Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 16. avgusta 1951 Štev. 33. _ Leto IV. .O OSVOBODILNE : OKRAJA TRBOVLJE Šole pred novim šolskim letom &e nekaj dni In stali bomo na pragu novega šolskega leta. Počitnice hitro potekajo — ih spet se bodo odprla vrata novemu znanju. Ob teh mislih se pa moramo vendarle ustaviti pri naših šolskih poslopjih, ki so za naše šolarje in dijake med prvimi pogoji za podajanje potrebnega jim znanja. Začetka šole se bodo letošnje šolsko leto res veselili predvsem učenci in učitelji osnovne šole v Izlakah nad Zagorjem, kjer bo letos dokončno popravljeno šolsko poslopje. Dela so v polnem teku, tudi za to potrebni krediti so tukaj. Prav tako naj bi se veselili nove šole otroci v Zidanem mostu, kjer je bilo šolsko poslopje ob bombardiranju med vojno popolnoma porušeno. Okrajno gradbeno podjetje, ki vodi ta dela, je obljubilo, da bo šola do začetka šolskega leta zgotovljena. Upamo, da bo svojo obljubo držalo. Med temi srečniki pa ne bodo gimnazijci v Trbovljah. Trboveljska gimnazija ima svoje učilnice v bivši meščanski šoli v Trbovljah, ki pa so za obseg šole in število učencev danes premajhne. Na trboveljski gimnaziji je danes 630 dijakov, ki so prisiljeni, da gostujejo s tremi razredi v glasbeni šoli, s tremi razredi pa v osnovni šoli v zgornjih Trbovljah, kjer ovirajo drug drugega. Inventar in učila so kar na hodnikih, zbornica gimnazije pa, kjer naj bi 17 profesorjev delalo in se posvetovalo, pa je podobna kakšni zakotni luknji. Ako se razmere ne izboljšajo, smemo v Trbovljah pričakovati ukinitev višje gimnazije. Kaj bi to pomenilo za Trbovlje, ki so eden izmed največjih krajev in industrijskih središč v Sloveniji, v moralnem pogledu, si lahko mislite. Bila bi sramota, ki si jo je vsakemu vsaj malo zavednemu Zasavčanu težko predstavljati. Ali tukaj res ni pomoči? Zakaj se vprašanje razširitve gimnazije v Trbovljah že vleče od leta 19i7 in do danes z vso silo in muko ni uspelo drugega kot postaviti le temelje potrebnega dozidka? Najprej bi se obrnili na širšo množico, če bi se to vprašanje obravnavalo širše, namreč ne z običajnimi bežnimi pripombami in kimanjem, in bi se lotili potrebnega dela praktično, bi se vsekakor tudi odgovorni forumi bolj zanimali za to pereče vprašanje. Sploh se na vseh naših vodilnih in odločujočih mestih posveča vse premajhna pažnja vprašanju vzgoje in prevzgoje naše mladine. Veliko se tudi v našem okraju govori o izgradnji socializma, ob vsem tem govorjenju se pa pozablja, da socializma ne bomo mogli zgraditi, če z gospodarsko preobrazbo naše zemlje ne bomo primerno vzgojili in izobrazili naših mladih ljudi, ki bodo sposobni voditi in čuvati naše socialistično državo. Za to veliko nalogo pa morejo usposobiti mladega človeka le šole. Naše šole pa bodo kos tej nalogi le tedaj, če jim bodo stale čvrsto ob strani moralno in materialno vsa naša upravno-politična in partijska vodstva v posameznih krajih! Prvi pogoj za šolsko vzgojo in izobrazbo so pa seveda ustrezna šolska poslopja. Zato je nujno potrebno, da se vprašanje dozidave in razširitve gimnazijskega poslopja v Trbovljah že vendar premakne z mrtve točke. Saj rešitev tega vprašanja ni tako težka, ni pravzaprav noben problem, če bi se ga vsi lotili res z dobro voljo, tako kot je bilo to predloženo dne J. avgusta na konferenci direktorjev, partijskega in upravno-političnega vodstva. Največja odgovornost pa pade na mestni ljudski odbor Trbovlje, ki pa je pokazal za rešitev tega vprašanja doslej najmanj zanimanja. Mnogo bi lahko pripomogli k rešitvi tega vprašanja tudi okoliški krajevni ljudski odbori z upravitelji osnovnih šol in to predvsem materialno — z lesom — saj tudi naši okoliški kraji rn vasi pobijajo svoje otroke v trboveljsko gim-Jako bi z združenimi močmi morda 't uspelo, da se Trbovlje rešijo grozeče tievarnosti — ukinitve višje gimnazije. Za-ftimn nas tudi, kaj pravijo k temu pere-(emu vprašanju naše sindikalne organi-*aeije, predvsem pa sindikalne podružnice 'udarjev v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, da ne omenjamo naših drugih množičnih organizacij, saj je vprašanje ob Maja trboveljske gimnazije moralno-po-"Učno vprašanje vseh naših množičnih 0raanizacijJ INDUSTRIJSKI RUDARSKI SOLI v ZAGORJU BODO OPUSTILI KOVINARSKI ODSEK . Ka industrijski rudarski šoli v Zagor-j 80 ° doseže z vztrajanjem pri prid bi jenih ■ išjih na čelih in idealih. Po mojem mnenju imajo vsa ta načela sama tedni smisel in mor. če smo premagali slabost in popuščanje Pijana ženska je sramota in nihče nr ho vprašal •zakčij«? Družba jo obsodi brez zaslišanja. Ženska, ki se vdaja le nasladam želodca, ki zna govoriti samo *. dobrih jedeh, ki leži v postelji še oh belem popoldnevu in srka čokolado, je nesimpatična in je ne moremo šteti zn popolno žensko Prav tako neprijetni in preziranja vredni so umazani in neredni ljudie Toda čeprop vseh teh ljudi ne mo remn brezpogojno zavreči, hi vendar mn rala mladina bolj paziti in se nadzirati, da ne zaide na podobna stranpotn. Dekle, ki je dobilo že o otroških Irtih trden temelj zn čist in neomahljiv značaj ; ki \e spoznalo, da nično lepo. narfumira no, poslikano in v svilo odrto telo ni | višek, bo nedvomno nekoč srečnejše od tistih deklet, katerih starši niso mogli vplivati na njih razvoj. Dekle, ki je do raslo brez nadziranja svojih želj in po ielenj, bo pozneje nedvomno obžalovalo, ker se ni naučilo verovati, da ni vedno pravilno listo, kar si človek želi. Zakaj nimamo poguma, da bi otrokom neprestano govorili n čistosti značaja in jih učili, da si ne smejo uničiti življenja tako nesmiselno? Kaj je na lem. ako gre ste včasih z bratom na koncert ali ko sedite poleg tete, ki igra večer za večerom damino? Misli, ki se pletejo oh takih večerih v vaših glavah, knjige, ki jih berete in pisma, ki jih pišete — vse to ima svoj smisel. Vse to pomaga pri ustvarjanju vaše osebnosti, vašega bistva Taki večeri vas naučijo več boljšega kot pa bivanje v k-jbih in nočnih lokalih Nerravno sem preživela popoldan z dvema ženama Prva je hči starega pri jatelja, drugo pa sem poznata samo po govoricah in to zelo dobro. Sedaj ima kakšnih štirideset let. Hot seilemnajstlet no dekle je napravilo pri vseh resnih ljudeh upor s svojo ekstravaganlnn polnočno poroko v nekem nočnem lokalu Pila je lepa in bogata ter ji ni bilo trrha skrbeli, če bo dobila moža. Dnbila jih je cela štiri, ako izvzamemo onega, s katerim živi v svobor/nem zakonu, Zeto se je ponašnln s tem. zato omenjam z mirno vestjo vse to Je zelo energična in rada pripoveduje ljudem o pokvarjenosti svojih mož. Njen tretji mož je zapravil vse njeno premo ženje. O svojem sedanjem možu še ne ve mnogo. Živel je z njo samo tri tedne Ona zauživa precejšnje množine alkohola igra karte in se odlikuje o sp-ulu Snlai je popolnoma prepričana, da je bil njen prvi moi edino pravi zanjo. Druga je staro petintrideset let in je za moj okus ideal mlade žene. Je iz zelo dobre družine, iz rodbine, ki pri nas izumira. Svoja otroška leta je preživela v lepi stari hiši sredi velikega - vrta. Njena mati in vse njene stare matere so bile dobre in marljive žene, ki so ljubile svoj dom, svojega moža iij svoje prijatelje Vsi možje iz te družine so odličniki, pravniki in državniki, dobri zakonski možje in očetje. Margareta — taka ji je ime — je bila vzgojena v duhu stare tradicije. Bila je stara že osemnajst let, pa ji je bila še marsikaj prepovedano. Ni smela obiskovati vseh gledaliških predstav in ni smela zahajati v vsaka družbo Te omejitve so jo seveda jezile, toda družina in tradicija sta ji bili sveti. S šeslrtiilvrijsetim letam se je oma-ila. Nedvomno se je v letih od osemnajstega do šestindvajsetega, ko je bila sama hči, sestra in članica družine, v letih, ka se le samo učila in prebirata knjige, tudi 0 njeni duši pojavila vprašanje •zakaj’* m gotovo se je spraševala, če bosta njen« čistost in spodobnost poplačani. Danes, ko je srečno ženo in mati in jo ljubijb vsi, ve natančna, zakaj je maralo tak0 biti Kajti dam in vrt, ntrnei in knjifle' prijatelji iri znanci, dobrodelna in drufl0 društva sestavljajo le prijetna ozadje nff’ nega zakona, ki je razvil vse možnost' ' sposobnosti njenega bistva v polni ffiert-ljubezen in skupnost ki je pogumno ča kola na njun prihod, je veliko plačil« za njeno čakanje. Cistnst mam biti poplačana Tisi 'ist jezik, jasne o i. čisla d" o ,n i, srce so znak vseh plemenitih in srčen' ljudi. Nehal besed o Irboveiishi bolnišnici, bolnihih in osbrbovandh ASI CITAT EU! Trboveljski in zagorski pionirji v Ribnici Mnogo se danes govori in piše o uspe-hih naših rudnikov, proizvodnih podjetij, kmetijskih zadrugah itd. Zelo malo pa slišiš ali bereš o delu in uspehu naših zdravstvenih ustanov. Kakor v proizvodnih podjetjih, tako se tudi v naših zdravstvenih ustanovah vodi bitka za hitro socializacijo naše domovine, samo da se bitka v naših zdravstvenih ustanovah bi stveno razlikuje od borbe v drugih podjetjih. Zdravstvena ustanova oskrbuje živ material — človeka — in to v pretežni večini bolnega človeka. Zato tudi ne morejo prikazati popolnoma verne slike dela in uspeha niti najpreciznejše številke niti najpopolnejši diagrami. Vrednost dela in uspeha v zdravstveni ustanovi ni samo kvantiteta opravljenega dela, z visoko kvaliteto je dosegla namen, kateremu mora služiti vsaka današnja socialistična zdravstvena ustanova. S preprostimi besedami povedano: za uspeh dela zdravstvene ustanove ni važno samo število bolnikov, ki se je v njej zdravilo, marveč je še važnejši odstotek ozdravljenih in pa dolžina časa, v katerem je bolnik ozdravil in se spet usposobil za opravljanje svojega poklica. Lansko leto 22. novembra je trboveljska bolnišnica praznovala 25-letnico, odkar je bila dograjena, opremljena z inventarjem in izročena svojemu namenu. Ta skromni jubilej je bolnišnica slavila skupno s proslavo Novoletne jelke na lanski Silvestrov večer. Spočetka namenjena le trboveljskim rudarjem in njihovim svojcem, je trboveljska bolnišnica postala že leta 1941 glavna karitativna ustanova za ves trbo veljski okraj, v kateri pa imajo še vedno prednost zdravljenja zavarovanci socialnega zavarovanja in njihovi svojci. Temu namenu služi bolnišnica še danes in bo služila tudi v prihodnje. Preveč bi morali naštevati in1 premalo bi bilo prostora v tem članku, če bi hoteli opisati vse delo, ki je bilo opravljeno v tej bolnišnici v 25 letih njenega obstoja. Za približen prikaz v-'tej bolnišnici opravljenega dela hočemo navesti le nekaj glavnih številk. V 25 letih se je zdravilo v trboveljski bolnišnici 48.737 bolnikov. Vseh operacij (manjših in večjih) je bilo opravljenih v tem času 17.722. Od števila operacij odpade približno četrt na operacije, izvršene v času od otvoritve bolnišnice do okupacije (doba 15 let), ena četrtina na operacije, opravljene za časa okupacije (doba S let) in dve četrtini na operacije,, ki so bile opravljene od osvoboditve do konca lanskega leta (doba 5 let). — Na porodniškem oddelku bolnišnice se je rodilo v 25 letih 4518 otrok. Lansko leto je pa število porodov daleč prekosilo ostala leta, saj se je samo lansko leto rodilo v trboveljski bolnišnici 593 otrok. Rentgensko pregledanih je bilo v 25 letih 23.939 ljudi, rentgenskih slik pa je bilo narejenih v tem času 12.926. Od 9, januarja 1950 dalje deluje v sestavu bolnišnice z enim bolnišničnim zdravnikom, z dvema instrumentarkama, enim bolničarjem in eno renlgensko asistentko kirurgična ambulanta poliklinične službe za zavarovance V prvem letu delovanja je bilo v kirurgifni ambulanti pregledanih 2816. operiranih oziroma oskrbljenih z mavčnimi obvezami 1844, rentgensko slikanih pa 1433 pacientov. Vse te bežne številke kažejo, da v 25 letih obstoja trboveljske bolnišnice, zlasti pa v letih po osvoboditvi opravljeno delo ni bilo ma jhno. Koliko prizadevanja, koliko truda, požrtvovalnosti in skrbi ie skrito v navedenih številkah, ve cenili samo tisti, ki se je zaradi težje bolezni ali pa poškodbe zdravil v tej bolnišnici 'n jo zapustil ozdravljen, četudi samo s hvaležnim spominom brez zahvalnih besed. Da se pa delo v bolnišnici lahko od vija hitro, nemoteno in uspešno, ni po Irebna samo neoporečna službena zavest njenih uslužbencev, marveč tudi discipliniranost in uvidevnost bolnikov, ki se v njej zdravijo, ter ljudi, ki te bolnike obi-skujejo. Bolnišnica ima svoj hišni red, ki ga morajo upoštevati in se po njem ravnati uslužbenci bolnišnice, bolniki in obiskovalci. V bolnišnici so dovoljeni redni obiski samo vsako nedeljo in dela prost praznik od 13.30 do 15.30. Ako ravno skoraj vsi prebivalci okraja, zlasti pa Trbovelj, dobro vedo za dan rednih obiskov, ima uslužbenstvo bolnišnice neštetokrat dnevno nepotrebne opravke in zadržke pri svojem delu s prerekanjem z vsiljivimi in neuvidevnimi obiskovalci, ki hočejo s silo k bolniku brez tehtnega vzroka, ali pa se celo pri vseh zaprtih vratih bolnišnice poslužujejo vhoda v podpritličju poslopja ter se vtihotapijo v bolniške sobe — celo v drugo nadstropje bolnišnice! Nič boljše ni s telefonom bolnišnice. Kaj vse h°l;ej° ljudje zvedeti po telefonu iz bolnišnice, in to večkrat iz radovednosti kot pa iz zaskrbljenosti in stvarne potrebe! Samo kolikokrat se dnevno vprašuje po telefonu, ali je ta in ta pacientka že rodila in kaj je rodila, fantka ali deklicol To vse naj v prihodnje odpade, saj uprava bolnišnice sama poskrbi, da so sorodniki bolnika pravočasno obveščeni o stanju bolnika, in ako je stanje bolnika resno, jih uprava bolnišnice sama pokliče in dovoli izredne obiske pri bolniku. Posebno nasilni so nekateri obiskovalci porodnic, ki hočejo na vsak način in ob vsakem času obiskati po komaj končanem porodu izmučeno mater. Od teh ljudi slišijo uslužbenci bolnišnice krepke, toda neumestne in nespodobne očitke, češ da je uslužbencev sama kaprica itd. Hudo se čutijo prizadeti v času rednega obiska tudi oni sorodniki, ki do porodnic nimajo dostopa, kajti porodnico sme obiskati le njen mož ali njena mati. Ce pa porodnica nima več matere, jo lahko obišče kakšna oseba iz najožjega sorodstva, od katerih pa ima spet prednost moževa mati. Vsak. ki zasleduje napredek zdravstva in ukrepe naših vodilnih porodnišnic, ve, da ti ukrepi niso kaprice zdravstvenega osebja, marveč da so podvzeti le v zaščito matere in novorojenčka. Do teh ukrepov je prišlo po dolgoletnih izkušnjah. Nič manj težav nima zdravstveno osebje bolnišnice z obiskovalci bolnih otrok. Tudi te hoče obiskati naenkrat vse bližnje in daljnje sorodstvo, vsi sosedni otroci, vsi sošolci ali pa kopica radovednih žensk. Ti obiski so zdravljenju otroka neverjetno škodovali, zato smejo odslej otroke obiskovati vedno samo starši ali pa otrokov skrbnik. Ob času rednih obiskov naletiš v trboveljski bolnišnici na marsikaj, kar ni v skladu s hišnim redom te ustanove, s čutom spodobnosti in tudi ne z občutkom dolžnosti za čuvanje ljudske imovine. Tako vidiš na primer, da sedi na postelji okrog bolnika po več obiskovalcev in da nihče od njih ne pomisli, da se s tem kvarijo postelje in posteljnina, ki bo morala služiti še marsikateremu bolniku. Dalje vidiš, da celo v sobi, kjer niti bolniki ne smejo kaditi, to delajo prav vztrajno številni obiskovalci bolnikov, tako da je soba vsa mračna od dima. Ogor ki cigaret pa ne romajo v stranišče ali v pepelnik, marveč po najkrajši poti kar na parket ali pa v loku skozi okno. Dogaja se celo, da prinese obiskovalec bolnika kar s seboj južino za sebe, ki jo použije pri bolniku, ostanke pa ne odnese s seboj, marveč jih kar pusti v bolniški sobi, češ saj je bolničarka ah snažilka pač zato tukaj, da pospravlja tudi take ostankel Dnevni prostor, ki je nalašč določen za obiskovanje bolnikov, ki lahko vstanejo, ni ob nedeljah nikoli zaseden. Vse se drenja po bolniških so bah. Ko zvonec oznanja konec obiskov, se obiskovalci po navadi šele spomnijo, da si z bolniki pravzaprav niso še ničesar povedali, zato začnejo šele sedaj neutrudno govoriti. Vse sorodstvo, ki je prej sedelo na postelji bolnika, se sedaj z njim vred dvigne in se megleno pomika proti glavnemu izhodu. Tako se vleče vsa ta kača obiskovalcev včasih po celo uro pre-ko dovoljenega časa iz bolnišnice. Ali vsi ti ljudje ne pomislijo, da je bolnik po treben miru in da bi tudi bolnišnično (Nadaljevanje na 4. strani.) Franc Pavlič — 90-letnik v ponedeljek 13. avgusta t. 1. je dopolnil devetdeseto leto starosti upokojeni paznik rudnika Trbovlje, tovariš Franc Pavlič. Jubilant je zdrav in krepak. Nihče mu ne bi prisodil 90 let. 2e takoj po ljudski šoli je tov, Franc Pavlič začel delati na rudniku Trbovlje, istočasno pa je vstopil tudi k rudarski godbi, Leta 1876 je odšel na rudnik Hrastnik, kjer je delal tri leta, nato pa na Ojstro, kjer je ostal dve leti. Tam se je zbrala majhna skupina 4 rudarjev-godbe. nikov, med njimi tudi tov. Pavlič, ki je odšla takrat v Zenico v Bosno, kjer so ravno začeli odpirati rudnik. Ti štirje mladi rudarji so sestavljali v Zenici majhno rudarsko godbo. Po 8 mesecih so se vrnili v Trbovlje, kjer je tov. Pavlič spet začel delati pri rudniku, prav tako pa spet igrati pri delavski godbi pod takratnim kapelnikom Matevžem Hermanom. Nato je odšel tov. Pavlič k vojakom, kjer je ostal tri leta pri godbi. Po vojaški službi se je vrnil na rudnik Trbovlje, igral pa je spet pod .kapelnikom Hermanom. Cez leto dni ga je spravil neki prijatelj v Nemčijo., Tamkaj je ostai osem let in delal v raznih krajih, povsod pa deloval tudi kot godbenik. Leta 1895 se je tov. Pavlič vrnil v Trbovlje, kjer je spet vstopil k rudarski godbi.’ Leto’ 1897 je tovariš Franc Pavlič postal rudniški paznik, leta 1900 pa kapelnik takratne godbe pazniškega in delavskega podpornega društva v Trbovljah, ki ji je načeloval do leta 1918 Tov. Franc Pavlič je bil na rudniku upokojen leta 1926, pri delavski godbi pa je sodeloval do 77. leta starosti. Delavska godba v Trbovljah je zaigrala v nedeljo 12. t. m. zvečer tovarišu Pav liču k njegovi devetdesetletnici podoknico, v ponedeljek pa ga je obiskala deputacija društva upokojencev v Trbovljah in mu izročila k 90-letnici lepo denarno darilo. K visokemu življenjskemu jubileju tovariša Franca Pavliča mu vsi prisrčno čestitamo. Želimo mu, da bi ostai tako zdrav in krepak še v nadalje in srečno dočakal sto leti ZDRAVSTVENI DELAVCI NA VASI Zdravstveni delavci splošne in zobne ambulante v Zagorju večkrat obiščejo oddaljene vasi. Pretekli teden so obiskali vas Kolovrat v KI,0 Mlinše pri Zagorju. Pregledali so okrog 50 ljudi in imeli zdravstveno predavanje. Kmetje so s takimi obiski zelo zadovoljni. Dne 27. julija je bilo na trboveljski in zagorski postaji vse živo. Zakaj? Kam ta dro-biž? — V Ribnico, kjer bodo preživeli del šolskih počitnic. 66 pionirjev in pionirk s pedagoško tovarišico in tremi vodiči je ob treh popoldne izstopilo na železniški postaji v Ribnici. Mlade goste je pozdravil tajnik krajevnega ljudskega odboTa in sekretar komiteja. Začasno bivališče so imeli v Dijaškem domu. 36 pionirjev spi v petih spalnicah, 31 pionirk pa v štirih. Na razpolago so jim tri umivalnice, delovna soba in prostorno dvorišče 6 kostanjevim nasadom. Življenje teh pionirjev poteka povsem drugače kot doma. Držijo se dnevnega reda, ki se jim sporoči pri vsakodnevnem jutranjem zboru. Dnevni načrt dela obsega redna dnevna opravila kot: jutranjo telovadbo, umivanje, pospravljanje postelj in sob, pozdrav zastavi, predaja dežurstva, podelitev pohval, po potrebi grajanje posameznikov in večerni zbori s spuščanjem zastave. Dnevni red obsega seveda tudi področje telesno-vzgojnega delovanja, življenje s prirodo in družbenim okoljem, kulturnoprosvetno področie, družbene igre, izlete in prireditve. Vse delo poteka pod vodstvom pedagoškega voditelja tovarišice Pavle Za-dobovšek in vodičev: Jožice Šmit, Štefke Košir in Mariie Birse. Poleg zabavnih iger, kopan-a in krajših izletov v gozdove so si mladi izletniki ogledali že obratovanje opekarne, parne žage, napravili so poldnevni izlet na hrib Sv. Ane, od koder je razgled po vsej ribniški kotlini. Zažgali so tudi taborni ogenj. V nedeljo, 12. avgusta, so bili pionir« na celodnevnem izletu v Kočevskem Rogu. Otroci si bodo na tem letovanju pridobili poleg razvedrila nova izkustva, B*b ob ste«o Da — prav tako kot odleti bob, če ga vržeš ob steno, prav tako odleti vsaka prošnja totoamaterskegs kluba v Trbovljah, kadar prosi za lokal, kjer bi si primemo uredil svoje klubske prostore. Zanimivo je. ds vsi naši forumi prav dobro noznajo fotoklub, kadar za potrebujejo. Tudi če je treba iti delat na rudnik, da se izpolni plan. je fotoklub na vrsti, čiesr člani so napravili na Dohmi 14 šib-tov (menda edini od vseh društev v Trbovljah), ki jih na kljub obljubam še danes niso dobili plačane, akomvno so jih napravili že pred praznovanjem 27. aprila. V Trbovljah se zradi nova cesta — zopet je tu fotoklub, ki naj s svojimi člani nomaza. da bo cesta hitreje zzotovliena. Tud; na t e i cesti so člani fotokluba doprinesla svoj delež. če je v Trbovljah ta ali" ona parada — haid: fotoklub naj fotozrafiTa. zato za vendar imamo! Za razstavo ob 10 letnici OF ie fotoklub napravil 04 povečav in reprodukcij iz narodnoosvobodilne borbe, člani teza kluba so delali posnetke ob odkritju spomenika padlim borcem pri Povšetu. fotografirali so vaie PLZ, prav tako so se udeležili partizanskega nohoda skozi trboveljski okraj pred praznikom Dneva vstaje, kjer so napravili nad 200 posnetkov. Kakor vidite, se fotoklub porabi ob vsaki priliki — kadar pa ta za kai prosi, pa naleti na ziuha ušesa. Tako moleduje klub že tri leta za primeren lokal za svoie prostore. Akoravno se je klub obrnil na vse forume v naši dolži trboveljski dolini, je ostalo vse njegovo prizadevanje zaman. Obljubili so sicer vsi po vreti tod stanovanjske komisile.do funkcionarjev), toda s samimi obljubami si kluh ne more 'prav nič pomazati Najzanimiveiše je na to. da ie glavna ovira v tem, da v celih Trbovljah ne morejo najti sohe z.a starejšo vdovo, ki stanuje v lokalu, ki se zanj poteguje fotoklub. Povrh vseza je na ta ves dan odsotna ter rabi sobo le za prenočiščp. Stanovaniska komisija .ie že dobila spisek praznih sob v Trbovlbah. vendar se ne more odločiti, da bi se kaj pokrenilo. No — pa počakajmo! Toda če hočemo, da bo trboveljski fotoklub uspeval tako kot je treba, bo pač potrebno, da dobi primerne prostore, vendar še v tej petletki, ne pa čez deset let. Mozoče pa te vrstice le ne bodo — bob ob steno in se bo prizadetih le kaj prijelo. (m) razširili *i bodo umsko obzorje. Dobro se bodo seznanili s krajevnimi značilnostmi Ribnice, zemljepisnimi in zgodovinskimi posebnostmi ter s širokim razmahom lesne industrije. Za dobro razpoloženje mladih želodčkov skrbita upravnica Hilda Ule in ekonom Vlado Zakovšek. Obema ter marljivi kuharici je treba izreči vse priznanje, saj re6or teh treh šele dopolni dobro razpoloženje vseh. KRAJEVNA ZVEZA BORCEV NOV V ZAGORJU TEKMUJE Krajevna zveza borcev NOV v Zagorju se je vključila v šestmesečno tekmovanje ža počastitev 10. obletnice JA. Glavni cilj tega tekmovanja je poleg drugih važnih nalog postavitev spomenika padlim borcem NOV. Iz Zagorja je za časa narodnoosvobodilne borbe odšlo v partizane okrog 800 ljudi, od katerih je padlo 130. Zveza je v letih po osvoboditvi odkrila padlim borcem številne spominske plošče, v tem letu jim pa hoče postaviti skupni spomenik. V ta namen bodo 19. avgusta t. 1. priredili veliko tombolo, za katero so v glavnem že zbrali dobitke. In ravno pri organiziranju tombole se je pokazalo, da je upravni odbor zveze nedelaven. Dela samo nekoliko članov, tajnik je preobremenjen z drugimi funkcijami in je delo v zvezi skoraj popolnoma opustil. Ker stojijo pred krajevno ZB v tem tekmovanju še druge važne naloge, je nujno, da se v odboru nedelavni člani zamenjajo z drugimi tovariši. Ta in druga pereča vprašanja so obravnavali na sestanku upravnega odbora, ki ga je sklical mestni komite KPS. Na sestanku so bili navzoči tudi člani okrajnega odbora ZB, med njimi predsednik tov. Bojan Šorn in sekretar tov. Ivan Sovre iz Trbovelj. Po vsestranski ostri kritiki o nedelavnosti odbora so se člani obvezali, da bodo odslej vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. — V zvezi s tekmovanjem so sklenili, da bodo vključili v organizacijo še vse ostale tovariše, ki imajo za to potrebne pogoje, nadalje bodo pobrali zaostalo članarino, pregledali legitimacije, izdelali predloge za odlikovanja, organizirali pisanje življenjepisov padlih borcev in zbiranje zgodovinskega materiala iz NOV, pregledali spomenice, uredili poslovne prostore itd. V tekmovanje bodo vključili vse organizacije in društva. — O uspehih tekmovanja bomo poročali. Godba SKUD »Vesna« iz Zagorja obiskala partizanske kraje Rudniška godba na pihala v Zagorju je za časa narodnoosvobodilne borbe sodelovala v 6estavu VII. korpusa in z njim prehodila precejšen del naše ožje domovine. Godbeniki 6o se dolgo pripravljali, da bi obiskali vsaj nekaj krajev, na katere jih vežejo še iz teh časov lepi spomini. Letos se jim je nudila za to ugodna prilika — tekmovanje ob 10. obletnici JA. V soboto, 4. avgusta, se je 31 godbenikov odpeljalo z avtobusom na Dolenjsko. Spremljal jih je predsednik delavskega sveta in najstareiši član nekdanje zagorske »Vesne« tov. Franc Tomažič. V tridnevni turneji po Dolenjskem so dali iavne koncerte v Črnomlju, Kanižarici, Gradcu, Metliki in v Dolenjskih Toplicah. Te koncerte je poslušslo okrog 3090 ljudi. V Dolenskih Toplicah so priredili zagorski godbeniki poseben koncert za topi iške goste, drugega pa za invalide. Povsod so bili ti godbeniki lepo spreieti in obljubiti so morali, da bodo spet prišli. Prosto po Scottu: 15 Črni bratje: Kriminalni roman Moravec se Je nehote zdrznil ln Je prestrašeno pogledal skozi stekleno steno proti •oferju »Nikar se ra ne bojte.« Je pomirila Mo tovca. »To Je zanesljiv človek Razen tern S* nas splnh ne more slišati Da. ko Je JJtl policist začel govoriti, sem že zaslutila. »O ste. že prej sem se bila čudila, kaj ste h** moril oh tako pozni url početi v gozdu. Us m pa f® *"dl sumljivo, ker ete "enkrat brez večjega uspeha skušali spre jT*.nitl glas In način govorjenja. Cisto za *°tovo seveda še nisem vedela* g, Moravec le gledal v tla »Zdaj vem. da ... »loram samo vašemu mirnemu nastopu D"j|?nlttl. da policist ni terjal natančnejše žre. **TI. Zelo. zelo sem vam hvaležen. kosl»odlena Stnnlesova« 1« *"nrda ni hllo prav kar sem storila.« hli51"n"1* »Moja dolžnost bi bila. da hi vas % ""'nanlla akn»«i " ,n se ml le zdelo tako neodllčnn, ralo L nešportna Nekaj v meni se je upi-Pokaz»i0,» *emn Ce sem prav storila, ho o v«. i!*,h",l"čnpst Vsekakor še ne vem več položni ik"r,,n' kal vas Je dovedlo v tedanji časniki ,,n kaj so pisali o vas listi Toda M„' “* “Išf.lo vedno resnlre « se le ognil njenemu pogledu Tjinni.li n"‘n Mšein. gospodična Staplesova .»L Be!" človeka.« Se 1» . T’ kakšne neoouiostl pa govoriš!« thoHi.ra*s"r ""'ter Stone »Tl vendar nisi ČB »®. Je zgodila nesreča.« e ostn r Dn ''"J. fnl mož sploh še ni umrl,« Oo “ ", D;m"eia Staplesnva »Morda toga ""s" ,?l7 Tml" -laz nisem mislila »adrvn ,,rvn nesrečo — prvo *»?’ ,arn,JI katere ste bilI - v zaporu « »r"ver ,p 'ntala! z glavo »O tel reči Plesov. '7m "'""no povedati.« Itoroteta Sta-T0d2V?„j,* »»s-hUsi pogledala Slonela »Pavlitrt 1,1 hV,!ll "'česar reči. ko le si "varilen iineled svojega orllntelja 1 »Jas “"č"1 npkal vprašati?« Je na po>led Moravec pretrgal molk. »Kako je i' bilo mogoče, da ate zvedeli za moje stanovanje In moje talno tmef« Doroteja Staplesova »e Je nasmehnila. »O, to Je bilo čisto preprosto Prav zaradi tega tudi moram govoriti z vami. Čutim namreč v tem nevarnost za vas . . . Morda je to svarilo blazno, a čutim le, da vam moram povedati.« | Premišljevala Je nekaj trenutkov, oba I moža pa sta napeto gledala v njen obraz. »Spominjate ae.« se Je obrnila k Mo- ; ravni, »da sem vas davi pri neki postaj! podzemske železntre zapustile . . .« i »Da. da. oprostite.« jo Je hlastno ustavil. I »Toliko Imam opravka sam s seboj, da vas nisem niti vprašal, kako Je z boleialto vašega brata.« »O. hvala, njegovo stanje se je zelo Izboljšalo. Zdravnik Je rekel, da ni več nevarnosti. Ksknr to. rl veste, sem se ndpe Hala s podzemsko železnico, da bi prišla člmprej k bratu. Tedaj še vedno nisem Mia z vami čisto na Jasnem. Ker sem pa hotela zanesljivo vedeti, ali je bila moja slutnja osnovana, sem telefonirata našemu šoferji; naj hiti v garažo. In če pride tja neki gospod v raztrgani obleki, na.1 mu sledi ln dnžene. ali se bo mož odpeljal Iz Nevv Vorka z vlakom.« Moraver se Je udaril po čelo. Zdaj mu Je bilo vse Jasno. »šofer vam le potem sledil In v hotelo Astorju zvedel Ime. s kntertm ste se pri glasili« Oba moža sta molčala. »Vidite torej.« Je reklo dekle, »da Imam prav. če va* svarim Mnogo previdneje morale ravnali. Ce sem vam lahko Jaz na takn preprost način nrlšta na sled. veliko laže vas morejo najti Iznrjenl detektivi ln nedvomno Je. da Je za vami is tropa detektivov« Moraver Je globoko zajel sapo. »Gospo dlčna Staplesova. vedno večjo zahvalo sem vam dolžan . . .« Hotel Je še nekaj reči, a ni našel primernih beeed. 1 »Toda še vedno ne vem.« Je odvrnila, »ali Je moje ravnanje s skladu s pravico. Želela bi, da me v tem pogledu pomirite.« »Zakaj pa ne poveš vsega gospodični Stanlesnvlf« se Je razburil Stone. Moraver ga Je skrivaj sunil. »Gospodična Staplesova se pač zaradi mene ne sme toliko Izpostavljati. Saj veste, gospodična, da vas dolete neprijetne posledice, če oblasti izvedo za vaše ravnanje. Prosim vas, gospodična. da nalu popeljete nazaj k hotelu In da nntem več ne mislite na nalil « Doroteja Staplesnva je bila videti nekoliko užaljena Kn je avto obstal pred hnletom. so vsi Irlje še trenutek molče sedeli, kailor da niso vedeli, kal naj store. Ko ie Moravec odprl vrata, ie skušal Stone rešiti položaj »Midva natančno veva, kako dragocen je za naju nasvet gospodične Staplesnvp. kaj ne?« »To je jasno.« Je soglašal Moravec. »Gotovo ml boste oprostili mojo nel.inbeznl-vost. gospodična Staplesova« »Nedvomno, človeku. k| je v tako strašnem položaju. M oprostila še hujše rečt.« Je rekla prijazno »Vzemite tele mojo vi zitko z mojo telefonsko številko, gospod — Moravec. Ce hnsle kdaj menili, dn vam lahko moj oče ali Jaz pomagava, me kar pokličite po telefonu « Moravec je zaprl avtomobilska vrata ln vozilo je odhitelo. Pet minut pozneje sta lilla prijatelja spet v hotelski sobi Moravec je previdno zaklenil solina vrata. »Rihard.« Je zdajci menil Stone »Ce bi bil Jaz na tvojem mestu. M zaupal dekletu.« Moravec Je zamišljeno zmajal z glavo. »Ros lil ji zaupal« je nadaljeval Stone. «Ce bi JI le hotel dovoliti. M tl postala dobra prijateljica.« Moravec je loicl bolesten Izraz okoli ust »A kakšen prijatelj hi bil jaz zanjo. Nikakor sl ne smem navezati to dekle nase. Sal ' eš. Walter. da Imam na tem svetu samo še eno žel.ln. samo en rili . Kakšen te. sl ne moreš predstavljati. Tn pri tem bi bilo zame bolje, če bi odklonil tudi tvojo po moč.« »Za božje Ime. Rihard, kaj pa hočeš storiti?« »Predvsem moram zapustiti ta hotel.« Jo odgovoril smeto se Moravec. »Tl. IValter. ml pa moraš dati častno besedo do ne boš lz dal Staplesovj mojega bivališča.« »Seveda ne, če tako želiš.« »Alt jt tudi ne boš pripovedoval ničesar, kar je v zvezi z mojo preteklostjo?« »T| grešiš proti samčniu sebi. Rihard.«' »Toda ne prati nlej. ŽValter.« .le kratko rekel Moravec »Stanlesova le v takih letih, ko se v človeku vsak vtis globoko zaknrenl ni Prosim te, ne napravi me v njenih nčeh po nedolžnem preganjanega človeka. Ne sme me tmetl za mučenika. Kdo ve. kaj hi potem vse storila! Samo nesrečo bi sl s tem nakopala. Ne pripoveduj jt. kako je z me noj. Alt čuješ, tValter? Tn Je moja naj-večja prošnja.« Moravec je vstal. »Moje prve načrte poznaš.« je nadaljeval »Poskrbel bmn. da bo Malker dobil tovor z ladje, o kateri ne ve. kje je Za uslugo pa me bo morala njegova družba spraviti v tujino. On ln nlegovi ljudje so mogočni In bodo to tahko storili. Tudi rad! bodo to storili za tovor, ki je vreden eeln premo ženle« »Toda kako boš dobil zvezo z TValker-jem?« »Na stari način. Mislim, da le ta način še v veljavi, ksknr te bil pre.tšnle čase « »Ali ne misliš, da se te TVelker boji In da zaradi tega ne bo sprejel tvojega predloga?« »On se morda boji. toda njegovi pajdaši ga bodo k temu prisilili. Za tovor veilke vrednosti gre« Stone je zamišljeno prikimal »Ce M le bil vsaj že enkrat na varnem. Morda pride kdaj pozneje na dan vsa resnlra. Vedno moraš upati. Kam pa poideš zdaj?« »Najel sl bom soho v Andersnnovem nen slonu « je dejal Moravec. »Saj veš za naslov Zapomni na sl. da se odslej Imenujem TVln fleld civde.« Deset minut pozneje sta zapustila hotel Pet dni Je minilo. Listi so še vednn pri našall tiralico za Rihardom Moravcem, toda zdaj v manjši obliki kot spočetka. Oblasti so razpisale veliko nagrado in vsaka ladja, ki je zapustila katero koti ame riško pristanišče, je bila natančno prelska na. Mnrltea moralo prijeti. Jetnlšk! paznik je slrer še živel, toda njegovo stanje le bilo resno. Stone je nijd zavestno čutil, kjer koli je bil. da ga skrl val opazujejo prežeče pollrtjske oči. Čeprav Je vedel, da so ga opazovali. M poskušal nnl enkrat, da bi se otrese' nad leinlh opazovalcev. Saj ni skušal priti ▼ stik z Moravcem, Obiskal bo Moravca, kadar ga ho ta spet potreboval. Btlo bt prenevarno. hit! v etaloth stikih z nesrečnim prijateljem. Nekega popoldneva pa se je v Stonejevl pisarni nenadoma oglasila Doroteja Staplesova. Prav tako vesel kakor presenečen jo je sprejel. »Samo malo časa vas bom motila, go spod Stone.« se je opravičila. »Ne vem sicer. kat boste mislil! o meni. ker niti sama ne vem. kai naj mislim o sami sebi. vendar pa me vse žene k temu. da bt pomagala go spodil Moravcu. Ali veste, na kak način M mn Min mogoče pomagati?« Stone .in je začudeno pogledal, »Oba. mul prijatelj ln jaz »eva.« je odgovoril, »koliko hvaležnosti sva vam dolžna Toda resnično sem prepričan, da se Moravec zdaj nalbol.ip nnčutt. če je čist" sam. Saj razumete, kakn strašno Je zdaj njegovo živ ljenje « »Prav zaradi tega ran je treba pomagati. Slišala sem. da ste rl edini njegov pri jate!'* »To . . to je res. gnspod'čna Stnnlesova Vendar moram priznati ... To se pravi, ne morem sl predstavljat' kdo vam je povedal mol naslov, oziroma kako ste mogli najti mojo pisarno.« Staplesova ga le nekoliko Mašijo pogledala. »Upam. da se zaradi moto--- prihoda ne jezite Vaš naslov naJti ni Mio težavno, gnspod Stone. Ko sva zadn'!č sedelo aknoal v avtu. sem brala 'vaš naslov v vašem tlo biikti. Prišla sem k vam nrav za nrav . »avolln gospoda Moravca Veste, od tistega dneva dalje sem vedno nnala. da hom kaj zvedela o Moravcu Ntoaova nesreča me it elnbnko prevzela Nat vam kar priznam, vnsnod Stone, da «*m že od prvega trpnutka čutita, da gospod Moravec ni hudodelec Prosim vas. recite mt. da Imam prav« Stone se je Igral s svinčnikom. »Zelo mi le žal le reke! naposled > tlhn. »da vam na te vprašanje ne smem odgovoriti « »To se pravi, d« vam ie gospod Moravec prepovedal o tem govoriti.« »Da.« »O. zdaj začenjam razumeti. Zdaj tnd' vem, da me moje čustvo ne vara Alt mi lahko nnveste. kje ie zdaj gosnod Muravec ln kakšno Ime sl .ie nadel? Ta prošnja se ram zdi gotovo čudna, vem .« (Dalje prihodnjič) Stran 4. »ZASAVSKI VESTNIK« Ameriški film „Dobri Sam“ »Dobri Sam« je šef neke trgovine, ni pa dober gospodar. Vse, kar ima, razda »revežem«. Sosedovim posodi avto, ko pa ga dobi nazaj, ga mora sam popraviti. Žena nekega uslužbenca mu prodaja hišo, Adamsovim financira plinsko postajo, radodarno podpira izkoriščanje ženinega brata. Žena Lu je huda nad početjem svojega moža in išče nasvete in tolažbe pri svojih znancih, toda Sam Clavton ostane »Dobri Sam«. Njegova žena zgubi potrpežljivost, ko ji mož pripelje v hišo svojo uslužbenko, ki je poskusila napraviti samomor. Lu jo vrže iz hiše, toda v njo je zaljubljen njen brat in Lu se spet pomiri. Toda Samovega samaritanstva še ni konec. Ko nese Sam denar za zavarovanje svojih uslužbencev, mu pade v naročje dama, ki mu ob tej priliki temeljito izprazni žepe. Ko išče Sam izhoda iz te zagate, se mu žena doma seli v vilo. Kako bo vse to plačal? Poizkusi še pri svojih dolžnikih, toda ti nimajo denarja. Zaide v bar, kjer izda zadnje novce, da pije s človekom s ceste. »Dobri Sam» ve, da je treba pomagati. Sleče svojo obleko in jo zamenja za raztrgane cape. Ko ga krčmar meče čez prag, daje prispevke za dobrodelno organizacijo. Da je konec še lepši, ga ta tako imenovana Reševalna armada v spremstvu godbe in dobrodelnih dam pripelje domov in »Dobri Sam» postane spet Sam Clayton. Film »Dobri Sam« bo na sporedu v teh dneh v trboveljskem kinu. Obvezen od^un žitaric v trboveljskem ohrolu Priprave za 'letošnji obvezni odkup Žitaric so v polnem t^Jni. Ker se je dozoritev žita zaradi pogostega deževja nekoliko zakasnila, se bo odkup obvezne oddaje belih žitaric pričel v našem okraju 20. avgusta tega leta. Da pa pri teh odkupih me bo težav, se bodo vsem kmetovalcem, ki so se preko krajevnih ljudskih odborov pravočasno priglasili in so zaprosili komisijo za ocenitev škode, 4 po predhodni odobritvi Glavne uprave za državne nabave LRS znižale obvezne oddaje belih žitaric, kakor jo je ocenila okrajna komisija za ocenitev škode po toči ali poplavah. Obvezni odkup žita bo opravil žitni fond s pomočjo KZ. Gotovina in boni so pripravljeni in dobe kmetovalci oddano žito takoj plačano. Za kakršno koli zavlačevanje ali izmikanje pri odkupu pridelovalci žita nimajo vzroka. Že lansko leto so kmetovalci pred jesensko setvijo zvedeli za količino žita. ki so jo dolžni oddati in je vsakdo imel dovolj časa za vložitev pritožbe, ki so bile po poverjeništvu in Glavni upravi za državne nabave že rešene. Pridelovalci bodo prodajali leto« obvezne količine žita po zelo ugodnih pogojih. Medtem ko je prejel kmetovalec lansko leto za 1 kg pšenice v obvezni oddaji le 4 din in prav toliko bonov, bo dobil letos za 1 kg pšenice 7 din in isto število bonov. Seveda je treba tukaj opozoriti na določbe odredbe o odkupnih cenah za bela žita, kjer je rečeno, da se po navedeni ceni plačuje samo pšenica z določeno hektolitrsko težo in določenim odstotkom raznih primesi. Za žita slabše kakovosti je seveda cena primerno nižja. Kmetovalci, ki na določen dan ne bodo oddali predpisanih količin žita, bodo morali naslednjega dne pripeljati žito v zbirni, do 10 km oddaljeni center. Vso odgovornost za uspešno izpolnjevanje odkupnih nalog nosijo KLO. Zato je nujno, da se priprave za obvezni odkup žitaric, v kolikor še niso opravljene, izvrže takoj. Obvezni odkup žita bo v našem okraju potekal fio naslednjem razporedu: 1. odkupna postaja Loka pri Zid. mostu v Loki dne 20. avgusta, in to za KLO Loka pri Zid. mostu im KLO Breg; 2. odkupna postaja Jagnjenica v Jagnje-nici 21. avgusta za KLO Jagnjenica in del KLO Dole pri Litiji; 3. odkupna postaja Radeče v Radečah (mlin Polanc) 22. avgusta za KLO Arhovo in KLO Zidani most; 4. odkupna postaja Radeče v Radečah (mlin Polanc) 23. avgusta za KLO Radeče; 5. odkupna postaja Izlake v Izlakah 25. avgusta za KLO Izlake; 6. odkupna postaja Zagorje v Zagorju (Weinberger.jev mlin) 24. avgusta za KLO Kotredež: 7. odkupna postaja Hrastnik v Hrastniku (Lukmarjev mlin) 27. avgusta za KLO Hrastnik in del KLO Čeče; 8. odkupna postaja Trbovlje v Trobv-ljah (bunker) 29. avgusta za MLO Trbovlje, KLO Gabersko in del KLO Čeče; 9. odkupna postaja Mlinše v Mlinšah 31. avgusta za KLO Mlinše; 10. odkupna postaja Dol pri Hrastniku na Dolu pri H. 4. septembra za KLO Mamo in Turje; 11. odkupna postaja Dol pri H. 3. septembra za KLO Dol pri Hrastniku; 12. odkupna postaja Zagorje v Zagorju (Weinbergerjev mlin) 5. septembra za KLO Loke-Kisovec. 13. odkupna postaja Zagorje v Zagorju (Weinbergerjev mlin) 6. septembra za KLO Zagorje; 14. odkupna postaja čolniče v Čol-nišah 7. septembra za KLO Senožeti. Opozarjamo vse kmetovalce spredaj navedenih KLO. da bo odkup Žit V njih opravljal Žitofond in da bodo kmetovalci, ki določenega dne žita ne bi oddali, dolžni žito pripeljati naslednji dan v zbiralnico, ki jo bo določil Žitofond v Trbovljah sporazumno s poverjeništvom za državne nabave. 15. odkupna postaja Podkum v Podkumu od 10. do 13. septembra za KLO Podkum; 16. odkupna postaja Trojane na Trojanah 13. septembra za KLO Trojane; 17. odkupna postaja Razbor na Razboru 13. septembra za KLO Razbor; 18. odkupna postaja Čemšenik v čemše-niku 13. septembra za KLO Čemšenik; 19. odkupna postaja Dobovec na Dobovcu 13. septembra za KLO Dobovec; 20. odkupna postaja Dole pri Litiji na Dolah pri Litiji 13. septembra za KLO Dole pri Litiji. Na odkupnih postajah, navedenih od 15 do 20, bodo opravile odkup žit kmetijske zadruge dotičnih KLO. OLO Trbovlje Poverjeništvo za drž. nabave Razpis živinsko kramarskih sejmov v letu 1951 Sporazumno s poverjeništvom za drž. nabave razpisujemo živinsko-kramarske sejme za leto 1951 na območju našega okraja. Ker je odpravljena obvezna oddaja mesa, se prirejajo ti sejmi, s katerimi bo promet z živino lahko potekal nemoteno naprej. Sejmi bodo kakor sledi: v Izlakah 2. septembra in 22. oktobra; v Zagorju 5. novembra; v Loki pri Zidanem mostu 17. oktobra, na Dolu pri Hrastniku 1. oktobra; v Trbovljah 18. oktobra (Lukežev sejem) in 5. decembra (Miklavžev sejem); v Radečah 9. avgusta, 3. septembra, 11. oktobra, 12. novembra (Martinov sejem) in 27. decembra. (Nadaljevanje i S. tirani). osebje po končanih obiskih rado spravilo bolnišnico v red in se zvečer čimprej oddahnilo od dela? Tudi okrog bolnišnice ni nič boljše. Nedovoljeni obiski pod okni bolnišnice, ki so včasih podobni pravim podoknicam ali pa celo vratolomnim vajam (nekateri obiskovalci se povzpnejo celo na železno ograjo pod okni, da so bliže bolnika), so na dnevnem redu podnevi in ponoči. Dalje kričanje in vpitje s ceste v bolnišnico ali obratno moti delo in mir v bolnišnici od jutra do večera itd. itd. Vse navadeno ni napisano neosnovano in morda iz kakšne zlobe ali kaj podob nega, ampak je pravo in čisto zrcalo obiskovalcev bolnikov trboveljske bolnišnice. Ce kdo v napisano ne veruje, naj se neopažen skrije v kakšen kot bolnišnice ali pa kam za kak grm okrog bolnišnice m naj opazuje. Na laž bomo postavljeni te v tem primeri) in odslej dalje, če bodo naše' besede le padle ha rodovitna tla in vzbudile v vseh prizadetih vsaj nekoliko sramu nad dosedanjim početjem, hkrati pa vzdramile v ljudeh čut spodobnosti in uvidevnosti, čut potrebe spoštovanja hišnega reda bolnišnice in pa prijetno za vest, da imamo svojo bolnišnico, ki smo jo dolžni čuvati ne samo za sebe, marveč za Uudstvo vsega našega okraja. Dr. V. K. Dnevi sejmov so vzeti iz predvojne statistike, tako da so prebivalstvu in kmetovalcem dobro poznani. Sejmi bodo pod nadzorstvom pristojnega uradnega veterinarja. Prignana živina mora> biti očiščena in zdrava in opremljena s potrebnimi živinskimi potnimi listi ter označena z vrsto živine, ki se prodaja (govedo, konji, ovce, svinje), prodaja živine za zakol in v plemenske svrhe. Prekupčevanje je prepovedano, barantalci in mešetarji bodo pod kaznijo izključeni. Prenos lastništva se mora izvršiti takoj. OLO Trbovlje, poverjeništvo za kmetijstvo. Cene na trboveljskem trgu V sobota je bil predvsem privatni sektor na trgu dobro založen z zelenjavo. Kmetice so ponujale fižol, komarce in čebulo, a imele so le malo odjemalcev, saj so bile 'cene socialističnega sektorja mnogo nižje. Cene so bile naslednje: V trgovini državnih posestev: krompir 13 din za kg, zelje 4 din, salata 12 din. kumare 10 din, fižol v stročju 18 din, jabolka 30 din, hruške 25 din, čebula 38 din. česen 80 din. žganje 300 din. sadjevec 00 din za liter, jajca 11—12 din, surovo maslo 450 din, mast 325 din, med 440 din. svinjsko suho meso 320 din. šunke 340, teletina 100 in govedina 155 din za kg. V trgovini zadrnžnega sklada: fižol 20 dinarjev, krompir 14 din, žganje 400 din, vino 130 do 150 din, sadjevec 46 din za liter, med 380 din za kg, sir 350, suho sadie 70, oves 50. ječmenova moka 50, ržena moka 60, otrobi 20, koruzaa moka 57. koruza 55, govedina 140 din za kg, volna 1500 din L, ješprenj 70 din za kg. Privatni sektor: čebula 35 din, salata 40 din, fižol 20 do 30 din, smetana 200 din, jajčka 13, din, kumare 15—20 din in sadje — slive po 40 din. KINO TRBOVLJE bo predvajal amer. zabavni film DOBRI SAM Predstave od petka do ponedeljka. Naslednji teden je na sporedu angleški film NORO SRC® Predstave od srede do četrtka. Hudi poraz Rudarja Prot eter (Osijek) : Rudar 6:0 (3:0) Minulo nedeljo je igralo ligino moštvo »Rudarja« prvenstveno nogometno tekmo druge zvezne lige v Osijeku « tamkajšnjim »Proleterjem«. Moštvo »Rudarja« ni nastopilo kompletno, ker sta v njem manjkala iz neznanih vzrokov Florjane in Vodišek. Toda tudi to naj ne bo opravičilo za tako visok poraz, ki 6e venomer ponavlja, kadar »Rudar« nastopi izven Trbovelj. Čudno je, da fantje doma le. še nekako zaigrajo, kakor hitro pa pridejo na tuj teren, pa odpovejo. Morda temu ni vzrok samo premajhna požrtvovalnost, marveč še v večji meri pomanjkanje samozavesti, da znajo igrati nogomet, če hočejo. Moštvo »Rudarja« je nastopilo v naslednji postavi: Ahlin, Laznik, Šorel, Blatnik, Hudarin, Orač, Cestnik, Rutko-vec, Koncilja, Kos in Opresnik. Zmaga »Proleterja« je povsem zaslužena, ker so domačini prikazali res dober nogomet in izgloda, da se nahaja Rupnikova enajstoTica v zelo dobri formi 6 samim Rupnikom na čelu, ki je obenem duša napadalne vrste kakor tudi vsega moštva, kar je bilo videti tudi na tej tekmi. »Rudar« je v tej igri popolnoma odpovedal in gre krivda za tako visok poraz predvsem ožji obrambi in krilski vrsti. Zadovoljila sta edinole Opresnik in Kos v napadu. Gledalcev je bilo 5000, Sodil pa je Ivanovski iz Skopija. Prvenstvo poverjeništva Trbovlje »Rudar« B s »Litija« 4:0 (2:0) _ V zadnji prvenstveni nogometni tekmi sta se srečala v Litiji moštvi »Rudarja« B in »Litije«. »Rudar« je prikazal lepo,, neoporečno in tehnično dobro igro ter je prekašal nasprotnika v vsakem pcgledu. V golu je zadovoljivo opravil svojo nalogo Cigler, ki se razvija v dobrega vratarja, v napadu pa je bil najboljši Klenovšek. Gole za. »Rudarja« so dosegli Polutnik dva, Klenovšek in Kralj pa po enega. Tekmo je 6odil tov. Eltrin iz Litije objektivno. S 'to tekmo je zaključeno prvenstvo poverjeništva Trbovelj ter je moštvo B »Rudarja« zasedlo drugo mesto za NK »Krško«, s katerim imata enako število točk, le da ima »Krško« boljšo razliko v golih. »Proletarec« (Mladina) : »Rudar« (Mladina) 2:1 V nedeljo je gostovalo mladinsko moštvo »Rudarja« v Zagorju in odigralo prijateljsko nogometno tekmo na novem stadionu »Proletarca«. Mladinci »Rudarja« so nastopili samo z devetimi igralci, kar je vse graje vredno, čeprav so se za to srečanje dogovorili šele en dan pred nastopom. Med igro pa je bil izključen še igralec »Rudarja« Kolšek, ki pa ga je sodnik vsekakor preostro kaznoval. Prvi nastop novoustanovljenega društva ŠD Retje v gosteh so bili juniorji ŠD Litija in Bratstvo iz Hrastnika I in II. ŠD Litija, juniorji : ŠD Retje. juniorji 1:0 (6:0) ŠD Bratstvo Hrastnik II : ŠD Retje II 1:1 (1:1) ŠD Bratstvo Hrastnik I : ŠD Retje I 4:1 (2:1) Potek iger; Pri. vseh igrah se je takoj videlo, da nogometaši ŠD Retje niso še vigrani' ter da jim manjka še tehnike in kondicije. Najbolj se je to opazilo pri zadnji tekmi s prvim moštvom Bratstva, kjer sta si bili v prvem polčasu moštvi skoraj enako-vredni, v drugem polčasu pa je ŠD Retje zaradi utrujenosti precej popustilo. Več discipline in tovarištva v društvih! Med društvi v Zagorju, ki jih v njihovem razvoju ovira nedisciplina posameznih članov, je tudi sindikalna godba SKUD »Vesna«. Upravni odbor tega starega društva z lepimi tradicijami je začel že pred meseci ostro borbo proti škodljivim pojavom v notranji organizaciji v vseh svojih sekcijah. Pred kratkim je kaznoval člana sindikalne godbe tov. Bogomira Zupančiča s prepovedjo sodelovanj3 pri godbi za nedoločen čas. Tov. Zupančič je ob priliki otvoritve kopališča v Izlakah surovo žalil svojega sotovariša Pavla Tomažiča, s čimer je škodoval ugledu društva. — Ta ukrep naj bi bil resen opomin vsem tistim, ki skušajo s svojim nepravilnim odnosom do svojih tovarišev in do društva razbijati enotnost v svoji skupini in s tem škodovati skupnosti. Obiščite razstavo lokal, indoslrile IH Obrti V Trbovljah (zgornja osnovna šola). Razstava prikazuje dejavnost Industrije in obrtne proizvodnje trboveljskega okraja. Razstavni prostori so odprti vsak dan do 22. avgusta 1951 od 8. do 18. ure. HUMOR V REVIRJIH PETJE JE DOBIL DOPUST Zaradi številnih norčij je poklical direktor rudnika našega tovariša Petje v pisarno. »Tvojih večnih prismo-dij sem že sit! Vsak dan napraviš kakšno neumnost!« je rohnel direktor nad njim. »Vsak dam pa že ne!« se je izvijal Petje. »Zdaj me boš pa še za besede lovil?« vzkipi direktor. »Teden dni »suhega« dopusta imaš, da veš! Ko boš brez denarja, te bo. že minilo, da boš bril iz ljudi norca!« Naslednjega dne zjutraj je Petje vzel kitaro, se med potjo oglasil pri Počivašku, nato pa je odšel pred glavno rudniško pisarno. Brenkal je na kitaro, hodil pred pisarno sem in tja in pel: »Juhej, juhej, teden dni sem frej ...« Direktorja je to petje ujezilo. Ukazal je tajniku, naj sporoči Petju, da takoj zgine domov, za kazen pa ima štirinajst dni suhega dopusta. Petje se tajniku lepo zahvali in odide. Drugo jutro pa spet pride pred glavno pisarno in poje: »Juhej, juhej. Ati at Se kupil srečko za veliko TOMBOLO Zveze borcev mesta Trbovlje! 70 tombol. 3000 ostalih dobitkov v vrednosti oad I milijone dinarjev Cisti dobiček Je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem. Cena srečke 40 dinarjev. štirinajst dni sem frej ...« Sedaj pa je dobil Petje tri tedne suhega dopusta. Spet je prišel naslednjega dine pred pisarno direktorja in pel: »Juhej, juhej, tri tedne sem frej ...« Direktor je sprevidel, da Petja ne bo ugnal. Ukazali je tajniku: »Pojdi ven in mu povej: če takoj zgine, ima' tri šihte plačane, drugače bo pa odpuščen!« Petje se je tajniku lepo zahvalil za sporočilo in mu dejal, naj pozdravi direktorja. Sel je proti gostilni Poči-vavšek, med potjo pa pel: »Juhej, juhej, tri dni sem bil pa le frej!« KRAJEVNA ZB NOV V ZAGORJU bo priredila v nedeljo 19. avgusta ▼ Fizkultumem domu v Zagorju VELIKO TOMBOLO š številnimi in bogatimi dobitki. Med glavnimi dobitki so: vol, kuhinjska oprava, samsko pohištvo, 15 ton premoga, 3 tone žganega apna, 2500 kosov strešne opeke. 5000 kosov zidne opeke, 2 prašiča (100 kg in 60 kg), ovca, vreča moke itd. — Pohitite z nakupom srečk, ker je število omejeno! Čisti do. biček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem NOV. — Pridite 19. avgusta v prijazno Zagorje, kjor boste postreženi z dobro pijačo in vsakovrstnimi jedili! Odbor. Tovarna dokumentnega in kartnega papirja, Radeče izdeluje fine, brezlesne specialne papirje in razstavlja svoje izdelke ter potek izdelave papirja — na lokalni razstavi industrije in obrti v Trbovljah OGLEJTE SI RAZSTAVO! KOŠARKA »Rutlar« : »Šoštanj« 37:49 V 6obo\'o, 11. avgusta, so gostovali v Trbovljah košarkarji iz Šoštanja, ki so odigrali z našimi domačimi košarkarji prijateljsko tekmo. Zaradi slabega vremena in naliva je bila igra zelo ovirana. »Rudar« je tokrat pokazal eno svojih najslabših iger ter je ob tem srečanju zasluženo izgubil. Pri »Rudarju« sta se odlikovala ediino Murn in Skalin, k-i sta dosegla oba po dvanajst košev. Ostale koše so dali: Kačnik 8, Hodej 3 in Jelen 2. Lep uspeh trboveljskih kegljačev Kegl jaški klub »Partizan« v . Beogradu je pred nedavnim razpisal pokalno tekmovanje vseh kegljaških klubov v Jugoslaviji. Tega iekmovanja se je udeležil tudi kegljaški klub v Trbovljah, ki si je v ostri konkurenci z ostalimi klubi osvojil drugo mesto, za kar je bil nagrajen z lepim pokalom, til?- ^t4?,Tv tel2 tekmovanju je zasedel kegljaški klub »Grmovščica« iz Zagreba, tretje pa klub »Špartak« iz Subotice Poleg moštvenih tekem so se pomerili T kegljanju tudi posamezniki, med katerimi je zasedel osmo mesto tov. Anton Svršina, član kluba v Trbovljah, če računamo, da tekmovanja udeležilo 64 kegljaških klubov, med katerimi je klub Trbovlje, ki se je osnoval šele lansko leto, dosegel tako lepo. mesto, mu lahko b njegovemu uspehu prisrčno čestitamo, želimo mu pa v njegovem nadaljnjem delu in razvoju vae najboljše! V soboto, doc 18. avgusta 1951 bo ob 19.30 v dvorani Delavskegadoma v Trbovljah prva ponovitev škri-narjeve operete v 3 dejanjih »ZADREGA NAD ZADREGO« Vstopnice si lahko nabavite v predprodaji pri tov. Odlazkovi (Rud. koim. KPS Trbovlje) Seznani odlikovanj nepoznanih tovarišev v okraju Trbovlje “a,rod ni. razr. št 161449; Arh Jože (Janeza) 1 i-r1'brost i,BT Rovšek Jože TrJ^i /ik . Jnf ,Z^lug« Z3 narod; - Lipee Karo1 (Antona) kolajna Zasluge za narod-: Zupan Ivan (Franca) kolajna Zasluge z» narod; Vadolj Pavle (Antona) kolajna Zasluge za narod; Smrdelj Ivan (Janeza) ko-lajna Zasluge za narod: Boštjančič Jože (Janeza) kolajna za hrabrost: Urankar Jože Jožeta kolajna za hrabrost; Brvar Oton (Jožeta) kolajna za hrabrost; Flisek Ivan Ivana) kolajna za hrabrost; Cirar Bernard (Franca) kolajna za hrabrost: Hertman Pa-vel (Janeza) kolajna Zasluge za narod: Petrič Franc (Franca) red Zasluge za narod II. razr. štev. 22055; Kompon Marija (Jo-hrabrost štev. 89699; Bučej Ernest (Mihe) red Zasluge za narod: BTačun Drago (Janeza) red Zasluge za narod. ob prazniku 22. julija smo razdelili od-hkovanja. Ostalo nam jih je 19. če se kdo izmed zgoraj navedenih odlikovancev nahaja v našem okraju, ki že ni prejel odli-!f?y *a J?1?*11?0’ da se z*lasi na OO ZB NOV v Trbovljah do 30. avgusta 1951 m vzame odlikovanje. OO ZB NOV. Trbovlje. Putnik Trbovlje sporoča vsem ljubiteljem športa, predvsem pa nogometa, da bo v nedeljo, dne 2. septembra, v Beogradu mednarodna nogometna tekma Švedska : Jugoslavija. 5 ta namen organiziramo izlet v Beograd z odhodom iz Trbovelj, 1. septembra ob 20,39 in povratek iz Beograda 2. septembra ob 22,30. Cena vožnji z brzovlakom v obe smeri znaša 780 din. Zanimanje za to tekmo je veliko, zato pohitite s prijavami, ki jih sprejemamo do najpozneje 25. avgusta. Pri Putniku v Trbovljah dobite pokrajinske slike raznih motivov v bakrotisku serija 20 kom. za 300 din. Pokrajinske razglednice motiv Dobrna, Ljubljana in Rogaška Slatina 1 .kom. 3 din. Istotako je na zalogi nekaj komadov velikih Putnikovih voznih redov 1951-52 po 50 din. Ker je naklada vsega gornjega zelo majhna, se potrudite nakupiti te omenjene stvari čimprej. Putnik Trbovlje Zasavčani! Putnik v Trbovljah vas obvešča, predvsem pa ljubitelje nogometa, da bo v nedeljo, dne 26. t. m. v Ljubljani nogometna tekma med ljubljanskim Odredom in trboveljskim Rudarjem. V t* namen organizira Putnik množični izlit v Ljubljano. Odhod vlaka iz Trbovelj je ob 11.58 uri in povratek iz Ljubljane 27. t. m. ob 1 uri. Prosili smo za poseben vlak; če ga dobimo, se bo. vozni red spremenil. Cena vožnji Zidani most—Ljubljana 147 din, Hrastnik— Ljubljana 136, Trbovlje—Ljubljana 124. Zagorje—Ljubljana pa 120 din. V navedenih oenah je zaračunana vožnja v obe smeri ter vstopnina za tekmo. Individualne kakor tudi kolektivne prija-' ve sprejemamo do 22. t. m. Vse nadaljnje informacije daje Putnik Trbovlje- • ZAHVALA Vsem. ki &o mi čestitali ob moji 80-1®*' niči osebno ali pismeno ter se me ob moj.em življenjskem prazniku spomnili * šopki cvetlic In raanimi drugimi darili. rekam najprisrčnejšo zahvalo. Trbovlje, 13. avgusta 1951. Avgust Tratnik, Trbovli® , Delavski dom PREKLIC Osebno izkaznico, ki mi je bila “kra-dena v Laškem, proglašam za neveljavn0-Anton Pavlič, Dol pri Hrastniku- Ureja uredniški odbor - Odgovomi urednik Stane Šuštar — Naslov uredništva: ^JjK-fon uprava rudnika Trbovlje H raatnlk štev. 54 — Bančni račun pri KB Tr