal svoj najnovejši stil, ki ga celo sam komaj poznam. Ali še
506
bolj ... Ne vem, kaj je stari in kaj novejši stil. (Vstopi dežurni zdrav-
nik z bolničarjem.)
Zdravnik: Kadar dežuram, mora biti red. In povedano mi je bilo, da lahko
svojo potrebo opravljate sami. In tale bolničar vas podpira pri tem,
da bi se čim dalje valjali tukaj. Zmotil sem ga, ko je nosil vašo nočno
posodo. Ali ne veste, da je v tem, da začne bolnik sam skrbeti za svoje
potrebe, del zdravstvene terapije. Vi se temu upirate, vi pa tudi.
Obema ni nič kaj všeč, da sta v bolnišnici.
Veteran: Ali v mrliški vežici, kjer nedvomno secirate mrliče, še nikoli
niste videli, da zraven vseeno veselo raste mah? Vem, da ni prav,
zabaval me je pa vseeno v tej samoti. Ves čas mi je govoril, da sem že
mrlič in da bo imel vsaj kak drug opravek, pa sem ga z nočno posodo
poslal ven. In ker smo že pri tem, se mi zdi, da ta vaš bolničar kljub
svoji leseni naravi ni preveč zdrav. Zadnjič na primer me je zbudil
sredi noči in me vprašal, zakaj spim pri odprtem oknu, ker je zdaj tak
čuden čas, ko hodijo mrtve duše mojih žrtev okoli in bi lahko prišla
katera skozi okno in me zadavila, odgovarjal da bo pa on. In zaprl je
okno, jaz sem pa od slabega zraka skoraj zgnil. To je ...
Zdravnik: To je za naprej? Hodite sami na potrebo, pomaga vam pa lahko
on ... In dobro bi bilo, ko bi napravili tudi kak krog po vrtu, dokler je
sonce... Treba je, da čimprej ozdravite. To bo dobro za nas in za
vas. Naše kapacitete so slabe. (Bolničarju.) Vi pa z menoj. Imela bova
kratek razgovor. Ce bo šlo tako naprej, se vam lahko kaj pripeti.
(Odideta.)
Veteran: Kašo si je skuhal sam, jaz mu je nisem, ne maram pa veljati za
trapastega tečneža. Cez dan me je res zabaval, toda če te zabava vsako
noč, ko komaj zaspiš, je to nekaj drugega. Zraven tega verjame v ti-
ste duše toliko kot jaz — Ali bi nadaljevala, kjer sva bila? Videti je,
da je to eden njegovih trikov, da se mora človek ukvarjati z njegovim
nasiljem tudi takrat, ko ga ni zraven. Kar naprej ti skozi kožo vdira v
telo in misli.
Brezposelni: No ja. Razočaral sem tistega, ki mi je dodelil vlogo, ker sem
znal v štirinajstih dneh vse postopke do pike.
Imel sem zelo mučno stvar za sabo, otepal sem se dan in noč in naj-
bolje je bilo, do kraja se pogrezniti v delo in ne popustiti.
Veteran: Vem, imel si težak brodolom. Enega človek preživi, če jih je pa
več, je zmerom teže splavati na kopno. Ali je kdaj prišla?
Brezposelni: Po tistem zadnjem razgovoru nikoli več in niti srečal je
nisem.
Veteran: Včasih jo vidim, tukaj skozi okno, in ni sama.
Brezposelni: To mi je bilo že od začetka jasno. Ženske ljubijo ljubezen in
vse pritikline, ki si jih zamislijo zraven — ne ljubijo pa določene osebe,
to se pravi njenega nosa, brkov, brade — in imajo prav. Na koncu si
izberejo ustrezen model, če imajo srečo. Mi pa obratno, in v tem je naša
najhujša zmota.
Veteran: Zelo si pravičen. To ni bila tvoja navada.
Brezposelni: Izkušnje.
507
Veteran: Nove? Morda take, kjer nisi ti žrtev? Takrat marsikaj razume-
mo, česar prej nismo.
Brezposelni: No, morda.
Veteran: Se bolje bi bilo, ko bi razumeli takrat, kadar smo žrtve.
Brezposelni: To je najbrž nemogoče.
Veteran: Seveda, potem ni tako razumevanje vredno počenega groša. Mo-
ralni obliž — če smo v prednosti, nas zaradi tega grizlja vest.
Brezposelni: Ne bova se prerekala.
Veteran: Res ne. Praviš torej, da si ga razočaral?
Brezposelni: Potrdilo za to sem dobil, ko je pomočnik povzdignil v labo-
rantko snažilko, ki je deset let pomivala epruvete. Moja vloga je torej
bila v tem, da bi kvaril delo laboratorija, ker se mu je zdelo, da kot
gimnazijec ne morem imeti pojma o kemiji. 2al pa sem imel za kemijo
iiudiča, ne pa profesorja. Se danes se mi sanja od kemičnih obrazcev.
No, in potem se je vse začelo. Sklenil sem, da se bom potuhnil, ker
me je kljub nezadovoljstvu pri vlogi pustil pri miru. Nekaj časa je to
šlo, toda vsak dan so prihajale z raznih oddelkov reklamacije in pri
nas se je začel pekel. Jaz sem vedel, da je tega kriva ona . . . Kdo drug
pa je kljub vsemu posumil tudi na mene. Sef laboratorija je pobesnel.
Pomočnik ga je vrgel iz svoje pisarne, češ da pljuva sam sebi v skledo
zaradi predsodka do neizobraženih ljudi, ki pa imajo prakso — delo
je treba razširiti, take so potrebe cele tovarne.
Sef je privihral nazaj, zgrabil laborantko in jo lastoročno potegnil
od aparature. S praskami in modricami na roki je bezljala po vsej
upravi. In šef je mimogrede postal posiljevalec, ki ima v svoji zasebni
pisarni divan za določene stvari, ta pa se mu ni dala.
Veteran: Takrat si moral z rožički iz svoje polžje hišice.
Brezposelni: Morda se to tudi takrat ne bi zgodilo. Toda tvoja žena mi je
povedala stvari, ki sem jih slutil, pa si še zdaj nisem docela na jasnem,
ali so resnične ali niso. Preveč nenavadne so.
Veteran: Ko bi ne bile, bi bil zdaj mnogo manj v kaši. Ali ne?
Brezposelni: Tako je. Ko bi bile stvari res samo take, kakršne so bile vide-
ti.. . toda v resnici je šlo za nekaj popolnoma drugega.
Veteran: Zmeraj gre za nekaj drugega, kot je videti. Tega bi se že lahko
navadil — no in kaj je tisto drugo?
Brezposelni: Pomočnik hoče že nekaj let minirati generalnega direktorja.
Stari je že okorel in zavira vse delo. Ima pa . . .
Veteran: Zveze na najvišjem nivoju. Mi je že vse jasno. Kar ne gre zlepa,
gre zgrda. Povsod so enake preizkušene metode. Treba je dokazati, da
je stari nesposoben. Laboratorij je najbrž ponos starega in če ga uničiš,
uničiš njegov ponos in zavreš vse. Zelo premeteno. Ko stari izgine, se
vse lepo uredi. In tako dalje, in tako dalje. Kot tista pesmica: In pet
zamorčkov šlo je.
Brezposelni: Seveda, z žrtvami, in to sem lahko jaz, laborantka, ki se ne
zaveda, da bo pod novimi pogoji popolnoma neuporabna, ko bo minil
čas in pomen njene vloge, ali pa šef, ki je visokofrekvenčni znanstve-
nik in ga intrige in packarije sploh ne zanimajo, dokler mu pred nosom
508
ne raznesejo laboratorija. Enkrat so ga že obglavili. In ko ga bojo zno-
va, se bo spet počutil kot obstreljen fazan.
Veteran: In kaj si storil ti?
Brezposelni: Ta stvar se bo razpletla, če kaj storim ali ne. Toda nisem
mogel zdržati med vsem tem in s tvojo ženo sva opozorila šefa na
ozadje. On pa je rekel, da se nama blede. V svoji pošteni preproščini
ne more verjeti česa takega. Vprašal sem ga, če se morda tudi njemu
ne blede, ker sploh ne ve, da je posilil novopečeno labor an tko. Najbrž
je to počel v globoki amneziji, ker je pač take sorte... Tedaj me je
napodil iz pisarne.
Veteran: Jasno. Kadar se začne tak cirkus, je to edini način dela. Po
vrstnem redu in po hierarhični lestvici mečejo ljudi iz pisarn; to je
nekakšen svet obred kot orgle pri peti maši. Brez tega bi stvari ne
potekale tako, kot morajo.
Brezposelni: In ker je stvar taka in se v takem svinjaku ne počutim dobro,
gre mi na bruhanje, sem si vzel nekoliko dopusta. Izmislil sem si
gripo. Vsi smo skregani drug z drugim. Drug drugega sumničimo in
tista reva, ki je padla v to brozgo kot Pilat v vero, se mi še najbolj
smili. Jaz sem za šefa norec, ki se mu blede. Za tvojo ženo rit, ki je
stisnila rep med noge. Za laborantko pacek, ki jo nadzira samo zato,
da bi jo spravil ob živce, da bi zanesljivo napravila kaj narobe in bi
jo potem pregnali. In tako naprej.
Veteran: Potem se pa zadnje čase ne razumeta dobro z mojo ženo. Lahko
si misliš, da bo danes prišla sem, saj je že dolgo ni bilo, pa se lahko tu-
kaj pobotata.
Brezposelni: Z nikomer ne maram več govoriti o tej stvari...
Ker se ne bom znal več obvladati, bom navsezadnje z velikim pospe-
škom kar skozi okno skočil iz te službe.
Bolničar: (Vrata se odpro, slišimo ga od zunaj.) Počakajte malo. V sobi
je parket in prinesel vam bom krpe. Gotovo imate tudi pri vas doma
parket in krpe. Notri je človek, ki teh stvari ne pozna. Saj razumete,
v podstrešnih brlogih ni parketa in krp.
Brezposelni: No, ali ga slišiš? Takrat sem mu šel tako na limanice, da me
je še danes sram. Trdil sem, da je potencialni morilec, preprosto: pod-
taknil sem mu umor, ki ga bo šele izvršil. In nihče mi ni verjel. Lahko
da sem si tudi takrat v tovarni vse skupaj izmislil, da bi ušel mori,
ki je že nekaj časa na meni — ne da bi se tega zavedel. To me najbolj
muči. In takrat mi je rekla: Ce je bilo v vseh službah tako... no, in
zdaj se mi vse skupaj natanko tako ponavlja. S tem norcem tukaj, ki
razpravlja o parketu in krpah. Ne znajdem se več, hvala bogu, da je
na svetu še kakšen prehlad, ki si ga lahko izmislim, takrat mi vsi ver-
jamejo.
Veteran: Ta je pa lepa. Nekaj, kar je res, še sam sebi ne verjameš, kar si
pa izmišljaš, ti verjamejo vsi. In ker ti vsi verjamejo, boš na koncu v
resnici dobil gripo.
Brezposelni: Nekdo pač hodi po glavi. Jaz tega ne znam več ugotoviti. Ali
jaz ali tisti norec.
509
Veteran: Glej, kar lepo po dveh nogah prihaja.
Bolničar: Tako, gospa, vi znate prihraniti človeku delo. (Vstopita vetera-
nova žena in bolničar.) Vam se pa ni treba pritoževati, če vas ponoči
boli. Vam se niti ne sanja, kako škoduje človeku, če vso noč nepretrgo-
ma spi. Noč je važen del življenja in če jo zmeraj prespimo, smo ta
važni del zanemarili. — Se vas bom kdaj zbudil ponoči.
Veterinar: V tem primeru bo tako, kot je bilo malo prej.
Bolničar: Veste, ko boste umirali, bi vam utegnilo biti žal za ta del življe-
nja. To čutim kot svojo službeno dolžnost. Veliko dela imam, saj
vidite. In vidva bi lahko drugič prišla na obisk oba skupaj, ne pa da
prideta do vogala in gre potem gospod naprej, gospa pa pije dol nekaj
časa kavo in šele potem pride sem. Tako pa moram vsakega posebej
voditi v sobo.
(Bolničar odide.)
Zena: Kaj pa je temule človeku?
Brezposelni: Nor je. Nekaj se mu kar naprej sanja.
Veteran: Včasih tudi kaj vidi, kar je res. Res bi lahko prišla oba skupaj.
Zena: Mislila sem, da se morata kaj pogovoriti.
Veteran: Ali se moraš tudi ti kaj pogovoriti? Najprej se usedi.
Zena: Doma je ...
Veteran: Nehalo me je zanimati, kaj je doma. Veš, že spet imam tiste te-
žave.
Zena: Pravzaprav ...
Veteran : Ni te bilo celo večnost. Dobival sem samo še telefonska sporočila,
da imaš v službi težave. Zdaj vem, kakšne so te težave.
Zena: In doma.
Veteran: Glej, ženska nič ne razume. Ne razume, da sem pred dvajsetimi
leti doživel pravo tovarišijo... čeprav sem bil ušiv nemški soldat. In
ta trenutek, ko mi je najmanj do tega, da bi gledal, kako je v resnici
doma, če je sploh še kaj zame, me hoče ta ženska pitati s tem.
Ce bi se po dvajsetih letih vrniti tja, ali pa ko sem se vrnil, ko sem
bil ranjen, so me v tistem času tovariši pogrešali... Bil sem nenado-
mestljiv, pa ne zaradi puške, ampak zato, ker si nihče več ni mogel
predstavljati tovariši je, če je kdo manjkal. Ce je kdo padel, je bila to
nenadomestljiva rana, ki je ni mogel izpolniti noben novinec. Kaj
pa zdaj? Enkrat na teden telefonsko sporočilo. Pa saj ti nič ne očitam.
Take so te stvari zdaj in najbrž jih ni mogoče spremeniti. Življenje je
dobilo krivo podobo.
Glej, sicer pa ... tukaj imam za bolničarja tudi veterana.
(Pozvoni na zvonec.)
Zena: Kaj ti je vendar?
Veteran: Kaj mi je? Najbrž se roka ne počuti dobro, če spozna, da je
odrezana od telesa. In tisti prvi naval krvi... ko se negotovost spre-
meni v gotovost. Zdaj rabim samo še bolničarja.
Bolničar: Niste sami na oddelku.
Veteran: Zdaj, ta trenutek, sem samo še jaz, ker ne verjamem, da gre
komu še tako pasje, kakor meni.
510
Vsi se moramo nekaj pogovoriti. Vidva, kdo od vaju bo zbral toliko
poguma, da bo spregovoril z menoj? Midva z bolničarjem pa o tovari-
šiji! Veteran ste kot jaz in zdaj lahko napraviva zametek nove tovari-
šije, ki se ne bo spakedrala, tako kot so se doslej še vse v tem smrdlji-
vem miru. Dva sva — eden, ki so ga do kraja dotolkli, in drugi, ki jo
je pravi čas popihal. Vse vem, moj dragi prijatelj, ki stoji zdaj tukaj,
me je moril s svojo zgodovino, kot si ga neko noč moril ti.
Bolničar: Vojno so izgubili vsi.
Veteran: Razen tebe ... O, tudi ti si jo izgubil. Klatež si, kot smo mi vsi...
Potikaš se kot ranjen dihur. Vidiš, jaz pa imam dom, ženo, otroka.. .
Poglej tole damo tukaj... To je moja, kako bi rekel... nekakšna žena.
Molčiš, soproga? Molčiš. Z mojim prijateljem se še nista dogovorila,
kdo bo govoril z mano. (Zeni.) Zakaj tako molčiš?
Zena: Kaj pa naj še rečem?
Bolničar: Nisem sam, tudi jaz nisem edini bolničar na oddelku.
Veteran: No, saj to je tisto. Vsak hip te lahko kdo zamenja. Seveda, ko
gre le za nočne posode, ki jih je treba postavljati pod zadnjice, in ne
za življenje ali smrt.
Brezposelni: Kaj pa ima zdaj opraviti to?
Veteran: Saj to je tisto. Nič. In kaj mislita, zakaj zdaj tako noro blebečem
o tem, ko bi se lahko vendar kaj pametnega pogovorili? Saj imamo
še čas. Počakala bosta, da midva z bolničarjem opraviva življenjsko
pomembno stvar. Bolničar, saj veš, da moram na stranišče sam in da
me moraš ti spremljati. Tudi to še ni urejeno. Glej, pa še sonce je
zunaj, napravil bom krog po vrtu in se potem vrnil.
Brezposelni: To je pa res nenavaden način, kako sprejemaš obiske.
Veteran: Vsake pol leta se mi upro vse navadne stvari in si zaželim nekaj,
kar je res. Malo zahtevam od življenja. Bolničar, če ne greš prosto-
voljno, boš pa šel po službeni dolžnosti. Saj veš, da imaš od zdravnika
nalog, da me spremljaš po vrtu, kadar mi to ob lepem soncu pade
na misel.
(Bolničar in veteran odideta):
Zena : Kaj pa zdaj ?
Brezposelni: Bolničar se je maščeval, ker ga je tvoj mož zatožil pri zdrav-
niku. Sicer pa je po mojem sam čutil in če sva hotela to prikrivati,
bi morala večkrat k njemu, ne pa da si to opravljala kar po telefonu.
Zdaj je seveda spravil bolničarja na vrt, da bi izvedel, kje naju je
ta videl skupaj v mestu in kdaj. Saj smo se večkrat srečali, enkrat
celo, ko sva šla v tvoje stanovanje in to zelo pozno ponoči. Nobene
posebne panike ni treba, da bi spoznal, kaj je na stvari, in tudi tvo-
jemu možu nima nobenega smisla prikrivati.
Zena: Ali ga bova zdaj tukaj čakala?
Brezposelni: Kaj pa hočeva:! Govoril bom z njim. Na vseh koncih in krajih
vendar ne morem pustiti tako do kraja zapletenih klopčičev. Navse-
zadnje je le razumen človek.
Zena: Razumen. Saj to je tisto. Nikjer se ne moti, nikjer ne pretirava. Vsa
drobcena ugodja pretehta do kraja in življenje z njim je prava pu-
511
ščava. Kot pri poštevanki, pri kateri veš, da je danes enkrat ena dve,
čez eno leto pa bo zanesljivo desetkrat deset sto in čez deset let sto
krat sto desettisoč. To je tisto. Tako je razumen in brez fantazije kot
pogorišče.
Brezposelni: Za nasprotje tej razumnosti sem zmeraj doživljal zelo zabavne
dni, tako da se mi kar v želodcu obrne, ko se spomnim.
Zena: Čeprav so težave, velike ali majhne, vseeno je, toda zmeraj je vsaj
kakšen kanec neznanega na sporedu, pri tem ne umiraš od puščobe
in tudi možgani se ti ne posušijo v kos presušenega in plesnivega sira.
Kako sem začela sovražiti tiste stene, ki jih je bilo treba prebarvati s
cinkovo barvo, ker je ta sicer mnogo dražja, vendar drži za vse živ-
ljenje — in kar drži za vse življenje, le to se splača. Ta stavek smo
govorili v naši hiši kot pri južnjakih tisto lepo kletvico. Tega ti ne
poznaš.
Brezposelni: Ali sta se zato že takrat pred leti ločila?
Zena: Ne. To je bila spet tista njegova stoodstotna nepogrešljivost, da svoje
kože ne bi tvegal niti za centimeter. Da bi bila za vse večne čase sprav-
ljena v omari in povrhu vsega še skrbno prepojena z naftalinom.
Dan je bil enak dnevu. Nihče na svetu ne bi opazil nikakršne spre-
membe. Ko je večerjal in po večerji lupil še pečene kostanje, je rekel:
»Glej, tegale še olupim, potem bo za nekaj časa konec.« Mislila sem,
da kostanjev.
»Zdi se mi, da je zdaj napočil tisti čas, ko utegnem vse stvari tako
razdejati, da ne bo nikoli nobene možnosti več, da bi se še srečala pod
isto streho.«
. Pobral je svoje stvari in odšel za nekaj let. Ko sem zahtevala ločitev,
se ni oglasil na razpravo, ampak je kratko in malo poslal pismo, da
vzame vso krivdo nase, bilo je sestavljeno kot nabavni obrazec za
kemikalije, ki jih uprabljamo pri nas. Iskal je svojo tovarišijo po pi-
janskih in kvartopirskih omizjih, se šel igralca, umetnika, tam pogo-
rel, se zapil, prišel na Studenec in potem k meni, zdaj pa je tak, kot
da se ni popolnoma nič zgodilo. In prav tako je vso jesen po večerji
lupil pečene kostanje, čakala sem samo, kdaj bo spet popolnoma ne-
prizadeto rekel — to je pa zadnji zaenkrat. Do naslednje sezone me
ne bo. Brezupen, preračunljiv egoist.
Brezposelni: Zelo preudarno. Najprej je preračunal, da se mu bo življenje
sesulo, in si je prihranil kapital v trezorju.
Zena: Saj to je tisto, česar ni mogoče prenesti. Pravočasno se je pojavil s
pretehtanimi in preudarnimi razlogi. Ne več mlada ženska, kot sem
jaz — in to z otrokom .— težko prenaša samoto, in nasedla sem tej
računici.
Brezposelni: Sklenila sta torej pogodbo. Precej mrzlo, toda varno.
Zena: Seveda, saj nima niti malo fantažije. V besedah že, toda v dejanjih
ne — če je sploh lahko kakšno dejanje brez tega. Kolikor je ima, jo
prihrani za tiste svoje veteranske izlete v preteklost. Nikoli ni bilo
nobenega človeškega problema med nama, zmeraj samo tehnični. In
če je slučajno že kateri nastal, se mu je izognil s prav takšno vete-
512
ransko, preteklostno metaforo, kakršno si imel pravkar priliko videti.
Pa ko bi se od nesreče vsaj za dva dni zapil! Kje pa, že ob enajstih
je prišel domov, ker ni tvegal, da bi ga drugi dan v službi bolela glava.
Brezposelni: Skratka, idealen mož.
Zena: Seveda, za tiste, ki znajo živeti v puščavi: tisti prepereli osat, ki še
vode ne rabi.
Brezposelni: Zdaj mi je tudi jasno, zakaj sva zadnje dni prišla midva
navzkriž.
Zena: Vendarle. Najprej me prepričaš, da pri teh stvareh, ki se dogajajo,
ni mogoče ostati miren. Navidez sem bila proti, da bi te s tem še bolj
spodbudila. V resnici sem ti pa dajala globoko prav. Priznam, da sem
nekoliko slabotna, kot je slabotna vsaka ženska, ki ni izrabljena akti-
vistka. Toda rabila sem nekoga, ki bi mi v mojem življenju pomagal
živeti. Ob tebi sem poskušala najti tisti predel življenja, ki ga je ta
človek že v samem začetku tako neusmiljeno zatrl, me pritiral v po-
polno osamljenost... Ustrašila sem se, da bom čez nekaj let postala
matrona, ki je do kraja pohabila svojega otroka, ker ji je pač ostal
samo še ta kos življenja. No in zdaj, ko se je vse to zgodilo, s svojo
gripo postaviš vse na glavo.
Brezposelni: Ali si morda danes prišla k njemu na obisk, ker bi se ti zdel
njegov stil manj nečasten kot moj? Vsaj odkrit je bil, ali ne? Ni se
odeval v puhle fraze kot jaz in ni potem stisnil repa med noge. Ali si
mislila tako ali nisi?
Zena: Dobro veš, zakaj sem prišla sem. Vsaj dokler je v bolnici, sem hotela
prikriti najino razmerje. Priznam pa, da sem za trenutek pomislila
tudi na to.
Brezposelni: Prav si rekla. Gotovo je to, o čemer si govorila, tista vest, ki
naju je združila. Toda ali si pomislila na to, da on otroka ne bo vzdrže-
val, da je tukaj družina in tako naprej. Najbrž si ne predstavljaš, da
bi se želel poročiti s tabo, ne da bi tudi jaz imel otroke. ALI ZDAJ
VIDlS, kako je to popolnoma drugače kot pa tisto prvo veselje nad
lastno pravičnostjo in lastno žrtvijo? Mnogo sem razmišljal zadnje
mesece in marsikje sem spremenil svoje stališče.
Zena: Vse bi pričakovala prej kot to, da boš ti tako govoril.
Brezposelni: No, prav. Sit sem vseh teh igric. Ali nič ne slutiš, kakšne
stvari se tukaj odpirajo? Razen tvojih in mojih slutenj nimam ničesar
v rokah. Vse skupaj je lahko tudi samo domišljija, namreč vsa ta
mogočna intriga. Lahko da sva si jo samo izmislila, da bi kot dva za-
ljubljena petošolca drug pred drugim igrala neodpustljivo lahkomi-
selno ljubezensko igro. Neke slutnje imaš, potem jih začneš napiho-
vati, navsezadnje se spremenijo v morfij, ki mu ne moreš zbežati,
in tako delaš krivico vsem. Nir še dolgo tega, kar sem nekaj podobnega
doživel pri sebi.
Zena: No ja. To je utvara ali pa morfij, če je v pičlih treh mesecih labo-
ratorij tako rekoč vzel hudič. Vse je narobe in drug drugega samo še
sovražimo.
513
Brezposelni: Prav, naj bo po tvoje, da je recimo vse to res, čeprav ni mo-
goče dokazati. Kako pa naj dokažem, kako? Saj nisem tisti vitez, ki
si je iz golega ugodja in ker je bil slep, izmislil, da je hrast njegov
sovražnik, in ga je nabodel na bodalo, ljudje so se mu pa smejali
in povrh je zlomil tudi sabljo. Potem pa ni imel denarja za harakiri,
pa si je moral razrezati črevesje z lesenim kolom. Prijetna smrt.
Zena: Tvoj prihod, potem nova laborantka, nato podtikanja šefu labora-
torija. Ali ti to nič ne pove?
Brezposelni: Prav, pa mi pove. Toda še nekaj je. Kaj pa, če ima pomočnik
direktorja navsezadnje prav, ko se poslužuje tako drastičnih ukrepov,
saj morda z normalnimi sredstvi ne zmore ničesar, sprememba je pa
najbrž zelo nujna. Umazana je, ampak danes najbrž ni več časa za
moraliziranje.
Zena: No, samo na to sem še čakala. Kaj, če ima prav! Ko da se jaz v vseh
teh letih, kar sem tukaj v službi, ne sprašujem istega. Seveda, ti si
jo pogumno pobrisal in ne veš, kaj se je zgodilo v zadnjih dveh dneh.
To veš, da je ves blok z naslado poslušal zaključek intrige o posilstvu,
ki jo je neki hudič sprožil proti šefu laboratorija. Zaključek se je od-
igral v njegovem stanovanju. Bil je zelo glasen, toda to še ni bil pravi
zaključek. Danes se je končalo z naravnim splavom šefove žene. Ze
spet nov mrtvorojenec v tem mrtvaškem svetu.
No, in potem ima seveda pomočnik prav, ko se poslužuje takih ukre-
pov, zaradi katerih so ob življenje še nerojeni otroci.
Brezposelni: Tega nisem vedel.
(Ze precej časa stoji pri vratih bolničar, kot da ju ne bi hotel motiti.)
Bolničar: Gospod me je poslal, naj vas vprašam, če sta se že dogovorila.
Ce se še nista, bo napravil še en krog. Sonca je ravno še za en krog.
Ne zamerite, saj veste, da je to moja službena dolžnost, če sije sonce.
Brezposelni: In to, da kar naprej stojiš pri vratih in poslušaš?
Bolničar : Stal sem v sobi, nisem maral motiti.
Brezposelni: Ali boš zdaj vse to obesil na veliki zvon .. .? Kar daj. Toda
tokrat ne bom šel na policijo.
Bolničar: Stal sem v sobi in nisem prišel do besede. Sicer pa, saj je okno
odprto in prav na tej strani je vrt in sonce. Zadnji krog sonca nocoj.
Brezposelni: Slišiš? Tokrat imam morilske popadke jaz — in ne brez po-
voda, kot si jih imel ti takrat.
(Bolničar gre brez besed.)
Zena: Slišali so naju. Tudi on.
Brezposelni: Naj. Vseeno je. V taki kaši sva, da je vseeno, če ves svet zve,
kakšna je. Pojdi domov, uredil bom z njim. Jutri pridem v službo.
Zena: Ali te nocoj ne bo?
Brezposelni: Seveda bom. Pripravi večerjo za oba. Ničemur se ne maram
več izmikati. V zadnjih dveh dneh sem ti ta dom tako ali tako izbil
iz glave.
Zena: Jaz pa naj zdaj kar bežim! Smešno je, ker nimam zakaj bežati.
Navsezadnje se je on tako vselil vanj...
514
Brezposelni: Tako, kot sem se vselil jaz. Saj že deset let trdim, da smo pri
teh stvareh moški zmerom priskledniki in torej zmerom pristavljamo
samo svoj piskrček. BOLJE BO, DA GRES IN DA SVA PRI TEM
SAMO MIDVA Z NJIM. Ce bojo izbruhi, bojo leteli samo na enega.
Jaz mu nimam kaj očitati in bom prisiljen ostati miren in pač po-
goltniti vse, kar bo že nametal name. Pri tebi je drugače.
(V sobo se vrneta bolničar in veteran.)
Veteran: Ta človek je navaden dezerter. Jaz sem bil časten vojak. Kako
bi ta dva kaj spravila skupaj? Pobegnil sem šele, ko se je svet lega-
liziranih umorov sesul. Sicer pa — zakaj vama to sploh pripovedujem?
Zena: Res, zakaj nam to zdaj,pripoveduješ? Sicer pa moram domov, prav-
zaprav po otroka v vrtec. Tam ne čakajo ... Tukaj imaš .. .
Veteran: Ze vem, že vem, vložene marelice. Ali veš, da se mi je tale kom-
pot priskutil? Preklete marelice!
Zena : Jaz grem. Kaj maraš in česa ne maraš, tega ne morem vedeti, dokler
mi ne poveš.
Veteran: Ce se nekaj v celoti spremeni, se seveda spremeni tudi okus v
gobcu. Pojdi že, pojdi v vrtec.
(Zena odide.)
Torej ti boš govoril. Pa kaj mi nastavlja te marelice?! Seveda, pred
leti sem jih jaz vsadil, letos sem jih pa obrezoval. Najbrž je slabo, če
jih potem takole gledam na mrliški omarici.
(Prime kozarec in ga vrže proti vratom. Potem pozvoni. V sobo pride
bolničar.)
Bolničar, ali imate radi marelice? No, kozarec ni zdržal, ko sem ti jih
poslal. Tukaj ti jih podajam, ko že z najino kompanijo ni nič. Priskr-
bel sem ti udobno, ušivo, mirnodobsko delo.
Bolničar: Slabo ste izbirali, med bolnišnicami...
Veteran: Moral bi v norišnico. Seveda. Počistite tam, nočem jih več gledati.
(Bolničar počisti in odide.)
No, kaj mi imaš povedati?
Brezposelni: Saj že veš.
Veteran: Vem, res je.
Brezposelni: Kdaj se vrneš domov.
Veteran: Zakaj pa tako? Domov? Nikoli. Saj veš, da tam nimam ničesar
več iskati. Ali si že popravil cevi v kopalnici, da se še moj otrok ne
scvre, kot se je scvrl tisti človek tam v bolnišnici. Lahko te uvedem,
da boš v redu oskrboval vso stvar do prve zamenjave. Torej, cevi je
treba popraviti. Potem. . . Hišnica je sitna babnica, pa še goljufa po
vrhu. Pa ne gre zato, da samo goljufa, ampak se pri strankah tudi
baha, kako si neumen, ker si ji nasedel. Manjša soba je vlažna. Vsako
leto jo je treba na novo prebarvati z običajno juboflor barvo. Ne s
cinkovo, predraga je, če jo moraš uporabljati vsako leto. Zemljevidi
po stenah so zoprni. Zmeraj so me spominjali na fronto, na tiste fante,
ki smo jih poklali, in na tiste ženske, ki smo jih posilili.
Z navadno, si razumel?
Brezposelni: Pogovoriti se morava, saj si razumen človek.
515
Veteran: Ne bodi smešen. Ali naj zdaj tista dva stola, ki sem jih prislužil,
odnesem, da bom v bodoče laže sedel v gostilni, ali naj z zida spra-
skam barvo? Vse drugo je njeno, pa če bi tudi bilo moje, bi ne maral
ničesar. Najbolj se mi gnusi ob takih priložnostih, če mož in žena
žagata vsako pručko na pol in parata zavese na dva dela.
Brezposelni: Ali se norčuješ iz mene?
Veteran: Ti se norčuješ. Pravkar sem ti povedal, kako nesmiselno je, ti pa
ne odnehaš. Ce te grize vest, ti povem, da je to neumnost. Ko se boš
dobro vživel, si lahko že ti na vrsti. Lahko se zgodi, da bo potem že
spet mene črvičila ta ljuba vest. Vse to je preveč zapleteno. To je ta
mirnodobski sistem, kjer je neizbežno samo to, da lahko vsak hip vse
zamenjaš z vsem. In to je zmerom huje, ker je že dvajset let ta smrd-
ljivi mir. In že dvajset let ni nihče ničesar tvegal. Kadar me pograbi
ta moja veteranska bolezen, me pograbi samo zato, ker je mir iz dneva
v dan bolj usmrajen. Ne iščem izgubljene tovariši j e zaradi nostalgije,
ampak zaradi zmerom hujše potrebe, da bi vse to ne bilo več tako,
kot je. Ali še zdaj nič ne razumeš?
Brezposelni: Razumem, že razumem, ampak rajši imam ta usmrajeni mir,
kot pa plinske celice.
Veteran: Seveda, mirnodobska podgana si.
Brezposelni: Ti pa živiš v resnici dvojno življenje. Živiš tisto, kar si živel
takrat, toda samo v mislih, in pa to popolno premočrtnost, ker si vse,
kar je bilo v tebi, zatrl. Ne eno ne drugo ni več res.
Veteran: Molči. Takrat je bila tovarišija res tovarišija in dom res dom.
Da boš vedel, kaj je bil dom in kaj dom mora biti, ti bom nekaj po-
vedal. Ko sem bežal iz Nemčije, sem se ustavil v neki hiši, da bi si-
naberačil civilnih cap. Ženska je bila doma sama s petnajstletno
hčerko. Dala mi je civilno obleko, potem pa me je povabila, naj nekaj
dni ostanem, ker so vsakega osamljenega civilista pograbili Rusi in
ga odpeljali v Sibirijo. Ostal sem tam. Punca je bila stara petnajst let,
vendar je pozabila šteti do tri. Ruski vojaki so lahko tri dni po za-
sedbi ropali in posiljevali v mestu, potem pa so vsakega, ki je s tem na-
daljeval, ustrelili sami. Tako so jih v tistem mestu postrelili šestnajst.
Punca je že drugi dan privlekla harmoniko. Poslušal sem jo kot ob-
seden in takrat sem prvič po dolgih letih začutil svet, ki je v tem
času klanja in pohodov po ruskih ravninah splahnel; je pa ždel v
meni kot klop pod kožo. V trenutku je vstala v meni tista izgubljena
preteklost tako silno, da sem bil popolnoma omotičen. Star sem bil
komaj dvaindvajset let in vse to sem navezal na tisto dekletce. Prišli
pa so trije pijani ruski vojaki. Slišali so harmoniko. Mene so osuvali,
njo pa posilili.
Zvečer se je vrnil njen oče. Pobegnil je tako kot jaz. Jaz sem se zabil
v svojo sobo in tam ždel kot muha, ki so ji utrgali glavo. Pozno
ponoči sem slišal na vrtu pod svojim oknom strel. Potem je pela
lopata. Videl sem norega Nemca, ki je hčerki kopal grob. Po vratih
je razbijala njena mati. To je bil najdaljši pogreb na svetu. Preklel
sem Nemce in njihov idiotski čut za čast in ponos, drugače si tega
516
nisem znal razlagati. Ponorel sem do kraja, vdrl sem v kuhinjo in
bi bil zaklal starega, ko me ne bi z nekaj udarci spravil na tla, me
potem posadil na stol in mi ves omotičen povedal:
Cut za čast in ponos. Kdaj smo ga že izgubili. Dvajset let smo pro-
dajali samo spretno zvarjen ponaredek. Nisem storil tega zaradi časti
in ponosa in po krivem me obsojate. Ze od nekdaj sovražim Hitlerja
in vso prusko vojaško navlako.
Tukaj gre za tisti kos življenja, ki bi moral ostati cel. Pa so ga uničili.
Pravzaprav smo ga sami dvajset let uničevali, vedel sem natančno,
kaj počnemo, pa si nisem mogel pomagati. Zdaj se je to dokončalo.
Stvar je prišla do svojega konca. Uničili smo si dom. Tukaj ni mogoče
niti malo goljufati. Vse ali nič.
Smrt je prišla po svoje, preden sem prišel domov. Mrtev človek —
kot je bila moja deklica — ne more nadomestiti živega človeka —
kot je bila moja deklica prej.
To je govoril s sklonjeno glavo in zagrobnim glasom.
Zgodila se je božja sodba. Tudi vi boste umrli in tudi jaz. In obema
se lahko zgodi, da bova mrliča leta in leta, preden naju bodo pokopali.
In strahota bo edinole v tem, če ne bo nikogar takrat, ko bova umrla ...
ki bi naju ustrelil. To se pa lahko zgodi samo takrat, če kdo zaseka v
dom tako rano, kot je zasekana v mojega, in če odteče kri. Dom je
tisto, kar pospravi mrliče iz usmiljenja do njih in iz potrebe, da se
obdrži.
Vidiš, vse sem razumel. Tega v mirnem času ni mogoče več najti. In
zato pazi na hišo, nekaj truda sem vložil vanjo. Ce bi bil docela mrtev,
tega ne bi zmogel. Ti pa daj, dokler ne prideš na vrsto.
Brezposelni: Ne vem, zakaj mi to kar naprej pripoveduješ.
Veteran: Brez vsake zlobe. Enostavno zato, ker prihajamo vsi kot že iz-
gotovljena jajca na dan. Ce poskušaš kaj drugega, si norec. Midva,
no, z mojo bivšo ženo, sva sklenila pogodbo. Drugega tako ni mogoče,
ker je ogenj pojenjal. Vsak jo ima seveda pravico razveljaviti. Jaz
in ona. To je odnos dveh enakih vrednosti in niti najmanjše goljufije
ni pri tem. Vidva pa... rečem ti, tukaj je pomota. Ta pogodba, saj
vem... nobenih pretiranih čustev, ampak samo trdno vez z zemljo.
Ona pa še nekaj več. Pri njej tokrat ni samo pogodba. Hote ali nehote
si pod pepelom razpihal tlečo žerjavico. Moja napaka je bila, da nikoli
nisem vedel, da žerjavica sploh tli. To je zdaj plačilo za pomoč. Za-
čutil sem danes, ko je stopila notri. Ce bi tale bolničar kaj čvekal
ali ne!
Brezposelni: Zakaj pa si šel potlej ven?
Veteran: Vsako slutnjo je treba podkrepiti z dokazom. Neizpodbitnim
dokazom — in bolničar mi je ta dokaz dal, zato se z ženo tudi nisem
imel več kaj pogovarjati. Sicer bi se lahko zaletel in če bi moja slut-
nja ne bila resnična, bi samo kvaril in krčil pravila najine igre. Zakaj
bi tvegal? Bolničar je mislil, da se mi maščuje, pa mi je napravil ne-
precenljivo uslugo.
517
In rečem ti, tukaj je pomota. Ce je. Ce ni, je dobro, če pa je, potem
med vama ni enakih vrednosti. In najbrž je tukaj vzrok vse te ljube
poljubnosti. Iz strahu pred življenjem sklepamo nepravilne pogodbe,
tega med vojno ni bilo. Vsi smo se znebili tega strahu.
Bolničar (vstopi): Ze zdavnaj je minil čas obiskov. Zapustiti morate bol-
nišnico.
Brezposelni: Vse vloge lahko igra z lahkoto: zajedljivca, ponižneža, mo-
rilca, stavim, da ti bo prav ponižno kot kak servilen natakar s prijaz-
nim nasmehom prinesel večerjo, rad bi ga videl, kako to počne. Ima
me, da bi se vlegel tja v tisto posteljo in si pustil postreči z večerjo.
Veteran: Ti boš večerjal doma.
Brezposelni: Res je. Doma me čaka večerja. Grem.
(Odide. Bolničar prinese v soho večerjo.)
Veteran: Da niso spet vložene marelice za večerjo!
Bolničar: So.
Veteran: Prosim vas, odnesite jih nazaj. Razložite jim, da imam nocoj
toliko razlogov, da stresem vložene marelice komu na glavo. Ali ljudje
ne znajo saditi kakega bolj spodobnega sadja ali pa na primer ješ-
prenj .. . (Bolničar odnese večerjo, veteran se obrne k steni. Bolj in
bolj se gosti mrak.)
Bolničar (se vrne): Ali ne mislite večerjati? Ze ves teden buljite v to steno.
Veteran: Saj je vseeno, v katero. Vse štiri so enake.
Bolničar: Torej ne mislite jesti? Tak samomor je brez pomena za stvar.
Veteran: Kaj praviš? Samomor za stvar? Ali že spet noriš? Kdo pa je že
videl samomor za stvar?
Bolničar: Samomor je lahko za stvar. In to je stvar prepričanja, ne pa take
zmede, ko vas pošilja žena k vragu. To je ... beda.
Veteran: Cepec! Ali sem te kar tako snubil prej na dvorišču, da bi po-
stala kompanjona? No, če sem odkrit, je bila to samo moja igra. Am-
pak o samomoru ni bilo govora. Bil sem časten vojak, ti pa si bil
dezerter. Ali slišiš, dezerter! In dezerter ne more razumeti, da se zdi
častnemu soldatu samomor najbolj odurna stvar na tem svetu. Videl
pa sem takele... na fronti... Ni zdržal prvega ognja. Nastavil je cev
na svojo glavo in ... pokopali smo ga kot psa, da bi ne smrdelo na-
okrog.
Bolničar: Seveda, taka prodana vojaška duša tega ne more razumeti —
višjega smisla in resnice. V resnici gre samo za stvar in za prepri-
čanje. (Odide.)
(Dolg premor. Veteran je skoro 'pol noči obrnjen k zidu. Na stropu
gori nočna brlivka, tako da postaja bolniška soba bolj in bolj podobna
plinski celici. Sredi noči prične nekdo v sosedstvu razbijati s kladivom
po zidu. Ni ga videti, slišijo se samo udarci. Veteran se začne preme-
tavati po postelji. Ker tega ne prenese več, pozvoni. V sobo pride
bolničar s kladivom v roki.)
Veteran: Nocoj me že spet budiš — in to s tem kladivom. Ali veš, kaj
želim?
Bolničar: Vem.
518
Veteran: Potem pa nehaj razbijati s kladivom. Kaj pa pravzaprav hočeš
z njim?
Bolničar: Gnus je dosegel svoj višek. Enkrat se je treba odločiti. Ampak
iz prepričanja.
Veteran: Ne čvekaj. Torej ti razbijaš s kladivom?
Bolničar (Molči.)
Veteran: Ali si slišal, da bi rad spal?
Bolničar: Saj ste že vso noč budni.
Veteran: No, pa sem. Zakaj pa zabijaš žebelj v zid?
Bolničar: Ti in tebi podobni so zvozili zemljo v jarek, treba jo je spraviti
ven.
Veteran: Krasno. In to kar s tem kladivom? Zakaj tega ne patentiraš? Lep
avto bi si lahko kupil za ta patent pri dušebrižnikih tega sveta. Pulili
se bodo zanj. Čudovita ideja! Napravi si stojnico in napiši nanjo trans-
parent! Jaz bolničar na kirurškem oddelku, sem izumil sredstvo, s ka-
terim je mogoče spraviti zemljo iz jarka, kamor so jo zvrnile vse svinje
tega sveta, kakršen je veteran, potem brezposelni, njegova punca, ve-
teranova žena in vsi ostali. Kupite, kupite, nerjaveče jeklo!
Bolničar: Svinja, zakaj se norčuješ! Za kak milimeter lahko odstopim od
svojega načela.
Veteran: In kaj je tvoje načelo?
Bolničar: Ta smrad je treba spraviti iz zemlje. Zob za zob, pravi sveto
pismo. Dostojanstvo zemlje je mogoče oprati samo z žrtvami, s svojim
lastnim življenjem. S človeškim življenjem. In le tako se bo vrnila
zemlja v svoj naravni tok. Vsak si izmišlja najbolj cenen izhod in
usmraja zrak prav do zvezd.
Veteran: Že razumem. Ko boš začel spravljati ta smrad iz zemlje, bo mo-
ral človek viseti, da je ne bo usmrajal s petami, ko se bo dotikal te
svetnice. In vsi bi naj služili tebi, ki se boš obesil. Ali pa mogoče mi-
sliš koga drugega?
Bolničar: Smisla še zdaj ne razumeš. Nekaj je treba storiti, tako ne gre
niti za milimeter naprej. Niti za uro, niti za minuto... in to je edino
sredstvo, da se svet obrne v drugo stran.
Veteran: In če le malo odstopiš od načela, lahko koga kar malo s kladivom
po glavi... ? Potem pa ga obesiš kot šunko v prekajevalnico. Sebe
daj po glavi, pa ne premočno — da se ti bo tam nekaj premaknilo,
včasih to pomaga. Kadar mene popade taka bolezen, se zaletim z glavo
v zid, pa se stvar že premakne na pravi konec.
Bolničar: Rekel sem ti že, da se nehaj norčevati!
Veteran: Za božjo voljo, ti misliš resno. Mislil sem, da mi hočeš samo naga-
jati, da bi ne spal ponoči, ker sem ti skuhal tisto kašo pri zdravniku.
Resno misliš. Nehaj, pridi vendar k pameti... To, kar počenjaš že
vse življenje, ne pelje nikamor ... in iz sebe gledaš ves svet in ne vidiš
nič... nič... Vse se je v tvojih očeh spremenilo v tvojo pošastno na-
pako ... ali ne razumeš tega? Pojdi, zgini od te postelje.
Bolničar: Kako je črva strah. Tudi ti si že mrtev, kot je bil mrtev tisto
noč tvoj prijatelj, ki ti je speljal ženo... Z mrliči ni več kaj početi...
519
In premalo zaležejo, da bi odkupili zemljo . .. premalo zaležejo.
(Bolničar odide, na hodniku se spet sliši'zabijanje.)
Veteran: Ta norec bo navsezadnje res še koga obesil. Brezposelni je tisto
noč navsezadnje le imel prav. Viseti je treba, da se človeško truplo ne
dotika zemlje.
Ljudje, ljudje božji!
Ta norec že pol noči zabija žebelj v zid. Ta norec se bo obesil ali pa
bo koga drugega.
(Veteran se z muko splazi do vrat in vpije na hodnik, potem se vrne
nazaj v posteljo.)
Izginil je, norec.
(V sabo pride nekaj osebja: zdravnik in nekaj pacientov.)
Vsi: Kaj je?
Veteran (izčrpan): — Ta norec... se bo obesil... Viseti je treba, da s
svojim truplom ne ponesnažimo zemlje, ker jo moramo očistiti. Naj-
bolj .. . blazna ideja.
Zdravnik: O kom govorite?
Veteran: O rdečelasem norcu, dezerter ju, morilcu, bolničarju... Tukaj je
stal s kladivom pred posteljo in ni dosti manjkalo, da mi ni napravil
luknje v čelo, ko sem mislil, da je to že spet ena njegovih potegavščin.
Zdravnik: Kje pa je?
Veteran: Na hodniku. Zabijal je žebelj v zid.
Zdravnik: Na hodniku ni nikogar. Pomirite se, vzemite tablete in zaspite.
Veteran: Nikogar ni? Seveda ni.. . Zdaj se bo obesil na kakem podstrešju
ali pa bo odri kakega psa.
Zdravnik: Vzemite vendar tablete.
Veteran: Ali je na hodniku žebelj ali ni? V steni? V tejle steni. Malo nad
mojo glavo. Ali se mi je v resnici samo bledlo? Bodite tako dobri,
pojdite na hodnik in poglejte. Ali je žebelj ali ni, ali sem že tako daleč,
da se mi je bledlo?
(Zdravnik odide.)
Zdravnik (se vrne) : Nikakega žeblja.
Veteran: Potem ga že ni dobro zabil. Ali ste pogledali tudi po tleh?
Zdravnik: Seveda.
Veteran: Potem ga je vzel s seboj.
Zdravnik: Nikogar ni in nikakega žeblja ni.
Veteran: Potem sem pa res že hudo bolan. Take bolne blodnje.
520
TRETJA SLIKA
Prizorišče: Skrajno stilizirano, nakazovalo naj hi laboratorij. Visok
podolgovat pult, na njem nekaj epruvet in aparature — v zelo skrom-
nem ohsegu — in nekaj stolov.
OSEBE:
Brezposelni
Veteranova žena
Laborantka
Upravnik
Sef
(V laboratoriju sta šef in brezposelni, vstopi upravnik.)
Upravnik: Gospod inženir, seja bi se že morala pričeti, samo na vas še
čakamo.
Sef: Bodite vsi skupaj tako ljubeznivi in opravite to sejo brez mene.
Upravnik: Ne razumem vas. Danes se bo odločalo o zelo važnih stvareh ...
Sef: O vsem je že odločeno, kolikor jaz vem.
Upravnik: Kako odločeno ...?
Sef: Kolikor nas je v tem zboru, smo vsi samo formalni izvrševalci sklepov,
ki jih pač sprejme nekdo drug ... In sit sem te komedije.
Upravnik: Dejansko nisem vedel, da mislite tako .. . Zakaj ste pa sploh
član tega sveta?
Sef: Zato, ker se brez potrebe zameriš komu, če to odkloniš. 2e dolgo živim
na tej zemlji in vem, kako je. To je samo manevrski prostor za razne
vrste samopašnežev, in jaz takih ambicij nikoli nisem imel. Kakor
veste, sem znanstvenik in najdem svoje zadovoljstvo v tem, ne pa v
takem ribniku, kot je tale svet, kjer bi lahko lovil manjše ribice ali
pa se kar naprej reševal pred večjimi. To je vse.
Upravnik: Slabo bi bilo za vas, če bi s tem pojasnilom opravičil vaš izo-
stanek.
Sef: No prav, to sem pravzaprav hotel povedati vam, da vam bo jasno, da
to vsi vedo. In če že mislite, da je neko pojasnilo nujno, potem povejte,
da sem se naveličal hoditi na pogrebe. Ni malo manjkalo, pa bi šel
še za ženinim. Nič nimam proti odločnim ljudem, ki pametno ravnajo,
proti morilcem pa vse ... Težko jih gledam... Gospod upravnik, ali
ste me razumeli ali ne, morilce zelo težko gledam, posebej če mi morijo
koga v družini, in mislim, da jih vsakdo težko gleda. To je tudi samo
za vas. Na seji pa lahko opravičite moj izostanek s terii, da sem prišel
samo še po nekaj stvari in da se z današnjim dnem začne moj bolniški
dopust. Sem živčno bolan človek, ki v zadnjih treh mesecih ni bil spo-
soben voditi svoj oddelek, čeprav ga je svoj čas ustvaril sam in ga
blesteče vodil dolga leta. Vsakomur se lahko to pripeti — nenadoma
živčno zboli in je res najbolj primerno, da gre na bolniški dopust.
Predstavljajte si samo, da bi tak živčno bolan človek lahko zelo slabo
521
vplival na potelî seje. Živčni ljudje so nepreračunljivi. Nenadoma zgu-
bijo živce in lahko celo koga usekajo za uho. Ali me razumete, gospod
upravnik, ali me ne? Razumite me že vendar in povejte to na seji.
Takoj, ta trenutek.
(Upravnik zgine brez besed in zaloputne z vrati.)
Sef: Ker me ne nameravajo ali pa si me ne upajo sestreliti, me hočejo za-
vezati s krivdo. Kot v kakšni razbojniški tolpi, kjer morajo biti vsi
krivi, da ne bi komu padlo na pamet, da bi izdajal.
Brezposelni: Vseeno ste se preveč razburili in rekel bi, da bi bilo bolje,
ko bi v nekaterih stvareh molčali, če mislite še ostati tukaj.
Sef: Seveda mislim. Sam si zanke ne bom metal okoli vratu, nisem pa niti
s prstom mignil, da bi še ostal. Ali razumete, da je človeku kdaj lahko
vseeno?
Brezposelni: Seveda razumem.
Sef: Moj zakon je bil na robu propada. Ce vsa tovarna svinja po nekom,
potem je ni ženske, ki ne bi tudi sama posumila. To se je hvala bogu
uredilo ... Zena je samo človek, ki za hip nasede, potem pa le verjame
svojim čutom. Toda to še ni bilo dovolj za preizkušnjo. Veliko možnosti
je, da se bo vse to kakor črna senca vleklo skozi najino .življenje. To
je bila njena prva nosečnost in lahko si predstavljate, kakšne utegnejo
biti posledice. Torej .. . mogoče naju je prav ta groza spet do kraja
združila .. . Kdo bi to vedel.
Brezposelni : Ravno tale človek se mora venomer plaziti tod okoli.. . Ze
nekaj časa se borim, da ne bi nikogar več sovražil. Toda tukaj sem
popolnoma nemočen.
Sef: To je res edini človek, ki ga ne morem videti. In najbrž ga nihče ne
mara in je pomilovanja vreden zaradi tega. Najbrž je pravi pekel, če
te nihče ne mara — vendar ga vsak uporablja, prezira ga, pa ga upo-
rablja. Zadnjič na sestanku celice sem videl, kako se je studil pomoč-
niku direktorja, toda naj se mu je še toliko ... najbolj je uporaben
za njegove načrte.
Sicer sem pa pri tem tudi sam veliko kriv. Vem, da je on sprožil tisto
zadevo z mojim posilstvom, zato se najbrž ni mogoče zadržati. To ni
moja krivda, moja krivda je drugod. In če boste odšli, vam bo moja
skušnja lahko koristila. Pozabil sem samo na dejstvo, da je minil kla-
sični sistem, v katerem si običajno nasprotujeta dva tabora. Za tak
sistem sem imel zelo preprosto taktiko. V svinjsko godljo se nisem
maral mešati.. . videli ste, da me sploh ni bilo na spregled iz pisarne,
medtem ko sta se dve grupi borili kot nori. Delal sem svoje delo, se
brigal za svojo znanost, v resnici pa se mi je moje nojevstvo maščevalo.
To ste videli zdaj, ko so mi pred nosom požgali petletni trud. Ni več
dveh taborov, ampak so samo še dobre in slabe rešitve, in vsem moraš
biti pristopen, če hočeš kaj slabšega preprečiti ali kaj dobrega uresni-
čiti. Tako pa lahko danes kdo zbere svoje znanstvene izsledke in si z
njimi hladi glavo na bolniškem dopustu. Kadar so koga obglavili, tedaj
sem bil še bolj samozavesten in niti pomislil nisem, da bom nepogreš-
ljivo na vrsti tudi jaz. Domišljal sem si, da sem izbral najboljšo pot.
522
Nevtralec — doslej je bilo res tako, zdaj pa je najbrž napočil čas, ko
jih prav sevtralec dobi najbolj po glavi. Glejte moj klavrni primer in
zapomnite si ga. Tukaj je moja krivda. Najbrž bi bilo natanko tako
komično, če bi za vse krivil pomočnika in kaj vem koga še, kot tisti
ljubi, tradicionalni Slovenec, ki še za slabo vreme psuje oblast. Imel
sem dobrega znanca, bila sva pravzaprav sošolca, postal je minister.
Večkrat sem zahajal k njemu, še v nobeni družini se ni toliko zmerjalo
čez oblast kot tam. Nihče ni pripravljen vzeti krivde nase. Upam, da se
mi bo tokrat to posrečilo. In tudi vam svetujem to.
In še nekaj, ne zamerite mi, ker nisem mogel na sestanku celice niče-
sar storiti za vas. Nisem branil svojega hrbta. Prej sem vam povedal,
zakaj mi je to bilo nemogoče. Opravil ne bi ničesar. Nekdo je to po-
skušal, pa še do besede ni prišel in na tihem so se mu posmehovali kot
Don Kihotu. In jaz mislim, da je to bilo donkihotstvo.
Ko bi vsaj tisti upravnikov rilec treščili skozi vrata !
Brezposelni: Tega se zavedam. Vse skupaj je bilo že prepozno. Vse bi bilo
treba reševati že zdavnaj prej. Jaz pa sem se šel gripo in potem s
histerično gesto hotel nadoknaditi zamujeno. Hudo je, ker sem se tega
zavedal.
Umaknil sem se zaradi neke čudne stvari, ki jo je zelo težko pojasniti.
Nekega večera se je blizu mene naselil neki človek, ki mi je do kraja
razbil sleherno iluzijo o pravičnosti mojega življenja. Na njegovem pri-
meru sem spoznal, da je bilo to življenje sestavljeno iz samih histerič-
nih gest — kot se je to zgodilo pred dnevi z upravnikom. Zavedel sem
se, da je to iztirjenost in da so vse moje pravičniške geste nad ljudmi
izvirale iz mojega sovraštva do njih. Kako sem prišel v ta pekel, nima
smisla pripovedovati, ker za to najbrž ni nobenega opravičila. Vsak
človek ima svojo grbo iz zgodnje mladosti in je ne sme izobešati kot
nekaj, kar ga lahko opravičuje. Ob tistem mrzlem človeku, ki je bil
še neskončno bolj obseden od te grbe, sem se šele zavedel. Moje revo-
lucionarstvo je bilo na vseh koncih in krajih velikokrat v višji smisel
preoblečeno sovraštvo.
Sef: Ne vem. Morda ste zdaj malo preveč ravnodušni. To niso tako slabe
stvari in to usodo mora vsak dognati. Kdor je ne, se lahko potem
znajde samo še v upravnikovi koži.
Brezposelni: Ne gre za to. Meni se je pripetilo nekaj drugega. Začel sem
si izmišljati sovražnosti, intrige in tako naprej .. ., kjer jih sploh ni
bilo. Tistega človeka, ki mi je tako lepo pokazal moj obraz v ogledalu,
sem celo obdolžil, brez vsakega dokaza seveda, da me hoče ubiti, in
ga celo prijavil na policiji.
Sef: To je seveda nekaj drugega.
Brezposelni: In to se je zgodilo v zelo ndločilnem trenutku. No, to sem
počel že precej časa. Vsaj zadnja leta. In zdaj bom zelo odkrit. Tistega
človeka sem najbrž obdolžil iz nezavednega sovraštva, ker mi je poka-
zal povečano sliko samega sebe. To je bil moj najbolj zasebni refleks.
In umaknil sem se s to svojo ljubo gripo, ker sem začel misliti na to,
da se v tem kaže samo moja privatna reakcija. S tem sem hotel nekaj
523
pridobiti, kar pa ni popolnoma nič zadevalo službe in vseh stvari. Naj-
hujša pri tem pa je bila misel, da sem si vse te stvari izmislil.
In odkrito: Ali niste nikoli pomislili, da je vsa ta intriga, ki jo je pletel
pomočnik direktorja — dim? Čeprav je vsa tovarna že nekaj časa
govorila o tem.
Sef: Dokazov nimam nobenih. Tudi dejstva so taka, da jih ni mogoče opre-
deliti. Najbolj vas bo začudilo to, da je bila edinole laborantka na vaši
strani, čeprav ste odkrili, da je prav ona napisala tisto napačno diag-
nozo, zaradi katere je nastala tolikšna škoda. In to je človek, ki je
zadnjih štirinajst dni kar naprej letal od uprave do direkcije in tako
naprej. Kako naj dokažem to, kar pravite vi? Vem, da je tako.
Brezposelni: Poglejte svoj primer. Prav tako je vse govorilo o vašem po-
silstvu, čeprav ga nikoli ni bilo. Laborantko sàmo lahko razumem,
ženska je in ima vest, ta vest pa je bila prizadeta.
Sef: Premalo jo poznate. Po mojem ni šlo za vest, ampak za poskus ma-
ščevanja nad nekom ali za gnus. Kar se pa mojega primera tiče, pri-
znam, da bi se mi lahko zgodilo — toliko sem bil že na koncu— da bi
me prepričali — ker so to govorili vsi, da sem jo posilil v nezavednem
v stanju, seveda če ona sama tega ne bi zanikala.
Brezposelni: Seveda je zanikala. Ampak verjeli ji niso. Trdili so, da ste jo
na nek način podkupili. Toda stvar je utihnila šele ob splavu vaše
žene. Ljudje so se zgrozili nad posledicami psihoze, ki so jo ustvarili
sami.
Sef: To je res: Toda še naprej razgrevati zadevo bi bilo po tem brez pome-
na. Vseeno je, če doženemo resnico — ker bo vse skupaj le teklo po
tisti poti, ki je določena, pa če je ta pot identična z resnico ali pa od
nje oddaljena za sto svetlobnih let.
Brezposelni: Toda meni ni vseeno.
Sef: Zdaj vas sploh ne razumem. Menda se ne nadejate, da boste ostali
tukaj, če doženete resnico.
Brezposelni: Seveda se ne.
Sef: In kaj boste potem z resnico? Ko jo boste iskali, boste zanjo potratili
živce in dušo. Potem je pa seveda konec s tem življenjem.
Brezposelni: Ali me še zdaj ne razumete? Ali se ne spomnite, kaj sem vam
pripovedoval v začetku?
Sef: Seveda se. Toda bodiva si na jasnem. Tisti najin začetek je bil prej
nadomestilo za spovednico. Nekomu mora človek povedati svoje naj-
bolj skrivne misli, pripoveduje pa jih zmeraj ljudem, ki so v podobnem
položaju kot on sam.
Brezposelni: Gre preprosto za to, da se vprašamo, kaj sem jaz. Vi to na-
tanko veste in vedeli boste tudi, kako je potrebno ravnati naprej. Jaz
tega ne vem. In človek lahko samo ob drugih preverja, kaj je, ne pa
sam ob sebi.
Sef: S temi stvarmi se nisem nikoli ukvarjal. Povedal sem že, da sem živel
samo za znanost in nekoliko tudi za družino.
Brezposelni: Toda od tega je popolnoma odvisna moja usoda, ne glede na
to, da so me že treščili iz službe. In vsa preteklost in vse, kar je bilo
524
doslej, kar je danes in kar bo jutri, je zelo natančno seštevanje raču-
na. In napake je treba poslati k vragu, ne pa iz njih delati kreposti.
Sicer pa imate prav, seveda samo toliko... z modrovanjem ne bom
prišel nikamor, razen v labirint zmedenih dejstev, ki jih nikakor ne
bom mogel razporediti. Pustiva to in se raje dostojno posloviva.
S čim se boste ukvarjali na trimesečnem dopustu? Boste odšli v zdra-
vilišče?
Sef: Tole trapasto znanost bom vzel s seboj, da ne bo videti, kot da se
predajam samo sebi. Ukvarjal se bom z ženo. Pet let je dolga doba
in v pičlih treh mesecih bo težko vse nadoknaditi. Ampak poskusil
bom vseeno. Postal sem abstrakten idiot — in če se iz mene še da kaj
narediti, bom to naredil. Ce nič drugega, bom postal še večji abstraktni
idiot, saj jih navsezadnje ni tako malo. Poskušal bom prekositi samega
sebe.
Laborantka (vstopi, obadva molčita): Ali lahko pomijem epruvete?
Sef: Lahko.
Brezposelni : Mislil sem, da ste tam za pričo. Na tej sodni obravnavi.
Laborantka: Komu sem pa še potrebna — razen tem epruvetam?
Sef: Pomijte jih vendar.
Brezposelni: Mislil sem, da se z mano sploh ne boste pogovarjali, pa sem
zvedel presenetljivo novico, da sem že kar začel dvomiti v njeno
resničnost.
Laborantka: Zakaj ste tako mislili? Zame se je vse obrnilo na dobro. Za
vas pa ne.
Brezposelni: Zdaj vas pa jaz ne razumem. Saj sem vam vendar onemogočil
kariero.
Laborantka: Oh, saj res. Zelo težko me je razumeti. Zdaj imam spet svoje
delo in ni mi treba delati, česar ne maram. In še nekaj, gospod šef.
Ali sem jaz kriva, če je nekdo razpihnil tiste modrice na moji roki v
tako nemogoče stvari? Kdo se je spomnil vsega tega? Gospod uprav-
nik, ki zmeraj rije po blatu in ki na zraku ni zadovoljen. In če ga
je kolega treščil skozi vrata po stopnicah, je imel zelo prav. Jaz nisem
kriva in privoščila sem mu, ker me je napravil za hudobno natolcevalo.
Sef: Prav. Vse to vem. Sem pa na dopustu in vseeno vam še lahko rečem:
Najbolje je, da se že enkrat lotite svojih epruvet. Zdaj je že tako ali
tako vse skupaj vseeno.
Laborantka: Tako. Vi greste na dopust in zdaj je seveda vse skupaj vseeno?
In vseeno vam je seveda, če mi nekdo ustvarja sovražnike, ki jih jaz ne
maram? Ne vem, rada se razumem z ljudmi, ker je tako bolje. Ce je
to napak, sem se pač napak rodila.
Tudi vi ste ravnali napak, ko ste samo še tulili name in me metali iz
pisarne, in vsi so ravnali napak, vsi, ki so to počeli. Tudi gospa. Ce
bi bili malo pametni in bi se malo potrudili z menoj, kot se je potrudil
gospod kolega, bi se hitro naučila tistih nekaj obrazcev. Tisti, ki je
predel štreno, pa bi že spet imel dolg nos.
Sef: Ali vam jaz ustvarjam sovražnike?
Laborantka: Ce pa ne pustite, da bi pojasnila.
525
Sef: Prav, pojasnili ste.
Laborantka: Ali mogoče mislite, da mi je bilo zelo prav, ko sem morala
biti laborantka? Kako se motite vsi skupaj. Ce bi ne hotela, bi zaradi
tega, ker ne bi upoštevala potreb, letela iz službe.
Znašla sem se med dvema kamnoma. Na eni strani ste me popolnoma
onemogočili vi, na drugi strani pa so me silili v to. In če ne bi pristala,
bi se prav tako slabo končalo. Saj pravim — z eno samo izjemo.
Kako pa si naj potem pomagam z družino in s svojim zapitim pesni-
kom, ki ne zmore drugega, kot da mi dela eno samo sramoto s svojimi
škandali. Pesmi kuje in jih recitira po oštarijah.
Brezposelni: No, to je pa novo zame. Ali ste potem zaradi tega držali z
menoj ?
Laborantka : Ne.
Brezposelni: Potem pa sploh nič ne razumem.
Sef: Jaz grem na bolniški dopust... toda za slovo vam povem, da tega,
kar zdaj govorite, niti slutil nisem. Bil sem prepričan, da ste mi bili
podtaknjeni.
Brezposelni: No, ali vidite? Moj strah, da je to bila namišljena igra, je
bil upravičen ...
Sef: Se zmeraj ne. Ona je res nedolžna, je pa vprašanje, če je nedolžen
tudi tisti, ki jo je poslal. Toda rekel sem, da me vse skupaj prav nič
ne briga. Pozdravljena. Midva se še vidiva. (Laborantki.) Midva morda
tudi, toda ne tukaj. Veste, kje stanujem, pa se oglasite. Ali pa, če vam
bo prekleto dolgčas, pridite za kakšen dan v zdravilišče, moja žena bi
vas rada spoznala.
Brezposelni: Dobro, povejte mi že vendar, zakaj ste bili takrat za to, da
ostanem, če ne zaradi tega, ker sem vam poskušal pomagati.
Laborantka: Nič mi niste škodovali. Rada delam tisto, kar znam, in nimam
nobenih drugih ambicij. To je za frklje. Delam, da se preživim. Sebe
in družino. Saj sem že povedala. Sicer pa je res vseeno Najbrž bom
res že morala pomiti te epruvete.
Brezposelni: Vi nekaj veste. Nekaj ste mi zamolčali in vsi okoli mene se
zadnje dni vedejo tako, kot da vedo nekaj o meni, česar sam ne vem.
Na dan z besedo.
Laborantka: Nekega dne me je klical šef laboratorija in že spet kričal
name. Povedala sem mu, da mi vi pomagate... on pa me je nahrulil,
da slepec še nikoli ni mogel voditi slepca. Rekla sem mu, da znate, in
on je rekel, da ste novinec kot jaz.
Brezposelni: Dajte no. Malo prej ste mi povedali, da to sploh ni bilo važno.
Na dan z besedo.
Laborantka: Ali moram res povedati? Gnus me je obšel, zato nisem mogla
molčati. Ženska sem. Na tistem sestanku je bila proti temu, da bi vi
še ostali, najbolj .. .
Brezposelni: Ona?
Laborantka: Da, ona.
Brezposelni: No, vsaj to bi si lahko prihranila.
526
Laborantka: V tistem hipu me je obšel tak gnus, da sem pozabila nase in
na vse. In nihče si vam tega ni upal povedati. Tudi ona ne.
Brezposelni: V zadnjih dneh je nastopila zima in čutil sem jo. Vedel sem,
da se bo nekaj zgodilo, nisem pa slutil prav tega. Toda tudi to mi po-
staja počasi razumljivo. Vi je ne razumete, jaz pa jo počasi pričenjam.
Nekoč mi je nekdo pripovedoval čudne sanje. Nisem vedel, da jih bom
kdaj lahko uporabil zase. Sanjalo se mu je, da je gledal, kako so ne-
koga streljali. Ko se je oni začel krvnikom zvijati iz rok, je priskočil
in ga pomagal držati, da so ga bolj zanesljivo zadeli. Potem pa je še
zavpil nanj: sošolca sva bila in že takrat si delal vse napak. In prav
je tako!
Ali zdaj razumete?
Laborantka: Vse bi razumela, samo tega ne, da za dejanje iščete razloge.
Brezposelni: Saj vas jaz tudi nisem razumel, ko ste se potegnili zame. Mo-
rali bi mi povedati svoj vzrok. In ta vzrok je za vas in za vaše dejanje
razumljiv. Kaj, če je razumljiv tudi za njeno?
Tiste sanje pomenijo, da sem tudi jaz počel vse napak. In ko je to te
meljito spoznala, se je najprej zgrozila, potem jo je groza minila in je
rekla, da je prav, kar se mi dogaja.
Laborantka: Prav. Jaz vsega tega ne vem, toda vsaj molčala bi lahko.
Brezposelni: Ustrašila se je svoje lastne slabosti, da bi še vseeno lahko
poskušala najti most do mene — pa je raje razrušila vsako možnost.
Zavezala se je, da ni več poti nazaj.
Laborantka: Vsi jo obsojajo zaradi tega in zaradi prejšnjega življenja tudi.
Brezposelni: Hinavci! Potuhniti bi se morala in kot kakšna smrklja kje
za vogalom lizati svoj med. Ali ne razumete, da ne gre za ta kos
medu? Ko bi šlo zgolj za to, bi tega ne storila.
In kdaj je to bilo?
Laborantka: Predvčerajšnjim. Vam ni šef nič povedal?
Brezposelni: Pravzaprav je povedal tako, da ni nič povedal. Rekel mi je,
da so bili vsi proti meni razen vas. V resnici pa je bil to salomonski
odgovor, ki sem si ga jaz razlagal takole — vsi proti meni razen seveda
gospe kolegice, kar je samo po sebi razumljivo. Ni treba posebej ome-
njati. Ah seveda, to je bilo na tistem ilegalnem sodišču. Danes so samo
še formalnosti.
Laborantka: Bila je dostojna, to je treba priznati. Toda upravnik se je
obnašal tako, kot bi se na primer obnašal Kolumb, ko bi stal za topom
pred Indijanci in bi eden od njih mirno stopil k njemu — belemu bogu
— mu primazal zaušnico in prav tako mirno odšel. Toliko časa je go-
voril in ponavljal svoj nezaslišani in skrajno nemogoči primer, da ga
je pomočnik direktorja opazoval s studom, ki ga sploh ni maral zakriti.
Ko je bilo te packarije dovolj, je gospa kratko in jedrnato rekla, da
je vse tisto popolnoma nevažno, pač pa da je predvsem važno to, da vi
razbijate delo celotnega kolektiva. Da ste sicer dober delavec, da pa ste
tak človek, ki bo zmeraj zakuhal kaj nemogočega in da z vami ni mo-
goče delati. Sodu je bilo izbito dno in pri tej formulaciji je tudi ostalo.
Sef je molčal. Bilo ga je sram. Videti je bilo, kot da se na vso moč trudi,
527
da bi nekaj rekel, pa ni ničesar izdavil iz sebe. Potem ga je pomočnik
z dolgo in ljubeznivo govoranco poslal na bolniški dopust. S tem je
našega šefa spravil v obup; že je začel nekaj mahati z rokami, potem
pa je do kraja obupan sedel na klop in do konca buljil samo še v eno
točko. No, kaj bi še pripovedovala o sebi, saj nima smisla. Utišali so
me, ne da bi spregovorila en sam stavek, potem pa smo se razšli. Zma-
goslavje je prevzemalo samo upravnika. S pomočnikom vred smo šli
molče vsak na svoj konec, poparjeni, kot bi nas kdo polil z vrelo vodo
in nas za vselej oskubil.
Brezposelni: In kako lahko po vsem tem trdite, da je bilo tukaj vse to
namerno? Ona je opazila resnico in vedela, da sem že velikokrat storil
kaj takega. Ni minilo niti pol leta, ko mi je neka ženska o podobnem
primeru rekla: Ali je bilo tudi pri vseh drugih dosedanjih službah s
teboj tako?.. . Zmeraj sem spletel kaj takega, zmeraj je bilo popolno-
ma nehote in posledice so bile včasih tudi hude. Za druge. Ljudje, ki so
se prej razumeli, so si zdaj skočili v lase ... in kaj bi vam še naprej
pravil. Na tistem sestanku je spoznala, kaj je z menoj — da sem iztir-
jenec, ki kljub veliki volji in prizadevnosti ne zmore v tir.
Morda je bila njena sodba še hujša. Najbrž me ima za poniglavega
intiiganta, kakršen je tudi njen mož, kar ji moram vsekakor pojasniti,
da ni res.
Laborantka: Jaz pa vam povem, da se od vsega začetka niste motili, da se
motite zdaj.
Brezposelni: Oh, saj vam najbrž ni treba še enkrat pojasnjevati, da sem
še do nedavnega živel pri njej, da mi je v zadnjih dneh z izgovorom,
ki se mi še sumljiv ni zdel, za nekaj dni odkazala gostoljubje. Takrat
je seveda oklevala in sva vse te stvari prežvečila skupaj. Reševal sem
samo križanke iz dneva v dan, rešitev je bila pravilna, edinole križan-
ka je bila gola fiksna ideja.
Laborantka: In kotel, ki je eksplodiral — ali je tudi to vaša fiksna ideja?
Brezposelni: Nič ne razumem. Kotel sploh ni važen. To je le eno izmed
polj v križanki, ki sem jo začel, si jo izmislil, in hvala bogu, da je šel
k hudiču samo kotel, ne pa tudi kdo od delavcev. Ali ne razumete, da
sem s sumom, ki sem ga vrgel šefu v obraz, povzročil, da je prepovedal
vpeljati vas v delo? Kar sem delal, sem delal zaradi te svoje negoto-
vosti, ki je žal postala resnica, skrivaj. Rekel nam je, da vas ne mara
gledati vse življenje v laboratoriju, tudi če se boste priučili, boste kar
naprej vohljali. On pa je navajen, da ima v kolektivu prijatelje in ne
vohljače. Ali zdaj vidite, kaj se mi vali na ramena? In jaz sem tako
noro stikal za resnico vsega tega povsod drugje, samo tam ne, kjer bi
bilo treba. Pri sebi.
Laborantka: To, kar ste ugotovili, je bila resnica, kar se pa greste zdaj,
je na robu norosti, to je vse. In povem vam samo to, da si ne delajte
nobenih utvar zaradi nje. Ženska sem in vem samo to. Tudi ko bi bilo
vse to res, kar si zdaj tako noro mečete v glavo, tudi ko bi pri kotlu
pocrkalo sto ljudi, ne bi ženska nikoli naredila vsega tega zaradi po-
slovne poštenosti, vsega tega, kar je ona storila vam. Privaten razlog
528
je imela. Sama bi prav tako ravnala. Vi še zmeraj upate, da se bo dalo
kaj urediti, jaz pa vam povem, da se ne bo dalo. Da je to storila iz
privatnega nagiba in da ste imeli z vsemi svojimi opozorili prav. In
če bo poštena, bo to tudi priznala. Zdaj pa imam tudi jaz tega dovolj.
Kar vem, vem, in nič me ne zanimate z vašimi osebnimi resnicami, ki
jih morate odkrivati za vsako ceno. Sicer pa — poglejte skozi okno,
vsak čas bo tukaj, končali so svojo pogrebno slovesnost in vprašate
jo lahko sami, jaz se pa tukaj ne bom lotila nobene druge stvari več
razen te pomivalke. Za moje življenje mi zadostuje.
(Vstopi žena.)
Brezposelni: Ali imaš odpoved zame?
Zena: To boš že še dobil. Upravnik si je prihranil to pravico, da si bo
vsaj malo potolažil svoje prašičje samoljubje, in ker je upravnik, ve, da
sam ne boš prišel ponj o, in ker te misli cvreti o posameznih določilih
in o odškodnini za nekaj bodočih mesecev, ki jih je izposloval pomočnik
direktorja, jo bo imel še kakšno minuto pri sebi in se bo ves čas na-
slajal na tistem odstavku, kjer piše SKLEP in potem še OBRAZLO-
ŽITEV. No, njegova naslada bo dvojna — nad tekstom in nad tem, da
te s čakanjem cvre na olju, in prinesel ti jo bo sam, da si bo še ogledal,
kakšen učinek bo vse to naredilo nate. Klavec. Včasih so klali prašiče,
zdaj pa so prašičji rilci klavci.
Brezposelni: Videti je, da je za vsakega užitek, kadar požene komu nož...
Zena: V hrbet... si mislil reči. Ali ne?
Brezposelni: Vseeno kam. Nekaj bi te na zaključku tega še rad vprašal.
Pravzaprav bi ti rad nekaj pojasnil. Ne bi želel, da bi si te stvari
preveč napak razlagala.
Laborantka: Ali naj grem ven?
Zena: Saj ste že celo uro tukaj. In ženske niso molčeče. Vi pa sploh ne.
Opravljajte svoje delo naprej, ne pustite se motiti. Saj vam je gotovo
izpuhal že vso dušo.
Brezposelni: Prosim te, pojdiva nekam, kjer bova sama.
Zena: Iz tovarne ne smeva, ker je še delovni čas, zanima me pa, kje bi
tukaj lahko bila sama.
Brezposelni: Prav, ostaniva, meni je vseeno.
Zena: No, prosim, kaj si pretirano napačno razlagam? Pojasni mi!
Brezposelni: Včasih mi kdo tudi kaj pove, čeprav vsi okoli mene molčite
kot grob. V resnici si sodila huje, kot je bilo res.
Nima smisla, da bi slepomišila, oba veva, za kaj gre in tudi za vse
posledice.
Zena: Potem pa povej, kako sem sodila.
Brezposelni: Motila si se. Popolnoma ne, ampak v nečem, kar je zelo važno,
si se le. In ker si se tam, daješ vsemu popolnoma drug pomen. Ko sem
prišel sem, sem bil pri pomočniku direktorja in po tem, kako me je
sprejel, sem si prav lahko ustvaril sodbo, da se je šušljalo na vseh
koncih in krajih. In ko me je čez nekaj časa znova poklical, ni bil prav
nič zadovoljen z mojim znanjem na delovnem mestu. Danes si to lahko
razlagam kot njegovo značajsko potezo, takrat sem pa to usklajal s
529
tem, kar se je govorilo, in prirejal vse dogodke in dejstva tej psihozi.
Da bi ti še enkrat razlagal podrobnosti, je nesmiselno. Lahko mi
verjameš, da je bilo tako.
Zena: Saj ti verjamem. Pa zakaj mi vse to pripoveduješ?
Brezposelni: To vse je bila zmota, huda zmota, ki je nisem zakrivil popol-
noma sam — moje nagnjenje do tega in moja preteklost, življenje in
kaj vem kateri hudič, no, tak sem, zmeraj se mi bo kaj pritaknilo in
zmeraj bom nasedal nekakšnim občutkom, ki me varajo, toda zaradi
tega nisem intrigant, ki bi si vse to namerno izmislil, samo da bi s tem
kazal svoje pavje perje pred samico. Ne imej me za takega otročaja in
takega bedaka, kajti samo tako si lahko razlagam tvoj nastop na zad-
njem sestanku, ki je za nekaj časa odločil o moji materialni eksistenci,
seveda pa tudi dokončno o najinih odnosih.
Ce me imaš za norca, kar najbrž tudi sem, lahko. Toda ne imej me za
pokvarjenca. To nisem.
Ne prosim te nobene milosti, ker je stvar dokončna, kajti tudi z nor-
cem take sorte, kot sem jaz, najbrž ni mogoče živeti. To sem nekoč
že slišal, toda ne delaj me pokvarjenca. Niti pred seboj niti pred
drugim. Ker to ni res in ker je to v zadnjem času najbrž edina stvar,
ki si je nisem izmislil.
Laborantka: Veste kaj, nehajte že. Ze prej mi je hotel dokazati, da si je
vse izmislil. In stokrat ni res. Sklenila sem, da bom molčala, ker me
vajine zadeve nič ne brigajo. Zdaj bi pa rada povedala obema ...
Zena: Pomivajte epruvete. To je vaš posel.
Laborantka: So že pomite. Da bi pa ne govorila, tega mi ne morete prepre-
čiti.
Dva dni po tistem, ko ste bili pri njem, saj ste tisti dan uničili toliko
epruvet kot nikoli doslej, je poklical mene. Govoril mi je o vsem, kako
je treba delo v laboratoriju razširiti, in ker so potrebe nujne in ni
čas, da bi za to dobili takega človeka, ki bi ga bilo treba uvajati, je
izbral mene, ki sem se v desetih letih gotovo morala kaj naučiti.
Na koncu mi je rekel, naj delam popolnoma samostojno, ker pozna
odpor izobraženih ljudi do neizobraženih, ki pa imajo zato boljši čut
za prakso. No, in ko me je takrat šef odvlekel od aparature, sem se-
veda spet bezljala k njemu. Vidite, mi je rekel, da sem imel prav, vi
kar tako delajte dalje. Ali ste se že lotili resnejših analiz? In ko sem
mu rekla, da ne, je začel prav zvito kimati z glavo in mi rekel, da
moram s tem začeti čim prej, ker človek le tako ne zaostane. Delal
se je, kot da ni zadovoljen z menoj, ker nisem že prvega dne začela
pri strehi. Dobro ga je bilo razumeti z vsem njegovim obnašanjem, da
me bo odstavil, če se ne bom držala njegovih navodil. Bila sem obu-
pana, ker sem vedela, da sem trojanski konj, potem pa je prišlo vse
ostalo. Vse to je zame dovolj.
Zena: Zame tudi. O tem sploh ni nobenega dvoma. Ce bi ne bilo tako, bi
letel šef in še marsikaj bi se naredilo, tako pa je prišlo do kompromisa
in le pomočnik je dosegel, kar je hotel.
Brezposelni: Morda pa je tako mislil iz nevednosti.
530
Zena: Pomočnik ima vse podjetje v malem prstu. O tem sploh nima smisla
zgubljati besed. Bilo je namerno in ti si nisi ničesar izmislil, jaz pa
tudi ne. Za to imam še druge dokaze, ki pa o njih ne bom nikoli spre-
govorila.
Upravnik (pride): Ali še zmeraj perete umazano perilo?
Laborantka: Se zmeraj. Ne mislite, da ste mi naklonili milost, ker me niste
odpustili. Bila sem pri advokatu in ta mi je povedal, kar mi je pač
povedal. Ce že vse drugo, kar je neizpodbitno res, ne bi veljalo, po-
tem se ne bi smeli tako brezvestno igračkati z ljudmi, kot ste se z
menoj.
Upravnik: Pazite, kaj govorite. To je hudo obrekovanje.
Laborantka: O, saj pazim. Tega človeka ste odpustili, ker je prišel resnici
na sled. Zdaj delate iz njega bolnega norca, ki ima kar naprej fiksne
ideje. Tu se vse neha. Priznam, da bi mi bilo še pred časom, če ne bi
vsega tega skusila na svoji koži, popolnoma vseeno.
Upravnik: No, in kaj ste takega skusili? Dali so vam možnost, da napre-
dujete, in to brez potrebne izobrazbe. S svojo nemarnostjo nam nižate
proizvodnjo, mi pa vam iz golega človekoljubja vse spregledamo. To,
kar počnete zdaj, je umazano. Vi bi morali dobiti tole polo, vi prav
tako ...
Laborantka: Oh, samo človekoljubje vas je. Doživljala sem pa tole, ko že
sprašujete: brcali ste me iz kota v kot. To je ta vaš proletarec in de-
lovni človek! Tako imenovano družbo imajo v zakupu vaše sorte ljudje,
ker je edina vaša lastnost brezobzirnost in intrigantstvo. Potem pa še
zveze in prijatelji. Kotla, ki ga je razneslo, ne bo nihče plačal, ker
je jasno, da nisem kriva jaz, ampak tisti, ki me je postavil na to mesto.
Kaj pa naj ta proletarec, ki ga imate vi in vsi vam podobni zmeraj
v ustih, počne, če se slučajno ne bi tako končalo, kot se je? Na cesti
je in še črno packo mu nalepijo na hrbet, da s ceste nikoli več ne zaide
kam drugam kot samo še v jarek.
Toliko vam pomeni proletarec — vam vsem skupaj ! Vam gre za lastni
vamp in za neverjetno samoljubje, gospe ne vem zakaj, gospod ko-
lega, če lahko danes še tako rečem, pa kar naprej stika za neko osebno
resnico, ki je zanj usodna in tako naprej.
Svinjarije, ki ste jo napravili, pa ne mečite na nikogar, ker je zmeraj
dim, kjer je ogenj. Sem komunist, da več ne pomnim od kdaj. Ampak
ker proletarec nikoli ni bil in nikoli ne bo v vašem klanu, je še ko-
čevski medved bolj zaščiten od njega.
Upravnik: Zapomnite si, kaj ste govorili, vi... vi, vsi, kar vas je tukaj, bi
morali dobiti tole (maha z odpovedjo v rokah), saj še ni prepozno . ..
(Odvihra.)
Brezposelni: Zdaj mi je pa še odpoved odnesel.
Laborantka: In če ne bi odkrili, da sem napako napravila jaz, bi pa šef
letel po stopnicah, in če ne bi kar naprej soglašala, še teh cunj ne bi
smela več držati v rokah. — Moj mož bi še kar naprej pisal pesmice,
pa čeprav bi crkavali od gladu, vi pa bi iskali svojo osebno resnico ...
(Upravnik privihra nazaj.)
531
Upravnik: Tukaj jo imate! (Vrže pred brezposelnega odpoved.)
Brezposelni: Ali ste jo že imeli pripravljeno? Neverjetno ste pohiteli...
Zena: Gospod upravnik, to, kar je ženska povedala, je res. Zelo mi je žal,
ampak tako je . ..
Upravnik: Zelo vam je žal, da je tako? No, prav. Ali vam je torej tudi žal,
da ste zdaj vi šef laboratorija? Ali vam bo tudi žal, če ne boste več?
(Odide.)
Brezposelni: Torej to je cena . . . Spodnesla si ga. Kaj si se pa potem šla
z menoj?
Zena: Raje se vprašaj, kaj si se ti šel z mano. Spodnesla pa nisem nikogar.
Bivši šef gre na pomočnikovo mesto, ko se vrne. Pomočnik je generalni
direktor, generalni direktor pa je dal ostavko. Gre tja, kamor spada.
Brezposelni: Jaz grem pa tudi tja, kamor spadam.
Laborantka: Pomila in počistila sem vse. Ali lahko zdaj grem?
Zena: Seveda.
Brezposelni: Kaj sem se šel jaz s teboj? Zahtevam čisto preprosto pojas-
nilo, dolžna si mi ga.
Zena: Do prvega boš še v službi, časa je še dovolj.
Brezposelni: Dobim torej zamenjavo, v službi in tudi v zasebnem življenju.
Tvoj mož bi umrl od smeha. Najbolj čudovit razplet, kar sem ga kdaj
koli doživel. In jaz sem mislil, da sem fantaziral. Edino, kar ste mi
govorili, je to, da lahko še naprej verjamem v svojo zdravo pamet.
Ali se ti lahko zahvalim za to milost?
Zena : Nobenega vzroka nimaš, da bi me lahko žalil.
Brezposelni: Zakaj pa je zdaj vse tako, kot je, čeprav to ni bil izrodek
mojih možgan? Mislil sem, da si zato glasovala proti meni in seveda
... to mi moraš pojasniti.
Zena: Nisi tisto, kar sem videla v tebi, pravzaprav nisi tak, kakršnega si
se kazal.
Brezposelni: Torej igralec, ki si je vse izmislil, da bi te z nabreklo ple-
menito navidezno gesto na koncu pojedel. To nisem, to je zdaj jasno
in dokazano.
Zena: Pozabil si, da imaš opravka z izjiušeno žensko, ki ne da bi vedela,
kaj hoče, ve, kaj se godi... To je bolj važno. Mislila sem, da imaš
nekaj v sebi. Nekaj, kar moraš brzdati, da si ne polomiš nog. Tega v
tebi sploh ni, do iste mere si preračunljiv kot moj mož, samo da on
pri tem ne goljufa. Igral si človeka, ki ga vse z dušo in telesom pri-
zadeva, in že laborantka je ugotovila, da tisto, kar zadeva samo tebe ...
osebna resnica, prevlečena v napihnjen plašč prizadetosti pred vsem.
Ko si se šel gripo, sem videla, da ni šlo za previdnostni korak, ampak
da si preprosto ohromel. V resnici si cinik. Nikogar nimaš rad, še
sebe ne.
Kruto si me ogoljufal.
Pri tebi sem se vezala na nekaj človeškega, česar sploh ni bilo. Ce pa
je kdaj le morda bilo, je skopnelo kot sneg. In ko sem te začutila s
celim telesom, je ugasnila sleherna iskrica, ostal je samo še grenak
okus v ustih.
532
Izzval si me in morala sem ti to povedati. Ne ponižujem rada ljudi in
če bi bilo po mojem, bi v tvojih očeh raje ostala umazana jaz, kot pa da
si vrh vsega moral poslušati vse to — in to prav zdaj. Toda drugače ni
bilo mogoče ravnati.
Brezposelni : In zdaj me sovražiš.
Zena: Ne, indiferentna sem. Zadnje strune, ki so še ostale v meni, si po-
trgal — kot če bi stopil slon v trgovino s porcelanom.
Brezposelni : In zato si me spravila iz službe.
Zena: Ne, ne prav zato, toda razumi vendar, da je nemogoče, da bi še
ostala skupaj. Zelo sem se mučila s tem, toda drugega izhoda ni bilo.
Ni hujšega, kot če ti nekdo, ki ga ljubiš, igra ljubezen in strast in
poklicnega spreminjevalca sveta.
Brezposelni: Morda je bilo v začetku tako ... zdaj najbrž ni več...
Zena: Ne varaj samega sebe. Ta tvoja obsedenost, da si vse izmišljaš, je
zadosten dokaz, da v resnici živiš drugje... Ko bi ne bilo tako, bi
te v resnici prezirala ... tako pa ni vzroka. Mislim, da je najbolje,
da se do prvega pogovarjava samo še o poslovnih stvareh.
533
ČETRTA SLIKA
Prizorišče: Podstrešje (isto kot v prvi sliki).
OSEBE:
Ч
Brezposelni
Dekle
Rdečelasec
Gospodinja
Miličnika
(Brezposelni leži na divanu. Dani se. Nad stolom je sklonjen rdeče-
lasec in trdno spi. V soho stopi dekle. Ko zagleda okrvavljenega rdeče-
lasca, krikne in plane k vzglavju brezposelnega. Brezposelni se pre-
budi.)
Dekle: Moj bog, mislila sem, da je tebe. . .
Brezposelni : Kaj pa počneš tukaj ? ... Kaj pa počnete vsi tukaj ?
Dekle: Ves je krvav.
Brezposelni: Kdo je krvav?
Dekle: No, ja ... morilec.
Rdečelasec (se zgane na stolu): Ja... jaz sem morilec. Ves dan sem hodil
po mestu. Bil sem celo pri kosilu in nihče se ni zmenil za kri na moji
obleki. Hodil sem, da bi me prijeli, a tudi na milici me niso in so mi
rekli, da je pust že mimo. Seveda, kar sem počel, tega ne dela noben
morilec, vsak se skrije.
Sem sem prišel zato, da boš priča. Ti edini si verjel, da bom to storil.
Sel boš z menoj na postajo in boš pričal, da je res, kar govorim. Ali
razumeš? In ker že dve noči nisem spal, sem zaspal kar na stolu.
Brezposelni: Tudi meni ne bojo verjeli. Saj imaš že izkušnje.
Rdečelasec: Potem pa prosi to dekle ... naj gre ona.
Brezposelni: Prosim te, pojdi ...
(Dekle se obotavlja, nato pa le gre.)
Rdečelasec: Hotel sem narediti samomor, a mi je tisti tvoj prijatelj pre-
prečil. Tako se je pa še slabše končalo. Toda nekakšen konec je moral
priti. Ko sem zagledal pred seboj truplo tistega dekletca, sem se zbu-
dil kot iz dolgoletnih sluzastih sanj. Dolga leta nazaj ...
Svet se je razklenil in v trenutku sem ga spoznal — takega, kakršen
najbrž v resnici je, in na takem nisem imel več kaj početi. Peklu ni-
sem ušel, čeprav sem se vse življenje otepal. Peklu ne uideš.
Brezposelni: Res ne.
Rdečelasec: Spomnil sem se tistih sanj. Kaj sem delal v šoli, da sem zme-
rom napravil vse napak? ... In kaj je bila moja šola?
(Vstopita dva miličnika in obstaneta pri vratih. Rdečelasec stopi k
brezposelnemu in mu ponudi hlačni pas.)
534
Rdečelasec: Zveži mi roke, saj vidiš, da si ne upata blizu.
(Takoj, ko jima rdečelasec pomoli zvezane roke, miličnika planeta in
mu natakneta lisice.)
Prvi miličnik: Gospodična je prosila, naj vam povem, da se bo vrnila, ko
odpeljemo tega človeka. Bilo ji je zelo slabo.
(Odidejo. Brezposelni si v umivalniku umije ohraz. Potem sede nazaj
na divan. Dekle se vrne in sede na stol, kjer je prej spal rdečelasec.)
Dekle: Kaj vse se godi na tem svetu? Kakšen pa si?
Brezposelni: Zadnje dni sem si privoščil nekaj veselja, na katerega sem
bil skoraj pozabil.
Dekle: Iskala sem te, pa te nikoli ni bilo. Vse sem izvedela.
Brezposelni: Od veterana?
Dekle: Da, od njega. Ustavila sem ga jaz.
Brezposelni: Ali je triumfiral?
Dekle: Ne, bil je prej pobit.
Brezposelni: Verjamem. Tudi njegove napovedi so se uresničile in zdaj je
videti, kot da ga prav nič ne mika, da bo zdaj on sam postal eden
nadomestnih delov, da ga vsa ta igra že na smrt utruja. Mene tudi,
toda druge igre ni, živeti pa je treba. In res je zmeraj teže, glej, še
tak veteran, kot je on, se ne more prav navaditi nanjo. Toda druge
igre res ni.
Dekle: In kaj boš začel zdaj?
Brezposelni: Nadaljeval.
Dekle : Dokler bo tako, ti lahko pomagam, ne gre mi slabo.
Brezposelni: Tudi to vem, ne vem pa, ali je smiselno. Ce te grize vest, je
to noro, ker pri mojih polomijah nima nihče razen mene nič zraven
— ali pa ves svet. Za gotovo pa ne ti, veteran ali njegova žena. Vem,
da se boš jutri poročila in nesmiselno bi bilo, ko bi zdaj zaradi česar-
koli še hodila sem. To ti kar tako povem, ker se bom težko ubranil
temu samotarstvu, ki ga bom zdaj vsaj nekaj časa moral živeti. Nič
ne pomaga, to je edini izhod.
Kakšen človek je?
Dekle: Ali me moraš prav zdaj spraševati to?
Brezposelni: Seveda ne. Je pa brez dvoma moje nasprotje. Človek si pač
zmeraj zaželi nasprotje tistega, kar je bilo prej, potem pa ugotovi,
da je isto in da ni nobene razlike. Poznam žensko, ki je to spoznala
in je potern ravnala kar pametno ... Samo da živi malo dalj kot jaz.
Oh, moja ljuba gospodinja me je zalotila doma ...
Gospodinja (vstopi): Odkar ste tukaj, je zmeraj kaj narobe: miličniki,
krvavi moški, polomljene noge... tisti strašni človek — sem že mi-
slila, da je vas ...
Brezposelni: In ste se ustrašili za najemnino?
Gospodinja: Kaj pa si vendar mislite o meni.. .
Brezposelni: Nič, toda k sreči v zadnjih dneh nisem vsega pognal. Imel
sem modroslovni tečaj s samim seboj. Duhovne vaje. Veste kaj, sko-
čite s tem denarjem v trgovinico in kupite kave. . . moje srce jo tako
zelo potrebuje ... pa bomo vsak po eno kavico ...
535
Dekle: Moram domov, saj si lahko misliš, da imam mnogo opravkov.
Brezposelni: Seveda. Toda poenostavila jih bova.
Gospodinja: Kdo je bil oni strašni človek?
Brezposelni: Eden òd mrtvih vojakov, ki jezdijo tukaj pod poveljstvom
vašega moža po strehi vsako noč — in je po neumnosti do danes ostal
živ in se je šele nocoj zvrnil s strehe. No, tale mrtvi veteran je padel
s strehe in je dokončno umrl. Vi pa — lahko bi bili tako dobri in bi
prosili svojega mrtvega moža, naj zame osedla konja, ki je zdaj brez
jezdeca .. . Saj ob mojem brkljanju za resnico ni drugega mesta zame!
Dekle : Jaz grem, povedala sem ti že, da se mi mudi in ... ne vem, kaj bi še.
Gospodinja: Kakšno kavo, gospod? Mleto ali ne mleto?
Brezposelni: Kuhano, prosim.
(Obe odideta. Brezposelni nekaj časa sedi, potem plane pokonci in
steče po stopnicah. Vrneta se oba: dekle in brezposelni.)
Brezposelni: Veš kaj, to kavo boš pa še popila. Premislil sem si. Neumno
bi bilo takole jahati z mrliči, se ti ne zdi? In še neokusno je povrhu.
Poglej, tukaj je pismo. Lepo napiši naslov ali pa boš to pozneje na-
redila! Sedi tja za mizo in piši!
Dekle: Mislila sem, da se ti res ne blede več, pa se ti še bolj. Kaj naj
pišem?
Brezposelni: Piši. Najprej naslov. Zapomni si, da je treba svojim sovraž-
nikom — tudi takrat, ko jih pošljemo k vragu — napisati DRAGI.
To je fraza, ampak tako se dela. Torej piši:
Dragi !
Jutri ne bom prišla na poroko, ker se bom poročila že danes. Oprosti.
Bolje danes kot jutri, tako mislimo ženske. Poročila se bom s člove-
kom, ki je postal tako votel, da je za poroko najbolj primeren — in
bova dolgo brez vsakih drugih problemov uživala srečo zakonskega
življenja. Niti malo ti ni podoben, je popolnoma drugačen, kot si ti,
ki si pust, dolgočasen . .. tako kot je zdaj on. Samo da njega poznam
že dalj časa in vem, da ne bom nič tvegala. Kaj pa tebe lahko piči,
še ne vem.
Si napisala?
Dekle : Saj bo mislil, da sem znorela. Tako pismo.
Brezposelni: Pa še resnično je povrhu.
(Konec)
539
1.
pojdite s poti ljudem ki jih ne marate
in izognili se boste neprijetnostim
veselje v domačem krogu
horoskop
po dolgih letih obleganja, kar je ostalo. Zaman iščeš mrtve. V ohlajenih
topovskih ceveh že raste plevel. Zidovi so prešli v meglico. Poslednji naskok
za smešno vstopnino. Prazno je vse. Prostori so se preselili v prazno. Pete-
linji zmaj je votel brez repa in para. Jalovost straši z lupin, ki so nas
obranile.
Kako smo le mogli preživeti ta stoletja! Kako smo se utrjevali z marljivo
vzrejo nasprotnikov! Kako dobro se nam je godilo, govoriš. Govoriš uprt
v sonce, zasmrajeno z gnilimi pristaniškimi vetrovi, kraljevsko naslonjen
na braniku termitnjaka, razletenega v nič.
Samo ostanki so ostali, kosti že oglodane, tvoje kosti, kraljica moja. Iz
tvojih pomij že poganja trava in nešteti romarji so popisali tvoje stopinje
s svojimi imeni, poljubi mrtvemu svetu.
Bodi poljubljena reka in trst! Tudi moje ustnice so mrtve, a nimam imena,
da bi ostal kamen na kamnu, samo privid, oprt z nekaj tonami žitaric in
mesa in z drugim, z rekami krvi. O, nosna cesta na sever, cesta na zahod
in res, tudi cesta proti rodnemu kraju. To bi moral vedeti! Ali tega nisi
vedel?
Kamen mora biti hrana razumu, da si tako pameten, ko ješ ta kamen.
Dobro je biti kamen na kakšnem visokem in odprtem prostoru. Misel tedaj
nekaj zaleže, da pomolčiš, pokažeš z roko, in levica ali desnica imata vso
nekdanjo in prihodnjo veljavo. Pogled zaobseže ves kraj in čas, vladar, ki
si bil tod s svojo vladarico dne tega in tega devetnajsto oseminšestdesetega,
kakor je zabeleženo v knjigi obiskov.
Na mestu tem se je izognil človeškemu blatu. Resnična neprijetnost. Zakaj
bi porabili to steklenico? Pomisliti je treba, zakaj bi rabili to steklenico, in
izognili se boste neprijetnostim. To je preprosto zaradi tega, ker so te lutke
napačno poučile o izločilih, pa še zdaj prav ne veš, koliko je stolp brez ure.
In spet navzdol po stopniščih nasproti vrvežu, ki ga prikliče štirinajsta ali
katera druga ura. Ne, tu ne bi bil pastir brez čred, brez Alp, brez gozdov!
Tu ne bi živel po smrti s temi ribami, v oklepaju školjke.
Ladje čakajo nosne in otovorjene po vsem svetu. Sla bi v Thüle, kako je s
tistimi bombami, dasi ideal varuje vašo obutev. Per un sonno tranquillo,
per un riposo perfetto, per un momento felice il materasso a mole con la
lana, morbido, elegante, moderno, climatizzato, igienico, consistente, econo-
mico, pratico, sempre in forma in spet caffè hag, to je vredno videti. Intim
deodorant fem-kleen. Lancaster cream. Sensibilità. Extrasensibilità. M' è
passato con veramon. Chi ha detto che c'è un limite a tutto in mnogo
oblakov pod nami. Morje.
Skoraj ni več slišati človeških obrazov. Glasovi so se povzdignili v nad-
zvočnost in hrum civilizacije poslednjega stoletja. Nikoli ne dohitijo, ki
540
zaostajajo v zaostanku. Tukaj je nekaj drugega. Svet, v katerem si, postane
koridor. Po ozkem grlu se stekaš. Vse ima pomen vsega. Nič nima poseb-
nega pomena. Besed ni več. Kamen in voda požirata črke, nekoč razbrane
v tvojih očeh, kar si mi govorila meglena, neprebujajoča se sfinga, ki si
mi zamolčala imena rodov, ulic, cipres in drugih ptic, zaudarjajočih po člo-
veški mrhovini. Po mrtvem kanalu. Njegova obala si. Razpadki lesenih in
živih rib. Zato v njegovem dnu broneni krik prekletim.
Prihajajte lepi, prihajajte z lepimi ali grdimi obrazi, tako bi svet obranili
in vrnili besedo. Ničesar zavreči. In utišati to nadglasbo mesta, v kateri se
ne slišiš govoriti sebi. Strmi so bregovi naselitev, a ubiti se ni vredno.
Vseeno, čeprav ničesar ne veš in se komaj kaj obnese in se vse, kar se le
obnese, enkrat zopet spridi. Zaman iščeš obalo in mrtve lupine drugih
bitij. Lepo bo treba od tod. Dajla vaju čaka.
Prisluhni, ljubi moj ! Slišiš, zaradi tega se od nekod oglasi godba na pihala.
Pihalna godba irske garde. Slišiš? Živela Irska! Živela Slovenija! Dobro je
tako, kakor ti želiš. Po dolgem presledku zopet ritem. Prej beg pred njim,
potem pomirjajoča aritmetičnost in spet preglasni mir, blaznost velemesta.
Pojdiva, hitro pojdiva od tod, ljubi moj!
Kje pobiraš to igrivost, to nenadno razposajenost? Nikoli ne vem, kaj do-
življaš, kakšne so tvoje misli. Vseskozi me je strah. Moj bog, ali ti bo pustil
svet živeti!
In zapustila sta to staro mesto, imenovano novo, kakor doslej in pozneje
druge kraje sončnih jugov. Upam, da bosta še prišla. Pri nas je res lepo.
Da, tudi Slovenci prihajajo, precej jih pride, kaj pa mislite. Dosti jih je,
ki imajo dosti denarja in še preveč. In mislita si, da bi res prišla kakšno
drugo zimo, ko imajo hoteli popust. Tako bi si lahko privoščila drage hotele,
ampak potem pravi kreten: Vendar ne bomo trdili, da so Slovenci narod.
Vsi smo mi eno. Saj veš, kako! Neuničljivo je vprašanje: zakaj ga nisi po
gobcu! Vprašanje, ki ti ne dopušča. Sem naju ne bo več, dokler ne najdem
odgovora.
Ali nikoli.
2.
Prazna je hiša. Ni treba misliti, da tod postajajo ljudje s svojimi spačenimi
leti. Smetarke ni več. Eden od naših vhodov ne vodi nikamor, ampak zme-
raj stopi kdo tudi tja. Kar glejte si, tu noter odhajamo, sem nas spravijo,
kadar se kdo ohladi. Tja je odšla smetarka, ni vredno, ničesar ne bom govo-
rila, vem, pravite, nora, ampak sonce vabi na smeh in na pot proti južnim
zidovom, kar mislite si, podobna sem svojemu spremljevavcu, res je ogu-
ljen, tu in tam je res brez dlak, ne morem vam pomagati, ne bevska več,
sramujte se, da ne boste sprožili kamere, ali pa se vam ne zdi vredno, da,
to so mandeljni, samo to besedo poznate, dobri, dobri, da, dobri, dobri, so
ali pa niso dobri,
prav takšni ste, prav tako se ozirate v dno neba, kjer stražarji razpenjajo
svoje mreže, na drugem dnu pa je crknjena mačka, že nekaj dni, nekaj ji
541
je bilo in plesali ste okrog nje, kakor okrog velikega odkritja, v spomin
si zapisujete položaj njenega telesa ali trupla, ki ga je že zapustila smrt,
hip nato so spet zanimivi odvrženi povoji, ker so tako lepo krvavi in začuda
sveži, ampak ljudi ni, vse se s časom obrabi, spet sem bila v tistem prekle-
tem bunkerju, zadnje noči se večkrat znajdem tam in zakaj mi misli tako
vztrajno ponavljajo to »zadnje«, vsiljujejo mi neko povezovanje te besede
s tistimi vrati brez izhoda, opominjajo me s pomočjo te besede, kar mislite
si, ne bom umrla in sploh mi ne sledite, četudi ste prišli lahko zaradi mene,
četudi s skrajnim naporom, kajti obtežilo vam je ude in se komaj premi-
kate in bi kar obstali, kar priznali bi si, kako ste prispeli do cilja, a ne spra-
vite še drugega kakor to »nora«, neumna si, tukaj je cilj človeškega, beri
tu ali tam, vse se ti zdi enako brez povezave, če nočeš, ne beri, ne spoznaš
me tudi, če, in ni prav nič pomembno, da gledaš drugače, da gledaš z nečim
za bregom,
gledaš neiskreno kakor te plodove, ki jih drobiš s kamenjem in se, smešno,
kamenje drobi, a jedrca so grenka, s priokusom spomina na drugačen
okus, v neki preteklosti, če gledaš z nekim pomislekom in je sonce takšen
prijazen cekin, hladno sicer, a smehljajoče, dopoldne ob večnih zidovih, pod
pinijami, ki jih vznemirja morski veter, prinašajoč novo zimo in vlago, dež
proti večeru in spet naslednji dan spomine nanj, kakor na eno od obeh
cipres na poti pred Dajlo, vendar že poganjajo bilke izpod pepela prejš-
njih trav, dasi ciprese ne bo več in bo padla tudi druga, počasi se prebujajo
oljke in se kak mladenič kakor vsa prejšnja leta še vedno pogovarja z
morjem, vsega še ni povedal lepi mladenič svoji ljubici, svoji nezvesti
zvestobi, a dolge so ure očitkov, prekinejo jih le prisotnost drugih in lju-
bica počaka, vajena te zanesljivosti, čez hip bosta na drugem kraju spet
sama, kajti ona je povsod in njega srečuješ na vsakem koraku, iz leta v
leto, dolgo bo mlad in lep, dolga bo njegova starost na tem dvorišču, ki
zaudarja po mrhovini, okuženem s tem zaudarjanjem, še kamen zaudarja
po človeškem razpadanju in sam razpada, zrak in voda, samo prst je videti
trdoživa in nesmrtna, ta se nenehno obnavlja pod prsti rodov, prst s prsti
živih, žito in trta, ribe in oljke, grobovi, obala, nasičena z odpadki poletnih
obiskovalcev, s crknjeno mačko, z nagnitimi algami in s črno smolo, ki
se lepi na kamenje, na lepo oprano kamenje in školjke, zapuščeni, strgani
podplati, mnogo podplatov, podplatov brez ljudi, odslužene stekleni-
čice iz plastičnih mas od raznih olj za sončenje, raznih čistilnih
sredstev, drobne, mrtve spužvice, podplatov na poti za Dajlo, ki jih leno
sprejemajo vase obrežni valovi in spet odrivajo, jih puščajo na suhem in
spet prihajajo ponje, ne da bi jih odnesli, pridejo po obalo, ne da bi jo
odnesli, ampak nevidno le obirajo njene marmorne kosti, ampak le odkri-
vajo temelje starih zidov, spodnašajo legla škorpijonov in izvabljajo po-
slednje plačilo za tisočletni dolg življenja, jug potemni nebo, da prične
drobiti svoj mokri zdrob, še eno zatišje med temi poslednjimi nočmi, zatišje
pred grobom, naj vas pošteno prestraši, ne, bilo bi bolje, da vas ne bi zani-
malo, da vas ne bi preveč in nikar se ne trudite,
hitro bežite proč od teh reči, še živi ljudje, najbolj podobni strahovom, ali
ne davijo s povsem običajnimi kretnjami, s povsem vsakdanjimi, povsem
542
brez vidnega nasilja, kakor pogoltnejo zalogaj, v pljuča potegnejo dim, ali
ne zakoljejo z desnico, dvignjeno v pozdrav, z besedo, ki mogoče pomeni
nekaj drugega, lahko bi kričali, vpili na pomoč, lahko bi se razlegalo daleč
naokrog, lahko bi kričali, kakor da bi bili potopljeni v vodi, samo valovi
bi se razlegali, šum, ki pa bi bil tišina, tišina, ki bi bila neslišna, neslišnost,
ki bi bila odsotna v vaši zavesti, zavesti, ki bi se je zavedali samo kot dotik
končnosti, dotik preminulosti in bi vas zmrazilo in bi pljuskalo do
vseh vaših vlaken in bi vas zadušilo in povsem ohladilo, če se dotiku ne
bi nikamor mudilo in se ne bi umaknil iz oči, iz pogleda, okusa in vonja, iz
zraka, s konice prstov, iz sna, iz pomnjenja dolgih let, iz vonja po bom-
bažu in celuloznih vlaknih, vonja po strojnem olju, utrujenih in klecavih
let, vse življenje zazidano do cilja, z edinim begom v blaznost, nič ne zale-
žejo lepe besede, prihodnost, odnosi, nevera te stara, ukrivi hrbet, skriven-
či usta, besedam zapre usta, nabrekne žile, uniči živce,
ne prihajajte gledat ne poslušat šepeta morja, trave, besed, razpadajočih
zidov, omalovaževati sveta, kakor je, postavljati vikendov na obalah po-
slednje resnice poslednjega nesmisla, streljati galebe, jutrišnji dan, zavest
o človeku, o njegovi vzvišeni moči graditi svet, bogatiti svet, plodni zaje-
davci, odvračajte poglede od smradu resnice, pokvari se vam tek in spokoj-
nost in jara nadutost v sušnih letih skotenih buržujev, ki se pošteno potite
pod ljubim soncem, vsi bedni od nenehnega pehanja, da bi se dokopali do
tod, in vedeli ne boste, kaj je to, ničesar vam ni treba vedeti, kajti so še
druge reči, na drugačen način dostopne, na drugačen način napolnjujoče
čute in zavest, zavest o polnosti zavesti,
še ste tu, nočete se spustiti v samoto, ampak tičite tu, na poslednji obali,
nočem se spustiti v samoto, ampak tu zadevamo drug ob drugega, buon
giorno, buon giorno, ali pa nič, la gravitazione non ti tiene in piedi, stai
sempre a testa in giù, si, ves čas se oglaša radio, ves čas se glasi, od jutra
do noči, o, nobena postaja, nekaj daljnega, nenehno tuljenje in zavijanje
vzdržuje strah, ta poslednji branik, ki te zadržuje na tem preostalem ko-
ščku, zavija in tuli in kdaj pa kdaj se razpoči, razkolje se in zazija tisto
daljnje kopno, razširi se za hip, pokaže se s pesmijo, z nerazumljivo, grozečo
besedo, s polnimi usti črk, pomenov, in spet ugasne daljni svet, planet v
neznanem osončju,
kakor se vrneš, padeš tja, utripljejo še živa mesta, ladje plovejo v nebo in
se spet vrnejo, ribiči stikajo po zanikrnem zalivu, a jim bo zadoščalo to
jutro, ulov jim bo pripravil zadostno poldne, zanesejo se, mirno zaupajo
bivajoči nemožnosti, zato so molčeči in se ne ozirajo dosti na tujca, ki pri-
haja z denarjem nakupovat obalo in mir,
tod se širi poslednjič, tudi otroci se rodijo tod, mrtvece odnašajo nekam,
nekateri to vedo, lahko bi vprašala, ampak to me še ni nikoli dosti zani-
malo, sploh me ne zanima, ne bo me zanimalo, nikoli me ni zanimalo, sploh
se nisem za to rodila, ničesar ne vem, z desetim letom in to je bilo, kakor
da bi bilo že öd vsega pričetka in se vleče do konca, ti stroji, ti nesrečni
ribiči, koliko kilometrov tkanine, nekoč sem se spraševala, koliko kilome-
trov sem natkala, koliko sem že natkala, koliko bo vsega, do kod pridem
543
po tem traku, do katerih mest, do kakšnih ljudstev, do katerega konca ne-
bes, do katere zvezde, koliko in kolikokrat,
iz neštetih tankih vlaken	^
neštetih grmičev ki niso jaz
trak ki ni jaz
stroji, ki niso jaz
vse to samo poganjam napeljujem vežem
podiram in popravljam in začenjam znova
ženem naprej prisilim
trak tok reko cesto
da gre pod menoj
da jo puščam za sabo
neštete poti steze
kakršnih je nešteto vse povsod
kakršnih je nešteto vedno manj
še tu se vdira prst pod avtomobili, travo mineva veselje po rasti, a se bo
obdržalo, nastajale bojo oaze, puščave bojo obljudene,
obdržalo se bo dosti dalj kakor ta dan
kakor teh nekaj mesecev do poletja
in potem do jeseni
še ostale zraven do naslednje zime in naprej
mesec za mesecem
leto dve
veliko ne bo
naj sije sonce, naj lepo sije sonce, pihlja veter, pada dež, pada sonce,
zvezde na lesketavo gladino zemlje, prah z rimske ceste na to trepetajočo
ploskev rodne prsti, ribnega polja, ribne matere, maternice stvarstva, var-
stva in utripanja, utripanja in ljubezni, čas, teče, čas, leta utrujenosti, po-
čitka, leta zagnanosti, obupa, klecanja in poleta, kaj bo ostalo od te službe
poteku sveta, kaj bo na koncu ostalo v tej roki, če je to roka, ki služi svoje-
mu deležu, kaj vemo, kakšen je njen delež, v čem, česa, in ali je sploh roka
za to, da drži nekaj v roki, ali so prsti za to, da nekaj oprimejo, mandelj,
oguljeno pasjo kožo, tega prijaznega, na pol že mrhovino, ali samo še
prst
bo nežno vdirala skozi razpoke
ki jih bo odpirala trohnoba
nežno bo padala v tej poslednji ljubezni
na telo brez oblačila oblačila
brez kože kože
brez mehkega tkiva mehkega
na črne koščice poslednje ljubezni
544
če je roka roka
če je noga noga
vse kar je
je vse kar je
roka ni roka sehi
roka je roka ustom
glad jo imenuje
žeja jo imenuje
kaj je roka če ni roka sebi
kaj je vse kar je če ni vse vsega kar je
kaj so lasje svoji roki
mandelj mehkega tkiva
kože žlez
dlak
srh slap biti
komu ali čemu so noge noge, ki so vsa leta tekale okrog strojev, ki so zate-
kale in odtekale po neznanih poteh v daljne dežele, proč od tod, na zahod,
na jug, na srednji vzhod, dokler se niso ustavile, dokončno,
komu ali čemu so
kaj je vse vsega
kaj ga povezuje
kakšen vse vsega
kakšna pajčevina
razpeta v vse smeri
jok od hiše do hiše
dokler se ne ustavi
glad gladu
otroka otrok
jok joka
smeri smeri
ves vse
dokler se ne ustavi mehka pot tkiva
kakor ura z razmetanimi kolesci
rok in nog čolničkov
ki tkejo mehko božanje prsti
prstov
preostalega
nog preostalega nog
rodne prsti v nerodno maternico rok in nog
las slapov
prta rimskih cest
545
dokler se ne ustavijo
ne padejo s tečajev
dokler ne padejo v plamen poslednje ljubezni
dokler ne planejo puščave obljudenih oaz
dokler ne planejo v plamen poslednjega plamena
vztrajni glas daljnega planeta, glas, ki je brezobličen, ki ga včasih podre
površje kaosa in razprostre pred sabo planoto s travami, s pesmijo in spet
ugasne,
trave trave kakor trave
travnate trave
rahločutne neskončne
zelene pesmi šumeče
zeleni požar v mojih očeh
rt Dajle in trave
zeleno sonce in morje
tiha
zelena smrt in rodna maternica prsti
čolnički odletujejo od ročice do ročice
veter odpira zeleno zev
zeleni prt odeva zemljo
smrt porasla s travo
z zelenimi lasmi
s prsti
z mlekom in mehkobo sonca
z jutrišnjim dnem
z jutrišnjo smrtjo
moje oči so korenine sonca
moje telo je njiva njegove prsti
o noč
spusti se na to dobrotljivo presnovo
in spet odgrni orošeno mehkobo vek
čas poti tja in nazaj
čas jutra in večera
obotavljivi čas posedanja in motnih krikov
dolga mučna budnost
čas za umreti
dolgi mučni čas
ozrite se, odvrnite se, pustite vse, kakor je, nič vam ni mar, odidite priza-
nesljivo, jedrca pogrenijo, spomin pogreni, kamenje se drobi pod prsti,
poti so vlažne, prši na Obrežje plesavk, drobno sonce prši na Kristalni
zaliv, umakniti se bo treba pod kap, ne boste vedeli, kje ste, kje stopicate
546
na mestu, tod vas doleti poguba, če ste stopili skozi črke, skozi razpoko, ki
je nenadoma zazijala pred vami, in ste se znašli sredi morja, med visokimi
valovi, a za vami se vzdigujejo cikloni in ste otrpli v grozi, oblil vas je
pot, da vas je zazeblo, stresete se in že je izginilo, daljave ni več, njenega
odsevanja, nebo se oglaša, nevihta prebiča Zlato polje, zdaj sta Starec in
morje zaprta v žepu, ploha gre mimo, pride še dekle, ki joče na ves glas,
roke pa so prazne in nimajo kaj, ali kaj drugega, tako kakor stopam jaz
iz svojega čela in se znajdevam v drugih prostorih, dolgo govoreč molče,
premikajoč ustnice, ki se nikamor ne premaknejo, nobenega glasu ne bo,
nobene neme govorice, nobenega obrisa, nobenih skalnih ust, kalupov iz
pepela in lave, nobenih votlih, bronastih iluzij, smešnih v svojem mraku, in
kakšne so črke na zadnji strani, kakšna je zadnja stran besed, stavkov,
kakšna smešna razvalina na drugi strani, kakšna nepotrebnost, da onemiš
od razočaranja, kdo pa te je silil pričakovati, ljubiti, kakšna smešna zapre-
padenost, kakšen beden videz, kje je tukaj duh sveta, ki te je gnal sem,
kam je izginil, ali pa je to, ali pa je to, ali pa je to, ali pa je to, takšen je
svet, začetek in konec sveta, glej si ga, takšen je začetek in konec, ali tega
nisi vedel, to bi moral vedeti,
nebo se je spustilo s svojimi vodami, knjiga sveta se je zaprla, nobenega
pobega, nobenega izmika, nič vesoljskih ladij, nič sanj, iz katerih se je moč
zbuditi, vse je na svojem mestu, vse ostane, kakor je, knjiga sveta se odpira
in zapira, prevrača se v vodi, voda jo obrača na vse načine, lista jo naprej
in nazaj, povsod je začetek, povsod je konec, knjiga sveta se raztaplja v
vodi, do nobenega dne ne pride, ves čas je na dnu, gnete se v sluzasto kepo,
raznese jo v vse smeri, in ko se nebo spet vzdigne, si v istem vseprostorju,
zate ni več neba ne zemlje, nobene poti ob dolgih dajlanskih zidovih, no-
benih neobljudenih zalivov, nobene Pinette v daljavi, nobene Dajle, nobene
sreče ali nesreče ni zate,
ni te
ni te obala med nebom in zemljo
ki se počasi osiplješ onkraj
v nek drug prostor
v katerem te ni
ni vas dolgi sprevodi mladih trav
ki vas priganjajo letni časi
in spet preganjajo
v kraj kjer vas ni
ni te moja ljubezen
ki si bila nekje
v nekem daljnem ptostoru
v nekih drugih razsežnostih
in se izjokala
ni vas pota
dolga pota od konca do tod
ni vas misli
ni te sonce
547
ni te dan in noč
svetloba in tema
ni te čas
ni te nič
brez zavesti o vsem
ni te zavest
v protuberanci osipanja
v plesu kaosa
tu se ne ustaviš, če se, se že prej, če se že prej, te tu že ni več, drugod slediš
svoji smrti, resnično ne misliš na to, to, kar je, so nore izmišljotine, ni
treba misliti, ni treba ponoreti, spomladi so vsa polja prerita od krtov in
poljskih miši, pedi ni, kamor ni posegla bitka, luč pade v naročje sivke, svat
vstane in gre spat, nevesta mora bedeti, obrača strani neba, besede spre-
vrača, nestrpnost poplača, ura je že eno ponoči dvanajstisočega dne dva-
najsttisočega leta, utrujenost ne premaga spanca, budnost ne premaga niča,
in vsi vi, ki greste mimo, ali pa vas doleti, da morate ostati, ali pa ste si
sami izbrali, da boste tukaj nekaj časa poslušali glasove končnosti, da boste
nekaj časa svobodni na ta način, kakor prej in pozneje na druge načine,
požgali suho travo, skrivaj okušali grozdje, občudovali stare nasade nevid-
nih rok oljk in nove nasade betonskih stebričev, rok trte in obilico robi-
dovja, brskali za školjkami na vetrovni obali, hlastali za novimi, nevsakda-
njimi oblikami, v želji, da se ne bi prenehali čuditi, da se ne bi nehali čutiti
obdarovane in ljubljene, kajti stvarstvo vam nudi polno drobnih in cenenih
užitkov, samo treba je imeti posluh in odprte oči, stvarstvo je milo do
vaših čutov, stvarstvo vas ljubi, ali pa prodate svoj delež in greste drugam,
kakor napravite tudi sicer, imate čas in dosti prostora in si resnico po mili
volji izbirate, zdaj tu, zdaj tam,
ne potrebujem vas, ničesar ne potrebujem od vas, tedaj vas tako ni, kakor
se ustavljajo stroji, tisti, ki so za to, imajo polne roke dela in nič ne zaleže,
nobena stvar, stroji se ustavljajo drug za drugim, prej oglušujoč ropot, ki
je rahljal živce, počasi popušča, čeprav se stroji še obračajo, ga že ni več,
nemo tolčejo, nabijajo kakor v brezzračnem prostoru, kakor v prividu ali
v snu, drugič spet nastane razpoka v molku in njihov tfušč vdira skozi to
razpoko, napolni vse prostore in je samo ta trušč tukaj, pa ničesar vidnega
in ko je na lepem zadosti prisoten in se prične urejati in je zaznati posa-
mezne udarce, tedaj ta trušč prične dobivati oblike, ne povsem trdne, ne z
ostrimi obrisi, bolj samo oblike udarjanja ročic in premikanja grebena sta-
tev, a ne morem ugasniti te valovne dolžine, nobenega gumba ni, ki bi se ga
dalo zasukati, premakniti se v neko drugo negotovost, mogoče znosnejšo,
vse do utrujenosti od vsega, potem poneha samo od sebe, .enostavno je treba
prestati, in kadar ugašajo stroji, ti, že povsem izoblikovani zvoki, ki so
sami že onemeli, a so ostale oblike gibanja, tedaj še ni prave pomiritve,
nemir se je naselil pod zemljo, pod tla, neviden še, a grozeč, potreben je
velik napor, da se vse spravi v red, da se vse razgiblje, da ne stoji noben
548
stroj, osnova mora teči gladko, vsak zastoj je treba predvideti in prepre-
čiti, prav tako se varovati prevelikega trošenja moči, noč, kajti v tem
bunkerju je vedno noč, vedno je luč, tako so ugotovili, da je najbolje, noč
je dolga in treba je obletati vso to noč, ves čas se je treba pehati, ravno
zdaj imam najbrž takšno natikalko votka, ki mi na spodnji strani bobniča
namenoma potrga vse votkove niti, kadar natika nove votkove navitke,
povsem nedolžno se ji zataknejo prsti med spodnje niti in jih potegne za
sabo, zato da bi se stroji ustavljali in bi ona imela manj dela, jaz pa bi
letala od stroja do stroja in se potila kakor stekel pes, ali je tista natikalka,
ki sem jo tako hitro spregledala, zdaj pa se ne spominjam njenega obraza,
katera je bila in ali je bila sploh, ali se mi je samo sanjalo zadnja mučna
leta, ne spominjam se, da bi se mi samo sanjalo in kdaj, res je, kar prazne
in skoraj prazne votkove cevke mi natika, stroji se kar naprej ustavljajo,
tako se sploh ne da delati, loteva se me obup, kar naprej letam od bobniča
do bobniča, preprečujem zastoje, mečem dol prazne cevke, skregam se,
vsega ni mogoče prepustiti kar tako, to je obupno, kam pa pridemo, tukaj si
za to, da deluješ kot stroj, da nadomeščaš pomanjkljivost strojev, da si tukaj
zaradi neizpopolnjenosti strojev,
imela sem prav, ampak ves kreg ni bil prepričljiv, nobenega odgovora ni
bilo, samo zadrega, ki je potrjevala pravilnost, in še naprej trmasta škodo-
željnost, nekaj absolutno človeškega, besede niso bile prave, vse je bilo
zaman, nekaj bi morala imeti s to punco, morala bi ji na nek način poma-
gati, res ima preveč dela, ne dohaja ga, naravno je, da postavlja ovire temu
delu, ki ga ne zmore, ki jo do skrajnosti izčrpava,
nisem stroj, zmeraj bolj se mi upira, da sem sama stroj ali celo nadomestilo
zanj, to me ponižuje, ampak katera je bila, njen obraz, kaj je z njo, zakaj
me uničuje, ali so to nočne sanje, ali je resnica, ali je resnica, ki je bila
resnica, morala bi jo ljubiti, če bi ji bilo do tega, a vsi obrazi so se razšli,
tako, eden za drugim, nikogar se ne spominjam, vsi so se raztopili v masi,
spremenili svoje oblike, imena, leta, kraje, v katerih so živeli prej, in
tudi tiste, v katerih so živeli pozneje, ali je to sreča, to, da nikogar več ni,
da se je vse nekam razlezlo, tisti, ki pridejo, in tisti, ki odhajajo, so brez
obrazov, obrazi so po modi, obrazi so po zahtevah časa, kaj pravega je
videti, kaj, kar ne bi prevevalo z nezaupanjem, s skrbjo, s strahom, vse
ostale stvari s svojim žitjem in bitjem, ljudje niso nič več, zelo malo, sploh
niso kaj, vse misli so odveč, duh časa je odpovedal marsičemu, vsemu še ne,
ne še vsemu,
stroji so se končno ustavili, nobene pomoči ni več, ničesar, kar bi se kako
popravilo, spremenilo na bolje, takšno je to »-zadnje«, moja tkalnica molči,
to pa je najhujša mora, ni sposobnosti, ni moči, da bi kar koli premaknila,
vsa dolga vrsta strojev molči, res so še druge vrste drugih tkalk, ampak
nikogar ni, od nikoder nobenega glasu, od nikoder pomoči, letam od stroja
do stroja, do konca vrste se ne vidi, od stroja do stroja kaj premaknem,
kaj naredim, kar bi zaleglo, ne vem kaj, kar bi kaj premaknilo, od stroja
do stroja, nič se ne premakne, nobene dobre volje, tako sem torej ob rabo,
tako sem torej zanič,
549
od stroja do stroja
od roke do roke
od stroja roke stroja upognjene hrbtenice
stroja oči spretnega stroja prstov
stroja nabreklih žil ožete kože
stroja opečenih oči
stroja sivih zubljev let
stroja dolgih poti na vzhod na sever
do rodne zvezde
do rodne smrti
do vhoda brez izhoda
onkraj in še naprej
večna je
večna je Dajla
neimenovana brezimna
brez oči in sluha
brez vsega
čista mirujoča končnost
nič ■
3.
Pot ali beg. Od Reke, ob obali Reškega zaliva skozi Opatijo, Lovran in
naprej proti Medveji, Moščenički Dragi, pod Učko, proti Plominu, od tod
pa preko polotoka na Zahodno obalo. Cesta je bila najprej asfaltirana in
gladka. Jutranji zrak je bil svež in čist. Reka je bila vse bolj daleč. Njena
jutranja svežina se je na poti mimo praznih letoviških krajev vedno bolj
sprevračala v mračen, zamegljen in neprijazen kraj. Ko se jima je pri-
kazal otok Cres s svojimi, zanju nedostopnimi pogozdenimi vzpetinami,
ki so kdaj pa kdaj zakrile tudi sonce. Reke že ni bilo več. Tudi obračati
se ni bilo mogoče; sprva je bila na levi, zdaj pa je ostala zadaj. Vozovnici
z rezervacijo sta kupila že prejšnji dan in sta imela svoj prostor takoj
za voznikom udobnega avtobusa, ki je ob sedmih zjutraj vozil z Reke
preko Pazina in Poreča proti Kopru in nazaj. Bilo je nekoliko oblačno,
vmes pa so bili dokaj veliki kosi jasnega neba in vse je kazalo, da bo
čez dan vreme lepo in da bo takšna tudi vožnja. Morje je bilo mirno. Bilo
je videti velike, povsem gladke pasove, ki so se kovinasto lesketali v ju-
tranjem soncu, druge površine na morju so bile bolj temne in rahlo va-
lovite. Avtobus je bolj poredkoma ustavljal. Vendar pa je voznik kadil
cigareto za cigareto in Njej se je kar naprej obračal želodec. Sprevodnik
jima je dal papirnate vrečke, ki so bile na notranji strani prevlečene s
tanko polivinilasto plastjo, tako da se niso prehitro premočile. Očitno ni
nikogar motilo, da je bruhala. Oba uslužbenca sta se vedla vljudno in
prijazno, dopuščajoč potnikom, da lahko nemoteno tudi bruhajo, če jih
k temu sili želodec, tako kakor sta sama vztrajno kadila, dasi sta imela
550
nad svojima glavama napis KADITI NI DOVOLJENO, ki ga očitno ni
bilo treba jemati pretirano zares. Prav tako sta potnika tam, kjer ni bilo
naselij, lahko metala vrečke skozi okno na cesto. Gosti oblaki dima so se
valili mimo glave in ramen voznika in že je kazalo, da bosta morala iz-
stopiti, čeprav sta imela vožnjo plačano, denarja pa ne preveč. Naselila
bi se kje, v katerem od teh neznanih krajev. Prebila bi v njem kakšen
dan, da bi slabost prešla in bi potem nadaljevala pot v krajših etapah.
Toda v Plominu, dokaj visokem kraju pod Učko, že precej proč od morja,
pod katerim je bilo videti le še nekakšno ustje, zanikrno in umazano,
pravzaprav v Plominu na prepihu se je njen želodec pomiril, zato sta skle-
nila, da bosta pot nadaljevala. Avtobus je imel krajši postanek, tako sta
se lahko naužila svežega zraka, izpod Učke pa je proti morju vlekel precej
močan in mrzel veter. Uslužbenca avtomobilskega prevozniškega podjetja
JUGTRANSBUS in nekaj potnikov se je zateklo v majhno gostilno, onadva
pa sta oblezla nekaj zapuščenih in razpadajočih poslopij. Veselila sta se
biti zunaj, čeprav je bilo zelo mraz. V premikanju zunaj omejenega pro-
stora sta imela nove možnosti gibanja. Lahko sta se oddaljevala drug od
drugega in se spet zbližala, kakor so jima veleli nagibi in seveda, kakor
jima je to omogočal njima še neraziskani tuji prostor. Bilo jima je všeč.
Želela sta si, da bi bila ena od teh napol podrtij njuna, da bi v njej pre-
bivala in da bi ji vrnila življenje, se pravi tisti vsakdanji, tisti nenehni
napor, ki bi zgradbi in njima obvaroval krov. Lahko bi kar ostala tu, če-
prav ne za vedno, saj sta bila revna in si ne bi mogla privoščiti niti kakšne
podrtije. Na tem mrazu ne bi zdržala dolgo in tudi sicer sta se spet kmalu
umaknila v avtobus na toplo, dosti prej, kakor pa sta se vrnila oba usluž-
benca in potniki, ki so bih z njima. Od Plomina dalje je bila pot vedno
slabša. Vozilo se je pomikalo počasneje, a ga je vseeno pretresalo, tako
da je vožnja postala kar živahnejša. Začuda, Njej ni bilo več slabo. Hitreje
je okrevala, kakor je Njega minevala skrb, kako bo vožnjo prestala. Cisto
novi razgledi so se odpirali pred njima. Kraji, ki jih doslej še nikoli nista
videla, so jima preganjali nestrpnost in dolgočasje. Posebno prijetno je
na vzhodni strani učinkovala Učka in pozneje Ćićarija. Gorski grebeni
so bili pač še pod snegom, medtem ko so bile ravnice že v zgodnji po-
mladi. Povsod je bilo videti ljudi, ki so delali kaj, ki so hodili kam s kakš-
nim orodjem v rokah ali brez njega. Pa vendar je pokrajina vzbujala skrb.
Polja ni bilo videti veliko, ni bilo videti velikih zgradb, tovarn. Kako se
tukaj živi? To ju je namreč najbolj zanimalo, ne iz gole popotniške rado-
vednosti, pač pa zato, ker so bili kraji vendarle lepi, sončno vabljivi. Njih
privlačnost je bila ravno v tem, da je bilo vse tako, kakor sta videla, in
da je vendarle moralo biti dobro, da je ta pokrajina morala omogočati
življenje in je bila torej to pokrajina, v kateri bi onadva mogla živeti. Vso
pot sta govorila bolj malo. Tu in tam je bilo slišati »glej«, kajti pokrajina
je nudila polno presenetljivih prizorov, ki jih nista bila vajena, in sploh
sta se vedla kakor dva otroka, ki sta prvič na potovanju in se ne moreta
prenehati čuditi vsemu, kar jima je prihajalo pred oči. Naselja, skozi ka-
tera sta potovala, so se kazala v neki elementarnosti, pri čemer je mišljeno,
da v te kraje, v njih vizualno podobo ni prodrla civilizacija, kakršno sta
551
poznala in videvala drugod, da so to bili kraji, ki so bili videti čisti in
neomadeževani s pridobitvami in s škodo, ki jo prinaša novi čas. Naselja
so bila stara in idilična. Ce ne bi bilo elektrike, bi si lahko mislila, da sta
zašla v eno od prejšnjih stoletij, in večkrat je bilo slišati besede: tukaj bi
bilo lepo živeti, živela bi kar tukaj. Vendar besed ni bilo dosti več. Po-
javila se je cela vrsta ovir. Kazalo je, da kljub želji, da bi se nekje ustalila,
ni bilo v njiju trdnosti, ki bi jima omogočila, da bi nekje pognala kore-
nine. Čutila sta, da nekako ne znata živeti in da te idilične možnosti pred-
stavljajo samo utvaro, saj vendar prihajata sem od drugod in za njima
ni nobenih stoletij, nobenih tal, na katerih bi mogla rasti. Bila sta ne-
močna, pot pa ju je vodila naprej. V koritu, kjer je ležal Pazin, je bila
megla, tako da je bilo mestece komaj razločiti. Avtobus je imel zopet kra-
tek postanek. Spet sta bila zunaj. Sonce je s težavo prediralo meglo in
bilo je precej mraz. V knjigarni nasproti avtobusne postaje sta našla raz-
glednice z lepimi srbskimi freskami in jih nekaj kupila za znance. Me-
stece je bilo zares sivo in hladno, ni pa se jima zamerilo. Pot do Poreča
je bila še dolga in čeprav je bilo vedro, sonce ni pripekalo. Bilo je ob koncu
januarja. Bila sta zelo utrujena, a potrpežljiva, in ko sta v Poreču izsto-
pila, je bila pot kmalu pozabljena. Okrepčala sta se, poiskala sta si pre-
nočišče, potem sta dolgo časa stikala po obali in nabirala školjke, tudi
kakšen lep kamen je šel z njima in modra, kakšna dva centimetra velika
mačka. Nekaj časa sta prebila na verandi svoje sobe, sončila sta se in mal"
zadremala. Kupila sta si grozdja in pomaranč ter dolg, črn glavnik. V
samopostrežni trgovini sta si za večerjo nabavila salamo, kisle kumarice
in kruh, domov pa sta vzela še dve tubi paradižnikove mezge, ker se jima
je zdela poceni. Pri večerji sta ugotovila, da je salama pokvarjena in sta
jo morala polovico vreči v stranišče, imela pa sta je dosti in sta se kljub
temu najedla. V hotelu je bilo dolgo v noč živahno, najbrže so kaj pra-
znovali. Tudi onadva dolgo nista zaspala. Zjutraj sta naravnala postelji,
približno tako, da bi bilo videti, kako sta tukaj spala dva utrujena človeka,
in po zajtrku sedla na prvi avtobus, ki je peljal proti severu. Vožnja je
bila spet čudovita. Zdaj je bila cesta spet asfaltirana in pokrajina ju je na
novo presenečala. Gledala sta ven in se od časa do časa sladkala s čoko-
ladnimi rogljiči, ki sta jih kupila ob odhodu iz Poreča. V Novem gradu
se nista ustavljala, pač pa sta proti večeru obhodila vso obalo od Dajle
proti Pinetti in od tam do Novega grada. Sonce je proti poldnevu izginilo.
Zemlja je bila vlažna in se je lepila na obutev, ponoči je padlo nekaj dežja.
Bilo je nekoliko hladno, ni pa bilo vetrovno. Lahko bi se povsem zvedrilo,
a se ni. Prekrižarila sta Dajlo in iskala nekega človeka, ki je izdeloval dolge
lesene žlice. S seboj sta nosila filmsko kamero in snemala prizore, ki sta
jih poznala iz prejšnjih let, nove prizore in tudi takšne, ki sta si jih iz-
mislila. Pogosto sta naletela na Fanta, ki je govoril z morjem, in na neko
Starko, ki je nabirala mandeljne. Fantu se nista mogla približati, s Starko
se nista mogla sporazumeti, čeprav je bila videti prijazna ženska in ju je
kar zlahka prenašala v svoji bližini. Človeka, ki sta ga iskala, očitno ni
bilo več na tem svetu. Vedela sta namreč, kje je običajno strgal svoje žlice.
Potem pa sta na lepem naletela na Kustosa. Sel je proti njima, dasi ga je
552
nekoliko zanašalo vstran. Videti je bil kakor priliznjen pes. Prenehal je
žvižgati svojo priljubljeno pesmico in se jima v zadregi smehljal. »Iz Vrat
sem,« je rekel, »prej pa sem bil v Pulju.« Bil je hinavec. Sele ko sta ga
srečala drugič, ni mogel prikriti, da je od tod. »Veste, tukaj so sami norci,«
tako je govoril Človek, ki sta ga iskala, »jaz ne sodim mednje.« »Ali po-
znate Človeka, ki ga iščeva?« je vprašal on. »Ne,« je rekel Kustos, »jaz
še nisem dolgo tukaj. Ne poznam ga.« Sama sta ga iskala naprej. Obrazi,
ki sta jih srečavala, niso bili pravi. Bili so neizraziti. Nobenega odziva
niso sproščali v spominu. Prav tako se niso mogli vtisniti vanj. Nekako
sta se izogibala ljudem, zato sta imela še manj možnosti, da bi povpraše-
vala po Človeku, ki sta ga iskala. Kamero sta že naveličano prekladala iz
roke v roko in zgodilo se je, da se je pred njima znašla Dajlanka, resnična
črnolasa boginja, ki se pokaže kdaj pa kdaj, a nikoli za tako dolgo, da
bi jo človek lahko docela zaznal. Nasmehnila se je njuni zadregi. Bila je
pred njima, a je nista prav videla. Tedaj bi ju rešila kamera, samo pri-
tisniti bi bilo treba in kamera bi si zapomnila obraz boginje ljubezni.
Toda roke so otrpnile in že je bilo prepozno za zvijačo. Tako sta se potem
spustila k morju. Snemala sta pinije in bele niti, ki so jih na nebu vlekli
za sabo lovci. Snemala sta morje in crknjeno mačko in nabirala školjke.
Namenila sta se do Pinette pa nazaj. Nekoliko je pršelo, a ne preveč. Ni
kazalo, da bo ravno dež, zato sta vseeno šla. Ljudi skorajda nista srečavala.
Otroško igrišče v Pinetti je bilo seveda prazno. Ogledala sta si neko smešno
reč, ki se je imenovala forma viva, in se mimo otroškega okrevališča spu-
stila v gozdič, poln letnih hišic. Pri nekaterih hišicah so bile prižgane sve-
tilke in prav kmalu sta opazila, kako za njima lazi nek paznik in zalezuje
vsak njun korak. Sedla sta na klop blizu morja in dolgo mirovala. Gle-
dala sta okrog sebe, krošnje dreves in morje. Noč se je že spuščala, pa
tudi kaplje, ki so padale nanju, so bile vedno bolj goste. Zato sta se na-
menila v Novi grad, ker je bil bližji kakor Dajla. Hitela sta, da ju ne
bi zalotil dež. Nazadnje sta morala še teči. Vseeno sta bila mokra. V neki
gostilni sta naročila čaj. Gostilna je bila polna hrupnih ljudi. Bilo je gnus-
no. Delala sta se, kakor da ni nič, in si naštevala vse, kar sta opažala na
policah s steklenicami. To so bili majhni, leseni sodčki, umetno grozdje
in drugo sadje in razne živali iz najrazličnejših materialov, prašički, ptice
in drugo. Nazadnje sta šla rajši na dež. Tu in tam sta vedrila. V lekarni
sta kupila damske vložke, potem pa sta stekla za kombijem, ki je imel re-
gistrsko tablico njunega mesta. Voznik je zavil v neko restavracijo in po-
novno sta, zdaj že dodobra mokra, pila čaj. Videti je bilo, da ju res rad
zapelje do Dajle, čeprav ni nameraval tja. Ponoči se dolgo nista mogla
ogreti, vendar sta se nekako spočila in zjutraj sta že na vsezgodaj stekla
na avtobus. Daniti se je komaj pričelo, pihal je veter, nebo je bilo spet
jasno. Proti Umagu sta se peljala v skoraj praznem avtobusu. Stekla so
bila orošena, tako da je lahko napisal Njeno ime. »Napiši še svojega zra-
ven,« mu je rekla Ona. Bil je vznemirjen. Po radiu je slišal čudno sporočilo,
zato je potem videl v snu avion, ko je treščil na zemljo. In, ko je prišel
sprevodnik, mu je rekel: »Dve za Thule, prosim« in »to bi moral vedeti,
ali tega nisi vedel!«
555
Strah
Olga Cimerman
Zdaj strme tvoje oči le še vase.
V zatohlo klet tvojih misli.
Dane Zaje
Ali ni preneumno, da ne vem, če mi je vrnila drobiž? zadnjič sploh ni
hotela ničesar slišati, čeprav je dobro vedela, da mi ga ni vrnila, in še
nekaj jajc je bilo pokvarjenih ... ah! ne — je že prav, kaj pa mislim! saj
sem ji plačala v drobižu, seveda sem ji, zraven je bil kovanec z odpiljenim
grbom, ki sem se ga hotela znebiti, nič se ne bi čudila, če bi mi ga pod-
taknili v mlekarni, morala bom bolj paziti, saj če je zdajle z drobižem vse
v redu, se lahko že v naslednjem trenutku zmotim, tako sem raztresena
zadnje čase, tako sem raztresena. Malo je manjkalo, pa bi pustila na pošti
vse skupaj ; Halo! je klicala za mano uslužbenka in tudi nekaj drugih ljudi
me je poklicalo, slišala sem in vendar nisem slišala in šele pri vratih sem
se spomnila, da kličejo mene in da sem pozabila torbico in denar. Saj do-
bite vendar še štiri tisoč in štiristo dvajset! Kam pa mislite! Ne vem, mi-
slila sem na telegram, ki sem ga poslala: sprejmite moje iskreno sožalje,
to je bilo res odveč, kdo naj ga sprejme? saj ni nikogar, se pravi, sožalje
bi smela sprejeti kvečjemu jaz, teta Frida tistemu človeku — kaj pa mu
je bila? seveda nič, kak njen prijatelj je pač sporočil, ker ni bilo nikogar
drugega, ampak telegram sem vseeno pozabila spremeniti, tako da je
ostalo tisto smešno: sprejmite moje iskreno, kaj si bodo le mislili: žal mi
je nemogoče udeležiti se pogreba, sprejmite moje iskreno. Navsezadnje
bom pa le morala v Piran, nekako bo treba prevzeti zapuščino in še ljudje
bodo govoričili na pogreb je ni bilo, samo sitnosti bom imela, ničesar ne
potrebujem, pustite me vendar pri miru. Za kosilo si spečem jajca, danes
se mi nič ne ljubi, tako se naveličaš, kuhaš le zase, posoda se nabira po
kuhinji, čeprav bi jo morala pomivati sproti, porcelanski stolpiči rasto
okoli pomivalnika, plezajo na kredenco, in se širijo po mizi, pravcata po-
plava ostankov, kakor nalašč jo je včeraj videla hišnica, saj sem rekla:
ta je pa lepa! Povsod ima nos zraven, komaj odrineš vrata za špranjo, pa
se ti zmuzne v stanovanje. Ze nekaj dni se ne počutim dobro! najbrž je
mislila, da se ji opravičujem zaradi nereda, obraz se ji je kar tako nekako
razpotegnil, kakor da bo zdaj zdaj zajokala, hinavka, ali pa se je norčevala?
Revica, če resno zbolite, le kdo vam bo stregel, oči so ji švigale po kuhinji,
o, saj dobro vem, kako me opravlja. Še zase ne zna skrbeti, je rekla spod-
556
nji, ki ima tako smešno ime, Dovganoc, in ki hodi na cesto v tisti obupni
prešiti halji, s pločevinastimi motki v laseh (halja je iz Trsta, motki iz
Avstrije). Vrata so bila priprta, ko sem šla po stopnicah, joj, ti ljudje!
drug drugega so vredni. Se zase ne zna skrbeti, in ono strašilo je reklo:
Ali je kaj čudnega, če je nihče ni maral? zagaten glas, kakršen prihaja iz
zdolgočasenih ust, ki ob dopoldnevih zehajo in žvečijo kavno goščo in
zlobne besede, pomešane z drobci včerajšnje hrane; vsako dopoldne se
hišnica zavleče k njej ko preobjeden päjek: Ce vam iskreno povem — ti
ljudje so bili vedno takšni. Kaj pa ti veš, kakšni smo bili! Ko je še živel
njen oče. Le pusti ga pri miru, umazana zavaljena mrha! Ko je še živel
njen oče — vrata so se zaloputnila, tako da so ostale grozne besede, kar
jih je še izvrgla, zaprte v tistem brlogu; pozneje so se odplazile (v živo-
rdečih copatah z rumenimi čopi) s krčnožilno hojo po hodnikih do kuhinj,
kjer se na štedilnikih cvre mast in vreščijo otroci, ki so jih matere na-
šeškale, ko so se naveličale sitnarjenja (malce slaboumne matere, otopele
od enih in istih opravkov, začimb, skrbi in nežnosti; z zalitimi boki, v po-
švedranih obuvalih pridrsajo kdaj pa kdaj na balkone k zabojčkom za
smeti in spet odškrabljajo v kuhinje kot betežni murni v svoje luknje);
tja so se prislužile in zlezle v ušesa, nekatera ovešena z uhani, nekatera
zakrita s sesvedranimi lasmi, nekatera stisnjena pod rutami, zavozlanimi
nad zvedavo usločenimi obrvmi — in v nekatera otroška: vanje so kanile,
ker so bila pač tam, tiste besede so se v njih naselile kot nerazumljive
tvorbe, ki so jih neokretne otroške misli začudeno otipavale in niso vedele
kam z njimi: Ko je še živel njen oče, draga gospa, če vam iskreno povem,
ti ljudje so bili vedno takšni, kakobirêkla čudaški, manjka ji žèvémokaj
in tudi sicer je bilo pri njih čudno napravljeno: knjig so imeli do stropa,
dekle je pa hodilo v revnih oblekcah, to že lahko rečem, nismo nevémkaj,
ampak jedli smo, kakor se spodobi, in oblečeni smo tudi vedno bili, sama
sem videla, kaj je njena mati nosila s trga — pet revnih krompirčkov in
betevček solate, pri tem pa si je stari domišljeval nevémkaj, oh, mama,
kako si bila prostodušna, da si videla v tejle babnici človeka, ki mu lahko
zaupaš, da si v denarnih težavah, brez moči sera pred to priskutno pro-
staško žensko. Na klavir malo klempra, pa si misli bógvekaj je, ali ni vse-
eno? mislim si že lahko; da je, a vendar ni, ni, ni! Pusti mi očeta pri miru,
pustite nas lepo pri miru in nič drugega! Med seboj se le žrite in si pljujte
po hrbtih, saj vam je svet na široko odprt, pasete se po njem kot govedo
po travniku in med pašo pozabljate na vse. Saj res ne morejo biti ne-
srečni, dajejo si opraviti drug z drugim, raziskujejo se, strastno privrženi
resnici o bližnjiku, škodijo si in se sovražijo, da se lahko pozneje pobogajo
in si odpuščajo; jedo, pijejo in se crkljajo in čas jim mineva, ne da bi mi-
slili nanj, in vsak nič jim je dobrodošlo razvedrilo; lazijo k vratom in
prežijo na hodnik, če zaslišijo glasove ali korake. Ko je "prišel poštar s
telegramom, so se kakor vedno nabrale za vrati glave, ki bi rade vedele,
kaj mi prinaša: plešasta lobanja starega Zvegliča, z bledorumenim salom
zalit obraz njegove žene, Ulčarjeva ploščata glava z rdečimi brčicami, pre-
pojenimi s tobakovim dimom in z zbadljivkami, s katerimi nenehno ob-
deluje sestro, ki mu gospodinji: Ja, ti si mi bistra ženska, to je pa že treba
557
reči/ Teta Frida je umrla, poštar je rekel: Tukajle podpišite, glave so
dihale za vrati, napol odprtih ust so si z živim zanimanjem ogledovale
prizor s poštarjem in potem nä vse načine ugibale, kaj je vsebovalo spo-
ročilo: Kar osupnila je, ti pravim! in Zveglič je gledal svojo okorno ogrom-
no ženo, ki se je je že tako navadil, da se mu že davno ne zdi več niti
okorna niti ogromna: Mogoče je pa s sodnije? Tiha voda, ja, kar spomni
se malo Trefalta, ki smo ga dobili, ko nam je kradel jabolka, kakšen
tiholaznik je bil. Naj si mislijo, kar si hočejo, ker nisem prišla na pogreb,
saj nisem mogla, v avtobusu mi postane slabo in ta neskončna vožnja do
Pirana, ne morem pustiti klavirskih ur, sprejmite moje iskreno sožalje;
za deset let je preživela papana, pa tudi ne gre samo za ure, oni dan so
vdrli v neko stanovanje v Gledališki, hišniku je vseeno in vrat sploh ne
zaklepa, saj bi umrla od strahu, če bi zalotila vlomilca, ko bi se vrnila,
taki ljudje so vsega zmožni, kje sem že brala? bogata ženska se je vrnila
z dopusta, prebudila je moškega, ki je spal v njeni postelji, in od groze
zgubila zavest, kaj se je že zgodilo potem? saj sem pozabila, kaj neki
se je zgodilo? Ti ljudje so bili vedno taki, pri tem sploh ničesar ne ve,
kakšni smo pa bili? Včeraj sem se že spet zbudila sredi noči, vsa potna,
in zakaj me je tako strah? po stopnišču se je valjala moja slika, pijanci
so hodili po njej, nisem in nisem mogla odpreti vrat, zunaj so topotali
težki čevlji in hripavi glasovi so govorili o meni grozne nerazumljive be-
sede, zloben smeh je stresal neobrita lica in hišnik se je med smehom
tolkel po kolenih: Kakšna flenča sakramenska! To ti je zverinica, to!
nisem mogla do slike, da bi jo rešila, in ko sem zajokala, je rekla hišnica
Zvegliču: Nad svojo sramoto joče! joj, kakšne neumnosti človek včasih
sanja, sicer je pa res, da si na milost in nemilost prepuščena tem surovim
ljudem, ki bi se veselili, če bi te videli osramočeno, da bi se do sitega
nažrli tvojega obupa; od jutra do večera prežijo za tabo, še koraka ne
narediš po hiši, ne da bi se kje na oknih ali med vrati prikazali nosovi,
uperjeni vate, čeznje se cedijo požrešni pogledi, kalni od poželenja, da
bi se zarili v karkoli užitnega, kar bi se dalo posrkati v tesne prostorčke
v lobanjah, od koder so se iztegnili. Stopim v kuhinjo, naj vam povem,
draga gospodična Ulčarjeva, ko bi to videli, za božjo voljo, sem si mislila,
ja kaj pa ta ženska, povejte mi, jaz tega res ne morem razumeti! in gospo-
dična Ulčar, ki je sicer pod stalnim pritiskom bratovega razuma, se raz-
cveti kot vrtnica, ker sme imeti svoje mnenje: Saj vam pravim, še zase
ne zna skrbeti! in hišnica kima: Prav imate, to ste dobro povedali, dobro
ste jo pogruntali, ja, saj je tako, in gospodični Ulčar se v srcu nekaj tako
razširi, da bi hišnico najraje povabila na kavico, če se ne bi bala, da se bo
nepričakovano vrnil iz mesta brat: Ali si odkrila smodnik, bistra glava, kaj?
Ta človek ima v sebi majceno strupeno napol noro kačo, ki se mu izteguje
skozi usta in seka na vse strani. Kaj si si zopet namislila, kaj? to je kakor
pribito, da s tvojimi možgani nekaj ni v redu, logični centri, če veš, kaj
to pomeni, ploskne z rokami (ali pa se mogoče poči po čelu) in ta zvok
porogljivo odhiti skoz okno čez betonsko dvorišče za škripavo nadutostjo
besed, ki se zagrizeno zavzemajo za zdravo človeško pamet; v njegovih
rumenih katranastih brčicah mahedrajo zastave poraza: Zdrava pamet in
558
ženska, to sta dve različni stvari, če sploh razumeš, kar ti pravim, in za-
pomni si, upam, da ne zahtevam že kar nemogočega — če je rečeno, da
kosimo ob enih, tedaj normalni možgani ne bodo pričakovali kosila ob
dveh — kar molči! prosim, čisto nič me ne zanima, čisto nič me ne za-
nima, to je tvoja skrb, ni bilo elektrike! pa bi zakurila, saj peč imamo,
če medtem ni iz meni popolnoma neznanih vzrokov izginila? Cez balkon-
sko ograjo se prikobali nekakšna mešanica hlipanja in zatajevanega cvi-
ljenja in pada v globino kot moker sneg in čez te signale obupa se samo-
zavestno, skoraj nekoliko strogo, a vendar zadovoljno razprostirajo suhi
prasketavi šumi časopisa, ki ga prelistavata, upogibljeta in poravnavata
Ulčarjevi roki (navadno sta prilepljeni na cigareto, ki jo vleče k ustom,
sicer pa se spopadata med seboj, grabita se in lomita prste in se prepo-
gibljeta in si brskata pod nohti, medtem pa izpod rumenih brčic sika ka-
čica: Bistra glava, ja, to je pa že treba reči! Zjutraj, sprijaznjena z dne-
vom, ki prihaja, odpreš okno in že ga slišiš za dobrojutro, navadno se pri
njima dan začenja s prekipelim mlekom, ljubite se med seboj, saj to je
ravno čudno, nekaj je močnejše.) Oh, če bi jim bilo po kakšnem čudežu
onemogočeno črniti bližnje, bi dobili zlatenico ali žolčne kamne, od zno-
traj bi jih načelo in požrlo, kaj naj storim, da me bodo pustili pri miru?
naj zaklepam vrata, da se spet kdaj ne prikrade hišnica v stanovanje, naj
tečem po stopnicah, da me ne zasačijo njihovi pogledi, iztegnjeni kot lovke
iz glav, kr iz mojega obnašanja nenehno nekaj sklepajo? Stari Gogala me
je prosil, če si sme ogledati knjižnico, papa ga res ni maral, a saj mu
nisem mogla reči ne. Včeraj ste pa imeli obisk! Oh, bil je samo papanov
kolega, ki si je ogledoval knjižnico, kako na vsem svetu pa naj bi vedela!
hčerko vendar učim klavir, dišalo je od njega po pijači in natresel je kup
neumnosti trojmeraj, mondšajnsonata, kako domače in prijetno gnezdeče
in čisto sami živite, tak lep in nežen otrok! Dobrodušen, veder, prileten
gospod, ki kliče ženo »ljubica« in jo ogovarja v dobrohotno-vdanem, pri-
jazno-mehkem tonu dolžnikov. Morala bi ji reči: Vaš gospod soprog me
je pravkar prosil, če si sme ogledati papanovo knjižnico, pridite vendar
še vi in Alenka! Kaj si je le domišljal! trojmeraj, mondšajnsonata, saj je
bil prepričan, da se mu bom kar takole! Ali veste, da sem bil v Egiptu?
osemindvajsetega, malo je manjkalo, da nismo zašli v puščavi, na vsem
lepem pa smo prišli do nekakšnega jezera, po njem so plavale race, ki so
jih turisti streljali, če so seveda plačali primemo pristojbino, zanimivo,
alinêrés? Kaj mi mar jezero in race, oprostite, toda zadržujete me, ali
kaj podobnega, kratko in malo bi mu morala pokazati vrata, površno
je pregledoval knjižnico in brbljal niti preresno niti preveč šaljivo in se
ni hotel spraviti, čeprav je bil že večer, počuti se osamljenega, še najbližji
ga pravzaprav ne razumejo, navidez je pač treba, saj veste, ljudje, sredi
katerih živimo! saj se mi je zdelo, da bo kar na lepem znorel, med sto-
kanjem, kako družba preganja iskrenost! Ljudje, ki se brez predsodkov,
takorekoč čisto naravno dajejo drug drugemu, saj je ljubezen, če lahko
tako rečem, takorekoč medij in poglejmo glasbo! ljubezen, sama ljubezen,
če bi se našlo dvoje osamljenih bitij, trenutek, ki beži v večnost, ljudje
bi nikoli ničesar ne zvedeli, tega se niti malo ni bati, o, to pa prav go-
559
tovo da ne! vedno sem vas na tihem občudoval, vašo milino, ko hi vi ve-
deli, kako sem osamljen, kako hrepenim po zaupljivosti nežne, izobražene,
čudovite ženske, ljubim vas, že dolgo dolgo vas ljubim, nehajte, nehajte!
pojdite ta trenutek! Kaj bi le rekel papa, ki ga je srečaval v zbornici?
Tale Gogala je pa res malo čuden patron, pomisli, očital mi je, da so moji
nazori nekoliko presvobodni, no, saj mu jih je ravnatelj lepo napel, saj
mu je dal vetra, kolega Gogala, mu je rekel, nikar ne pretiravajmo, lepo
vas prosim, vse, kar je prav. No, če bi papa to videl, bi ga gotovo vrgel
po stopnicah, starega domišljavega kozla. Se malo pred smrtjo je rekel:
Beži beži, tale Gogala pa res pretirava, čakaj, na binkoštni ponedeljek je
umrl, seveda, kvečjemu teden dni prej, v sredo je prišla teta Frida s po-
poldanskim vlakom, kakor bi bila slutila — kaj sem že hotela s tem?
Ni ga maral, Gogalo, še najmanj, v hiši seveda tudi nikogar, toda njega
so se bali, in ravno Gogala je očital papanu svobodne nazore! Papanu,
če ta ni lepa! Papanu, ki je bil v resnici bolj strog, kot je bilo treba, celo
sodrga v hiši se ga je bala, pravzaprav sva se ga z mamo tudi nekoliko
bali, ampak kaj mi to prihaja na misel? Teti Fridi je rekel nekaj tako po-
srečenega, lej da se ne morem spomniti in že zvečer sem si ubijala glavo in
potem sem se spomnila, no, zdaj pa spet ne vem ničesar. Nihče me ni maral
(kaj pa se mi plete!) Nihče jih ne mara, rekel je teti Fridi: Nihče jih ne
mara in oni nikogar ne marajo, prodali bi človeka za kozarec jabolčnika.
Ne, saj ni rekel Nihče, tega sploh ni rekel, nekako drugače, ah, da! zdaj
pa že vem : Drug drugega ne marajo, pa so vendar vedno skupaj in si izka-
zujejo zlagano spoštovanje. Teti Fridi se je zdela ta misel izvrstna: Natan-
ko tako je, natanko tako! Zvečer sem ji zaigrala preludije, Moji preludiji,
ki sem vsa nora nanje, pa je zadremala in se ni zbudila do konca, S tako
lepim občutkom jih igraš, da me čisto prevzamejo, vedno sem pravila tvo-
jemu očetu, da smo naredili nepopravljivo napako, ker te nismo dali na
konservatorij, dobrodušna potuhnjenka! kaj pa je bilo tega treba? Ce je
oče le omenil, da na hodniku ni luči, je hišnik brž privil novo žarnico, držal
jih je na vajetih, to je že res. V nedeljo zvečer je šel zgodaj spat, takoj ko
se je vrnil s sprehoda, ali ga ni teta Frida še vprašala, če se ne počuti do-
bro, ker je tako bled? ali pa je bilo to kdaj drugič, ne vem, saj je vseeno,
za večerjo je popil le pol skodelice mleka, zjutraj se mi je zdelo čudno,
zakaj ga tako dolgo ni k zajtrku. Vse je imel zagrnjeno v sobi, ležal je na
postelji, glava mu je bila nagnjena daleč nazaj, da mu je brada štrlela kvi-
šku, takoj sem vedela: no, pa si me zapustil, kaj naj zdaj jaz? in pregnala
muho, ki mu je lezla po čelu, kar nisem se mogla odločiti, da bi povedala
teti Fridi. Potem se je nekako samo od sebe vse uredilo, saj sploh ni bil
papa, tako je tam ležal, na mizi, pregrnjeni s črnim klotom, prevezali so ga
čez brado, da bi mu zaprli usta. Teta Frida je sedela pri njem in mu govo-
rila kakor živemu človeku: Saj je prav, no, saj je prav, mogoče se ji je
takrat za hipec zmešalo, sicer pa je tako govorila tudi z mačko in če se je
spotaknila ob preprogo, se je razjezila: Ti cunja neumna! ves večer po
pogrebu je brbljala, kako so živeli v Gorici in kako je papa očetu izmikal
tobak, jokali sva in pili čaj. Pridi vendar k meni v Piran, kaj boš tu sama.
Kako si je le predstavljala, kaj bi zdaj sama v Piranu? Menda se ji je res
560
kdaj pa kdaj v glavi malo zmračilo, brez vsake potrebe je ven in ven po-
navljala: Le glej, da bo vse v redu in da bo oče zadovoljen in če sem jo
vprašala, s čim? je rekla samo: No, saj je prav, ljubite se med seboj, kakor
da bi bil ves smisel življenja v očetovem zadovoljstvu, ali jima ni bilo do-
volj? le glej, da bo oče zadovoljen, saj je bil zadovoljen, saj je bil, imel je
sveže srajce in dobro kavo za zajtrk in brez skrbi je lahko do svoje smrti
preganjal Zgeča po šahovski deski, kaj bi torej še rada? Da bi zdaj skrbela
za njene kaktuse? za vso tisto ogromno zbirko kobulastih, kačastih, zveri-
ženih, razvejanih visečih in štrlečih zelenih spak, ki so zavojevale vse bal-
kone njene hiše v Piranu? Bi rada, da ti povem resnico? Najraje bi jim
posekala neumne brezbrižne zelene glave, vsako leto sem ti kakšnega raz-
mrcvarila, Poglej, to so bili najbrž spet tisti paglavci, ki so mi razbili šipo!
Papa se je jezil: Te majhne krvoločne zverine! kadar smo bili poleti v Pi-
ranu, se kaktusov ni mogel nagledati, po celo uro sta jih s teto občudovala:
Glej, tule poganja čisto nov brstič, in tale je od lani tako zrasel? saj ni
mogoče! zakaj je bil tak nedolžen, vesten in brezobziren sebičnež, ki ga
nikoli ni zanimalo, kaj v resnici mislim ali želim, ki je bil prepričan, da
da je vse na svetu v redu, če se sam dobro počuti, ne, ne! tega bi ne smela
reči, oprosti papa, saj vem: življenje pride nadte in se te polasti, nekega
dne si tak, kakršen nočeš biti, čas pa beži in na lepem ga je še čisto malo
in potem postaneš strahopeten in si ne upaš biti kaj drugega kot sebičen
nič, ki se baha s premišljenostjo, kjer ni drugega kot strah, da bi se moral
odreči kakšnemu majhnemu udobju. Naučiti sem te hotel, da je prva dolž-
nost, živeti pošteno, veliko si govoril o poštenosti po mamini smrti, nekega
dne se mi je prižgala iskrica: bojiš se, da bi ostal sam in da bi moral pla-
čevati gospodinjo in zato si hodil od vrat do peči in naglas razmišljal:
Svet ni več, kar je bil, služkinje kradejo čedalje bolj, kakor slišim pripo-
vedovati, star človek potrebuje svoj red in svoj mir, koliko je deklet, ki
živijo srečno in zadovoljno in niso poročene, kar teto Frido poglej, kako
imenitna ženska, nikoli je še nisem slišal, da hi se pritoževala, ravno naro-
be! Zakaj je bilo treba tega govorjenja? Za vsak primer: človek ne more
imeti vsega, poglej teto Frido, kaj pa, če bi se le kje kdo našel, kajne? bal
si se za svoj popoldanski čaj, oh, saj ti ne zamerim ničesar, ničesar ti ne
zamerim, naučil si me, zakaj vidimo vedno isto stran Meseca, da sem ti
lahko pozneje pripravljala opečene kruhke, cmoke z govedino in mlečen
riž, kadar se ti je zdelo, da je tvoj želodec v nevarnosti. Druga stran Lune
nas takorekoč vleče za nos, prosim postrezi mi s čajem, ura je že vendar
pol petih, ne bi si upal dvakrat reči, da se ne bom malce sprehodil do
Kalvarije in nazaj, predno grem k Zgeču; le pomisli, včeraj sem ti pozabil
povedati, da sem ga brez trdnjave prisilil k remiju, sicer pa ti kar priznam,
da je prebrisan šahist, ki se ga je .treba varovati. Sanjalo se mi je, da se
odpravlja k Zgeču: Le glej, da ti medtem ne prekipi mleko, denarja ne
bomo metali skozi okno! kaj neki to pomeni? zbudila sem se, ker so se na
cesti drli pijanci, potem sem se sprehajala po stanovanju in kar na lepem
me je postalo strah, ko sem stala ob oknu in gledala na prazne pločnike in
pomislila: Kje je papa? zaradi tega razbijanja srca bom morala spet k
zdravniku, mogoče bi tudi Hoffmannove kapljice, kaj vem, danes jih ne
561
smem pozabiti, ko bom šla mimo lekarne, lahko si skuham metin čaj in ga
popijem s kapljicami, oslabeli živci, nič drugega ne, ampak zakaj se mi
tolikokrat sanja o papanu? nekje sem brala, da pridejo sanje od luči in
ropota. Ce se zbudim, ne morem več zaspati, hodim po stanovanju in mi-
slim: sredi noči sredi noči včeraj zdajle jaz to sem jaz? Umrljivost moških
je pri nas večja, luč se je na široko zibala v vetru, na robniku je sedel pija-
nec in spal. Justina me je prosila, če bi vzela njeno sestro vsaj za dve uri
na teden, kako pa morem, že tako imam preveč dela, ampak končno me bo
le preprosila, že vnaprej vem, da me bo. Teta Frida je umrla, teta Frida je
omahnila, nekoč sem videla osmrtnico, ki sem se ji morala smejati, ker je
pisalo: omahnila v smrt, ali: v grob, ne vem več, naša nadvse ljubezniva,
neutolažljivi domači, tudi to je mogoče, lahko pa, da je bilo čisto drugače,
Zvegliča sta dala natisniti: naša nadvse ljubezniva, plemenita in dobra
mamica, to je bila tista preplašena starka. Takoj se mi spravite v kuhinjo
in ne sitnarite kar naprej, kdo vas bo le poslušal! Ali sem vam kaj dolžna,
pójte, pójte! kaj sem pa imela od vas! s štirinajstimi leti ste me napodili
delat, kaj sem imela od vas, kaj? Pasjo figo! in še na grbi vas imam zdaj!
in stara je stokala a a a. Tiho bodite, vam pravim! tudi Zvegliča bosta
umrla, na kaj neki je mislila teta Frida? zdaj zdaj ne bom vedela ničesar
več, ničesar več, za mano ostane nekaj ogabnega, kar bodo zagrebli kot
mrhovino in to je vse — v resnici je najbrž zaspala kakor papa. Misliti mo-
ram na nekaj drugega, nisem mogla priti, ne bodi žalostna, saj ji je vseeno,
vsakič, ko je prišla k nam za počitnice, mi je dala stotaka, ki smo ga pora-
bili za moje klavirske ure, papa je skrbel za moj denar. Dijaki smo se ga
bali, saj ni vedel, kakšen je — človek na mestu, ujčkal se je v tej zavesti
kot v zibeli, jaz jaz jaz, obe z materjo sva bili zaradi njega in končno se je
pokazalo: tudi moje klavirske ure, venomer se je osrečeval s prijetnim
občutkom, da je spoštovan in koristen gospod, osebnost z nekaterimi poseb-
nostmi: z naočniki je mahal, kakor da zabija besede v zrak: Obraz te je
izdal, dragi moj — imago animi vultus est, na obrazu sem ti prebral, da
vimaš domače naloge, pri meni je ne boš poceni odnesel, no, le sklanjaj mi
»obraz« in si zapomni: bis dat qui cito dat. Naj se le uči latinščine, z njo
bom še strožji, nihče mi ne bo mogel očitati, da sem popuščal lastni hčeri.
Mamica se mu seveda ni upala v ničemer ugovarjati, preplašeno ga je gle-
dala in ga spraševala, če mu lahko že postreže s čajem in opečenimi kruhki.
Pripravljala sem se za izpit, kako je vse to daleč, teta Frida je prišla go-
spodinjit, ko je morala mama v bolnišnico, Uroša sem prosila, naj ne hodi
več popoldne v park, kjer sva se včasih shajala, bilo me je sram, da bi se
z njim sprehajala, medtem ko mama trpi, kje neki je zdaj ta človek in
zakaj me je bilo sram? Prejšnji teden me je obiskala Nina: Kako je to zbe-
žalo! se je čudila, saj sploh ne morem razumeti. Z možem živi nekje na
deželi in uči glasbo na osemletki, glej, da sem pozabila, kje. Kje živi? Oh,
saj sem si zapisala njen naslov, ga bom že poiskala, popoldnevi so bili polni
562
suhega listja, ki je šumelo pod koraki, nasičeno z nečim neizrekljivo prijet-
nim. Z Nino sva hodih daleč ven ob Koprivnici, čisto, čisto nebo in koliko
ptic je bilo tisto jesen! bila sem v skrbeh za mamo, ki je s težavo sedela v
postelji, kadar sem jo prišla obiskat, Nina me je tolažila: Oh, pa ja da bo
ozdravela, ali si smešna! sredi decembra je začelo snežiti, očetove objokane
oči in nos tete Fride, ki je bil moder od mraza, snežilo je v debelih puha-
stih lahkih kosmih, ljudje so dostojno silili k nam trem, da bi nam stisnili
roko, zdelo se mi je, kakor da se premagujejo, ker morajo vztrajati v res-
nosti, včasih človeka ob najbolj neprimernem trenutku posili smeh, zmrz-
njena zemlja pada na pokrov krste, srce se mi stiska, ker me trapi čudna
predstava, da mama čuje te zvoke v tesnem prostoru, kjer zdaj prebiva,
in da si misli: Zdaj me pa zapuščajo, nehvaležniki. Jočem, teta Frida me
tolaži, čeprav jo boli glava in je vsa prehlajena, papa hodi po obednici:
Letos bomo imeli žalosten Silvester, ne morem in ne morem razumeti, ne
gre mi v glavo, da je ni več. To je torej, mislim, to je torej! in ne vem
pravzaprav, kaj. To je torej, lahko pomislim tudi zdajle: Nina je bila na
obisku, komaj da sem jo spremila na vlak, tistega vlaka že davno ni več
nikjer, čeprav je še bil, prejle, skoraj bi lahko rekla: prejle. Zjutraj sem
imela malo vročine, saj še zdaj nisem čisto zdrava, in če res zbolim? pogle-
dala sem se v ogledalo, zdelo se mi je, da sem se postarala, gubice res še
nisem opazila nobene, edinole če pogledaš zelo natančno in od blizu pri
dnevni svetlobi, nikoli nisem bila debela, in zaradi drobne postave, kak
površnež me lahko še zamenja za frkljo, smešno. Kako lepo polt imate, mi
pravijo. Papana je mučila pravzaprav ena sama skrb: Klavirske ure, ki
jih daješ, krijejo hvala bogu gospodinjske izdatke, zdajle bi mi pa mogoče
že lahko postregla s čajem. Z ničimer ni segel do mene, razen z ljubeznijo
do svojega udobja, zadušljiv poletni zrak, skozi zagrnjeno okno z ulice v
mračno sobo ropot avtomobilov, papa drema na divanu, zakaj se ne morem
znebiti teh mrtvih malenkosti? kako je knjiga, ki jo je bral, preden je
zaspal, padla na tla in ga zbudila. Eleonora, ali si doma? Za večerjo bom
imela kavo in kruh z maslom, jutri opoldne pa bom šla jest ven. Teta Frida
leži zdaj sama pod zemljo, zakaj neki se je naselila v Piranu? mlačen veter
z morja, na balkonu vdihavam to slano snov, ki pomeni nekaj strašnega,
da me grabi za grlo, zdaj zdaj bom zajokala, papa dremlje zgoraj na ležal-
niku, teta Frida se vrne popoldne, odidem na sprehod po cesti ob obali,
nekaj ribičev stoji nepremično, nepremično. Zvečer bo promenadni koncert,
je rekla teta Frida, ko se je vrnila. Ce hočeta, lahko bolj zgodaj povečerja-
mo in gremo poslu.šat, sosedje so posedali pri nji v kuhinji in kramljali.
Kako je bilo že ime lekarnarju, ki je razdiral nedolžne šale? Mogoče mi
je prav on poslal telegram. Na maminem pogrebu se je teta Frida prehla-
dila, skuhala sem ji čaja in ji ga zvečer odnesla k postelji. Ti si še mlada,
mene pa že vsaka sapica prizadene, kmalu bom na vrsti, pa je preživela
papana za deset let, pravijo, da vpliva podnebje, jaz že ne verjamem.
563
Letos bomo imeli žalosten Silvester, a je le pripravil bovlo in skuhal grog
in pripovedoval o potovanju v Pariz, kako je na Rue Lapicque iskal nekega
prijatelja in kako iznajdljiv je moral biti, da ga je našel. Nina pa se je
zelo postarala, saj sem jo komaj spoznala, obljubila sem ji, da ji bom pisala,
kaj naj ji pišem? Draga Nina, mene je strah, teta Frida je omahnila v grob,
pozdravlja te tvoja neutolažljiva prijateljica, ki se ponoči sprehaja po sta-
novanju in gleda skozi okna, zdaj na to, zdaj na ono stran in vidi postave
pijanih ljudi in razmišlja o papanu. Zdravnik mi je predpisal neko krep-
čilo, da bi me potolažil, najbrž je mislil, da sem malce čez les, pomirjevalni
čaj, ki ga hvali gospa Cafuta, mi ni pomagal, treba bo poiskati resnega
zdravnika, tako ne morem več. Kaj, če umrem? stanovanje pa ni posprav-
ljeno in tudi papirjev nimam urejenih, danes popoldne sežgem stara pisma,
vse moram urediti, tudi v Piranu — strese me, če le pomislim na vožnjo!
— kaj naj s kaktusi? in z vsem ostalim, še malo me ne zanima, kakšne
skrivnosti hranijo predali v hiši tete Fride, ki papanu ni ničesar očitala,
slep je treba biti, oh, papa, saj ti tudi jaz ne očitam ničesar, popoldneve si
zapravljal pri šahu in si domišljal, da si krepiš duha (kak vražji izgovor,
kaj?) in da si nasploh precej popoln človek, saj že molčim, saj vem, tako
se te polasti, pa če hočeš ali ne, in končno ti z ruto zavežejo usta, da ne
zijaš kot bebec, če si bil zaživa pameten človek, za videz je treba skrbeti,
saj vsi vemo, da je mrtev veleum neumnejši od idiota, tudi Zgeč se je
medtem že preselil izza šahovnice tja dol, kjer igra slepo simultanko s črvi,
toda papa sploh ni nikoli pomislil, kako bom živela sama, ko me je že spra-
vil v to kašo — kaj pa govorim! Hišnik se še zmeni ne, če ga prosim, naj
popravi luč na stopnišču. To ni moja stvar, ali bom za svoj denar? Jaz
mu ga tudi ne morem dati, saj uporabljamo stopnišče vsi. O, papa bi mu
že dal vetra, kakor je imel navado reči. Sicer pa se mi zdi, da tudi Nina ni
ravno srečna: Moj mož, ah, je pravi pohlevni bacek, še šolski sluga bi se
skopal nanj, če bi ne bilo mene. Nina, Ninica, kam je to zbežalo? če bo
prihodnjo nedeljo lepo vreme, jo pojdem obiskat, bogve kako se spominja
papana, imago animi vultus est, nihče naj ne misli, da jo bo konec leta po-
ceni odnesel. Ampak to je kljub vsemu res: nihče naj ne misli, da jo bo
poceni odnesel, tudi ti si preplačal svoje udobje, človek se ne rodi dvakrat,
drago sva te plačali za tisti nič, saj že molčim, prosim postrezi mi s čajem,
ura je že vendar pol petih. Kaj za božjo voljo je tisto, kar se nas polasti?
O mamica moja! zakaj mi nisi povedala, kako naj živim? Ze zdavnaj bi
bila morala nekaj urediti, nekoč je prepozno. Vsaj preselila bi se lahko
drugam, v manjše udobnejše stanovanje, da bi se znebila te sodrge in še
točilnic, toliko jih je v tem delu mesta! saj o mraku že domov ne upam
več, skoro teči sem morala zaradi pijanega postopača, kaj veš, česa se
na lepem domisli, saj bi mu še uiti ne mogla, če bi me trdovratno zasle-
doval. Kar za mano in za mano in za mano, bi se že kako znašel, da bi me
ujel ravno pred stanovanjem in me prijel za usta, da bi ne mogla kričati.
564
ч
saj vrata bi že bila odklenjena, neumnica! umrla bi od strahu, lahko bi
naredil z mano, kar bi hotel, zavlekel bi me v spalnico, o moj bog! še
trenil ne bi, če bi jokala in ga prosila, naj vendar za vse na svetu. Zdaj
vidiš, kam je to pripeljalo! Hčerko ti je posilil pijanec, čeprav si dobrih de-
set let prej prisilil Zgeča, ki je bil za trdnjavo močnejši, k remiju, čeprav
je teta dajala stotake za moje klavirske ure ( zdaj ji ne morem ničesar
več vrniti, nobena pošta ne sprejema denarja na njen naslov), človek mora
živeti pošteno, koliko je deklet, ki so srečne, svet ni več, kar je bil. Kaj pa
je bil? Kaj je bil, da bom vedela, za čim je treba žalovati? Ali je bil svet
Zvegličev in Ulčarjev? Remijev in popoldanskih čajev z opečenimi kruhki,
Gogalovih velikodušnih nazorov in tvojih bis dat qui cito dat? Hišničinih
ljubeznivosti in gostoljubnosti gospodične Dovganoc, ki ima motke iz Av-
strije in prešito haljo iz Trsta, ki to rada pojasni kakemu znancu na ulici in
ki porabi za svoje prijateljice kilogram najboljše kave vsak mesec? Imago
animi vultus est, imago animi vultus est, človek vendar ne more kar tako
umreti, saj je, kakor bi ga nikoli nikjer ne bilo. Ko bi le vedela, česa me
je tako strah!
565
Nebotičnik
Dimitrij Rupel
Vstanem s postelje, brcam copate po sobi, ker mislim, da jih bom nasadil
z eno samo spretno potezo, odgrnem modre zavese in zelo se zablešči. Tudi
zaropota močneje. Čeprav je zvok že ves čas tam, že od šestih ali pa še
od prej. En stroj ropota v širokih, neenakomernih udarcih, to je rumen
pravokotnik na kolesih, potem so še buldožerji, ki zaropotajo takrat, ko
jim gosenica ne prime in se stroj muči s strmino, potem so pa vztrajni
ropotavi drobni strojčki za črpanje vode; od daleč lahko vidim, kako
cev požira vodo — napne se kot kača, ko požre miš. Vem, da sem do kraja
predihal ves zrak v sobi, tako je vlažen in zasičen z vonjem po hrani,
perilu, krmežljavcih in podplatih. Zdaj sem točno v sredini sobe, nato
se z rokami dotaknem stropa in z možakarjem na žerjavu si gledava iz
oči v oči. To je deseto nadstropje! Posteljnino razvlečem po še nezase-
denih krajih sobe, vendar pridejo v poštev samo tisti, ki so dvignjeni od
tal. Da bi dajal rjuhe na tla, to mi nekako ne gre. Zunaj je tudi zelo
vlažno. Drevesa so zelo nabrekla in tudi trava je zelena zelena. Blato po
gradbišču se mi upre, kot da bi ga moral pojesti. Delavci ravno zabijajo
strop v tretje nadstropje sosednjega nebotičnika v gradnji. Najprej so
včeraj vse popoldne zidali stene, imel sem čas, da sem si izmislil, kje bo
kopalnica, kje stranišče, kje bo pročelje, kje jašek za dvigalo. Kaže, da
bo sosednji nebotičnik nekoliko drugačen od mojega. Jašek za dvigalo je
ožji, ena soba je več, ena kopalnica manj in pročelje je na nasprotno stran
kot moje. Okna so narejena na isti način, vse je enako vtisnjeno in izbo-
čeno, vsi koti in ozka podolgovata okna (ki jim bodo kasneje pribili lesene
letvice, da ne bo kdo skočil skoz njih, tako, točno na sredi, da zelo skazi
podobo okna, kot si jo je izmislil kak izreden estet, ki pa ni mislil na
možnost samomora). Vse je isto, le zelo pozornemu opazovalcu se posreči
odkriti razlike. In seveda mora poznati moj nebotičnik. Kako neudobno,
taki nizki stropi!
Nato pohodim Alanov likalnik. Včeraj zvečer sem likal tisto srajco s črtami,
se spomnim. Kako kruto me opominja! Srajca je obešena čez rob vratnice
na omari, gladka in dišeča po pralnem prašku. Sedem za mizo in si ogledam
zapis, ki je ostal od sinoćnje bitke z neko mislijo o nekem romanu: »Zinka
za šankom, vpliv staranja na družbeno dimenzijo, kriza aktivizma (pop.
lit., glasba. ..)«. Vsako od teh besed posebej premeljem, nato me začne
zebsti in besno planem proti radiatorju, ki ga do kraja privijem v levo.
566
Brisača, ki se suši na njem, se počasi segreje, najprej tisti del, ki je bliže
cevi, po kateri prihaja toplota.
Kdaj le, kdaj pride ček? pomislim. Received ... No ... Signature ... Pay ...
(cash !)
WHEN DRAWING A CHEQUE
ALWAYS WRITE IN INK. START THE AMOUNT IN WORDS AND FI-
GURES AS CLOSE TO THE LEFT AS POSSIBLE. LEAVE NO SPACE
FOR OTHER WORDS OR FIGURES TO BE INSERTET. SIGN YOUR
NAME, NOT YOUR INITIALS, AGAINST ANY ALTERATION. CHEQUES
SENT TO THE PAYEE THROUGH THE POST SHOULD BE BOLDLY
CROSSED AS SHOWN ON THE RIGHT.
Ura? Devet. Ob pol desetih pride pošta. Ce čakam tu v sobi in kaj čečkam,
bo trajalo blazno dolgo. Ce grem pod prho, tako dolgo, da bojo ogledala
zarošena, da bom popolnoma omamljen od pare in bom imel čisto rdečo
kožo, potem... potem bom imel še vedno dosti časa, da bom pojedel toast
z medom in en grapefruit, popil kavo in prišel malo kasneje dol, tako ime-
nitno, kot da se mi ne mudi... In če bo ček, potem grem takoj v mesto.
Besno potrebujem čevlje, moji rjavi so že skoz. In privoščim si škatlo
AFTER EIGHT, francoski kruh, LE NOUVEL OBSERVATEUR in dve
škatli mareličnega kompota. Mousse? Chocolat mousse! Ce ne pride ček?
Pišem mu, pišem, pasjemu sinu, kratko in ogorčeno pismo. Brcam blazine
in sem ogorčen. Kako si upa? Rjuhe napnem, brisačo vržem čez ramo,
poberem stekleničke in milo in odklenem vrata. Samo premaknem klju-
kico v levo in so odklenjena. Stopim na hodnik in je tema, ker je Robert
uničil celotno električno napeljavo. Kopalnica buči od air-conditionerja
in Paul je spet potresel cela tla s svojim pudrom. Nato razpostavim ste-
kleničke. DR. PAGE-BARKER naj bo pod zrcalom, PALMOLIVE in
CUTTS for normal hair vzamem v tuš, YARDLEY ostane zunaj, to po
britju. Copate postavim tako, da jih bom potem, ko bom stopil izpod
tuša, našel takoj pri nogi. Ponavadi moram mižati, ker mi še kaplja z
glave, pa se bojim, da me ne bi ščemele oči. Ko zapahnem malo srebrno
reč in ko zunaj pokaže CLOSED, prijetno zaškrta. Nato odprem pipo,
kar je vedno tvegano, ker ne vem, ali bo buhnilo iz cevi, ki je izoblikovana
kot mikrofon, ali pa se bo ponižno pocedilo iz nje. Tokrat buhne in ker je
voda še mrzla, me strese. Upravljam iz daljave. Ce bi me kdo videl!
Nato je prevroča in z roko moram čisto ob zidu, da je ne skupim — tam
je plastično kolesce z vdrtinami, ravno pravšnjimi za prste, ki ima dve
puščici — eno modro in eno rdečo. Nato postajam z vsakim trenutkom
bolj blažen. Poskušam najrazličnejše drže — od takšne, da mi voda s
hrbta teče preko glave na tla, do takšne, da si curek uperim v ramo in
me v drugo ramo zebe. Zdi se mi, da je nekdo prišel. Paul? Pa ja ne bo
šel na stranišče, medtem ko se prham? Mislim, da je prišel samo na kratko
potrebo, ker se medtem pogovarja s svojo zaročenko Lindo. Nemarno tuh
skoz vrat in piha vame. Ta sistem köpalnic s tremi prostori je prav zoprn.
Se bolj se stisnem pod vročo vodo. Izredno težko je nehati, izredno! Ker po-
tem moraš spet v mraz. Edino če se toliko časa izpostavljaš, da si prežet z
vročino. Samo potem imam suho grlo in včasih omotico. In za srce je slabo.
567
Ko se zbrišem, je brisača čisto uvela, čisto nič svojega nima, kar pade
navzdol in je kot kakšna topla oskubljena koža. Zavežem si jo okrog pasu
in stopim v kopalnico. Copate bojo mokre in spodrsava mi v njih, ker so
brez pet. Mimogrede se s peto zapeljem na mrzli črni tlak. Masiram se
in se opazujem. Imam napet živalski izraz. Po malem upam, da bo kdo
vstopil in mu bo nerodno.
V	sobi je strašen ropot. Le kako si predstavljajo, da bom tu študiral. Po-
tegnem zavese in se oblečem. Ko si oblačim nogavico, poskakujem kot
nor po drugi nogi, nazadnje pristanem s hrbtom ob omari, ki se s tem zapre
in preščipne obešalnik s srajco, da zleti dol in me pokrije kot kaftan. Nato
grem nazaj v kopalnico, da si pripravim obraz, da bo zmogel gledati v
oči težavam dneva. Najprej se obrijem, nato se popečem s YARDLEY-
jem, napravim frizuro in otrebim glavnik.
V	kuhinji je toplo. Nekdo je pozabil izključiti grill in celo motna sivkasto-
zelena pokrajina v kuhinjskem oknu je blaga in pomirjajoča. Iz gornjega
desnega dela kredence vzamem svojo rumeno skodelico, v njej je srebrna
žlička MADE IN HONGKONG, jo postavim na nerjavečo ploskev zraven
izplaka, nato natresem približno en centimeter visok kupček sladkorja
TATE in eno žličko NESCAFÉ. Predavanje se začne čez petintrideset
minut. Nato vklopim samovar, ki je kot kak napihnjen ženski klobuk z
gubami, in sedem. Tam je slučajno DAILY MIRROR, kjer berem, da so
prijeli Micka Jaeggerja, ker je užival mamila. Na sliki se reži stari Mick,
zraven njega je Rolls-Royce, ki mu daje pogum. Policaj, ki ga vodi za
roko, ve, da iz vsega tega ne bo nič, ker je Mick pač velika živina. Policaj
je izrazito zaskrbljen, kot da bi najraje spustil Micka in odšel v pokoj,
češ: kaj me rinete v takšne neumnosti, Mick se lahko lepega dne spomni
in me zasovraži, jaz pa sploh nimam nič proti njemu, kje pa, moja Liz
celo obožuje RolUng Stones in me bo tepla, ko pridem domov, kako si si
le upal, daddy, prijeti starega Micka, ki je tako blazno v redu? In zakaj
si ga ravno ti, ali ni mogel kdo drug? Toda Mick je zoprna čeljust, to je
jasno. Tista srajca z ogromnim ovratnikom je izrazito pavlihovska.
Voda je začela vreti in iz nosa tega starega klobuka se je začelo kaditi.
Kot bi bil znotraj kakšen motor in bi v presledkih izpuhnil malo pare,
da je lepše videti, da se ve, da dela v redu. Nalijem si vode v skodelico
in prav lepa zmes nastane. Se malo mleka na vse to, tistega iz hladilnika,
da bo ravno prav topla kava. Topla kava je zelo v redu, če stojiš z eno
nogo na radiatorju in gledaš, kako mrzlo gre vlak mimo tvojega okna,
kako se trudi, da bi šel hitreje, pa ne more, ker je proga razmajana. Pli-
narna PAXMAN je vsa v plamenčkih kot božično drevo. In srkaš kavicp.
Ali bo čas za toast. Pol toasta. LURPAK dansko maslo je izrazito neslano
maslo za razliko od novozelandskega, kjer je naslikan nek kenguru
ali zmaj. Ko je toast vroč, se maslo kar razleze v luknjice in se razlije
včasih tudi po bradi. Toda ni boljšega kot vroč toast. Vzamem seveda
debelega (thick sliced), da bolj hrusta. Nož, ki je umazan od masla, ope-
rem tako, da ga porinem pod vročo vodo in maščoba se raztopi in splakne
v eni minuti. Nato ga spravim nazaj v kredenco.
568
Najprej moraš dočakati lift, ki ga zlobni in brezvestni stanovalci nalašč
zlorabljajo zoper tebe tako, da pritisnejo na nek poseben alarmni gumb,
ki uniči elektronsko povelje, ki ga sprožiš s pritiskom na gumb v hodniku.
Dvigalo se sicer ustavi, toda takoj zdrkne dalje, ne da bi razprlo vrata
in te vzelo vase. Ko ga dočakaš, ponavadi ugotoviš, da je že polno, kajti
večina stanovalcev tega nebotičnika ima predavanje ob desetih, ravno
tako kot ti, in večina pričakuje pisma. Nato prideš dol in si zelo živčen,
ker gre mirno in gladko, da sploh ne čutiš brzine, samo malo se ti zvrti
v glavi.
Ceka ni in vrnem se v svoje nadstropje, nakar besno igram darts sam
s sabo.
Zbudi me telefon. Obenem slišim stari ropot na cesti. Okna so zaprta, zato
me čudi, kako to, da je glasno. Počasi si nadenem copate in si ogrnem svoj
jutranji plašč s svilenimi zavihki in iz kockastega blaga. Ko hodim, se
spomnim naporov prejšnjega dne, izleta na Veliko planino in žuljev. Bil
je zoprn izlet. Prav do noči sva hodila gor, nato pa megla in zeblo me je.
Preskusim glas. V redu je. Grem po predsobi in drsam s copati. Moja mati
tega ne trpi. To pomislim, kar se spomnim, da telefon sploh ne zvoni več.
Kljub temu še stopim zraven, dvignem slušalko, nič.
Moj stric Marcello sede k mizi in butne ob predal. Presenečen se skloni
in si ogleduje les..Odgrne prt in si ogleduje. Kljuka je pozlačena in kovina
je v lističih narinjena po njej. Drži se lesa s štirimi vijaki novejšega da-
tuma, po robovih jih je objedla rja. Noge so masivne, nekdo jih je pred
kratkim očistil in jim povrnil lesk, sicer se jim pozna, da so dolga leta
prebile na kakšnem podstrešju. Ploskev sama je umetelno izrezljana, vzo-
rec spominja na morske valove, od ravnine, kjer jemo, odstopa navzdol,
tako da je spodnji okvir širši. Po spodnjem robu je zglajen, da ne bi kdo
s koleni butal obenj. Predal pod ploskvijo je začuda neroden, takoj butneš
vanj, kvečjemu če postaviš stol dovolj daleč in imaš noge iztegnjene. Ne
vem, kako je z manjšo postavo. Stoli imajo navpična naslonjala, trdi so,
z lovskimi vzorci. Na sosednjem stolu je pes, ki vleče zajca, v ozadju so
planine, obrazi so stilizirani, zelo bleščeči so, ker je površina zglajena.
Krožniki, s katerih jemo, so angleški: Johnson Bros.
— Kaj je bistvo ekonomije, pripoveduje stric Marcello, — ponudba, po-
vpraševanje, tu ne pomaga nobena modrost, pravi stric Marcello, tu je treba
le jeklenih zakonov, ravnati se po naravi človeka, človek ima svoje zakone,
kot jih ima matematika.
Krožimo po lesenih angelih, pobešenih po stenah, in stric Marcello govori
o Evropi. — Evropski človek je navajen udobja. Sosedni prostor je dvig-
njen od našega za stopnico. V kotu je obešena slika.
This is the Voice of America, jazz hour, Dave Brubeck at the
piano
Skoraj vsi modeli GM za leto 1968 imajo brisalce, ki v mirujo-
čem položaju zginejo z vida v pripravljeno ležišče za pokrovom.
Posebej je oblikovana leva ročica, tako da ne pušča zgornjega
kota neobrisanega
69
Pontiac letos prehaja od 5340 na 5736 kubičnih centimetrov.
Kot vsi motorji 8 V Pontiac, je tudi ta opremljen z novo glavo,
katere zasluga je boljše izgorevanje. Z ozirom na prejšnji mo-
del, 2,5 cm, spredaj 5 cm
Slišali boste poseben ritem, ki je značilnost kratkega turškega
basa: slow v treh in pol delih, ponavlja vsako noto, ki jo je
zaigral, hkrati
—	Glej, pravi stric Marcello, — moderna ekonomija ustvarja povpraše-
vanje, čeprav umetno .. . Stebrički in slike so iz prejšnjega stoletja, stropi
so nasilno prebarvani z gladko belo barvo, dolga miza na desni je pri-
pravljena za večje družbe, svečniki so iz pravega srebra, slika ima mnogo
rumene barve, oranžna in rdeča posebej v spodnjem delu, zgoraj je plav-
kasta, vendar močno zbledi ob motivu, ki je zelo živahen, zdi se, da lovci
streljajo fazane, puške naperjajo visoko, nekoliko se kadi iz njih ... — Zdaj
gradimo velike štiripasovne ceste, pravi stric Marcello. Iz puščave smo na-
pravili letovišče, toda treba je bilo zelo dosti... — Evropa? pravi stric
Marcello. To je splet domišljije in krhkosti, utrip počasnega umiranja, toda
zelo plemenito in v rumeni barvi, z vsemi odtenki večerne zarje. .. utru-
jena seda k počitku, navajena bojev se smehlja krvoprelitju, umiva si
roke, počasi, z utrujenimi in avtomatičnimi gibi, nikdar več, si pravi, svo-
boda je izbojevana, kolikor je že je, čemu bi se prepirali, dovolj smo že
izprali zlata iz južnoameriških rek, prekovali smo z njim vse lestence in
portale, kipce na oltarjih, prezbiterijanci in bičarji, tisoč sekt, Judje so
evropska rasa, čisto zares, nič čudnega, banke in nakovala, betežni bogati
starci z rabinsko frizuro, palica s platinastim ročajem, denarnica in za-
vitek BENSON & HEDGES, zdaj napišem ček in ga zavijem, previdno ga
zapognem, da se oba roba, oni odtrgani z zobci in oni ravni, stikata, ven-
dar se izpod zobcev oziroma v odprtinah zobcev kaže spodnja stran, rob
mora biti čisto raven, še enkrat potegnem po pregibu, papir dostojan-
stveno zašumi, ček, dragi moji, ček je denar . .. šumi spod koles avtostrade,
če je dež, oziroma če čisto malo rosi po Apeninu, to je tam, ko greš v Flo-
renco, glej, glej, kako zanimiva vaza s kitajskim motivom. . .
VAZA S KITAJSKIM MOTIVOM, SKOK PO BROKATU, OBTEZlLNIK,
DVA ZLATA KIPCA? EDEN SE PRIJEMA ZA GLAVO, DRUGO ROKO
PA DRZI NA PRSIH, CVETJE SE POVESA, TEHTNICA, KOT BI PRED-
STAVLJALA JUSTICO, KROŽNIKI PO STENAH, ORNAMENTI SO OD-
LIČNI, V SIENSKI BARVI, TUDI RDEČKASTI, VITRINE S PREDMETI
S POPOTOVANJ, VIET MINH, NASLONJAČ Z ZLATIMI GUMBI IN SO-
KRATOVO POPRSJE, KNJIGE Z ZLATIMI IN MODRIMI ROBOVI, SRE-
BRNA CASA ZA SEKT,
—	Jeanne Rozerot na bregu Seine s sprehajalno palico svojega spremlje-
valca, z etuijem za fotoaparat, Jacques vajenec fotografiranja, Zola z epru-
veto, v ozadju vrt, nosi predpasnik, pesek je temen in svetel, tam kjer pade
sonce, temen je od sence, drevesa so v posebnih štirikotnih loncih, križišče
Villiers-Courcelles-Batignolles, pet kolesljev, madame, ki gre po proviant,
dež je padel zjutraj, zato je nekam megleno in reklama za CHOCOLAT
SUCHARD je le slabo vidna... — To je Evropa, ustaviš se sredi Tuileries
570
in gledaš, lahko tudi umreš, pa pride majhna deklica, sprašuješ se, kako
neki ji je ime, pa se igra s svojim očkom, ki je popoldne prost ali kaj,
mogoče je že v pokoju, žabe ima zelo umazane, packe od kave in od trave,
oče se smehlja, nikdar ne gresta ven, na Point-Rond se ustaviš in pripelje
mimo Rolls pa Cadillac
Cadillac ostaja prej ko slej nespremenjen v karoseriji z ozirom na lansko
leto, razen nekaj izboljšav. Njegova novost je v stroju, ki je s svojimi 7735
kubičnimi centimetri prostornine danes največji, kar jih delajo na svetu;
ima 380 KM in razvija 72 mkg pri 3000 vrtljajih/min... Cadillac, kot skoraj
vsi modeli, ima brisalce skrite, kot smo videli pri Pontiacu ...
Stric Marcello ima Chevrolet Corvette, pravi pa, da bi lahko imel tudi
Pontiac Tempest GTO ali Buick Skylark, Corvette pa ima nov stroj 8 V
Turbo Fire 307 s 5031 kubičnimi centimetri, 203 KM (SAE) pri 4600 vrt-
ljajih na minuto.
Zraven igra radio
oni tip z modrim telovnikom, ki servira divjačino z grahom à la Wild,
pa se smehlja s smehljajem 4 В in govori, da je na evropskem nivoju
Dave Brubeck igra
vilice so odlične, sploh se ne ukrivijo, tudi če močno pritisneš s palcem
ob rožico na prehodu od držala k uporabnemu delu orodja, okna so za-
vešena s posebnimi rumenimi zavesami iz Avstrije, nekje zadaj je celo
neka zastava in obešalnik je echt-deutsch.
Stopim ven in v vrtu mi postane malce slabo, rigne se mi in izpustim
nekaj zraka, ki se mi je nabral pri jedi. Pobožam Corvette, zelenkasto
srebrn je, rozete na kolesih so izbočene s pokrovcem, ki ima vgr a virano
zastavico, reže pri strani takoj za prvim kolesom me spominjajo na škrge,
luči so pogreznjene z dvema romboma, pokrov je prav ribji, zelo zglajen,
in roka se spočije na njem, počasi se vzpenja od kljuna, nekako puščičast
je proti sredi, vendar se umakne v ravnino, ko dospe do vetrobrana, tam
so spet reže za dovajanje zraka, streha ima točno po sredi droben jarek,
komaj ga vidiš, če gledaš v pokromani rob šipe, pa se ti zelo blešči, sedeži
so prevlečeni z zeleno tkanino, ki spominja na luskine, naslonjalo je pre-
kinjeno z vdrtimi šivi, volan pa je lesen, s prečkami iz jekla, iste barve
kot ves avtomobil, vmes so še podolgovate reže, da skoznje vidiš instru-
mente, ki so globoko pogreznjeni v usnje, ključavnice sploh ne vidiš,
ker je samo en gumb čisto pri vrhu vijugastih vrat, ki se sploh ne ločijo
od karoserije, ampak se presenetljivo dvigajo iz enotne površine.
Kadar grem v tujino, imam ponavadi svoj usnjeni kovček, ki se prepaše,
da kaj ne pade ven, ker je zelo nabasan. Tokrat sploh ne grem v tujino.
Tujina prihaja k meni v obliki krožnika Johnson Bros. In nebotičnik se
nekako prikaže s čelne strani, da vidim vse tiste rumene in modre zavese,
kakor je že nadstropje, štirinajst jih je vseh skupaj, če se prav spominjam.
Pomaham Bobu in Dicku, to se spominjam, včasih me zasleduje kot kak
bedast déjà vu.
571
Zaslišim prihajanje. Stric Marcello pomaga obleči plašč teti Ramoni. Svila
zašušti in nekdo kašlja. Natakar se poslavlja z globokim prizadetim gla-
som. Cez roko drži prtič. Stric Marcello pravi : — Questo successo, tanto più
notevole in quanto raggiunto in un anno di contrazione del mercato, può
essere attribuito agli sforzi...
—	In kako Francis, sprašuje stric Marcello. — V umobolnici, odgovarjam,
—	lahko sem se pogovarjal z njim, ko sem mu dal dve cigareti in trideset
šilingov. Bil sem dober mornar, je rekel, — toda ko sem začel piti, nisem
mogel nehati. Lahko se uležem sredi ceste, sem umazan in lahko se upi-
janim, kadarkoli hočem. Videl sem pol sveta. Tu vsak dan umre od 1100
do 1500 ljudi od zastrupitve z alkoholom. — Ta mir, pravi stric Marcello,
—	to je tisti čudoviti nadih svobode, ko se vdano vrtiš okoli iste stvari,
nikdar ne pomisliš ... počasni vzgib roke, plašč nakaže gubo, lasje se vzne-
mirijo v vetru, pohodi cigareto, zima bo, kadi se mu iz ust, zima .. .
572
Triptih
Agate
Schwarzkobler
Rudi Šeligo
Drugi del
Jurij stoji nepremično. Ne hodi gor in dol. Samo stoji, in ko pride zraven,
ji pomigne navzgor proti uri in ji reče o uri. Reče o pogledu na uro. In
nemara res vzdigne obraz proti nji. Ura, ki visi nad trojnim oknom bla-
gajne, je okrogla in ima belo številčnico. To je Iskrina okrogla električna
ura, ki je obrobljena z aluminijastim obročem, kazalca pa sta zelo črna,
kot so črne črtice, ki nadomeščajo številko ure. Človek ve, kje je ena ali
štiri, po legi črtice na krogu številčnice. Veliki minutni kazalec ne teče
sklenjeno ali povezano iz minute v minuto, ampak skoči v naslednjo mi-
nuto, ko se znotraj v koleščkih in majhnih vzvodih nabere šestdeset drob-
nih sekund. Manjkata samo dve črtici do štirih.
Se prej je bila v nizkem javnem prostoru, kjer so bila vrata, ki vodijo ven,
na stežaj odprta, vendar se zrak sploh ni pretakal skoznje. Tudi takrat,
kadar so se odprla nasprotna, ki vodijo v stranišče, ni prišel val zraka.
Renata, ki je bila nasproti nji za okroglo mizico, je imela zelo ravne,
kratko pristrižene lase rjavo rumene barve za ušesoma spete z lasnico in
urejene v nekakšno bubi frizuro, ki se zmeraj tesno tišči lobanje. Široke
ličnice so ji širile obraz prav do uhljev in so služile kot trdna opora dosti-
krat težkima in belima zrkloma. Na mečicah uhljev je imela pripete zelene
uhane v obliki kvadrov. Kvadra sta visela na verižicah. Ker ni sunkovito
premikala rok, glave in tilnika, kvadra nista zelo nihala ali celo opletala.
Nosila je srajco iz kariranega oksforda in odpela si je več gumbov, ker
je bilo zelo vroče. Potem se je vrnila natakarica z visokima kupama razno-
barvnega sladoleda. V vsaki so bile štiri kroglice. Ena je bila bela in naj-
bolj mrzla. Druga je bila rumena. Tretja je bila rožnata in je imela C
vitamin. Četrta je bila mandljeva in je ležala na dnu kupe. Žlička je bila
ploščata in se je spodaj širila kot lopata za premog. Bila je motno kovinska,
vendar ni bila srebrna, kajti srebro je težje in bolj mlečno. Renata je bila
zelo presenečena, ko je rekla, da mora iti. Zrkli sta ji zelo izstopili in
zrenje, ki je šlo iz njih, je bilo položeno na njena drobna ramena. Potem
so se ji tresle tudi roke, ko so šle k sladoledu. Rjava barva sonca se je z
dlani in lahti pomaknila navznoter, da se je pokazala hladna in napeta
bledica. Potem se je pomaknila čisto na rob stola, nagnila se je naprej, še
enkrat stegnila trepetajočo roko proti njenemu belemu muslinu in drobni
rami in skoraj hripavo rekla, naj še ne hodi. Potem je imela zelo krčevito
573
roko in si je ni pustila odrirriti. Potem je s prosto roko zgrabila torbico, se
odrinila od mize in stekla ven. Njen muslin je zaplapelai v brezvetrju
vročega prostora in brezvetrju na stežaj odprtega izhoda in skoraj tekla je
vse do sem, kjer je čakal Jurij in ji rekel o uri.
Ta prostor sploh ni zatohel, siv in nejasen. Tri stene, od katerih sta dve
obrnjeni na prosto, ena pa v veliko vežo, ki služi za prehod v kino dvorano
in sprehajanje gledalcev, dokler se vrata v dvorano ne odprejo, so skoraj
vse steklene, steklo prepleta samo aluminijast okvir. V dveh steklenih ste-
nah so steklena vrata. Četrta stena je obložena z marmornatimi ploščami
in ima tri okenca v blagajno, ki prične delovati dve uri pred predstavo.
Tla so kamnita in zglajena kot parket. Točna kazalca, za katera čas ne
teče, ampak poskakuje, kažeta dve minuti do štirih. Jurijevo obuvalo ima iz
vrvi spleten podplat, na peto pa prilepljeno tanko plast surove gume, da
ne drsi niti na tako zglajenih tleh, kot so ta v preddverju kino dvorane.
Nad podplatom je platno. Ljudi je malo, poletje je vroče. Stojijo po kotih.
Noge imajo prekrižane. Ena roka drži cigareto pred usti in se spodaj s
komolcem opira na drugo, ki oklepa želodec in s prsti sega v pleča. Neka-
teri drugi pa napol sedijo, napol slonijo na nizkem prizidku, na katerega
so postavljena okna od enega do drugega konca in vse do visokega stropa
kot steklene stene.
Ko pogleda na uro, prestavi torbico iz ene roke v drugo in naglo utripa z
vekami. Z roko gre proti obrazu, vendar se ga nemara niti ne dotakne, ko
jo spusti dol in z njo spet prime torbico, ki je temno modra, ovalna in
trebušasta in ima ročaj, ki je zelo dolg. Zaponka torbice je kot majhen
valj v majhni zanki. Oboje je medeninasto in se lesketa z novim leskom.
Gleda vanjo. Počasi — ko jo gleda — zmeraj bolj spreminja pogled in
obraz, kot da se odmika od nje. Potem pogleda na uro in proti vratom, kjer
že stoji biljeter v modrem suknjiču in rjavih hlačah, ki nemara sploh ne
spadajo k uradnemu, delovnemu, z zlato vrvico obšitemu suknjiču. Potem
ji reče o vročini in o njeni spremembi.
Torbico prime z obema rokama in si jo nese pred trebuh, da se na stegnih
malo zaziblje. Glavo nagne malo vstran in gleda mimo njega proti blagajni.
I Dvorana se položno dviga proti ozadju. Vrste sedežev so razdeljene v tri
dele. Med njimi sta dva prehoda, se pravi med sredino in desno stranjo
in sredino in levo stranjo. Na zidan strop je obešen še strop iz drugačnega
materiala in se potem ne stika s stenami. Sestavljen je iz kvadratnih plošč
neke sive mase. Plošče so tesno spete, tako da med njimi sploh ni nobenih
špranj. Imajo pa po vsej površini luknjice, skozi katere nemara odhaja in
prihaja zrak, nesnažen in čist zrak, zrak, ki pljučem ne koristi več, in
zrak, ki ga pljuča rabijo v veliki rneri, čeprav človek samo sedi in gleda
in samo včasih globoko ali sunkovito zajame sapo. Vir svetlobe je med
obema stropoma. In potem tam, kjer se drugi strop ne stika s stenami, prši
ven in prav toliko redči mrak dvorane, da obiskovalec lahko prebere šte-
vilko vrste in sedeža in tudi stran dvorane, kar je napisano na listku, ki
ga ima med prsti. Ko seda, lahko tudi razpoznava obraze v svoji bližnji
okolici. Zato pa tudi ni nobene luči na stenah in so stene lahko popolnoma
574
gladko speljane. Samo nad vhodnimi in izhodnimi vrati je po ena podolgo-
vata ovalna lučka, ki je opremljena tudi z rdečim trakom po sredini. Ven-
dar te lučke niso zato, da bi širile svetlobo, da bi razsvetljevale dvorano in
obraze. So samo zato, da obiskovalec ve, da je tam na levi izhod in tam na
desni vhod. To je pomembno, kadar je film temen in človek ne misli čakati
do konca, ko postane spet svetleje. V takšnem primeru mu lučka z rdečim
trakom kaže pot. Tudi skozi luknjice v visečem stropu ne prihaja svetloba.
Zračne luknjice so temne.
Reče mu o zadnjih sedežih, o zakaj spet tako zadaj.
Sploh ji ne odgovori, ko jo narahlo porine v šestintrideseto vrsto na sre-
dini in ko s sivega, še neosvetljenega platna prihaja večrazsežna glasba.
Ko svetloba med obema stropoma ugasne in preneha tudi glasba, ki ni
namenjena določenemu filmu, in se skoraj hkrati že prične glasba iz filma,
ki prihaja, in se tudi široko platno osvetli z napisi pravega filma in kmalu
tudi s pravimi slikami, prične po maloštevilnih obiskovalcih plapolati siva
svetloba, ki je zdaj močnejša, zdaj spet rahlejša, kot da je tam daleč pred
njimi kakšen moder in razredčen ogenj, zašušti na njeni desni celofanski
papir in njegov težki in malo pridušeni glas reče o bonbonih. V šestintride-
seti vrsti v sredini ni nobenega drugega gledalca. Samo na levi in desni jih
je nekaj. Pot je neverjetno urejena in peščena in ob nji je videti veliko
vrtnarskih znamenj tudi zelo urejenega varka. Travica ob poti je kot poče-
sana, je gotovo angleška in po angleško pristrižena. Zdaj pa zdaj je kakšen
okrogel ali vitek, pri tleh rastoč ali malo višji grm in belina kakšnega kipa
s podstavkom ali brez njega. Ko se belina in urejenost poti nehata, se prič-
nejo široke kamnite stopnice. Na kamniti ograji na obeh straneh so tudi
kipi. Potem se na široki ploščadi stopnice razcepijo na levo in desno. Potem
je mogoče ploščad videti bolj ob blizu, zelo podrobno. Vidijo se razjede in
luknjice starega zidu, ki je postavljen na oni strani ploščadi. Ce se človek,
ki bi prišel po stopnicah navzgor, ne bi obrnil niti na levo niti na desno, bi
zadel vanj. Zgoraj nad zidom in malo bolj proč od zidu je mogočno proče-
lje. Potem pride dolg, visok in mračen hodnik, ki je v stari masivni zgradbi.
Vendar pa je ta mračnost nejasna in negotova, morda je sploh ni in se
samo tako zdi zaradi nasprotja, zaradi sonca in visokega dneva, ki je bil
poprej na beli peščeni poti in tudi še na stopnicah, ko so bile temne samo
razjede in luknjice v kamnu in zidu. Glasba je samo včasih, iznenada se
prične in potem iznenada tudi preneha, ko bi nemara še zmeraj morala teči.
Obrazi so zdaj manj svetli, bolj so pogreznjeni v dvorano, ki kljub vsemu
nima težkega vročega zraka, poprej pa je bilo na njih veliko svetlobe.
Hodnik je raven in dolg — sploh ni videti konca. S stropa visijo lestenci.
Brušeno steklo ploščic, okraskov ali steklenih sveč, skozi katere nevidno
teče žica elektrike, se lesketa v tisočerih odsevih, ki so zdaj ostri kot pu-
ščica, zdaj široki in medli. Tako naredi steklo^ Vsak lestenec, posebno pa
svetloba, ki gre iz njega, je hkrati celota zase in hkrati razdrobljena v
koščke. Vsi ti koščki, vsa ta lomljena svetloba, vsi ti delci lestenca — ostro
izbrušeni liki in motne široke ploskve — vse to se potem velikokrat ponovi
na ogledalih, ki so razmeščena po hodniku in od katerih nekatera ne visijo
575
popolnoma navpično na navpični steni, ampak so zasukana bodisi malo
poševno ali pa spodaj ali zgoraj malo privzdignjena. Potem se te svetlobe
in odsevi med sabo sekajo. Zelo težko je ločiti odsev od pravega lestenca.
V hodniku so tudi marmorni stebri z okraski, in potem gre vsa ta sama po
sebi šibka svetloba tudi po njih in jih osvetljuje — včasih s strani, včasih
od spodaj, včasih od zgoraj. Kadar pada ta nadrobna svetloba na njih od
spodaj, so nemara videti skrivnostni. In zdaj je v tem dolgem in visokem
in globokem in po vsem videzu skrivnostnem hodniku, kjer skorajda vse
miruje, kot da nič ne čaka, široka orgelska glasba, ki je kot del hodnika,
kot da mu ni pridana. Tudi glasba je takšna, kot da miruje, in takšna, kot
da je sestavljena iz enega samega tona, ki se razteza v vseh petih smereh,
čeprav je res, da se orgle glasijo večglasno in v različnih registrih. Bolj
globoko in dalje v hodniku so na levi strani nemara tudi visoka okna, kajti
dolge prosojne zavese se rahlo bočijo nazvnoter v hodnik, kot da skozi
okna prihaja enakomeren val zraka, ki jih skoraj nepremično drži nad tle-
mi in malo proč od stene in okna. Samo včasih malo valovijo. Tako val
zraka sploh ni hrupen in ne nastaja in ne pojema, ampak enakomerno je.
In kljub temu valu in orgelski glasbi vse miruje in je tiho, brezglavo.
Včasih se odcepi na levo ali desno kakšen manjši ali večji hodnik. Včasih
je ob hodniku majhna hiša, včasih pa pravi prostor, samo da nima vrat
iz hodnika, ima pa vse drugo: visoka okna, svoj lestenec pod stropom ali
celo dva, kakšno nizko, do potankosti izrezljano omaro, na kateri je vaza,
bel doprsni kip ali samo glava, mehko preprogo in na nji okroglo masivno
mizo in ob nji globoke nizke fotelje z visokimi naslonjali. Tudi v teh pro-
storih ob hodniku je široka orgelska glasba in tudi miruje. Najprej vzdigne
levico in jo naredi zelo mehko in upogljivo. V mračnem zraku, po katerem
plapola sivomodra svetloba, med obema sedežema zasuče dlan in se s
hrbtno stranjo dlani dotakne njenega lica in ga poboža. Potem se za hip
vrne k sebi, potem pa počasi in previdno zdrsi na levo in navzdol v njeno
belo muslinasto naročje, kjer sta njeni roki. Obe dlani sta ena zraven druge
in prsti so malo upognjeni. Ko jih otiplje, se njegova dlan zelo razširi, tako
da je širša od obeh njenih, spusti malo več teže vanjo in ju objame, ko
njegove oči še zmeraj zrejo tja gor. Prav v takšnem prostoru, ki je pol-
krožen in nenadoma ob hodniku, je okrogla mehka preproga, na nji pa
okrogla nizka miza. Za njo sedijo v črnih oblekah in z belimi ovratniki
zbrani igralci kart. Najprej je videti samo to, da imajo v rokah podolgovate
karte. Sploh ni nobenega giba, nobena roka ne prime karte, da bi jo polo-
žila ali vrgla na mizo in noben igralec se ne nagne niti na levo niti na
desno, kjer je sosednji igralec. Poteze obrazov so nepremične kot poteze na
kipih v dolgem hodniku, oči so v kartah, nekatere pa nepremično nad mizo
in v prostoru okoli mize. Tudi nobene besede ni. Potem se zgodi nekaj
gibov s kartami in rokami in vsak traja zelo dolgo. Sacha Pitoeff ne zgane
z ustnicami, ne trene z očmi, ne zgane niti z mišico na obrazu. Svoj kot s
koso obsekan obraz drži v zraku nad mizo. Ličnici sta visoki in zelo ostri,
očesi kot usahli votlini sta nad njima, spodaj pa se pergamentna koža
tesno ugreza v čeljust in brado, in skorajda ne gre ven, ampak izginja
navznoter, v jabolko in grlo. Obrvi, ki so tanke in komaj vidne, kot samo
576
nakazane z nekim rahlim in medlim črtalom, ima visoko nad senčnima
votlinama, vendar ne guba čela. Vse je tako gladko, kot da je ohsekano,
in kot oči votlo in pretresljivo mirno zrejo svoje zrenje. Narahlo in ne sun-
kovito, tako da se kljub vsemu lahko zdi, da samo približuje koščice svoje
poletno vlažne roke njegovi težki in razprti dlani, odriva njegovo dlan
stran, proti njemu in naslonjalu za roke, ki leseno ločuje oba sedeža, enaj-
stega in dvanajstega. Ni pa nobene besede. Sacha Pitoeff temno vstane.
Tako kot je pokončno sedel, tako tudi pokončno vstaja, ne da bi bilo poleg
vstajanja videti še kakšen drug gib. Čeprav potem ne popravi nobene gube
na svoji temni obleki, je v istem hipu, ko je pokonci, vse na njem gladko
in zravnano, precizno urezano in naravnano. Roke ob telesu so navpične
in ravne kot dva črna trsa. Negibni sivi obraz gre čez karte tam spodaj
in dostojanstvene igralce malo nad kartami, ki se bleščijo v neštetih odbo-
jih lestencev. Nobeden se ne ozre gor, tudi potem ne, ko od nekod potegne
kar malo sunkovita in mogoče celo mrzla sapa, ki jim vzdiguje in viha
redke lase. Sacha Pitoeff širi zenice in z njimi tudi senčnati votlini nad
ostrima ličnicama. Zelo zlagoma in enakomerno obrača obraz proti temni
steni nasproti sebe ali pa morda v hodnik. Hodnik je spet zelo raven z ve-
likimi lestenci, stebri in mirom, ki je prepojen z orgelsko glasbo in takšen
kot kakšen velik in okrogel steber. Zdaj plapola po gledalcih več svetlobe.
Njen muslin je najbolj viden in tam, kjer se neha, nad koleni in pod vratom,
je skoraj tako, kot da potem nič ni in je samo temen zrak. Njegova težka
dlan, ki je zdaj posuta s kapljicami poletnega potu, se spet približa njenim,
ki sta v gladkem naročju. S hrbtom dlani se lepljivo in kar malo nemirno
dotakne njenega kupčka rok in potem polzi še bolj nemirno po gladki poti
tja dol, kjer je ta najbolj čudežna tkanina odrezana in kjer zraste gladina
napetega poletnega stegna brez vsakršne tkanine, ki se tam, malo nad ko-
leni, sploh ne tišči drugega. Iz temne globine hodnika, ki se tam daleč na
videz oži, se pomika najbolj bela ženska postava. Blazinice obremenjenih
in obteženih prstov najprej samo tipajo povrhu, potem pa se prsti razširijo
na to in ono stran stegna tik nad kolenom in ga zavijejo v malo drhti j iv in
negotov objem, ki hoče bolj in bolj stisniti, ko pride njena levica in prime
roko skoraj trdo za zapestje in jo krčevito, vendar zlagoma nese proti naslo-
njalu za roke, ki loči enajsti sedež od dvanajstega. Tam jo spusti. Bolj se
približuje, bolj je bela in se tudi zelo blešči, presega s svojo svetlobo naj-
bolj svetle stvari v hodniku, celo svetlobo lestencev. Vendar težka roka
nepopustljivo in malo nemirno in z večjimi kapljami po hrbtu dlani spolzi
nazaj v belo naročje, kjer se nekaj hipov nejasno preobrača in tišči s svojo
težo v vse smeri in ne samo navzdol, potem pa se vzdigne bolj gor, se za-
suče, tako da upognjeni prsti in-nagubana dlan štrlijo proč od telesa in mu-
slina proti plapolajočemu platnu, in s hrbtom tesno po telesu drsi tja gor,
kjer se pričenjajo drobne bele prsi. Tudi njena desnica pride tja gor, seže
k prsim, se skrči, spusti malo niže in odrine veliko težjo roko proč, v desno.
Iz globine ravnega hodnika se prikaže bela ženska postava. Sprva je zelo
neznatna in komaj ločljiva od stebričkov in belih marmornatih kipcev,
vendar se še kot takšna zelo blešči in prekaša svetlobo lestencev, ki so ne-
mara nad njo v globini hodnika. Potem se premika. Vidne so male škarje
577
njene zbrane, ne hiteče, ne nagle, ne pričakujoče hoje. Kot da hodi. ker
hodi, kot da bo tako hodila še veliko časa. Zgoraj nad korakom je vse
mirno in belo, kot da ne spada k hoji. Tkanina tam zgoraj se niti ne guba,
tako kot se spodaj ob koraku vendarle in vzlic vsemu malo maje. Zmeraj
bliže je. Zmeraj bolj bleščeča je. To je Ona. Ko je že čisto blizu in se zdi,
da bo še bolj, se ustavi. Rahlo razpre v tisočletjih in z vso zbranostjo izo-
blikovana usta, pogleda pa, ki gre nekam naprej in je hkrati samo v nje-
nem obrazu in hkrati enakomerno porazdeljen po zraku hodnika, ne spre-
meni ali kako drugače naravna. Diha malo hitreje, desnico drži v zraku
pred sabo, kot da je na preži ali kot da se vnaprej, za vse vnaprej, brani.
Z leve strani hodnika, nemara s kakšnega krila hodnika, ki se križa s tem
dolgim in globokim, ali pa mogoče iz kakšne niše ali vdolbine stopi Giorgio
Albertazzi. Dva koraka od Nje se ustavi. Obrnjen je pravokotno na njeno
smer. To je On. Oba pogleda pršita svoje zrenje pravokotno eden na dru-
gega in se tako mogoče združujeta, vendar se ne pogledata. Težko desnico
nese tja zadaj, za naslonjalo, jo vzdigne do njenega ramena, malo postoji
na rami, pritisne prste na vrat in potem otiplje mehko ušesno mečico in
potem tudi trdi uhelj in potem zraven njega mehke in trde in zmeraj
vznemirjajoče lase. Kupček njenih rok v belem gnezdu tam spodaj ostane
negiben. Po drugi peščeni poti, ki je bela, kot da so kamenčki peska posebej
izbrani, in geometrijsko popolno začrtana, kot da je vrtnar meril z ravni-
lom vsako ped, in ki ima ob straneh v enakomernih presledkih različno
oddaljene grmičke in bolj oddaljeno vrsto cipres, hodi Ona s hojo, ki jo je
prinesla iz ravnega hodnika. Z nasprotne strani se približuje On. To je
Giorgio Albertazzi. Pod njegovimi lakastimi čevlji je tudi belina posebnega
peska, zraven pa gosta, nizko pristrižena angleška trava. Za njim je visoko
masivno pročelje starega gradu iz časa, ko je masivnost imela pomen. On
je ves temen, zelo se razlikuje od bele poti, samo ohraz in ovratnik srajce
se zliva z belo barvo posebnega peska. Glasbe ni, tudi orgelske ne. Nemara
je slišati pesek, kako se tare pod čevlji. Težka roka se zelo lepi na lice, ven-
dar vzlic temu spolzi do brade in jo s prsti vleče k sebi. Sam se nagne v
levo, do so njegove prsi na njeni beli rami, njegov obraz pa gre še bolj
naprej proti njenim ustom. Svoja malo odpre, in ko mu brada zadrhti, ne-
mara že lahko čuti njeno vročo vlago. To mu dovoli, to mu pusti. Ko še bolj
zadiha, ga narahlo odrine. Stojita eden nasproti drugemu. Ločita ju samo
dva srednje dolga koraka. Sonce močno sije. Ona pomika svoj pogled iz
ozadja in neskončnosti zraka, kjer je masivno pročelje, k Njemu, in On
pomika svoj pogled iz narave cipres, grmov in trave k Nji. Ko se na svojih
obrazih srečata, vpijeta vase zrenje drugega. Roka je še zmeraj ostala na
njeni rami in čez čas gre preko vratu v izrez muslinaste obleke in s prsti
čez rob nedrčka na neverjetno okroglino. Potem se prsti izoblikujejo v dlan,
ki zajema vso izboklino, prožno in čvrsto pod gladko svileno prevleko ne-
drčka. Ko jo zajame in stisne, je že prepozno. Tako dolgo stojita in sta za-
prta v svoje zrenje. Visoko tam zgoraj, kjer je nebo, je mogoče videti rahle
mrenaste oblake, ki jih žene veter, da se trgajo. Z obema rokama tišči nje-
gov zajem proč, vendar je tako, kot da se je zmeraj bolj priklepa. Druga
njegova roka, ki se zdi veliko lahkotnejša, šine navzdol h kolenom. Izteg-
578
njena dlan kot gladka deščica ali vzmet šine med priprta stegna, tam, kjer
je obleka že odrezana, torej tik nad koleni. Potem se koleni zelo stisneta
skupaj, čeprav je med njima dlan. Čeprav se stegni zelo stisneta, se njuna
polt vseeno malo naježi in dlan med njima se, kot da bi bila ujeta, vendarle
premika in stiska in gnete njuno meso, kot to počne levica zgoraj. Sacha
Pitoeff! Na stranski poti, ki je ožja, vendar pa prav tako s posebnim pe-
skom posuta in gre pravokotno na to, ki je široka, se ustavi kakšne tri
metre od Njiju in gleda Vanju, kot da ima stekleni zrkli, z obrazom, kot da
je okleščen s koso, s strašno urejeno črno obleko z belo vrtnico v gumbnici.
Njegov pogled ni določen, samo proti Njima gre, pošilja proti Njima svoje
zrenje. Reče o tem, da ne. In bolj dahne kot reče in na koncu malo zastoka.
Zgornja roka gre za naslonjalom spet dol in po tej strani njenega telesa,
tesno po desnem boku dol h kolenoma in ju skupaj z zaprto roko hoče raz-
makniti. Tudi sam se skloni navzdol in je z obrazom skoraj na kolenih.
Potem se z obrazom pomakne malo bolj gor in ga med njenima komolcema
— njene roke so tudi pri kolenih — pritisne v muslinasto naročje, ki se
sprva pomakne malo nazaj v sedež, in male zasople prsi gredo zato bolj
naprej. Takoj reče skoraj glasno, da ne. Njegova prva roka pride takoj
gor in nad svojo glavo stisne naprej pomaknjeno izboklino. Umakne se
nazaj, zato pa gre naročje spet malo ven iz sedeža, ko se njegov mokri obraz
še bolj ugreza vanj in pride roka spet dol. Sacha Pitoeff še zmeraj ne pre-
makne zrkel v senčnatih votlinah. Veter, ki tam zgoraj žene oblake, je
zdaj tudi pri tleh in maje razne grmičke ob tleh in vrsto cipres. Druga
roka se v hipu pomakne globlje v stegna, ki se takoj spet stisnejo. Vendar
nemara že lahko čuti konec stegen in nagneteno vročino, ki je na koncu.
Iz naročja, kjer je še zmeraj silovito njegova glava, je slišati pridušen stok.
Potem se ves, z vso težo spusti z dvanajstega sedeža s koleni na oljnata tla
in vrže obraz na njeni koleni in obe roki prideta k njima in silovito razpi-
rata, rob obleke pa je visoko zgoraj v naročju in je zmečkan. Visoki črni
člen njene frizure je ostal nedotaknjen in svež, kot da je jutro, obraz s
tankima ustnicama močno napenja in krči obrvi in veke. Včasih se nagne
nazaj in ima malo razprta usta in še bolj zgrbančen obraz, kot da lovi zrak.
Sacha Pitoeff se obrne proč. Onadva pa še zmeraj srkata svoje zrenje in
mogoče raziskujeta nevidno dogajanje ljubezni tam znotraj. Ko gre zmeraj
bolj ihtivo proti nji in klešče njegovih prstov na stegnih in v naročju in na
bbkih še malo ne popuščajo, ampak so zmeraj bolj železne, še enkrat vzdig-
ne obraz proti luknjičavemu stropu, stisne zobe in oči in reče silovito o
miru in o ne, se sunkovito vzdigne, da mehka tkanina kar sama spet pade
po stegnih, zgrabi torbico, za hip pogleda navzdol, kjer je nemara zaradi
presenečenja Jurij še bolj na tleh in kot sesut, potem pa z naglimi koraki
odhiti skozi vrsto. V prehodu med levo stranjo in sredino steče proti iz-
hodu, kjer je ovalna lučka z rdečim trakom, ki naznanja izhod v sili. v
nevarnosti ali če gori.
Tudi po širokem hodniku zunaj dvorane še zmeraj domala teče, da se bela
tkanina drobi v lomljive gubice. Na obrazu ima srage potu. Z dveh strani
je hodnik obdan s steklenima stenama. Vrata za ven so steklena in v ste-
kleni steni. Pri njih — kot da je varnost že tako blizu, da si to lahko dovoli
579
—	se ozre proti dvorani, ki jo je zapustila in v kateri je film, potem pa se
požene ven. Zunaj je še zmeraj sonce in gosta vročina, ki puhti iz zidov in
mehkega asfalta. Nemara prav zaradi tega in zaradi te pozne popoldanske
ure ni v tem predelu med zadnjo stranjo kina Center in samopostrežno
restavracijo nikogar, niti na cesti niti ob zidovih, da bi se nanje naslanjal.
Pozna popoldanska vročina je kot neka raztopljena masa, ulita v ta predel.
Zraven nje je v brezvetrnem ozračju tudi neka sivina, ki se sicer navzgor
proti višinam malo gosti, vendar se nikakor ne zgosti v oblake. Skozi ta
visoki kvader steče pravokotno čez cesto v samopostrežno restavracijo,
kjer se skrije. Vrata samopostrežne so tudi steklena, zato lahko z roba
—	tako da stoji že za zidom, z gornjim delom telesa nagnjena malo naprej
čez podboj k steklu vrat — gleda ven, če ji mogoče sledi. Ko gleda, če se
bo prikazal, upehano diha in si z dlanjo otira obraz, ki je moker in tudi
vroče zardel. Crne, male in žive oči se vročično lesketajo in so vznemirjene.
Nemirne so tudi veke. Potem si gladi tkanino v naročju, ki je senčnata od
vlage in zmečkana. Vmes pogleduje ven. Suhi in nedotaknjeni so samo
lasje. Cez čas odsune steklena vrata in steče poševno čez asfalt, preseka ga
ob vogalu zadnje strani kina in s'e spusti v ozek prehod med novim krilom
občine in pokojninskim zavodom, kjer še zmeraj teče in je tudi temna več-
plastna torbica iz vinilexa bolj v zraku kot pa ob nji, tako kot se je obleka
oprijema samo od pasu navzgor, zelo se je oprijema samo v pasu, kjer je
stisnjena in se potem iz drobnih gubic razširi navzdol, skoraj v kratek zvon.
Više v zraku je samo siva modrina in malo niže strehe teh visokih stavb.
Teče zelo neenakomerno. Zdaj so rumenkasto rjave noge v dolgem, skoko-
vitem razkoraku, zdaj spet v kratkem, stopalo zraven stopala, čeprav so tla
nenehno ravna, nimajo kotanj in izboklin. Teče in se nekaj časa sploh ne
ozre. Prav tako negotovo, kot da se hkrati tudi lovi, teče mimo oleandrov,
za katerimi se hladijo popoldanski ljudje, po širokih stopnicah navzdol na
široko ploščad, kjer kljub takšni uri in visokemu poletju hodi sem in tja
dosti ljudi v svetlih oblačilih. Ko jih doseže, ne teče več, vendar hodi še
zmeraj zelo naglo. Cez čas in za nekaj korakov spet steče.
Mimo nje gre po cesti veliko avtomobilov gor in dol in so različni po obliki
in po barvi. Med njimi je tudi eden, ki je siv, vozi bolj počasi in je zadaj
visok, zadnja stran gre skoraj navpično navzdol. Večina izložb ima spredaj
rolete, ki varujejo blago pred vročino in ostro svetlobo. Tako zadelana so
tudi okna stanovanjskih prostorov v nadstropjih. Pešci pa se stiskajo v
senci zidov in skoraj neslišno hodijo. In če se ustavijo, da bi govorili, sploh
ni slišati njihovih glasov, ker govorijo potiho in izčrpano ali pa mogoče
požira njihovo glasnost vročina. Nekateri imajo robce kar na obrazu. Ko
gre še zmeraj naglo in malo opotekavo, se sploh ne ozira na to, kje je senca
in kje sonce. Torbico preklada iz roke v roko. Ko spredaj po ulici daleč ni
nobene hiše in so samo na straneh, je videti visoki zrak, na katerem ni
nobenega znamenja, da prihajajo oblaki, ki bi vsaj malo prestregli vročino
in svetlobo. O dežju sploh ne more biti govora, mogoče še nekaj dni. Zelo
kmalu, kar neverjetno kmalu, gre mimo nje isti sivi avtomobil z enako,
več kot pravilno počasnostjo, ki je v tem delu mesta predpisana. Kolesa
so videti manjša, kot jih imajo ponavadi avtomobili. Na trgu, kjer na eni
580
sti'ani stojijo avtomobili, na di-ugi strani pa so hiše, steče na desno, kjer
je kiosk, in potem mogoče za njim malo postoji, ker se nekaj časa ne pri-
kaže. Potem gre med dvema vrstama avtomobilov. Na koncu vrst, kjer je
tudi konec parkirnega prostora, ker se trg zoži, za hip postoji, da nemara
lahko pogleda gor in dol, na levo in desno, in steče čez cesto v Poštno ulico.
Potem gre počasi in veliko bolj umirjeno, vendar pa utrujeno po širokem
mostu čez Kokro. Mogoče je res utrujena, mogoče je malo pomirjena, lahko
tudi, da hoče zajeti nekaj svežega zraka, ki je na mostu bolj svež kot oni
med zidovi v središču mesta. Globoko pod mostom se med skalami peni
zelena voda. Kadar voda teče naglo, je nad njo zmeraj malo bolj svež zrak
in neredko tudi vleče. Zdi se, da so gube njene bele obleke pomaknjene
bolj v desno in se gubajo s poševnimi brazdami. Lahko da res piha. Na
drugi strani mostu gre spet za spoznanje hitreje. Gube se brez reda kažejo
v vseh smereh. Torbica gre v večjem loku ob nji. Za njo spet počasi vozi
sivi avto in ko je samo kakšnih dvajset metrov od nje, vozi še bolj počasi,
tako da jo zlagoma in skoraj neslišno dohiteva. Zadaj je zelo spodrezan in
je malo tudi takšen kot kak furgon. Na desni strani je Kokra, na levi, na
drugi strani ceste pa vrsta starih blokov, ki imajo še strme strehe. Skoraj
vsa okna so zadelana, eno pa je odprto in slišati je naglo popoldansko
glasbo, kot da ni nobene vročine. Se enkrat predene torbico iz leve v desno,
kjer gre potem tudi v velikem loku ob nji. Sploh se ne ozira, pa tudi v tla
ne gleda. Samo takoj spočetka, ko se je oglasila nagla glasba skozi odprto
okno, je nemara malo pogledala tja gor, kar niti ni čudno, saj je ob tej
zgoščeni uri tako malo glasov na cesti, in še tisti, ki prihajajo, so takšni,
kot da so šli skozi sordino. Zdi se, da gleda nekam naprej, kjer so še zmeraj
hiše, ki spadajo k mestu, čeprav stojijo na levem bregu Kokre. Reka sploh
ni več meja mesta. Ko jo s svojo sivino neslišno dohiti, ko je s srednjim
delom avta tik nje in tik ob robu pločnika, ustavi in odpre sprednja vrata.
S sedeža za volanom je nagnjen zelo v desno. Roko drži na notranji kljuki
desnih vrat. Z glavo je tudi sklonjen malo dol, ko je hkrati sklonjen v des-
no, in oči ima obrnjene bolj gor, da nemara lahko vidi ven in bolj gor.
Najprej se samo ustavi in za hip ostane nepremična, šele potem zasuče
glavo proti avtu. Potem tesno zamiži in stisne ustnice. Obrne se spet proč
in se nagne naprej in naredi korak šele potem, ko je že nagnjena naprej,
tako da se zdi, kot da se malo opoteče v smeri hoje.
Okno, ki ima popoldansko naglo glasbo, je že za njo. Starih blokov na levi
strani ni več. Odcepi ceste na levi so zelo pogosti, cesta pa je nenehno
usmerjena samo naprej, vzporedno s Kokro. Zdaj, ko ni blokov, so družin-
ske hiše in hišice, ki so zelo različne, in kmalu se tudi asfalt neha. Nad
tlakom stoji plast prahu, ki se ne vzdiguje in ne meša s plastmi zraka, ker
ni vozil, pešcev in vetra. Ko jo spet dohiti, vrata sploh niso zaprta. Sploh
jih ni treba odpreti in se nagniti v desno. Ko sé ustavi, se najprej spodnji,
zvonasti del obleke zaziblje ob stegnih, potem pa skloni glavo zelo dol in
po desni strani obraza ji sikne ostra senca, ki se potem zbere v napeto črto,
ki gre od očesa do kotička ustnic in potegne ustnice proti ušesu. Hkrati s
senco in črto na licu ji zrkli zasijeta v temni in napeti iskri, ki potem pla-
pola in napeto utripa in je ostro vidna, čeprav je obraz sklonjen in so čez
581
zrkli povešene goste trepalnice in skoraj tako, kot da je skozi trepalnice
to ostro plapolanje iskre še bolj vidno, ker ga trepalnice pršijo ven v tan-
kih plasteh, med katerimi so praznine. Potem tako sklonjena in s senco in
črto in ostrim plapolanjem kot majhnim bliskom počasi spodvija oči proti
levi, ne da bi za očmi šel tudi obraz, dokler popolnoma iz kotičkov ne gle-
dajo na levo in navzdol, kjer so odprta in vroča vrata. Potem ji tudi na levi
strani zraste črta, ki poveže kotiček očesa s kotičkom ustnic in naredi tak-
šen obraz, kot da se v več smeri smehlja. Potem se v bokih narahlo zamaje
sem in tja. Cez hip ali dva sunkovito vzdigne glavo in je spet obrnjena v
smeri svoje hoje, vendar se ne premakne. Na obrazu zdaj ni več nobene
sence in črte, oči mirno zrejo v zrak in vročino. Torbico prime z obema ro-
kama in jo ziblje ob kolenih sem in tja. Od znotraj pride glas o času, ki
teče, in o vročini. Potem prime torbico samo z eno roko, z drugo prime zu-
nanjo kljuko in prisede.
Naglo jo pogleda in ji hlastno reče o kakšna je in o nekaj se ji je zgodilo
in o obleki in o hoji, na kateri je vse vidno. Malo naprej, čez kakšen kilo-
meter, jo spet hlastno pogleda, malo razpre ustnice in jo sunkovito prime za
koleno, ki je videti nemara celo temnejše, kot je v resnici, ker je rob mu-
slina nad njim zelo bel in bleščeč. Gleda nepremično ven. Oči so temno
rjave in mirne, mogoče vse tisto za očmi, kar jih dostikrat nemirno premika
sem in tja, miruje in je sklenjeno in zbrano, nimajo nobene plapolajoče
iskre, položene so ven pred vetrobransko steklo in mogoče sploh ne zato,
da bi gledale. Mogoče sploh ne vidi, kako hiše sploh niso več mestne, am-
pak so v nevezani črti z veliko praznega prostora okoli sebe in imajo pred
sabo vrtove ali dvorišča, med njimi pa so razna drevesa in za njimi gozd.
Poleg srag potu, ki se že suši v lepljivo plast, pronikajo iz povrhnjice nove
kapljice potu, ker je avto zelo razgret in popolnoma odprto okno na levi
strani niti ne pomaga dosti, ker je zrak, ki ga odprtina okna črpa v notra-
njost, tudi zelo vroč. Visoki črni šlem je še zmeraj nedotaknjen, lasje so
suhi in sklenjeni, samo na sencah se lepijo, so razmočeni in razpuščeni,
kajti sol in vlaga topita lak.
Naselja in ceste ob njih so visoko zgoraj, na desni, globoko spodaj pa je
korito Save, v katero se je zlila Kokra. Na levi zgoraj se potem za naselji
širi ravnina. Volan drži spet z obema rokama. Členki prstov so položeni v
zato napravljene žlebove. Roke so oglate in trde. Kosti so zelo močne. Za-
pestja so rogovilasta in na desnem je verižica z zlatim srcem. Vzlic vsemu
in poletju so na zapestjih spete manšete bele najlonske srajce. Malo više se
začenja rokav temno sivega suknjiča. Gumb srajce na vratu je odpet. Težki
ovratnik se poveša malo navzdol, kljub temu, da je v njem rdeča kravata s
črnimi progami. Vendar pa je zelo zrahljana, vozel visi postrani na prsih
pri tretjem gumbu. Hlače so enake kot suknjič. Obraz je malo bled in se
kljub poletju ne poti. Samo malo zrnat je in ima črne sence in sploh ni
Jurij. Drži se resno in trdo, dokler mu ne spreleti desno lice temen
krč. Takoj zatem spet ploskoma vrže roko z verižico na njeno koleno.
Njen obraz sploh nima niti sledu tiste črte in oči nimajo temne iskre.
Kolena in njeno telo zgoraj se premika in pregiba samo toliko, kolikor
to povzročijo tresljaji avtomobila, vdolbine in kupčki peska na cestišču.
582
Kot da ima samo svojo težo, ne pa tudi svojih gibov, namenov in tistega,
kar je teži nasprotno. Vendar sploh ni videti izčrpana ali zelo utrujena.
Mehke listaste roke so položene v ozko naročje, tako kot so oči položene
v pokrajino tam zunaj. Njeno telo ni sesuto vase in nemočno, samo zelo
skladno je s potjo vozila in obliko cestišča pod njim. Ostaja v svoji obliki
in sedi skoraj pokončno, samo znotraj te širše in večje oblike, ki jo telo
ima, so posamezne oblike in mali premiki odvisni samo od zibanja sivega
avta. Tako je tudi, ko zavije ostro v desno in potem po razoranem kolo-
vozu navzdol. Telo gre v nekakšnih masivnih in težkih valovih sem in tja
in naprej in nazaj in včasih za spoznanje tudi malo gor s sedeža in spet
nazaj. Vendar vse to ne kot da je iz enega kosa težke teže ali kot da je
vreča, temveč tako, da se posamezni deli telesa ne pregibljejo naenkrat,
da gib v pasu na primer pozneje sproži nagib prsnega koša in ta pozneje
nagib glave. Samo ko avto potresajo večji kamni, se vse na nji skupaj
z obleko pretresa hkrati. Veliko bolje je potem, ko se spodaj na polju in
pašniku kolovoz zravna in je raven, kot je raven ta del pokrajine tu spodaj
pod cesto, in je kot polica. Ker je vse tako ravno in nezavarovano — dre-
vesa so bolj na desni in bolj na levi — je sonca še več in tudi v vozilu
je še bolj vroče, njegov obraz pa se sploh ne poti in ves je v svoji trdi
temno sivi obleki kot kakšen kirasir in ni Jurij.
Na njivi stoji lojtrski voz, na zadnje kolo je prislonjena brana. Konja ni,
voznika ni. Na koncu njive, na nasprotnem koncu, kjer se vročina in
zatohlost zbirata v neprosojno meglico, klečita dve ženski. Ruti imata
daleč čez čelo naprej, da sta obraza v senci. Reče ji o koncu in o skorajš-
njem koncu. Njen prstan na levi roki v naročju se motno blešči in tudi
ziblje. Kolovoz gre po vsej ravni ravnini in potem pri ribiču, ki nima
škornjev in drži dolgo palico pred sabo in se komaj premika, zavije v
gostoto mešanega gozda, v katerem je poleg listavcev in iglavcev tudi dosti
trave in praproti. V kolovozu je zemlja samo v kolesnicah. Med njima
raste trava. Nekatere veje nekaterih leskovih grmov udarjajo v sprednje
odbijače, luči ali celo v vetrobransko steklo, če so višje. Ko pride pred
njene oči široka zelena veja in šelesteče oplazi po steklu, niti ne zamiži
niti ne zoži zenic. Potem je tako, kot da se kolovoz razširi. Ustavi ga plitva
mlakasta kotanja. Iz nje potem prideta dve poti. Ena gre ostro na levo,
druga pa naprej in za spoznanje na desno. Sonca in svetlobe in poletne
vročine je veliko manj, ker so nekatera drevesa, bukve in ceri, visoka.
Nad njimi je potem sivkasti neskončni zrak, ki tudi miruje, in veje visoko
tam zgoraj sploh ne šelestijo. Na desni strani kotanje ali mlake, kjer je
debelo drevo vrženo na tla, sedi človek in kadi. Sekira ob njem je z ble-
ščečim rezilom obrnjena naprej. Ko v mlaki za spoznanje obstoji ali pa
sploh ne, zavije po ozki poti naprej. Zdaj je veliko več vej, ki štrlijo v
pot, in veliko praproti, ki se razrašča tudi po poti. Vse to se potem glasno
plazi po pločevini in skoraj tako je, kot da je to edini glas, ki ga je mo-
goče ujeti, saj je glas motorja zelo spodaj pod glasom pločevine, praproti
in vej, od njega pa že dolgo ni prišla nobena beseda.
Potem pot ponikne v visoki goščavi visokih kopriv in steblastega plevela.
Goščava je kot zid pred potjo in vozilom, ki prihaja. Zdaj drži volan z
583
obema rokama, zlasti srček pa sunkovito niha po zapestju. Njene mehke
in tanke roke so še zmeraj negibno razporejene v naročju. Potem vse, kar
je, pokrije temna senca, ker so nekatera stebla visokega plevela višja
od vozila. Ko pride spet ven iz kopriv,_ ki cvetijo, se nasmehne v obe
smeri in zelo zmehča svojo kirasirasto držo in odstrani temne sence z
bledega obraza in reče o tanku. Potem se še smehlja, tudi ven v praprot
in naravo, ki je vse naokrog, in malo tudi nazaj, kjer je goščava ostala
povožena in zmečkana. Ko pa ustavi motor in izvleče ključek in reče, tako,
je spet zelo trd in kot v oklepu. Tudi reče, da bo treba od tu naprej peš.
Nosnica, ki mu raste ven iz čela, ne naredi velikega grebena, gre plitvo
po sredini obraza, hrustanec pa potem še bolj strmo dol, tako da je nos
nad zgornjo ustnico nizek, sploščen in ne preveč širok. Kjer se stakneta
nosnica in hrustanec, se črta nosu lomi, Se enkrat reče o hoji in poti in
avtu, pogleda malo navzdol k nji, ki je pogreznjena v sedež, in seže mimo
njenega oprsja h kljuki njenih vrat in jih odpre. Ko potem od zunaj po-
zaklene vsa vrata, malo postoji in potem še enkrat odpre zadnja vrata
in izza sedeža potegne v pravokotnik zloženo sivomodro odejo in si jo da
pod pazduho leve roke in potem z desnico prime njeno roko, ki je tako
spuščena navzdol, da se mora malo skloniti, in jo potegne za sabo čez
plitek jarek, v katerem je nemara voda, ko ni suše in je deževje ali pa
se tam daleč in visoko v hribih topi sneg. Zdaj pa je vroče, prst je prhka
in nekatera stebla nekaterih rastlin so upognjena navzdol in porjavela.
Ko naredi dolg korak čez jarek, se ji spet nekaj las odlepi od črnega šlema
in se razprši po čelu, ki je spet vlažno in ima drobne kapljice.
Tako, da gre spredaj in jo za roko vodi za sabo po ozki poti, gresta naprej,
narava na obeh straneh poti pa je spreminjasta. Zdaj so prava gozdna tla
z gozdno prstjo, iglicami, zelenimi mahovi, smrekami, zdaj so bukve, leskov
grm, tanka in širokolistna trava z nekaterimi cvetlicami. Kmalu je videti
tudi skale. In spet je tako, da je nekaj časa ravno in celo trava na tem
ravnem, potem pa iznenada skala, porasla z zelenim mahom, ob nji pa
so korenine velikega starega drevesa. Potem je skal zmeraj več, korenine
štrlijo zmeraj bolj ven in se lomijo ob skalah, sonce sem ne sije, krošnje
nekaterih dreves so visoko zgoraj in pot, ki se vidno oži, se globoko za-
jeda v majhne hribe in skale in dela ostre ovinke okrog skal. Potem je tu
še voda, slišati jo je, kako teče in klokota. Samo še nekaj vrb zastira
pogled na reko, ki je motno rjava. Steza gre tik ob reki proti toku, od
vode jo loči samo enojna vrsta vrb, ki jo kmalu pretrga največja skala,
kar jih je v tej naravi, in pol je je v tekoči vodi, pol pa v bregu in stezi.
Postavljena je počez v tok in stezo. Steza zavije proti nji in vodi. Ampak
pred skalo se ne neha. Se bolj ozka, kot kakšna kozja steza, je potem
vklesana v skalo in vodi po nji vse do njenega konca dva metra nad vodo
in kakšnih pet metrov od brega. Od tod, s konice skale, je vidna reka,
nasprotni breg in reka malo niže in malo više. To je pravo rečno prostran-
stvo, posebno v primerjavi z gostoto grmičevja, dreves in skal ob stezi,
ki vodi sem. Na meji med zemljo in skalo se ustavi, spusti odejo na tla
in spusti tudi njeno mokro roko. Potem je nekaj časa obrnjen z obrazom
v njena ramena in hkrati žveči zgornjo ustnico, tako da je nos spet navz-
584
dol in črta nosu še bolj zlomljena in tam, kjer se lomi, divje bela. Njen
črni grm las je z desno stranjo obrnjen proti njemu, obraz pa je položen
nad reko, ki teče, in lahko da gleda, kako teče, ker nobeno grmičje, no-
bena vrba, nobena veja ne preprečuje pogleda. Potem se zlagoma obrne
proti njemu in ko je že toliko obrnjena sem, da lahko vidi njegovo divjo
belino nosu in črn, razbrazdan obraz, kot da je prevezan z nesvetlečimi
žicami nevidne barve, in njegovo okostenelo zrenje, ji čez zrkli spet šine
temna iskra, ki potem zagori na vsem njenem obrazu in ji nemara vbrizgne
nekaj ostrega življenja v mišice in ude, ker se to napne, čeprav se niti ne
premakne. Potem nagne glavo malo vstran, v gležnjih prekriža noge in
kot da se malo povzne, hkrati pošlje v njegove oči ta, z iskro vneti po-
gled. V tem ali tik pred tem pomakne proti nji roko, ki pa se na sredi
poti ustavi in malo zatrepeta, obrvi se naberejo v gube, sunkovito za spo-
znanje skloni obraz in domala zamiži. Roka potem pade dol k njemu.
Zasuče se proti skali in gre po nji dva koraka, potem pa se ostro ustavi
in skoraj skoči nazaj k nji, ki še zmeraj tako stoji in iz katere gre pogled
z neskončno in temno iskro. Z eno roko jo zgrabi za lase na temenu, ji
potegne glavo vnic, z drugo pa jo udari po licu. Potem jo z obema ogla-
tima rokama prime za ramena in jo stresa, da ji glava zelo opleta in se
pozneje zelo maje tudi v pasu in ji tudi kolena klecajo. Ves beli in črni
obraz mu zalije temno rdeča barva in vmes skoraj kriči o nji, o tako, o
ali tako, in o zahrbtnosti. Ko se ustavi, jo za hip pogleda, nemara če je
še tako. Za hip pogleda v njen obraz in vanjo, ki zdaj malo hitreje diha
in se celo še zmeraj malo maje in ima obraz zelo sklonjen in mogoče tudi
oči zaprte. Tako jo potem pusti in gre počasi na skalo po vsekani ozki
stezi na skali vse do konice skale, od koder še enkrat pogleda proti nji,
ki je še zmeraj sklonjena, potem pa sede.
Na konici skale, ki je dva metra nad rjavo vodo in ki je obsijana s son-
cern in z zdaj že poševnimi žarki, se njegova temno siva obleka zelo reže
v zrak, skalo in vse druge stvari, ki so okrog, kot neka tuja barva. Nitke
volnene tkanine ali celo dlačice nitk, ki so tako drobne, da ne morejo
biti popolnoma vtkane v blago, ampak malo odstopajo, so kot nitke žer-
javice — lesketajo se rdeče, rumeno, vijoličasto, mavrično. Nad prsnim
žepom suknjiča je bela in zelo ravna črta belega robčka. Zdaj, ko sedi
na konici skale in mu oglate dlani z zapestji visijo čez vzdignjena kolena
in ko preteče nekaj vode pod skalo, so na njegovem obrazu spet črne lise
na beli podlagi, kot da je polt v resnici nekaj čudnega, posebno ko je
takšen letni čas, črne lise pa so vržene nanjo kot odsev temno sive obleke
na telesu. Kratki rjavkasti lasje se mu lepijo po temenu, čeprav obraz ni
moker. Oči so zelo motne. Obrvi so zelo košate in skoraj malo prekrivajo
očesni votlini. Kljub veliki podolgovati glavi, ki je zadaj domala zravnana
s tilnikom in sploščena, so ušesa majhna,- zelo zgubana in skrčena, kot
da jih je v času, ko so rasla, držalo nekaj skupaj, da se niso mogla širiti
in rasti, ampak so se samo gubala. Zraven tega so tudi kot prilepljena
k lobanji in tudi črno lisasta. Po toku navzdol ni nobene skale, ampak je
sama širjava vode. Zgoraj proti toku pa je še dosti velikih skal in je struga
ožja. Samo malo više stoji ena prav na sredi toka in voda ob nji valovi
585
in se tudi malo peni, na vrhu pa se maje nekaj visokih travnih bilk. Na
skali pa, ki je skoraj nasproti, stoji ribič. Z obema rokama vihti vitko
palico po zraku, da potem trnek pade daleč. Vendar ga ne pusti v vodi
in ne čaka. Skoraj takoj spet zavihti palico. To je muha. In takoj spet
zavihti palico, da laks in muha žvižgata po zraku fiu, fiuuu, fiuuu. To je
nemara edini glas te pokrajine, ker voda zelo enakomerno šumi, tako da
jo je zelo težko slišati. Sončni žarki so položeni zmeraj bolj poševno in
nizko po toku navzdol. Kmalu se bo pričelo mračiti, vetra pa še ni.
Ko tako nekaj časa sedi na konici skale in rdeča barva popolnoma zgine
z obraza in nemara gleda tja čez, kjer ribič meče svojo muho in mogoče
celo posluša, kako žvižga po zraku, in mogoče zraven tega tudi gleda,
kako so žarki sonca zmeraj bolj položeni, si prižge cigareto in potem kadi.
Ko tako nekaj časa kadi, se ona zgane in tudi pride na skalo. Na sredi
ozke steze se ustavi in se z vsem belim hrbtom nasloni na skalo za sabo,
tako da je pred njo prepad in vsa široka voda, ki teče navzdol. Tudi dlani
položi navzad za skalo, kot da se je rahlo oprijemlje. Sel.'ì potem privzdigne
obraz in ga položi v praznino nad vodo in potem so tam položene tudi
oči in se po tej praznini narahlo premikajo natanko tako, kot da je nad
to vodo, ki teče in se navzdol zmeraj bolj širi, nič. Potem ji v to popu-
ščajočo svetlobo in vročino reče, če namerava še kaj takega, in še zmeraj
gleda tja čez, kjer ribič zelo hiti. Sploh mu ne odgovori, samo zre po toku
navzdol in diha. Cez čas ji spet reče, če je vse mimo. Ko malo počaka,
mu zamrmra nekaj pritrdilnega, kar se nanaša na tisto, kar je končano.
Vrže ogorek v vodo in jo pogleda. Iz njenega obraza ne prihaja nič ostrega
in lesketajočega, čeprav je skoraj visoko vzdignjen. Potem vstane, stopi
na ozko stezo zraven nje in jo narahlo tišči proti zemlji, proti bregu.
Na varnih tleh ob skali, kjer je zemlja valovita in posuta z manjšimi
kamni in vejicami, se ustavi in jo zasuče k sebi. Prime jo v pasu, vendar
je ne stiska zelo k sebi. Potem gre z desnico bolj gor in ji malo privzdigne
gladke muslinaste prsi, ki zdaj dihajo mirno in enakomerno. Potem jo
spet z obema rokama prime v pasu in jo malo odrine od sebe, kot da
jo hoče videti. Reče o tem, da je zdaj dobro, in malo razpre usta, zgornja
ustnica pa, kot da se hoče nasmehniti, se zaskoči nad širokimi zobmi.
Nato se s še zmeraj takšno ustnico skloni mimo njene tudi malo sklonjene
glave na ramo in gre z obema rokama zadaj dol do roba muslinaste obleke
in potem pod njo nazaj gor in z obema širokima dlanema prime zadnjico
in jo povleče k sebi, potem pa potreplja po nji. Potem gre še više, vse do
pasu, kjer je elastika hlačk, in ves spodnji del njene obleke je na njegovih
črnih lahteh. S palcema gre za elastiko in vleče hlačke dol. Ko so že tik
nad koleni, se zravna in potem skloni ob njenem trebuhu navzdol in potem
tudi počepne k njenim nogam. Najprej ji vzdigne eno nogo in potegne
hlačke čez ostri rob pete Diemme čeveljcev, nato pa tudi čez drugega.
Hlačke s sinje belim robom čipk spusti v iglice ob njenih nogah. Njene
roke so zdaj zelo spuščene ob nji navzdol, obraz pa ni več sklonjen, ampak
gre naravnost, kjer je reka in na drugi strani in za spoznanje malo više
ribič s svojo palico, napravami in muho, ki ven in ven žvižga po zraku
fiu, fiuu, fiuu. Reka pa samo rjavo šumi, kot tudi nenehno teče. Ko se
586
skoraj tesno ob nji spet zravna, jo gleda in ustnica je še zmeraj, kot da
se smehlja, samo še bolj otrpla je in zobje pod njo so bolj široki, pri tem
pa si odpne oba gumba temno sivega suknjiča. Potem jo potreplja po rami
in se spet skloni in razgrne čez kamenčke in iglice in mogoče čez kakšne
strohnele storže svojo odejo. Ko jo razgrne in na nji kleči, jo povleče
za roko navzdol na odejo, da skoraj pade nanjo. Reče ji o tako, o vidiš,
kako je lahko, če si dobra, in iz njega gre moten, skoraj srep pogled,
čeprav nikakor ni pri miru, in je trdo razdeljen na več delov, kot da ima
v zenici trikotnik ali trapez. Ko jo zasuče na hrbet, spet prime za rob njene
obleke in ji jo povleče na trebuh, ki se zalesketa. Potem se premika in
prestavlja, da malo bolj globoko diha. Ko se ustavi na boku zraven nje,
nemara pogleda to rahlo in mirno valovanje in položi dlan na njen črni
trikotnik. Potem se spet nekaj premika in mrmra, dokler se kot kakšen
Hun ne vrže nanjo, s komolcema odrine suknjič na obe strani in jo
prime za ušesa kot za ročaja kakšne posode in privzdigne njeno težko
glavo, v kateri so oči odprte in zrejo, kot da zrejo nekam daleč. Z eno
roko spusti uho, da se glava malo pobesi na stran, in ji povleče s prsti
čez oči, da jih prekrijejo veke. Spet nekaj mrmra in vleče skozi kota ust
sapo vase. Potem gre z rokama dol, razmakne njene noge in si odpne
hlače. Za hip malo miruje in se celo malo odmakne od nje in še zmeraj
srka sapo skozi mokra kota ust, potem pa se spet močno primakne k nji,
izpusti iz sebe sapo, pomešano z nekaj glasu, in jo prime za boke. Bel
muslin je pod njegovo temno sivo in zlikano obleko in ob nji kot nekaj
nasprotnega. Obe njeni tanki in izoblikovani roki, ki se zdita zelo beli,
sta zraven nje na tleh kot dve odlomljeni veji kakšnega belega drevesa.
Zgoraj ob stisnjeni rami, kjer se že konča odeja, raste iz teh trdih in step-
tanih tal tanka in prožna dišeča sehlica. Zraven in po stebelcu lezejo
mravlje. Z nasprotne strani še zmeraj prihaja glas kovinske muhe in se
celo zmeraj bolj razlega fiu, fiuu, fiuu, kot da se zdaj, ko se v čas in po-
krajino nepreklicno pomika mrak, zrak redči, s te strani, iz goščave, ki se
vzpenja, pa se lahko sliši glas vrane, ki kraka kra, kra, kra. Ko se še zme-
raj odmika in primika in tišči obraz z otrplo ustnico v zemljo med njeno
ramo in dišečo sehlico, malo zagrgra, prime njeno roko in jo nese dol.
Potem se sunkovito odmakne, v treh zaporednih sunkih spusti nek glas
iz sebe, se skoraj razpusti, nagne malo z nje in obmiruje.
Ko napol sede zraven nje in si popravlja hlače, gresta njeni nogi skupaj,
z eno roko si potegne obleko na kolena, ne da bi se vzdignila, potem pa
si jo nese na obraz in na oči. Semenasto dlan z razprtimi prsti drži daleč
stran. Malo si popravi suknjič in gleda v nasprotni breg. kjer je še zmeraj
ribič s svojimi napravami in torbo. Potem pogleda k nji dol in spet čez
reko in potem na tla pred sabo. Cez čas si z grčastega zapestja odpne
verižico s srčkom, jo prime z razširjenimi prsti desnice, da zelo in domala
težko zaniha nad njenim belim, muslinastim in agatastim telesom, potem
pa jo spusti nanjo. Domala potiho, vendar pa za odtenek tudi hrapavo reče
o darilu in materi. Zraven črnih perutastih lis po obrazu ima zdaj tudi
rdeče in mokre. Ustnica je sproščena in pokriva zobe. Ušesa so še zmeraj
stisnjena k lobanji. Reče ji o verjetno krajši poti nazaj.
589
Zgodbe
Andrej Brvar
1
Zdaj pa je že sedem let vdova po trgovskem pomočniku
Toda pred petimi leti ji je doktor Peršak rekel
da jo bodo operirali ker ima v kolkih
obrabljen hrustanec in ker se ji krčijo kite Potem
so ji v Valdoltri štiri mesece nategovali
noge z utežmi in potem je doktor Prelčeva rekla
da je dobro Ampak zdaj ima še vedno
bergle in zato ne more ob nedeljah popoldne na
pokopališče in molji so ji v omari čisto razžrli črno
ruto Ima pa tudi hišo in v hiši Fabijaničeve ki vsak
teden zamašijo straniščno školjko s časopisom ker
nočejo kupiti toaletnega papirja in mladi
Fabijanič ji je lani na svetega Alojzija rekel kar
naravnost da jo bodo spravili v dom starcev
Rekla je naj kar poskusi Ampak prej je rekla bo
hišo polila z bencinom in vrt zravnala z valjarjem
Ima namreč tudi vrt in na gredicah največ
fižola in janeža Janeža pa zato ker celo zimo pije
namesto mleka janežev čaj Drugače pride
vsak mesec gospodična Lojzka da ji umije hrbet
in poreže nohte na nogah Ponoči pa kar naprej vstaja
pozimi in poleti in hodi k oknu ali na
dvorišče in kliče Nada za božjo voljo Nada Gospa
Uršičeva pravi da je to neka sorodnica z moževe strani
ki nastopa v barih Največ baje v Kopru
drugače pa tudi v Trstu in v Slatini Radencih
2
Zelo rada je reševala križanke in gledala
modre konje Franza Marca in že v gimnaziji
je stopila v partijsko celico Toda ko sva
se potem v neki cerkvi v hribih poljubljala
590
za oltarjem je rekla pazi vendar kje sva
Tisto poletje sva tudi dosti plavala na
jezeru za elektrarno in na mestnem kopališču
in zelo je postala razburjena če sem ji
poljubljal trebuh kjer se je že nabralo malo
sala In čez trebuh so ji šla tudi kolesa
potem ko se je spomladi vrgla pod vlak Ni
pa mogla pozabiti tistega Italijana ki ji je
pri osemnajstih vzel devištvo na zadnjem
sedežu svojega Opla Po radiu je bila baje
oddaja Razgledi po domači glasbeni literaturi
3
Na splošno vedno in povsod zaspi Ampak če
zažvižgaš se takoj zbudi in reče vlak
na tretjem tiru ali kaj podobnega zato ker
je bil 38 let kretničar en teden v dnevni
in en teden v nočni izmeni Ampak to je
čisto vseeno zakaj podnevi nikoli ni mogel
kdo ve kaj spati ker je imel pet hektarjev
zemlje in ko je zjutraj prihajal s kolesom
domov je šel obračat seno ali škropit
vinograd Zaspal je navadno samo med kosilom
s čelom na mizi in če ne takrat pa prav
gotovo po kosilu za kakšne pol ure v travi
pod marelico s klobukom čez obraz Potem
je bil leta 1952 upokojen in zdaj ima 58
tisoč pokojnine in železniško režijsko
karto in je predsednik društva upokojencev
in vsako sredo se zapeljejo z avtobusom v
mesto ker imajo ob trinajstih trideset
kinopredstavo in enkrat mesečno oh trinajsti
uri gledališki abonma Zapomnil si je neko
Giraudouxovo igro in opero Madame Butterfly
Mora pa skrbeti tudi za članarino in
posmrtnino in že poleti se začnejo komedije
s premogom Spominja pa se dà je v Galiciji
po nekem maršu spal eno noč in en dan čepe
v snegu Takrat so bili lačni da so na
vžigalice napikovali tisto kar so skozlali
oficirji Takrat je imel osemnajst let in
prečo sredi glave in spominja se da je že
takrat imel najraje narodno Ko psi zalajajo
591
4
Ko je Niko med velikimi počitnicami 1963
delal pri stanovanjskem servisu Ivan Cankar
so barvali žlebove in snegobrane in Vili je
rekel da na svojo staro skače z omare kot v
škorenj in Lojz je prišel v ponedeljek zjutraj
še malo pijan z neke veselice v Kungoti in
je rekel da se mu hlače spredaj še vedno
lepijo na stegna in Robi je pljunil in rekel
k vragu pa takšen svet ko ti gre vse skoz
šlic pivo in življenje nakar je mojster
pri malici rekel da je njemu čisto vseeno če je
kdo komunist ali Krist glavno da je pošten
5
Je baritonist in na glasbeni šoli so mu
nekateri profesorji prerokovali kariero
Na produkciji ob koncu tretjega letnika je
pel arijo Valentina in čeprav je stal
v razkoraku je v višinah vibriral s celim
telesom in ravnateljeva žena je imela na
koncu solzne oči Takrat smo pri Tomažinovih
vadili za Zlatega mrlička ampak z muziko
nikoli ni bilo nič Pravzaprav je bil samo
neki blues ki pa ga je ob razpisu za popevko
Katedre predelal v štiričetrtinski takt
s spremljavo v osminkah in popevka se je od
dvajsetih plasirala v finale Takrat je
bila v osmem razredu gimnazije in preden
sta se poročila jo je oče namlatil do
krvi Potem sta se poročila v cerkvi Marije
Magdalene kjer je včasih bil za ministranta
toda prvič sta spala skupaj že pol leta
prej Potem je sicer napisal tudi prvo
dejanje in medigro Idealne tajnice ki bi
naj bila jazz opera v treh dejanjih to pa je
bil tudi konec z Georgeom Gershwinom dve
Zdaj poje v opernem zboru Pravzaprav
trenutno poje Figara v Seviljskem brivcu
in po vsaki predstavi ga pred garderobo
čaka polno žensk in žena in zato se lahko
samo podpisuje v gledališke liste in beležke
Drugače pa mora pustiti ženske pri miru
Zena namreč ne sme več dobiti otroka ker se
ji je pri drugem porodu raztrgala maternica
592
6
Gospa Hladetova zna malo angleško in če kje
igrajo jazz ali meksikanske narodne začne vedno
bobnati s prsti ali kimati z glavo Drugače jo je
strah stopiti v klet po krompir in kadar mož
smrči se pokrije čez glavo Gospa Hladetova
pravi da je mož intelektualno na dosti nižjem
nivoju kot ona da pa je to opazila šele v zakonu
Zato baje vsak dan prihaja do nesoglasij in
prepirov Toda vseeno ne želi ločitve ampak ravno
narobe Zeli baje ohraniti zakon zaradi otroka
in zato sprašuje v posebni rubriki Naše žene
kaj naj napravi Na abonmajske koncerte gre vedno
v črni obleki z belim ovratnikom in z zadrgo
ob strani in ko je mraz pravi da ima stokrat
raje poletje in poleti pravi da ima stokrat raje
mraz čeprav uporablja termojor spomladi in jeseni
7
Iz Sestri Levante sva stopala okrog pet ur
in potem je ustavil neki župnik in je rekel
da lahko v nedeljo ob desetih vidiva papeža
ko bo z balkona rezidence delil blagoslov
na Piazza di San Pietro Neprestano se je
brisal z robcem po čelu in vratu ker je bilo
okrog poldne in ker je bil debel Potem je
hotel Kumaro prijeti spodaj ker je bil
tudi buzerant ampak Kumara ga je zgrabil za
zapestje in rekel lasciate Toda župnik ga
je še vedno hotel prijeti spodaj zato ga je
Kumara udaril s pestjo pod desno čeljust in
župnik je pritisnil na zavore in naju pustil
sredi prelaza di Bracco Tod okoli so bile
baje zaključne borbe italijanskih partizanov
8
Ko je še hodila v samostansko šolo v Ljubljani se
je pisala Grušovnik in sploh je najprej mislila
da bo postala uršulinka Gospod Ignac pa je
bil profesor zgodovine in baje mason in trikrat
je rodila v štiriletnih razmakih od 1914 naprej
Prvič v Slavonskem Brodu drugič v Vinkovcih in
593
potem v Osijeku Ampak prej sta imela tudi
Marico ki je umrla takoj po krstu in Anico ki je
umrla za krvavo grižo in na parah ji je odrezala
del kite in ta del ima še vedno v neki škatli
med perilom Gospod Ignac pa je imel tudi druge
ženske in na božični večer 1936 jo je s stolom
udaril po glavi da ji je počila leva arkada
in od takrat sta eno leta živela ločeno od postelje
in mize potem pa sta se ločila tudi na občinskem
sodišču v Mariboru še preden je prišla do mene
in čeprav mu je njen oče ob poroki v Vipavi rekel
naj jo čuva kot zenico svojega očesa Ampak vseeno
ga je še naprej imela rada in še naprej se ga je
bala in to se vidi tudi zdaj ko spet živita skupaj
v Pipuševi ulici Toda zdaj imata ponoči zobovje
vsak v svojem kozarcu in gospod Ignac je ob
slabem vremenu in jeseni posebno siten ker ima
že šest let astmo in hčerka ji iz Škofje Loke
pošilja mesečno 30 tisočakov namesto pokojnine in
čeprav ima revmo v kolenih in čeprav je sneg
in so pločniki spolzki gre vsako jutro k šesti
maši ker kaj bi bog brez vas in vi brez njega ji
večkrat reče gospodična Julka ko pride na obisk
Drugače pa se gospod Ignac pri vsakem kosilu boji
da bi ga zastrupila s hrano in zato mora
vsakič jesti z njim iz ene sklede kot na kmetih
594
Pesmi
iz cikla
Lent
Tone Stojko
PODOBA Vin
Sovražim vas vse
ki ste nas spočeli
in nato odšli v Nemčijo Ameriko Kanado
ali drugam
nas pa pustili na cesti kot poscane cucke
z materami ki garajo kakor mule
z našimi sanjami v temnem kotu
Lenta stare Ljubljane
ali drugod
Vse ki ste hoteli le trenutek poželenja
babo ki bi jo podrli
dobili pa ste nas
ki ste nato bežali pred samim seboj
in nami v Essen
v zakajeno ulico Kömannstrasse
ter delali za smrdljivo plačo v še bolj smrdljivem rudniku
Vas ki ste spali z dvajset let mlajšo gosko
in mislili da boste srečni
da boste tako pregnali strah pred nami
ki ste se šli ustaše
čeprav ste bili petnajst let pred tem partizani
ki ste se vozili v avtomobilih
ko smo mi žrli zelje in krompir če je bil poceni
in mislili na toplo besedo
Vas ki ste nam poslali v dar ploščo Petra Krausa
Merseybeats ali Béla Sanders
in s tem mislili da ste opravili
kot takrat ko ste si zapenjali hlače
Vas ki ste nam podarili kdaj pa kdaj
sliko z opičjim nasmehom ter motorjem
struno za kitaro ali star prstan
vas
ki nikoli niste vedeli da smo vas prekleli
da smo prekleli življenje
595
samega sehe
in se nato razjokali kurbi v naročju
ki nas ni razumela
in nas je poslala same spat
PODOBA IX
Nedokončana
Nisi kriva ti
mama
če si morala skakati za starim
ko ti je grozil da te ubije
ker si bila pri njegovi mladi kravi
ne nisi kriva ti
če je prasee nato odšel z njo
in si morala delati
od šestih zjutraj do šestih zvečer
za deset jurjev
in če sva žrla z bratom postano
ali pa sploh ne
Nisi kriva ti	' '
mama
če si še ob nedeljah prala perilo Osimu
in sem mu ga jaz odnašal ter jokal
ko je štel
srajca petdeset din
robčki trikrat po deset din
spodnje hlače dvakrat štirideset
majici dvakrat dvajset
in sem nato za istih dvesto din
kupil kilogram solate dva krompirja pol jabolk
in še je ostalo nekaj drobiža za mleko
Nisi kriva ti
če nismo imeli takrat ko smo prišli v Maribor
ničesar
razen kupa smeti v umazani sobi
ki pa sploh ni bila soba z okni
ampak prostor nekega lokala z razmajanimi vrati
in kjer ti je hišnik zaklenil še to luknjo pač zato
ker si je hotel narediti dvosobno stanovanje
Nisi kriva ti
mama
če smo nato jokali
na Stanovanjski skupnosti
kazali svojo revščino ter govorili
596
da je bil oče v Prvi tankovski brigadi ranjen
da je baje dobil odlikovanja
ter zatrjevali da je šele sedaj postal prasec
Nisi kriva ti
če si mislila na samomor in govorila da raje skočiš v Dravo
ali pa da greš pod vlak
kot pa rediš pamžete
da je vse skupaj sranje nevredno pasjega življenja
nato pa si vseeno ostala z nama
Nisi kriva ti
mama
če smo morali imeti podnajemnike
in če sem kot otrok spal z debeloritasto Marijo
ki se je porivala s fantom
ko sem še jaz bedel
in govorila Ne morem več ne morem več
nato pa naslednji dan šušljala da je zdelana ko tank
in da ji je tekla kri z nosu
Nisi kriva ti
če so prišli možje iz Občinske skupščine
majali z glavami in rekli
da tako ne gre več
da mora imeti delavka z otrokoma boljše stanovanje
nato pa se odpeljali na družbeni račun
pit
da splaknejo to
kot smetar smeti s ceste
Cuj
nisi kriva ti
mama
če je bilo več solz kot sonca
več lakote kot žrtja
in več svinjarije kot v filmih
prepovedanih do osemnajst let
PODOBA X
V moji ulici je ugasnilo življenje
malega človeka
Na cesti je ležal kamen
in popotnik ga je brcnil v blato
nato pa odšel čakat svojo Jelko
ki je baje Venera dvajsetega stoletja
v zmoti o neskončni lepoti
blata	,
Soseda
597
ta histerična baba
s smehom kot razglašene orglice
je jokala
in si pulila las za lasom
ter jih dajala drugega zraven drugega
na obraz
mrliča
v zmoti o človeškem odpuščanju
Starka
z zgubanim obrazom
in dvajsetimi jurji penzije
je tulila in molila očenaš
Zdravo Marijo in Evangelij
nato pa pela pobožne pesmi
in vedno delala velike križe
čez ljudi in
mrliča
v zmoti o božjem odpuščanju
Skilava Roza
ki je dan za dnem obrekovala ljudi
pitala golobe
ter na večer odganjala mlade
ko êo počeli svinjske reči v njenem hodniku
se je stiskala k steni
in Minila žalost
mrliča
v zmoti o lastni večnosti
Stari Martin
ta pijanec se je še danes napil
in preklinjal vse svetnike
če so sploh kje
vse ljudi ki so same cmere
ki so hinavci in priliznjenci
riti in cipe
in ne dajo miru še
mrliču
v zmoti o lastni nesreči
Zena
je pobesnela skakala naokoli
objokovala moža
preklinjala Martina
tega pijanega psa
da ni crknil on namesto njega
ki ni nikoli pil
' ki je bil pošten poštar
natančen vedno do zadnje pare
in prav zato izvržek svoje družbe
598
V moji ulici je ugasnilo življenje
malega človeka
Na cesti je ležal kamen
in popotnik ga je brcnil
v blato
PODOBA XI
Doma jih je bilo petnajst otrok
S tremi leti je izgubila očeta
s šestimi mater
z desetimi pa je odšla od doma
da bi pomagala mlajšim
in garala zdaj pri tej
zdaj pri oni hiši
Z osemnajstimi se je poročila
imela deset otrok
in moža
ki je hiral v rudniku
dokler ga ni zasulo
Pričela je znova
hodila je od hiše do hiše
delala ves dan in še ponoči
ter sanjala o kmetiji
kjer bo na stara leta našla svoj
mir
Otroci so odrasli
dva pomrla
eden padel
in ostala je zopet
sama
Delala je s starčevsko močjo
zbirala dinar za dinarjem
in si kupila majhno hišo
s kuhinjo in tremi sobami
Ko je hotela vnesti vanjo
življenje
je od samote zakričala preklela
boga
v katerega je verovala
ljudi
ki jim je dala šestdeset let in tri sinove
in se v prvi gostilni zapila
Umrla je
kot crkne brezdomen pes
599
PODOBA XII
In takrat so se vsi režali
Pili so vino
in se režali debelim natakaricam
ki so skakale kot preplašene kure v hlevu
pili so žganje
in se krohotali drug drugemu zmrzlim nosovom
in žuljavim rokam
pili so konjak
in se režali predsedniku upravnega odbora
ki ni upal stisniti Martinu roke
ker je bila umazana od oglja
pili so pivo
in preklinjali tridesetodstotne plače
podjetje ki ga jemlje vrag
in tiste ki so zavozili
pili so liker
in nazdravljali tajnici
ki je splavila le zato ker je direktor že poročen
in ima dve hčeri
pili so kislo vodo
in nazdravljali svojim otrokom
ki hodijo naokrog vsi prezebli in razcapani
pili so cherry
in nazdravljali tistim
ki se lahko šolajo v Svici
in katerih očetje imajo trikrako zvezdo v garaži
Nato so popili dvojni rum
in nazdravili birokratom
ki govorijo o delavskem samoupravljanju
o delitvi osebnega dohodka po delu
ne znajo pa meriti svojega dela
PODOBA XIII
Videl je njihovo bedo uma
in sedenja na sestankih
kjer spe ali pa se pogovarjajo o babah
Gledal je njihovo dviganje rok
ne da bi vedeli
ali jih dvigajo zaradi lepih besed
dvesto jurjev plače
ali pa morda prav tisti hip premišljujejo
o toplem bifteku
600
o filmu Jazz ljubezen in pesem
My Fair Lady ali Točno opoldne
Gledal je. njihove obraze
živih okostnjakov s posušenimi in
izsesanimi možgani
ki vsak dan slišijo isto
Kari Marx Karl Marx Karl Marx
ne vedo pa da besedi Karl Marx
nista samo plakat
za katerega lahko skriješ vsak drek
svojega nagačenega uma
Poslušal je njihove besede
polne vulgarnih fraz
o tem da je izkoriščanje zgolj zato
ker ljudje še ne morejo zadovoljiti vseh potreb
da bodo ljudje humani ko bo vsega na pretek
nato pa videl iste ljudi z največjo plačo
ki ne privoščijo beraču niti stotaka
Gledal je njihov ogenj v očeh
ko donijo z govorniškega odra
da je mladina največje bogastvo
da je zlato naše družbe ki jo bo vodila
v napredek
nato pa se udobno zleknejo v naslonjač
in v intervjuju govore da brezposelnost mladih
še ni tako zaskrbljujoča kot nam morda povedo
številke
Videl je njih
ko so se glasno odpeljali na sprejem z žrtjem
in pitjem
on pa se je molče odpravil v mlekarno po štruco kruha
in pol litra mleka za kosilo
601
Razmišljanja
ob rdečem
pisoirju
Matjaž Kocbek
zjutraj se je oblačil zelo dolgo
vedel je da je prišel dan
na začetku procesije je v ritmu
začel voditi njihove dihe in kretnje
ustavljal je srca da so bili pripravljeni
na smrt
pa jih je pustil živeti čeprav je vedel
da ne trpijo
na okno je pribrenčala muha
spomin odpeketa nazaj v vročino
julija avgusta na kikirikije
na šampon
na hišnika z ritnim žepom
na brivca brez brk
na pomočnika z brki
na trdonjo ob ribniku
na lamarja z ukradeno kapo
na hladno cerkev in tisti
da bi mi oče dolgo živel
da bi mi mama dolgo živela
da bi v šoli dobro zdeloval
in na prvi dotik
udaril je z desno roko po muhi
ker ga je oblil strah da
muha ne opravi potrebe
kar na okvirju
predsodek o čistem spodnjem perilu
mu je prešel v navado
doživljal je ugodje če ga je tiščalo
na stran
kolibri se mu je vzdignil ob vsaki barvi
na kraguljevo višino
potem pa izdihnil na robu sveta
kot star netopir
postal je sit kadila ki mu je sililo
602
skozi vse telesne odprtine
pil je samo vino in kruh
včasih tudi dvojni konjak '
če je šel skozi knafljev prehod
je ugotovil
da so tam ljudje zelo prijazni
.ustavil ga je možiček
klobuček je imel poln značk
mercedes ostrožno kape
in ga prosil
za mleko
dal mu je 2 n din on pa ga je
zagrabil za jajca
in to zaradi mlekca
ali pa je srečal v bifeju žensko
mislim celo študentko
ugotavljal je dimenzije umazan vrat in
številko modrca
ko ji je plačal džus in jo mislil podreti
v bližnji vežici na brzino
mu je rekla če ve da je mikis teodorakis
zaprt in da je to tisti
ki je napisal zorbo in da je grk
zvedel je za nek dogodek ko je zlezel
iz vročega peska preko herojskih hribov
bedastih stricev in srčnih napadov
ker mu je nekaj zlezlo iz desne
v levo hlačnico
je vedel da bo nevihta
deževalo je tri dni
prijatelj je imel doma več piranh
od tega mislim pet v akvariju
ni jih hranil mogoče na skrivaj
da so žrle druga drugo
z žensko je občeval zmeraj po pasje
vznemirjal je ljudi v spovednicah
pripovedoval opolzke zgodbice in
neverjetno užival ob potnih kapljicah
in radovednosti na drugi strani
vseskozi so ga žrle piranhe
neznansko spretno pa je ravnal s steklenico
merlota
piranhe so ga zasledovale
in gledale skozi ključavnico
603
večkrat je zahajal v klub
sedaj je ves čas v klubu
jesti mora veliko kalorij
ker mu je na prsih zrasel ogromen kamen
poln vsemirskih znakov
igra mu je bila katalizator
bil je enovit
pribil se je na zid
oglaša se kot razglašen klavičembalo
s tisto lepo melodijo
njegovo satansko veličanstvo zahteva
mama je hotela na morje s kanarčkom
je najbolj čudovita ženska v vesolju
komandant stane ji je dal pištolo
hišnikov sin ima bmv 2000
vam pa se pogledi tudi ustavljajo na školjkah
med nogami da se vam polžek duši od sline
vam ki ste se valjali po algah
s pištolo v roki
vam ki ste pet minut po tem ubijali
in kričali kline se s klincem zbija
in da bomo po mavrici vsi vijoličasti
na koncu koncev se je premislil
zlezel nazaj v posteljo
in se izpraznil v robček ferucci padova
ali neke domače znamke
604
Poslednja
sodba
Andrej Medved
1.
Sprejeli so jih z molitvijo na ustnicah
Z nenavadnimi glasovi
Z enakomernim
topim ponavljanjem
nesmiselnih
besed
Na njihovih upognjenih
hrbtih
ni bilo sledov
utrujenosti
Njihove kretnje
so bile čudaške
Njihove besede
nefiaravne
Njihova hoja je bila hoja upognjenih starcev
Kratki
odsekani gibi rok
In utrujene
sunkovite kretnje
so izdajale njihovo nenarejenost
Skrito usodnost
njihovega
odhajanja
Nepričakovan obup
Zmedeni so se obračali proti
zemlji
Proti topolom
na koncu
polja
605
5 suhimi starčevskimi dlanmi
so bili naslonjeni
na rjava debla
košatih kostanjev
Razbrazdane prsi so jim krasili
rožnati amuleti
Okoli vratu so si obešali rdečkasto črne
obredne vence
2.
Verovali so v skorajšnjo odrešitev
3.
Njihovo verovanje
je bilo polno radosti in neokušenega
zadoščenja
In v njihovem šepetanju
se je kazala
skrita
veselost
Oblečeni v obredna
oblačila
so pogledovali
preko bližnjih
koruznih polj
In si šepetali zgodbe čudaških neznancev
Nenavadnost dogodkov
jih je razburjala
Neizmernost okoliške pokrajine
jih je napolnjevala
z zamaknjeno
zasanjanostjo
V trenutkih razodetja
so spoznali da so
prekleti
zavrženci
katerim ne pomaga
606
nikakršna molitev več
Njihova zmedenost je naraščala
Pripravljeni na ponovna žrtvovanja
so bežali
proti mandljevim
dolinam
Po notranjem ritmu
trde hoje podolgovatih
postav
so se začele
gibati
tudi barvne ploskve
dolin
na katerih so se odbijali svetlobni odtenki
sonca
In vse to se je strnilo v premikajočo se celoto
gibajočih form
Veliki enakomerni ritem
plastično oblikovane
zgradbe skupine
je omogočala
prav tista
čista in nepremostljiva resnost
v njihovih pogledih
Široka pokrajina se je s svojim ritmom vzdigovala
In padala
od temnih do
svetlih pasov
ki so se izmenjavali
' v posameznih
postavah
Njihova drža njihovo
obračanje
In spreminjanje
gibov
Vse je izražalo
polnost in naravnost
607
ki je izgorevala
na obrazih
prisotnih
4.
Navidezna mirnost se je večkrat izprevrgla v vihrajoče
gibanje
5.
Modri jezdeci pa so z velikimi bobni naznanjali praznik
jutra
6.
Navpično padajoča svetloba je ločevala
zastrto drevje
od ploščate
rumene pokrajine
brez dreves
V gozdu se jim je nepričakovano
razodela
molčečnost
galebov
Presenečali so jih
z nevarnimi
ozkimi
obrazi
morskih ptic	'
PRIČAKOVALI SO JIH
zanje pa je bil dan zgolj naključje
Zelja
po prostosti
Ravnodušno tuji
so se spreminjali
v tragične
prikazni noči
608
Dolga pot je postajala
tiha in siva
Kraji
ki so se enakomerno pregibali
mimo
so spominjali na odprte
ploskovite pokrajine
Mehki rjavo rumeni gozdovi so bili
kakor
odmikajoče se
jate morskih
ptic
Njihov molk je povzročal
trenutno zmedenost
Drevoredi ob cesti
so bili polni
zamaknjenih
obrazov
7.
V neobljudenih krajih je bilo slutiti posamezne
enakomerne sunke
toplega in lepljivega
zraka
Široko odprta polja so izginjala
v zaprtosti gozdov
Skozi ozkost večerov so se v presledkih oglašale
nočne
ptice
8.
Nepoškodovano drevje
se je dotikalo nevidnih trdnih tal
Podobno je bilo
nagnjenim vrhovom
močvirskih jablan
609
Ležali so tam
z iščočimi
obupanimi rokami
Z rastočo nestrpnostjo
misli
Z lahnimi
vijoličastimi
amuleti
na prsih
Oddaljene široke pokrajine
so legale
med trdo zakrivljene hrbte
dolin
Določnost nenadne odločitve
je bila posledica
preutrujenosti
In besede
ki so jih
izgovarjali
so bile
navidezno mučne
In nespodobne
9.
Pogrešali so bližino sonca
10.
Odmaknjeni drug od drugega
so ležali
v zaprtih ovalnih izsekih
rdečkasto rumene
zemlje
Utrujeni so odlagali svoja oblačila
Prozorna radost in ponižanje
bogov
se je nadaljevalo
610
Siroki in nizki
'	oblaki so
spominjali
na starodavna
obzidja
Umaknili so se mehkobi dneva
Veliki stoletni hrasti
z vonjem po
zrelem
sadju
so v popoldanski vročini
šumeli in dišali po
prvih
topolih
Skrivnost sonca je zbledela
Iz temnozelenega parka
je prihajal
mehki brezbarvni vonj po
zemlji
In glasovi
majhnih
obalnih ptičev
Ob robovih ozkih in kratkih poti
so rasla
drevesa
Z vso gotovostjo so zaslutili zapuščenost košatega parka
Prostrane doline so bile
nevarno široke in nagnjene
Debla bukev in hrastov
so s svojo skrivljeno senco
zakrivala
votlo
pokrajino
sončnih
gričev
z ostro odrezanimi robovi
S previdnimi koraki in sklenjenimi
rokami
so hodili
611
ob poraslih
stenah
zapuščenih vaških
pokopališč
Dan pa je bil kakor topol
kakor lipa
Jablane so bele in posekane
ležale
vzdolž rženih polj
Klečali so v visokem grmovju
Obdarjeni z
glasovi
jutra
In z visokih dreves so visele
pesmi
ozkogrlih
ptičev
Oni pa so
z molitvijo na ustnicah
z zmagovito
nepremagljivostjo
besed v grlu
pogledovali čez obrežne travnike
Bezgovo drevje in lesene klopi
so se menjavale
v enakomernih
presledkih
In tako ločevale
vrt z gozdom od
porjavelih
pokopaliških
zidov
11.
Nemirni so se pomikali naprej
kakor jate rumenokljunih
ptičev
Jeseni so jim prihajale nasproti
breztelesne podobe
612
z oddaljenih
morskih
obal
S kratkimi odrezanimi glasovi so skušali opravičiti
neprijetno
prisotnost
misli
Brezskrbni so se izgubljali
In se spozabljali
nad pernatimi
pelikani
12.
Polaščal se jih je nemir
13.
Tam na koncu pa so jih že dolgo
nestrpno pričakovali
Z odvečnim navdušenjem
Z bakrenim ječanjem
S topimi enakomernimi udarci
613
Oblačim se
v belega vranca
v divjega konja
Andrej Medved
onkraj preko
1.
Nad krajem
kjer linije skal
prehajajo v odprtino
neba
rastejo izžgana drevesa
In veter je z ostrimi noži
nagnjen
nad zakrivljeno izumrlo
pokrajino
Dolino obkrožajo
podolgovate
pečine
Iz sivo toplih polsenc nedoločnega gozda
izstopa potopljeno
drevje
Ozka polja pa se
v širokih ploskvah
pregibljejo iz temnega
ozadja
Gibanje posameznih podob
prehaja
nad nizkimi borovci v
nihanje
široke pokrajine
In nad gibljivimi stenami
Nad močvirskimi
kostanji
614
Nad marmorno površino
drevesnih
debel
se pričenja
sonce
2.
V razpoki jutranje zarje
gledam
divje vrance
v orehovih
sedlih
Pripravljeni so na beg preko žitnih
polj
Preko nagnjenih hrbtov ozkih
pokrajin
Podobni so kovinskim
pticam
Padajočim morskim
galebom
z zlomljenimi hrbtenicami
Predrtim javorovim
deblom
3.
Jeklene grive divjih vrancev
spominjajo
na praprotni šepet
potopljenega
gozda
Modri jezdeci pa
jahaje na ukročenih
konjih
naznanjajo
nagnjenost
sadovnjakov
615
4.
V grlu kovinske ptice
»	iščem
besedo utrujenih
vrancev
ki se mokri od divje ježe
mirni in molčeči
pregibljejo
skozi pokrajino
votlega
drevja
Preprosil bom jezdece
za enega od njih
V mrtvem kotu zakopane
doline
mu bom šepetal
nerazumljive
besede
ozkogrlih molitev
Okoval ga bom s stenami ploskovite pokrajine
In ga izučil
z zelenim nožem
bežečih
prostranstev
5.
Napel bom linijo loka njegovega
upognjenega
vratu
Z dlanmi bom odžejal
studenec
na koži njegovega
hrbta
6.
OBLAČIM SE V BELEGA VRANCA v divjega konja
616
7.
Izvotlü sem stržen njegovega
glasu
ki je prihajal
iz velikega
vranega
telesa
kakor zamolkel krik izžganega
grla
8.
Pustil sem ga v vrtu
nad prividno
planoto
Nemiren se je sprehajal oh rohovih
odprtega
drevja
Pregibanje njegovih
nog
preko razvešene
pokrajine
je hilo podohno
govorici
kovinskih
ptic
• onkraj sadovnjakov
Na razbiti jasi
mladega
jutra
je tešil žejo
svojega odprtega
grla
Žrtvoval je suhe studence svojega strahu in se ni vračal
med prašne
črede
z nemirnimi
zenicami
In hropečimi grli
617
Veter je na njegovih
prsih
puščal žametne plodove razklanega
drevja
9.
Jeklena tetiva njegovih
kopit
je oskrunjala
površino zemlje
In na poti
najinega
srečanja
je rasla
jata prestreljenih podob
avgustovskega
sonca
10.
Zmamila ga bo reka ki teče
vzdolž
sadovnjakov
In predajal se ji bo
z radostjo
morskih
galebov
Njegovo telo bo odnašalo s seboj
prošnje
pregnanih
jezdecev
Na okrvavljenem hrbtu
upognjenega trsja
bodo jezdili
odsevi
mladega jutra
In zreli plodovi
velikega nemirnega
vranca
bodo odžejali
618
glad,mojega
grla
11.
In ker ga ne bom hotel ubiti
bom hropel
od odžejane radosti
njegovega
bega
12.
Odpuščal mu bom
kakor odpuščajo
ptice
Odpuščal mu bom
kakor odpuščajo
jate
morskih
galebov
V gozdu
ki se pričenja z nasadi jablan
z drevoredi
nepremičnih
sadovnjakov
bo odsevala
razlitost
dneva
13.
In v samoto
spomina
se bo naselila
«
OAZA
619
Mrtvi
planet
Valentin Cundrič
1.
igre mrtve narave so kar se da naravne
in mrliške	^
pa najsi se igrajo z živimi ali mrtvimi
s človekom ali rečmi
kateri preval zgodovine je to
in kateri planet je to
pedenjzemlja pedenjzemljica
laketzemlja laketzemljica
vatelzemlja vatelzemljica
seženjzemlja seženjzemljica
korakzemlja korakzemljica
če je sploh zemlja
stara dobra zemlja zemljica
mojbog
kaj še čakamo
kaj še zahtevamo
ta planet je mrtev
ta planet je obešen ubit
in mi smo njegove smrtne sline
in mi smo gnoj njegovih ran
plačanci ali zastonjkarji
pripadniki ali odpadniki
potapljamo se potapljamo vemo
in se v reči preobražamo
človek se preko podgane v reči iznakaža
mojbog
reči stoje zunaj vsega
brez korenin brez cvetov brez soka
človeka sprejmejo medse nagega
in z miniranimi usti
človeka sprejmejo medse odrtega
620
in z minirano roko
človeka sprejmejo medse ko reč
ko padlo reč
mojbog
molči
potuhni se
skrči se
ko bodo reči ugrabljale obalo tvoje besede
in spuščale rolete
čez šipe pojmov in pomenov
tu je vsak odpor zaman
to je zgodovina
kaj veš kaj boš zakvasil s svojo erko
kako boš od mrtvih vstal
in kateri veter bo prenašal tvoj prah
oplemeniten s prahom reči
po stopnicah vesolja
zdaj gor zdaj dol
zdaj med žive zdaj med mrtve
kar vdaj se in kvasi tla
tak je davek rečem
pusti se odreti
NI DOBRO BITI PREDOLGO ČLOVEK
2.
VSI smo
ubogi na duhu
a še nas zmehča zagotavljanje
da smo pametni da smo ljudje
reči pa ne sme nič zmehčati
še nas ježi obračun z množico
ki nas obmetava s svojimi iztrebki
reči pa ne sme nič ježiti
reč je umirjena
stanovitna
ne oponaša in ne ustvarja
dovolj ji je da jè
in je neuničljiva
dobro je biti reč
katerikoli velikosti katerihkoli let
sneti s sebe plašč lepote in plašč kože
ker reč je kdor ne ugaja
dobro je pozabiti
da si imel roke iz rastlinskega tkiva
621
in da M bil v rokah oblasti kos prediva
in da si bil v rokah nasilja upognjen za lok
po katerem puščice v nič brne
dobro je pozabiti
da je bil avgust mesecev kralj
in da so bile naše žene z njim poročene
ne z nami
dobro je pozabiti
da si lahko kaj zapomniš od tega sveta
in kako si prižigal svetniški sij
okoli smrdeče glave preteklosti
pa smo pozabili vprašati štorkljo
od kod je nosila ljudi
zdaj je prepozno je že reč postala
je že postala štor
bili smo voli okoli jasli
in smo tulili:
preljubi še malo pa bodo lezli skozi
šivankino uho
bili smo in smo čakali
in dočakali prihod reči
to je resnično čas reči
mrtvi planet je njihova vladavina
one so bile dolgo zasužnjene zasramovane
zdaj vladajo in vračajo
razlomile so nam krožnike ubile sklede
raztrgale želodce
prelomile pladnje
človek bo žrd za gnoj in prah in nič več
njegovi splavi ognojki prisadi malokrvnost
apatija bacili pobitost
nič se ni splačalo
ne ni se
izplačalo postati padla reč
kako smo podaljševali pokrajine tja čez obzorja
kako smo oklicevali godove češenj hrušk in jablan
vsemu svetu
kako smo se sramovali sorodstva z rečmi
zametavali smo jih a pisano je:
poberite vse kosce da se ne končajo
zdaj je človek tisti pobrani kosec
in ne roka ki pobira
mojbog
622
zakaj pa ni znal užiti uživanja
zakaj pa ni znal allupati nad obupom
zakaj pa je bil mesena hostija
na jeziku mrtve narave
zakaj pa je spuščal po vetru ladjice let
v imenu odvisnosti
odgovornosti
in spoštovanja
o reči ki ste me obstopile
bele
sive
črne
rumene
oranžne
rdeče
vijoličaste
modre
zelene
rožnate
rjave
tuleče
svetilne
zvoneče
rešetkaste
prečiste
brezmadežne
častivredne
gole
ravne
hrapave
strme
zgubane
gladke
kodraste
nažlebkane
pernate
izbočene
vdolbene
krov a
krov b
krov c
krov d
krov j
blebetave
česnave
godrnjave
človek laja ko polarna lisica med vami
vohlja ko hermelin za vami
razjeda vas ko prestradana činčila
koplje za vami s kremplji ko kuna
zalezuje vas ko podgana pižmovka
iztreblja vas ko nerazsodna nutria
dobro da se mu ne morete oglasiti
ker bi sprožil v vašo jazbino lok
z vami se preponosen noče ploditi
dokler ga ne zravnate z gnilo prstjo
življenje po vaši podobi ni zanj pomembno
sprijaznjen je s trpežnostjo pojmov
pere se smrdljivec v raztopljeni kovini
prične se vrteti nazaj ko se dovrti
je v resnici poneumljen prsten gejzir
ki mora brizgniti in prah za seboj poplakniti
o da bi slišal vsaj enkrat vaš posmeh
o da bi stopile na mesto njegove žene
vsaj eno noč za ljubezenski obed
da bi bile njegove ustnice še bolj razsekane
ve bi mu premenjale umazano rjuho
odrle bi njegovo posteljo in nesramno mežikale
se dobrikale sikale vanj ga pikale
po dvorišču pod trebuhom
postal bi vaš plevnati otep
ve bi mu rekle : naj ti ho ko nam ime
ve bi mu rekle : naj ti bo ko nam ime
z njim hi sklenile zavezo
623
pretkane
odtočne
zapiralne
dohodne
odvodne	nič novega bi rekle:
ta ni naš ljubljeni sin
to je samo naša sirota
ki po našem svetu postopa
o reči ki ste me obstopile
o reči ki ste me obstopile
ve ga vračate sebi in zemlji
brez vzgoje in brez povelj
čas ga pljune med vas
krušni čas
njegove besede postajajo skodele
in jih drži v roki in ponuja ali pa tudi ne
da da
premagani vedno tako lebdijo
da tonejo za seboj na potopljeno celino
3.
srečat je reč z naročjem kosti
ni zamižal ko se ji je približal
odrezala mu je podplate usta zašila
nasmehni se prejokaj večer mu je žugala
obtoži me zločina ali dobrote je hlinila
človek surovo pokončani človek
najprej ti bom populila lase potem
ti bom odtrgala jezik in uhlja in prste
potem bom potegnila s tebe ovelo kožo
mojbog
srečal je reč z naročjem človeških kosti
na njem se je učila ljubiti
da bo znala drugič bolje zapeljavati
iz njegovih ustnic je napravila krušno skledo
za mravlje za ličinke in za mrčes
ni mogel izpregovoriti besed ki bi meso postale
in prebivale med njima
in pokazale reči da jo sovražijo
in bi jo s kolom napadle
ni mogel izpregovoriti besed
in je vojno izgubil
624
njegovo meso je polila z vonjavo
a je še zaudarjalo iz njenih votlin
človekova kri dokler je je še kaj
cunjice zarje so cvrčale v banji iz pritlikavih vej
in cvrčala ste onadva sprijeta v mlahav obroč
v čigavem imenu me pačiš je vprašal
pa mu je odgovorila s kepo peska
pa mu je odgovorila s kepo mrčesa :
reči smo lug tega sveta
vse bomo objedle vse skopile
kakšna zgodovina mojbog
oba omrzneta: človek in reč v naveličanosti
in goltata do sitega stud drug do drugega
reč pokliče moža od trepetajoče žene
človek pokliče zemljo iz vesolja
in sta žena in zemlja objokani
potem pa precejata drug drugega ure in ure
in po tisočerem precejanju nič ne ostane
mislita da ujedata drug drugega
pa vselej ujé vsak le sam svoj rep
kakšna bitka mojbog mojbog
reči nosijo cape njegovega mesa v gnezda
a ne pogine ne pogine smrt beži od njega
všit je ko vzorec v balo neba
mrčes se zbira okoli njegove glave kot okrog svoje duše
krti mu ri je jo trebuh iščejo mozeg
če shodi ni važno ker je zastor divjine spuščen
in zemlja opustošena
zavije se pred nočmi v peščene rjuhe
ostanke živali ujetnic žveči
ostanke živalskih uhljev oblizuje
ostanke živalskih parkljev grize
ljudje
to je usoda vašega bližnjega
ne iščemo njegove izgubljene polnosti
ne hvalimo njegove lepote in njegove časti
nobena ljudska lakot mu ne more blizu
ker ga je obžrla lakot reči
noben ljudski čekan ne more do njegovih lupin
ker jih je že parkelj reči potrl
ljudje
625
to je usoda našega bližnjega
to je prva žrtev reči
tako prideš na konec vseh koncev
na kraj vseh nakan in ukan
izmomljaš zadnjo plesnivo misel
zadnjič se zaženeš pod ogenj in bič
to je slovesnost v raztrgani plahti mesečine
to je veličastje od zadnjega konca
to je imenitnost od zadnjega konca
to je razkošje od zadnjega konca
to je blagor od zadnjega konca
in puntaj se ali ne puntaj
gora na tvojem žolču se ne bo premaknila
to so platnice zgodovine
tak je horizont mrtvega planeta
življenje ki smo ga lišpali
se je v resnici postaralo in oddaljilo
zdaj si ko pes koplje grob
med knjigami med kipi med sidri preteklosti
to so platnice zgodovine
tak je horizont mrtvega planeta
in vsaka prihodnost je izključena
4.
to je najbolj prekleto potovanje
to je najbolj prekleto izgnanstvo
to je najbolj prekleto prekletstvo
to je najbolj nepričakovana preobrazba
to je nož v hrbet v vse hrbte
izdajstva si slede ko latinski predlogi
zgodovina se pači naveličana sebe in nas
mejniki zemlje so prestavljeni
in prav tako mejniki časa
ko da smo padli iz cule vesolja
tropi podgan so posedli planet
kot je pisano
včasih so pa drsele pete vetra po pesku
zvezde so s puškami stražile človekove blagre
zdaj ni prehoda ne naprej nazaj
626
na levo desno
ne navzgor navzdol
ne vase ne iz sebe
to je najbrž prvi dan
to novo stvarjenje, danes ali jutri
je brezobzirno, kvečjemu pojutrišnjem
ne glej za človekom, in bo dopolnjeno
ne govori z njim, zidovi novega bodo stali
ker ga tako izdaš, na našem prahu
če mu hočeš zlo, temelj bomo
zakliči: glejte človek, ali razpoka v njem
zgodovina se bo namrdnila, kakor se bo posrečilo
zaradi slabega spomina
627
Pesmi
Dane Zaje
GLAVA SEJAVKA
Na brezpoti, ki so jo petpedikali koraki,
je rekla bolečina na zahodni celini glave:
Ze dolgo gradim satje,
ga polnim z medom, ki ga ne razumeš.
Ki ti je tuj.
Ki ga ne boš pil, ker ga cedim
iz tvojega mesa.
V	kraju zdaj, pozneje ali zmeraj so se ustavili koraki,
ker je spregovorila noga:
Do kosti sem se te nagrizla.
Nažrla sem se svojega imena.
Odslej ga brez koristi oblizuješ v ustih.
Nihče ni videl glave, ki se je kotalila po bregu
z masko iz prsti, oblepljena z obliži razpadanja:
Vračam se za zmeraj. Vračam se v prostost, je pela
in pijansko razmetavala zobe in zgubljala oči po mokri travi.
V	grapi se je dotrkljala
in se potuhnila
in dolgo hujšala v popolnost.
Od tu se ne vidi nikamor.
Nikjer ni tistega, ki je bil oropan.
Ki se je razbežal.
Misliti nanj je teže,
kot misliti o luknji v izgubljenem zobu.
ŽIVAL
Kako je z živaljo,
smo vprašali zjutraj.
Njihovi trdni zidovi so molčali.
Naselili smo se pred vrati njihove hiše.
628
Luske so nam pognale v grlu
od žeje istega vprašanja.
Z živaljo? S katero,
je odgovoril opoldne njihov zasenčeni glas.
S tisto, ki jo pričakujete,
smo se odreševali,
ampak njihovi obrazi so se spremenili v bele lise,
ki so se utrnile v notranjost hiše.
Kje je nova žival,
smo zahtevali zvečer.
Dolgo smo čakali. Ko
smo dočakali, so odgovorili:
Pomagajte nam obdržati
skupaj naše štiri stene.
Roka, ki ni roka, jih maje.
Roka taca neznanega.
Prišli smo vam čestitat
k rojstvu nove živali,
so se naša usta razcvetela v mračnice.
Ampak njihov odgovor se je razsul,
kot da je december siknil med regratove frlivce.
In skoz odprtine zidov,
ki so naglo trohnele,
nam je odgovarjala
neprevedljiva sila nove živali.
In ko je stopila iz svojega rojstva,
je bila brez oblike.
Neotipljiva in brez zvoka.
In mi smo bili zanjo kot hiša.
Kot hiša iz zidov,
ki se ne vidijo.
Ne čutijo.
Ne otipajo.
Kje je nova žival, smo se srčili.
Odgovorila nam je tišina.
Tišina, ki je odmevala v novi tišini.
In globoko za tišino molk, ki je sejal vsebino naših kosti
na rešetih brez nas.
Poslušali smo, kako je
curljal naš pepel
v tihem peščenem stroju nove živali.
629
TUJEC
Ko smo prišli, smo
najprej zagledali čez nebo
napete strune harfe,
na katerih se je zlatil sončni zahod.
Tujca iščemo, smo rekli.
Pridite jutri ali pojutrišnjem,
ali še bolje : čez desetsto let.
Ker: tujec spi. Mirujte
z nogami, da ga ne zbudi šelestenje trave,
ker je zaspal v zibelkah njenih semen.
Tujec je ugasil
pojoče strune rojstva na nebu.
Tujec nam bo pokazal,
kje bo umrla naša karavana, smo rekli.
Tujec spi v makovih ropotuljicah
in v rdečici česmina
in v bistroumnosti pasjega zoba,
nam je odgovorilo.
Gledali smo xazprostrti rep večera na nebu.
Polegli smo in zaspali.
Ko smo se zbudili,
nismo dočakali oznanila jutra.
Nismo ga slišali, ker ni govorilo nam,
ker nas je že zbrisalo iz svoje vednosti.
Zobati veter se je spoprijel z našimi orožji.
O tujcu molčijo naše pobešene črepinje.
In kadar spregovorimo, se besede razsujejo v zvoke
odpisanih reči.
Pridite jutri ali pojutrišnjem,
ali še bolje : ob letu razpadanja sklepov.
Ker: tujec se je zakrknil v vaših členkih.
Ker: tujec se je zabramoril v makovi glavi.
Ker: tujec bo zvrvel vojsko med makovimi semeni.	^,
Ker: tujec bo skregal skalo s kostjo.
630
VRT
Vrnil se je razsušen.
Samo brazda v rumenem pesku za njim
je pričala, da se premika.
Straže so sporočile iz svojih gnezd :
Bitje prihaja iz puščave.
Zbrali so se na meji.
Potegnili so ga v svet zelenja.
Jaz sem tisti, ki ste ga poslali, je rekel:
Kot da bi spregovorile klešče,
je bil njegov glas.
Potem je omahnila njegova glava,
nasajena na vrbov plot.
Ni nam podoben, so mislili
in gledali njegov pasji jezik,
ki je lizal travo.
Kakšno je sporočilo Prepovedanega, so ga vprašali.
Vse je res, je zašklepetal
in klešče njegovih ust so se zaprle.
Kanili so mu vode na jezik in zahtevali :
Ali ni vrta na drugi strani.
Ali ni v vrtu vse, kar pogrešamo.
Vse, kar veste, je res, je zašelestel.
To ni tisti, ki smo ga poslali, so rekli
in mu prerezali žilo.
Ko je pritekla iz nje počasna siva tekočina,
so bili prepričani,
da je sovražno bitje.
Pustili so ga tam. (Rebra so se mu stanjšala
v veje suhljadi.)
Izbrali so novega odposlanca.
631
Iz nedokončanega
cikla
o praimenovanem
Jože Snoj
Articae horulae
pa se zasliši
glas (v	'
tej pušči so	'
še prisluhi vsak dan vse
tišji)
pa se zasliši
praimenovani se ne zdrami a
pri polni zavesti sam
sebi
pripiše svoje
ignorantsko
ravnanje
(pri hiši ima
sekiro in
album vanj
lepi
svoje
grobootesane
polfinalne sanje)	'	-
z okleščki kuri
da mu je
toplo
pri	.
duši	J
božja nadlega	_	- U
v'
beži polje
beži gora sneg	- >
leži	■■
632
božje trave so
popasli
romarji
praimenovani
s Skornji
večkrat zagazi
vanje
a škodljivcev
ne more
premakniti
skozi zobe
sika :
kanalje
družinska sloga
ima tri pse
pri hiši in
zanje tri
praimena:
ogenj
voda
zrak
voda je zmeraj
breja
zrak se ob ognju
vse dni
povzpenja
na zadnje noge
in ko mesečno
plačuje
obroke in čisto
mehanično
že vzdiše	'
mu grozi ona, žena:
ali gredo oni
ali jaz
od hiše
on, jasno,
se odloči
zanjo
633
zdaj imata
pošasten mir
okrog
hiše
večkrat tedensko se
z avtom
odpeljeta
v ljubljano
zajčji rod
praimenovani ljubi — kdor ne
verjame
naj se
potrudi
v
njegov
sanjski vrt med
njegove
nasade
velik bel zajec
se pase med
prirezanimi grmički
naslade in
plane v
spalni srajci in
se zaleti do
ograde ko zasliši
korake
te plahe živali
se plode samo
v
smrtnem strahu
zato se ti
praimenovani prisrčno
zahvali za uslugo zjutraj
po telefonu
še zmeraj — je slišati —
mu srce
poskakuje
v
bridkem
zajčjem
molu
634
April
iz praimenovanega
poženejo na
pomlad
brstiči
ves vre in se
ves božji dan
kliče
s ptiči
vstaja in v
spanju se
spreletava s
ptiči
pod peruti
vtika svojo
petelinjo
glavo in stori
vse
kar mu srce
pravi
gnezdo si zvije
pod televizijsko
anteno
kupi uhane za ženo
in long play
sentimentalno
ploščo
pološči z zelenim
lakom
pohištvo in
oči
vse vidi zeleno
in počasi
se mu vse
spet
odvrti
naslednik
neke noči
naroči
635
praimenovani
embrio na
obroke
M. В. I. (em bi a j) bo
njegovo poslovno
ime in ko
se porodi
bodo
neodplačane samo
še
noge in
roke
šele ko bodo že
drugič
povrgle pomladne
vode ga bo
smel na sprehod
voditi in prijeti za
roke
v obratnem vrstnem
redu seveda po ambulantnih
navodilih in finančnih
predpisih
M. B. I. bodoči v
pesek pred hišo
ne bo smel
delati risov
slišiš, embi ljubi
nobenih risov !
v večernem hladu
prisrčno preprost
je dan
in
vsi
dnevi
zlato obrobljeni
so pogledi
medenina se sveti
in vsi
okovi
636
duše so
kovinski
odsevi
drug ob drugem
v pravilnih vrstah
so domovi
vsak od nas se v globokem
podvodnem miru
neopazno
ohladi v svoji
ljubeči
sredi
do klinične smrti
637
Kralj
Matjaž
Veno Täufer
»O vera, vera, kralj Matjaž!«
Od Matjaža ogrskiga kralja
I
stoji stoji
visok in bel
in zevne dver
most pada pada
potem je res dan
bela steklenica vrh praga
nad časopisom zazeha brada
jutri bo še en dan
draga in še en zajtrk
poljub na krožniku ali z njim
reka hiti čez mesto pada
hitim stojim bežim
zadnjo stran zaprem s tabo
visoka ljubezen in bela pod mostom
že je bes in upor na obešalniku
čaka malica na usodo
smrt želim grozim morim
lepe nogavice hitrih nog naokrog
ta kava je brezokusna
šibam sredobežne valove in
vrtinec je strašan grozan
prišel bo dan gospodov
oznanjen poldan vsak dan
rečem ti ni res res ni ne
estetskih resnic vic devic
ne ljubim samo ljubim grad
stoji dver zeva pada
most reka drvi ob valu
val za valom o ko bi mogel še enkrat
638
II
nosim ti prinesem kakor velika sva oba
žetev žrtev dar v njem ni časa
sva ti in jaz otrok otroci
in dan je lep nebo pomito
zloženi beli oblaki
stoji stoji
ne boš živela samo od kruha
mehka topla rjuha
sveža ne navijaj nisem ura
spomin odpira dežnik
mislim na zvonik
mladosti ura popoldneva na paši
kralj matjaž jaši jaši
čreda že sluti mrak
korenina dogoreva papir pošumeva
nosi mi nosim od jutra do večera
ne govori da me ni
ob četrt na tri ob štirih
otrok govori od jutra do večera
ura teče nič ne reče
kazavec se odpira
grad stoji stoji
III
pojo zvonovi grad se trese most pada
reka je krvava beseda že kar plava
zapri vrata čevlje si obriši
prepih mori rože v hiši
je mrlič bil žlahte tvoje
Slovenec sem mati me je rodila
ljubezen bo ubila
barometer skoz dušo vidi dež vse zmoči
v kopalnici vodo odtoči
je mrlič bil žlahte tvoje
brez rok brez nog brez telesa bi umrla
v ogledalo si se ozrla
zajtrk spočne nove sporede nov dan
nobena dana ura ni zaman
je mrlič bil žlahte tvoje
639
koliko jih je brez strehe odeje žene
pa svet nosi naslove matematiko podpira zvezde
v kotu za mizo je družina zbrana
v narodu in za narod sva priznana
je mrlič bil žlahte tvoje
čas in ura sta v usedlini v potezah kartah skrita
rumena nevarnost piha in se bliža
vera v boga je v domu doma
sam si pomagaj in bog da
je mrlič bil žlahte tvoje
of eli ja in marsikatera 'svetnica v vrtincu izginja
hamlet in marsikateri junak svoje domače pobija
bitka je vroča ubijajoča smrtna
kri so packe sred izpranega prta
je mrlič bil žlahte tvoje
stoji stoji beli grad
zaprtih oken zaprtih vrat
vse vprek straši vse vprek beži
kar živi da živi se potrpi
je mrlič bil žlahte tvoje
IV
večer pod luno sede
si odpočije in zadremlje
koraki časa obstanejo
noge mu objamejo
sape daleč iz zemlje
koprnenje je na tesnem
v neudobnem objemu teže
grudice strahu se strkljajo
druga drugi se smehljajo
telo se pogrezne
tema težko zaspi
misel se počasi zavrti
končno v hipu samote
mrlič olajšano zajoče
roka trzne reka preplavi
kralj matjaž se v snu zdrzne
in naju spet pozabi
PROBLEMI
časopis
ZO mišljenje
in pesništvo
ureja uredniški odbor:
iztok gaister, niko grafenauer
spomenka hribar, ivan hvala
dušan jovanović, taras kermauner
marko kerševan, lado kralj
andrej medved, rastko moinik
milan pintar (glavni urednik)
rudi rizman
mitja rotovnik (odgovorni urednik)
marjan tavčar, ivo urbančii
saša vegri, franci zagoričnik
lektor: darko dolinar
korektor: igor longyka
oprema: Judita skalar
uredništvo: ljubljana, Beethovnova 2
telefon: 20 487
nenaročenih rokopisov ne vračamo
naročila pošiljajte na ck zms,
ljubljana, dalmatinova 4
telefon: 310 033, tekoči račun: 501-8-475/1
z oznako: za probleme
celoletna naročnina 25 N din
cena posameznega izvoda 2,50 N din
cena dvojne številke 5 N din
izdajata ck zms in uo zšj v ljubljani
tisk učne delavnice zugsp
PRIPRAVLJAMO:
1.	FILOZOFSKO ŠTEVILKO
ki med drugim prinaša
razmišljanje o času in teleologiji
in razpravo o Kocbekovi
interpretaciji marksizma
2.	KATALOG
ki vas utegne zabavati
KATALOG
ki bo tiskan
na najboljšem (slabem) papirju
Mmm, fin KATALOG
3.	KDO SE DANES ŠE BOJI
STRUKTUR?