h CENA 1200 din- Leto XLI - št. 95 Kranj, torek, 13. decembra 1988 Ml GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO /O ljubljanska banka Go renjc banki Temefjna banka Gorenjsk Kranj form uia - krzno, konfekcija, pletenine - pohištvo, bela tehnika, akustika - VELIKA IZBIRA BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH DARIL - UGODNI NAKUPI ZA DEDKA MRAZA KREDITI! UGODNI NAKUPI! POPUSTI! RAZPRODAJE! Milan Kučan in Viktor Žakelj na Glasovi preji V tej Jugoslaviji ni mogoče živeti brez priznavanja razlik Sedem desetletij Jugoslavije in sedem desetletij socializma v svetu je bila tema tretje Glasove preje v petek zvečer v popolnoma zasedeni restavraciji kranjskega hotela Creina. Viktor Žakelj je vešče prodiral v razmišljanja svojega sogovornika, ki ga je predstavil kot profiliranoga razumnika z Ostro pravniško logiko, politika, ki z vsem žarom opravlja svojo dolžnost v volčjem času za politike. Nihče ni mislil, je dejal Žakelj, da bo 70 let Jugoslavije postala tako cenena in politikantska tema. Revščina trka na 60 odstotkov jugoslovanskih domov, v nekaterih že domuje, zato se ljudem zamegljuje prihodnost in zato vedno bolj brskamo po preteklosti. Kučan je odgovarjal na mnoga aktualna Žakljeva razmišljanja in vprašanja občin- stva. Ne gre samo za materialno revščino, ampak za občutek, da smo v velikem razvojnem zaostanku. To terja novo definicijo nekaterih pojmov. Nobena stvar ne bi bila bolj prepričljiva kot uspeh. Iz zgodovine se ne znamo učiti, postavljajo se mnoga vprašanja, če nismo res po pomoti prišli v to skupnost. Za jugoslovansko integracijo je treba postaviti nove osnove in na novo definirati socializem. V tej Jugoslaviji ni mogoče živeti brez priznavanja razlik, je dejal Kučan. Tudi stara Jugoslavija ni želela, da bi bili vsi Slovenci ali vsi Srbi. Prostora za skupno življenje je dovolj. Problem so velike poenostavitve. Vse kaže, da je v Jugoslaviji odprta generalna razprava o nacionalnem vprašanju in značaju socializma. Avtoriteta Jugo- slavije v svetu je odvisna predvsem od njene avtoritete v Evropi. Mi smo namreč prvo avtoriteto dobili prav v Evropi. Zmotno je socializem postavljati kot alternativo kapitalizmu. Človečanske pravice in svoboščine so eden temeljev socializma. V Jugoslavijo smo šli zato, da bi bolje živeli. Če pa ne bomo uspeli v razvoju, bodo težnje po samostojnem življenju vedno večje. Ne smemo dovoliti, da bi bila jugoslo-vanstvo in socializem dva mrliča. Naša ambicija mora biti okrog leta 2000 doseči razvojno raven Švedske, vendar moramo temu podrediti vso družbeno organizacijo, je dejal Milan Kučan. Več o Glasovi preji z Zakljem in Kučanom v petkovih Odprtih straneh. J. Košnjek, slika F. Perdan Srebrni jubilej brniškega letališča "rdo, 9. decembra - S svečano sejo delavskega sveta v hotelu Kokra Brdu so proslavili 25-letnico brniškega letališča, slavnostni gornik je bil Dušan Šinigoj, predsednik slovenskega izvršnega sve- : GLAS VEČ KOT ČASOPIS Dušan Šinigoj je pohvalil delo 390 članskega delovnega kolekti-Aerodroma Brnik v zadnjih letih, odkar je dobilo vodstvo, ki je *^Uko postorilo v smislu sodelovanja vseh služb na letališču, kar je pveda pomembno tudi za varnost. Poudaril je vlogo ljubljanskega ^tališča v prostoru Alpe-Jadran in dodal, da bi moralo biti še bolj j^prto v svet. Obljubil je podporo pri razširitvi in posodobitvi lju-i danskega letališča, ki jo je po Šinigojevih besedah moč uresničiti j°rak za korakom. Na slovesnosti so podelili petim delavcem Aero-?roma državna odlikovanja, medalje dela s srebrnim vencem so pre-^tefan Brezar, Ciril Burgar, Terezija Cuderman, Ivanka Gajski j? Anton Strgar. Dušanu Šinigoj u pa so v trajno last izročili kipec ^arus, priznanje brniškega letališča. Na sliki: Dušan Šinigoj preje-■^S kipec Ikarus iz rok Draga Čotarja, predsednika delavskega sve-^.•Saf^inka Možeta direktorja letališča Brnik. M. V. Foto: F. Perdan Seminar uspešen Mojstrana, 10. decembra - Delegati jeseniške občinske mladinske konference so se srečali na redni letni pro-gramsko-volilni konferenci, kjer so posebno pozornost namenili pregledu mladinskih akcij v občini v preteklem letu. Delegati so imeli na dnevnem redu tudi volitve novega profesionalnega sekretarja, ki so zaradi nesklepčnosti področne konference mladih v združenem delu, preložene za nedoločen čas. Po seji OK ZSMS so prisotni nadaljevali s seminarjem, na katerem so z zanimanjem obravnavali tako novi zakon o podjetjih kot partijski sestop z oblasti, kjer je zanimiv podatek, da na Jesenicah beležijo v zadnjem času izstop 90-tih in vstop 6-tih članov v ZK, poroča sekretar OK ZSMS Rade Radinovič. V. B. Bohinjsko jezero je vse bolj onesnaženo Cvetovi brezbrižnosti in mlačnosti Bled, 9. decembra - »Stanje Bohinjskega jezera še ni kritično, vendar je zelo resno. V njem se že pojavljajo alge, podobne tistim, ki povzročajo cvetenje jezera na Bledu, pa tudi ostali znaki kažejo, da se kakovost jezerske vode slabša. Ker je že naravno onesnaževanje precejšnje (kisel dež izpira v jezero hranila za alge), je treba preprečiti vsaj tisto, ki ga povzročajo ljudje, predvsem s tem, ko dopuščajo iztekanje odplak v jezero,«je na petkovi seji sveta Triglavskega narodnega parka dejal dr. Dani Vrho-všek, vodja blejske limnološke postaje. Če bo Bohinjsko jezero ob ugodnih vremenskih okoliščinah nekega dne res zacvetelo (tako kot je že večkrat Blejsko), potem je nesporno, da bodo to cvetovi družbene brezbrižnosti, mlačnosti in neodgovornosti. Za kaj pravzaprav gre? V srednjeročnem razvojnem programu TNP je opredeljeno, da bo radovljiška občina do konca minulega leta skupaj s TNP in območno vodno skupnostjo zagotovila izdelavo celovitega programa za izboljšanje kakovosti jezerske vode (s konkretnimi nalogami, izvajalci in načini zbiranja denarja), poostrila nadzor nad delovanjem čistilnih naprav, izdelala zazidalne in ureditvene načrte za območje Ribčevega laza in Stare Fužine, Bohinjskega jezera z Ukancem ter planini Za-jamniki in Studor, dosledno zagotavljala varstvo jezerskega območja... Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj pa naj bi do konca prihodnjega leta začel s postopkom za zavarovanje jezera. Problem je v tem, ker je bilo od vsega načrtovanega narejeno bolj malo. Program za izboljšanje kakovosti jezerske vode ni bil izdelan, prav tako ne strokovne osnove za zavarovanje jezera. Program nadaljnjega turisti-.čnega razvoja Bohinja je bil narejen, vendar turistične organizacije zdaj v nasprotju z njim ponujajo nove načrte, ki ne upoštevajo sanacije in zavarovanje jezera. Za te organizacije je značilna neka dvoličnost: po eni strani razumejo, da je treba preprečiti ekološko katastrofo, po drugi trdijo, da ne "obremenjujejo" jezera in da za izboljšanje stanja tudi nimajo denarja, čeprav vse načrtujejo ali že gradi- jo nove naprave, prizidke, nadzidave... Predstavniki občinskega upravnega organa so tudi obljubili, da bodo pri izdaji dovoljenj upoštevali mnenje TNP, praksa pa je žal drugačna: tudi v ožjem območju jezera se izvajajo gradbena dela (pralnica v Zlatorogu), za katera ni bilo pridobljeno takšno mnenje. Svet TNP je na petkovi seji sprejel stališča, da je treba takoj zgraditi kanalizacijo ob jezeru in na zakonit način prisiliti lastnike in uporabnike stavb v Ukancu in drugod ob jezeru, da prispevajo svoj delež k izgradnji, preprečiti nadaljnje širjenje turističnih zmogljivosti ter uporabo umetnih gnojil in soli neposredno ob jezeru in preseliti iz objezerskega območja vse dejavnosti, ki tja ne sodijo (avto-kamp, taborna mesta itd.). C. Zaplotnik Spremembe plana Radovljica — Krajevna konferenca SZDL in SO Radovljica sklicujeta zbor občanov v sredo, 14. decembra, ob 18. uri v veliki sejni dvorani SO Radovljica. Na zboru bodo obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1986/90 in družbenega plana 1986/1995 oziroma 2000. Razen tega bodo obravnavali tudi primernost severne ali južne variante ceste mimo Radovljice. J. Rolc Obrtniška trgovina v Kranju Kranj, 12. decembra - Gorenjska obrtna zadruga Kranj bo v petek, 16. decembra, ob 12. uri odprla svojo trgovino, prvo tovrstno v Sloveniji, saj je nima še nobena obrtna zadruga. V novi kranjski trgovini bodo naprodaj izdelki široke potrošnje, ki jih izdeluje 150 obrtnikov, ki obljubljajo, da bo moč izbirati med več kot tisoč izdelki po ugodnih cenah. Bistriški svetovni pokal se seli na Vogel Bohinjska Bistrica, 11. decembra — Organizatorji letošnjega svetovnega pokala v smučarskih tekih za moške v prosti tehniki na 30 km niso imeli sreče s snegom. Tekma bi morala biti v sredo na že znani progi v Bohinjski Bistrici. Ker na progi ni snega, so skupaj s pripadniki JLA zavihali rokave in na Voglu usposobili progo, dolgo 7,5 km. , Udeleženci Bohinjskega svetovnega moškega pokala pridejo v Bohinj že v torek s prizorišča prve tekme za svetovni pokal, ki je bila v soboto in nedeljo v Ramsauu v Avstriji. Organizacijski komite na čelu s sekretarjem se je prav tu potrudil, da je naredil dobro reklamo za tekmo na Voglu. Organizatorji so se potrudili, da bodo tekmovalci iz Avstrije v Bohinj pripotovali z avtobusi Kompasa, po tekmi v sredo pa bodo odšli s temi avtobusi na tretjo tekmo svetovnega pokala v Val di Sol v Italijo. Nasvidenje v sredo na Voglu. D. H. Kranjska gora — Slalomska proga je pripravljena, velesla-lomsko pa še nimajo za petkovo in sobotno tekmovanje za svetovni pokal. Naši tekmovalci že trenirajo. Na sliki Grega Benedik, Robert Žan in trener Jože Šparovec med treningom. (DH) - Foto: F. Perdan < _l O -(O "D IZ LLI CL O LU i 00 o r- co LU >o UL_ < (D ®S)ISSKyjg3S3ICaAS 2. STRAN TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Vse oči uprte v SZ Sovjetska zveza je bila minuli teden gotovo največkrat omenjana država v vseh svetovnih medijih. Tri stvari so, ki so SZ spravile na naslovnice, med njimi tako tragične, ki so v svetu izzvale sočutje in solidarnost, kot tiste, katerim je sledil glasen aplavz. Gre seveda za katastrofalen potres, ki je opustošil Armenijo, in za govor Mihaila Gorbačova v Združenih narodih. Tretja zadeva, ki polni časopisne stolpce, pa je le začasno prekinjeno nacionalno trenje v SZ. Na mednarodnem političnem prizorišču je gotovo povzročil največ odobravajočih odmevov Gorbačovov govor, v katerem je napovedal krčenje in reorganizacijo rdeče armade in odhod lepega dela sovjetskih enot iz Madžarske, Češkoslovaške in Nemške demokratične republike, nekako v ozadju pa je ostal umik sovjetskih vojakov iz Mongolije, ki je prvenstveno namenjen normalizaciji s Kitajsko, kar je tudi ena izmed komponent sovjetskega medijskega booma. Aplavz ob vseh teh napovedanih ukrepih je še toliko glasnejši, ker SZ v zamenjavo ne zahteva ničesar. S tem je, kot je zapisal novinar zagrebškega Vjestnika, Gorbačov postaji nagrobni kamen hladni vojni. Tako nenehno naraščanje mednarodne napetosti in grožnje od vsepovsod vidijo le še najbolj zakrneli vojaški režimi in pa države, v-katerih igra vojska eno izmed dominantnih vlog. Armada se zaveda, da popuščanje napetosti gotovo ne krepi njene politične moči. In tako vojska v režimih, ki ji to dopuščajo, še naprej grabi vse večji delež družbenega proizvoda, medtem ko v SZ denimo napovedujejo, da bodo del sovjetske vojaške industrije preuredili in ga namenili civilnim potrebam. Žal pa je govor Gorbačova, v katerem je poleg razorožitve vzbudil zanimanje in odobravanie tudi s *„*nrn\ ■> mvu" -■'" ■ ' „„ a<__. -■- * " " <-~«^j">1 " '!:..u,iii icauvi "'."l'.'.'^M'/^, s podporo Jaserju Arafatu, s ponudbo, da bi radar v Krasnoj^r sku (zaradi katerega je bilo kar nekaj sporov z ZDA) namenili za mednarodno postajo za mirovna raziskovanja vesolja, z obsojanjem sile kot sredstva politiki, in podobnim, prekrila temna senca naravne katastrofe, zaradi katere se je sovjetski voditelj takoj vrnil domov. Trideset tisoč mrtvih po prvih ocenah, nekateri pa govorijo celo o več kot stotisoč žrtvah, je za SZ mednarodno dogajanje za nekaj časa potisnilo na mb. Prav tako pa je ta naravna nesreča za nekaj časa utišala pobesnelo medetnično obtoževanje in spopadanje. Vse moči so zdaj usmerjene v pomoč opustošenim območjem, pomoč ranjenim, preživelim. In v takih okoliščinah se ljudje čez noč zavejo, da so ljudje, da niso samo pripadniki nekega odbora. Je pa grozljivo, da občutke pomoči, solidarnosti, sodelovanja, lahko mogočno vzbudijo le tragedije, kakršna je denimo potres. DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM KRANJ KRANJ, KDIRIČEVA 51 VABILO IO DRUŠTVA VABI STARŠE REJNIKE, SKRBNIKE IN OSTALE ČLANE NA TRADICIONALNO NOVOLETNO SREČANJE, KI BO 16. 12. 1988 S PRIČET-KOM OB 15 h V PROSTORIH OŠ HELENE PUHAR KRANJ, KIDRIČEVA 51. ZA POPESTRITEV PROGRAMA BODO POSKRBELI »GAŠPERJI«. Preštevanje po formalnih merilih Radovljica, 9. decembra - Resda je vsak nadomestljiv, to velja tudi za vse člane izvršnega sveta, vendar se zdi, da se v radovljiški občini zdaj dokončno odrekajo dvema članoma, ki sta s svojim znanjem, strokovno usposobljenostjo, bogatimi izkušnjami in odločnostjo veliko prispevala k delu občinske vlade. Predsednik izvršnega sveta Pavel Zerovnik je bil zaradi delegatskih pripomb in na podlagi stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL in sklepov občinske skupščine primoran začeti postopek za nova, nadomestna člana. Stanko Slivnik in Zlato Kavčič sta namreč prevzela vodstvena položaja (prvi je postal direktor HTP-jevega tozda Turizem in rekreacija, drugi podpredsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske), kar pa po statutu radovljiške občine in zakona o temeljih sistema državne uprave ni združljivo s funkcijo v izvršnem svetu. Stanko Slivnik, ki se že nekaj časa iz razloga, da ne bi oviral spoštovanja zakonitosti, jie udeležuje sej izvršnega sveta, se je prejšnji teden odločil, da ponudi pismeni odstop. "Dela imam dovolj, pred nami je svetovno veslaško prvenstvo in tudi medalja z olimpijskih iger nekaj obvezuje. Škoda je, ker se mora predsednik, ki želi nekaj premakniti v občini, ubadati ob kopici dela tudi s takimi stvarmi. Tudi sam sem bil pred leti predsednik izvršnega sveta in sem se kot mandatar zavzemal, da bi bili v njem tudi direktorji," je dejal Slivnik. Drugi, "sporni" član izvršnega sveta, Zlato Kavčič, je o tem, da je "sporen" pravzaprav izvedel šele iz časopisa, sicer pa pravi, da ima o tem svoje mnenje, ki pa ga ni pripravljen povedati za javnost. V radovljiškem izvršnem svetu se bodo torej prešteli po for-malno-pravnih merilih, čeprav bi bilo veliko bolje, ko bi se po merilih znanja, strokovnosti, izkušenj, delavnosti - in rezultatov dela. Če bi se po teh, bi bržčas iz (politične) igre izpadli drugi. Da gre pri vsem tem res za igro, je vse več znakov, ki jih je mogoče umestiti tudi v primer druge gorenjske občine, ki ima v izvršnem svetu kar štiri ljudi "na položaju". Očitno pa je, da tam to nikogar ne moti, ker izkušnje kažejo, da naj bodo v izvršnem svetu ljudje, ki so najbolj sposobni, največ znajo, imajo svoj "jaz" in svojo hrbtenico. C. Zaplotnik Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Iioke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik m direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalur [gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-6an (izobraževanje, iz šolskih klopi, ftkofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetij stvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zuvrl-Zlehir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine BeSter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozli* (lektoriranje). Naročnina za 2. polletje 34.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-8'H) in 21-835. ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Torek, 13. decembra Za četrtino ali le za 8.odstotkov dražji vrtec uredništvo tel. 21860 Bodo starši poravnavali izgubo? Kranj, decembra - Na junijski skupščini otroškega varstva v Kranju so izdelali strategijo, kako se bodo do konca leta povečevale cene oskrbnin v vrtcih. Z zadnjo, decembrsko podražitvijo (8 odstotkov) naj bi polna cena za predšolskega otroka znašala 159.000 dinarjev, za tiste v jaslih pa 267.000 dinarjev. Vzgojnovarstvena organizacija pa prihaja s predlogom, naj bi decembrske cene povečali kar za 25 odstotkov. Vse leto so v kranjski skupnosti otroškega varstva skušali slediti priporočilu, naj se oskrbne cene v vrtcih ne povečujejo nad rastjo osebnih dohodkov. Že s predvideno decembrsko podražitvijo 8 odstotkov bi to načelo prekršili, saj bi bila povprečna cena oskrbnine v primerjavi z lansko večja za 196 odstotkov, ekonomska pa za 157 odstotkov. Naj spomnimo, da je rast plač 140 odstotkov v primerjavi z lansko. Zaradi položaja, v katerem se je letos znašlo ob drugih družbenih dejavnostih tudi otroško varstvo, so letošnjega junija sklenili, da bolj obremene staf- v;C. vJutiej je njihov delež 15 od- stotkov višji kot poprej, kar pomeni, da bodo pokrivali več kot 47 odstotkov ekonomske cene v vrtcih (lani so jo 41 odstotkov, mišljeno pa je bilo, da bi jo zdaj 51). Večje breme staršev, ki se mu v tem položaju očitno ne da izogniti, opredstavljajo tudi stalne podražitve, saj se cena vrtcem spreminja že domala vsaka dva meseca. Rezultat je tudi izpisovanje otrok iz vrtcev, ker si starši tega finančnega bremena ne morejo privoščiti. Analiza, ki jo je na podlagi delovnega načrta WO od septembra opravili na skupnosti otroškega varstva. uKut-avij", jjg je v kranjskih vrtcih le 41,8 odstotka oddelkov pol- no zasedenih, 17,3 odstotka jih je sicer polnih nad normativi, žal pa 40,9 odstotka pod normativi, zlasti najdražjih jasličnih. V WO temu sicer oporekajo, češ da se stanje zasedenosti pri njih tako rekoč dnevno spreminja, vendar ostaja dejstvo, da je staršem vse teže pokriti delež oskrbnine za vrtec. To je tudi argument, ki govori zoper predlagano 25-odstotno podražitev oskrbnin, ki bi jo radi v WO. Utemeljujejo jo s pričakovano izgubo, ko naj bi jim v celotnem prihodku tega leta manjkala kar milijarda sredstev. To je večidel zakrivilo zakonsko omejevanje skupne porabe, del krivde pa pripisujejo tudi izpadu prihodkov od oskrbnin, saj so bili že v prvih petih mesecih prikrajšani za delež staršev. Zavedajo se, da tega ni rr.w._ v«-/- m'J'J P'J.^r'itl S podražitvijo oskrbnin, saj bi se morale te neznansko povečati. Kljub vsemu so predlagali kar za četrtino višje cene decembra. Po naših izračunih bi potemta-kem cena oskrbnine za predšolske otroke znašala 184.000 dinarjev, za jasli pa že kar 309.000 dinarjev. Taki rešitvi pa v skupnosti otroškega varstva ugovarjajo, češ da se je obseg dejavnosti v vrtcih znižal, domala p0' oddelkov je zasedenih pod normativi, medtem ko se zaposle; nost ni zmanjšala, cena pa naj bi bila višja. Trdijo tudi, da z* predvideno izgubo tudi ne morejo vnaprej terjati denarja, izgu' be namreč morda sploh ne bo-Skupnost se brzda zanaša, da bodo predvideni izpad dohodka v vrtcih lahko pokrili že z 8-od; stotno podražitvijo. Kakorkoli že, vrtcem je za zdaj naložena izdelava predsanacijskega programa, medtem ko bo Dodrn""' '~Y Za ta Ineščc oavisna od odločitve sveta za razvoj. D. Z. Žlebir Naloge Triglavskega narodnega parka v prihodnjem letu Zavarovanje znamenitosti, ponudba skodel... Bled, 9. decembra - Svet Triglavskega narodnega parka - predseduje mu dr. Matjaž Kmecl - je v petek med drugim obravnaval tudi program delovne organizacije TNP za prihodnje leto. Izmed številnih nalog in akcij, ki jih načrtuje, omenjamo le nekatere. Kranjski in novogoriški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bosta začela postopke za zavarovanje 33 naravnih znamenitosti v radovljiški občini, 24 v jeseniški in 30 v tolminski. Delavci TNP bodo pripravili celovito podobo parka, na glavnih vstopih v park postavili splošne informacijske table, za obiskovalce parka uredili parkirišča v Bohinju, Radovni, na Pokljuki in v Trenti, postavili pokrito kurišče v Radovni in nadaljevali z urejanjem Soške poti od Loga v Trenti proti vasi Soča. Delovna organizacija se bo vključevala v raziskovalno delo, saj bo med drugim organizirala ali sodelovala pri proučevanju drugačnega načina gospodarjenja z gozdovi v Martuljku, pripravi tipskih načrtov za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih stavb na območju parka, pri energetskem in naravovarstvenem ocenjevanju malih vodnih elektrarn za potrebe domačinov ter pri študiji o gamsu in o divjem petelinu. Informacijski cen- Svet TNP je za sejo pripravil tudi informacijo o tem, da pri gradnji vodne elektrarne na Zadlaščiči v tolminskem delu parka ni bilo vse tako čisto, kot je izgledalo iz nekaterih časopisnih sporočil; poenostavljena pa je tudi ugotovitev, da park odstopa od doslednega izvajanja zakona o TNP pri načrtovani gradnji vodne elektrarne Zadnjica v Trenti. ter, ki že deluje v upravni stavbi TNP na Bledu bodo še razširili in obogatili, podobnega pa bodo začeli urejati v Trenti in ga načrtovati tudi v Bohinju. Na vide" kasete bodo posneli življenje i*1 delo starih, še živečih Trentar-jev, organizirali ponudbo skodel kot prvobitne strešne kritine v parku in izgradnjo male vodne elektrarne v Trenti. Naravovar; stvena nadzorna služba, v kateri bo štirinajst poklicnih in dvajset prostovoljnih nadzornikov, bo poostrila kaznovanje za kršitve zakona o TNP; radovljiška, jeseniška in tolminska občina p8 naj bi sprejele takšne ukrepe,5 katerimi bi zagotavljale redn" obdelavo vseh kmetijskih zemljišč v parku, tudi tistih, ki so v lasti "vikendašev". C. Zaplotnik Svet za varstvo okolja Brez stališča o pomembnih vprašanjih Radovljica, 8. decembra - Svet za varstvo okolja, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, je na četrtkovi seji obravnaval predlagane spremembe in dopolnila srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana radovljiške občine, še zlasti tiste načrtovane posege in naložbe, ki tako ali drugače zadevajo okolje. Razprava se je dotaknila številnih ekoloških problemov v občini, vendar je bila vsaj v nekaterih delih na nizki strokovni ravni, tudi zato, ker dokazov in resnic ni mogoče nadomestiti s sumničenji, domnevami ali z besedami "sem slišal, da je tako". Zdi se, da bi bilo bolje, če bi svet temeljito obravnaval le najpomembnejše ekološke probleme in če bi ob vsakem zavzel tudi nedvoumno stališče. Na seji je bilo, denimo, kar precej govora o tem, ali bi bilo na Bledu umestno "žrtvovati" 2,8 hektara Grajske pristave za Vedno več nezaposlenih Jesenice, 12. decembra - Jeseniške delovne organizacije so napovedale domala 600 presežkov delavcev, pričakujejo pa še dodatne kadrovske presežke. V letošnjem letu je brezposelnost na Jesenicah naraščala hitreje kot v drugih gorenjskih občinah in je pri Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 295 iskalcev zaposlitve ali domala še enkrat več kot lani. Za letos je jeseniško združeno delo napovedalo tudi 595 presežkov delavcev; od tega naj bi jih po napovedih 45 odstotkov prezaposlili znotraj delovnih organizacij, ostali pa naj bi se prezaposlili izven delovnih organizacij oziroma prešli v tako imenovano odprto brezposelnost. Presežke delavcev so napovedale Železarna Jesenice, Iskra na,Blejski Dobravi in Kovinska oprema Mojstrana, Golica Jesenice, Tehnični biro Jesenice, Izolirka, Železniško gospodarstvo, Elim Hrušica, Kemična čistilnica in Iskra. Zanimivo je, da doslej do prezaposlovanja delavcev sploh še ni prišlo, zniževanje zaposlenosti pa je šlo na račun nadomeščanja naravnega odliva in nadomeščanja fluktuacije. Vendar pa v jeseniški občini napovedujejo, da bo zaradi izgub v gospodarstvu in zaradi predvidenih sistemskih zakonov še več kadrovskih presežkov, predvsem v računovodskih službah gospodarstva in negospodarstva. D. Sedej zdravstveno-turistični center (ki naj bi ga gradil Kompas skupaj s tujimi investitorji) ali pa bi bilo morda bolje tudi za ta objekt zelo kakovostne ponudbe poiskati drugo lokacijo. Člani sveta so si bili o tem precej različnega mnenja. Prav različnost pa je bila verjetno "kriva" za to, da svet na koncu ni zavzel stališča, ali podpira ali zavrača načrtovano gradnjo na Grajski pristavi. Podobno, brez stališča, se je končala tudi razprava o tem, ali sodijo predvidene garažne nadstrešnice v okolje alpskih blokov ali ne. Za načrtovani nov dostop na Vogel je bilo v začetku seje rečeno, da naj bi cesta od itibčevega laza po dolini Suhe povzročila enega največjih ekoloških problemov, pozneje pa o njem ni bilo več govora. Nekatera stališča pa so bila vendarle izražena dovolj jasno in nedvoumno: južna cestna obvoznica na Bledu je nujna tudi zaradi ekoloških problemov v kraju, še zlasti ob glavni prome- tni "žili" v smeri proti Bohinju Vprašljiva je gradnja 600 stanovanj (do leta 2000) na Bledu i takšna usmeritev turizma, K1 vlaga v nove zmogljivosti, premalo pa v izboljšanje ponudbe in v manjše penzionske objekte-Družbeni dogovor o sanacij1 Blejskega jezera se ne uresničuje, zato naj koordinacijski odbor zagotavlja uresničevanje nalog-ki so jih prevzele posamezne organizacije. Svet ne soglaša 1 gradnjo obrtne cone v bližini železniške postaje na Bledu niti ne s širitvijo Vezenin in Kovinskih delavnic Bled na nova zemljišča-Da je v radovljiški občini precejšen nered v prostorskem na' črtovanju in posegih, dokazuje tudi vsebina časopisnih člankov, ki jih je na sejo prinesel pred' sodnik sveta za varstvo okolja Čeprav so bile izrečene tudi p0' bude, naj bi delo in konkretna ravnanja pristojnega občinske' ga upravnega organa pregledal9 skupščinska nadzorna komisij3; je nazadnje ostalo pri oceni, če» "nima smisla, saj tako in tako ne bomo ničesar dosegli". K°\ smo slišali, upravni organ tud1 ni storil vsega, kar je od njeg* zahtevalo Ustavno sodišče Slo* venije, ki preverja ustavnost i*1 zakonitost nekaterih radovlj1' ških postopkov in dokumentov-C. Zaplotnil" Inovacijska dejavnost je skromna Zanemarili razvoj Jesenice, 12. decembra - Zaradi visokega deleža porabljenih sredstev bi morali v jesenr *ih delovnih organizacijah bolj razmišljati o inovacijski in raziskovalni dejavnosti. Več pozornosti v jeseniški Železarni. Za jeseniško občino je morda najbolj zaskrbljujoča izobrazbena raven zaposlenih, saj ima skoraj 80 odstotkov zaposlenih manj kot srednjo stopnjo izobrazbe, obenem pa je za samo gospodarstvo značilen visok delež porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka. Lani je, danimo, v strukturi prihodka znašal delež porabljenih sredstev 85 odstotkov, ostalo je bil dohodek, v negospodarstvu so . išala porabljena sredstva 30 odstotkov celotnega prihodka. Kapitalno intenzivna proizvodnja v pogojih visoke inflacije in visokih obresti izrazito nestimulativno deluje na nagrajevanje delavcev. Ob izrazito visokih porabljenih sredstvih pa se razumljivo postavlja tudi vprašanje organizacije in učinkovitosti raziskovalne dejavnosti v delovnih organizacijah. Med 28 anketiranimi delovnimi organizacijami v občini ima eno izmed oblik organiziranja ' razvojno - raziskovalne dejavnosti polovica delovnih organiza- cij, vendar jih 23 zaposluje skupno 2 odstotka razvojno raziskovalnih delavcev - v Kranju, denimo, 5 odstotkov. Med njimi jih je 64 odstotkov zaposlenih v Železarni, Iskri in v Tehničnem biroju in 25 odstotkov jih ima visoko izobrazbo. Med 28 delovnimi organizacijami jih ima le sedem tudi izdelan načrt raziskovalne dejavnosti, le dve pa imata izdelan kadrovski plan dolgoročnega razvojnega načrta. Enajst delovnih organizacij je lani povprečno namenilo 1,75 odstotkov - v Kranju 2,89 odstotkov - od skupnega prihodka za razvojno - raziskovalne naloge, največ Tehnični biro. Od sred- stev za raziskovanje dajejo pov' prečno 49 odstotkov za oprem**' 24 odstotkov za material in 27 odstotkov za osebne dohodk^ Na Jesenicah je bilo lani prij*' vljenih le 199 tehničnih izboti' šav, od tega kar 92 odstotkov v Železarni. Inovacijska dejavnost je v prK merjavi s Kranjem ali drugi"1"1 občinami skromna. Treba jo W spodbuditi, še posebej zato, kef porabljena sredstva krepi'0 prevladujejo v strukturi prihod' ka in bo stroške tudi zaradi *JJK jih možnosti za stimulativnejsf nagrajevanje po delu treba wt žati. . : D. Sed«J Torek, 13. decembra 1988 Kakšna bo ekonomska politika prihodnje leto 3. STRAN f'ovenski kulturni delavci uspeli zavarovati Kulturno avtonomijo, gotovo pa je, da se slo-Venski politični delavci ne morejo postaviti * enako dobrim rezultatom. Zanje bi veljal !?rek, ki ga je na slavnostni seji obnovljene 'jubljanske Akademije v letu 1781 izrekel Linhart: »Več korakov in manj besed!« Pa ne le ta sicer iztrgan stavek, tudi vse ostalo, ^ar je pred več kot 200 leti na tej seji rekel Linhart - »Dajmo, hitimo z vročim hrepenenjem za ciljem; neutrudno iščimo resnico po njenih najbolj skrivnih potih, in ko jo bomo n»S\i, p\animo nanjo z lakomnostjo skopu-"a> zato da bi jo trošili z radodarnostjo za-Pravljivca v blagor domovine! Česa naj se D°jimo - bolje povedano - na kaj ne bi smeli uPati? Kaj bi se nam moglo zoperstavljati Ra naši poti? Saj smemo vendar svobodno 'nisliti...« - bi mogli danes prevesti v tri zelo a«tualne ideološke sklope: v sklop človeko- vih, v sklop kulturnih in v sklop nacionalnih pravic. Da je Linhart resno mislil s temi pravicami, je pokazal tudi kasneje, na primer v Poskusu zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, kjer poskuša identificirati slovenski narod, ga čim bolj plastično opisati in odgovoriti na vprašanje, zakaj je kak narod postal to, kar je in ne nekaj drugega. Linhart je s tem priskrbel slovenskemu narodu enega prvih temeljnih dokumentov o njegovih izvorih, kulturnih posebnostih in njegovih pravicah. Osrednji dogodek Linhartove proslave je vsekakor vedno podelitev Linhartovih plaket in priznanj za kulturno ustvarjalnost. Velike plakete so tokrat prejeli: EGI GAŠPERŠIČ ob svojem poklicnem delu kot profesor glasbe in ravnatelj Glasbene šole posveča ves prosti čas ustvarjalni in pou-stvarjalni zborovski glasbi. Leta 1961 je v rojstni Kropi prevzel Moški komorni pevski zbor Stane Žagar Kropa, s katerim nadaljuje tradicijo glasbene kulture v Kropi in širšem okolju. Pred devetimi leti pa je prevzel še Moški komorni zbor DPD Svobode iz Podnarta. Z obema zboroma bogati kulturno življenje v širšem slovenskem okolju in v zamejstvu. JANEZ ISKRA delu je v KUD Triglav v Srednji vasi že preko 30 let in je eden redkih članov, ki je kulturi ostal zvest od ustanovitve društva. Svojo ustvarjalnost je usmerjal v delo dramske skupine, za njeno dolgoletno neprekinjeno delovanje in kar je najbolj pomembno za kvaliteto, ki jo je ta folklorna skupina pokazala na mnogih nastopih v domačem kraju, drugod po domovini in tudi v tujini. VIKTOR RAVNIK je prejel plaketo za svojo dolgoletno kulturno dejavnost na Boh. Beli. V zadnjih dveh desetletjih je bil zlasti uspešen na organizacijskem in gospodarskem področju, kar se je odrazilo v kulturni dejavnosti društva in kulturnem življenju kraja. Mladi gledališčniki — Dramska skupina iz Boh. Bele je zaigrala še neuprizorjeno Linhartovo enodejanko. — Foto: Gorazd Šinik Po njegovi zaslugi se kraj uspešno povezuje s kulturnim društvom, ta povezanost pa omogoča stalno pomlajevanje društva. S svojimi izkušnjami in sposobnostmi se vsa leta vključuje tudi v delo ZKO Radovljica. Linhartova priznanja pa so prejeli: Stanko Berce za uspešno vsestransko organizacijsko delo v KUD Stane Žagar Plamen, Marica Kocjančič za številne kvalitetne igralske dosežke v KUD Brezje, Martin Merlak za uspešno vsestransko delo v kulturi, Biserka Mertelj za uspešno mentorsko delo na področju likovne dejavnosti v OŠ Antona T. Linharta v Radovljici, Jože Smo-lej za aktivno delovanje in uspešno dolgoletno organizacijsko delo na področju likovne dejavnosti in Valentin Šparovec za dolgoletno sodelovanje in organizacijsko delo v KUD Stane Žagar - Plamen Kropa. Kulturni del proslave je bil vsekakor na višini, ki pritiče Linhartovemu spominu. Združena pevska zbora Kropa - Podnart pod vodstvom dirigenta Egija Gašperšiča sta se predstavila s koncertom slovenskih pesmi. Posebej zanimiv glasbeni izraz je tokratnemu koncertu dajala spremljava tria trobil v sestavi Stanko Praprotnik, Dare Lo-trič in Joža Kocjančič. Linhartovemu spominu pa je bila namenjena tudi kratka enodejanka Pusti otok, manj znano in baje še neuprizorjeno Linhartovo delo, ki so se ga s svežino in mladostno zagnanostjo lotili člani Dramske skupine DPD Svoboda Bohinjska Bela in jo s krstno uprizoritvijo »najvdaneje posvetili sodbi poznavalcev in milosti ljubiteljev«. Lea Mencinger PESMI, KI NAS UClJO GLEDATI •Pšenice — Ob pesniški zbirni OPAZOVALNICA Štefana Remica, ki je kot 15. zvezek Male Čufarjeve knjižnice pravkar izšla na Jesenicah, se bo v kulturni javnosti prav gotovo sprožilo več vprašanj. , Ljubljanski kulturni elitniki bo-0 zmajevali z glavo in skomigo-I*'! z rameni, češ, čemu je Remic, Je že tudi v slovenskem merilu Veljavljen pesnik, ponudil svojo .nirko v objavo majhni neugledni j°kalni založbi — medtem ko se ,°do v krogih jeseniške kulturo-wa^ije zmrdovali nad tem, da je v j^a'i Čufarjevi knjižnici, ki naj bi ■ j'a po njegovem namenjena iz-'jučno jeseniškim piscem, že Pet izšla knjiga avtorja iz dru^e °bčine. (Pred Kranjčanom Remi-enn je pri MČK izdal svoje pesmi udi Veno Dolenc iz Tržiča.) To so seveda obrobna, nevsebin-ska vprašanja, s katerimi si »potrošniki« poezije ne belijo preveč glave. Njih bolj zanima, kaj je v knjigi, kot pa kdo jo je izdal in čemu. In Remičeva OPAZOVALNICA ponuja bogastvo razgledov, barv, oblik, prostorskih in življenjskih situacij, kakršnega komaj'še najdemo v kakšni slovenski pesniški knjigi. Skozi brušena stekla pesnikovih očal je tudi najbolj hladna in neprijazna zimska pokrajina videti lepa in poetična: bele: visi s težo granita pod svodom. Priporočamo v branje V IMENU LJUDSTVA Proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, junij in julij 1988, avtorji, izdajatelji in založniki Marjan Horvat, Meta Roglič in David Tasič, Ljubljana 1988, 202 strani, cena 22.000 dinarjev. na blokih in kladah, kjer vlada britev, rezek je sever, divji in bel. tu ni stopinje, ker tu ni poti. rezek je sever, gorje belega, veter na kostne piščali igra. zona obliva pozabljenega. vse je bilo izrečeno takrat, ko si videl: v strdku ledu, ki zataknjen boli v tesnem gr- (Utrdba) Taka pa se nam ne zdi zato, ker bi jo gledali iz toplega zapećka, to je nevarna lepota človekovega vztrajanja v tujem in sovražnem svetu. Pesnik iz svoje opazovalnice ne zamegljuje razgleda z umetno, ponarejeno meglo posploševanja in razčustvovanosti. Z gotovostjo lahko domnevamo, da se je Štefan Ilemic učil svojega pesniškega posla (tudi) pri Rilke-ju, vendar ni obstal že v prvem razredu, pri »Knjigi ur«, kjer je obstalo (in padlo) že toliko slovenskih pesnikov (nekateri od teh re-petentov so se prebili celo v Akademijo in šolske čitanke!), pač pa je eden od redkih, ki so z uspehom obvladali tudi drugi razred — »Knjigo slik«. In kaj to pomeni? Da se Remic pač ne trudi, da bi svoje bralce prepričal, kako je pameten duhovit, nežnočuten, zaljubljen ali nesrečen. On bi nas preprosto radnaučil gledati. Zaveda se, da sveta in življenja ne moremo razumeti, če ga ne zmoremo jasno videti. Njegove pesemi. ne ubeseduejejo, pač pa upodabljajo. In zato ni čudno, da se jih veliko od njih navdihuje pri likovnih umetninah — kot razodevajo tudi podnaslovi velike večine pesmi v OPAZOVALNICI. Edo Torkar Resnici na ljubo velja kar ^koj zapisati, da knjiga trojice HRT že nekaj časa živi svo-^e življenje, in da njeno vsebi-110 pozna že prenekateri prebi-valec države tostran Alp, a ji vendar velja tudi v časovnem J^niiku posvetiti nekaj vrstic. {HJub Grakaličevemu Ljubljanskemu procesu, pomeni a°slej (pred izidom tretje knjige iz "te serije" ČKZ) še vedno Jjajbolj prepričljivo branje o j°godkih, ki so se dogajali ob n v samem primeru. Pričujoče °ranje vsekakor nosi svojo največjo vrednost v svojem takojšnjem izidu, kar lepo dopolnjuje zbrana kronologija domkov in spremna razmišlja-9*a (Gregor Tome, Tone An- ^osebna in vedno znova za- !*lrniva "poslastica" je vseka-famozna sodba, ki si jo kor *nko bralec ob drugih zbranih J^kumentih, seveda z izjemo ustega, ki je datiran z 8. janu- arjem, prebere in prikliče pred oči vso norost in postopke, ki jih je bila deležna četverica v poletnem času.- Pa vseeno branje "V imenu ljudstva" ni prijetne narave, kajti vedno znova človeka popade bes in kot bi rekel Janša, vsa nemoč, ob postopkih vojaških pravosodnih organov. Knjiga na neki način pomeni tudi svojevrsten pomnik o aktualnih dogodkih, ki se dotikajo varstva človekovih pravic. Nekaj primerkov pisem, ki so ravno tako našla svoje mesto v knjigi, pa bralca opozarja, da ob procesu formirana demokratična javnost, deluje naprej, da bi morala delovati naprej, kajti (tudi) našo oblast je potrebno vedno znova kontrolirati. V imenu ljudstva si vsekakor zasluži vašo pozornost, stopite do knjigarne, vzemite si Čas in obrnite knjižne strani. V. B. BORIS SAJ0VIC V MESTNI HlSl Kranj — Oblikovno uravnovešen, za spoznanje hladen lepotni tip ženske figure, ki mu je Boris Sajovic v svojih akademskih letih namenjal precejšnjo pozornost, se je prav kmalu začel spreminjati v vedno bolj mehko oblikovano, senzibilno in lirično obarvano žensko telo. Njena igrivo razgibana, prvotno manj osebno občutena pojavnost je ob uveljavljanju različnih položajev telesa, ki so sledili oblikam modela, vedno bolj pridobivala na individualnosti. Določeno izjemo je pri tem predstavljal obraz, ki je ostal tipiziran, oziroma zabrisan. Vendar je tako ustvarjena idealna oblika glave odgovarjala mehkim oblikam ostalega telesa. Lepotni shemi, ki si ji jo ne glede na model zamislil kipar, so se morala prilagoditi tudi razmerja med posameznimi deli telesa. Podobna načela je Boris Sajovic uveljavil tudi pri oblikovanju živalskih teles, ki jih lahko štejemo med najbolj privlačne kiparske stvaritve tega žanra v naši povojni plastiki. Obdobje na realističnih osnovah temelječega, nekoliko ideali-ziranega koncepta oblikovanja človeškega ali živalskega telesa, je kasneje zamenjala kiparjevi drugačni notranji nastrojenosti prilagojena oblika figur. Razvoj gre v smeri vsebinsko bolj poglobljenega likovnega izraza. Nekdanje bolj ali manj vzdrževano ravnovesje telesnih oblik se prevesi v močno poudarjanje določenih detajlov, kar je še posebej vidno v kiparjevih monotipijah, ki morda prav zato delujejo zelo ekspresivno. Sile, ki so nekdaj vzdrževale ravnotežje v notranjosti figur, popuščajo, teža kiparske materije sledi naravnim zakonom in lega k tlom. Značaj umetnikovega kiparstva se vedno bolj izmika racionalnim pobudam in prehaja v emocionalno in izrazno poglobljeno sfero. Cene Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Sodobna prizadevanja za likovno opremo Prešernove hiše in Krst pri Savici Ivana Seljaka-Čopiča. V galeriji Mestne hiše razstavljajo zemunski umetniki. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Miniature z Julijskih Alp v letih 1915-1917. V Mali galeriji Mestne hiše pa razstavlja akad. kipar Boris Sajovic. V Prešernovem gledališču bo v četrtek, 15. decembra, ob 10. uri predstava N.S. Graya Cesarična in pastir — za OŠ Bratstvo in enotnost. Osrednja knjižnica Kranj, Splošni oddelek, Delavski dom, Trg revolucije 2, prireja v četrtek, 15. decembra, ob 19. uri Srečanje s pesnikom Štefanom Remicem ob izidu knjige Opazovalnica. Avtorja bo predstavil Bojan Pisk, njegove pesmi bo bral igralec Bojan Maroševič. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj. RADOVLIICA — V Šivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava slik, plastik, ilustracij, grafik in voščilnic. V Galeriji kamen na Linhartovem trgu razstavlja akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galerijirazstavlja Janez Hafner. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah ob 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc. DOMŽALE — V Knjižnici Domžale razstavlja akad. slikarka Majda Lužar. KAMNIK — V Galeriji Veronika odpirajo danes, v torek, ob 18. uri Razstavo sekcije zlatarjev Gorenjske. RADOMLJE — V četrtek, 15. decembra, ob 18. uri bodo v Kulturnem domu v Radomljah predstavili knjigo Staneta Stražarja Ob Bregovih Bistrice. Sodeluje tudi moški pevski zbor Radomlje in FKK Mavrica. LJUBLJANA — V razstavišču Nama, Tromostovje, razstavlja akad. slikar Darko Birsa. VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta od 9. do 16. ure, ob ponedeljkih je zaprto. DOSLOVCE — Finžgarjeva hiša je odprta od 9.30 do 14.30, ob sobotah je zaprta, ob nedeljah pa je odprta od 12.30 do 16. ure. RAZSTAVA KERAMIKE Škofja Loka - V Dolenčevi hiši v Stari Loki je te dni odprta prodajna razstava keramike, ki so jo pripravili keramičarka Aljoša Sotler skupaj z Mojco Smerdu, Darjo Souček in Rokom Součkom. Razstava je na ogled vsak dan med 12. in 18. uro, odprta pa bo do 5. januarja. O Aljoši Sotler in njenem ustvarjanju je Janez Mesesnel ob njeni novomeški razstavi med drugim zapisal: »Umetniška keramika v Sloveniji ni ravno množična zvrst, je pa zato dokaj kvalitetna. Ambicija izražena v besedi umetnika zahteva od avtorjev poleg tehnološkega znanja in spretnosti tudi osebna stališča in estetski nazor. Keramičarka, občasno tudi scenografka, kostumografka, oblikovalka, skratka ustvarjalka širokega spektra Aljoša Sotler se na likovni sceni spet pojavlja z novejšimi deli: tematsko jih je težko opredeliti, čeprav segajo njihove vsebinske korenine v opazovanje, čutno in morda celo poetično filozofsko dojemanje vode. Ta gibki element ji v prvi fazi ponuja predvsem optično spremenjeno, deloma mehko lomljeno sliko njegovih atributov kot - denimo - morskega rastlinja, mehkužcev in podobnega na trdni podlagi... Keramika Aljoše Sotler spet ubira pota zrelega >aetniškega preoblikovanja in žlahtnega posredovanja osebne^ s/eta...« JANEZ HAFNER V GROHARJEVI GALERIJI Škofja Loka - V Groharjevi galeriji je že nekaj časa na ogled razstava likovnih del domačina akademskega slikarja Janeza Hafnerja. Glede na razstavljena dela slikarja lahko opredelimo kot krajinarja. Končno pa je bila in je krajina priljubljen motiv marsikaterega umetnika s škofjeloškega področja. Pri tem vsekakor ne gre pozabiti na slovenske impresioniste niti na sedanje umetnike, kot so Novine, Jesih, Gvardjančič, Florjančič in drugi. Hafner se predstavlja s svojimi razpoloženjskimi krajinami, katerih kolorit je razpet od toplih rdečih, rjavih in rumenih tonov do hladnejših sivo - modrih ter vijoličastih barv. S svojimi ostrimi horizontalnimi potezami čopiča, ki jih prekinjajo kratke vertikale, pa slikar dosega svojskost upodabljanja izbranih krajinskih motivov. Razstava je vzorno pripravljena in predstavlja pomembno kulturno poživitev v starem mestnem jedru, saj ga ne osvežujejo le prenovljene fasade. J. M. IZ ZGODOVINE OSNOVNE ŠOLE V _KROPI_ Kropa - Kovaški muzej Kropa (Muzeji radovljiške občine) bo jutri, v sredo, ob 18. uri na Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica predstavil več kot 150 - letno zgodovino osnovne šole v Kropi. Prireditev bosta popestrila tudi člana Linhartovega odra iz Radovljice in pevski zborček lipniske šole. Razstava bo na ogled do 29. decembra. STRAŽIŠKI KULTURNI TEDEN 88 Stražišče - Danes, v torek, se v Stražišču pri Kranju pričenja že tradicionalni Kulturni teden. Danes, v torek, ob 19. uri bo otvoriJ tev razstave barvnih oken in slik avtorice dipl. arh. Marte Kunaver in njenih otrok. Ob otvoritvi bo tudi pogovor z avtorico in njenimi štirimi otroki, predvsem o likovnem ustvarjanju otrok, otroci pa bodo tudi zapeli in zaigrali in pokazali še kaj drugega, kar znajo. Jutri, v sredo, ob 17. uri pa bo Marta Kunaver skupaj s svojimi otroki prikazala način slikanja barvnih oken - in to za otroke od 1. pa tja do 80. leta. S seboj je treba prinesti le akvarelne barvice in čopič, ali flomastre, papir bo pripravljen v galeriji Dom. Najbolj uspele izdelke bodo razstavili. Istega dne, to je jutri, v sredo ob 19. uri pa bo v Domu DPD Svoboda Stražišče Marko Pogačnik predstavil Notranje srečanje s Stražiščem. V četrtek, 15. decembra, ob 19. uri bo dr. Taras Kermauner predaval o Nalogah slovenske nacije. Pred predavanjem bosta nekaj skladb zaigrala in zapela Miran Juvan in Marta Zore. V petek, 16. decembra, ob 17. uri bosta za otroke in odrasle priredila Lutkovno popoldne Saša Kump in Cveto Sever. Prireditve se bodo zaključile v soboto, 17. decembra, ob 19. uri v večnamenski dvorani osnovne šole Lucijan Seljak Stražišče, kier bosta nastopila Mešani pevski zbor Svoboda in Folklorna skupina Sava v Večeru slovenskih pesmi in plesov. Vse prireditve - razen zadnje v soboto - bodo v domu DPD Svobode Stražišče. Razstava bo na ogled ves ta teden v času prireditev, nato pa spet od 19. do 22. decembra med 18. in 19. uro. SPET LUTKOVNI ČETRTEK Kranj — Po krajšem premoru se v Domu JLA v Nazorjevi ulici znova nadaljujejo lutkovni četrtki. Ta četrtek, 15. decembra, ob 17. uri bodo lutkovno predstavo Janeza Bitenca Pesem o zmaju predstavili lutkarji Gledališča Tone Čufar Jesenice. ureja LEA MENCINGER GLAS 6. STRAN Torek, 13. decembra 1988 ALTERNATIVNA »MEDICINA« NI MEDICINA Razne oblike padarstva od nekdaj spremljajo medicino in verjetno bo vedno tako. Vselej so ljudje nasedali najrazličnejšim »čudodelcem«, ki so z lažnimi zdravili ali neučinkovitimi metodami zdravili ljudi in tega ni mogoče docela preprečiti niti sedaj niti v prihodnje. Dolžni pa smo opozoriti, da so se v zadnjih letih zopet razbohotile razne oblike padarstva, ki se pretno zakrivajo s pojmom »alternativna medicina« in drugimi poimenovanji. « Med sedanjimi padarji so ljudje, ki vedo, da so njihova »zdravila« ali »zdravilne metode« ničvredne in lažne, pa tudi taki, ki zaradi lastnih duševnih svojskosti verjamejo, da res pomagajo lji.iem, Prvi zaslužijo vse obsojanje, pri drugih pa se bolj zastavlja vprašanje, kaj pomeni lahkovernost in naivnost ljudi, ki pri njih iščejo pomoč. V medicini načeloma velja, da mora vsak človek tudi sam skrbeti za svoje zdravje. Zaradi tega vsekakor ni odveč naše opozorilo, da utegne zatekanje k padarjem in uporaba njihovih zvarkov ali uporaba njihovih metod škodovati zdravju, včasih celo usodno. Nobeden od padar-skih zvarkov namreč nima preverjenega zdravilnega učinka, a mnogi škodujejo. Smiselno enako velja tudi za razne padarske metode. Uporaba le teh za domnevo odkrivanje bolezni pa lahko povzroči, da človek ne gre pravočasno k zdravniku ali celo opusti zdravljenje. Zamujeni čas je zelo pomemben za dejansko prepoznavo bolezni in pravočasne ukrepe. Posebej opozarjam na naslednje padarske ničvrednosti: — domnevno ugotavljanje bolezni s pomočjo raznih nihal in drugih podobnih pripomočkov, pa iz barve oči, iz barve urina in podobno, — uporabljanje raznih »zdravil« v kakršnikoli obliki, ki jih ni v registru dejanskih zdravil in nimajo oznak, kakršne mora imeti prav vsako zdravilo, — uporabljanje raznih metod, kot je na primer »bioenergi-ja« in podobne, — napačno uporabo metod tradicionalne medicine, na primer akupresure in akupunkture, masaže in podobnih postopkov. Žal takšna padarska zdravila in postopke uporabljajo tudi nekateri zdravstveni delavci, zato ni odveč opozorilo, da so ta zdravila in metode nekoristne ali celo škodljive ne glede na to, kdo jih priporoča in izvaja. KVVU Razmah padarstva in razne pojavne oblike padarstva bomo obravnavali tudi na naših predvidenih strokovnih srečanjih. Sedanje opozorilo bomo dopolnili v obvestilih javnosti in predlagali dosledne ukrepe zoper tiste, ki zaradi materialnih koristi in/ali osebnega prestiža uporabljajo snovi in metode, za katere vemo, da ni dokazov o njihovem zdravilnem učinku. Predsednik Strokovne komisije ZZD-Slovenskega zdravniškega društva: Risto Angelski, dr. med. LEPA VIDA JE POVEDALA, DA JE BIL JOSIP VANDOT TUDI PESNIK! Čisto slučajno sva se srečala! Z lepo Vido na Ljubljanskem trgu. Danes ji je že 76 let. Poznam pa jo iz svojega rojstnega kraja, iz Kranjske gore! Rojena je v Radovljici, v Kranj pa je hodila v gimnazijo. Imela je komaj dve leti, ko je že zgubila očeta. Po šoli je bila, kot pred njo oče, zaposlena na Galavarstvu. Z materjo Metko sta prišparale toliko denarja, da ste leta 1928, ob cesti na Vršič na Požarju, v Kranjski gori zgradili Kavarno. Poslopje še danes stoji, zidano, na južni strani je bil salon iz lesa in stekla in v njem je bila kavarna. Na jugozahodni strani prostora je stal klavir, na katerega je lepo igrala Vida, velikokrat pa jo je na violino spremljal Has, brat Titove prve žene, Mariborčanke Herte. Semkaj je pogosto prihajal na počitnice s Skavti (taborniki), ki so imeli stalen tabor na Drčevem Rutu nad Zagmejenco. In zakaj pravzaprav to pripovedujem. Vida, ki so ji nekateri rekli kavarnarjeva Vida, mnogi pa so ji bolj sami zase pravili tudi lepa Vida, se je pred zatekom druge svetovne vojne poročila z Alfonzom Kovačičem, ki je bil po vojni direktor Elektro Ljubljana in okolica. Pred nekaj leti ji je umrl zelo dober mož in sedaj na Roški 9 v Ljubljani sama stanuje v skromnem stanovanju ter skrbi za vnuka, ki obiskuje fakulteto. Ko je bila še kavarnarjeva Vida, pa je pogosto k njim sam in z družino hodil Josip Vandot, ki je bil takrat v službi na ljubljanski železniški direkciji. V nedeljo zjutraj so prišli, zvečer s petim vlakom pa so odšli. »Je bil morda v Vas zaljubljen,« sem jo kar naravnost vprašal? »Ne, ne, imela sem veliko oboževalcev! Vandot je bil zelo dostojen mož. Poljubil me je samo na roko,« je odgovorila, ko sem jo vprašal, ali jo je vsaj poljubi? Njemu sem bila samo idol! Morda kot nekako utelešena Kranjska gora, kamor je on in njegova cela družina ob nedeljah zelo rada prišla iz Ljubljane, kjer so stanovali nekje v bližini Cukrarne.« Tu se je bida nekako oddahnila in rekla: »Veste Josip Vandot ni bil samo pisatelj. Javnost tega sploh ne ve, da je bil tudi pesnik! Vsakokrat ko je prišel k nam, mi je prinesel dve pesmi!« S tem sva končala z Vido pogovor na trgu. Povabila me je namreč domov in pokazala pesmi. Vseh je natanko 249. Več kot debela knjiga! Napisane so s čudovito okrasno pisavo Josipa Vandota. Pri sedmi je napisana letnica 10. julij 1929, pri 249. pa 24. septembra 1934. Vida ima kopije, originale pa hrani neki pravnik, ki pa se še ni mogoel dogovoriti, da bi se objavile. Menda mora to urediti z vnukinjo Bojko Broz, ki živi v Ljubljani, dela pa v Ljubljanski banki nasproti Maksimarketa. Ona je prva njegova žlahtnica in ima v zvezi s tem prav gotovo pravico kaj reči. Razumljivo, da vseh njegovih 294 pesmi nisem mogel prebrati v tisti kratki uri obiska. Iz njih pa diha velika ljubezen do njegove boginje Vide, ki mu je bila verjetno, zaradi njene lepote, utelešena Kranjska gora. V njih, med katerimi je tudi sonetni venec, opisuje lepote hribov, gora, gorskih rož, studencev, grap in drugega. To je torej posebno odkritje, ki po mojem ne bi smelo ostati skrito. Za te pesmi ve tudi tovariš Ciril Zlobec, kije obljubil, da sijih bo ob prvi priložnosti ogledal. Kranjska gora pa ima v zvezi s tem prav gotovo zelo prijetno nalogo, če drugega ne, da pesmi preslika in jih po stavi v svoj muzej »Liz-njekovo hišo«. Branko Blenkuš NEKEMU DOGODKU NA ROB Predpraznični ponedeljek v Kranju. Za take dni običajna nakupovalna gneča s previdnejšimi koraki ljudi po spolzkih ulicah in gneča avtomobilov na neočiščenih, zaledenelih parkiriščih. Niti draginja po trgovinah ne povzroča opaznejšega nemira. Toda, ne. Nekdo v Kranju si je na ta ponedeljek, 28. novembra 1988, ob približno 11. uri omislil izredno stanje. Nekaj ljudi si je obleklo uniformo z vojaškimi oznakami, si vzelo nekakšne izkaznice tajništva notranjih zadev, ki jih ima lahko XY, »gorila« ali robot in odšlo po komandi na parkirišče pred stavbo občine Kranj, da napravi red, ki mora biti drugačen, kot je običajno na tem prostoru. Dela prost dan je za hudiča, samo za nekatere. Prišel sem po parkirani avtomobil le nekaj minut po začetku procedure. Opazil sem za brisalcem avtomobila, ki sem ga resnici na ljubo, že mnogokrat parkiral na tem prostoru, listek o prekršku, nekoliko naprej pa uniformiranca, ki je zatikal za brisalce cele kolone podobno parkiranih avtomobilov enake lističe. Šel sem do njega in ga začudeno pobaral, zakaj to počne. Povedal mi je, da ima tako komando, ker parkiranje na tem prostoru ni dovoljeno in da kazen 15.000 din lahko plačam njemu. Rekel sem mu, da bom plačal in ob njegovem pisanju potrdila, sva izmenjala še nekaj povsem običajnih besed. Procedura bi bila po mojem plačilu lahko povsem normalno zaključena. Toda, zopet ne. Če je izredno stanje, naj tako tudi bo. Pojavi se drugi uniformiranec in mi z vodeno hladnimi očmi pove, da nimam kaj govoriti, ker me bo sicer legitimiral in bom šel k sodniku za prekrške. Ko brez krivde začudeno podvomim v takšno možnost in taka pooblastila, mi na daleč pokaže nekakšno izkaznico in zahteva, da mu dam svojo. Mislim si, pametnejši odneha in skušam prekiniti neprijetno zadevo z odhodom do parkirnega avtomobila. In zopet, ne. Za mene še vedno ne- znani uniformiranec z nedokazanimi pooblastili oblastniško vztraja. Dam mu osebno izkaznico, zapiše si njene podatke in... Zopet, ne. Zahteva še dodatne podatke in imel sem občutek, da jih bo zahteval v nedogled. Mislim si: Imaš registrsko številko mojega avtomobila, imaš podatke moje osebne izkaznice, kaj hudiča še hočeš? Brez besed se usedem v avtomobil, ob zapiranju vrat pa mi uniformiranec zadovoljno zarenči: »K sodniku za prekrške.« Odpeljal sem in si med vožnjo z družino reproduciral celotno zadevo. Pri tem pa se mi je pojavilo vprašanje, na katerega si ne znam in tudi ne upam odgovoriti. Kdo in zakaj si lahko v Kranju privošči tako izredno stanje v miniaturi in tak oblastniški postopek? Odgovora nimam, pričakujemo pa ga vsi, v to sem prepričan. Ugotavljam pa, da možnost in realnost takih zadev, vsako govorjenje o življenju po meri ljudi v civilni družbi na sončni strani Alp, degradira v demagoški čvek, ob katerem nam bog pomagaj. Pri tem pa imajo tisti, ki v boga verujejo, vsaj nekaj upanja, tisti, ki verujemo v človeka, pa nobenega. V nebesa pa bodo po Kristusovih besedah prišli tisti, ki so ubogi na umu. »Kakšna krivica,« bi rekel Ca»" mero. p.it kovin<>tehna BARVNI TV GORENJE za plačilo z gotovino 20 % ceneje v O^VFT BLAGOVNICE ČSJ FUZinAP IZ ZGODOVINE' I INOB Ivan Jan (36) Osvobodilna fronta o praznovanju 1. decembra 1941 Danes bi morali pisati o Kidričevem obisku novembra 1941 na Gorenjskem, kar bo na vrsti drugič. A z nekaj zamude, vendar še v letu, ko se spominjamo 70. obletnice ustanovitve prve Jugoslavije, v kateri pa je regent, poznejši kralj Aleksander Karadjordjevič kmalu vpeljal diktaturo, bo takrat ponatisnjen tekst komunikeja IOOF iz decembra 1941 ob praznovanju 1. decembra, ko je bila 1918. leta razglašena kraljevina SHS-Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta tekst ponovno dokazuje, da OF nikoli ni pozabila na našo preteklost. Nikoli tudi nismo rekli-vsaj jaz ne-da se je naša zgodovina začela s 1941. letom. To je bil le začetek najprelomnejšega dogajanja v naši zgodovini. Kdor se ne zaveda, da brez vseh prejšnjih dogajanj, zlasti vse od Trubarja naprej zgodovina ni bila pomembna, razmišlja zelo omejeno. Drži nasprotno: brez vsega dogajanja z onimi iz 1918 leta. vred, tudi uporniškega 1941. leta ne bi moglo biti. Vodilni revolucionarji so se tega vseskozi zavedali in zato so kot prostovoljci tudi spomladi 1941. leta branili Jugoslavijo, kakršna je bila. A taka, kakršno so v dobrih dvajsetih letih naredil kralj in njegovi režimi itd. je morala propasti. In zdaj tekst, natanko tak, kakršen je izšel 2. decembra 1941: In zdaj tekst, natanko tak, kakršen je izšel 2. decembra 1941. »Proslava 1. decembra, ki jo je z znak sloge in enotnosti narodov Jugoslavije odredil Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda (ta odlok je bil objavljen v Slovenskem poročevalcu 22. novembra 1941 - op. I. J.), je sijajno uspela. Ze pred 1. decembrom so bile Ljubljanske ulice vsak dan posute z našimi narodnimi zastavicami. Z zidov so blesteli znaki Osvobodilne fronte-Triglav s črkama OF. Proglasi Izvršnega odbora so bili razdeljeni po vseh hišah. Na dan 1. decembra je zajel italijanske okupatorje panični strah, ki se je stopnjeval do izbruhov, sličnih blaznosti, čim so se ob sedmih zvečer po odloku Izvršnega odbora OF ljubljanske ulice do kraja izpraznile. Uspela proslava 1. decembra in plebiscitarna praznota med sedmo ter osmo uro zvečer pomeni novo zmago slovenske narodne zavesti, novo zmago Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Slovenski narod je manifestiral slogo in enotnost narodov Jugoslavije. Slovenski narod je manifestiral v duhu proglasa Osvobodilne fronte, da si bo s svojo narodno osvoboditvijo zajamčil vse pravice, ki jih terja njegova narodna individualnost. Slovenski narod je manifestiral, da so odredbe, ki jih slovenske narodne množice izpolnjujejo zavestno in brez odlašanja in pomišljanja. Dne 2. decembra 1941 Izvršni odbor OF« Glede Gorenjske okoli tega dogajanja lahko ugotavljamo, da je tudi Okrožni odbor OF Jesenice vsem zavednim Slovencem v skladu z odredbo IOOF poslal poziv k manifestiranju ob 1. decembru. Odziv Gorenjcev je bil velik, saj je dejansko manifestirala po svoje vsa Gorenjska od Škofje Loke do Kranjske gore. V večini večjih krajev so prebivalci med 19. in 20. uro ostali doma, na Jesenicah, Javorniku in na Mežakli so na več krajih obesili jugoslovanske in rdeče zastave. In to v času, ko so okupatorji pogosto streljali talce, ko so bile nacistične vojske pred Moskvo in Leningradom, v času, ko je bil izhod vojne še popolnoma neznan. Ob 1. decembru pa je Cankarjev bataljon izvršil smrtne obsodbe nad devetimi, oz. desetimi okupatorjevimi sodelavci-izdajalci. Ob tem pa je nujno naslednje pojasnilo. Vodstvo OF tega ni storilo iz sentimentalnosti do propadle reakcionarne in protiljudske kraljeve Jugoslavije, temveč tudi zato, da reakcionarni krogi, že povezani z okupatorji morda ne bi prišla na dan s podobno idejo. To se je v resnici res zgodilo, toda OF je reakcionarje prehitela. Vsa njihova prizadevanja so šla mimo ljudstva in manifestacije so bile izvedene v duhu OF. Prihodnjič: Boris Kidrič in Gorenjska konec 1942 Slavka Šarčevič IZ BELEZNICE SOCIALNEGA DELAVCA Kako naj mati, ki v matični družini ni dobila tistega, kar potrebuje za urejeno življenje, da svojemu otroku vse, kar le-ta potrebuje za zdrav razvoj in poln način življenja? Kako naj oče, ki se je rodil ali živel v hendikepirani družini, da svojim otrokom tisto, kar oni potrebujejo, če pa sam tega ni poznal? In če se človek drži tistega, kar je dobil v družini, ki ni izvrševala svojih osnovnih funkcij, in če ni sprejemljiv za pozitivne napotke, tedaj se problemi kaj lahko prenašajo iz generacije v generacijo. Kako pomembna je družina, pogosto vidimo iz anamnestičnih podatkov raznih služb in strokovnjakov, saj imajo težave posameznikov večkrat svoj začetek v družini. Kako pomembno je, da rastejo otroci v zdravem okolju, kako pomembno je, da so starši usposobljeni in pripravljeni starševstvo odgovorno sprejeti! Kako usodno je lahko za vso družino, posebno za otroke, če starši niso sposobni za odgovorno starševstvo ali pa, če sebe, svoje potrebe, svoje želje in še kaj pos tavljajo na prvo mesto. Če niso pripravljeni sprejemati nasvetov in pomoči in če iz takšnega ali drugačnega razloga dopustijo, da se začne v družini porajati in razraščati socialna patologija. Kako naj ti povem prijatelj, kako zelo te potrebujem sedaj, ko bom šla skozi preteklost, ko se bodo zvrstili pred mano številni primeri, ki so pustili v meni globoke sledi. Preprosto, potrebujem te. Potrebujem te, kot sem te potrebovala v preteklosti, ko nisem videli izhoda in sem rabila tvojo roko, tvojo spodbudo, tvojo pohvalo ali grajo. Pro- uredniitvo tel. 21860 sim te torej prisluhni moji pripovedi o družini, ki je živela v dobrih razmerah za zdravo rast in razvoj, pa sta nosilca družinskih funkcij dopustila, da se je začela razraščati socialna patologija in kako bi kmalu tudi jaz nasedla. Majdi, ki je vsa obupana nenapovedano potrkala na moja vrata. Vstopila je ženska, stara okrog 35 let, srednje rasti, urejena in obupana. Uprla je vame svoje temne oči, ki so vrtale vame in na moj poziv pričila svojo izpoved: »Moj mož je alkoholik. Res je, da ni stalno pijan, a kadar se napije, razgraja po stanovanju, me pretepa in mi grozi, da me bo ubil. Tako zelo se ga bojim, da tega ne morem povedati,« je rekla in me prosila, naj ji pomagam. Gledala sem jo in sem jo gledala tudi takrat, ko je vzela v roke robček in si popravila make-up, se nato s komolcem naslonila na mizo in molče čakala. Prosila sem jo, naj mi pove čimveč o možu, o sebi, skratka o družini. Predvsem naj mi pove, kdaj je začel mož piti in vse v zvezi z njegovim pitjem in opijanjanjem. Nekaj me je motilo pri Majdi, a sama nisem vedela kaj. Imela sem sicer neprijeten občutek, ker je tako vrtala s pogledom vame, a to ni bilo tisto pravo, bilo je nekaj drugega^ a kaj, nisem vedela. Majda je z rahlim drgetom v glasu spregovorila: »Vse vam bom povedala, a vendar ne vem, zakaj vas vse to zanima, saj sem prišla k vam zato, ker moj mož pije, ker je pijanec, ker me pretepa, ker mi grozi, vi pa ste verjetno zato tukaj, da mi pomagate, da pomagate meni in otrokoma,« mi je že kar s prikrito jezo poočitala. Rekla sem ji, da moram čim več zvedeti, če ji hočem pomagati in ji predlagala, da naj sama pove, kar želi, jaz pa ji bom postavljala vmesna vprašanja, če bom MENILA, DA JE za potrebno. No, in tako se je Majda umirila in mi začela pripovedovati o možu. Povedala je, da so v njegovi družini vsi urejeni in da nihče ne pije. Njegova oče in mati sta še živa in sta zelo prizadela, odkar vesta, da njun Marko pije. Da, ona jima je povedala, mi je pojasnila, ko sem jo vprašala, kako vesta, da pije, če ne živijo skupaj. O sebi mi je povedala, da sta bila njena oče in mati ločena in da je ona živela z materjo in sestro. Oče je umrl, ko je bila še v osnovni šoli. Dokler je živel, da je pogosto videla, saj je živel v istem kraju. »Ne morem vam povedati, kako sem imela očeta rada. Tako je bil dober, tako me je imel rad in tako rada sem šla k njemu,« je zajokala in utihnila. Vprašala sem jo, ali ve, zakaj sta se oče in mati razvezala. »Ne vem. Mamo sem večkrat vprašala, a mi ni povedala nič določenega, razen tega, da jo je oče tepel,« je tiho rekla. Majda je dolgo molčala. Pustila sem jo razmišljati. Tako se je zamislila, da ni zaznala niti mene, šele čez nekaj časa je, kakor sama zase, spregovorila: »Oče mi je rekel, ko sem bila še majhna, da je bila za ločitev kriva mama, kaj je s tem mislil, ne vem. Pa tudi sicer nisem hotela še naprej spraševati drugih, ker sem se bala resnice.« Majda je dalje pripovedovala, kako sta se spoznala z Markom: »Mlada sem bila, ko sem spoznala Marka. Bil je tako prijeten fant. Tako sem se zaljubila, da si nisem mogla misliti, da bi lahko živela brez njega. Tudi on me je imel zelo rad in me ima še sedaj. Le če ne bi pil, če ne bi bil tako strahotno ljubosumen, če ne bi bil tako agresiven. Ka- dar je trezen, me nikoli ne udari, tepe me le, kada1, je pijan.« Nekaj časa je bila v moji pisarni mrtva tišini ki so jo motili le avtomobili s ceste in je njihov hrup sekal tišino. V meni se je začelo prebujati nekaj nedoločne' ga, nekaj, kar mi je narekovalo, naj prisluhnem' Kaj bi to bilo, nisem vedela, pa sem si mislila, p0' čakaj, saj bo prišlo na dan, če ne pri današnje^ razgovoru pa pozneje. »Saj ne vem, kaj naj še p0' vem,« je pretrgala tišino Majda. »A ja, ko sva se * Markom poročila, sva bila oba še dokaj mlada. To' da bila sva oba zaposlena in tako se nisva bala wf dočnosti, čeravno je že bil na poti najin otrok.« Dobila sva skromno stanovanje, ki res da ni D1' lo veliko, a vendar je bil to najin dom. Rodil se ]e prvi otrok in čez dve leti drugi in kmalu po rojstv^1 drugega otroka je prišla med naju senca, ki ni m koli več izginila. Marko je dobil prijateljico. Z nj° je imel intimne odnose iri iz tega odnosa izhaj3 menda otrok. Ne vem natančno, ker Marka o tel*1 nisem nikoli spraševala. On mi je sicer zatrjeval' da je bila ta zveza, ali kakor on pravi »avantura' kmalu končana in da ni nobenega otroka,« je ko*1' čala svojo pripoved Majda. »Čakajte,« sem zavrtala v njo, »rekli ste, da s& se imela rada, da ste imeli moža radi, a kako Je mogel iti kar tako mimo vas ta možev odnos z go žensko?« Majda je na to moje vprašanje hitro reagirala' »Veste, to me je tako prizadelo, da nisem ime' ne besed ne solza. Bila sem prizadeta, užaljen*: besna, saj me je Marko ponižal tako, da me bO'J ne bi mogel in zaradi tega ga nisem hotela niti V0. slušati, ko se je opravičeval, ko je pojasnjeval1 me prosil, naj mu oprostim.« Ž njeno razlago nisem bila zadovoljna in tis^j nekaj, kar se je oglašalo v meni, se je oblikovalo črva, ki je začel glodati po mojih možganih in premikati proti možganski skorji. Toda pusti' sem Majdo, da je govorila dalje: (SE NADALJUJ^ ^^152919 Torek. 13. decembra 1988 / za dom in družino. iz šolskih klopi 7. STRAN -^laMO/^EJIGLAS i r Domači ZDRAVNI. RMAN UGODNO VPLIVA NA KRVNI OBTOK Ker rman izboljšuje in čisti kri, pripomore s tem tudi, da se hitro zmanjšajo vse težave protinskega in revmatičnega značaja, če se seveda bolnik ravna po vseh zdravnikovih navodilih. Izboljšana sestava krvi ima ne nazadnje tudi velik vpliv pri zatiranju sladkorne bolezni, zlasti v začetnem stadiju. Nadaljnje področje zdravilnosti rmana so različne vrste notranjih krvavitev, tako pri krvavem izmečku, zlati žili, krvavitvah iz danke, nosu in ledvic. Tudi premajhne ali premočne krvavitve pri mesečnem perilu se urede; to protislovje si razlagamo z dejstvom, da rman tako ugodno vpliva na krvni obtok, da se vse vrste krvavitev izboljšajo in normalizirajo. Pri belem toku se doseže dober uspeh z rmanom, bodisi da ga pijemo v obliki čaja ali pa uporabljamo v obliki mlačnega preliva za izpiranje. Zaradi vsega tega rmana ženskam ni mogoče dovolj toplo priporočati in prihranjenih bi bilo mnogo skrbi, slabega počutja in neugodja, če bi pogosteje uporabljale to naravno zdravilo, ki ima tako zdravilno moč in obenem ne učinkuje prav nič dražeče! Izvrsten ženski čaj dobimo iz naslednje čajne mešanice: 100 g rmana, 75 g kamiličnega cvetja, 25 g kolmeževih korenin, 50 g regratovih korenin. 2 polni čajni žlički te čajne mešanice za 2 skodelici vode v prelivu; pijemo ga čez dan po požirkih, toplega ali mlačnega, neoslajenega. Naštevanja zdravilnih učinkov rmana na notranje organe ne moremo skleniti, če poprej ne ugotovimo, da je to dragoceno zdravilno zelišče zelo priporočljivo tudi pri različnih boleznih sečil, tako pri katarju mehurja, bolezenskem tiščanju na vodo in pri močenju postelje. Navajamo še naslednji čaj za sečne organe, ki ga je mogoče najt opičje priporočati: 100 g rmana in 30 g arnikovega cvetja. 1 polna čajna žlička za skodelico vode v prelivu. Čaj je treba popiti 1 uro pred spanjem, po požirkih in neoslajenega. Tudi pri boleznih dihal, tako pri kašlju, bronhialnem katarju, bronhitisu, gripoznih boleznih, učinkuje izvrstno topel rmanov čaj z dodatkom medu v naslednji čajni mešanici: 100 g rmana, 50 g pljučnika, 50 g listov suličastega trpotca, 25 g slezovih korenin, 25 g žajblja. 1 polna čajna žlička te mešanice za 1 skodelico vode v prelivu, 3 do 4 skodelice na dan, pijemo ga toplega in po požirkih. Na skodelico toplega, nikakor pa vročega čaja dodamo 1 čajno žličko medu. Slabo pri enakosti je to, da se želimo izenačiti samo s tistimi, ki so nad nami. Henry Becque Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije, katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo? Voltaire PRAV JE, DA VEMO Telohi za Novo leto S popki obložene telohe posadimo v lonce, da bi nam za božič in novo leto lepo cveteli. Iz zemlje jih izkopljemo zelo previdno. Lonci naj bodo primerno veliki, da bomo zlahka dali vanje koreninsko grudo. Za telohe ni potrebna kaka posebna zemlja in tudi ne, da bi v sobi stali na svetlem prostoru. Raje škropiti kot umivati Sobne listnate rastline raje polivajmo z razpršilcem, kakor pa da jih umivamo. Če pri umivanju uporabljamo še tako mehko gobo, jih skoro vedno poškodujemo. Zato je primerneje, da listnate rastline vsakih nekaj tednov postavimo v kopalno kad in jih temeljito speremo z razpršilcem in vodo, ki ima okrog 20 stopinj C. S tem očistimo prah in rastline potem lepše uspevajo. Ljubezen vsak dan ustvarja čudeže: močnega slabi, slabega krepi; pametnega poneumlja, neumnega napravi pametnega, poveličuje strasti in uničuje razum. Z eno besedo: vse postavlja na glavo. Pollock Moda Za močnejše postave Črte nas nekako potegnejo, podaljšajo, stanjšajo, zato jih moda za močnejše postave kaj rada predlaga. Če pa je obleka še krojena tako. da se lepo ule-že po telesu, kot je to primer pri obleki z dvovrstnim zapenja njem, je efekt seveda še večji. Veliko gumbov je moda tudi letošnje zime, zato ne var-čujte z njimi. POSKUSIMO ŠE MI OCVRTI PIŠČANEC MALO DRUGAČE Spet se nam je oglasila naša znanka Slavica P. iz Kranja in nam predlaga, naj še me poskusimo pripraviti piščanca, tako kot ona. Kose najprej damo v marinado, jih ocvremo, nato pa še v pečici prepečemo. Verjemite, tak piščanec bo zagotovo okusen in sočen. Takole nam piše Slavica: "Piščanca očistimo in razkosamo na manjše kose, kakor imamo pač navado za cvrtje. Pripravimo marinado: 1 žlico vegete, 2 žlici gorčice, 2 žlici olja, nekaj strokov česna, sok limone ali 2 žlici kisa, malo popra, 1 žlico majarona, malo rožmarina, nekaj kapljic vvorchester omake. Vse navedene sestavine dobro zmešamo (česen stremo) in s tem namažemo vsak kos posebej. Vse meso zložimo v posodo, ki se tesno zapre, in postavimo čez noč v hladilnik. Naslednji dan pripravimo olje za cvrtje, kose piščanca pomokamo, povaljamo v raztepenem jajcu in ocvremo. Da pa se porabi čim manj olja in časa (ter neprijetnega vonja), olje močno segrejte in piščanca na hitro ocvrite, da so kosi lepo zlato rumeno zapečeni. Zarumenele polagajte poševno v pekač ali jensko posodo in jih pol ure pecite v pečici pri 180 stopinjah. Tako se bo meso zagotovo speklo, tudi pri kosteh, pa še manj časa boste stale pri štedilniku. Tako ocvrt piščanec bo mehak, sočen in neverjetno okusen. Marinado lahko vsak prikroji svojemu okusu, le olja in kisa ne pozabite. Prav tako lahko en dan prej pripravite tudi razne druge vrste mesa za pečenje ali zrezke. Splača se potruditi, saj se to lahko napravi prejšnji dan zvečer, ko imamo malo več časa. Če boste pripravljale goveje zrezke, vam priporočam, da tudi te pripravite dan prej in da jih, potem ko ste jih potolkle, rahlo potrese-te z drobtinami in le-te rahlo potolčete v zrezek. Meso bo naslednji dan zelo mehko in sočno, saj bodo drobtine vsrkale sok, ki bi se sicer pri pečenju izcedil. BERAŠKI ALI PENZIONERSKI JABOLČNI CMOKI Na osebo vzamemo 2 jabolki, jih naribamo na repo in pognete-mo s toliko moke, kolikor dajo jabolka soka. Na hitro oblikujemo cmoke in jih kuhamo 20 do 30 minut v slanem kropu. Zabelimo jih s prepraženimi drobtinicami. Taki zadostujejo za samostojno jed s solato. Lahko pa jih tudi posladkamo in posujemo s cimetom - tedaj je to odlična sladica. Ker zanje porabimo malo časa, nam jabolčni cmoki lahko pri otrocih nadomestijo celo kruh." Slavica, prisrčna hvala, cel kup koristnih nasvetov ste nam na-tresli. Le oglasite se še kaj. D. D. O JEZIKU SO REKLI Jezik nima kosti, toda lahko kosti zlomi. Bolgarski pregovor Tisti, ki ima jezik, ni moški, če z njim ne zna osvojiti žene. Shakespeare Jezik modrega je v srcu, srce neumnega je na jeziku Nikolaj V Šelgunov Obiskali smo Tršić ^/^ejaDMČADO^^j^ Z osnovno šolo Vukova spomen škola iz Tršića imamo prijateljske stike že četrto leto. Letos praznujejo v tej šoli 80-letnico. Ob tej Priložnosti so nas učenci in učitelji povabili, da jih obiščemo in sode-lll.iemo v njihovem kulturnem programu. ^°variš Imre Čaki je izbral šest učencev iz 5. b in 5. a razreda. Med nJimi sem bila izbrana tudi jaz. Naučil nas je zapeti tri slovenske pe-Srr»i in eno v srbohrvaškem jeziku. Mene pa je mami naučila reciti-rati pesem Nekoga moraš imeti rad. V Petek, 4. novembra, smo sedli v kombi in se odpeljali po avtomo-k.'lski cesti do Zagreba in nato po novi cesti proti Beogradu. Med po-•1° smo malicali in jedli mandarine. Do pol poti je snežilo. Po dese- ^rni vožnji smo prispeli v Tršić. Pred šolo so nas čakali učenci in ,c'telji. Ravnateljica šole je vsakomur stisnila roko in mu zaželela °brodošlico. V narodnih nošah so nam ponudili kruh in sol. Vse to s° snemali s kamerami. Nato so nas dodelili otrokom, ki so nas od-Vedli na njihove domove. Mene je vzela na dom Dragica Cvijanović ,2 razreda. Na domu so me zelo lepo sprejeli in mi ponudili med in •kozarec vode. Na mizi je bilo vse polno njihovih specialitet: klobase, Pečeni odojek, kruh, kajmak in sir ter pečen krompir. ^rugi dan smo imeli proslavo v novi dvorani. Še prej smo si ogledali r^zstavo, novo knjižnico in galerijo slik. Prijazna učenka iz 8. b ra-*reda nas je najavila v programu. V dvorani se je zaslišalo ploskale. Ko smo peli pesem Nek živi ljubav, so začeli ljudje ploskati. Tu-. * mojo recitacijo so sprejeli z velikim ploskanjem. V dvorani se je ^slišalo "bravo, bravo". Nato so odkrili Vukovo knjigo iz marmorja. 2jlo prisrčno in težko je bilo slovo od naših prijateljev. Topel stisk r°ke, poljub in že je kombi odpeljal proti domu. Tina Baller, 5. b r. OŠ Franca Marna Vodice -"S Odličnjakinjo je iz samih petič narisala Tina Oblak iz 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka KDO GRE Z NAMI kat p°m'adansko Glasovo turo po Sloveniji bomo povabili tudi ne-itjj |f.e °d vas, mladih dopisnikov. Da se ne bi pretirano ubadali z v»v J°* kako najbolj pravično deliti sedeže v avtobusu med številna Sv^. '"»ena, bomo žrebali. Vsak mesec bomo izžrebali enega, ki je s L^ftw spisom, pesmijo, šalo, risbo sodeloval v naši rubriki. Septem-izžrebanki Alenki Krt se je novembra pridružila Lavra Špik iz ^,r-OŠ heroja Bračiča v Tržiču. Kdo bo dobil tretji sedež v avtobu-Hi- 'site in rišite čim več in čim bolje, da boste prišli na časopisno n> V pošte v za žrebanje! Bilo je nekoč Že skoraj tri desetletja je minilo od dogodka v Kranju. Takrat je na vrhu Jelenovega klanca na križišču stal miličnik na stojalu in usmerjal promet. V tem času je bilo še malo avtomobilov pa tudi kolesarjev. Z gorenjske smeri se je pripeljala mlada dekle na kolesu in zavijala proti mestu mimo miličnika, ne da bi z roko nakazala smer vožnje. Miličnik ne bi bil miličnik, če tega ne bi opazil in je opozarjal s piščalko in klici: »Gospodična, roko, gospodična, roko...« toda mlada gospodična je namesto, da bi z roko nakazala smer, stopila s kolesa, šla k miličniku in mu podala roko. Pred več desetletji, ko še ni bilo toliko prometnih zvez, so mnogi šolarji in šolarke pešačili v šolo in iz nje po več kilometrov. Ker je bila pot dolga, je bilo kar precej priložnosti tudi za razne nej umnosti. Ko so se nekoč sošolke vračale domov, so si domislili, da štejejo svoje vetrove. Bile so glasne in štele: »Prvi prdec, drugi... deveti.« Takrat pa se ena od sošolk ozre nazaj in zagleda nekega gospoda ter ga vpraša: »Gospod, ali greste že dolgo za nami?« »O, seveda, od prvega prdca,« odgovori gospod. Simona Zupan, 6. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Atu v spomin Ko gledam skozi okno, vidim tvoj obraz in ko piha veter, slišim tvoj glas. Obraz, kot zmerom, tvoj je smejoč, tvoj glas pa žameten je in pojoč. V sanjah si mora, v pesmi veselje, a v spominu je žalost ter smeh tistih dni, ko smo skupaj še vsi bili. Nina Rajgelj, 5. c r. OŠ Lucijami Seljaka Kranj Kaj se ti zdi smešno v razredu? Če kdo štrbunkne - Katja Ko učenci kaj smešnega napišemo - Erika Če kdo prdne - Luka Š. Kadar se kdo smeji - Grega Š. Kadar Tina smrka - Sabina Učenci 2. a r. Davorina Jenka Cerklje REZERVIRANO ZA ZVEZDE let, doma iz Melbourna v Avstraliji. Na vrh britanske top lestvice se je uvrstila s pesmico I sho-uld be so lucky. Kylie igra tudi v avstralski nadaljevanki Neigh-bours (Sosedje), ki je zelo popularna v Veliki Britaniji. Belinda Carlisle se je rodila 17. avgusta 1958 v Hollywoodu. Z glasbo se ukvarja že nekaj let. Skupaj s štirimi prijateljicami je kot srednješolka ustanovila skupino GO-GOS. Dekleta so izdala tri albume in tri male plošče. Kmalu po uspehu so se razšla. Takrat je Belinda zabredla v težave: predala se je mamilom in pijači. Na pravo pot ji je pomagal Morgan Mason (sin Jamesa Masona), ki je zdaj njen mož. Tako se je vrnila h glasbi in kmalu zablestela s pesmijo Heaven is a place on earth (Nebesa so kraj na Zemlji). Toliko za danes. Čao! Vaša Marjeta Do sedaj sem vam predstavljala predvsem znane osebe moškega spola. Danes pa vam bom predstavila nekaj pevk, ki so trenutno zelo popularne. Najprej novica o Tiffanv (17). Znana je predvsem po pesmih I think were alone now, Couldve been in I saw him standing there, s katerimi si je prislužila trikratno platinasto naklado. Druga uspešna začetnica je Kylie Minogue. Stara je dvajset MORDA NISTE VEDELI Urša Brlenič, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Od kdaj se človek ukvarja z ribolovom? Z ribolovom se človek ukvarja že tako dolgo kot z lovom, se pravi, od najstarejših časov. Dandanes je ribištvo del gospodarstva in ribolov tudi športna dejavnost. Za športni ribolov na morju porabljamo mreže, parangale (vrsto trnkov - od 100 do 1000 - ki so privezani v določenih razdaljah na vrv), osti (velike ostre vilice, s katerimi ribe lovimo predvsem ponoči, pri močni svetilki), trnke s palico in podvodne puške. V sladkih vodah ribiči običajno lovijo s trnki, v večjih rekah pa tudi z mrežami. C(mwmmmGLAS 8. stran Torek, 13. decembra 1988 Franci Jezeršek: Nobena jed ni bolj zahtevna Edini gostinec je menda na Gorenjskem, pa verjetno tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, ki si je svoje gostinstvo zamislil čisto drugače: odločil se je za pripravljanje jedi za družbeno prehrano. Po 500 do 540 obrokov dnevno skuhajo v njegovi kuhinji in ob 9. uri dopoldne, ko odpelje malice svojim strankam, si kuharice doma že lahko oddahnejo, pripravijo kaj za naslednji dan, pospravijo in njihov delovni dan je končan. Nič ni bedenja v večer, nič prerekanja z gosti, le njihov delovnik se začne kakšno uro prej kot v delovnih organizacijah in tudi konča prej. 2e opoldne ni v kuhinji niti duha o tem, kaj so ta dan kuhali, kajti kuhinja sije od čistoče in reda. Da bo naslednje jutro tu navsezgodaj spet živahno, obetajo le drobne lučice računalniško programirane opreme. ko je bilo treba p<«streči po 16.000 ljudi, lani smo priredili piknik za Rašico, ko smo pekli hkrati tisoč piščancev na žaru, letos smo pripravili piknik za Donit za 1500 ljudi, veliko pa je bilo manjših skupin. Stregli smo tudi zelo zahtevnim gostom na raznih sprejemih na ljubljanskem gradu, tudi razne coctail partvje smo prirejali, tople in hladne bifeje. Takrat še vedno lahko pokažemo, kaj vse znamo in zmoremo." "Kaj pa vas pri vašem delu najbolj moti?" "Najhujše so stalne spremembe cen. Vendar za moje delo sem pripravil "košarico porabe", v kateri so vsa osnovna živila, ki jih uporabljam, čistila, električna energija, bencin in podobno. Cene artiklov v tej košarici sproti popravljam in vedno delim z istim številom obrokov: to je moja lastna cena. To se mi zdi najbolj pošteno in to vedo tudi moji kupci. Nikoli nimamo zaradi tega nobenih pregovarjanj. Ta sistem uporabljam že od leta 1984, ko je stala malica 84 dinarjev, danes je pa trenutno 5.200 dinarjev. Veliko pa mi pomaga pri delu računalnik. Ne le, da mi pomaga pri izračunavanju cen, pri pisanju računov, vodenju evidence zalog v skladišču in me hkrati opozarja na čas novih nabav, da vodim z njegovo pomočjo vse knjigovodstvo in podobno, v njem imam kompletne podatke o jedeh, gastroprogram v celoti. Za vsak obrok je točno izračunano, koliko ima kalorij, koliko beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov. To je velikega pomena, kajti danes vemo, da je treba vsakega ravno prav za zdrav obrok. Računalnik mi tudi pove za vsak obrok, koliko bom potreboval tega, koliko onega, itd. Skratka, računalnik je danes v gostinstvu, posebej pa v tako programiranem, kot je naše, nujno potreben." "Kakšno bi po vašem moralo biti naše gostinstvo, da bi bilo uspešno?" "Gostinstvo bi bila lahko donosna gospodarska panoga, če bi začeli intenzivno delati na bolj organiziranem delu. Živilsko industrijo bi morali prisiliti, da bi živila pripravila do višje stopnje obdelave. Iz vsake gostinske hiše bi morali izločiti ves balast, da bi gostincu ostalo več časa za gosta, kar pač gost pričakuje in tudi plača. Začeti moramo razmišljati o ceni gostinskih storitev, ne o ceni litra vina. Liter vina stane ob nakupu povsod enako. Od tam naprej pa je gostinska storitev. Razlika je, če postaviš na mizo steklenico, toplo, tako kakršna pač je v zaboju, ali pa če postaviš na mizo steklenico stemperirano na ravno pravšnjo temperaturo, naliješ vino v izbrane kozarce, postrežeš na mizi s čistim prtom, v lepem okolju, z nasmehom. To je gostinska storitev, ki naj ima svojo ceno. Te razlike se pri nas premalo poznajo. In kvaliteta tudi ni dunajski zrezek, velik kot straniščni pokrov. To je kvantiteta. Gost mora dobiti ravno toliko, da bi še jedel, da bo zagotovo naročil še sladico... In še nekaj: veliko preveč časa je izgubljenega v gostinstvu. Gostinec misli, da mora narediti vse sam, od klanja do cvetličnih aranžmajev. Le zakaj? Saj se vendar sam s tem veliko več zamudi kot strokovnjak in konec koncev je delo še nestrokovno opravljano, on sam pa je izmučen. Namesto da bi se ta čas posvetil gostu. Pa še to: Zakaj tako trdo in za vsako ceno držati v rokah družbene lokale, za katere se je izkazalo, da ne gredo, delajo z izgubami, niso obiskani in podobno. Dajmo jih zasebnikom. Zasebnik se ne bo držal del, ki bi mu pisale v opisu del, ampak bo prijel za vsako delo. In prav zato je tudi uspešen." D. Dolenc Franci Jezeršek iz Sore pri Medvodah je edini gostinec pri nas, ki se je specializiral za pripravo jedi za družbeno prehrano. - Foto: D. D. "Vse naše delo je točno, do minute programirano," razlaga Franci Jezeršek iz Sore pri Medvodah. "Program za mali ce naredim za ves mesec naprej. Vsak dan je malica drugačna, v mesecu dni se jed nikoli ne ponovi. Torej, dokaj pestro in prav nič bolj zahtevno, kot druge jedi. Če poznaš kuharske postopke, lahko tudi za malice pripravljaš vseh vrst jedi. Nobena jed ni bolj zahtevna. V gostinstvu je pomembno le, kako je predstavljena. Pri tem, ali bo postrežena na belem prtu ali ne, z nasmehom ali z naveličanostjo, pa jaz ne morem vplivati. Pripravljamo vse, kar si zamislimo, pa tudi, kar si v delovnih organizacijah zažele. Danes smo na primer skuhali goveji zrezek v omaki in pire krompir, včeraj je bil sesekljani zrezek in govnač, prejšnji dan ocvrti piščanec in endivija s krompirjem, še prej dolenjska kepa in mešana solata... Res pa je, da je treba znati organizirati delo, da je skuhano do časa. Pri nas gre za minute. Če zamudim jaz samo minuto, pomeni to 500 zamujenih minut." "Za katere delovne organizacije pa trenutno kuhate?" "Kuhamo že 8 let in to ves čas za iste delovne organizacije: Tekstilna in Sora Medvode, Mobilija Tacen, Galant in za nekaj obrtnikov. Vsak dan kuhamo 1 vrsto malice. Več vrst malice namreč ne pomeni kvalitete." "Ce so že 8 let vaši stalni "gostje", potem so z vašimi malicami zagotovo zadovoljni." "Stoodstotno ne moreš vseh ljudi nikoli zadovoljiti, kajti vsak človek ima pač svoj okus. Lahko je zadovoljiti gosta enkrat na leto za veliko denarja, ni ga pa lahko vsak dan za malo denarja. V gostilno pride tak, ki ima denar. Pri meni je za veliko kupcev malica edini topli obrok. To je problem. Načelno vedno kuhamo tople obroke, le poleti kdaj pripravimo tudi hladnega. Se pa zgodi, da se oglasi kdaj kakšen referent za družbeni standard, da te in te malice ne bi več želeli. No, čez pol leta pa spet rečejo zanjo." "Vi ste sicer znan kot odličen kuhar, saj ste kuhali v Kranju pri Jelenu, v starem portoroškem hotelu Palače, predavali na Srednji gostinski šoli v Ljubljani, bili potem upravnik gostinskih obratov šole kot so Bellevue, Urška in Jadran ter Pod vel bo m, kuhali ste tovarišu Titu na Brdu, Brionih, na konferenci neuvrščenih v Colombu in drugod. Se vam ne zdi, da ste za veliko prikrajšani, ko nimate neposrednega stika z gostom?" "Res Je cole naše delo bolj umirjeno. Manj je dela z ljudmi, manj stikov. Če se v gostilni gost pritoži nad hrano, se gostinec lahko takoj kako oddolži. Pri meni tega ni. Vendar pa so še vedno priložnosti za stike. S svojo ekipo prevzemam tudi piknike, strežbo ob raznih svečanih priložnostih. Še koliko gostov imamo! Dvakrat smo že kuhali na Iskriadi, Slovenski alpinisti stopili na šesto najvišjo goro sveta Čo Oju Sedem porazov Plešaste boginje Kranj, 10. decembra - Med štirinajstimi himalajskimi osemtisočaki je 8201 meter visoki Co Oju na meji med Nepalom in Kitajsko šesti najvišji vrh sveta. Njegovo ime je tibetansko, pomeni pa Boginja turkizov ali Plešasta boginja. Človeška noga je po zaslugi Avstrijcev prvič stopila na ta vrh leta 1954. Jugoslovani smo se te gore lotili letos pozno jeseni z malo, osemčlansko odpravo, skromno opremljeno, ki pa je izvojevala v svetovnem alpinističnem svetu odmevno zmago. Kar sedem članov naše odprave je doseglo vrh po doslej skoraj neznani 2000 metrov visoki in 4000 metrov široki severni steni s kitajske strani. Od 68 odprav, kolikor jih je bilo letos v nepalski Himalaji, so naši dosegli največ. Osem himalajskih zmagovalcev se je v četrtek vrnilo domov. Vodja Roman Robas in člani Blaž Jereb, Viki Grošelj, Rado Nad-veršnik, Marko Prezelj, Jože Rozman in dr. Iztok Tomazin, tudi v vlogi zdravnika, sicer pa eden najudarnejših in ob Grošlju himalajsko najizkušenejši član, pa pridruženi član Tone Škarja, naš preizkušeni himala-jec, so delovali veselo, čeprav so bili utrujeni, shujšani, prezebli in ozebli, saj sta v sicer ugodnem vremenu gospodarila mraz in veter. Odprava, ki je šla na pot skromno opremljena in zadolžena, saj je naša letošnja osrednja odprava na K - 2 v precejšnji meri spraznila blagajne pokroviteljev, se je vrnila zmagoslavno. Fantje so na gori delali hitro in usklajeno. S tabori so hitro napredovali proti vrhu. Tabor 1 je bil 5850 metrov visoko, tabor 2 6200 metrov visoko, tabor 3 na višini 7200 metrov in tabor 4 7550 metrov visoko. Alpinisti so se medsebojno ujeli in združili voljo po uspehu, mladost in izkušenost. Himalajske izkušnje so imeli Robas, Tomazin, Grošelj in Škarja, drugi pa so bili v najvišjem gorovju sveta prvič. Ključ uspeha je torej v tej kombinaciji, pa tudi v vremenu, če odmislimo veter in mraz, ki je bil že v bazi nad 20 stopinj pod ničlo. Sedem alpinistov je bilo na vrhu. Najprej sam dr. Iztok Tomazin iz Tržiča 2. novembra, nato Viki Grošelj in Jože Rozman, pa Marko Prezelj in Rado Nadveršnik in 9. novembra kot zadnja Roman Robas in Blaž Jereb. V sedmih dneh sedem zmag nad Plešasto boginjo. Tolikokrat ta himalajski velikan v tako kratkem času še ni bil premagan! Trije gorenjski alpinisti so sotvorci tokratnega himalajskega dragulja: zdravnik dr. Iztok Tomazin iz Tržiča, član tržiškega alpinističnega odseka, Joža Rozman iz Loma nad Tržičem, tesar, prav tako član tržiškega odseka, in Blaž Jereb iz Lesc, profesor telesne vzgoje v Ljubljani, sicer pa član radovljiškega alpinističnega odseka. Se tudi vam zdi, da je to podvig na meji nemogočega, sprašujemo dr. Iztoka Tomazi-na, ki je bil doslej že na osmih odpravah, od tega štirikrat v Himalaji in ki je v obdobju pičlega leta osvojil Daulagiri in sedaj Co Oju po prvenstvenih smereh. "Nedvomno je eden naših in tudi svetovno gledano velik himalajski podvig. Premagali smo eno zadnjih himalajskih sten, ki smo jo pravzaprav odkrili mi in v tem skoraj zimskem času tudi prvi po prvenstveni smeri prelezli. Kako se bo smer imenovala, še ne vemo. Se bomo pač dogovorili. Za zdaj je jugoslovanska. Praktično smo bili vsi redni člani odprave na vrhu, izredno dobro smo se ujeli med seboj in v tem pogledu je bila to moja najljubša odprava. Proti vrhu sem krenil sam, čeprav je bil za Markom Pre-zljem iz Kamnika in menoj že naporen dan, saj sva napenjala vrvi ined taborom 3 in 4. Prezelj se je vrnil, jaz pa sem od tabora 3 na 7200 rinil proti vrhu. Poteza je bila delikatna, saj sem moral premagati polovico stene. Zelo kritičnih je bilo zadnjih 10 metrov. Premagoval sem jih celo uro, vendar sem zmogel. Sestopal sem povsem v neznano, kar je bilo dodatno tveganje. Večina letošnjih himalajskih nesreč se je zgodila med sestopom, po izčrpavajočem vzponu in med spuščanjem, ko zbranost popusti. Zato štejem za uspeh tudi sestop. Skupno sem od baze 3 do vrha in nazaj do baznega tabora potreboval 29 ur! Skoraj vsi smo ozebli. Zaradi mraza in slabe opreme. Imam težave z nogami, vendar upam, da ne bo trajnih posledic. Bili smo siromašna odprava. Izposodili smo si denar, 14.000 dolarjev. Upam, da bomo našli pomoč, da bomo denar vrnili, saj smo končno le dosegli odmeven uspeh tudi za svetovni alpinistični okus." Za Jožeta Rozmana je bila Himalaja v vseh pogledih novost, čeprav je že marsikaj prelezel po Evropi. Način dela na gori je drugačen, svoje cilje moraš podrediti skupnim in v tem je bila tudi vrednost te odprave. V svežem spominu ima korak na vrh, kjer je tvegano snel rokavice, da bi slikal, pa je bilo ob minus 40 že dovolj za ozebline, ki pa se celijo. Sedaj ga bolj daje povsem običajen prehlad. "Na vrh sva krenil« z Grošljem. V štirici sva čakala na boljše vreme. Zjutraj zgodaj je bilo vedrejše, Viki se je prej uredil in odšel naprej, jaz pa za njim. Ker je padel nov sneg, nis-va tvegala in zato zavila proti grebenu in po grebenu do vrha-Sestopala sva po isti poti. Viki, bolj izkušen v tem, je bil hitrejši, jaz pa sem šel počasi. Spomnil sem se prijatelja Borisa Berganta, ki je omahnil v smrt prav med sestopanjem. Vesel sem uspeha, čeprav je trpela moja tesarska obrt, ni mi žal denarja, ki smo ga morali tudi sami dati. Dobili smo le čevlje in dva para copat, Matjaž Globočnik pa je nama z Iztokom podaril vetrovki. Vesel sem sprejema, ki so mi ga priredili doma v Lomu." Za Blaža Jereba iz Lesc je bila Himalaja v vseh izirih hujša, kot je pričakoval, čeprav je osvajal že najvišje alpinistične razrede. V Himalaji je že hoja napor, kaj šele plezanje, navaditi se je treba na drugačne navade, higieno, hrano. Garati je treba za skupino in ne le zase. "Revni smo odšli, p* smo dokazali, da je prihodnost himala-i/.ma v prav takšnih odpravah, kot je bila naša. Mi smo bili celo nekaj vmesnega-Rekel sem si, da bi šel vsaj enkrat v Himalajo, pa bo dovolj-Le nekaj časa sem tako mislil, zdaj pa bi verjetno, če boiti izbran, še kdaj poskusil. Mi smo bili zdravi, uigrani in tudi z vremenom smo imeli srečo, če odmislimo mraz in veter. Mislim, da je ves trud poplačan s korakom na vrh. Jaz sem bil na njem z Robasom. Krenila sva po Tomazinovi smeri, potem pa sva pred skalnim problemom krenila desno in šla v bistvu po tretji inačici našega pristopa do vrha. Ker smo bili dobro pripravljeni, je šlo lahko. Vreme je bilo na vrhu lepo, razen vetra. Spomnim se, da sem tudi slikal in da je slikal tudi Roman, tako da bom imel spomin na ta zame enkratni vzpon." J. Košnjek, slike: F. Perdan Milka Kotnik, kranjska učiteljica »novatorka« Šola naj bi postala hiša veselja Kranj, 11. decembra - Dvajset let učiteljevanja ima že za seboj, od tega šestnajst kot "elementarka", učiteljica prvošolčkov. Tretje leto je predsednica aktiva učiteljic prvega razreda v šoli Franceta Prešerna; tu spoznava tudi probleme kolegic iz matične šole, kjer so oddelki še bolj številčni, predznanje učencev in njihovo socialno izhodišče (kar 40 odstotkov prvošolčkov je otrok staršev iz drugih republik) še bolj raznoliko kot v podružnici na Kokrici, kjer dela sama. Pogovor z njo je bil zanimiv in koristen, ob njej je spet lahko verovati v učitelja in človeka. Otroci se menjavajo, vi ostajate. Vas ne zamika, da bi kdaj vendarle napredovali z njimi? »Všeč mi je prikupnost otrok pri sedmih letih, priznam pa, da bi včasih rada spremembo. Ne gre toliko za izgubljene živce kot za utrujenost zaradi velikih fizičnih naporov. Provošolčka je treba dobesedno voditi za roko pri pisanju, mu odpreti zvezek, napisati sporočilo za starše, skratka, toliko je specifičnih kretenj, dejanj, ki v višjih razredih niso več potrebna, da se človek sčasoma utrudi. Zal je možnost zamenjave zelo pičla, saj se učiteljice iz višjih razredov ravno ne tepejo za prvošolčke.« Starši se navadno bolj boje začetka šole kot otroci. Kaj svetujete staršem, da bodo njihovi malčki čim bolj uspešno prestopili šolski prag? »Starši otrokovo predznanje in zrelost običajno istovetijo s poznavanjem črk, ker je to pač najbolj opazno. Precej otrok pozna črke, ko pridejo v prvi razred, vendar jih mnogi metodično narobe pišejo. Staršem svetujem, naj otroke uče pravilnega pisanja črk, in to le, te otroke črke res zanimajo. Si- liti jih ne smejo. Bolj pomembno je, da jih nauče slišati glasove(kar je tudi naloga "male šole"). Črke bodo potem igraje obvladali.« Vendar pa različno predznanje otrok učiteljici najbrž povzroča določene težave? »Ne bi rekla, da težave. Potrebno je pač individualno delo z vsakim učencem. Načrtujem ga na osnovi preizkusa poznavanja črk in branja prvi mesec pouka. Nekateri so proti takemu preizkusu, vendar je dobro imeti v roki rezultat kot vodilo, kateri učenec bo zmogel zahtevnejšo nalogo, kateri ne. Res pa je, da je individualno delo naporno, da terja temeljite priprave in veliko časa.« Naši šoli očitamo, da ne more iz togih tradicionalnih spon, da je premalo sproščena, ustvarjalna, svobodna v oblikah in metodah dela, v vsebini pa prezasićena z (ne)potrebnimi znanji, skratka, prezahtevna. Kakšen je vaš pogled nanjo? »Spremembe iz sveta počasi pronicajo tudi v našo osnovno šolo. Ledino orjejo zlasti na celjskem območju in v nekaterih ljubljanskih šolah, v minulem šol- skem letu pa smo se s tako imenovanim osiješkim modelom seznanile tudi v našem aktivu. Gre za to, naj bi šola postala hiša veselja; ne le v prostem času učencev, med odmori, na sprehodih, ampak tudi pri učnem uspehu.« Vi ste se že pogumno lotili nekaterih sprememb, kolegi vam priznajo, da ste v Kranju novatorka. Za kaj gre? »O osiješkem modelu sem veliko razmišljala, preden sem septembra letos uveljavila nekatere spremembe. Da bi se učenci lahko čimbolj prosto gibali, sem dala v razred blazine, na katerih so se sprva samo sproščali, zdaj pa so postale tudi mesto, kjer se pogovarjajo, komentirajo, razpravljajo. Zelo primerne so tudi za didaktične igre. Dokazano je namreč, da je učenje z igro enako učinkovito kot učenje z delovnim zvezkom ali učbenikom. Igra ugodno deluje na pazljivost in aktivnost in je primerna za vse učence, saj nadpovprečnim ne daje nikakršne prednosti. Znanje, pridobljeno z igro, je tudi trajnejše. Uvedla sem integrirane dneve, ko združujemo različne predmete in ni zvonca. Prvega smo imeli ob tedenski enoti sadovnjak, drugega ob polju in tretjega ob pripravi živali na zimo. Pred vsako tedensko enoto učenci o temi razmišljajo, zapišejo vprašanja, na katera bi želeli odgovore. Dobijo jih pri pouku naslednji teden ali pa jih sami poiščejo doma. S tem se navajajo na iskanje in uporabo različnih virov znanja. Vrhunec tedenske enote je integrirani dan, ko združujemo vsebine več predmetov, denimo, slovenskega jezika in matematike, likovnega pouka in spoznavanja narave in družbe. Začrtamo delo, sledi uvajanje didaktične igre, nato p* se učenci razdelijo v grupe, v katerih rešujejo naloge, vmes se sproščajo, razgibavajo. Zanimivo je, kako jih tak pouk brez zvonca pritegne. Ko se grupe zamenjajo, se o delu pogovorimo in ga ovrednotimo. Otroci so utrujeni, a imajo občutek, da 80 delo opravili po svojih najboljših močeh uspešno, bistveno pa je, da se nauče samostojnosti. Razmišljajo, kako bodo nalogo, ki jo imajo pred seboj, rešili' včasih najdejo tudi svoj način rešitve.« Na kratko še nekaj besed 0 obremenjenosti naših šolarjev? »Veliko se zadnje čase govori 0 preobremenjenih učencih, preobsežnih učnih načrtih in predmetnikih, balastu. Veste, imam še svoje zvezke iz prvih razredov-Rada sem hodila v šolo, rada se spominjam svojih učiteljic. Mi' slim, da ne gre za nostalgijo. Vendar pa smo se že takrat v prvert> razredu učili do sto. Ko sem zvezke prinesla sem v šolo in smo jih s sodelavkami pregledovale, shi" ugotovile, da se zelo malo razlik^' jejo od snovi v sedanjem učnen1 načrtu. Ne vemo ali pa nočemo al' ne znamo najti pravega odgovor^ na vprašanje, zakaj danes tolik0 otrok noče hoditi v šolo.« H. Jelovčah Šimnova Micka Ena bergla je pri postelji, ena pri vratih, da ima vsaj katero pri roki, ko hoče sem in tja po sobi. K šivanju se pripravlja, izgleda. Iz predalov je potegnila škatlice s šivanjem in sukancem. Devetdeset let je stara Simnova Micka iz Mavčič, a se še ne da. Tako jasen in prijazen je njen pogled, tako veselo se nasmeje z. brezzobimi usti, kot bi bilo njeno življenje en sam smeh... Čisto na koncu Mavčič, tam, In kadar je vanj naložila jabolk, kjer je zdaj v strugi Save hidro centrala, je bila doma Marija Šuštaršič. Oče je bil zidar, ki je po Trati in pri Sv. Duhu veliko hiš sezidal, se spominja. Mama ni imela nič lepega pri njem, da Micka še danes moli zanjo. Zakaj .so se taki možje sploh ženili? Vse življenje je bila za deklo. Pri enajstih letih jo je oče dal služit k Jakopovim, kjer je krave pasla. Teta ji je takrat sešila krilce z velikim žepom spredaj. ji je potegnilo krilce naprej, da je kazala vso zadnjo plat. Še danes se smeje, da jo kar krč prime, ko se spomni, kako je moralo to zgledati od zadaj. Po vojni je bilo drugače. Zor-ka se je poročila, svojo hišo so naredili. Sami so delali in žgali opeko. Nagarali so se, a zdaj se imajo lepo. Tudi ona ima svojo sobico v njej, a je daleč do stranišča, ni tako toplo, kot tukaj. V domu ostarelih v Kranju je zdaj že pet let. Ko so zadnjič prazno- vali petnajstletnico doma, je tudi ona dobila darilce in spomnili so se je tudi za njen rojstni dan, 11. novembra, ko je praznovala 90-letnico. Lepo je v domu, toplo je, dobro jim kuhajo. Še stranišče ima toplo. Nikoli si ni mislila, da se bo kdaj imela tako lepo. Tu so vsi enaki. Tiste, ki so bile včasih gospe in tiste, ki ,so bile dekle. No, morda hočejo gospe biti malo bolj nobl, toda tudi one so na berglah, kot ona, in če so bile dobre s svojimi, jih pridejo obiskat, sicer pa ne. Njena Zorka prihaja. Včeraj je bila tu in ji oprala predpasnik. Vedno skrbi zanjo, da je čedna, prihaja, da ji ni dolgčas, prinese ji, kar si zaželi. Jabolk ima polno mizo. Zdaj, ko so se omečila, si jih nastrga. Danes pa išče te presnete škarje. Kdo ve, kam so se ji skfl' le. Elastiko bi rada narezala, da bi zvezala škatlo. Šivanje bi & držala. Brez očal še šiva. Ko bi le ne bila tako trda v nogah. Včeraj ponoči je hotela 5 postelje, pa je padla. Na kolen0 in lice se je udarila. Koleno je 1 žganjem namazala in je že dO" bro, lice bo pa še malo masiral* pa bo tudi ponehalo. Zdajle h° šla na kosilo, še dobrih deset m1' nut imava časa za klepet. Ob P° enih je kosilo. Točna je, da bi ie ja kdo ne kregal. Nobenega no^ jeziti. Da je le lahko tu. Po P° leta čakajo na tako sobo za ene/ ga. Ona jo ima. Pa je bila navao' na dekla. Tu so res vse enak6, pa naj bodo delavske, kmečk6 ali pa dohtarske. Kdaj je bilo s* tako? NiKoli. Revež je bil vedn0 le revež. D. Dole(£ Torek, 13. decembra 1988 razvedrilo, 9. stran mmssssss^OLAB Miklavž se vrača Morda kdaj dočakamo leto, ko nam bodo vsaj v adventu -od Miklavževih parkeljnov do božičnih jaslic - dali mir s tako lahko pokvarljivo robo kot je naša politika. Tako bi se lahko vsaj malo posvetili otrokom in jim pripravili kakšnega zares poštenega dedka Mraza, ne pa da bodo otroci srečavali tiste puste šeme in nas začudeno spraševali: »Mami, zakaj pa je tale dedek Mraz drugačen kot tisti, ki nas je;obiskal v vrtcu?« Pri nas imamo dedkov Mrazov, kolikor hočeš - pravi pluralistični boom osladnih socialističnih Mrazov, ki jih z levo roko financira sindikat, ki se raje ubada s "Adnjskimi polovicami in z utopičnimi stavkovnimi pravili ob katerih se združeni delavci in delavke kar tresejo od smeha. se Slovenci odločno uprli, če bi ukinili odbor za varstvo pravic. Vlada in opozicija sta Slovencu enakozvočna, kar morda še najbolje zna razložiti naša mladina. Le-ta naravnost pove, da slovenska vlada vse DOBRE ideje od mladih enostavno POKRADE, le tega ne ve, kaj bi z njimi, zato jih*»podtika breji mački, SZDL, ta jih pa integrira.« In če bi Miklavž in parkelj malo sama pri sebi po-žebrala in nam na dušo popihala, sta brž lahko na kakšni demokratični TV okrogli mizi. Še posebej, ker se bo naša partija zdaj zdaj reformirala in sestopila z oblasti, nakar bomo imeli strašni vakuum in nam bo užaloščeno osamljenim prišel prav magari kakšen opij za ljudstvo.. Zares upam, da nam teh ros- S sindikatom ni nič, partija *ias zabava s svojim abdicira-njem; ostane nam le, da se spomnimo, da smo že kot dojenčki avtomatično člani SZDL. Hvalabogu! Vsaj SZDL od tod do večnosti razpenja nad nami svojo pluralistično mare- Pod njo smo vsi, živi in ko-maJ še živi in lahko v današnjih demokratičnih pljuskih zahtevamo, da se ukine privilegirani družbeni status dedkov Mrazov in svetemu Miklavžu omogoči vsaj protikri-zna koalicija. Zdaj je v vrsti drugih družbenih koalicij obsojen le na neki začasni opor-tunistični pakt kratke sape, brez izrecnih stališč, programa in možnosti, da se spopada, povezuje, prilagaja. Ce hočemo ali ne: tudi Miklavž in parkelj se vračata in iz SZDL zvedavo kukata in upata na svojo, legitimnost in družbeno verifikacijo. Miklavžu v tolažbo in par-keljnu za up: morda le ni tako daleč dan, ko bosta pred državljani v neposrednih volitvah, saj čudežev pri nas res ne manjka: po raziskavah javnega mnenja po priljubljenosti Prepričljivo vodi naš partijski voditelj Kučan, obenem pa bi nih demokratičnih poganjkov ne osmodi kakšen novi reformni kolektivizem in da se bomp vsaj leto dni demokratično šli gospodarsko, politično in partijsko reformo. Se pravi, DVE reformi, kajti partija, čeprav se ločuje od države, bo še vedno samo politika. In v tem reformnem letu, ko bomo tuhtali, katera od treh vlad nam sploh vlada - ZIS, partijsko ali državno predsedstvo - gresta lahko Miklavž in parkelj po protikrizni koalicijski zalet. Ti markantni personi, orientirani na posameznika, bi vsaj pošte no zdražili pravoverne boljše viške ideologe. Dedek Mraz, ki nam je v šoli brbotal, da moramo ubogati, se je blamiral; od uboganja ima mo revščino in kaos, tisti, ki naj bi jih ubogali, pa sestopajo v svoje privatne vile. Miklavž bi vsaj kot pravi meščanski de mokrat prišel med volilce na dom, s parkeljni pa ne bi bilo nobenih kadrovskih zadreg. Medtem ko zdaj za dedka Mra za na mile viže iščemo zajčke in srnice, bi bil lahko parkelj čisto vsak, ki pridiga o zveli čavnosti naših dveh reform, Miklavž pa vsak, ki verjame, da je izhod iz krize edinole na Ljubelju... D. Sedej Čvek Carol Thatcher svetuje mami Hčerka britanske premierke Carol Thatcher je zaupala novinarjem, da je njena mama kar porumenela od zadovoljstva, ko je prejela poziv Ronalda Reagana, ki jo je povabil na slovesni banket. In je zato tudi oblekla kostim rumeno - bele barve. »Vedno izredno pazi, kako se obleče,« je dejala hčerka o mami, »celo to jo skrbi, kako bo posamezna obleka videti na črno - beli fotografiji in kako na barvni...« Pet tednov zakona Lisa Marie, hči Elvisa Preslevja in njegova edina naslednica, je zapustila svojega moža po komaj petih tednih zakona. Ugotovili so, da ji nikakor ni bil všeč spartanski način življenja, ki ji ga je vsiljeval mož. Le-ta je vztrajal, da lahko Lisa potroši tedensko le 200 funtov, ki se Lisi, ki je odrasla v bogati družini, zdi smešno nizka vsota. Preslevjevi hčerki je 20 let in ko bo stara 25 let, bo razpolagala z ogromno dediščino. Zdaj se je preselila k mami Pri-scilli, ki skrbi zanjo, saj bogata dedinja pričakuje otroka. O aidsu tudi na kasetah Mestni očetje v Amsterdamu so se odločili, da se izdajo kasete o nevarnosti aidsa in o njegovi preventivi. Kasete so namenjene predvsem nepismenim prostitutkam iz Gane in tistim, ki prihajajo iz španskega govornega področja. Kasete bodo posneli v španskem jeziku in jeziku, ki prevladuje v Gani, besedilo pa bo »garnirano« z latinsko ameriškimi in afriškimi ritmi. Ves projekt bo stal 8.000 dolarjev, financiral pa ga bo neki holandski proizvajalec preservativov in japonska firma Sonv... Američani in geografija Neka anketa je pokazala, da vsaj okoli 24 milijonov Američanov ne zna na geografski karti poiskati Združenih držav Amerike, da 50 milijonov Američanov ne zmore navesti niti ene evropske države, da številni mislijo, da panda prihaja iz Paname in da je bila letošnja poletna olimpiada organizirana v Nigeriji... Zlatko Dobrič - Ne odhajaj Tak je naslov kasete, na kateri so zbrane prijetne pesmice pevca Zlatka Dobriča, ki se ga spominjamo iz nadaljevanke Kukavičji Mihec, ko je 10 - letni deček igral Mihca. S pesmijo Ne odhajaj je letos nastopil na Pop delavnici. Poleg nje je na kaseti še nekaj skladbic, ki jih večkrat slišimo tudi preko radijskih valov. Na Radiu Ziri je trenutno zelo poslušana pesem Bay, bay, baby, ki je visoko uvrščena tudi na lestvici Radia Žiri. Zlatko zelo rad nastopa za mlade, saj so njegovo prvo občinstvo. Te dni pa je posnel novo skladbo - Sara. To je lepa balada, ki jih Zlatko najraje poje in jo bo verjetno poslal na naš izbor popevke za Evrovizijo. Nataša Bešter Kaj je pisal Gorenjec leta 1908? Najboljše mleko Katero mleko je najboljše? Skušnja gorenjskih kmetov je pokazala, da je mleko, namolzeno zjutraj, veliko slabše nego ono, ki je namolzeno opoldne ali zvečer. Pri preiskavi se je našlo, da je imelo mleko, od jutra le 2,17 odstotkov smetane, od večera pa 5,42 odstotkov. Tudi kozje mleko ima skoro iste lastnosti. Ravno tako se je pokazalo, da je v mleku, ki ga dobimo proti koncu molzenja, skoro desetkrat več redilnih snovi kakor pa v onem od začetka. Se to: če krava vzdržuje mleko, je treba pritisniti s prsti obeh rok nekako v sredi njene hrbtenice. Če to storimo eno minuto, se krava ne brani več dati mleka. Miloš Likar Dahnili so da: Na Jesenicah: Jela Dobraš in Milenko Tovilovic z Jesenic; Andreja Uršič in Rafko Žemlja iz Vrbe; Zdenka Zaveljcina in Valentin Jakelj z Lipe; Damjana Noč in Aleksander Peternel s Koroške Bele; Edina Karle in Maksud Džamastagić z Jesenic. V Škofji Loki: Simona Karlin in Alojz Tankoz Godešiča; Bernarda Stojčev- ski in Sandi Dolenc iz Železnikov. Čestitamo! PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP; NEVEDNO MILKA RAVNIKAR M. Doma je iz Loma nad Volčo, že osemnajst let vodi trgovino ABC Loka v Poljanah. Tja in nazaj ima le štiri kilometre vožnje, ki pa se znajo pozimi, v snegu, hudo zavleči. Od lani, ko so pot asfaltirali, je neprimerno bolje; letošnji prvi sneg, denimo, je skopnel celo prej kot na cestah v dolini. A pustimo do besede Milki Ravnikar. »V trgovini nas je zaposlenih pet, zaradi dopustov praktično skoraj ves čas ena manjka. Zato sem tudi sama v glavnem za pultom s kruhom in z delikate-sami, v pisarni le toliko, kot je treba. Čeprav je v sosedstvu, le nekaj korakov stran, še trgovina Kmetijske zadruge, kar je za dokaj majhen kraj skoraj nesmiselno (podobno je tudi na Sovodnju), imamo dela dovolj. Moti nas le, kadar je njihova trgovina zaprta, pa tega ne vemo in ljudje prihajajo po kruh k nam, pri nas pa ga zmanjka. Mislim, da bi se morali bolje uskladiti.« Milka Ravnikar pravi, da bi ponovno izbrala isti poklic. Rada dela v trgovini, z ljudmi. Kupci so večinoma zadovoljni, razen s cenami, seveda. »Nekateri negodujejo zaradi socialnega kruha. Dobimo ga po 45 štruc na dan, ob sobotah nekaj več. Za vse, ki bi ga radi, ga ni dovolj in tako ga včasih prihranimo za tiste, za katere menimo, da ga najbolj potrebujejo, to pa drugim seveda ni všeč. Vendar mislim, da ravnamo pošteno.« Mogoče so tudi zaradi tega bralci predlagali, naj Milko Ravnikar predstavimo v naši rubriki? H. Jelovčan Ilegala ali alternativa Že nekaj let Skupnost borcev brigad ustanovljenih v ZSSR - odbor II. tankovske brigade Gorenjske regije organizira decembrske obletnice ustanovitve brigade z vsemi formalnostmi, kar takšnim zborom pristoji: izvolitev delovnega predsedstva, vseh komisije, delegacije za polaganje venca, poročilo o delu predsedstva skupnosti za dve leti nazaj, z blagajniškim poročilom in poročilom nadzornega odbora vred, z volitvami in skupnim kosilom. Letos pa so skočili po konci člani legalnega pododbora skupnosti, ki nima predsednika na Kokrici, temveč v Struževem, pravi odbor skupnosti pa na Vrhniki in v Sežani in to ne le za II. tankovsko brigado, temveč tudi za prvo in še za pešadijo povrhu. Skupaj z Občinskim odborom zveze borcev Kranj so (vsaj upajo tako) zadnji trenutek preprečili svojeglavni posebni zbor druge tankovske in organizatorje proglasili za ilegalo, ki svojevoljno organizira svoje proslave, ima celo svoj žig in z njegovo pomočjo fehtari po delovnih organizacijah, da bi kar najlepše proslavili. Je to res ilegala? Kaj pa, če je alternativa? Ne kaže se igrati z njimi, kajti tankisti so težka artilerija. Res pa je, da borci druge tankovske brigade, ki jih meša privatni organizator, danes ne vedo več prav, kam spadajo, kje naj praznujejo. Najlepše bi bilo seveda kar dvakrat, a so, kaže, tisti časi vendarle minili. NARODNOZABAVNA GLASBA »Glej zvezdice božje« na kaseti Po treh žetvah kakor naslavlja ansambel Rž iz Kranja izide svojih kaset in plošč, se je tokrat lotil izvenserijskega projekta, ki sodi v praznično vzdušje, z naslovom Srečen božič. To ni le glasba v narodnozabavnem zvenu z versko tematiko, ampak celo več: to je opevanje družinskega vzdušja ob božičnem praznovanju. Tako imajo na kaseti Sveto noč in Glej zvezdice božje ter manj znane, a lepe cerkvene pesmi: Prišla je noč in tako dalje: Zvonovi zvonijo, Božič naš družinski praznik, v Srcih naših, Na svidenje ob praznikih. Da pa je kaseta zares raznolika v vseh glasbenih zvrsteh, je na njej tudi zabavna melodija Pesem bolečine, ki jo je posnela skupina 12. nadstropje in pevec Oliver Auntaver, vendar ni izšla na kaseti. Malokdo pa ve, da je avtor melodije Marjan Ogrin. Ansambel Rž pa se zdaj pripravlja na snemanje drugega projekta za avstrijsko firmo Tyrolis, četrto žetev pa bodo izdali spomladi 1989. Drago Papler •vlale gorenjske vasi Zalog (2) Piše: D. Dolenc zaljubljeni v zemljo Čas "klavnic" v Zalogu je bila ?'ata doba vasi, ki je ne bodo nikoli pozabili. Takrat so zrasla Mogočna gospodarska poslopja, Velike kmečke hiše. Nove hiše £° zrasle šele 10, 15 let nazaj, ^ekaj velikih sodobnih hlevov ^oji zdaj v vasi, pripravljenih • saj za 40 glav živine. Zdaj jih Jnajo večji kmetje okrog 25. Vsi jV^etje tod so zaljubljeni v zem-j°. pravi Concnek, in za nasledke ni bilo nikoli problema, piladi se zavedajo, da je le zem-^a tista, ki jih bo lahko dobro Prehranila in se ji tudi oni, kot ^tarši, posvečajo z vso ljubeznijo- Ne sejejo več žit, kot včasih, po so valovila prav v pobočju Za-°ske gore, tudi krompir ne ^sPeva dobro, zato pa je toliko ,eč travnikov za košnjo, da je °-°volj hrane za živino. Spominjajo pa se kmetje odličnega £l'ompirja, ki se je imenoval °rieida". Pičlo je sicer rodil, bil Pa je okusen, nič slabši od jajca, Pravijo. Za južino je bil prazen, a večerjo v oblicah, zraven pa islo mleko, ajdov močnik. Zaj-ki so bili močni, dan se je na- vadno začel z ajdovimi žganci in zabeljeni z zaseko. Ajda je tod dobro uspevala. Nesrečni cerkovnik Ko je minila zlata doba klavnic, so se v vasi spet vrnili k žganju apna. Apnenice so zaposlile dninarje, saj je bilo treba navo-ziti kamenja, ki so ga pobirali po travnikih in njivah in za vsako vsaj 100 voz vejevja. Ena apne-nica je dala 30 do 40 ton apna, prodajali so ga po 25 par za kilogram, kar je vrglo kar lep kup denarja. Dninarji so se preživljali še s košnjo pri kmetih in golevanjem. Zaloško goro so včasih vso kosili, zdaj je 6 ha ko-šenic pogozdenih. Prav s košeni-cami v Zaloški gori je povezana tragedija, ki je skorajda že prešla v legendo. Leta 1911 je bila zelo suha jesen. Pastir je na Mali Poljani požigal robidovje na pašnikih. Morda je bil premalo pozoren in požar se je razširil, prišel do roba, tu so se vžgali stari štori, ki so se začeli valiti po pobočju in s seboj so nosili ogenj. Kmetje, ki so iz doline opazili ogenj, so hiteli reševat svoja kopišča, velike kope sena, ki so ga tu pripravili za zimo in ga od tod z vlekami spravljali po snegu v dolino. Med drugimi je šel gasit kopišča tudi Mežnarjev Jože. Dolinast teren je ponekod in v eni od takih kotanj ga je ogenj zajel z več strani. Zgorel je. Štirinajst dni so se takrat ljudje borili z ognjem, štirinajsti dan pa je začelo deževati in je deževalo štirinajst dni skupaj. Cerkovnik je pustil kopico majhnih otrok, najmlajši sin še rojen ni bil. Dogodki okrog te vaške tragedije so bili velikokrat v mislih ljudem, posebej ob dolgih zimskih večerih vse do zadnje vojne, ko so prišle nove strahote in sta padla Ahčevov in Jefnkov Tone. Tudi danes še rado zagori v gori. Lansko pomlad je strela udarila pod Zlate čeri, v Štajnar-co in se je vnela stara trava. Ljudje iz vasi, krajani, vojaki, vsi so gasili in potem še več dni dežurali, da ne bi prišlo do nesreče. Gozdna je naredila ob gozdu pot kot nekakšen protipožarni pas, da se ogenj tam ustavi. Tudi med zadnjo vojno je grozilo, da bo v vasi gorelo. Na nedeljo, 28. junija, dan potem, ko so prišli v prehranjevalno akcijo partizani, so Nemci obkolili vas in jo hoteli požgati, če v pol ure ne izroče skritega ranjenega partizana. Concnekov ata in Tavčar, ki sta dobro nemško znala - za Concneka so vedno mislili, da je koroški kmet ali nemški priseljenec - sta jih pregovorila, da so odnehali. Francka Bidovec, gospodinja pri Concneku še vedno po starem peče kruh v krušni peči. Poleti ga speče tudi po štiri peke. Zelo radi ga imajo "vikendaši" v Svarjah. Ura za štiri vole Ne smemo tudi mimo cerkve sv. Lamberta. Da je bila to včasih znana romarska pot, smo že zapisali. Povedati pa je treba, da je bila prvotna cerkev zelo stara. Najstarejša omemba cerkve v ohranjenih listinah ie iz leta 1493, ko je Katarina Skube prepisala na cerkev dva travnika in eno njivo. Cerkev je bila posvečena leta 1521. Stara cerkev je imela nizek lesen strop, prezbi-terij pa obokan. V njej so visele slike, ki jih pripisujejo slikarju Leopoldu Layerju iz Kranja. Žal se niso ohranile, ker je bila cerkev v tako slabem stanju, da na- Peter Perko, Hnomehanik za popravilo tehtnic, mesoreznic in kavnih mlinčkov je edini obrtnik v vasi in menda tudi edini tovrstni obrtnik na Gorenjskem. Kot predsednik krajevne skupnosti Gorice se bo z vaščani vred zavzel za asfaltiranje še preostalih makadamskih poti v vasi. - Foto: D. Dolenc zadnje tudi maševati ni bilo več dovoljeno v njej. Tudi freske sv. Krištofa na zunanji steni ni več. Cerkev je bila obnovljena leta 1908. To leto je dobila tudi nove zvonove, vendar so zvonili le 9 let; preliti so bili v topove prve svetovne vojne. 1928. leta je sv. Lambert dobil nove zvonove, leta 1933 pa novo uro. 8000 dinarjev je stala takrat, toliko kot 4 veliki voli. Naredil jo je mojster za ure, Jurij Oblak, iz Lučin v Poljanski dolini. Občudovanja vreden mehanizem ima. Še danes gre točno. Pred tremi leti je bila na cerkvi popravljena streha, letos so cerkev prebelili in spet je kot nova. Zagotovo pa že sto let ne pokopujejo več na pokopališču okrog cerkve. Vedno pa, ko kaj kopljejo okrog cerkve, naletijo na okostja prednikov. (Jurij Oblak) Pridni ljudje so doma v Zalogu. Kadar gre za skupne interese vasi, se zberejo skupaj in narede, kar si zastgagvijo. Imajo dober vodovod, po vseh hišah zvone telefoni, asfaltirane imajo vse krajevne ceste, v bližnji prihodnosti se bodo pa lotili poti, ki še niso prišle na vrsto za asfaltiranje, bile so pa planirane. Drugih želja, razen morda za kabelsko televizijo, krajani nimajo. Vse, kar potrebujejo imajo v bližnjih Goricah. _ / ureja darinka sedej mXSSS8iSSSSSlOMM 10. stran / športinrekreaci|a^ Torek, 13. decembra 1988 Problemi telesne vzgoje na gorenjskih šolah Zaradi gneče popuščata red in čistoča telovadnic Kranj, 9. decembra - Čistoča in red v telovadnicah in garderobah, pretirana zasedenost od zgodnjih jutranjih ur do kasnih večernih, vedno manj kulturno ter nasilno obnašanje tudi med poukom telesne vzgoje so bistveni problemi pouka telesne vzgoje na gorenjskih osnovnih in srednjih šolah,ugotavlja pedagoška svetovalka za telesno vzgojo in zdravstvo kranjske enote Zavoda za šolstvo Slava Pelko. Do takšnih spoznanj smo prišli na sestanku z učitelji telesne vzgoje, na katerem smo obravnavali problematiko tega pouka na osnovnih in srednjih šolah, utrdili koledar področnih tekmovanj, se dogovorili o sodelovanju gorenjskih učiteljev telesne vzgoje ter razpravljali o problematiki šol v naravi, povzema bistvo sestanka pedagoška svetovalka /.a to področje s kranjskega Zavoda SRS za šolstvo Slava Pelko. "Se naprej je največ problemov s čistočo telovadnic in garderob. Pogosto je vzrok temu prezasedenost telovadnic z uporabniki zunaj šole, nedosledni pa smo tudi pri čiščenju in nadzoru čistoče. Če bi šolske telovadnice odrekle gostoljubje zunanjim uporabnikom, bi nam očitali zapiranje, tako pa so vrata telovadnic stalno odprta in za vzdrževanje reda in čistoče pogosto ni niti časa, niti pravih možnosti. Seveda nečem reči, da pomanjkljivosti ne moremo odstraniti. Naslednji problem je prostorska stiska, samo ena telovadnica za predmetno in razredno stopnjo ter različno vrednotenje učiteljevega dela. Pohvalim lahko razumevanje občin za delitev otrok na normalne skupine in v višjih razredih na fantovske in dekliške skupine. Z delno izjemo radovljiške občine tako povsod v bistvi, poučujeta telesno vzgojo dva učitelja. Radovljiška izobražev alna skupnost to delitev, ki jo je priporočil strokovni svet SRS za \zgojo in izobraževanje, financira le delno in zato prihaja do združevanja in pretirano velikih skupin, kot je to primer na blejski osnovni šoli. Na Gorenjskem je oprema telovadnic zelo različna. Nekatere šole nimajo nič, druge pa vse. Mislim, da bomo morali še posebej analizirati pouk telesne vzgoje in pogoje zanjo na razredni stopnji," ugotavlja Slava Pelko. Kljub težavam imajo vse gorenjske osnovne šole šolo v naravi, nekatere pa celo dve: lelno in zimsko. Učitelji telesne vzgoje pa so razen tega ugotovili, da šole v naravi prodirajo tudi v srednje šole, na primer na kranjsko gimnazijo, če lahko uporabimo staro ime, kjer imajo letno in zimsko, vsaj v obliki tečaja, na Iskrino šolo, na ekonomsko šolo v Kranju. Mlekarska šola želi želi to dejavnost vpeljati poleti, blejska gostinska in turistična šola pa spet pozimi, saj so na Uskovnici šolo v naravi že imeli. Dogovorili so se, da bi kazalo to dejavnost obdržati, seveda ob prizadevanju in razumevanju učiteljev telesne vzgoje, ravnateljev in staršev. "Ponosni smo, da so gorenjska šolska športna društva najštevilnejša v slovenskem tekmovanju ŠŠD, čeprav društva iz jeseniške in radovljiške občine, čeprav jih imajo, ne sodelujejo. Rado-vljičani že razmišljajo o udeležbi. Na letošnjem tekmovanju smo prejeli kar 12 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronaste plakete in tri priznanja. Znački mentorja sta prejela Iztok Klavora in Boris Urbane. Skratka, lahko smo ponosni," ugotavlaja Slava Pelko. Z vprašalnikom, ki so ga izpolnili vsi učitelji telesne vzgoje, so ugotovili, o kateri problematiki želijo govoriti na prihodnjem srečanju. V ospredje postavljajo novosti pri pouku telesne vzgoje, vključno z opremo, ogled Elana v Begunjah, prikaz vzornih ur telesne vzgoje, spoznavanje domače in tuje literature, vzgojo vedenjsko motenih otrok, obravnavanje problematike športnih razredov v osnovnih šolah, kodeksa učitelja telesne vzgoje in šol v naravi ter spoznavanje z zdravstveno in vzgojno problematiko. Šolska tekmovanja naj ne bi bila le konec leta, ampak enakomerneje razdeljena na vse leto, saj je konec leta kup aktivnosti. Zagristi pa bo treba v še eno kislo jabolko: v oblikovanje kulturnega obnašanja in preprečevanja nasilja v življenju, v športu in tudi pri pouku telesne vzgoje, kar že dosega zaskrbljujoče razsežnosti. S temi težavami se bo treba spopadati znanstveno, skupno, ne pa to le prepuščati učiteljem telesne vzgoje, pravi Slava Pelko. J. Košnjek Pri Triglavu veje nov veter Kranj, 9. decembra — Po zlomu ob končani pomladanski sezoni v prvi republiški ligi so se pri nogometnem klubu Triglav iz Kranja le zedinili in začeli z novim pristopom do dela. V izvršnem odboru so dobili delavce, ki z elanom in pravim pristopom do klubskega dela držijo korak s časom.'Tehnični vodja članskega moštva je Dušan Ugrica. Sekretar kluba je ostal tudi Gros, ki ima tudi svojega pomočnika. V klubu je zavel nov veter. Na seji s predsednikom OZN Erženom in strokovnim sodelavcem ZTKO Sajovicem so se dogovorili, da je Triglav uvrščen v tekmovalno skupino. Pri Triglavu so napeli vse sile, da bi ohranili dobre odnose z vsemi nogometnimi klubi na Gorenjskem in Sloveniji. V klub prihajajo igralci, ki so svojo nogometno pot začeli pri Triglavu in odšli drugam. Ker so se stvari obrnile tako, kot je treba, prihajajo nazaj. Člansko moštvo Triglava igra v drugi slovenski nogometni ligi. Začel je z malo igralci, a nato so se iz vojske vrnili mladi in v moštvu so zaigrali tudi mladinci. Pokazalo se je, da je Triglav postal tisti klub, ki bo v drugem delu lige igral za prvaka. Za jesenskim prvakom Lamo zaostaja le tri točke in so tretji. Dobro sodelovanje vzdržuje Triglav še z NK Ljubljano in Olimpijo, ki sta pripravljena odstopiti nekaj dobrih igralcev. Pri Triglavu imajo kar močno zaledje s pionirskimi ekipami. Pripravili so tudi sestanek z njihovimi starši in pokazalo se je, da so voljni pomagati klubu. Dobra je tudi poteza izvršnega odbora, da se zanima tudi za njihov uspeh v šolah, ki jih obiskujejo. Radi bi v kranjski občini dobili tudi šolo, v kateri bi njihov mentor vzgajal novi pionirski rod nogometa v Kranju pri Triglavu. ' Moto izvršnega odbora in celotnega kluba je, da se dobro dela na vseh področjih, kar kaže na novi napredek nogometa pri NK Triglav. D. Humer Spominska tekmovanja na Pokljuki Radovljica, 11. decembra - Pokljuške partizanske smučine 88 je geslo letošnjega tekmovanja v biatlonu, skokih in tekih, ki bo v soboto, 17. decembra, ob 9. uri na Pokljuki. Ta dan opoldne bo na Pokljuki svečanost v spomin 45. obletnice boja 3. bataljona Prešernove brigade leta 1943 na Pokljuki. Kot je znano, bo na slovesnosti govoril predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik. Športna tekmovanja se bodo začela ob devetih. Biatlonsko tekmovanje bo na Rudnem polju in ga organizira tekaški klub z Dola. Tekma skakalcev bo na 60 metrski skakalnici pri Šport hotelu in ga skupno organizirajo skakalni klubi Žirovnica, Triglav in Bled, tekmovali pa bodo starejši pionirji, start tekmovanja v smučarskih tekih pa bo pri spomeniku in ga bo organiziral tekaški klub Bled - Zasip. Proge bodo dolge od dveh do desetih kilometrov, tekmovali pa bodo borci, borke, mlajši pionirji in pionirke, starejši pionirji in pionirke in starejši mladinci in mladinke. Tekmovanje bo v klasični tehniki. Prijave sprejemajo smučarski klubi organizatorji. Če pogojev za tekmovanje ne bo, bo odpoved objavljena v petek na ljubljanskem radiu. J. K. ureja jože kosnjek Pred novo smučarsko sezono: skakalci SSK iskra Delta Triglav Najboljši klub z največ reprezentantov Kranj, 10. decembra — Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja deluje že več kot štiri desetletja in je najboljši smučarski skakalni klub v Sloveniji. Med okoli stotimi tekmovalci ima tudi največ reprezentantov. Letos so si zgradili mladinski smučarski skakalni center na Gorenji Savi. Poklicno jih trenirata Jani Grilc in Robert Kast run. Smelo gredo smučarski skakalci Triglava iz Kranja v novo smučarsko sezono. So najboljši skakalni klub v republiki in med stotimi tekmovalci imajo največ reprezentantov v vseh smučarskih skakalnih selekcijah. Imajo lepe možnosti za ponovno osvojitev skupnega ekipnega državnega prvaka in ekipno zmago v pokalu Cockte. Njihovi skakalci naj bi osvajali tudi posamične državne in republiške naslove. Največ pričakujejo od reprezentantov. Osvajali naj bi točke v svetovnem in evropskem pokalu ter alpskem pokalu. Vsi tekmovalci so bili prizadevni pri ureditvi novega mladinskega skakalnega centra na Gorenji Savi. Naredili so pet skakalnic in pokrili so jih s plastiko. Na letošnjo sezono so se kljub gradnji skrbno pripravljali. Septembra so 'začeli trenirati na plastiki na Gorenji Savi. Za nemotene treninge skrbita dva poklicna trenerja, Jani Grilc in Robert Kaštrun, ki je z delom začel 29. septembra. V pomoč so jima še amaterski trenerji Andrej Cuznar, Janez Zelnik, Vido in Miro Peternel, Tone Jelovčan, Milan Romšak, Zvone Kešpert in Stane Martinjak. V A članski reprezentanci so Matevž Zupan, Tomaž Drolc, Janez Štirn, v mladi A je Janez Globočnik, v B reprezentanci so Iztok Melin, Zlato Romšak, Bojan Česen, Janez Kešar, v mladinski pa Marjan Kropar, Sašo Komovec, Tomaž Knafel in Marjan Jagodic, v perspektivni prvi selekciji je Boštjan Zupan, v drugi David Mesec, Rok Polajnar, Gregor Martinjak in Urban Franc, v tretji pa Andrej Zarnik, Gregor Eržen in Uroš Rakovec. Med člani največ računajo pri osvajanju točk v svetovnem pokalu od Matjaža Zupana, Janeza Štirna in Tomača Dolarja, v evropskem pokalu naj bi točke osvojili Janez Globočnik, Iztok Melin, Marjan Kropar, ki je lanski zmagovalec alpskega pokala in je tudi letos kandidat za visoko mesto v tem pokalu. Za točke v tem pokalu se bodo borili Sašo Komovec, Primož Triplat in Tomaž Knafel. Med mlajšimi kategorijami se največ pričakuje od starejših pionirjev, ki jih je šest že dobrih, in naj bi se uvrščali visoko. V kategoriji mlajših pionirjev A jih je pet do šest, ki naj Kranjska gora pred svetovnim pokalom Slalomska proga nared, vprašaj le še veleslalom Kranjska gora, 9. decembra — Smučišče v Podkorenu že daje pravo podobo. Tu bo v petek in soboto moška tekma za svetovni pokal v veleslalomu in slalomu. Čeprav je bilo v soboto v spodnjem delu proge mrzlo in je pihalo, pa je bilo toplo v vrhnjem delu smučišča. Od starta slaloma do starta veleslaloma snežni topovi niso mogli delati snega. Progo si je ogledal tudi koordinator svetovnega pokala pri FIS, ki ima sedež v Bernu, Švicar Hans Schvveingruber, ki bi veleslalomsko tekmo lahko odpovedal že v soboto, vendar bo v Kranjski gori in na smučišču ostal do torka. Takrat je zadnji odpovedni rok. Vsi upajo, da bodo do torka le naredili toliko snega, da bo tudi vele-slalomska proga nared za petkovo tekmo. Pod generalnim pokroviteljem Hoteli Kranjska gora in sopokrovitelji Alpino, Toprom, Konusom in Slovenijales trgovino potekajo priprave za osemindvajseti mednarodni pokal Vitranca, za moški tekmi svetovnega pokala v veleslalomu in slalomu na smučišču v Podkorenu. Slalomska proga je nared za sobotno tekmo. Na njej so trenirali naši reprezen-tantje pred odhodom v Madon-no di Campiglio Grega Bene-dik, Rok Petrovič, Robert Žan, Sašo Robič in dekleta Mateja Svet, Veronika Šareč, Narcisa Šehovič in tudi poklicna smučarka Andreja Leskovšek. Kakšna je proga, je ocenil tudi Bojan Križaj. Na prelomnici slaloma so snežni topovi bruhali novi sneg. A od starta slaloma do starta veleslaloma so zatajili. Da bi lahko delali, je bilo pretopio. Bilo je +1. V spodnjem delu pa od -3 do -5 in je pihal tudi mrzel veter. Na delu so bili vsi, od predsednika izvršnega komiteja Francija Breliha, do vodje Petra Lakote in Janka Pirca. Sodeloval je tudi koordinator svetovnega pokala, ki ima sedež v Bernu, Hans Schvveingruber. Skupaj z generalnim sekretarjem organizacijskega komiteja Vojtehom Budinekom si je ogledal smučišče. A prav od starta veleslaloma do starta slaloma ni bilo dovolj snega, na nekaterih mestih pa še nič. Zmajeval je z glavo. A zavedal se je, da bi bila odpoved veleslaloma v soboto prenagla. Odločil se je, da bo do zadnjega odpovednega roka, torka, ostal v Kranjski gori. Upa, da bo tako mrzlo vreme, da bodo snežni topovi naredili svoje in ne bo odpovedi veleslaloma. Hans Schweingruber je tudi povedal, da tretjega slaloma v Podkorenu ne bo. Garmischu so dali odpovedani val d iser-ski smuk, St. Anton pa ima na skrbi en smuk in kombinacij-ski slalom. • Vojteh Budinek, generalni sekretar organizacijskega komiteja pokala Vitranc: »Vztrajali bomo do konca, do torkovega odpovednega roka, da bi obe naši tekmi tudi izvedli. Od starta veleslaloma do starta slaloma je še dokaj kopno. Potrebne bi bile temperature vsaj —3 stopinj celzija. Pri tej temperaturi bi lahko nemoteno delali vsi topovi. Schvveingruber bo do torka ostal v Leku in na progi. Kaj bo, pa bomo videli. Radi bi izpeljali obe tekmi in mislim, da zadnjega torkovega odpovednega roka ne bo. Hans Schvve-ingruber bo imel vsak dan stike s Petrom Lakoto in Jankom Pircem. Za nas je pomembno sedaj, da smo odpovedni rok prestavili za tri dni. Prav veleslalom je za nas zanimiv, saj za naše tekmovalce postaja paradna disciplina. Sobotni slalom pa zagotovo bo.« bi osvajali točke v pokalu Cock-ta in tu so ml. pionirji B in C, ki imajo enake cilje kot mlajši pionirji A. in pionirski center doma in vsi zagnano delamo naprej. To na] bi bilo hkrati prelomno leto zfl ves skakalni klub Iskra Delta Triglav.« Trener Robert Kaštrun: »Z 29. septembrom sem začel poklicno delati pri Iskri Delti Triglavu-Skrbim za kategorijo mlajših pionirjev A. V moji vrsti je dvfl' najst tekmovalcev. Moji prvi vti' si so, da sem prišel v močen in delaven klub. Dobro se vpeljU' Trener Jani Grilc: »Po odhodu Sandija Čjmžarja, trenerja mladinske reprezentance, sam skrbim za mladince in starejše pionirje in delno tudi za člane. Pri delu mi je v pomoč Janez Zev-nik. Zame je bilo to naporno leto, saj sem bil skoraj vsak dan pri delu na skakalnici na Gorenji Savi. Zaradi tega so bili treningi v letnem obdobju bolj samostojni. Samo iniciativni in skrbno so trenirali vsi. Kljub vsemu pa se je pokazalo, da so vsi dobro pripravljeni za novo sezono. V jesenskem delu so bile res kvalitetne priprave na Gorenji Savi. Razširili smo trenerske vrste, dobili sodoben mladinski jem v delo. Vseh dvanajst ska; kalcev dela prizadevno in pf> tem raste novi skakalni rofl Iskri Delti Triglavu. Veliko kontakta imam z začetniki in njihO' vimi trenerji. Skrbim tudi za de' lo pri šolskih športnih društvih V vseh šolah v občini. To zgledno sodelovanje že kaže sadove. D. Humer Foto: F. Perdan Pol stoletja namiznega tenisa na Jesenicah Jesenice, 10. decembra - Namizni tenis je šport z dolgoletno tradicijo na Jesenicah. Letos mineva pol stoletja, ko so ljubitelji bele žogice ustanovili namiznoteniško sekcijo, najprej pri Športnem dru; štvu Bratstvo, leta 1953 pa je bil ustanovljen samostojni teniški klub. Razvoj tega športa na Jesenicah je tesno povezan z Lojzetom Štrumbljem, ki je še danes eden najaktivnejših članov. Mnoge na-sleve najboljših so doslej osvajali Jeseničani, sedaj pa spet raste nc-V rod mladih, ki z uspehi že opozarja nase. V počastitev praznovanja so letos Jeseničani že organizirali državno člansko prvenstvo ter pO' kal treh dežel. Sedaj pa poteka mesec namiznega tenisa, organizira' nih pa je bilo več šolskih in sindikalnih tekmovanj. Izdali so jubilej' ni bilten, ki ga je napisal Lojze Štrumbelj, v Doliku je razstava kolajn, priznanj in drugih lovorik (razstava bo odprta do lfi. decefll' bra), osrednja svečanost pa bo v petek, 16. decembra, v jesenfSki Kazini. j. RabiČ V Planici v soboto in nedeljo Alpski pokal Kranj, 10. decembra — Letošnje tekmovanje za Alpski pokal se bo pričelo tokrat v Planici. Od 16. — 18. decembra se bo na 90-m skakalnici za prve točke pomerilo 120 skakalcev in kombinatoreev (članov in mladincev) iz Avstrije, ZRN, Francije, Španije, Švice, Italije in Jugoslavije. Pisano druščino iz srednje Evrope bodo popestrili še tekmovalci iz ČSSR, ki bodo sicer nastopili izven konkurence. Prvi dan (16. dec) , bo uradni trening na skakalnici (dopoldan) in na tekaški progi. V soboto, 17. decembra bodo ob 10. uri skoki za kombinacijo, ob 12. uri pa posamezni skoki. Kombinatorci se bodo naslednji dan ob 9. uri pomerili v tekih, po vsej verjetnosti s startom in ciljem prl Kompasu v Ratečah. V minuli zimi so imeli mladinci doslej največji uspeh. Kranjčan Marjan Kropar je osvojil v skupni razvrstitvi prvo mesto v skokih; česar doslej še ni dosegel noben naš skakalec. Odličen pa je bil tud' Primož Kopač, ki je bil tretji. V ekipni konkurenci je bila naša reprezentanca druga za Avstrijci. Ker bosta oba tudi letos še nastopala v tej konkurenci, lahko pričakujemo tudi v novi sezoni podobne uvrstitve. Tudi letos bo tekmovanje organiziral SSK Iskra Delta Trigla^ Kranj ob pomoči Org. komiteja Planica in pod pokroviteljstvom VO Iskra Delta. Pri tekaškem delu prireditve bodo priskočili na pomo* tudi športni delavci iz Rateč. Vsi nastopajoči bodo nastanjeni v novem hotelu Špik v Gozd Martuljku. Planici bodo sledila še naslednja tekmovanja za Alpski pokal-Bad Goisern (Avstrija) 5.- 8. jan. 1989, Passo-Rolle (Italija) 13. — l5 jan., Tasch (Švica) 17. - 19. jan., Oberaudorf (ZRN) 24. - 26. febr. Finale bo marca v Franciji. t - t ;k J Jože Javorni* Ligaški izidi Kranj, 11. decembra — II. ženska ZRL Kranj Duplje : Srem 26 ■ 24 (12 : 8), dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika Markovič (Bosanski Brod), Hanžič (Doboj). Kranj Duplje — Lenič, Orehar 4, Valant, Jurajevčič, Bajrovič H Kastelic 6, Žontar 8, Jeruc, Mežek 1, Gradišar 7, Karničar, Sonc. Za Srem je bila najboljša strelka Sejmenovič 8. Srečanje je po dveh porazih Kranjčank dobila vratarka Joland* Lenič. V najtežjih trenutkih srečanja, proti koncu, je branila svoja vrata res v pravem slogu. Gostiteljice so začele odlično, vendar so nato popustile in sama igra je bila enakovredna. Sceno sta oblikovala tudi sodnika, ki nista imela pravega kriterija sojenja, kar so n* svoji koži najbolj okusile Kranjčanke. Zbrale so dovolj moči in za' služeno so slavile novo zmago proti dobri vrsti iz Srema, čeprav bi t° srečanje domačinke lahko dobile z večjo razliko. RKL-moški — Triglav : Postojna 88 : 101 (44 : 54), dvorana n* Planini, gledalcev 300, sodnika Schulz, Kavčič (oba Ljubljana). Triglav — Rozman, Poljanšek, Stavrov 7, Jeras 2, Metelko 9, Ta dič 21, Subic 7, Roman Horvat 16, Robi Horvat 17, Kolar 4. Za goSte Tiringer 40. ,■ Postojnčani so se tokrat pokazali v dobri luči, pa ne samo zarao zmage. V prvem delu, prvih desetih minutah, so bili v prednosti o° mačini. Kaj kmalu se je tehtnica prevesila v korist gostov, ki s prednost obdržali do konca srečanja. V ženski ligi je Odeja v Žireh premagala Kladivar z 80 : 55 (2' ' 39). V naslednjem kolu Odeja v Loki gosti Jeseničanke. I. ZHL Crvena Zvezda : Jesenice 1 : 10 (1: 3, 0:2, 0:5). KomPa* Olimpija : Medveščak Gortan 5 : 1 (1:1, 2:0, 2:0), Vojvodina : Partizan 5 : 6 (2:2, 1:1, 2:3). oX D. Humer Torek, 13. decembra 1988 kronika 11. stran frVnifTTlrTtiTfggnUTMI Ali Sanitarna inšpekcija pregledala 49 prehrambenih trgovin v štirih gorenjskih občinah V trgovinah primanjkuje hladilnih naprav Kranj, 9. decembra - Ljudje so še posebej občutljivi, če morajo k zdravniku ali celo v bolnico paradi malomarnosti drugih. Vzrok za različne prebavne motnje ali druga obolenja so lahko tudi živila, ki so se pokvarila zaradi nepravilnega postopka izdelave, neustreznega hranjenja in rokovanja ali zavoljo tega, ker so jih trgovci predolgo, prek uporabnega roka, zadrževali na prodajnih policah. Sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je novembra pri Pregledu 49 prehrambenih trgovin v vseh gorenjskih občinah, razen v škofjeloški, Ugotavljala predvsem čistočo delikatesnih Prostorov, kjer se prodajajo kruh, salame, siri, zelenjava, sadje in druga živila. Za ta Prodajna mesta velja, da so najbolj izpostavljena in zato tudi najbolj nevarna za morebitne okužbe živil. Problematične so pred-vsem klasične trgovine ali tako imenovani Pajzlji, ki jih je tudi na Gorenjskem še kar Precej. V teh trgovinah je namreč običajno 2a vse delo ena prodajalka, ki pa običajno ^irna možnosti za umivanje rok, saj večina delikatesnih prostorov ni onremljena z umivalniki. onesnažena bolj, kot to dovoljujejo predpisi, v jeseniški so po nečistoči izstopali predvsem pladnji in deske za izdelke... Zmešnjava v hladilnikih Akcija sanitarnih inšpektorjev je "razgalila" tudi vse pomanjkljivosti shranjevanja živil in pomanjkanje hladilnih naprav in drugih primernih prostorov. Večina trgovin imrf premalo hladilnikov, da bi lahko sortirano shranjevala prehrambene izdel- Justin Zorko: »Akcija je pokazala, da se primerna čistoča, snažnost in red lahko vzdržujejo le v dosti velikih samopostrežnih trgovinah. Pri nas pa »mam«/ še precej utesnjenih klasičnih trgovin in tudi primere, ko v trgovini 'sadje-zelenjava" prodajajo tudi čistila.« Zaposleni v prehrambenih trgovinah dokaj redno (na vsake pol leta) hodijo na zdravniške preglede. Inšpektorji so odkrili nekaj "pretečenih" zdravniških spričeval le v kranjski in radovljiški občini. »Na delikatesnih površinah smo v sodelovanju z Zavodom za socialno medicino in higieno Kranj vzeli tri vrste brisov: za snažnost, za ugotavljanje črevesnih obolenj in 2a ugotavljanje bakterij, ki se pojavljajo v Brlu in povzročajo močno zastrupitev. V kupnem seštevku je stanje oporečnih in neoporečnih brisov zadovoljivo, saj je po do-'očilu pravilnika lokal onesnažen, če je opomena več kot polovica brisov,« je dejal Justin Zorko, vodja sanitarnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Podrobnejša analiza kaže, da so higiensko največkrat oporečne hladilne vitrine, plad-5ji in deske za rezanje in delovne ploskve. ce bi ocenjevali snažnost po rezultatih brisov, potem je stanje najboljše v radovljiški občini (79 primernih in 11 neprimernih brinov), najslabše pa v kranjski (165 neoporečnih in 57 oporečnih) in v jeseniški občini (107 neoporečnih in 28 oporečnih brisov). V Kranju je bila, denimo, več kot polovica pladnjev, desk in hladilnih vitrin (na dnu) ke, zato je mogoče v istem "prostoru" najti živila, ki ne sodijo skupaj. Zmešnjava je kar precejšnja. Inšpekcija je v nekaterih primerih že ukrepala in je prepovedala prodajo živil, ki so shranjena v regalih, čeprav bi morala biti v hladilnikih. Ponekod je našla v hladilnih napravah tudi suhomesnate izel-ke, čeprav se v njih le izsušujejo in bi bilo bolje, če bi jih shranjevali drugod. Podobno velja za pijačo: ponekod shranjujejo v hla- Občanom svetujemo, naj bodo pri nakupu živil pozorni tudi na datum, do kdaj so uporabna. Novembrska akcija je pokazala, da so še po pretečenem roku uporabe na prodajnih policah najpogosteje mlečni izdelki. dilnikih tudi pivo, medtem ko ostajajo zunaj, na normalni temperaturi pijače, ki bi morale biti v njih. Problem pa ni le pomanjkanje hladilnih naprav, temveč tudi to, da precej vitrin nima ustrezne temperature ali niso opremljene z napravami, ki bi omogočale nadzor. Pri shranjevanju živil je stanje najslabše v jeseniški občini, kjer tudi najmanj spoštujejo navodilo o tem, kako je treba shranjevati pecivo. Največ kazni zaradi delovne obleke Čeprav je sanitarna inšpekcija letos opozorila vse trgovine, gostinske organizacije, zasebnike in menze, da bo dosledno upoštevala predpise, pa je akcija pokazala, da so opozorilo še najmanj resno vzeli v trgovinah, kjer je bilo ob vseh pomanjkljivostih izrečenih največ mandatnih kazni prav zaradi delovne obleke. Za to niso krive le prodajalke živil, temveč tudi odgovorni v trgovskih organizacijah, ki jim ne zagotavljajo halj, ortopedskih čevljev, pokrival in vsega drugega, kar predpisuje pravilnik. Vrsta pomanjkljivosti je tudi pri urejenosti garderobnih prostorov. Ker se večina trgovin ubada s prostorsko stisko, prevladujejo enodelne (in ne dvodelne) garderobne omarice, ki so v klasičnih trgovinah najpogosteje kar v skladišču in pogosto tudi precej oddaljene od stranišča. Čistoča in urejenost garderobnih prostorov je dokaj slaba, enako velja za opremljenost in vzdrževanje umivalnikov. Takšnega stanja ni mogoče z ničimer opravičevati, za to so krivi edino zaposleni, med katerimi pa prevladujejo ženske. C. Zaplotnik Ni mu dal plače Preddverje Pikove dame na Jesenicah je bilo spet prizorišče Pretepa. Udarila sta se zasebni °ortnik in njegov delavec. Slednji se namreč ni bil pripravljen sPrijazniti z obrtnikovo odločit-vijo, da mu ta mesec ne da pla- če. Kako bo z obračunoma, s plačo in pretepom namreč, bo odločil sodnik. Prebukirana Dva neznanca sta ponoči preplezala ograjo Gradbinčevega samskega doma na Jesenicah, da bi tam pri sorodniku skrivo- NA SONČNI STRANI AL? (Na sončni strani Alp) Nočemo mačka v žaklju! Ko je kranjska Creina, ki je znana predvsem kot izdelovalka kmetijskih strojev, prodala svoj obrat v češnjevku jeseniški Izolirki, so v krajevni skupnosti Velesovo postali zaskrbljeni, da ne bi morda nova proizvodnja škodljivo vplivala na okolje. Krajani Češnjevka in Adergasa so se konec avgusta pritožili na občinsko socialistično zvezo, delegacija krajevne skupnosti pa je potem ko je v začetku septembra tudi uradno izvedela za prodajo, postavila na seji občinske skupščine delegatsko vprašanje. V njem zahteva od vseh odgovornih organov, ki bodo dajali soglasja za Izolirkino proizvodnjo, da zagotovijo krajanom ustavno pravico do čistega okolja in zraka in da ljudem nalijejo čistega vina tudi ob vprašanjih, kolikšen hrup bo povzročala proizvodnja, kakšna bo radioaktivnost... Reakcija prebivalcev Češnjevka, Adergasa in Velesovega je vsekakor razumljiva in pozitivna, izraz vse večje ekološke zavesti in nenazadnje tudi spoznanja, da se je onesnaževalca lažje ubraniti, kot ga potem izgnati ali zahtevati od njega, da se poboljša. Primer Termike na Trati pri Škofji Loki to najbolje dokazuje. Nihče si v namreč v razmerah precejšnje splošne onesnaženosti ne želi "mačka v žaklju" oziroma novega onesnaževalca, ki bi v mirno podeželsko (kmečko) življenje in še v razmeroma čisto okolje vnesel nesnago, škodljive snovi, prekomeren hrup... Spodbudno je, da so na pritožbe krajanov in na delegatsko vprašanje reagirali tudi v ustreznih organih na občinski ravni. Svet za varstvo okolja pri predsedstvu občinske konference SZDL Kranj je sprejel stališče, da mora Izolirka pred začetkom proizvodnje v obratu v Češnjevku pridobiti za to vsa potrebna soglasja in dovoljenja in da mora Uprava inspekcijskih služb za Gorenjsko nadzorovati njeno dejavnost. Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je zahteval od Izolirke, da dostavi komiteju vsa dokazila (ateste, Mnenja, strokovne ocene) o ekološki čistosti tehnološkega postopka in o materialih in da bo šele potem ko bo te dokaze Preučil, odločal o izdaji dovoljenja za spremembo namembnosti objektov v Češnjevku. Predstavnik Izolirke pa je zagotovil, da ne tehnološki postopek ne materiali, ki se uporabljajo v tem postopku, nimajo nobenih škodljivih vplivov na okolico. C. Zaplotnik ma prenočila. Toda zalotili so ju. Ker pa nista bila pripravljena oditi, so jima pomagali miličniki. Jezna so prebukirali v drug hotel. Posredi je - moški Dve dekleti sta se ondan spoprijeli na Mohorjevem klancu v Kranju. Menda je bil vzrok prepira moški, ki je obema všeč. Z ljubosumjem podžgana Zdenka se je spravila na ono drugo, ta pa ji tudi ni hotela ostati dolžna. Napadalko so naposled odvedli fantje v modrem. En sam udarec je bil dovolj Kadar se srečata dve fantovski klapi, navadno ne gre brez pretepa. Tako je bilo tudi nedavno tega v Kranju, žal pa se ni končalo tako nedolžno kot navadno. Eden od fantov se je srdi- to branil in nasprotnika z dobro merjenim udarcem zadel v čeljust, da se je zlomila. Pretepa je bilo na mah konec. Sam je iskal Povozil pešakinjo in pobegnil Škofja Loka, 11. decembra - Ob petih popoldne se je na lokalni cesti Mrastnica - Škofja Loka pripetila prometna nezgoda, ki jo je zakrivil neznani voznik kolesa z motorjem. Pripeljal je za pešakinjama, ki sta hodili ob desnem robu ceste, in trčil v Marto Mišon, staro 52 let, iz Škofje Loke. Ta je padla in z glavo udarila ob rob ceste, kjer je obležala. Neznanec pa je pustil moped na kraju nesreče in odšel neznano kam. Miličniki so osumljenca zdaj sicer že našli, vendar mu dejanje še ni dokazano. Kratek stik povzročil požar Ribno, 9. decembra - V hiši Franca Grilca iz Ribnega je dopoldne nenadoma izbruhnil požar. Goreti je začelo v dnevnem prostoru, kjer je prišlo do kratkega stika na podaljšku, na katerega je priključen oljni radiator. Ogenj je uničil pohištvo in poškodoval ostrešje, tako da je škode za okoli 150 milijonov. Požar so pogasili domači in okoliški gasilci. V Topolah pri Železnikih večkrat pridejo na dan sosedska nesoglasja. Zadnjič se je primerilo, da je Sel vaščan po zemljišču domačina, s katerim sta skregana. Oni mu je zastavil pot, nekaj časa sta se prerekala, ali ima prišlek pravico hoditi po poti, slednjič pa je zapela palica. Skupil jo je prišlek, češ da je sam iskal, kaj pa hodi po prepovedanem teritoriju-. Ostal ji je dolžan Marko iz Sela pri Žireh je spoznal, da se z osebjem gostilne Šibjanič ni šaliti. Natakarici je ostal dolžan tri brizgance in sendvič, zato mu ni več hotela postreči. Da bi jo prisilil, je razbil kozarec, toda ženska se ni dala. Poklicala je milico. Spregledal pešakinji Bled, 10. decembra - 22-letni Anto Ćosić iz Teslica, ki začasni živi in dela na Bledu, je ob 18. uri peljal po Ribenski cesti. Ko se je srečeval s tovornim avtomobilom, je spregledal dve pešakinji, ki sta hodili ob robu ceste od Ribnega proti Bledu. Zadel je 16-letno Andrejo Kemperle iz Radovljice, da je padla na pokrov motorja in z glavo udarila ob rob strehe, nato pa padla v travo. Ćosić je ponesrečenko odpeljal v blejski zdravstveni dom, od kdder so jo poslali v bolnišnico na Jesenice. Razkošna osebna garderoba Ljubelj, decembra - Na mejnem prehodu Ljubelj so zadnjič prijeli Ljubišo Grujiča, našega državljana na začasnem delu v ZRN zaradi carinskega prekrška in nedovoljene trgovine. Pri njem so našli 23 parov hlač, 13 suknjičev in kombinezon, kar je v tujini kupil za 3000 nemških mark, po oceni jeseniške carinarnice pa je vredno okoli 12 milijonov. Zaradi prekrška ga bodo ovadili javnemu tožilstvu v Beogradu, kjer ima stalno prebivališče. Relativna samostojnost Na vprašanje, ali imamo pri nas samostojne in neodvisne inšpekcijske službe, lahko odgovorimo v slogu radia Ere-van: načelno da, sicer pa ne. Inšpektoiji namreč delajo samostojno in neodvisno, v skladu s pooblastili, z zakoni in s predpisi, vendar je ta njihova samostojjiost in neodvisnost na pre-skušnji vsakokrat, ko občinski izvršni sveti dajejo soglasje za njihovo ponovno imenovanje. Čeprav so takšni problemi bolj redki, pa se iz različnih razlogov lahko zaplete prav na tej točki. Inšpektor, ki je sicer delal v skladu z zakonodajo in v okviru svojih pristojnosti, a je preveč vtikal nos v občinske zadeve in, denimo, spodbijal (nezakonita) ravnanja upravnega organa in odgovornih ljudi, se lahko hitro znajde v milosti in nemilosti občinske oblasti. Ker so inšpektorji tudi ljudje, ki rabijo denar za vsakdanje življenjske potrebe in so izpostavljeni vse hujši konkurenci za delovna mesta, je kajpak razumljivo, da se v njihovo podzavest vsaj ob spornih in občutljivih primerih prikrade bojazen, da ne bi ostali (brez dela) na cesti. Tisti, ki mislijo, da to pri nas ni več mogoče, se bržčas motijo. Sprega med političnimi, oblastnimi in drugimi organi je še vedno zelo močna, oblast je včasih močnejša od "vladavine" ustave in zakonov, koalicija vplivnih mož od inšpektorjevih pooblastil... In drugič: samostojnost in neodvisnost inšpekcijskih služb (pa ne le teh, temveč še številnih drugih organov) je omejena tudi zaradi splošnih družbenih razmer, v katerih igrajo pomembno vlogo veze in poznanstva, korupcija, iskanje bližnjic in lukenj v zakonih in predpisih, splošna praksa, ki se v nekaterih primerih precej razlikuje od dovoljene in predpisane, oblastni in drugi vplivi... Koliko je samostojnost in neodvisnot omejena v teh ozirih, je odvisno predvsem od osebnostnih lastnosti vsakega inšpektorja posebej. Tist^ ki imajo svojo hrbtenico in svoj jaz, so manj dovzetni, drugi bolj. C. Zaplotnik s sodišča Po osmih mesecih ponovno v zapor Tržič, 9. decembra - Komaj se je 22-letna Maja Malkič, šivilja brez zaposlitve iz Tržiča, letos februarja vrnila s prestajanja dveletne zaporne kazni, že je morala oktobra ponovno v zapor. Medtem ko je pred leti vlomila v več trgovin na Gorenjskem in storila dvanajst istovrstnih kaznivih dejanj velike tatvine, je tokrat s kamnom razbila več izložbenih stekel v Tržiču. V noči zadnjega letošnjega septembrskega dne je razbila okensko steklo poslovnih prostorov krajevne skupnosti Tr-žič-mesto v paviljonu NOB ter dvojno vakumsko zaprto izložbeno okno Živiline Delikatese na Trgu svobode, štiri dni kasneje pa je vrgla kamen v izložbeno okno trgovine Roraa-jeans v Bistrici pri Tržiču in v izložbo Mercatorjeve trgovine na Trgu svobode. S tem je povzročila za več kot 3,4 milijona dinarjev škode, od tega kar 2,25 milijona v zasebni trgovini Roma-jeans. Malkičeva se je iz zapora vrnila domov v Tržič in ker ni našla zaposlitve, je prejemala socialno podporo. S takim življenjem ni bila zadovoljna, saj si je želela, da bi dobila zaposlitev in svojo sobo. V preiskavi in tudi na glavni obrav- navi ni znala pojasniti, zakaj je razbila izložbena okna. Ker so bila vsa štiri kazniva dejanja istovrstna in vsa storjena v razdobju štirih dni na območju Tržiča, je sodišče ocenilo, da gre za nadaljevano kaznivo dejanje z direktnim naklepom. Za to je zagrožena kazen od pol leta do pet let zapora, v kranjski enoti temeljnega sodišča pa so se odločili za kazen osem mesecev zapora. Čeprav je Malkičeva priznala "grehe" in je pripravljena povrniti škodo takoj, ko se bo zaposlila, pa sodišče kljub njeni mladosti in težkim družinskim razmeram ni moglo mimo tega, da se je šele februarja letos vrnila s prestajanja zaporne kazni in da je že osem mesecev po tem storila nova kazniva dejanja s precejšnjo materialno škodo. Sodba še ni pravnomočna. Trije različni izgovori Kranj, 9. decembra - Temeljno sodišče Kranj je obsodilo 31-letne-ga Svetislava Ašaninina, brezposelnega elektrotehnika iz Kranja, na osem mesecev zapora, ker je lani v Avstriji, Italiji in Nemčiji kupil 26 usnjenih jopičev, videorekorder, videokamero, rekorder, vrtalni stroj in avtomobilski radio s kasetofonom - vse kajpak z namenom, da bi blago prodal v Jugoslaviji. Sodba še ni pravnomočna. Ašanin se je drugače zagovarjal pred preiskovalnim sodnikom, spet drugače na glavni obravnavi, "svojo zgodbo" pa je povedal tudi carinikom. V preiskavi je dejal, da mu je neki Marko iz Munchna dolgoval 650 tisoč dinarjev in da se je z njim dogovoril, da mu bo dolg poplačal z usnjenimi jaknami, videorekorder in videokamero pa naj bi mu dal kot varščino. Na glavni obravnavi je pojasnjeval, da je na avtomobilskem sejmu v Ljubljani prodal svoj avto Renault 18 nekemu Albancu iz vasi v bližini Peči. Ker le-ta ni imel zadosti denarja, naj bi njegov brat, ki dela in živi v Zvezni republiki Nemčiji, dal Ašaninu kot varščino videorekorder, nazadnje pa naj bi se bila dogovorila, da naj bi preostalo kupnino poravnal z usnjenimi jopiči. Zagovor pred cariniki je bil dokaj podoben tistemu na glavni obravnavi, vendar sta se še vedno razlikovala v nekaterih točkah. Sodišče je ugotovilo, da je obdolženčev zagovor o neznanem Marku in pozneje o Albancu in o vseh ostalih okoliščinah neutemeljen, izmišljen in plod obrambne domišljije. Tudi zgodba o vrtalnem stroju in radiu s kasetofonom je privlečena za lase. Ker je Ašanin brezposeln (v Sloveniji je pet let in ima eno leto redne zaposlitve), je po mnenju sodišča očitno, da je eden njegovih glavnih virov za preživljanje prav nedovoljena trgovina. Z takšno kaznivo dejanje je bil že obsojen, vendar ga kazen eno leto in štiri mesece zapora (prestal jo je avgusta 1980) ni spametovala. Sodišče je zanj našlo le eno olajševalno okoliščino, in sicer to, da se mu bo v krat- Razneslo pnevmatiko na športnem letalu Brnik, 7. decembra- Pri pristanku športnega letala na brniškem letališču se je pripetila nezgoda. Po 150 metrih vožnje po stezi je namreč razneslo pnevmatiko levega kolesa. Na srečo se letalo ni poškodovalo, tudi posadki ni bilo nič, na stezi pa ta čas ni bilo drugega prometa. Delavci letališča so poškodovano letalo hitro umaknili z roba steze. Podrta smreka poškodovala žičnico Bohinjska Bistrica, 11. decembra - Ko je Milan Rozman iz Raven v Bohinju podiral drevje pod Koblo, je podrta smreka padla na vlečno vrv sedežnice in jo pretrgala. Poškodovalo je tudi električno žico in zapiralo na enem od sedežev, tako da je skupne škode za milijon in pol. Smreka ne bi poškodovala vlečnice, ko se ne bi pri podiranju odbila od drugega drevesa. / ureja cveto zaplotnik £&5JS^GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek. 13. decembra 1! DO NA PERUTNINSKI FARMI DUPLJICA PRI KAMNIKU LAHKO KUPITE LAHKE KOKOŠI -NESNICE, PRIMERNE SO ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO. PRODAJALI JIH BOMO OD 16. DECEMBRA DALJE VSAK DELAVNIK OD 8. DO 16. URE IN OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. PRIPOROČAMO VAM UGODEN NAKUP. ' bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ CESTA JLA 14 TELEFON (064) 50 671, TELEX 34507 YUTRBPT daje v NAJEM KOCO NA KALU Omenjena koča je ob Slovenski mladinski planinski transverzali in je dokaj dobro obiskana. Dostop do nje je možen z osebnim ali tovornim vozilom. Zaželjeno je, da bi najemnik imel kočo odprto konec tedna, v času poletne sezone pa vsak dan. Interesenti, ki so pripravljeni planincem in izletnikom nuditi dobro postrežbo, kočo pa lepo vzdrževati, naj pošljejo ponudbo v roku 8 dni od objave na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Cesta JLA 14, Tržič KbHnska HP KOLINSKA p.o. Ljubljana, Šmartinska c. 30 Komisija zn delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za gostišče »VIIA MOJ MIR« na Bledu 1. POSLOVODJA GOSTIŠČA Pogoji: gostinski tehnik oz. VKV gostinski delavec 4 leta ustreznih delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo 2. VODJE KUHINJE Pogoji: gostinrki tehnik (V. st. - smer kuhar) 3 leta ustreznih delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo 3. KUHARJA Pogoji: KV kuhar najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo 4. KUHINJSKE POMOČNICE Pogoji: PK delavka 1 leto ustreznih delovnih izkušenj 45-dnevno poskusno delo 5. SNAŽILKE - SOBARICE Pogoji: končana osnovna šola 45-dnevno poskusno delo zaželene so izkušnje Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela v 8 dneh na naslov: HP Kolinska, Kadrovsko-socialna služba, 61112 Ljubljana, Šmarska c. 30. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 Oglaša prosta dela in naloge za TOK Radovljica DVA KMETIJSKA ALI VETERINARSKA TEHNIKA ALI KMETIJCA za delo v živinoreji na obratu Bled Posebni pogoji: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe sprejema Splošno kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. E/.A7V ELAN BEGUNJE ŠT. 1 BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, Pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge MANJ ZAHTEVNA PLESKARSKA DELA Pogoji: IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri, oz. KV pleskar, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo 3 mesece. Pisne prijave sprejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po preteku objave. M KZK GORENJSKE KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA OBVESTILO KŽK Gorenjske Kranj TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA obvešča vse svoje cenjene kupce, da bo od 12.12.1988 dalje v vseh svojih prodajalnah vršila novoletno akcijsko prodajo mesa po znatno znižanih cenah. Znižana prejšnja cena cena 1. sveže svinj, polovice brez glave in sala 12.000 13.065 2. Sveže svinj, polovice z glavo in nogicami 10.500 12.296 3. Svinj, stegno brez kosti - zamrznjeno 19.000 22.700 4. Svinj, stegno s kostjo in golenjo zamrznjeno 15.100 18.725 5. Junčje stegno brez kosti - zamrznjeno 16.800 21.000 6. Novoletni darilni paket iz salam - kom 19.000 Navedeno znižanje bo trajalo predvidoma do konca decembra. Vsem cenjenim kupcem se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje. V NOVEM LETU 1989 pa vam želimo obilo osebne sreče in poslovnih uspehov. KŽK-G TOZD MESO-IZDELKI kovinOtehma PRALNI STROJ GORENJE za plačilo z gotovino 25 % ceneje CT BLfleOVfllCE ČSJ FUZlnRR ŠPORT IN REKREACIJA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/c Obiskovalce - smučarje obveščamo, da dnevne, poldnevne in točkovne vozovnice za smučišče Stari vrh in Soriška planina z oznako: VEUA ZA SEZONO 87/88 lahko koristijo še v sezoni 88/89 s pogojem, da jih podaljšajo z doplačilom. Doplačilo za takšne vozovnice je možno do 31.12.1988. O SLOVENIJALES SORA salon pohištva V MEDVODAH NOVOLETNA PRODAJA POHIŠTVA, TEKSTILA IN SVETIL! DO 30 % popust pri plačilu z gotovino! Brezplačno svetovanje arhitekta, dostava in montaža. SVETOVANJE NA DOMU IN INFORMACIJE NON STOP ^gjjf' Tel.: 061 611-327 Salon je odprt vsak dan od 8. do 19. ure, TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH! B - Slovenijales SORA - - Slovenijales SORA - - Slovenijales SORA - 61215 Medvode, tel: 061-611-327 61215 Medvode, tel: 061-611 327 61215 Medvode, tel: 061-611 327 TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR Kidričeva 57, 64220 ŠKOFJA LOKA Po sklepu DS objavljamo JAVNO LICITACIJO za prodajo več odpisanih strojev klobučarske in tekstilne stroke, opreme za prodajne in pisarniške prostore, računskih strojev raznih znamk, kuhinjskih omaric, miz, stolov in garderobnih omar ter več kosov raznega drobnega inventarja. Licitacija bo v ponedeljek, 19.12.1988, v prostorih delovne organizacije na Trati, Kidričeva 57 ob 12. uri za pravne osebe ter ob 14.30 uri za fizične osebe. Ogled blaga in plačilo kavcije v višini 10 % od izklicne cene bo eno uro pred pričetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastila, kavcijo zavarujejo z gotovino ali bariranim čekom. Izlicitirano blago je treba plačati in prevzeti takoj. Nakup na javni licitaciji velja po sistemu »videno-kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Cene so brez prometnega davka. Davčne obveznosti poravna kupec. M-Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske £ tozd Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Centrala (064) 36-461, 36-751, 36-764, 34-033, 34-034, 34-032 PSC Hrastje 064 34-035 KREDIT ALI POPUST za traktorje TOMO VINKOVIĆ TV 523 in TV 420 ter za program lastne proizvodnje: škropilnice, atomizerje in drugo. — Možnost ugodnega nakupa traktorjev in priključkov iz proizvodnega programa IMT Beograd. — Za vse omenjene programe vršimo servis in druga popravila ter skrbimo za vse potrebne rezervne dele. Obiščite nas v HRASTJU pri Kranju. Vljudno vas vabimo in pričakujemo na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 25.12.1988 Vsem poslovnim partnerjem in kmetovalcem Gorenjske telimo srečno in uspešno novo leto 1989. Torek, 13. decembra 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. stran ' ^m^migmcsLAS ŽIVILA SILVESTRUJTE PRI NAS 7$ 'v Hotelu »Bor Grad Hrib« in 'zabavnem klubu »Anja« v Preddvoru igra ansambel »Piramida«, za mlade v klubu odličen zabavni program, bogata silvestrska večerja. .Pokličite nas na tel.: 45-080, ali 45-011 'Na jezerskem v hotelu* »Kazina« in gostišču ob Planšarskem jezeru v Kazini igra ansambel »Bled«, tudi v brunarici ob jezeru živa g'asba, cene zelo konkurenčne. ^Pokličite nas na telefon/ 44-007 V restavraciji na Avtobusni postaji v Tržiču za živo glasbo poskrbljeno, bogata silvestrska večerja za nizko ceno, prijetno vzdušje za vsakogar Pokličite nas na telefon 50-691 Ne prezrite! HHHBMHBBB Ne veste še, kam s svojimi sodelavci, prijatelji, poslovnimi gosti, vabimo vas k Štefanu in Milanu v grajsko gostilno v Preddvor. V pivnico Evropa, kjer boste postreženi z izbrano hrano in pijačo, v gostilno Kolodvor, kjer je več posebnih sob in prijetno vzdušje, v znano restavracijo Park-Brioni; v restavracijo Globus, kjer poleg ostalega lahko naročite tudi razne obložene kruhke, tatarski biftek, pečenke ipd. za vaše zakuske. V vaših in drugih prostorih vam lahko strokovno in po konkurenčnih cenah pripravimo prijetno prazr\ovan\e. ■■■■■■■■ Ne pozabite na kaj sladkega iz mlečne restavracije »Kekec« (razne potice, zavitke, pecivo iz kvašenega in listnatega testa). Vaši sladkosnedneži vas bodo imeli še rajši, če jih boste postregli z izdelki slaščičarne »Kranjski kolaček« Prepričajte se, ali smo v Kranju in Tržiču na področju hrane in pijače PETROL SOZD PETROL TOE Kranj Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge administrativnega referenta Pogoj: končana 5. stopnja ekonomsko komercialne smeri Delovno razmerje sklenemo za določen čas - 6 mesecev, s polnim delovnim časom. Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. ALP PENZION Cankarjeva 20 a 64260 BLED Tel.: 064 78-370 Trpite zaradi krčnih žil? Imate težave s kožo? Oglasite se v Alp Penzionu na Bledu, kjer se lahko posvetujete s specialistom dermatovenerologom. Pomagal vam bo pri: razširjenih žilicah na obrazu in ekstremiteti h, različnih benignih tumorjih na koži in prekomerni poraščenosti gip gradiš ljubljana tozd lesno industrijski obrat 64220 Škofja loka TOZD LIO Škofja Loka bo po sklepu Delavskega sveta z dne 7.11.1988 prodala na javni licitaciji sledeča vozila: 1. Kombi Zastava 850 AP, letnik 1983, karamboliran - nevozen izklicna cena 1.080.000 din 2. Kombi Zastava 850 AK, letnik 1984, izklicna cena 1.800.000 din (KR 120-472) 3. Kombi Zastava 850 AK, letnik 1982, izklicna cena 1.560.000 din (KR 166-229) 4. Kombi Zastava 850 AK, letnik 1984, izklicna cena 1.800.000 din (KR 120-471) Licitacija bo v petek, 16. 12. 1988, ob 14.30 uri v prostorih GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Vozila si interesenti lahko ogledajo pred licitacijo. Davek plačajo kupci od izlicitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10 % kavcije od izkli- CREinfi HOTEL CREINA Kranj vas vabi 16. decembra ob 20. uri v RESTAVRACIJO na večer EVERGREENOV in DRUŽABNIH IGER. DENARJA in NE MEČITE DENARJA SKOZI OKNO! IZOLIRAJTE S TER VOLOM! Prihranek? 0nse*0°S * [da] »ye Tervol zmanjša izgubo toplote tudi za 35 %. Pri enodružinski hiši lahko letno prihranite od 1000 do 1500 I kurilnega olja. Kasnejši prihranek je torej vaš čisti dobiček. Zaščita pred hrupom? na Tervol je odličen zvočni izolator zaradi visokega notranjega dušenja. Neprodušna izolacija? NE Tervol je parapropusten, zato preprečuje nabiranje vlage v izoliranih zidovih. Vpijanje vode? m Tervol ne vpija vode in s tem ne zmanjšuje svoje toplotne izolacijske sposobnosti Gorljivost? Tervol ne gori, je obstojen pri temperaturah preko 800° C in zadržuje ogenj. Pokličite tel (061) 315 477 ah tel (061) 323 167 ali pa nam pošljite kupon na Termika Ljubl|ana Kamniška 25 61000 Ljubljana marketing 322 Tervol m poslali vam bomo informacijski material ime priimek ulica kraj POSEBNA PONUDBA IZ IZVOZNEGA PROGRAMA ISKRA VARILNI APARATI za varjenje v zaščiti plina C02 v raznih tipih in izvedbah za V PRODAJALNAH: MERKUR t AVTOKLEPARJE • KLJUČAVNIČARJE t MONTERJE CENTRALNIH KURJAV Izkoristite priložnost ugodnega nakupa s plačilom na 5 obrokov brez obresti ali s čeki vnovčljivimi v 5-mesečnem zaporedju 30% polog je prvi obrok • MERKUR - KRANJ tel.: 26-461 • GLOBUS -KRANJ tel.: 24-151 • KAŠMAN-ŠKOFJA LOKA tel.: 620-863 • ŽELEZNiNA - RADOVLJICA tel.: 75-672 • KOVINA-LESCE tel.: 75-594 • UNION - JESENICE tel.: 81 -985 (SfSmSS&SSSSaOLMM 14. stran / OBVESTILA, OGLASI TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ Ste Marie aux Mineš 5 64290 TRŽlC Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko Tržič objavlja v elektronsko računskem sektorju dela in naloge SISTEMSKEGA INŽENIRJA Pogoji za sprejem: — dipl. ing. računalništva, dipl. ing. tehnične smeri, dipl. organizator AOP in 3 leta delovnih izkušenj — znanje dveh programskih jezikov — aktivno znanje angleškega jezika — poznavanje sistemske programske opreme, podatkovnih struktur in operacijskega sistema VM in VSE/SP — kandidat je lahko pripravnik — poskusno delo traja 4 mesece Od kandidatov priča_kujemo: — Kreativnost — iniciativnost — samostojnost pri delu Nudimo: stanovanje dobre delovne potroje možnost izobraževanja in napredovanja Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5, 64290 Tržič. SOZ PROJEKT p. o. Kranj Kolodvorska 2 64000 Kranj Zbor zadružnikov ra/.pisuje prosta dela in naloge: 1. VODENJE DELOVNE ENOTE UNEC Pogoji: — VI. ali V. stopnja ekonomske ali tehnične smeri — eno leto del. vnih izkušenj in smisel za opravljanje komercialnih del — tromesečno poskusno delo 2. TEHNIČNO VODSTVENA DELA, KOMERCIALA, KOOPERACIJA Pogoji: — VII. ali VI. stopnja izobrazbe strojne ali druge ustrezne smeri — tromesečno poskusno delo 3. VODENJE EINANC IN RAČUNOVODSTVA Pogoji: — VI. ali V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri — delovne izkušnje pri opravljanju finančno-računovodskih del — tromesečno poskusno delo 4. OPRAVI JANJE TEHNIČNO-ADMINISTRATIVNIH DEL — VI. ali V. stopnja izobrazbe ekonomske ali administrativne smeri — tromesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj pismene ponudbe z dokazili pošljejo v osmih dneh od dneva objave na zgornji naslov. V skladu z določili 8. člena Pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu Žirije razpisuje žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Kranj OBČINSKA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1989 I. Občinsko priznanje OF je družbeno priznanje, ki ga podeljuje Občinska konferenca SZDL Kranj vsako leto. V letu 1989 bo podeljeno največ 15 priznanj. Namenjeno je posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti oziroma občine, zlasti pri: — uveljavljanju, razvoju in krepitvi SZDL, naslednice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — ustvarjanju pogojev za uveljavitev delovnih ljudi in občanov kot nosilcev samoupravnega odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja, — zagotavljanju možnosti, da se v Socialistični zvezi uveljavlja pluralizem socialističnih samoupravnih interesov, ki na podlagi demokratičnega dialoga in argumentov ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti ter krepitev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, — uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter uveljavljanju vsebin in oblik vzajemnosti in solidarnosti ter humanih odnosov med ljudmi. II. Predlog lahko oblikujejo na pobudo posameznikov, organov in organizacij: — krajevne konference SZDL — osnovne organizacije ZSS — vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini — vodstva družbenih organizacij in društva v občini. Predlagani posamezniki oziroma organizacije morajo biti praviloma že nosilci bronastega priznanja OF ali drugega enakovrednega priznanja, ki ga podeljuje KS, OZD in druge samoupravne organizacije in društva, od njihove podelitve pa mora preteči najmanj pet let. Predlagatelji, razen krajevnih konferenc SZDL, so dolžni svojemu predlogu priložiti mnenje Predsedstva KK SZDL, na območju katere posameznik živi oziroma organizacija deluje. Predlagatelj, ki oblikuje več predlogov, mora določiti prioritetni vrstni red teh. III. Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo ter ustrezno dokumentacijo naj predlagatelj pošlje Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Kranj, Trg Revolucije 1, najkasneje do 15. februarja 1989 v zaprti ovojnici z oznako: Razpis za občinska priznanja OF. Predlogov, prispelih po tem datumu, Žirija ne bo upoštevala. Predlogi morajo biti poslani na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri OK SZDL. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Kranj SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ p.o. 64000 KRANJ Razpisna komisija Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj, C. Staneta Žagarja 33, objavlja v skladu s 132. členom statuta šole in 13. členom pravilnika o delovnih razmerjih delavca šole javni razpis za dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA ZA TEKSTILNO USMERITEV za dobo 4 let. Pogoji: kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu izpolnjevati pogoje za učitelja ali sodelavca srednje šole, imeti mora pedagoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem procesu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidat bo izbran v 30 dneh po objavi razpisa, o rezultatu izbire pa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. PETROL PETROL DO GOSTINSTVO, Ljubljana n.sol.o., TOZD HOTEL ŠPIK, n.sub.o., GOZD MARTULJEK 45 A Na podlagi določil statuta in sklepa zbora delavcev razpisujemo dela in naloge DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Pogoji: višja strokovna izobrazba (VI/1 stopnje) ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) živilske smeri, tri oz. pet let delovnih izkušenj pri odgovornih nalogah v gostinstvu. Pri izbiri kandidata bomo poleg navedenih pogojev upoštevali tudi splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom. Kandidat bo imenovan za 4-letni mandat. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. M Iskra ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o. Na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja TOZD MEHANIZACIJA LIPNICA objavljamo prosta dela in naloge STROKOVNI SODEIAVEC ZA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME Pogoji: visoka ali višja izobrazba računalniške, ali ustrezne tehnične smeri, znanje programskega jezika C in as-sembler ter primerne delovne izkušnje. Ustreznemu strokovnjaku je na voljo ustrezno stanovanje v Kropi. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, KADROVSKA SLUŽBA, Savska loka 4, 64000 Kranj, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije tel.: 064 22-221, int. 23-91 oz. 35-49. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOZD OŠ KARAVANSKIH KURIRJEV NOB Cesta talcev 2, Jesenice Razpisna komisija za imenovanje pomočnika ravnatelja TOZD OŠ Karavanških kurirjev NOB razpisuje prosta dela in naloge • POMOČNIKA RAVNATELJA TOZD OŠ KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — pogoje, določene v 1. odstavku 89. člena Zakona o osnovni šoli — imeti mora pedagoško izobrazbo — imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti — biti mora družbenopolitično aktiven ter — izpolnjevati splošne pogoje določene z družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ TOZD Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB, Cesta Talcev 2, Jesenice, s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. IMOS «OIIESSJC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 IMOS SGP »GORENJC« Radovljica - komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. STROJNI KLJUČAVNIČAR Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri 2 leti prakse na delih in nalogah strojnega ključavničarja poskusno delo 3 mesece. 2. STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: poklicna šola ali izpit za težko gradbeno mehanizacijo ■ 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vloge pošljejo na naslov: IMOS SGP »GORENJC« Radovljica, Ljubljanska 11, v 15 dneh po objavi. Na podlagi 126. člena Zakona o notranjih zadevah SR Slovenije (Ur. list SR Slovenije, št. 28/80) in 26. člena Statuta izobraževalnega centra organov za notranje zadeve (št. 11/9-81, z dne 15.7.1981) in po predhodnem mnenju republiškega sekretarja SVET IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE razpisuje VPIS UČENCEV V KADETSKO ŠOLO ZA MILIČNIKE ZA ŠOLSKO LETO 1989/90 Na razpis se lahko prijavijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo — da niso starejši od 17 let — da so telesno in duševno zdravi — da obvladajo slovenski jezik — da jim ni bil s pravnomočno sodno odločbo izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku. V kadetsko šolo za miličnike bo sprejetih 220 učencev. V šoli se izvaja vzgojnoizobraževalni program v srednjem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe V. stopnje zahtevnosti za opravljanje del in nalog miličnika. Izobraževanje za poklic traja štiri leta in se prične 1. septembra 1989. V tem času učenec odsluži vojaški rok, ki mu je priznan, potem ko opravlja dela in naloge miličnika najmanj dve leti. Po končanem šolanju mora učenec delati v organih za notranje zadeve najmanj dvakrat toliko časa, kolikor traja šolanje. Med šolanjem živi učenec v domu za učence in ima pravico do brezplačnega stanovanja in hrane, uniforme, učnih pripomočkov, do preventivnega zdravstvenega varstva in do denarnega zneska za osebne potrebe. Starši oziroma zakoniti zastopniki in učenec sklenejo z republiškim sekretariatom za notranje zadeve pogodbo o šolanju. Kandidati naj se prijavijo za razpis najkasneje do 31.3.1989 na najbližji postaji ali oddelku milice. Prijavo za vpis na obrazcu 1,20 morajo obvezno podpisati starši oziroma zakoniti zastopniki, kar je hkrati dokazilo o njihovem dovoljenju za vpis. Priložiti je treba spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; kandidati, ki še obiskujejo osmi razred OŠ, naj predlože spričevalo sedmega in spričevalo 1. polletja 8. razreda; spričevalo o končani osnovni šoli pa naj pošljejo do 20. 6. 1989. Priložiti morajo pisno mnenje šole, v kateri so se zadnje leto šolali ter izpisek iz rojstne matične knjige. Kandidati, ki bodo izpolnjevali navedene pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, preizkus psihofizičnih zmogljivosti in preizkus iz znanja slovenskega jezika. Po pravilniku za vpis in izvedbo vpisa v srednjem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 5/81, člen 8) morajo ostale srednje šole zaradi daljšega postopka pri sprejemu v Kadetsko šolo za miličnike, prijave kandidatov, ki so bili na sprejemnih izpitih za KŠM neuspešni, sprejeti do 1. junija. Tiste šole, ki niso uvedle omejitve vpisa pa tudi po tem roku. Pri sprejemu v kadetsko šolo za miličnike bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in kandidati, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O rezultatih sprejema bodo kandidati sproti obveščeni, najkasneje pa do 20. 6. 1989. Vsa pojasnila dajejo: 1. kadetska šola za miličnike, Rocenska 56, Ljubljana-Šmart-no, telefon 061 59-666, 2. osnovne šole in 3. vse postaje in oddelki milice. PLANUM, n.sub.o. Investicijski razvojni center TOZD SMUČARSKI CENTER Bohinjska Bistrica - Radovljica 64240 Radovljica, Gorenjska cesta 26, tel.: 064 75-860 Razpisuje po sklepu zbora delavcev dela in naloge TEHNIČNEGA VODJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka izobrazba strojne ali elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — aktivno znanje enega tujega jezika (italijanskega ali nemškega) in pasivno znanje italijanščine — znanje smučanja — veselje za delo v naravi Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: PLANUM TOZD SC »KOBLA«, Radovljica, Gorenjska cesta 26. Kandidate bomo pismeno obvestili najkasneje v roku 15 dni po opravljeni izbiri. HOTEL GRAD PODVIN 64240 RADOVLJICA Delavski svet razpisuje v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višješolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti kot individualni poslovodni organ — da ima srednješolsko izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let kot individualni poslovodni organ, — da je moralno-politično neoporečen — zaželeno soglasje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov v turizmu. Dela in naloge se razpisujejo za mandatno dobo 4 let. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa za imenovanje individualnega poslovodnega organa, Hotel Grad Podvin, 64240 Radovljica, p.p. 4. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 151 T°rek, 13. decembra 1988 MAUO01ASI •d.:27 960 testa jla 16 (parati stroji ^odam pralni stroj Gorenje (653), ge-Jeralno obnovljen. Cesta na Brdo 64, ^anj ^ iskra azur, prodam. Tel.: 064/78-956 __19017 j^odam mini komponento basf, 2 x 40 K s panasonic zvočniki. Tel.: 28-820 K._19020 ^odam video KAMERO hitachi ali zaganjam za 2 videorekorderja Infor-jjjacije na tel: 064/622 830 19021 J'odam popolnoma nov vgradni HLADILNIK, skrinjo in vgradni štedilnik s jjgflco.Tel.: 34-663_19029 /vni TV, prenosni, ekran 36 cm, sko-Jji nov, brezhiben, z daljinskim upra palcem in nov stereo RADIOKASE '0FON, poceni prodam. Tel.: 22 991 \ 9039 SILVESTROVANJE - živa glasba GOSTILNA LOVEC GORICE, tel.:46-030 *b-.-nC piuuam skoraj nov SESALEC, ^na po dogovoru. Tel.: 35-672, od 17. gojO. ure_19053 ^Oodno prodam barvni TV in pralni »JROJ. Tel: 22-080, Bratkovič 19065 Vodarn HLADILNIK in pralni STROJ florenje. Informacije na tel.: 35 436 B_19081 podamo HLADILNIK z zamrzovalni-*0rn, dobro ohranjen, zaradi preuredi frejel.: 064/621-334_19087 Vodarn barvni TV iskra. Tel.: 27 810, ^Poldne_19091 Vodarn RAČUNALNIK ZX spectrum in KASETOFON sony tc-fx 330. Tel.: 5^273_ '___19095 ^odam HLADILNIK bautmecht obo RJeL 57 235__19105 Pfodam zamrzovalno SKRINJO, 380 li ,rsko in malo rabljen ŠTEDILNIK ki-™rbusch. Naslov v oglasnem oddel-Sj;__19108 j^Odam PUHALNIK tajfun z motorjem. IJfeg ob Savi 33, Mavčiče 19113 Prodam JUGO 45, letnik 1982. Ogled popoldan: Cankarjeva 26, Tržič 19047 Ugodno prodam Z 750, dobro ohranjeno, prevoženih 36.000 km. Burja, Za gradom 6, Bled 19048 Prodam Z 750, starejši letnik, registri ran do decembra 1989. Tenetiše 44, tel.: 46-178_ 19050 Prodam POLOSOVINO za R 4. Tel.: 80-873, Marko 19051 Ugodno prodam JEEP vilus in merce desov diesel MOTOR 200 D. Janez Za-lokar, Gorjuše 11, Boh. Bistrica 19063 Prodam 2 MOTORJA z menjalniki za Lado 1200 in MOTOR z jmenjalnikom za VVartburg Ogled možen po 16. uri Aleksander Matuc, Pod gozdom 30, Boh. Bistrica 19066 Prodam MINI MORIŠ 1000, letnik 1972, reaistriran Toi ^nC; dan 19075 Prodam novo AVTOPRIKOLICO Tel.: 74-737_19077 Prodam Z 101 C 1300, letnik 1981, regi strana do septembra 1989 Tel.: 42 916, popoldne 19090 Poceni prodam R 10, v voznem stanju, neregistriran. Tel: 76-355 19102 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1976, cena 300 SM in Z 101, letnik 1974, dobro ohranjena. Horn, H. Verd-nika 41/a, Jesenice 19107 Ugodno prodam TRAKTOR goseničar, gozdarsko opremljen in R 6 TL, regi striran do julija 1989. Jensterle, Pod gozdom 32, Boh. Bistrica 19114 gradbeni material gostinci pozor; Prodam večjo količino dobre brkinske slivovke in domačega sadjevca. Informacije: Gostinčič Jagode 92, IZOLA Tel.:066 62-814 Vozila l^anburg.karavan, letnik 1982, pro-Qam Pernuš, Ribenska 12/a, Bled, tel.: Prodam nova vhodna VRATA lip Bled za 48 SM. Černivec 7, Brezje, popold ne__19036 Prodam smrekov OPAŽ, 110 kvad. m., I. kvalitete, iz pokljuškega lesa. Jana Sodja, Prečna 3, Boh Bistrica 19042 Ugodno prodam zunanje okenske marmorne POLICE in hrastove PLO HE. Tel : 064/622 021 od 18. do 19. ure _19054 Prodam 28 armaturnih 8 mm MREŽ, brez davka. Tel.: 42-700_19061 Prodam smrekov OPAŽ in ladijski POD, 15 kvad. m. Tel: 57-988 19072 Ugodno prodam 6 kosov novih veza nih OKEN, brez zasteklitve, dim. 120 x 100 cm. Tel: 061/612-977 19092 Prodam 74 569 salonitno KRITINO. Tel.: 19100 78-089 rodam Z 101, letnik 1978 Matko, Ja *a Platiše 7, tel.: 39-215 J|AUXHALL VNA SL, letnik 1972, pro-JjanvTel.: 37 243_19022 ^odam Z 101, letnik 1976. C. 26. julija l^Naklo_19033 Vodarn GOLF diesel, letnik 1984, S 5aket ali menjam za 126 P ali JUGO. tr*en, Frankovo nas 160, Škofja Loka 19035 p, kupim !l-736 pceni prodam BMW 1602, vozen, re-" firan, celega ali za dele. Tel.. 19037 B-------_ r°dam obnovljeno Z 101, po ugodni r*ni, letnik 1975. Ferid Krupič, Trg svo !^de 25, Tržič 19043 (T----- .'°dam karamboliran JUGO 45, letnik )i|85, v voznem stanju. Tel : 25 991 ali JM14 19045 Kupim otroško POSTELJICO z jogi jem. Tel: 40 079_19025 Kupim zazidljivo PARCELO na območju Radovljice, Bleda ali Lesc. Tel.: 064/74 331, popoldne_19046 Suhe hrastove PLOHE in DESKE ku pim.Tel : 39 301 19068 stan. oprema Ugodno prodam PREDSOBO Alples. Kranj, Kidričeva 11 (podstreha) 18830 Prodam novo termoakumulacijsko PEČ 2 kW. Tel : 46 005 19032 KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE 64270 JESENICE Sp. Plavž 6 Po sklepih delavskih svetov TOZD razpisujemo dne 15. decembra 1988 ob 10. uri JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Kamion samonakladalec TAM — za odvoz kontejnerjev, letnik 1973, izklicna cena 5.000.000.- din 2. Kamion Tam 170 — kiper — letnik 1980, izklicna cena 8.000.000.- din 3. Kamion Tam 75 - letnik 1979, izklicna cena 5.000.000.- din 4. Viličar 5 ton (v nevoznem stanju) — letnik 1971, izklicna cena 700.000.- din 8. Motokultivator Gorenje Muta — motor Lombardini 300 m1, 3000 obratov, izklicna cena 1.500.000.- din 6. Kompresor električni Energoinvest — Trudbenik 10 ATM 900 obratov, letnik 1980, izklicna cena 1.000.000. din Ogled je možen na dan licitacije od 8. do 10. ure na kraju $a fnem. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 20 % varščine pri blagajni delovne organizacije. Licitacija bo ustna v prostorih prodajalca po načelu videno-kupljeno. V ceno ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec post' bej. 15. STRAN (■^d))s^»l(W)50(GLA8 Prodam dobro ohranjeno trajnožarečo PEČ Tel : 78-227, popoldne 19093 stanovanja V Kranju oziroma nekje na Gorenjskem iščem GARSONJERO ali 1 -sobno stanovanje. Naslov v oglasnem od delku_19023 Prodam novo, takoj vseljivo STANOVANJE na Planini III., 63 kvad. m. Gotovina, lahko tudi na obroke. Tel.: 34-663_19030 Iščemo eno, dvo ali trisobno STANO VANJE in eno GARSONJERO ali eno-sobno stanovanje na Bledu ali okolici. Tel: 77-504, od 8 do 14. ure 19079 Konfortno 1-sobno STANOVANJE, cca 40 kvad. m., prodam v Sorlijevi ul., Kranj. Tel.: 24-531, od 13. do 16. ure __19085 V Kranju oddam za 2 do 3 leta dvosobno opremljeno STANOVANJE. Tel.: 28 644, po 17. uri 19094 noiei ^ Kranj1 Cenjenim gostom nudimo kvalitetne gostinske storitve. Priložnost za družabnosti ob zaključku leta, obletnicah in drugih svečanostih. Priporočamo se! Informacije in rezervacije na tel.: 21-466 posesti Kupim VIKEND na Pokljuki, Bohinju ali Bledu. Naslov v oglasnem oddelku. 19088 prireditve Zveza društev upokojencev, Okrepčevalnica Lipa Radovljica, organizira veselo SILVESTROVANJE. Vabljeni! Informacije na tel: 75-582 19111 poznanstva Iščem žensko za pomoč na manjši kmetiji, staro od 50 do 58 let. šifra: GOSPODINJA 19052 razno prodam Prodam RIBIŠKO PALICO dam, dolži-ne 3,60 m, motorček za ribiško palico fx 40 filstar in smučarske VEZI tirolva 190 D. Tel.: 42-005, Močnik 19074 Prodam malo rabljeno športno KOLO favorit, 10 prestav in hrastove STOPNICE, starejše, 3 x 0,8 m. Tel.: 51-024, popoldan_ 19078 Prodam ŠTEDILNIK (2 + 4), stajico in otroški VOZIČEK za dvojčke Kokalj Tel.: 28 367_ 19089 Nujno prodam JEDILNICO lipa Ajdovščina, sedežno garnituro joia meblo, pomivalni stroj bauchniht, bojler sat 302, vse novo Tel: 69-713 19098 zaposlitve Iščem dobre prodajalce za prodajo novega artikla Tel : 28-426 18791 Več zastopnikov za prodajo tekstilne galanterije potrebujemo, šifra: TE- DENSKO IZPLAČILO_19018 Nujno iščem delo na domu. Tel.: 36-701_19062 Za prodajo artikla široke potrošnje nu dimo honorarno zaposlitev. Lahko tudi mlajši upokojenci. Niso knjige. Tel.: 57 803 19070 Honorarno delo nudim osebam s prevozom za prodajo modne revije. Pogoj: zunanja urejenost. Visoka stimulacija. Pavlic, Zg. Priniče 69, Medvode _19080 Povprečnemu akviziterju, z organizacijskimi sposobnostmi, pomagamo do odličnega organizatorja. Tel.: 35-815 _19082 Naučimo vas prodajati zelo atraktiven knjižni program, še pred Novim letom. Pokazali vam bomo, kako zaslužiti odlično provizijo. Tel.: 35-815 19083 Vodenje skupine na terenu nudimo sposobnemu organizatorju. Ponudbe z življenjepisom in dosedanjimi izkušnjami. Šifra. ZAMEJSKA ZALOŽBA 19104 živali Prodam sedem tednov starega bikca. Jerala, Podbrezje 218 Prodam polovico BIKCA za v skrinjo. Tel: 69-144_19016 Prodam brejo KRAVO in brejo TELICO P" izbiri Zz. £rr.;K 34_19027 Prodam brejo KRAVO. Dacar, Breg ob Savi 28_19028 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šifrer, Po-točnikova 10, Škofja Loka 19041 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Skumavec, Zg. Laze 20, Zg. Gorje _19044 Prodam TELIČKO za zakol ali za rejo, težko 180 kg. Tel: 42-471_19055 Prodam 9 mesecev brejo TELICO si-mentalko in KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev. Sp. Brnik 3, Cerklje 19067 Prodam TELIČKA po izbiri, starega do 14 dni. Vaše 18, Medvode 19071 Prodam 6 tednov starega BIKCA za zakol ali rejo. Tel.: 50-442_19086 Prodam polovico BIKA ali manjše količine in 200 kg težko TELIČKO. Tupali-če 1, tel.: 45-457_19097 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. Trata 1, Cerklje, tel: 42-431 19110 obvestila ROLETE, žaluzije, zasteklitev balkonov in teras, aluminij okna in vrata, aluminij predelne stene, večja popravila rolet in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610__17519 VODOINSTALACIJE - razne (novogradnje, popravila), vam naredim solidno in hitro. Tel: 28-427 18616 Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluzije v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naročila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MIUE 13. 64208 ŠEN-ĆUR, tel.: 061/50 720_18623 Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo elektroinstalacijo. Jože Benedičič, Elektroinstalacijo, Prezrenje 22, Podnart, tel.: 70-482 __18717 Obveščam prodajalca Galjota, predvsem pa kupce stanovanjske hišice v Velesovem 57, da objekt stoji na moji parceli št. 30/3 ko Velesovo. Pripose-stvovanje parcele in povečanje objek ta je nemogoče Ciril Sajevic, Veleso vo 24_19026 Razpisujem štipendijo za 2. letnik ekonomske šole. Naslov v oglasnem oddelku. 19056 Bagat tečaj krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 16. 12. in 19. 12. 1988 ob 15.30, Delavvvski dom, vhod 6. Do vpisa se lahko prijavite na tel.:48-757 19073 ostalo Prodam zimska JABOLKA Babic, Žeje 1, Duplje, tel : 70-314_18891 Suha DRVA in COLARICE prodam. Tel.: 70-227_19034 RAZPRODAJA lepe, večinoma uvože ne, malo nošene garderobe, št 38 42 M. Pijade 17, stan. 9_19038 Prodam 10 m suhih bukovih DRV po 80.000 din/m. Tel: 65-024_19040 Ugodno prodam žensko JAKNO lisica, št 36-38. Tel.: 38 684_19049 Prodam FIŽOL in KORENJE. Korbar, Poženik 11, Cerklje__19064 Kupim brezova DRVA. Tel : 46-480 _19076 Prodam otroško POSTELJICO z jogi jem. Tel: 42-607, popoldne 19099 Prodam semenski KROMPIR igor in jaka, prva množitev. Tel.: 45-368 19103 Belo otroško POSTELJICO in zape-slno URO z briljanti, ugodno prodam Tel: 064/621 282_19106 Iščem inštruktorico za matematiko in francoščino za srednjo šolo. Tel.: 33 310, po 18. uri 19112 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga sestra in teta KATARINA KOVAČ p. d. Sladkanova iz Cerkelj Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo poznali, kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi ; :u Doma oskrbovancev v Preddvoru. Posebna zahvala župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Cerklje, 20. novembra 1988 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda Gumeno-tehnični izdelki — Prevleka valjev STANE DRAGAN roj. 1929 Od njega smo se poslovili v soboto, 10. decembra 1988, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARJANE MRAVLJA p. d. Kičkarjeve mame se iskreno zahvaljujemo svem, ki ste ji darovali prelepo cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, pevcem, g. župniku za lep obred, društvu Aleš Pavlin Škofja Loka, LIO Gradisu Škofja Loka, dr. Debeljaku za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri za obiske na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Sv. Duh, 8. decembra 1988 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil JOŽE LEBEN iz Zg. Besnice Želeli bi se zahvaliti sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu pomagali v času bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni Lovskim družinam, Gasilskim društvom, Krajevni skupnosti Besnica, ZZB Besnica, pevcem iz Stražišča, DO Merkur, župniku in vsem ostalim za lepo opravljen pogrebni obred. S pomočjo vas, bo Jože večno živel! VSI NJEGOVI Zg. Besnica, 30. novembra 1988 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ata FRANCA DEMŠARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč, dr. Rešku in dr. Habjanu ter sestram za vso skrb ob njegovi bolezni. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogreb, Mladinskemu pevskemu zboru, Moškemu pevskemu zboru Iskra-Ni-ko ter govorniku tov. Erženu za lepe poslovilne besede. Hvala DO Iskra, sodelavcem ABC Loka, KZ Škofja Loka, Merkur-Kašman za podarjene vence. VSI NJEGOVI Selca, 4. decembra 1988 ZAHVALA Ob izgubi naše mame in stare mame VIKTORIJE MEŽEK roj. Krtific se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo predstavniku ZB za lep poslovilni govor. Za podarjeno cvetje se najlepše zahvaljujemo DPO Struževo, sosedom in sodelavcem montaže Iskre-ERO. VSI NJENI / mali oglasi tel. 27960 V vili Mari bodo otroci - Vse kaže, da so se na prvi pogled nepomirljiva nasprotja med kranjskimi urbanisti rtci na drugi le zgladila. Jabolko spora je bila vila Mara, ki se ji še letos poleti ni pisalo Kranj, decembra na eni strani in vrtci dolgo življenje, saj je bila po urbanističnih načrtih namenjena rušenju, prostor pa novogradnji. Zdaj bo (začasno) vendarle vrtec. Obnovitvena dela so se že začela. Misel, da bi vilo Maro preuredili v vrtec, je nastala zaradi stiske bližnjega vrtca Tugo Vidmar ob avtobusni postaji. S poslopjem ima namreč avtobusna postaja, dokler bo pač na sedanji začasni lokaciji (in kaže, da bo še nekaj časa), svoje načrte. Vrh vsega je sanitarno neprimeren, zaradi česar je sanitarna inšpekcija že večkrat obetala zaprtje. Tudi bližina avtobusne postaje mu ni le v prid. Kranjska skupnost otroškega varstva je zatorej odkupila vilo Maro, da bi se tja preselila stotnija otrok iz Tuga Vidmarja. Zdavnaj bi že gradili in otroci bi gotovo že uživali gostoljubje novega vrtca, ko ne bi trčili ob kranjske prostorske načrte. V tem delu Kranja je namreč predvideno rušenje starih hiš in izgradnja večjega po-slovno-stanovanjskega kompleksa. Vrtcem so velikodušno ponudili, da vilo Maro odkupi občinski sklad stavbnih zemljišč, kar so v otroškem varstvu zavrnili. Obnovitvena dela, ki so se minuli mesec začela v vili Mari, dokazujejo, da je med obema stranema vendarle sklenjen kompromis. Vrtci so se odrekli za ta čas prerazkošnim načrtom, da bodo tu poleg vrtca naselili tudi upravo, delavnico, večaamenski prostor za predstave in zobozdravstveno ambulanto, kranjski urbanisti pa so tiuj^'.iL,ti, uu je vila Mara začasno vrtec. Ker pri nas začasne rešitve trajajo desetletje ali dve (lep primer je s tem povezana in prej že omenjena avtobusna postaja, ki je na začasni lokaciji že 18 let), je tudi za vrtec takšna rešitev docela sprejemljiva. Posebej še, ker otrok kljub sanitarni opore-čnosti vrtca Tugo Vidmar od tam zdaj ne preganjajo. Sanitarni inšpektor je svoj ultimat, ki je zadeval 1. september, spričo skorajšnje selitve, ki ga obljublja gradnja v vili Mari, dobrohotno umaknil. Vilo Maro bodo zdaj uredili tako, da bo sprejela 90 otrok. V Tugu Vidmarju jih je 112, za preostale bo torej treba jskati mesta v drugih vrtcih. D. Z. Zlebir Skupni problemi v dolini Podnart - V Kulturnem domu v Podnartu so se včeraj (ponedeljek) zvečer sestali predstavniki vseh petih krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela iz Lipniške doline. V prvem delu srečanja so razpravljali o predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskega družbenega plana do leta 1990 in v določenih opredelitvah do leta 2000. V nadaljevanju pa so obravnavali skupne probleme v Lipniški dolini. To so predvsem cesta Radovi j i-ca-Kropa-Podnart, kamnoloma v Kamni gorici in na Brezovici, vodovod, preskrba, šola, telefonsko omrežje... A. Ž. Odprtje Centra storitvenih obrti Škofja Loka, 12. decembra - V petek, 16. decembra, bodo v Škof-ji Loki odprli Center storitvenih obrti. Slovesnost ob 13. uri bodo popestrili z razstavo del akademskih slikarjev Hermana Gvardjančiča, Franca Novinca in Iveta Šubica, medtem ko zvečer ob pol šestih vabijo na večer slovenskih narodnih pesmi v galeriji loškega gradu. Sodelovali bodo: igralec Polde Bibič, Vital Ahačič, harmonika, Zdenka Tozon, sopran solo, Oktet TRO Prevalje in Škofjeloški oktet. Program bosta povezovala Marjan šneberger in Mojca Prašnički. H. J. Novoletni sejem v Kranju Bogato založen dedek Mraz Kranj, 12. decembra - V Kranju bodo v petek, 16. decembra, ob 10. uri že devetindvajsetič odprli Novoletni sejem z mednarodno udeležbo. Prireditelji so povedali, da je letos ta, najsta- Pisom se piše konec Prihranek deset tisoč delovnih dni Kranj, 7. decembra - Leta že ugotavljamo, da so posebne izobraževalne skupnosti, v katerih naj bi se srečevali panožni interesi gospodarstva na eni strani ter šolstva na drugi, us-klajevalno ponesrečen in zelo drag privesek usmerjenega izobraževanja. Kljub vsem argumentom, ki govorijo v prid ukinitvi devetnajstih posebnih izobraževalnih skupnosti, pa do tega prihaja šele zdaj, po sili močno privitega denarnega vijaka. Konec decembra bo slovenska skupščina spregovorila o "predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja z osnutkom zakona" kot podaljšani roki spremenjenega zakona o usmerjenem izobraževanju. Za zapletenim imenom pa so dokaj jasni cilji; da se, kot rečeno, ukine devetnajst posebnih izobraževalnih skupnosti, da usklajevalno funkcijo med "porabniki" in "izvajalci" ponovno prevzame republiška izobraževalna skupnost, da v občinah lahko ustanove eno izobraževalno skupnost za več občin oziroma da ustanove eno interesno skupnost za več družbenih dejavnosti in da se med "izvajalce" usmerjenega izobraževanja lahko vključijo tudi zasebniki. Zakonska novost prinaša predvsem racionalizacijo na dveh področjih; odločanje pod enotno streho izobraževalne skupnosti Slovenije o strateških vprašanjih usmerjenega izobraževanja, kot, denimo, sprejemanje programske zasnove, pomeni ob hkratnem upoštevanju panožnih in teritorialnih interesov tudi kvalitetnejše usklajevanje potreb in interesov na področju usmerjenega izobraževanja. Razen tega pa ne gre prezreti pomembnih finančnih posledic. Zaradi prenosa pristojnosti za odločanje na eno mesto bo po oceni komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo prihranjenih približno deset tisoč delovnih dni! Če k temu prihranku prištejemo že možnost delegatske racionalizacije v občinah, ki jo ponuja osnutek zakona, potem smo, zlasti v gospodarstvu, gotovo vsi "za". H. Jelovčan rejša kranjska novoletna prireditev razprodana do zadnjega kvadratnega metra. Prek 200 razstavljavcev, tudi iz tujine, je, kot so povedali, tokrat pripravilo bogato in raznovrstno ponudbo. Med razstavljavci bo približno tretjina trgovskih oziroma proizvodnih organizacij, dve tretjini pa zasebnikov. Že lanska prireditev je bila tako po izbiri kot sejemskih posebnostih dokaj pestra. Letos napovedujejo, da bo ponudba še mikavnejša. Predvsem naj bi razstavljavci letos poskrbeli za različna priložnostna darila in ugodne nakupe zaradi znižanih cen in posojil. Glede na oslabljeno kupno moč se torej obeta, da bo letos dedek Mraz na sejmu kar bogato, vabljivo in tudi ugodno založen. A. Ž. Milijarda za jeseniško bolnico Jesenice, 12. decembra - Ze nekaj časa Jeseničani in Radovljiča-ni namesto vencev in cvetja na grobove pokojnim ali namesto čestitk in daril nakazujejo na žiro račun jeseniške bolnišnice svoje denarne prispevke. Denar jeseniška bolnišnica koristno uporabi /.a nakup medicinske opreme in aparatur, ki so postale pač tako drage, da jih ne morejo kupiti. Hvalevredni humani akciji se pridružuje vedno več ljudi, ki po svojih zmožnostih pomagajo zdravstvu. Letos so se akcije udeležili številni posamezniki in delovne organizacije, ki so bolnišnici nakazali približno milijardo starih dinarjev. D. Sedej Pobuda za Amnesty International En Kranj, 10. decembra - Prizadevni kranjski mladinci OC K OZN so skupaj z OK ZSMS Kranj pripravili posebno prireditev ob dnevu človekovih pravic. Ustanovljena prva iniciativna skupina Amnestv International v Jugoslaviji. Aktivnost posameznih organov kranjske mladinske organizacije je zopet prinesla nov kvaliteten rezultat. Občinski center klubov je kronal nekajmesečno akcijo. Ob prireditvi namenjeni dnevu človekovih pravic je bila osrednja nit ustanovitev iniciativne skupine Amnestv International, organizacije, ki svojo dejavnost usmerja izključno na zapornike. "Tisoči so zaprti zaradi svo- jih prepričanj. Mnogim niti sojeno ni. Mučenje in smrtna kazen sta izredno razširjena. V mnogih državah moški, ženske in otroci enostavno "izginejo", ko jih enkrat zgrabi policija. Spet druge umorijo brez vsakršne legalne podlage: vlade in njihovi agenti jih izberejo in ubijejo. Ti zločini, ki se dogajajo v državah vseh ideologij, zahtevajo mednarodno pozornost. Zaščita človekovih pravic je splošna odgovornost, ki pre- sega meje narodov in ideologij. To je osnovno načelo, na katerem je zgrajeno delo Amnestv International, neodvisnega svetovnega gibanja, ki ga sestavlja 500.000 aktivnih članov v več kot 160 državah in ozemljih", je med drugim zbranim v Prešernovem gledališču prebirala osnovne informacije o Amnestv International kranjska dramska igralka Bernarda Oman. Obiskovalce prireditve je posebej pozdravil tudi predstavnik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Omerza, ki je med drugim omenil, da bo Odbor v okviru svojih materialnih in moralnih možnosti spremljal in podpiral kranjsko sekcijo Amnestv International. V programu, ki g« jc pCVC" zovala predsednica OC K OZN Suzana Dewa je poleg akustične skupine Tantadruj nastopila tudi predstavnica avstrijske sekcije Rosvvith Aistleit-ner. Glede na atraktivnost tematike bomo delovanju in ciljem Amnestv International in znotraj tega prvi jugoslovanski iniciativni skupini v Kranju namenili temu področju osrednjo pozornost na decembrski mladinski strani v našem časopisu. V. Bešter Foto: G. Šinik Nadstrešnice tudi pred alpskimi bloki na Bledu Ali siti res ne razume lačnega? Bled, 9. decembra - "Pošast" se širi po radovljiški občini, "pošast" nadstrešnic. Medtem ko so jih v Cankarjevem naselju v Radovljici že postavili, se zdaj pripravljajo na to v alpskih blokih v Jaršah na Bledu, podobne zahteve pa prihajajo že tudi iz novozgrajenih blokov v Lescah. Razplet v Radovljici je znan: republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je po nadzorstveni pravici razveljavil potrdilo radovljiškega upravnega organa, ki je stanovalcem v Cankarjevi ulici dovolil postavitev nadstrešnic. V odločbi nedvoumno piše, da se po občinskem odloku o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, za pomožne objekte štejejo med drugim tudi manjše funkcionalne dopolnitve-dozida-ve obstoječih objektov (nadstrešnice), ki niso bivalni prostori in ne presegajo 30 kvadratnih metrov zazidalne površine. Nadstrešnice so, vsaj v radovljiškem primeru, večje in jih zato ni mogoče uvrstiti med pomožne objekte, ampak med tiste, za katero je potrebno lokacijsko dovoljenje. Ali takšna razlaga republiškega komiteja ne velja tudi za blejski primer? Očitno je, da ne. V komiteju za prostorski in družbeni razvoj se tokrat ne sklicujejo na ta člen občinskega odloka, temveč na tistega, ki dovoljuje postavitev nadstrešnic. Ko smo o tem, kakšne so sploh zakonske osnove za načrtovano začasno postavitev nadstrešnic (za deset let) na Bledu vprašali predsednika komiteja Ratomirja Kafola, je dejal nekako takole: "Nekateri dokumenti jih dovoljujejo, Iz blejskega primera je mogoče sklepati vsaj troje. Prvič: naši zakoni in predpisi so takšni, da hkrati dovoljujejo in prepovedujejo in so tudi sicer za vsakršno rabo. Drugič: če bodo nadstrešnice stale pred stanovanjskimi bloki v turističnem Bledu, potem ni razloga, da ne bi kjerkoli v občini. Zelena luč že sveti in bilo bi, sodeč po dosedanji praksi, od radovljiškega komiteja nepošteno, če bi komu prižgal rdečo. In tretjič: so nam prostorske (ekološke) komisije sploh potrebne, če je njihovo strokovno mnenje poteptano z enim zamahom. drugi prepovedujejo. Mi smo se sklicevali na tiste, ki dovoljujejo." Dokument, ki najbolj nedvoumno prepoveduje postavitev nadstrešnic pred bloki na Bledu, so "prostorsko ureditveni pogoji", vendar je njegova usoda odvisna še od razpleta na ustavnem sodišču. Radovljiški komite za družbeni in prostorski razvoj je doslej izdal potrdilo za postavitev ltf nadstrešnic. Kovinske delavnice Bled že delajo železno konstruk cijo, načrti so narejeni, vsi zain teresirani so že zbrali po 1,25 milijona dinarjev od skupno 1,8J milijona, kolikor bo stal en gara žni boks... Poti nazaj ni: nad strešnice bodo stale ne glede na to, ali je vse skupaj zakonito aH ne, in tudi ne glede na mnenje komisije za urejanje prostora, tv-urbanizem in varstvo okolja, ki deluje v krajevni skupnosti. Ko-jv misija je zavzela jasno stališče:\Q postavitev nadstrešnic bo kvari' ^ la videz in vnesla barakarstvo V N, najbolj urejeno stanovanjsko! okolje na Bledu, javni prostori se s tem privatizirajo in lahko pričakujemo, da bo prišlo še do dodatnega ograjevanja garažnih boksov, nastajale bodo nove shrambe in delavnice. Tako komisija! Predstavniki hišnih svetov iz Jarš, ki so se V četrtek prvič po 14 letih bivanja v soseski tako organizirano zbrali in se pogovorili, so skupaj z ostalimi krajani zelo enotni' Njihovo ogorčenje je mogoče do neke mere tudi razumeti: načrtovana parkirna garaža ni bila zgrajena, soseska tudi nima m govine, telefonske govorilnice, otroškega igrišča... Krajani pra' vijo: nočemo biti več ptiči v pti' čnicah, kot domačini pravijo si' cer lepim blokom na Alpski ce sti- C. Zaplotnik Drsališče v Kranju Bogata novoletna ponudba v Škof ji Loki Stroški topijo led Turistično društvo Škofja Loka bo v Sloveniji z Zvezo društev prijateljev mladine Šk. Loka, ZKO Šk. Loka in SK Alpeto-ur organizirali novoletno praznovanje na Mestnem trgu v Škof j i Loki. Program, s katerim bomo pričeli v torek, 27. decembra, in nato vsak dan vključno s Silvestro-vim, bo vseboval otroški program z dedkom Mrazom, risanimi filmi, nastopi učencev osnovnih šol, vrtčevskih otrok in plesno skupino. Po odhodu dedka Mraza se bodo na odru sredi Mestnega trga predstavile godbe na pihala, rogisti, glasbene skupine, humoristična skupina in posamezniki, poskrbeli pa bomo tudi za zabavne igre na snegu, smučarsko tekmovanje cici- banov in za igre na srečo. Za dodatno kulinarično ponudbo bo poskrbela restavracija »Krona«, obiskovalci pa si bodo na sejemskih stojnicah lahko ogledali še izdelke domače in umetne obrti, kupili darila ter se okrepčali. Turistično društvo Škofja IjO-ka vabi vse občane na novoletno prireditev, morebitne interesente za prodajo izdelkov pa vabimo, da se oglasijo v pisarni na Mestnem trgu. Izvedbo celotne prireditve so omogočile delovne organizacije in obrtniki, OK ZSMS Škofja Loka, krajevne skupnosti, ostale organizacije in posamezniki, ki se jim Turistično društvo lepo zahvaljuje in jim želi veliko uspeha v naslednjem letu. Kranj. - Pregovor pravi, da gre osel enkrat na led. V kolektivu Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem pa ugotavljajo, da zanje to ne velja. V sedmih letih obratovanja drsališča, so šli namreč že večkrat. Pa ne zaradi oslovstva, marveč predvsem zaradi dobršne mere zares »dobre volje«, da bi to najbolj množično zimsko rekreacijo v Kranju obdržali in da bi jo imeli predvsem tisti, ki si jo želijo. Njihova trmasto vztrajna dobra volja pa jih je v sedmih letih že veliko stala. Takole na hitro namreč izračun pokaže, da je 19-članski kolektiv v vseh letih obratovanja namenil za stroške obratovanja drsališča že osemkrat toliko, kot je ob izgradnji veljala investicija. Pred dnevi pa je njihovo dobro voljo zelo načel in grozi, da bo led na drsališču z novim letom raztopil račun, ki ga bodo morali prišteti k stroškom. Skoraj 20 milijonov dinar- jev namreč velja elektrika za obratovanje drsališča novembra letos. Tako zdaj ugotavljajo (v kolektivu), da bi bilo trmasto vztrajanje pri dobri volji (pokrivanju stroškov), da bi drsališče obratovalo tudi po novem letu, res pravo oslovstvo. Kaže pač, da je najbolj odgovornim posameznikom in širši samoupravni (interesni) in drugi skupnosti v občini, kaj malo mar za ta, že tako »tenak led« na kranjskem drsališču. Vsa njihova prizadevanja so očitno vse bolj obrnjena v povsem drugo smer in sicer v izgradnjo zaklonišča oziroma plavalnega bazena. Če pa bi takšni pripombi oziroma takšnemu mnenju odgovorni hoteli utemeljeno oporekati, potem naj velja le kot opozorilo: zares bi bil že čas, da se v kranjski skupnosti vendarle že enkrat dogovorijo, kakšno »temperaturo« naj bi pravzaprav »vzdrževali« v posameznih letnih časih. » £alar Kranj — V Gregorčičevi ulici (za Globusom) so konec prejšnjega tedna odprli Butik-Galerijo Marjana Mesarica. Poleg oblačilnih modelov si obiskovalci lahko ogledajo tudi razstavo slik akad. slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj, ki se tokrat prvič predstavlja kranjskemu občinstvu. — Foto: Gorazd Šinik Delo in oprema oboroženih sil Kranj, 12. decembra - V avli herojev občinske skupščine je predsednic skupščine Ivan Torkar ob letošnjem 47. prazniku oboroženih sil in 2H obletnici ustanovitve teritorialne obrambe dopoldne odprl razstavo de' javnosti in opreme oboroženih sil in drugih delov sistema splošneg3 ljudskega odpora in družbene samozaščite v kranjski občini. Ogled raZ' stave (odprta bo do 22. decembra), ki predstavlja skupna obrambna W samozaščitna prizadevanja, še posebej priporočamo šolski mladini i"1 strokovnim delavcem na področju SLO in DS.