Dom V C/ublfanl IO. novembra 1943 ijub Blagoslovljena jesen 56-Slev. 43 r«o HnfcS svoj maCafi Bodi varčenl Dandanašnji Človek je navajen poslušati la govoriti, kako je treba svet predrugačiti in zboli-Sati. Iz ust komunističnih krivih prerokov so nali ljudje zdaj imeli vsak dan priliko slišati, kako bo« do komunisti svet prcdrugačili. No, kajpada, pra« drugačili so ga žel Saj je zdaj že skoro vsa dolenjska stran >predrugačena< v prah in pepel. To so sadovi ljudi, ki hočejo druge > predrugačiti«, ne da bi pri tem sami hoteli res postati drugačni in boljši. Prav gotovo ni revščina teh zločincev in norcev gnala v komuniste, marveč želja po boljšem in udobnejšem življenju. Ogromna večina tistih, ki so prvi začeli v komunističnih tolpah prinašati nesrečo nad nai narod, ni izšla iz siromašnih družin, marveč iz takih, ki se jim je vsaj za silo dobro godilo, nekaterim pa še celo prav dobro. Ampak ti fantiči in dekliči so menili, da si ie n« morejo vsega privoščili, kar so si poželeli. Govorili so, da hočejo ustvarili nov red. Nič ne rečemo, da bi svet ne bil potreben novega reda, toda tisti novi red bi moral sloneti na tistih starih in večniif načelih, ki so se jih držali naši dedje in pradedje da so nam mogli zapustiti svojo dediščino, kai« tero zdaj sinovi in vnuki zapravljajo in požigajd« Najboljši kamen pri zgradbi novega reda jO skromnost in varčnost. Tudi najbolj ma< lenkoslno stvar je treba hranili, ker človek nikoli ne ve, kdaj kaj prav pride. In če nima!, moral kupili, včasih najbolj neznatno reč za drag denar« Vzgojni pisec dvorni svetnik dr. \Veygold Ja spisal knjigo, v kateri pripoveduje, kako je odi študiral. Ker je bil sin mole kmetije, je vsak dan že kot otrok gledal, kako njegova skrbna mati vsak novčič devlje na stran, da pa ji je kljub temu večkrat zmanjkalo za sol. čeprav revna, psi nikoli ni izgubila zaupanja v božjo pomoč. Tako je reva garala in skrbela ter ohranila dom. Marsičemu se je morala odpovedati. In v tej odpovedi je bila lisla velikanska sila vsakega kmečkeg4 rodu — ludi pri nas. Ko je fant šel študirat, ja o počitnicah služil denar, ga deval na slran, d* je potem od lega v mestu lahko sam sebe hranil in oblačil. Zraven pa je poučeval sinove bogatili meščanov. — Živel je prav tuko življenje, kakrin4 so nekdaj živeli sinovi slovenskih kmečkih slav šev. Ob nedeljah je moral po 3 ure pel domov, zvečer pa peš nazaj v meslo. S seboj je od domf prinesel hlebec kruha, s katerim sc je preživljal do prihodnjega čelrlka. Tako je doštudiral, ne di bi bila njegova domačija od tega imela kaj škoda« Kako pa dandanes mladina malo misli, kaka je staršem včasih težko služili denar za vsakdanja polrebe. In ta mladina, ki se je včasih že sama vzdrževala, zdaj od staršev zahteva denar za —• cigarete, kino ild.t Zadnjič mi je pravil 80 let staf možanec, da je on lakrat, ko je moral pred 60 leti k vojakom, imel že svojega denarja prihranjenega 300 goldinarjev, kar je bil za tiste čase velik da« nar, ki je več zalegel, kakor bi danes zaleglo 20.000 liri In kako? Ze otrok je od očeta doma dobil malo jagnje v last. Zdaj je moral za svojo živalicp skrbeti in jo rediti. Ko jo je odredil, jo jc prodal in za njo kupil le par jagnjet. Tudi te je odredil in prodal, nakar je nekaj denarja shranil, za drug« pa nakupil novo žival. Ves denar je imel shranjen' pri teti. Ko je šel k vojakom, mu je oče dejal« da mu' da nekaj denarja s seboj, pa je ponosntf odgovoril očetu, da nc vzame, ker že ima. IU vzel je svojih 30 goldinarjev, vse drugo pa ja ostalo shranjeno pri leti. Kajpada ni kadil, pil le kdaj za večje praznike kak kozarec. Ker ja bil vesten, so mu častniki mnogo zaupali, lako da je prinesel še denar domov, kar si ga je lahko Vojni dogodki preteklega tedna Divjaški letalski napad na Vatikan Nemško uradno poročilo od 6. t m. razglaša: Sovražni letalci so snoči napadli Vatikansko mesto v Rimu. Bombe so povzročile razdejanja ▼ svetovno znani delavnici mozaikov in škodo ■a guvernerski palači. Hude sovražne izgube v Italiji Nemško uradno poročilo od 2. t. m. sporoča. da je sovražnik na zahodnem odseku le tipnl proli nemškim postojankam, dasi je imel mnogo večjo sile. — Sovražni oddelki ao severno od kraja Campobasso napadli, pa se je napad ponesrečil. Drugače ni bilo bojev tega dne. Nemško uradno poročilo od 3. t. m. nagla-la, da je bilo zahodno od reke Voltnrno odbitih več ameriških nočnih napadov, da je sovražnik vzhodno od Volturna poskusil predreti, pa je ntrpel hude izgube. — Ob reki Trigno na vzhodu sta napadala dva angleška polka, ki pa sta bila odbita. Nemško uradno poročilo od 4 t. m. navaja, da jo sovražnik napadal pri kraju Venafru, kjer pa je bil odbit, da pa je sovražnik na vzhodu predrl čez reko Trirno z močnimi silami. Po hudih bojih je bil sovražni napad ■stavljen pri mestu Istomio. Nemško nradno poročilo od 5. t. m. govori, da so sovražne divizije znčele napadati na obeh ttraneh Volturna. Na vzhodu je bil sovražnik odbit, pri Meniju boji še trajajo. Zadnje dui Je bilo uničenih nad 30 sovražnih tankov. — Sovražnik se je skušal izkrcati pri Isteniju in Pescari. pa so to nem!ke čete preprečile. Nemško nradno poročilo od f>. t. m. naznanja, da so boji ob Volturnu bili veliki in hudi. Angleži in Amerikanci so napadli nemške po-•tojanke v višinah, pri čemer so imeli velike Izgube. — Pri Istoniju je sovražnik zaman napadal. Srditi obrambni boji v Rusiji še trajajo Nemško uradno poročilo od 2. i m. pove, ia se je sovražnik skušal izkrcati pri Kerfu, kjer so sovjetske čete bile od Nemcev stisnjene in nekatere kar uničene. — Hudi boji so Južno od Dnjepra v Nogajski stepi, kjer sovražnik skuta nemške čete obkoliti, ker pa so Nemci preprečili. — Severno od Krivega Roga ■o Nemci izvedli protinapad in nničili globoke ■orražne vdore, pri čemer je bilo zajetih 5000 ■Jetnikov, 337 tankov, 378 topov in nad 300 ▼ozil. — Zahodno od Kričeva so Nemci a protinapadom izboljšali tvoje postojanke. Nemško nradno poročilo od 3. t. m. porota, da »o na Krimu pri Kerču sovražna mosti-Ka bila le bolj skrčena, da pa na severu pri Herzonu ln ob Dnjeprn divjajo silni boji. v katerih so Nemci z napadi imeli velik uspeh ao aovražnika vrgli nazaj. Drugod to bili j« boji, ki so bili uspešni. Nemško nradno poročilo od 4 t n. M Masi, da so severno od Kerča hudi boji z novo-Iz kresnimi »ovražnimi četami. — Pri napadn M Perekopsko ožino Je sovražnik izgubil 20 •klepnlkov. — Severno od Kijeva ao Sovjeti T»ovič z lelikimi silami napadli In boji še frajaio. D-ngod *> manjši boji. NemtiLo uradno poročilo od J. t m. raz-glafta, da ie boji na obeh »traneh polotoka Carča nadaljujejo ter je sovražnik pri novih brezuspešnih napadih na Krim Izgubil več tankov, nakar ao Nemci napravili protinapad. — Oh spodnjem teku reke Dnjener so Sovjeti Kiranll od raznih daril za svoje vestno oprav- o delo. Ko bi današnja mladina tako Uvela, pa bi faaes pri nas bilo drugače. Trda stiska, ki nas kot narod čaka na pogo-rilčlh naših domov, ki Jih Je uničil komunizem, bo velevala naii mladini, da K spet nauči varč-feostl In skromnosti, če le ne Iz ljubezni do tebe, pa vsaj Iz ljubezni do doma, svojega rodu in svo-)aga naroda. Le tako bomo mogli prebroditi te Itraine časet P zaman napadali nemška mostišča. Manjše tile. ki ao prekoračile reko, so bile uničene. — Zaradi junaškega nemškega odpora je bil odbit vsak sovražni poskus, da bi predrl zahodno od Dnjepropetrovska. Pri tem je bilo med 40 nanašajočimi tanki 23 uničenih. — Pri Kijevu je sovražnik hudo napadal i pomočjo tankov ter dosegel nekaj vdorov. Tam so zdai hudi boji. — Hudi boji so tudi pri Velikih Luki]), kjer je ozemlje kaj nepregledno. Tukaj je bilo uničenih 32 sovjetskih tankov. Nemško uradno poročilo od b. t. m. sporoča, da so bili odbiti vsi sovražni fiapadi na Krimu, ob Dnjepru, jiri llcrzonu in Nikopolju. Južno od Dnjepropetrovska je nemški napud pridobil novo ozemlje. Med Kremenčukom in Kijevom so nemške čete vrgle sovražnika z nekaterih Dnjeprovih otokov. Severno od Kijeva je sovražnik vrgel v boj nadmočne sile. Da bi nemške čete preprečile vdor, so se pomaknile proti zahodu od Kijeva, ki je že več tednov bil v bojni črti. Južnozahodno od Nevela so budi boji z nopredujočim sovražnikom. Drugod so_ ponekod le krajevni boji, ki pa ugodno potekajo. Boji v zraku Nemško nradno poročilo od 2. I. m. pripoveduje, da so nemška letala uspešno napadla pristaniške naprave v mestu Neapclj ter več pristanišč v južni Angliji. Nemško uradno poročilo od 3. t. m. objavlja, da so včeraj sovražna letala napadla južno-vzhodno Nemčijo ter napravila nekaj škode in žrtev, da pa je bilo zbitih 7 sovražnih štirimo-tornili bombnikov. — Nemško letalstvo pa je bombardiralo London. Prav tako so nemška letala dne 3. t. m. ob angleški južni obali potopila brez svojih iz-rub 2 sovražna parnika, ki sta skupaj imela 4500 ton. Nemško uradno poročilo od 4. t m. sporoča, da so angleška letala napadla zahodno Nemčijo ter napravila precej škode v Dilssel-dorfu in v Kiilnu. kjer je tamkaišnjn stolnica bilo spet hudo poškodovana. Nemska letala pa so bombardiralo angleško luko Ip«wich, kjer je začelo goreti. Na morju so nemška letala potopila več angleških ladij. Nemško uradno poročilo od 5. t. m. naznanja, Ha so šibkejši aneleški letalski oddelki napadli zahodno Nemčijo, dn na je bilo 9 sovražnih bombnikov zbitih. Nemška letala so napadla London. V Moskvo pa ne pojdemo! Iz Ivedskega glavnega mesta Stockholma prihaja po DNB tole nad vse zanimivo poročilo: Iz poročila lista »Svenska Morgenbladet« izhaja, da je dobil Stalin na moskovski konferenci proste roke za zadovoljitev svojih razširjeval-nih teženj po vsej Kvropi. List namreč poroča, da je bilo v Moskvi sklenjeno, naj se jugoslovanska emigrantska vlada preseli iz Raira v Moskvo. To poročilo Je vzbudilo pri emigrantih velik nemir, ker tmatrajo njegovo vsebino za prvi znak, da bo po sklepih moskovske konference postal ves Balkan sovjetsko vplivno področje Kaj pomeni ta novica, če te izkaže, da je resnična? Najprej pomeni, da se zdaj Stalin čuti močnega ter je tvojim kapitalističnim zaveznikom začel glasneje izrekati svoje želje in zahteve. Drugič pomeni, da se Amerika in Anglija radi ali neradi, morata vsaj na zunaj vdajati tem Stalinovim zahtevam. Tretjič pomeni ta novica, da Ameriko, Anglijo in Sovjete prav za Rrav v tej vojni druži zgolj nasprotstvo zoper ernčijo, da pa je sicer njihovo zavezništvo IcaJ na iihkib nogah. Dalje pomeni to poročilo, da Anglija in Amerika svojega neljubega boljše-viškega zaveznika hočeta potolažiti s tem, da sta mu za zdaj pripravljeni odstopiti tisto, česar še nimata, namreč ozemlja malih evropskih narodov. Najpoprej je prišla na vrsto Finska, potem Poljska, ki sta jo zahodni zaveznici ludi pripravljeni Izdati zasovraženim Rusom in So-vjetom. nato prihaja na vrsto Romunija in zdaj ves ostali del Balkana. To bi pomenila novica, če se bo jugoslovanska emigrantska vlada res KRATKE Dvajsetletnice obstoja republike to slavili to dni v Turčiji. Tajništvo iveze Italijanskih žen je pozvalo Italijanke, naj vplivajo ua može, da te prostovoljno priglase v službo za domovino. 26.000 poletov proti lovraiaikn je dosegla te dni neka skupina strmoglavcev na vzhodnem bo-jišču. Delavci raznih tovarn In podjetij so začeli stavkati na angleškem otoku Cipru; prišlo je do spopadov med stavkujočimi in četami. 13 slik slavnih slikarjev, ki so vredne več milijonov frankov, Je nekdo ukradel v galeriji Chaleyssin v Niri. Vse ceste peljejo v Rim, a kaj ko so danes vte minirane, je opravičeval general Aleksander počasno napredovanje angleške armade. Sedanji angleški parlament ai je ie za eno leto podaljšal življenje. Hrvatska vlada je priznala vlado avobodno Indije, Javljajo uradno! 2 m dolg je največji rak mnedocherira kac-mofteri, ki iivl ob japonskih obalah. Starostno dobo to mižali v ameriški vojni mornarici od 18 na 16 let. 65. leto je dopolnil 29. oktobra nemški vojaški poveljnik v Belgiji in severni Franciji general von Falkenhauser. »Hitra učvrstitev bojne moči ln hiter razvoj letalstva bo odi' 'Mino vplival na potek vojne v vzhodni Aziji,« jo povedal Japonski ministrski predsednik. Okrog 630.000 delavcev »laika v Ameriških Združenih državah. Davica je lavzcla širok ebseg na Korziki; primanjkuje cepiva proti tej nevarni bolezni. V spomin na junaške boje na kuhanjskem mostišču v Rusiji je Fiibrer ustanovil »kubanjski ščit«. Svojo 200. letalsko tmago je eden Izmed hrvatskih lovskih oddelkov tedaj dosegel na vzhodnem bojišču. Po poročilu nemških listov to mani francoski veleparnik »Normaudie< dvignili in ga izročili ameriški mornarici. Zaradi potopitev angleških prevoznih ladij po nemških podmornicah so na Angleškem ponovno akrčili mesni obrok. Med službo božjo to se podrli zidovi starega samostana v kraju ltzmail v Mehiki; 100 ubitih in okrog 200 ranjenih. Filipinsko republiko Je zdaj uradno priznala tudi bolgarska vlada. Milijon (vedskih kron ikode je napravil požar r švedskem premogovniku blizu mesta Vaestcras. 2795 sovjetskih oklepnikov In 1442 letal so uničili Nemci v oktobru na ruskem bojišču. Skoraj 63 milijonov mark je dala 10. oktobra opravljena zbirka Nemčiji za zimsko pomoč. (Lani lata zbirka le 42 ln pol milijona marki) morala aeliti r Moskvo, kar bi bil hkrati tamo-mor. Kaj pa mi k tema pravimo? Da Sovjeti res hrepene po Balkanu, oa koder bi radi po vsej Evropi zatrosili boljševiško krvavo revolucijo, to nam prav v teh Mlostnih dneh zgovorno pričajo nad vse ialostni dogodki v naši slovenski domovini, kjer bo kmalu toliko mrličev, kolikor je imela pred svetovno vojno Ljubljana prebivalcev. To nam pričajo razvaline slovenske domačije od Jadrana do Save in Kolpe. Vsa ta nesreča je padla na naa zato, da bi sovjetski boljševizem na truplih nagega naroda mogel za- Rlesati awj krvavi ples boljgeviške revolucije, aš oarod pa je a tvojim strnjenim nastopom zoper to in take poskuse skozi dve leti in pol dokazal, da ga nikakor ni volja, da bi zaradi komunizma tam sebe obsodil na smrt. saj je komaj dobro začel živeti in je pripravljen svojo duhovno in narodno svobodo do konca hraniti. Naš katoliški narod se je že odločil, noj potem v Moskvi sklepajo, knr se jim zdi. Komunizem je že doslej bil naša narodna nesreča, komunizem je narodni in verski greh. je s01'pr°" itvo proti Bogu — in zato slovensRi-narod n« pojde z nikomur, ki bi ga hotel zvnbiti v rdečo Moskvo, marveč je pripravljen do konca T'lr'J jati v boju zoper komunizem za svojo ver in dom. Komunizem pred popolnim uničenjem še kolje naše ljudi Od vseh strani nam prihajajo poročila, kako popoln je polm, ki ga zdaj doživlja pod udarci nemške vojske tolovajska komunistična tolpa na Dolenjskem in Notranjskem. Grozovitosti na Notranjskem Iz Star 'ga trga na Notranjskem smo dobili poročilo, da se je tamkaj k Nemcem zateklo več fantov, ki so jih bili komunisti nesrečnega 12. septembra zajeli in nasilno mobilizirali. Ti so pripovedovali strašne reči. Ko so komunisti, med katerimi je bil takrat Kocbek, Kidrič in pesnik Brejc, b tanki in oklepnimi avtomobili v družbi in podpori badoglievskih vojakov in generala prihrumeli v Stari trg, so takoj zahtevali, naj sc jinfpodasta obe utrjeni postojanki vaških straž v Podobu. »Jamčili« so vsem svobodo in življenje. Poveljniku večje posadke se je zdelo, da je vsako upiranje zoper tako premoč in tako orožje zaman, zlasti, ker so komunisti znali spretno premamiti nekaj sicer dobrih domačih ljudi, da so svoje (ante mirili, naj se udajo. Tako se jo ena vojašnica res udala. Druga vojašnica, v kateri je bila tudi posadka iz Grahovega, pa se ni hotela udati, dasi ni štela več kakor kakih 30 do 40 fantov. Zdaj so komunisti pridrveli pred vojašnico z oklepniki, ki so vozili težke topove. S temi topovi so potem laški lopničarjl vso noč streljali na vojašnico ter jo do temlejev razdejali. Fantje v postojanki pa so junaško vztrajali, dasi so jih padajoče razvaline precej pobile. Proti jutru, ko je boj vso noč besnel, je legla na kraj megla in sovražnik je moral počivati. To priliko so porabili fantje in udarili na izpad, ki se je nad vse dobro posrečil. Vsi so srečno prišli skozi. V postojanki je ostalo nekaj ranjencev in pa nekaj lanlov, ki so mislili, da se izpad ne bo posrečil, nakar se bodo zjutraj komunistom udali ter dosegli vsaj življenje. Med ranjenimi, ki so ostali v razvalinah je bil ludi junaški Kržičev sin, kateri je bil ranjen v nogo, prsi in glavo, lako, da vkljub prigovarjanju ni več bolel ven. Zjutraj se je Kržič vendarle izvlekel iz postojanke ler sc skušal skriti. Komunisti so ga zagledali ter ga v glavo ustrelili. Druge fante, ki so jih še dobili v postojanki, so najprej s strojnico postrellll. Ker so bili še živi, so jim s kopiti razbili glave. Ležali so morali dva dni na cesti nepokopani. Dva dni nato jc komuniste zadela precejšnja nesreča. Proti Leskovi dolini je vozil njihov oklepnik, ki je bil natrpan komunistov, ki so se gneili v vozu in viseli tudi zunaj. Kmalu zunaj Pudoba je vozilo zavozilo v dva lopova, ki so ju komunisti pustili kar na cesti. Pri tem je avto izgubil prednji dve kolesi, nakar je zgrmel v prepad pod reslo z vso živo in mrtvo vsebino vred. Z.daj leži lam. Dne 27. oktobra je prihežalo v Pndoh okoli 20 fantov iz raznih krajev, ki so se skrivali pred komunisti, od katerih so pobegnili. Med njimi je bil tudi lani, ki se že od lanskega poletja bori zoper komuniste. Vsi ti so bili zajeli In nasilno mobilizirani. Ti so pripovedovali strašne reči. kaj počno zdaj komunisti, ko vidijo, da vse beži od njih. Komunisti — so pravili — so zadnje dni grozno mesnrili. Na enem kraju v notranjskih hribih so postrelili kar 15 naših lanlov, na drugem 45, na tretjem pa celo 00. To so samo trije kraji, ki oni vedo zanje. Groza postaja človeka, ko sliši o teh žrtvah nedolžnih ljudi, ki so cvet našega naroda. ji Vračajo se na svoje domove, in sicer po nasvetih svoi;h nadrejenih komunistov, tudi komunistični fun l ionarjl. Torej tako: Naši fantje v smrt, >'' hočejo domov, komunisti pa morajo domov, da hodo ostali za kvas novega boljševiškega poskusa. Dne 1. novembra zjutraj je patrulja nemške vojske in naših fantov na cesti pri Žirovnici dobila človeka, ki je bil komunistično oblečen, ki pa je »ar mirno stal in čakal. Bil je od komunistov po Kili mobiliziran ter poprej član vaške slražo v Črnomlju. Povedal jo, da je ponoči tod mimo ho-*o|a iz. klešč Loška brigada, h kaleri je bil <1 "deljen, da pa jih je, ko so morali čez vodo, mnogo pobegnilo. Nemško topništvo je i>olem tisto, Ji;lr je ostalo, s topovi ra/.gnalo in razbilo, da so "ar konji frčali v zrak. In res so se še istega dne Jpceli zglašati naši fantje, ki so bili vtalenieni v uslo brigado. Prišlo ie tako domov precej dobrih fantov. Naslednjo noč je tod poskušala svojo srečo Tomšičeva brigada, ki pa je ta poskus tako drago plačala, da od nje menda ni skoro nič ostalo. Kočevski jetniki pobegajo Očividec nam pripoveduje, da je proti Kolpi zadnje dni pribežalo iz Kočevja več fantov, ki so jih sprejeli nemški vojaki. Eden izmed njih je nato pokazla nemškim četam celo vrsto skladišč, kamor je kol delavec moral nositi strelivo in orožje. Vse lo je bilo uničeno, nakar so našli še nekaj skritih lopov. Kmalu nato so se zglasili pri nemški komandi trije, izmed katerih se je eden pisal Žitnik ter je doma iz Ljuldjane. Ta je bil, kakor je povedal zajet od komunistov v Grčaricah, nato pa z drugimi jetniki vred odpeljan v Kočevje. Ti trije so povedali, da je z njimi vred listo noč pobegnilo se več drugih jetnikov, med njimi tudi kaplana Lavrih in Mavec. Kaplana Mavca namreč niso ustrelili, medlem ko so druge obsojence že res ustrelili. Kje so drugi tega ti lantje niso vedeli, ker so se porazgubili med begom. Tako upajmo, da se bo izmed nesrečnih kočevskih jetnikov še marsikdo rešil. Bog dajl V zadnjem hipu rešeni! Kakor se zdi, zadnje dni komunisti niso več imeli nobenih zvez, da bi dobivali sporočila, kako je tukaj ali tam. Drugače ne bi mogli razumeti tega, kar se je zgodilo na Grosupljem. Tamkaj so komunistični morilci nagnali skupaj 25 ljudi, Spominska žalna slovesnost za vse žrtve, ki so padle na naši zemlji od roke komunističnih zarotnikov, se bo vršila v Ljubljani v petek, dne 12. novembra, ob 8 v vseh ljubljanskih farnih cerkvah. Razen tega bo dne 14. novembra ob 15 na pokopališču pri Sv. Križu kome-moracija za padlimi mučeniki, ki jo bo izvršil prevzvišeni škof dr. Rožman. Da bi se v tem žalnem spominu pridružila Ljubljani tudi dežela, ki je dala največ žrtev, vabimo podeželsko ijudslvo. dn tudi po cerkvah na deželi naroči na omenjeni dan 12. novembra slovesne črne maše in se jih v čim obilnejšem številu udeleži. Tako bo narod skupno počastil svoje inučenikc, žrtve brezbožnega komunističnega divjaštva, in zanje molil, na ta žalni način na tudi dostojanstveno obsodil strahotno zločinstvo brezbožnih komunistov nad našim narodom. med njimi 3 duhovnike, da bi jih sodili in obsodili na smrt. Sodna dvorana je bila v neki gostilni, V tistem hipu pa, ko se je »sodba« začela in s« pravkar pretepavali nekega duhovnika, so od stiske strani pridrveli" nemški tanki, ki so sodbi napravili nagel konec. Vse obsojence so izpustili, njihove »sodnike« in rablje pa postrelili. Tam sta našla smrt tudi dr. Saje in politkomisar Tomo. Komunistična nesreča na Goriškem Domoljubom poročevalec, kl se je le dni kratko mudil na Goriikem, zlasti na Vipavskem, nam podaja po tvojim opazovanju t" le poročilo o tem, kako nesrečo je komunizem napravil u tej lepi slovenski deželi in njenemu dobremu lju tstvu: Komunistična propaganda sc pri nas na Goriškem ni začela tako hrupno kakor na Kranjskem. Kakor sc nam Goričanoin Kranjec zdi bolj divje narave kakor smo mi Goričani, lako se nam je tudi zdelo, da je bila OFarska propaganda zaradi tega lig Kranjskem bolj divja. Na splošno povedano, o razmerah na Kranjskem smo bili kaj slabo poučeni. Nekaj časa smo sicer dobivali ljubljanske slovenske lisle, ki smo jih z navdušenjem brali, zlasti Domoljub', ko poprej skoraj celili 20 let nismo imeli slovenske tiskane besede. Iz tega ča-so|>isja smo potem lahko dobili tudi nekaj pojasnil o OF in o komunizmu, ki se jc na Kranjskem, začel vedno bolj jasno kazati. Poleni pa je prišla tista neumestna prepoved slovenskega tiska, ki so ga, kakor zdaj sjioznavnmo, izbe/ali badogllevski višji oficirji. Tako smo ostali brez pravih poročil. Zdaj je nastala za komunistično propagando zlata doba ludi pri nas. Začeli so se razširjali skrivni zakotni lističi, ki so jih izdajali komunisti, kateri so že poprej prišli v našo deželo ler lukaj najprej skri vaj študirali razmere, nakar so ob ugodnem trenutku nastopili. Nastopali so sprva kar nedolžno in silno prijazno ler vabljivo. Naglašali so slovenske narodne težnje. Nobeno čudo ni, da jih je ljudstvo rado poslušalo, zlasli, ker so vse znali odeli v lak mrak skrivnostnosti, ki je nam 25 let tlačenim Slovencem lako prijala. Vedeli ludi morate, da smo primorski Slovenci v celoti o komunizmu le malo vedeli. Tukaj se je nad nami vsemi maščevalo, da nismo bolj glasno in odločno o pravem času spregovorili, kaj Cerkev govori o komunizu. Tako smo se znašli v takem položaju, da je bil skrajni čas spregovoriti o komunizmu, pa lega nismo več. mogli, ker jc komunistična propaganda pod narodno krinko zaslepila v vsaki vasi že nekaj ljudi, kaleri so zdaj bili skrivni zaupniki komunistične OF. Nastop zoper komunizem je poslal že smrlno nevarno početje. Dva duhovnika sla bila že na smrt obsojena, več mož iz. ljudstva tudi. Nekatere so tudi umorili. Vsak umor pa so, kakor na Kranjskem, skušali opravičiti, češ da je lisli bil .izdajalec«. In ljudje so dolgo verjeli, ker so verjeli propagandi, da nc gre za komunizem, marveč le za narodno stvar. , . Počasi pa se je ljudem začelo svilatl, dasi niso vedeli, kako bi si pomagali iz te zagate. Na Kranjskem ste ustanovili »vaške straže,, ki naj bi ljudi varovale komunističnega nasilja. Nam pa so rdeči agitatorji dopovedovali, da je to le nekaka »bela garda-, saj nismo vedeli, da se je ta odpor začel iz ljudstva samega, ko je bilo prav na takem precepu kakor smo bili pri nas. Kajpada jc pri nas kaj takega tudi zaradi tega bilo nemogoče, ker je velik del naše moške mladine že bil v vojaški suknji ali pa je zdel kje v kaki internaciji. Pa ludi, ko bi bilo vse naše moško prebivalstvo doma, bi ustanovitev vaških straž ne bila mogoča, ker bi nam badoglievski oficirji kaj takega nikoli ne bili dovolili. Saj sdaj natanko vemov kako so ti badoglievski krogi ves čas komunizem pri nas podpirali. Komunisti so v svojih vrstah imeli odlične badoglievske zaupnike, s katerimi so skrivaj delali skupno gro za kožo slovenskega naroda na Primorskem. Znano nam je tudi, da je Mussolini sklenil in ukazal odločno zatreti komunistično propagando. Vojaški krogi pa so začeli pripravljali to akcijo in jo pripravljali toliko časa, dokler ni nekje splahnela ter se v nič razblinila. I'ač so Ii badoglijevski krogi včasih delali kake ekspedicije v naše vasi, kar so imenovali komunistično čiščenje, vendar pri teh lovih niso nikoli naleteli na komuniste, pač pa so grozovito naslo-jiuli zoper mirne domače ljudi. Zdaj so sc ljudem še bolj glave odpirale, vendar pomoči ni bilo. Po polomu bndoglijevske vojske 8. septembra je kocka padla. Komunisti so zdaj odkrito in javno noslopali ter govorili, da so zdaj dovolj močni, s|ioprijcti se z vsakim sovražnikom. Ko pa so prišle nemške čete, so komunisti bili pač dovolj junaški, da so nekaj vasi s svojim pušknrjenjcni spravili v nesrečo, nekaj tisoč ljudi v smrt, boja z nemško vojsko pa niso prenesli, marveč so rajši pobegnili v hosto, kamor so jim že dan poprej pokazali pot njihovi voditelji. Nesreča se je zgodita, ki pa je prinesla končno razčiščcnjc. Zdaj ga ni med nami pravega Slovenca, ki bi bil še za komuniste količkaj vnet. Dogaja se, da slovenski fantje in dekleta, ki s* imeli poprej pri komunistih kako funkcijo v dobri veri, da gre za osvoboditev slovenskega naroda, zdaj najhuje nastopajo zo|icr komuniste ler javno teptajo rdeče zvezde na slovenskih trakovih. Ljudstvo je zdaj divje na komuniste, loda brez orožja. Tolpe, ki so junaško bežale pred nemško vojsko, se zdaj s|iet vračajo ter groze. Zdaj so pokazuli pravo barvo. -Nekje — imena vasi nc |iovcmo — so dekleta prav srdi'o z besedami nnpadle došle komuniste. Dna izmed teli jc poprej bila celo po-Ulična koniisarka, zdaj je sprevidela, kaj so ti Ijudte v resnici. Komunisti pa so deklela kralko male Možje s Primerja! Domovini tuji ljudje so pri Vas povzročili veliko škode in dosti gorja. Pomagajte, da se spet vrnejo red, varnost in zaslužek. S tem ti boste sami zgradili lepo bodočnost. Zato mora biti sleherna vas in sleherno mesto trdno strnjeno. Samo z združitvijo in Izurjenjem moikib bo ta cilj moči doseči. Mi Vam pomagamo sestavljati domovini vdane stražarske in varnostne oddelke. Dajemo Vam za to orožje in preskrbo. Možje! Priglašajte se k domobrancem, ki Vam za te naloge ustvarjajo pogoje. Služili boste samo v svoji domovini. Prijave sprejema Vaš zaupnik. Globotschnigg, SS-Oruppenftihrer ond Oeneralleutnant der Polizei. ustrelili. S tem so ljudi sicer preplašili, niso Jih p* pridobili. Zdaj ljudstvo kliče po pomoči. Od kod naj pride? O kaki »beli gardi', ki o njej nc vedo, kakšn« je, te vedno ne marajo nič slišati, ker so ie pod vplivom prejšnje komunistične propagande. Ljudje ne vedo, da so na primer kranjske vaške straže, katere so komunisti razkričali za »belo gardo*, oborožena vojaška organizacija domačega prebivalstva za vzdrževanje miru in reda v deželi, kar je po mednarodnih postavah ne Ic pravica, marveč tudi obojestranska dolžnost. Nič pa nc stori, če ljudje »bele garde*, kakršna je nn Kranjskem pred 8 septembrom bila, ne marajo. Pač si žele iloven-tkih orožnikov, ki naj bi goriške in primorske kraje ter vasi branili pred komunističnimi tolovaji In morilci. To je zdaj prva njihova iclja, ker tisti, ki rdnj varujejo slovensko podeželje, niso vsi zanesljivi varuhi reda. ker so se vmes vštulili tudi taki, ki so od komunistov prišli naravnost k sedanjim valkim stražam na Goriškem. Potem pa si ljudje žele slovenskih varuhov miru In reda ter so, kakor hitro jih bodo videli med seboj, tudi sami pripravljeni nastopiti. Druga želja goriških in vseh primorskih Slovencev je, da bi čim prej dobili čim več slovenskega berila, knjig in listov. Ljudje radi bero in jim bo branje naglo razbistrilo vse pojme, ki jih v teli 23 letih sluvenskega molka na Goriškem niso mogli *c razumeti. Komunistična propaganda na Primorskem bo kaj kmalu zalrtn. kakor hitro bodo ljudje dobili priliko, da sc pouče. Primorec je previden, toda pošten in bister človek, ki bo kaj kmalu s svojim treznim razumom izluščil resnico in polem za njo šel tudi nn delo. Tretje pa jc, da kaj kmalu pride slovensko urndovanje in dn se razmere končno urede. V tem pogledu pa moramo reči. da so nemške oblasti ie odprle slovenske šole In da so imenovani slovenski iupani, ki ie uradujejo. Kakor vidite, nesreča je ljudi Izmodrila, ker je tudi zaslepljenim dokazala, da jc komunizem nesreča za narod, zločin nad domovino, gorje za druiine in naša narodna smrt. Videli smo, da je komunistom prav vse eno, ali ostane še kak primorski Slovenec iiv, samo da bi zmagala rdeča revolucija. Kdor tako dela ln misli, tak jc naš narodni sovražnik, morebiti najhujši, kar smo jih kdaj poznali in skusili. novi grobovi Na Blokah Je bil sredi 6eptembra od komunistov umorjen tamošnji župnik g. Anion Hren. — V Novem mestu Je umrla učiteljica v pokoju Amalija Vardjan. — V Trbovljah je v Gospodu zaspala Neža Drnovšek. — V Dravljah nad Ljubljano je odšel v vočnost diplomirani tehnik Vladimir Babnik. — V Novem mestu so umrli Milka Sekoleo roj. Pograjr ln njeni hčerki Lučka in Mojca. — V LJubljani so zapustili solzno dolino: 00 letni nadzornik davčnih uradov v pokoju Ivan SkuSek, poslovodja Friderik Schumer, iena pokojnega vseučlllškega profesorja Ana llešičeva roj. i Kralj, dijak Bojan Gaber In Marija Skerbie. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi i 4' NOVEGA d Is delovanja Škofijskega odbora v Ljubljani. Od 1. avgusta 1042 do 15. oktobra 1043 je izdal odsek za in,r>rnirance sledeče zneske: za živila in odpremo p. .(etov 172.328 lir, za oskrbo bolnih internirancev 11.715 lir, podpore taboriščem v gotovini 173.400 lir, nabava knjig Internirancem 82.0(13 lir, pogostitev internirancev na kolodvoru 40.2SU 1, podjKire družinam internirancev 348230 lir, nabava obleke iu obutve 60.411 lir, razni stroški za interniranre 6100 lir; skupaj 853.635 lir. d Za novega predsednika Prevoda v Ljubljani in obenem za komisarja Je imenovan g. dr. Ivan G r a č n n r. d Za novega ravnatelja ljubljanske Drame je bil imenovan dosedanji glavni režiser Opere v Ljubljani g. Ciril Debevec. Čestitamo! d 70 letnico rojstva Je praznoval te dni železniški upokojenec Jožo Vidmar, doma lz Rl-hemberka. d 50 letnico poroke sta slavila nn Vifu R3 letni Frnnc in 8o letna Frančiška Bevčič. Se mnogo srečnih Itd! d Rejci malih livall so v strahu, da l>o treba nastaviti nož na vrat zadnjega kunca in kokoši, ker primanjkuje pravih krmil, zlasti zrna. d Rok za nakladanje in razkladanje robe Je ravnateljstvo državnih železnic znižalo od sedanjih 24 ur na 6 delovnih ur. d Vse javne knjižnice v Ljubljani so šlele lani 107.688 knjig. Knjižnice so pomemben činilelj v kulturnem življenju ljubljanskega prebivalstva. d Trgatev na Krasu je potekla v najlepšem redu. Letošnjega vinskega pridelka bo sicer manj kakor lani. vendar ho teran zelo dober. d Dobro je pomeril. Grajski prebivalci r" pred izselitvijo tožili, do jim nekdo odnaša piščance, jarčke in kokoši. Oni četrtek Je bil t<-.. razkrinkan in je prejel svoje plačilo. Neki domobranec Je opazil, kako se je zvilo ln prihuljeno bližal kokošnjaku rjav lisjak. Domobranec je pomeril In zadel. Lisjaka je prodal v mestu krz-narju. d Kuharsko šolo so nedavno odprli pod vodstvom narodno socialističnega žcustva na Jesenicah. d Lira je še nadalje edino plačilno sredstvo na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, ki ga tvorijo pokrajine Furlanija. Gorica, Trst, Islra, Ljubljana in Kvarner, vštevši priključena ozemlja Sušaka, Bakra, Cabra. Kaslva in Krka. — Do nadaljnje odredbe so določili sledeči obračunski tečaj: ena nemška marka ie deset lir. d Stoletnico rojstva ie nedavno prainoval koroški kmetovalec Jožef Orani« iz Zagorice v Zg. Meljski dolini. Boril se je pri Kustoci. Bil je dolga lela župan v domači občini. d Trafike morain bili odprto od 1. novembra dalie ob sedmih zjutral in ves d:in. Količino tobaka pa Ikx1o razdelili na vse dni v mesecu. d Zadružna hranilnica v likvidaciji t LJubljani, v Dalmatinovi ulici, Izplnčulc od 1. novembra 1943 dalje ob uradnih urah evo|im vložnikom na hranilne knjižico in v tekočem računu 607Ž delež. d Za iupana v Trslu Je bil imenovan Cezar Pagnini. d 800 zabolev najlepših jaholk so poslali nedavno iz Lavantinske doline vojakom visoko gori na 8everno morje. d Novi obračunski tečaj med liro fn marko. Nemčija jc na novo določila obračunski tečaj med liro in marko. Obračun se bo v bodoče vršil na podlaei tečaja 10 mark za 100 lir. dočim je znašal doslej tečaj 13.15 marke za 100 lir. To odgovarja tudi toča In 10 lir za marko, dočim |e prej znašal tečaj 7.60 lire za marko. Po pisanju nemških listov pomen ia sprememba tečaia prilatrodl-fev povišani ravni cen v Ilallil. Plačila v Italiji se sedaj vršijo lahko po nemških ohlastvih potom nakazni« na državno kreditno blnaajno (Reichs-kredllknssenfcbelne). Dočim plačuje Nemčiia 10 pfenlcrov za liro. so Anglonmcrikanci določili na Siciliji in v Južni Italiji tečaj samo 2 pfenlga za liro. d Najsodobnejši voz lluhlianske cestne lelez-nW nosi Slevllko 43. Prišel Je v promet te dni. Prijetna novost za občinstvo v tem vozu so dvo- krilna vrata, ki se v sredi odpirajo na desno levo ter omogočajo vslop iu izstop z veliko lalil,0|0 d Proti frnoboriijancem. Celovški dnevnik tii v eni svojih zadnjih šlevilk bavi z razpravo, m je bila proti Mihaelu Bohincu iz Gornjega Brniku pri Kranju iu njegovi ženi Mariji. Oba je oblast prijela, ker sta že od lanske pomladi prijavljala napačno stanje živine, samo da sta poleni neprijavljeno živino lahko klala ter meso prodajala na črni borzi. Tako je Bohinc v tem taou zaklal šest telet in dve svinji. S tem se je pregrešil proti veljavnim predpisom, ki so bili izdani zaradi pravilne in pravične razdelitve lirune med IjuU. stvo v sedanjem vojnem času ter je bil zalu obsojen na pet let ječe, njegova žena pa na šest mesecev. d Nove odredbe pristojnih oblasti je priobčilo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Ukinitev obrestovauja vlog pri Mestni hranilnici v Kočevju, Ukinitev nadzorstva nad organizacijo vojnih invalidov, Izredni komisar Zavoda za upravljanja zaplenjene imovine, Naredba o izdelovanju, nakupu tur popravilu čevljev, Preureditev dijaških domov v Ljubljani. d Ljubljansko mestno iupanMvo je ob ccslah In ulicah pripravilo večje množine drobnega peska v lesenih ograjah. Tega naj 6e občani brez-plačilo poslužijo, da svoje hiše iu stanovanja čin bolj zavarujejo proti nevarnosti požara pri more-bitnih letalskih napadih, torej za gašenje zažigal-nih bomb in lističev. d Nesreča ne počiva. Na travniku pri Trc-serju, kjer se je pasla živina, je ono sredo < ks. plodirala mina, ki Je zadela v glavo 15 letnega mesarjevega sina Janeza Jurčka. Podobna nesreča se je pripetila na pašniku pri St. Joštu nad Vrhniko. Tam Je drobec mine liudo poškodoval 14 letnega jioseslnikovega sina Janeza Kogovška, ki je bil ranjen v trebuh. — Pri padcu sta si zlomila dosuo nogo 00 letni zidar Peter MozeliJ in 21 letna služkinja Nežika Trnovčeva. — Pri padcu na stopnicah si je zlomila desnico (Vi letna zasebnica Marija Oražem iz Ljubljane. — Ko jo brusil nož, se Je močno urezal v desnico 30 letni ljubljanski poklicni gasilec Karol Zgajnar. — Levici sta si zlomila 19 letna jioscslnikova hči Frau.a Velkavrh iz Notranjih goric in (i letni Stanko Mavec iz Preserja. — Pri padcu si !e na ljubljanskem glavnem kolodvoru zlomila desno nogo po-sestnica Neža Turkova, ko se je pripeljala iz Notranjske. — Cirkularka je odrezala prslo desno roke davčnemu uradniku Francu Prelomu v Logatcu. — Pri padcu si je zlomila desnico 59 idna žena Ivana Severja. — V Gornjem Logatcu jo avto hudo povozil 37 letno zasebnico Marijo Kun-Jevo. d Nesreča pri delu. Oni petek dopoldne so Je primerila na železniški progi pri Dolgem mostu na Viču prometna nesreča. Progovni delavci so ee peljali na drezini, ko so šil izven mesta na delo [>o progi. Drezina pa ie tam Iztirila in se prevrnila po železniškem nasipu. Trije progovnl delavci, 21 letni Stane Likep, 20 letni Ferdo 2u-ick in 20 letni Janez Gorenr so se hujše poškodovali po glavi, nogah in roknli. Bili so z reševalnim avtom prepeljani v splošno bolnišnico. — Tramvaj je podrl 75 lelno pocestnico Marijo Kovačevo iz Ljubljane in jo re*no poškodoval. — V levico se je vsekal 17 lelni dijak Branko Deleln. — Pri padcu si le zlomila levico Anica Štrukelj Iz SI. Vida nad Ljubljano. — Desnico Je ožgal električni lok 6 letnemu Matevžu Vajda Iz Ljubljane. — Po glavi se je potolkel 60 lelni mizar Ivan Rnhne. — Desno nogo sla si zlomila 21 lelna služkinja Neža Trnovčeva in 62 letni zidar Peter Mozetič lz LJubljane. — Mina Je hudo poškodovala 15 letnega Janeza Jurčka iz Preserja in H* letnega Janeza Kogovška *iz St. Jošla. d Štajerske rezcndc. Zaradi neprevidnega ravnanja s čevljarskim orodjem se Je ranil v trebuh osemletni kmečki sin Anton Oeišler iz Ja* renine. — Pri vožnji s kolesom sla dobila tež:« poškodbe 10 letni mesarski pomočnik Avgust Mi-kac in 29 lelni zidarski pomočnik Mihael Jusli" nek, oba na področju občine Slovenska Bistrica. Ponesrečila se Je tudi Ivana Kranic v Mariboru, kakor tudi M letni kovinar Frane Radolič iz Studencev pri Mariboru. — V mariborsko bolnišnico so te dni pripellali tudi viničarsko hčerko J™1" fino Janež, kateri Je po neprevidnosti zagrabilo roko rezilo slnmoreznice. d Se nekaj nesreč. V Rovtah pri Logatcu J« kmetski deček Izgubil oko na nenavaden nf'": Petrovčič France, 9 letni poscslnikov sin. je sl<>P» v hlev in Imel opravka pri kravah. Krava pa f le sunila z rogom v desno oko, da se mu Je lilo. Nekoč tem našel posebno vrsto divjih golobov, ki niso imeli ivojih gnezd na drevju, ampak v skalnatih duplinah. Vzel sem nekaj mladičev in jih »liuial udomačiti Uspelo mi jej toda ko so odrastli, 10 mi ušli. Bržkone jim ni bila po volji piča, ki so jo dobivali pri meni. Odslei sem skrbno iskal niihova gnezda, pobiral mladiče in jih jedel. Bili so zelo okusni Naravnat tem mu nogo In jo pritrdil med dve dcltivt Svojo hido sem oskrbel z vsem, razen s tistimi stvarmi, katerih nisem mogel dobiti ali si jih narediti. Tako sem na primer nujno potreboval sod za vodo. Čeprav sem imel več malih sodčkov, ki bi jih lahko uporabil za vzorec, mi ni uspelo, da bi spravil skupaj doge tako, do bi sod drža! vodo. Dolgo časa sem s« trudi, dokler n.6em vel obupan opustil vsak nadaljnji poskus, „ . I \ 4 r , ' , VSA. ' i A / I Vzel tem nekaj mladilev Zdelo se ml je tudi potrebno, da bi si priskrbel svetilko, ker mi nikakor ni bilo ljubo, da »em moral hoditi spat s kurami. Kolikokrat sem ™islil na kos voska, ki sem si z niim 'zdeloval sveče v svoji alrikonski pustolovščini. Na tem otoku pa nisem videl čebel, naj sem št tako skrbno iskal Končno md je prišlo na misel, da tl lahko naredim svetilko, v kateri bi uporabljal loj namesto olja. Saj bi se bil lahko spomnil na to že prej, a nemalokrat se zgodi, da nam najbolj preprosta misel zadnja šine v glavo. Izdelal sem Iz ilovice okroglo posodo, ki jee bila ves prej kot umetnina, in jo posušil na soncu. Nato sem jo napolnil z maščobo živali, ki sem jih ujel na lovu in ki sem jo uporabljal tudi za kuho. V sredino sem vtaknil nekaj niti za stenj in svetilka jc bila narejena Lepa sicer ni bila in tudi dim ni prav nič prijetno dišal, a zadoščala mi je, da sem si za nekaj ur podaljšal dan. Žitne bilke. Med delom sem našel v nekem zaboju vrečico žita, ki so ga rabili na ladii za krmljenje perutnine. Bržkone je ostala v skladižču še izza potovanja iz Lizbone, kaiti na poti iz Brazilije nismo imeli na krovu perutnine. Na vsak način pa so si miši privoščile žito v vrečici, kaiti ostale so samo še pleve Ker sem vrečico potreboval, sem »tresel pleve v kot, v bližini votline Zgodilo se je to tik pred deževno dobo in pozneje seveda nisem več mislil na to. Še sanjalo «e mi ni več o tem dogodku, ko sera po končani deževni dobi zagledal v nekem kotu šop trave, ki je bila popolnoma različna od ostale Vendar pa le za to nisem zmenil Nekai tednov pozneje pa sem z velikim presenečenjem opazil, da ie ta trava postala nenavadno visoka in da je imela klasje, kakor evropska pšenica. Bilo je samo dvanajst žitnih bilk, a bil sem jih tako vesel dj tega niti povedati ne morem Nihdai nis^m zavedno dvomil o božji Previdnosti t v da to odkritje me je Se bolj uverilo, da Bog skrbno bdi nad moj. usodo. Ves ginjen sem padel na kolena in se mu s solzami v očeh zahvalil To od-kritie »e ml I« rdelo pravi čudni, kaiti v tem divjem kraje ie bilo nemogoče, da bi pšenica zrastla kar sama, kaiti kolikor ml i- bilo znano, raste pšenica le tam, kjei io liudie gojiio. Radoveden sem bi', sil naidem Is kakšno žitno bilko: namesto tegs pa sem načel nekje v bližini, kjer je bila zemlia bolj vlažna, nekaj riževih bilk. Spoznal sem iih takoj, ker sem iih ti videl v Afriki. Na vsak način pa sem hotel dognati, odkod so prišle te rastline, ker se nisem več spominjal vrečice in plev. Začel sera znova Iskat! tudi na drugih delih otoka, e zaman To se mi ie zdelo zelo čudno Dolgo sem razmišlial o tem dogodku in končno sem te le spomnil vrečice, Iz katere sem »tresel pleve Zda-' se mi ie vsa zadeva zdela popolnoma naravna io -slučajna. Za hip ie moja vera omahovala ... toda kmalu sem se zopet zavedel. AH ie bilo res le slučajno, da «o miši pustile dvanajst zrn pšenice nedotaknjene? Ali je bilo res le slučajno, da sem vzel s seboj vrečico, ne da bi se zmenil za vsebino? .le bilo morda slučajno, da sem stresel vsebino vre- čice blizu votline In ne kje zunaj, k|er bi žitnih bilk niti ne opazil in kier bi jih druga trava zadušila?... Ah bi ne bilo bolj naravno, da bi pleve stresel na ogenj? Po takem razmišljanju sem prišel do zaključka, da to sicer nI bil nikak čudež, vendar pa moram videti v tem delo božje Previdnosti Znova sem ie Bogu zahvalil iz vsega srca. Koncem juniia ie žito dozorelo. Z veliko skrbno6tio sem odtrgal klasje in ga shranil Sklenil sem, da pripravim majhno njivo in jo ob primernem času posejera s tem žitom, tako da bom naslednje leto imel toliko klasov, kot sem zdaj imel zrn. Računal sem, da bora tretje leto ie lahko jedel kruh ki sem si ga tako želel; toliko bolj, ker sem prepečenca imel le malo vreč. A zmotil sem se v svojih računih, kaiti šele po četrti žetvi sem lahko iedel kruh. Te zapoznitve pa sem bil kriv sam, ker sem prvič seial slabo ln ob nepravem času; zato je pridelek bil le pičel. Povedal sem že, da sem poleg žita naešl tudi nekaj riža. Ko je dozorel, sem skrbno pobral zrnje in ga znova vseial. Storil sem isto kot s pšenico. Potre«. Vračam se k svojemu dnevniku: 14. aprila. Sklenil sem, da zgradim stopnice ns notranji strani obzidja, ki je bilo tako visoko, da od zunaj sploh ni bilo mogoče videti, da je za obzidjem kako bivališče. Od 16. do 27. aprila. 16. aprila sem končal stopnice... Naslednjega dne pa je bilo vse moje delo uničeno in skoraj bi tudi sam izgubil živi jene .. Ko sem mirno delal pred votlino, me je nenadoma pograbila silna groza, kajti vie okrog mene se je z.ačelo majati, votlina, pohištvo, hrib. obzid e, vse! Cele skale so se začele voliti • hriba, dva stebra v votlin! sla se zrušila s strahovitim truščem in zazdelo se ml je, da se bo zrušil name obok votline in hrib ter me zmečkal. Ves preplaSer »cm zbežal, pograbil lestev in splezal preko obzidja: padel sem na tla, a v hipu sem bil zopet na nogah in tekel naprej.., Kmalu pa sem se zavedel in ko sem opazil, da ie čez nekai minut vse prenehalo, sem Bpoznal, da je bil potres. Čutil sem tri tresljaje, tri minute drugega za drugim Bili so tako močni, da hI jih ne vzdržala niti najtrdnejša stavba na svetu. Ob obal! je zletela v morje oriaška skala s tolikim truščem, da kai podobnega nisem Se nikdar »lišal v svojem življenju. Tudi morje je bilo razburkano, čeprav ni bilo vetra. Mislim, da ie bilo nemirno iz istega razloga, zaradi katerega se je stresla zemlja. Bil sem ves zbegan in se nisem upal vrniti se domov, ker sem mislil, da se bo zrušila kaka skal« name In me zmečkala Bil sem ves zmeden. Sedel sem v travo in gledal proti hiši. Nikakor pa se nisem mogel odločiti, da bi se vrnil, čeprav ie prešlo že precej časa, kar se je zemlja nehala tresti. Polagoma se je nebo pokrilo ■ tem-nimi oblaki in zdelo ss je, da b« kmalu deževalo. Namesto tega pa jo začel pihati močan veter, ki je postajal vedno hujli in čez kake pol ure trn je spremenil v pravi vihar. Tudi morje je bilo silno razburkano in orjaiU valovi so pljuskali na obrežje, kjer se ruvali drevesa in jih odnašali s seboj. Vihar je trajal cele tri ure. KaU dve uri pozneje je veter popolnom« prenehal. Tedaj pa se je vlila silna ploha. Deloma zaradi dežja, deloma p«, ker se mi je zdelo, da je to neurje znak. da je potres končan, sem s« opogumil. Splezal sem čez ograjo in se zatekel v stanovanje. Ker pa pod iotorom nisem bil v^ ren pred nalivom, sem se moral uma]* niti v votlino, čeprav sem se še v »dno bal, da se bo zrušila in da bom &V pokopan pod skalovjem. Okrepčal sem se s požirkom r» ma, ki sem z njim zelo skoparil in fa uporabljal samo za zdravilo. Nato p« sem se moral nemudoma spraviti n* delo, kajti pred votlino je nastalo pravo jezero, ker se voda ni mogAl odtekati. Če bi čakal le še malo časa, bi vdrla v votlino in uničila vse moj« imetje Na hrbet sem si privezal dm sko, ki naj bi me vsaj nekoliko čuvala pred dežjem in začel delati luknjo sko« zi ograjo, 6koZi katero naj bi odtekla voda. Brez dvorna bi bil moral že pršj misliti na to... Toda mnogokrat šel« izkušnja izuči človeka. Kmalu se mi j« posrečilo, da sem naredil luknjo in je« zero je v nekaj minutah upadlo. Vso noč je deževalo in skoraj ve« naslednji dan Ker nisem mogel iti it votline, sem v prisilnem brezdelju cm čel razmišljati o svojem položaju. C* je na tera otoku potres zelo pogost^ nikakor ni varno, da bi stanoval v vo« tlini; zato sera sklenil, da si zgradi* hišico in jo obdam z močro ograjo. 19. ia 20. aprila. Kako strašni no< Grozne sanje o potresih, viharjih poplavah so me mučile. Neštetokru. sem se zbudil ves prevzet od grozti Začel se«n iskati primeren kraj, kjet bi si lahko zgradil hišico. Ko pa sect začel razmišljevati, koliko dela bo tr«< ba za to in kako udobno stanovanji sem imel v votlini, sem skoraj opustil ta načrt. Toda bojazen, da bi ob pri* hodnjem potresu bil živ pokopan, m* je znova vzpodbudila k delu Nemudo« ma sem začel graditi ograjo. Začel s«IM z delom 21 aprila 22. aprila. Načrt je bil hitro narejen, toda izvedba ni tako lahka. Pred* vsem nisem imel primernega orodja« Imel sem samo tri velike sekire, o večje število manjših, ki smo jih nameravali prodati divjakom. Ker pa 6em flti že uporabljal in sekal z njimi tudi najtrši les, niso imele več ostrine in so bile nazobčane kakor žage. Da bi |i!i nabnisil? Lahko je to reči. Res seftt imel brusni k:imen med ostalimi stvarmi, a kalto naj ga vrtim? Dolgo časa sem tuhtal in končno mi je le prišla rešilna misel. Vzel sem samokolnico in io obrnjeno postavU na m:zo. Brusni kamen sem pritrdil na os kolesa. Kolo, ki je postalo že precej okroglo, sera opremil z vrvico ... Skratka, naredil sem si brus, s katerim sem lahko na-brusi! vse svoje orodje Tedaj sera z velikim veseljem lahko vzkliknil: Al right! Veste, koliko časa sem Izdeloval brus? Nič manj kot teden dni! 28. in 29. aprila. Oba dni sem same brusil. 30. aprila. Joj, prepečenec ker prehitro pojema! Kdai bo šele žetev! NI mi preostalo drugega, kot da sem začel še bolj varčevati z njim. (Dalj® prihodnji«.) S< t Iz zgodovine kolesa Vsaka iznajdba prehodi običajno dolgo in feiko pot izpopolnitve, dokler ne doseže stopnje, ki ne potrebuje več izboljšanja. Zelo dolgo in zanimivo razvojno dobo ima za seboj tudi kolo ali hicikelj ali velociped. Slorensfri kolesarji na tekmah okrog Srbije. Umetni ro; Sttjana Far/terja na rolni pogon. V nekem letopisu iz 16. stoletja poroča domi-nlkanec-redovnik Lindner: »Leta 1505. je poskušal neki meščan iz Pirne sestaviti voz z vijaki, da bi ee vozil brez konj. a se je moi znašel v blatu.« Minilo je nato nad 140 let, ko je Surnberianu Far-flerju prišlo na um, da je sestavil umetno vozilo tla ročni pogon in se je iznajditelj, ki je Imel hrome noge, lahko vozil. Vendar je bilo njegovo trokoiesno vozilo kaj malo podobno današnjemu kolesu. Mnogo let pozneje je sestavil francoski Idravnik kolesu podobno vozilo na nožni pogon. Na novo misel v izpopolnitvi kolesa je prišel baron von Drais, gozdar v Karlsruhe. Na svoje vozilo je prišel jezde. Vozilo je imelo dve kolesi, drugo u drugim; med obema je bila zveza ln Da nji sedlo, na katerem je voznik sedel ln'se pomikal dalje z nožnim odbivanjem. Dosežena hitrost je znašala komaj 8 km na uro. To dvokolo Je imelo dve veliki napaki: ni imelo niti mehanične gonilne niti vodilne naprave. Vzlic pomanjkljivostim, je ponosni iznajditelj kazal leta 1815. tvoje dvokolo na Dunajskem kongresu in to se takrat ia Draisovo novost zanimali zlasti — Angleži. Kostitrei — bicikelj naiih pradedov. Prešla je dolga vrsta let, ko je sredi 19. stoletja Moritz Fischer odpravil prej navedena ne-dostatka Draisovega vozila. Moritzovo dvokolo Je bilo vodljivo in se je premikalo potom vijaka na nožni pogon v sprednjem kolesu. Tako so našli temeljna načela za izdelavo današnieca kolesa. Fi-ft' Sodobni Iricikelj, ki ga tene propeler. lop iznašel z zrakom napolnjenih gumijastih ol>:o-lev. Biroki sloji naroda, kakor tudi oblasti »e is važnost kolesa dolgo niso kaj posebno brigali. 6ele 1S87. so uvedli bicikelj v švicarski armadi. Danes pa so več ali manj Izboljšana dvokolesa, zelo važno prometno pomožno sredstvo tako pri civilistih, kakor pri vojskah vsega sveta. V Seengenu v švicarskem kantonu Aargau biva osemdesetletni \Vilhelm Itotzler. Čeprav ja torej mož v visokih letih, je preskrbel svojemu trokolesu propelarski pogon. Izum starčka prido do popolno veljave, kadar piha veter od zadaj oziroma od ene ali druge strani. Rotzler povzema — vzlic svojemu osmemu križu — še vedno doige vožnje ne samo po Bvici, temveč tudi izven mej tvoje domov ine. scherjev bicikelj je bil, razven zmeti pod sedalom, ves lesen in so to dvokolo na splošuo nazivali »Knoehenschiittler« ali prosto po naše »kostitres«. te vozilo barona von Draisa je alužilo Športu, hitri vožnji pa je prišel še bolj prav Fischerjev »k06titres>. Da bi hitrost povišali, so izdelali dvokolo s prednjim zelo visokim in zadnjim prav nizkim kolesom. Vendar se to vozilo ni obneslo, aaj je bil vstop na sprednje visoko kolo skrajno neroden in je voznika že najmanjši kamenček ali strmina vrgla na tla z nevarnimi poškodbami na glavi in še drugod. Napako so strokovnjaki kmalu odpravili t tem, da so pomaknili gonilno silo i pomočjo verige na zadnje kolo in izenačili velikost obeh koles. Kolo iz I. 1815, kakor ga je udelal baron Drais. Vendar bi morali tudi todobno kolo nazvati le vedno »ko-noldne so se zbirale na pokojnikovem domu velike množice, i so ga kropile in jemale od njega slovo. Ob 4 popoldne so se začele pogrebne slovesnosti, ki jih je vodil šempetrski župnik, duhovni svetnik ?. Alojzij Košmerlj >b asistenci farne duhovščine od Sv. Petra in U_SoMre£a ter oo. kapucinov iz$te-oanje vasi. Frančiškov! križarji so pokojniku zapeli v slovo pri domači hiši, v cerkvi in ob grobu. Z govorom so se pokoinemu Lojzetu oddolžili: g, vojni kurat Peter Križaj, podkomandant Ivan Korošec in pokojnikov rojak France Hribar. Trda noč je ležala na božji njivi, ko so se pogrebci razhajali z globoko in tolažilno mislijo, v srcih, kako Je nam katoličanom lahko slovo od pokojnih, ko nam daje upanje resnica, da se zopet vidimo nnd zvezdami. Starši pokoinega Lojzeta nas naprošajo, da se Javno zahvalimo vsem. ki so jim stali ob strani ob smrti ljubljenega sina. Srčna zahvala vsej duhovščini: od Sv. Petra, iz Sostrega in oo kapu-cinom, predvsem pa duhovščini bolnišnice za tolažbo ob smrti. Hvala vsem trem govornikom, posebno g. Križaju, Zelo smo hvaležni ljubljanskim Študentom pevcem za žaloslinke Srčna hvala V6em darovalcem vencev: hruševskim fantom, domobrancem od Sv. Urha. dobrunjskim fantom tn dekletom. Hvala gospej fternelovi in družini Blaževi. fte posebel se zahvaljujemo samostanski družini oo kapucinov v Stepanji vasi. Vsem 1>~H Gospod boaat plačnik! Okrog sosedov t Socialni čut duhrovniških kmetov. Krajevni odbor »Hrvatske pomoči« v Dubrovniku se je obrnil s prošnjo na okoliške krnele za podporo v živilih, ki so potrebna siromašnim slojem. Kmetje so se prošnji omenjene dobrodelne ustanove odzvali ter prinašajo vsak po Bvojih močeh večje količine Badja in ostalih pridelkov s Jabolfnik na zagrebških ulicah. Zagrebški trg je bil vsako leto bogato založen z najrazličnejšim Badjem, katerega stalno dobavljajo mestu kmetje iz bližnje in daljne okolice NDII je po poročilih zagrebSkega tiska imela tudi letos dobro sadno letino. Zato je z njim tudi letos Zagreb doliro preskrbljen. Okoliški kmetje pa vsako leto napravijo iz slabših vrst sadja ludi jnbolčnik, ki ga potem rabijo deloma za domačo potrebo, deloma pa za prodajo Letos kmetje Iz zagrebške okolice vozijo jaholčnik tudi v Zagreb ter ga prodajajo iz sodov kar po ulicah. Kmetje imajo za jabolčnih vse polno odjemalcev ter okusno pijačo v kratkem razprodajo. s K vojakom bo treba. Hrva&ko voino ministr« »tvo je pozvalo obveznike letnikov 1!K)8 do 1925 z ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji da se brez ozira na vero In sposobnost ze vojaško službo takot prijavijo pr! pristolnib vojnih okrožjih. Odredba zadeva vse Dalmatince. Primorce in doseljence s področja Slovenije, ki so živeli na ozemlju Nezavisne države Hrvatske v razdobju od 10. aprila 1941 do 9 septembra 1943 s Graška >TaE:espost« poroča o junaški obrambi mesteca Pakrac na- Hrvatskem, ki so ga bile v prejšnjem tednu obkolile tolovajske skupine In ga hotele zase,stl Mestna posadka se je pa trdovratno branila in vzdrajala na svojih položajih polne tri dni, dekle;- ji ni prišlo na pomoč letal-stvo. Z njegovo pomočjo je polem junaška posadka prepodila in razpršila tolovajske oddelke Hrvatski vojni minister general Navratil je za ta junaški podvig Izrazil vsem branilcem omenjenega mesta svoje toplo priznanje in pohvalo. s Se več delavskih kuhinj. Pod predsedstvom dr. Mandiča je imela nedavno hrvatska vlada sejo, na kateri je sklenila, da je zaradi prehrane delavstva po tovarnah potrebno ustanoviti še več novih delavskih kuhinj. t' Križem sveta Dvakrat v leta je dala, sad V Gradcu ob Brucknerjevi ulici raste na nekem vrtu S letna jablana vrste »bele Klarec. Drevo je po vesteh Kraških lislov letos proti koncu julija obrodilo obilen sad. Meseca avgusta je začelo zopet cvesti in proti koncu oktobra so jabolka drugič dozorela. Bilo je to pot okrog 70 okusnih sadežev. Nagrada za vrtnico Za svetlo-modro vrtnico je neka ameriška družba razpisala nagrado milijona frankov. Seve tekmujejo vsi znani vrtnarji celega sveta za bajno vsoto, ki bi jih rešila vseh skrbi. Največ izgledov ima nek francoski profesor, ki se že desetletja peča z vrtnarjenjem. Sedaj ima velike grede posajene z vijoletnimi in rdečimi vrtnicami in že je s križanjem vzgojil rožo temno modre barve. Se par pomladi, pravi gospod profesor, in nagrada bo v njegovem žepu. IV vseh knjigarnah, papirnicah in trafikah Vam iena razpolago najpriljubljenejii ljudski koledar Drnflnsha pratiha s pod« bo sv. Družine. Cena izvoda L 3.— Starti, razveselite s pratiko svoje družine I Odžagani Po sklepu ministrskega sveta nove italijanske fašistične vlade pod vodstvom Mussolinija so v italijanskem državnem proračunu črtali civilno listo (prejemke) za savojsko dinastijo. Državna blagajna ne bo izplačevala dosedanjih prispevkov ne članom vladarske hiše, ne drugim princem sa-vojskega doma. Boj med jastrebom in lisico Lastnik neke krčme v bavarskem pogorju \Ven-zenbacbu pri Hegensburgu je imel priložnost opazovati nenavaden dvoboj med lisico in jastrebom. Po krčmarjevem dvorišču so se ie sprehajali piščanci, ko je stopil gospodar na balkon, da vidi, kakšno bo vreme. Prav tedaj je planila med piščance lisica, ki si jc izbrala rejeno kokoš za žrtev. Toda v Irenulku, ko je lisica holela pobegnili s plenom, se je kakor strela z jasnega spustil izpod neba jaslreb, ki si je bil očividno izbral za plen isto žival kot lisica. Jastreb je začel na vso moč brusiti oster kljun in že je kazalo, da bo lisica plačala talvino v življenjem. Toda lisica je spoznala nevarne položaj in jo jc rajši odkurila. Tedaj je jastreb popadel kokoš, ki jo je lisica že skoraj zadavila, in se dvignil s plenom visoko v zračne višave. Aeroplani v gospodarstvu V današnji vojni so letala eno najvažnejših orožij. Jasno Je, da bodo tudi v mirnih časih imela vedno večji pomen in da se bodo uporabljala v razne namene. Nedavno so madžarska letala metala bombe na Donavo in razbijala z njimi led. V Rusiji pa uporabljajo letala za obdelavo zemlje. Tako so leta 1930 posejali z letali 120.000 hektarjev zemlje in 600.000 ha ozemlja so očistili škodljivcev. Tam služijo letala tudi v zdravstvene svrhe, zlasti za pobijanje malarije. Posebni dodatki za Božič Na osnovi smotrnega gospodarstva v Nemčiji bo ljudstvo tudi letos dobilo posebne dodatke za Božič in sicer 500 gramov pšenične moke, 250 gramov sladkorja in 123 gramov masla. Nadalje dobe poleg lega vsi nad 18 let stari 125 gramov slaščic ali 100 gramov sladkorja, 50 gramov prave kave in pol steklenice žganja. Otroci do 18. lela pa dobo 250 gramov slaSčic ali 200 gramov sladkorja. Oddaja se bo vršila na posebne karte, ki so jih v ta namen Izdali. Kavo in žganje je treba prej naročiti pri svojem trgovcu. Gospa Abeceda Najdaljše ime na svetu je imela hčerka nekega kmeta iz Liverpola, Arlura Pepera po imenu. Prišel je na misel, dati svoji bčerki imena, ki bi šla po abecednem redu tako, da bi vsaki črki latinske abecede ustrezalo po eno ime. Sa- Mali oglasnik Prlitojbtna za male oglate te pla(uje naprej.. Oropani koruzne Storit Potrebujem pri izdelovanju okrasja. Sube, debele in cele kupim več tisoč. Preden pomečete na ogenj ničvredne ostanke, ki niti za kuijavo ne zaleiejo, jib preberite in v Ljubljano grede dostavite. Hafner Tatjani, Mirje 1. Suhe gobe kupi vsako količino Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska c. ŠL 83 Javna skladišča) OGLAŠUJ v Oomoljubovem malem oglasniku l Izšla je nova knjiga »Slovenceve knjižnice« ARGONAVTI ki jo je spisal RAD1SLAV RUDAN Ze lanski 1. del je vzbudil veliko zanimanje pri vseh bralcih „Slovenčove knjižnice" in prepričani smo, da bo II. del „ARGONAVTOV* zanimal še posebno vsakega Slovenca, kajti v tem II. delu pripelje pusto'ovska pot Jazona in njegove slavne grške junake tudi na naše slovensko otemlje. NaroČite se na ,.Slove ntevo knjižnico", ki vam v svojem iii. letniku nudi bogat izbor najboljših del iz domače in tuje književnosti. Vsakdo se lahko naroči na 36 kniig letno ali pa na 24 knjig. Knjige so broširane ter v polplatno vezane na navadnem in na boljšem papirju. ..Slovenievo knjl2nl(0" naročite pri unravi knjižnice Kopitarjeva 6 Ljuoljana, v Ljudski knjigarni v Ljubljani, po raznih ljubljanskih trarikah, na deželi pa pri vseh župmh uradih ozir. pri naših zastorinikib. mm mo krst je trajal nad pol dneva. Otroku je dal imena: Ana, Berta, Cecilija, Dijana, Emilija Kg, ni, tierlruda, Hipatija, Inez, Jana, Katarina,' Lul« za, Maud, Nori, Olelija, Prudence, Quees, Rebeka. Sara, Tereze, Ulizia, VVinifred, Xenofon, YettL /eno Peper. Na kratko so jo imenovali Abeced« Peper. Tako pa je vendar imela samo eno luis, Pozabljena vaa V francoskem gorovju Jura leži mala vas Saa« tas. Nedavno je župan lega gnezdeča vloill na no. tranjega ministra prošnjo, naj se upravne oblasti za božjo voljo pobrigajo tudi za njegovo gorsko občino. Pritožba navaja, da razpada farna cerkev, gasilna brizgalnica praznuje letos stoletnico, v to. panovi pisarni visi slika ie davno umorjenega predsednika. Nad 50 let ni v občino nobenega kon« trolorja, edina vez so uradne okrožnice, ki pa jiU občani zaradi modernega jezika nili več ne razu. mejo. Ena sama oblast e deluje: davčna oblast, tako dostavlja pritožba, ki je potisnila gorsko t* sico v ospredje javnega zanimanja. Mascagnijevi rokopisi ▼ Vatikana Pietro Masoagnl, znani skladatelj »Cavalleii* rusticane« in drugih oper, je prosil papeta, da bi smel svoje rokopise spraviti v Vatikanu ai varno. Papež je privolil. Pošiljka je prispela 1 Livorno in daljo v lt i in. Križanka St. 23 t 2 8 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ld 17 18 19 20 21 22 28 •24 25 26 •27 28 29 30 31 32 33 34 35 Vodoravno: 1. rokodelec, 7. Soja, 10. Judov« skl duhovnik, 11. Italijanski sliihar, 12. starorinp skl pesnik, 13. jezero v Rusiji, 14. nordijsko mo« ško ime, 15. očka, 16. domača žival, 17. elektrifr ni pol. 19. sprememba, 20. pleme (tujka), 22. sta-ra dolžinska mera, '34. reka v Romuniji, 25. reka v Srbiji, 27. češko žensko ime. 29. zamašek, SO, borišče, SI. otrok, 32. mestno zabavišče, 33. kmefr ki stroj, 34. vzklik, 95. puščava v AfrikL Navpično: I. prebivalec Krope, 2. ravnina, | 3. gora na Koroškem, 4. čut, 5. celota, 6. vrednost, 7. starorimski datum, 8. cvetlica, 9. prisila« delo, 15. kraj v Vojvodini, 16. davščina, 18. «1 noža, 19. bajeslovno bitje, 21. gotski vladar, » veter, 23. svet prostor, 24. jed, 25. krefanski vla" dar, 26. sapa, 28. reka v Nemčiji, 29. krdelo, sapa. Rešitev križanke it. tt Vodoravno: 1. globa, 6. gost, 10. lata, H" Toper, 12. ikona, 13. mena, 14. voča, 15. lokaj 16. Atena, 17. Raka, 18. Paka, 20. Natan, » Opava, 26. kolo, 28. moto, 29. poliv, 80. osek«. 31. meta, 32. teta, 33. kader, 34. Avala, 36. Nora. Navpično: 1. gliva, 2. lakota, 3. Otoče, 4. a* nana, 5. Atala, 6. Gomora, 7. opeka, 8. SeneM, 9. trava, 18. pomota, 19. kateta. 20. naipaka, Toledo, 22. Novara, 24. posev, 25. vokal, 28-man, 27. liter. •Domoljub« stane 24 lir za celo leto, za Inozemstvo JO lir. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserata In reklamacij« pa uprava »Domolluba«. — Oglasi se zarečunalo po posebnem cenika. — Telelon uredništva in uprave ite*. 40-04. Herausjeber — Izdajatelji dr, Gregorij Pečjak. — Schriltleiter — Uicdnik: France Kremžar. — Fiir »Ljudska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskarno* Jože Kramarič. r