Ptičja prošnja
Na okno ptička sela je                      Tu Ijubi je domači kraj,
ln pesemco zapelaje:                       Ki ga ne zabim vekomaj.
,,Oj da/eč tamkaj za goro                V comači kraj vse vabi me,
Tako nebeško Je lepo!                      Vse kliče mi.- Ne zabi me !
Tam večno sije /e pomlad,              Ko zima odbeži od nas,
Zori na drevju vedno sad.               Pomladni spet nastopi čas,
Tam dobri bivajo Ijudje,                  Nad snežne dvignem se gori
Ki v miru ptičke nas pustčs           In v kraje rodne spem zem/Je.
Nastav nam ne nastavljajo,              Oj dragi otročiči vi,
Od hiš nas ne odpravljajo,             Ne delajte nam več skrbi,
Tam gnezd nam ne razdirajo,         Ko bodemo gnezdili tod,
Mladičev ne pobirajo.                       In vzgajali svoj mladi rod." Prekrasno tam se meni zdi Le ene sreče tamkaj ni'.•
Taras  Vasiljev