v Začretu ne bo asfaltne baze! V vrtcih nepripravljeni na »bejbi bum« ST. 37 - LETO 64 - CELJE, 15.5.2009 - CENA 1,25 EUR DrŽava dopustila stečaj Steklarske m^ M^^ Prokuristka še pred dvema mesecema ní vedela, da tak- Jj ^^ ^^ v' šno podjetje sploh obstaja» zdaj 2anj predlaga stečaj, hkrati mu išče strateškega partnerja. Delavci so ogorčeni ^ Do polnega vozička tus brez mošnjička! Izrežite kupon, ga izpolnite EG^Hpj^ In nakupujte brezplačno! BhfH Podrobnosti: www.radloc6lje.com ^H^SÍÍH^I inwww.novitedmk.com Oogovoma ur^anicâ NT Tabana Cvim Vas je partner ze pretepel kot psa? Štiridesetletno iskanje pravice zaradi izgubljene kmetije ercator Opek»mtiKa 9, Ce^je. M. it; 03/426 dO 00 eemek, 21 .maj 2009. od 16.30 do 19.30 ure I UZITKARIJE m^] Čebelica Maja in Vili Ohranimo energijo. PRIHRANIMO, Za konec dobrodelni polni voziček ODKI UVODNIK SIMONA ŠOUNIČ Nasilnež, česa te je strah? Upam, da boš to prebral Pilem namesto liscih, kisi jih s svojimi klofutami, brcami, zmerljivkami potisnil v nemoč, strah in v kot, kjer preživljajo nočne more, ^tudi so bodni. Ne spregovorijo iz strahu, pred teboj ùU pa preprosto ne morejo zaradi premočnih udarcev... Pišem namesto njih • tvojih žrtev. Thdi tvojih otrok, ki se ponoči pretvarjc^o, da spijo, a slišijo sleherni zvok nasilja iz dnige sobe... Ne mine teden» da ne bi slišala, kako se spet nekdo počuti manjvrednega zaradi tvojih izpadov. Vedno se sprašujem^ zakaj te trpijo, zakaj ne končajo svoje agonije, zakaj ne rešijo svojih otrok.... Kaj jih vleče nazaj k tebi... 7}Joje besede, da jih imaš rad, da ne boš nikoli več udaril? Da ti je žal? Pa ti je res ... žal? Kako lahko udariš nekoga, kiga imaš rad... Ko bi vedel koliko vprašanj imnm zale! Kako se počutiš, ko udariš prvič in ko se zlažeš, da je bilo zadnjič, kaj razmišljaš,'ko veš, da si kljub udarcem v sebi pravzaprav nemočen - pred samim seboj... Verjetno imaš svoj razbg. Alkohol. Stres. Ttenuiek nerazsodnosti. Težave zaradi službe ali pa se ti večerja enostavno ne zdi okusna. Se verjament To je le pika na i vsem tvojim težavam, ki jih nosiš vsak dan s seboj, a jim ne znaš ubežati. Si ujet v svoje lastno nasilje. Ne znaš celiti svojih ran, zato jih povzročaš drv^m. Uničuješ življenja drugýi, ker si ujet v krog neuspešnega bega pred lastnimi strahovi. Razumem te, ne razumem in obsojam pa tvoja dejanja. Zame nisi revež, čeprav se mi smiliš, toda nekoliko druga' če kot tvoje žrtve. TUdi bo^ nisi. ker je to, kar počneš, daleč od resničnega bogastva, ki ga človek lahko ponudi človeku, s katerim deli življenje. Si lahko razcapan, v ftnančni stiski, si pa tudi »kravatar«, ki se predstavljaš z močjo in imenom, doma pa si ■ nasilnež. Ne misli, da popolnoma nihče ne ve, kdo si v resnici. Vedno je nekje nekdo, kive... Morda si imel slabo otroštvo, ki je bilo daleč od brezskrbnega tekanja po travi, pihanja regratovih lučk in skrivalnic. Morda si bil tudi ti tisti, kije nemočno jokal v postelji in otroško mislil, da bo odeja prikrila mamino stokanje zaradi očetovih udarcev. Morda si tudi ti kdaj príšepal v šolo in dejal, da si med »brezskrbnim tekom« pctdel in zaradi tega dobil modrico na obraza... Morda si tudi sam nekoč v sebi zadrževal jezo nad nasilnežem» ki je iz dneva v dan postopoma »ubijak tvop mamo ... Nasilnežem, ki je s tvojim odraščanjem le spremenil osebo, toda še vedno je ostal -nasibiež... Kako lahko to počneš^ SIMONA ŠOUNIČ TKE SLADKE Kdo je v Butalah Kekec? »Počutim se, kot bi bil med butald. Spet razpravijamo o îem igrišču, ko smo vse natanko in na debelo že stokrat premleli,« je ob prežvečeni temi navrgel eden od Šmarskih svetnikov. Čez dolgo se oglasi dn^: »No. za butalca me pa že lep čas ni nihče imel. Sem do zda) razmišljal, če se sploh lahko oglasim ...« Tretji pa nadaljuje: »Jaz pa se vseeno malo počutim butalca, da spet o tem razpravljamo. Ima gospod kolega kar prav. Smo res Kekd- Sicer pa igrišča spet ne bo. Ne tu ne tam!« Poslovni sistem Mercetor. dd. Dunagske 107, l^ub^na Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji ioical: 1. V novem Mercatorjevem Trgovskem cental Ldško; • 62,20 m^ • lokal za gostinsko dejavnost Prosimo vas» da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo d did vn ostjo. Vabimo vas, da pisne vloge r>ajkasneje do petka 22.5.2009 pošljete na naslov: Mercator, d.d,. Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo. Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako "za najem lokata". Mercator, d.d. st pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. Nova priložnost -destinacija Celjsko! Itiiizinu» vsaj s Celjskega, $e ni treba bati recesije. Večje naložbe so pod streiio, direktorji so dobro podkovani z marketinSidm znanjem, kar je razvidno tudi iz Števi-la obiskovalcev, ki so jih na* šteli v prvih mesecih letošnjega leta. Vseeno niso tako naivni, da bi počivali na lovorikah ali še vedno stavili zgolj na tradicionalne goste. &lijo prodreti na tuje ti^e. kar jim lahko najlažje uspe s skupnim nastopom - s turistično destinadjo Celjsko, so na srečanju podjetnikov kluba Zlatorog poudarili di-reluor laške Thermane Roman Matek, direktor Unior IWizma Đamjan Pintar ter direktor Term Olimia Zdrav-ko Počivalšek. V Thermani so letos zabeležili 20 odstotkov več gostov» na Rogli je letos sicer smučalo nekaj smučaijev manj, a so bili ti bolj zapravljivi, tako da je bil končni Izkupiček vseeno večji kot lani. Terme Olimia pa so z enim najdrznejših projektov letošnjega leta, z Wellnessom Orhi-delia, pritegnile turiste, ki imajo pod palcem nekaj več. Zanimivost naravnih termalnih zdravilišč s Celjskega je, da si ne skačejo v zelje, saj je njihova ponudba zelo različna. 1\jdi zato nimajo zadrž-kov pri skupnih nastopih na tujih trgih, pravi Zdravko Počivalšek- »V okviru Skupnosti siovenskih naravnih zdravilišč se povezujemo že petdeset let. Naučili smo se, da so prodori na tuje tige skupaj cenejši in uspešnejši, in Če bomo na Celjskem želeli svoje storitve prodajati še kakšen korak dlje od tradirionakiih trgov, bomo morali Še bolj tesno nastopati. Na primer: zgolj Zagreb, v katerem živi Nov wellness center Orfiídelfa v Podčetrtku vsaj dvesto tisoč bogatih ljudi, je odlično )ribolovno ob-močje«. Da ne omenjam bolj oddaljenih trgov. Na zahodu Nemčije je uspeh že, če si zapomnijo Slovenijo, ne pa posamezna naravna zdravilišča. Nekatere korake bi lahko počeli skupaj, druge spel ločeno. Glavno je, da bomo vsi držali skupaj.« Devizni priliv turizma kot gospodarske panoge je lani v Sloveniji zabeležit rekordne vrednosti. Znašal je 2,067 milijardeevrov. 15 naravnih zdravilišč ustvari 40 odstotkov le vrednosti ter več kot 30 odstotkov vseh nočitev. Letos so pri napovedih bolj previdni, a če bodo leto končali s 5 odstotki manj nočitev, bodo vseeno dosegi pri* hodke iz lanskega leta. Povezovanje nima le varčevalnega učinka. Vodi ga tudi Želja po Ûm veQem zadovoljstvu gosta. »Čeprav je Rogla izjemno bogata, pohvalimo se lahko celo z izkopaninami iz bronaste dobe» gostu ne more ponuditi vsega. Skupaj pa smo lahko nadpovprečni,«< je poudaril Damjan Pintar. »Zato bomo tudi mi goste z veseljem za kakšen dan odpeljali v Orhidelio. A naj poudarim, v povezovanje nas ni prisilila kriza, temveč smo v to Šii povsem zavestno.« Veliko vlogo pri izpolnjevanju Želja gostov in Čim bolj bogati zapolnitvi njihovega časa bi lahko imelo tudi Celje, so na srečanju ugotovili člani kluba. »Celje bi moralo postati koordinator turistične ponudbe (podobno kot Salzburg). Povezati mora posamezne turistične ponudnike» ponuditi turistično infrastrukturo in Še kaj zanimivega, da bomo lahko v skupni povezanosti uspešno gostili turiste iz Evrope in širše,« je povzel Roman Matek. Precej bi pomagalo že, Če bi se tudi Celjepo zgledu Ljubljane in Maribora pojavljalo na mednarodni turistični bor- zi. In Če si bo vsak teden vsaj ena skupina turistov Lz bližnjih zdravilišč obedovala Celje, bodo lahko dobro zaslužile, če že drugega ne, vsaj celjske gostilne. ROZMARl PETEK Foto: GrupA Sogovorniki na srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog (udeležita sta se ga tudi direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Pici-ga ter direktor direktorata za turizem Marjan Hribar) so prepričani tudi, da našemu turizmu manjkajo zgodbe. Pa četudi izmišljene. >»Materiala«< za zgodbe pa je v zgodovini veliko. Na eno ljubezenskih zgodb, ki bi bile odlične pri privabljanju turistov, jih je spomnil nedavni dokumentarec o Frideriku in Veroniki. 2al jih še ne znamo »zapakirati in prodati«, smo pa z ugotovitvami, kaj še manjka, vsaj na dobri poti. Dva dni o odpadkih Včeraj so v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku odprli objekt za mehansko-biološko obdelavo odpadkov. S tem so zaokrožili izgradnjo centra, ki je edini v Sloveniji, ki ustreza okoljskim standardom, prvi so začetí tudi s termično obdelavo odpadkov. Poleg tega se je včeraj začel okoljski simpozij, Id se bo nadaljeval tudi danes. Šesti okoljski simpozij organizira Mestna občina Celje v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor. Na simpoziju, ki je v dvorani Celjanka pri Celjskih sejmih, tokrat govorijo o celovitem ravnanju z odpadki. Skušali bodo odgovoriti na vprašanja, kako bo Slovenija odgovorila na opomine iz Bruslja, da ne izpolnjuje ciljev iz nekaterih okoljskih direktiv, ^ se bodo 16. julija zapria odlagališča, ki ne bodo ustrezala okoljskim standardom, kako bi izboljšali ločevanje odpadkov in podobno. Danes bodo govorili o ločenem zbiranju odpadkov, nato pa bo sledila okrogla oiiza z naslovom Blato iz komunalnih čistilnih naprav - odpadek, gorivo, gnojilo ali ka)? Na okrogli mizi bodo sodelovali Katja Buda in Irena Koželj iz ministrstva za okolje in prostor, vodja oddelka za okolje in prostor pri MOC Roman Kramer, dr Niko Samec iz Fakultete za strojništvo, doc. dr. Darko Drev iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Inštituta za vode RS, Marko Zupan iz Biotehniške fakultete, Rudolf Horvat iz Sau-bermacherja in predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Upič. ŠK .«JAVA TEDNA »Pri >kasiranju< vstopnine za ogled celjskega gradu ne smete biti tako sramežljivi. Ali da bi celo razmišljali o tem, da Celjanom vstopnine ne smete zaračunati, mastna pa bi jo zaračunali kak-šnim Nemcem, ker smo na njihovo okupiranje v drugi svetovni vojni še vedno malo jezni...« Komentar direktorja laške Thermane Romana Matka na pojasnilo direktorice Zavoda Celeia Milene Čeko Pungart-nik, da Celjanom ogleda gradu ne morejo zaračunati, ker gre za priljubljeno Izletniško točko meščanov ob Savinji. Nemščina v osem šol Ministrstvo za šolstvo je objavilo rezultate razpisa za vključitev osnovnih šol v postopno uvajanje drugega tujega jezika v šolskem letu 2009/10. Na razpis se je odzvalo 52 osnovnih šol, sicer pa v skladu z določbami pravilnika lahko v prihodnjem šolskem letu začne izvajati pouk drugega tujega jezika za učence 7. razreda največ petina s^lovenskih šol. Mirustrstvo oziroma komisija je tako izbrala 44 loi v večini bodo koi drugi tuji jezik uvajali nemščino, na šestih pa angleSČino oziroma italijanščino. S Celjskega bodo tako v prffiodnjem Šolskem letu kot drugi tuj jezik za sedmošolce začeli uvajati nemščino v osmih šolah. To so IV. OŠ .Ceije, OŠ Rečica ob Savinji, Planina in Frankolovo, OS Loče in Ob Dravinji iz občine Slovenske Konjice, Gorica Velenje ter Franca Kocbeka Gornji Grad. US NOVI TEDNIK pnOGODKI Nepripravljeni na »bejbi burne« V vrtcih na Celjskem premalo prostora za vse otroke, ki potrebujejo varstvo - V Ceiju jeseni bolje v tri celjske javne vrtce je zaenkrat vpisanih okoU 90 otrok preveč, kolikor je vtem trenutku prostih mest. Kljub temu pa v občini za-trjujejo. da bo 1. septembra, ko bo končana adaptacija podstrešja vrtca Tončke Č^ Čeve na Mariborski ulici, dovolj mest za vse otroke, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Celje. Trenutno je v ireh javnih celjskih vrtcih vpisanih 1741 otrok, starši pa so za novo šolsko leto vpisali 1836 otrok- Letošnji spremenjen pravilnik, po katerem se vpisi otrok vodijo na enak in skupen način na občini, je že pokazal prve sadove, saj )e bilo tako imenovanih dvojnih vpisov (ko 50 starši otroka vpisali v več javnih vrtcev hkrati) le deset (lani 109). Novincev, torej otrok, ki vrtca Se niso obiskovali, bo v prihodnjem šolskem letu 466> v šolo pa bo iz vTTca odšlo 381 otrok. Trenutno je tako približno 90 otrok preveč vpisanih. Gre predvsem za otroke prvega starostnega obdobja (do treh let}, saj so te skupine manjše in so tako prej zasedene. V maju bo tako zasedala komisija, ki bo odloči-la, kdo bo dobil prosio mesto v vrtcu. Starši bodo odločbe dobili najkasneje do 1. junija, na odločitev pa se bodo lahko tudi pritok. Prednost pri sprejemu otrok v vrtec imajo otroci s posebnimi potrebami in otroci, katerih starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialne- avùû it. mest vpisanih 28 novince Msiâvnci 39^ 466 Vrtec UlkQ 116 160 Vrtec Vofnik 85 m Vrtsc âen^r 151 220 Vrtci abSns hkc 170 163 ga položaja družine. Prednost imajo tudi otroci s stalnim prebivališčem v MOC. Kljub temu na občini pravijo. da bo s i. septembrom dovolj mest za vse celjske otroke. Vrtci bodo delovali namreč tudi, tako kot doslej, v dislociranih oddelkih pri OŠ Frana Roša, 111. osnovni šoli in IV. osnovni šoli. Poleg tega bodo z adaptacijo podstrešja vrtca Tončke Č^ čeve na Mariborski pridobili dodatnih sto prostih mest. Župan Bojan šrot ob tem ocenjuje, da bo s tem prostora, ne le za vse celjske, ampak za vse vpisane otroke. Težave bodo manjše tudi zaradi oddelka zasebnega vrtca Da-nielov levček na Hudinji. »Kriv« tudi brezplačni vrtec zd drugega otrolca Občino Laško je letos presenetil izjemno velik vpis. Do konca aprila so v Laškem zbirali prijave za vpis v vseh šest enot Vrtca Laško, pri čemer trenutno podatki kažejo, da je vpisanih kar 44 otrok preveč. Letos, kot pravi vodja laškega občinskega oddelka za družbene dejavnosti Luka Pi-cej, so starši za 116 praznih mest prijaviK 160 vrtčevskih novincev, [ani, za primerjavo, zgolj 98. »Že lani smo ko- maj uspeli vpisati vse otroke» ki smo jim mesta zagotovili tudi z odprtjem novega oddelka v Rimskih Toplicah. Letos je največji naval na enoti v Laškem ter Debru, kjer je bil lani zgrajen nov vrtec. V Debro želijo letos vpisati kar 112 otrok, lani na primer zgolj 53. Edino, kar v tem trenutku lahko zagotovimo, je odprtje dodatnega oddelka v enoti Laško, kjer pa bo mest po vsej verjetnosti za zgolj 12 otrok,« pravi Picej. Vse ostale enote so nabito polne, v Zidanem Mostu bodo verjetno uspeli vpisati vse otroke, medtem ko bi kakSno mesto morda lahko ostaJo prosto lev Jur-kloštru. »Nadaljujejo se roditeljski sestanki, na katerih starši iz-polnjujejo obrazce, na podlagi katerih bo komisija kasneje odločala o vpisu. Prvič bomo morali uporabiti izločilne kriterije,« Še dodaja Picej. Skupno bo Vrtec Laško v prihodnjem letu vpisal 413 otrok v 24 oddelkov. Nenavadno visok porast vpisa v Laškem pripisujejo demografskemu porastu, ki se bo v naslednjih letih postopoma spet zmanjševal, predvsem pa, menijo v oddelku za družbene dejavnosti, se je letos prvič pokazala posledica zakonodaje, ki omogoča brezplačen vrtec za drugega otroka. Če starši ne Icomplicirajo ... Kot kažejo trenutni podatki o vpisu otrok v Vrtec Šent-jiir, tudi tu ne bodo mogli septembra sprejeti vseh vpisanih otrok, saj je preveč vpisanih Ob dnevu Slovenske vojsice V večini vojašnic v Sloveniji so v soboto pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega so si obiskovalci lahko ogledaii opremo in dobili vse informacije, ki so jih zanimale. Ob dnevu Slovenske vojske so obiskovalcem spregovorili tudi o možnostih pridružitve Slovenski vojski kot poklicni člani, po- godbeni rezervisti ali prostovoljci na usposabljanju za vojaško službo. Vojašnico Celje je ob tej priložnosti obiskal načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alojz Šteiner (na sliki ob najinlajŠOi udeležencih). IS, foto: GrupA - St. 37-15. maj 2009 kar 69. Letos je največji naval v enoti Gorica pri Slivnici, kjer bi, če bi hoteli sprejeti vse oU'oke, ob dosedanjih dveh potrebovali še en oddelek. Na občini zaenkrat ne vidijo možnosti za odprtje dodatnega oddelka, tako da bodo morali o sprejemu otrok tudi tu najverjetneje odločati na podlagi pravilnika. S podobno sliko, torej pomanjkanjem razpoložljivih prostih kapacitet za vse vpisane otroke, se srečujejo tudi v Vrtcih občine Žalec. Podatki na prvi pogled ne kažejo takSne slike, saj je v vrtcih tre-numo 827 otrok, v prihodnj em letu pa naj bi bilo skupaj s 183 novinci 828 otrok. V vrtcih je bilo po oceni ravnateljice Mare Mohorko 170 prostih mest,vendarvpis novih otrok po posameznih enotah ni enakomeren. poleg tega pa so vpisani mlajši otroci, kar pomeni manjše oddelke. Sl^atka, v žalskih vrtcih se srečujejo s precejšnjimi težavami, ki jih bodo morali rešili z razumevanjem staršev in sodelovanjem občine. »Otroke bomo morali premeščati po enotah in vprašanje je, kako se bodo s tem strinjali starši. Poleg tega v sodelovanju z občino iščemo prostor za dodatno skupino. Vsa vprašanja usklajujemo s starši, saj žeiimo čim manj zapletov, gre pa za izjemno zahtevne in občutljive postopke,« je opozorila ravnateljica Mara Mohorko in dodala, da se otroci v vrtcu dobro počutijo, če starši ne kom-plicirajo preveč. Vpisi otrok za prihodnje šolsko leto so se končali tudi v vojniškem vrtcu. V aprilskem vpisnem roku so prejeli 101 vlogo novincev, medtem ko je prostih mest le 85, kar pomeni, da je vpisanih 16 otrok preveč. Toda tudi ti ver- jetno ne bodo ostali brez vrt-Čevskega varstva, saj so medtem vzpodbudno novico potrdili v zasebnem celjskem vrtcu Danielov levček, da septembra prihaja mdi v Vojnik. V prostorih lúnetijske zadruge bodo odprii tri oddelke. Prihod zasebnega vrtca v Vojnik bo za vo jniško občino do- brodošla rešitev, saj se obstoječi javni vrtec že vrsto let sooča zveliko prostorsko stisko, ki bi jo dolgoročno rešila samo nova vrtca v Vojniku in na Frankolovem. Zasebni vrtec pa bo prostorsko stisko vseeno omilil. ŠK, PM, BA. US Foto: SHERPA (arhiv NT] SQiifiâer Zaradi novih rorvojnih projektov podjetje Swm«p !•«• nov« MdolavM na naslednjih področjih: • fiiagUl«Pol*lctro*m*r1 ali mflglsffor fffrofniitvfl za delo na razvojnih projektih {razvoj Izdelkov in príprov} -j^lmulafivni 00. • liiMiilrstr«iiilitv««0«l«kflrosm«ri - lwBi«r«1alUt zo prodojo na terenu in na »edežu podjetjo - MRioitojnl račvnov«d|a Od kandidotev pričokuj«mo: • ustrezno izobrazbo • aktivno znanje vïoj enego tujega jeziko (ongleikego oil nemlkego) • minimolno 2 do 4 leto delovnih iikuSenj no navedenem f>odro4ju l$£enio tvdi zastopnike zo prodojo nosih izdelkov no hijih trgih in no slovenskem trgu. Vsi, ki imate ve$elje do delo. pošljite prošnje t kraikfm živijenjepi-som, z opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi no naslov: Šumer d.o.o.< Kodrovsko službo. Cesto v Celje 2, 3202 Ljubečna, ali pokličite na tel. 03/780 62 31. TELEFONIJA TELEVIZIJA INTERNET Izberite svoj TROJČEK: "^o^xfi I t>odotne informacije: 03 42 8S 198 «vww.tumsek.sl rrr Delavci, ki so že tri tedne dome, so soglesno sUenílí, da bodo pritiodnji teden vseeno vsi prišli ne delovne mesta. Vender ne delet sej dele zeredi pomanjkanje denarja za nakup meteriBla ni, temveč statical Ce bo treba, bodo stavkali tudi pred stavbo Kaprtalske družbe. To se jim zdi se edina možnost, da lastnika le prepričajo, da podjele ni za odpis. Država dopustila stečaj Steklarske nove Prokuristka še pred dvema mesecema ni vedela» da takšno podjetje sploh obstaja, zdaj zanj predlaga stečaj, hkrati mu išče strateškega partnerja »Kapitalska družba kot edina lastnica Steklarske nove ni podprla dokapita-lizaclje» zato moramo skladno z zakonodajo vložiti zahtevo za stečaj,« je v uvodu zbora delavcev Steklarske nove v torek povedal pooblaščenec direktorja družbe Nikola šmajgert. Koliko delavcev bo izgubilo delo, kdaj, če sploh, bo delo vsaj v manjâem obsegu znova steklo, ni znano. Se pa vsi čedalje bolj spra-šujejo, zakaj država k rešitvi podjetja ni pristopila prej. ko l>i se dalo pomagati Še brez stečaja. Ker je Kapitalska družba presodila, da prograin prestrukturiranja družbe nt ekonomsko upravičen, saj bi kar štiri milijone od peiih porabili za poplačilo dolgov, bo Steklarska nova v kratkem v stečaju. Pa čeprav je največji upnik davčni urad, ki mu |e steklarna dolžna 2.5 mili- jona evTov, kar pomeni, da bi država dala iz enega v drug žep. Tbdi to, da podjetje ima naročila» le denarja ne, da bi manjkajoče surovine kupilo, Janja Holcman Galucje v dvah me-sadh ugotovila, da dot(apitali2:a-cija ra smnalna. Obenem je ugoto-wla ie. da }e znanje podjele škoda kar zavreči, zato skupaj z upravo zanj Išče stratege lastnike. Kapicalsko družbo ni prepričalo. Po besedah predstavnice Kapitalske družbe in neuradne prokuristke v Steklarski novi Janje Holcman Babtč je bil kriv slab finančni načrt vodstva Steklarske nove. »Uprava Steklarske nove ni pripravila dolgoročnega programa» kako bo družba preživela. Zato lastnik ne more in ne sme dati 5 milijonov izključno za poplačilo dolgov. Od uprave smo želeli, da dostavi nov program. Tega so potem tudi pripravili. Ta je sicer izredno optimističen in smo ga podprli, vendar ne izkazuje nobene ekonomske upravičenosti obstoja podjetja za naprej. Kapitalska družba neekonomskih naložb ne sme in ne more podpreti.« Kot je dodala, so sicer poskušali prepričati upnike, da bi svoje terjatve spremeniii v lastniške deleže ali dovolili odlog plačila, vendar se ve- čina upnikov (izjema so dobavitelji energije) za tako pot ni odloČila. Kljub vsemu Še niso dvignili rok glede steklarne, pravijo. Skupaj z upravo iščejo strateškega last-nika, s katerimi bodo ohranili vsaj nekaj delovnih mest- So nalašč čakali na zaton? A kljub vsemu njihova razlaga, da program, ki ga je pripravila uprava, ni bil dovolj dober, milo rečeno ni razumljiva. Sedanji direktor Teo Pajnik (v času zbora delavcev je bil v kliničnem centru) je namreč zaradi svoje bolezni že dvakrat ponudil svoj odstop, a ga lastniki ni-sasprejeli. Po tem lahko sklepamo. da se jim je kljub vsemu zdel direktor tako dober, da lahko hudi bolezni navkljub dobro vodi podjetje v težavah, ali pa so načrtno želeli, da sanacija ne uspe. Nelogično je tudi, da je nadzor- ni svet, v katerem sedijo predstavniki Kapitalske družbe, program sanacije potrdil. Kapitalska družba pa ne, na kar je opozoril predsednik sindikata Neodvisnost Stjepan Miklaužič. »Kapitalska družba zdaj opozarja, česa vodstvo ni naredio. Pa saj ga je sama postavila) Če se ji ni zdelo primemo, bi ga lahko zamenjala. Opozarjam tudi na sklepe vlade z lanske septembrske seje. Z njim ni bilo naloženo vodstvu» temveč Kapitalski družbi, naj izvede takojšnjo kapitalsko prestrukturiranje ter opredeli dolgoročno strategijo družbe. ZáCo predsedniku uprave Kapitalske družbe Borutu Jamniku postavljam javno vprašanje, ali ga pri tem vodi osebni interes.« Pomislek, ki mnogim pride na misel, je, da je nekdo res želel stečaj podjetja, saj bi ga na tak način lahko lažje kupil. Po izračunih Holcman Babi če ve, ki podjetje pozna ie dobra dva meseca, je to trenutno vredno minus 3,8 milijona evrov. >»Čeprav živim v Sloveniji, prej še res nisem slišala za vaše podjetje. To pomeni, da vaSe izdelke ljudje preslabo poznajo. Pod steklarstvo in Rogaško Slatino večina pozna tovarno čez cesto,« je poudarila in znova krivdo prevalila na preslabo vodenje in trženje podjetja. Spekulativne povezave z omenjeno steklarno so bile v preteklosti že velikokrat omenjene. Čeprav so včasih sosedje komaj čakali, da tekmecem speljejo delovno silo, zdaj ruso v takšni kondiciji, da bi si upali dodamo zaposlovali. Večina bo tako namesto aprilske plače, ki je podjetje zaradi blokad računov niti ne more izplačati, ostala brez vsega. Počakati bodo morali na stečaj. Šele nato se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje, kjer bodo upravičeni do nadomestil za brezposelnost. So pa biO v podj etju zaposleni tudi hrvaški državljani, teh je okoli 70, ki ne bodo upravičeni do ničesar, je opozoril predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar. Obenem je ^roženo dodal: )>To je največja sramota, kar je je. Država ima v tem trenutku denar za vse banke, za vse tako imenovane tajkune, ne more pa dobiti kapitala za podjetje, ki ima prihodnost, ki ima naročila, ki ima kvalitetne izdelke. Sprenevedanje prokuristke in države je dodatna sramota.« Davek od te sramote pa bodo, kot ponavadi, plačali delavci. R02MAR1 PETEK Foto: GrupA »Nič čudnega, da prokuristka ni ie nikoli sliiala za to podjetje. Saj še država ni vedela, kdo ja lastnik. Tii leta smo hodili od ministrstva do fliinisú^a, da bi jim predstavili težave podjela,« opominja Drago Umbar. »V podjetju smo zgubiii zdravje, zdaj pa nismo vredni nič.« »Petdeset let sem stara, kje bom dobila drugo službo?« »Od česa naj živimo? Saj smo imeli ie »minimaleo, 400 evrov... zdaj pa Še tega ne bo.« To je le nekaj komentarjev deiavcev Steklarske nove. Poleg tistih seveda, v katerih izpostavljajo krivce za nastalo situacijo ... Med tistimi je velikokrat sliâati ime prejšnjega dn^ktorja Mi-liaeia Koiarja. Počasi do novega Zdraviliškega doma Čeprav je še prejšnji direktor Term Dobrna Janez Mlakar govoril, da se bo v kratkem začela obnova in dograditev Zdraviliškega doma, do tega danes še ni prišlo. Bodo pa z nakupi zemljišč okoli doma postavili vsaj predpogoj» da se bo gradnja nekje v prihodnosti latiko začela. Koliko bodo za zemljišča odšteli ter kje bodo dobili vire financiranja, še ni znano, saj so trenutno v fazi do- govorov, je povedal direktor Jože Duh. Je pa v dolgoročnem razvoju term tudi nakup vseh zemljišč v sklopu term, ki so še v občinski lasti, saj si želijo lokalno cesto prestavili izven zdraviliškega kompleksa. Sicer pa so v Termah Dobrna z letošnjim obiskom v prvih treh mesecih leta zadovoljni. Zabeležili so 8 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani, prihodki pa so porasli za 6 od- stotkov na 2 milijona evrov. Ker obenem izjemno pazijo na stroške, Je poslovni izid nad planiranim. Recesijo opažajo le na zdravstvenem področju in v strukturi gostov, saj prednjačijo domači gostje. Teh je v primerjavi z lanskim obdobjem kar za 20 odstotkov več. Nekoliko slabši ali bolj podoben recesijskim razmeram je bil v primerjavi s prvimi tremi meseci le april. RP VCetisu poativno v Cetisu so s pravočasnimi odzivi na pnhod krize uspeli zajeziti upad prodaje. V prvih treh mesedb so predvsem na tujih trgih ustvarili za 7 milijonov evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov več kot v enakon obdobju lani. Dobičekvprvih mesecih leta znaša 185 tisoč evrov, To je v primerjavi z izgubo v eníú«AI VSAKIMA 1.580 m' STANOVANJSKIH POVfiSi« ( fVwzvT) slanost) m vselft^ v oktobru 20C9Î Cena stanovanj: 1.230 .1J70 EUfl/m2 * 63% DDV Informacije o prodaji: Nd$}ov: Lava 42,3000 Celje Tefefon; 03/42 Teletdks: 03/42 66 30S t- poita: mark^tln^^m-celj&si inietnet: www.cm-celjd.si ^tÔTI partneri tutffwlJSim okmm HMCCIJA Zadnji voziček bo dobrodelni Akcija Planeta Tuš, Novega tednika in EUdia Celje Do polnega vozička brez mošnjička se končuje. Le še enkrat bomo hitrostno nakupovali, pri čemer bo imel zad-nji nakup tudi letos dobrodelno noto. Za koga se bomo trudili tokrat, boste izvedeli v sredo in o tem nato prebirali tudi v Novem tedniku. Posvetimo se raje tokratne smo presenetili Jožico Rataje mu nakupovanju» s katerim iz Svetega Štefana. Jožica je Jožica Rataje s polnim voS^om po naših sklepanjih sodeč ena tistih gospodinj, ki imajo doma poskrbljeno, da so hladilnik, skrinja in kuhinjske omare vedno polni. Zakaj? Nabiranje živil z njeno pomočjo se je zdelo predvsem dobro načrtovano. Izpolnjevala je vsa tri naša nenapisana pravila. Imela je nakupovalni listek, na njem trideset postavk in za nameček še polno baterijo v telefonu. Borba s Časom se je začela in ko smo že mislili, da pri Jožici doma ne potrebujejo niti koščka mesa, je dodatna minuta, ki jo Je za Jožico izžrebala gospa Ljuba iz Laškega, pokazala» da na to vrsto živil ni pozabila. "V voziček so padali salame, klobase, šunka, piščanec... Ibdi tokrat nismo^pozabili na torto, ki je očitno letošnji hit nakupovanja, pa na pecivo, čokolado, Ixjnbone, kakav... S pomočjo hitre Tanje Seme in TUŠeve Simone je Jožica na koncu prihranila 124 evrov Tokrat je bilo za razliko od prejšnjega nakupovanja vse tako, kot mora biti. Brez prigod in nezgod. Tbdi te se včasih zgodijo, če se človek »žrtvuje«, da bi bil voziček na koncu Čim bolj poln. Rekorda sicer nismo podrli, a smo zelo dobro napolnili JožiČin Tanja Seme in Tuševe Simona si bosta za nokaj casa odpočili, saj ju tok po trgovini čaka samo se v sredo, (foto: Grupa) voziček In verjamemo, da bo prihodnjo sredo še bolj poln. Ob koncu nakupovanja smo vsi s kančkom nostalgije ugotavljali, da bomo ak-cijo hitrega nakupovanja še kako pogrešali, saj smo tudi v letošnjem letu presenetili kar nekaj pošiljateljev kuponov, prihranili veliko evrov in napolnili ogromno hladilnikov. Če ste preko radijskih sprejemnikov spremljali vsa nakupovanja, imate verjetno tudi vi svojega favorita, ki je v voziček spravil največ živil. Tlidi mi ga imamo In naj-boij zanimivo pri tem je, da gre za edinega moškega izžrebanca. To je bii Štefan, ki smo ga pred nakupovanjem zmotili v čakalnici zdravstvene ambulante. Najhitrejši in najbolj iznajdljiv nakupova- lec med vsemi ženskami. Pa naj še kdo reče, da moški ae obvladajo. Sicer pa je dobrih spominov na letošnje nakupovanje res veliko. Naj nas še dolgo spremljajo in nas viden je pri zadnjem dobrodelnem nakupovanju. Bodite z nami tudi takrat. TS Foto: SHERPA HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Dovolj močni za spopad z depresijo? ^lede na to. kako ste razigrani, sploh ne vem, če je danes smiselno spregovoriti o depresiji,« se je v uvodu pošalila specialistka socialne medicine in predstojnica oddelka za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje NuŠa Konec Ju-ričlč. Kaj ne bi bili dobre volje, ko pa je v tednu dni skop-nelo skupno novih 20,2 kilograma teže udeležencev ak-dje. A vendar je o depresiji tre-hA reči besedo ali dve. In sicer zato, ker prizadene vedno več ljudi Ne gre le zato. da bi aiali presoditi, kdaj smo v depresiji» ampak tudi> da bi znake prepoznali pri svojih bližnjih. »No, ali ^ja stereotip, da so okrogli ljudje večji dobro-voijčki od suhcev?« je povprašata Kooec Juričičeva. »Kakor kdaj. Ni pravUa. Nekateri so dobro voijčki navzveo, medlem ko v sebi skrivajo stisko,« so se glasili odgovori. Ponovili smo iekdjo, ki so jo udeleženci že prav dobro ponotra-njili : ne ^ ^o2j za izgubo ki-logramov. gre za zdravje» dobro počutje in boljšo samopo-dobo. »Za nekoga povečana te lesna teža lahko pomeni slabšo samopodobo. vendar to ni nujno.« nas je poučila Konec Juričičeva, Obenem so mnogi ugotavljali, da slêbo voljo in potrtost večkrat blažijo s kakšnim prigrizkom več, Zoper depresijo vsak po svoje Vnela se je živahna razprava. Nekaj smo o depresiji že vedeli, vendar je bilo treba opraviti še z nekaj predsodki. »Nad depresijo še vedno visi neka sdgma. Vedeti Enoramo, da je to bolezen; dogaja se v majhnem delu naših možganov. In se pokaže tudi v obliki glavobolov, bolečin v hrbtenici, kiižu in sklepih. Pogosto »AftS ia vrêdno tnida,« ugotavQaîû luMeženka rase akc^, čeprav se je treba nmhno pothi v Top-Rte. pomislimo na vse kaj drugega. preden se je zavemo. Gre za nekaj drugega kot zgolj za depresivno razpoloženje, o njej govorimo» kadar takšno počutje traja več kot štirinajst dni,« je pojasnila Konec Juričičeva. »Nespečnost, črne místi, brezvoljnost, izguba motivacije,« so pravilno našteli udeleženci aMje, ki so prav tako znali r^ajti razloge za tak- šno počutje v i^ubi bližnjega. zaposlitve, prekomernem stresu, porodu in podobnem. Za takšne izkušnje ni prikraj-š«m nihče, razlika je le, da so nekateri poleg tega že dedno bolj nagnjeni k depresiji. Potem ko smo se poučili Še. da priznanje depresije ne pomeni priznanja šibko^, smo cpra-vili še z možnimi ruâni pomoči Za nekoga je dovolj že gibanje, prijetna družba, v bolj drastičnih primerih je treba poseči po antidepresivih. So pa od zdravega načina vedno boij odvisni udeleženci akdjel »Vse skupaj res postaja zaokrožena celota. Vsak nov teden je kot kamenček v mozaiku. Dejansko res spoznavam, kaj pomeni povezanost telesa, uma in duše. Vskupini se medsebojno motiviramo, če sem prej kdaj pomislila, kaj mi je tre(» tega. saj imam službo, otroke in preveč naporen umik. kako naj se Še znojim v fitnesu. se zdaj se počutim odlično» sem polna ene^je in pozitivno naravnana,tf je občutke po tednih vztrajanja povzela Andreja Lipar. »Kes je vredno truda,« je prepričana. POLONA MASTNAK Foto: GmpA INTERVJU Ko spregovorijo zidovi Dr. Ivan Stopař je Slovencem približal srednji vek in gradove KoDec aprila je svoj 80. rojstni dan praznoval dr. Ivan Stopar. Ob tej priložnosti so mu v sredo v Celjskem domu pripravili posebno ^^ čanje, mi pa smo ga obiskali kar doma, na Hudlnji v Celju. Še vedno čil SOletnik nima nobenega namena, vsaj ne še zda j> pravi, da bi nehal delati. Pravkar je izšla še ena njegova knjiga, tokrat o življenju vsrednjevelkih samostanih na Slovenskem, v pripravi je nova, pri čemer ima Stopar Še nove zamisli. Če boste v iskalnik v knjiž-nld vtipkali ime Ivan Siopar, boste dobili kar 244 zadetkov. Zaenkrat. Med temi deli je precej knjig o gradovih, ki so ga prevzeli, Čeprav ne na začetku kariere. So ga pa gradovi zanimali že kot fantka, ko ga je »zelo mikalo, da bi še) kak-§en zaklad na razvaline kopat.« Kaj vas je pritegnilo h gradovom, ki ste jih prvi podrobno proučili? To je bilo pravzaprav naključje. Prej $Q me zanimale srednjeveške freske. Že od študentskih let sem po dolgem in počez, seveda Še s kolesom, prekrižaril vso našo ljubo domovino, vključno z Istro, in ni bilo vaške cerkvice s srednjeveškimi freskami, ki je ne bi obiskal. Potem so me življenjske okoliščine pripeljale v Celje. Prva leta je bilo treba zakoličiti delo inštitucije. ki sem se ji potem za celo življenje zavezal, zavoda za spomeniško varstvo, Potem se me je spomnil prijatelj, ki je sodeloval v Ljubljani pri pripravi faksimila Valvasorjeve topografije Vojvodine Kranjske in rekel: »Daj, pripravi še Vischer-ja.« Tb je bil avtor, prav tako veduti st oziroma topograf, ki jepodobno, kot je Valvasor dokumentiral podobo dežele Kranjske, dve leti pozneje dokumentiral Štajersko. Naloga» ki se je sprva zdela enostavna Ln lahko rešljiva, se je pokazala kot veliko bolj repoma, zamudna, ker je bilo treba za vsak objekt ugotoviti, kje sploh je. Skratka. Štajersko sem pre-romal po dolgem in počez, marsikdaj šel tudi v Avstrijo. Takrat sem si rekel, zakaj ne bi o teh graščinah napisal vsaj ene kratke oznake. To bi bil pregled. kaj pri nas sploh imamo. In tako je nastalaknjigao grajskih stavbah na slovenskem Štajerskem, ki je najprej izSla v Î50 Izvodih in bila takoj razgrabljena. Takrat so rekli, da bi bilo morda zanimivo, če bi se to mdi natisnilo. Potem je iz tega nastalo kar pet knjig, serijo pa sem s šestnajsto knjigo »Poznam Ijndt ki do kûzujejo, če nekam pri-dejo, češ, zdaj smo pa mi gospodarji, če drugega ne morejo, pa omare in kavč prestavijo.« dokončal in predal štafemo palico mlajšemu kolegu. Med gradovi vas je najbolj navdušil grad Podsreda. Zakaj? S Podsredo sem se začel ukvarjati. ko sem prišel v Celje. Takrat se je gad že podiral oziroma je bil vsaj ogrožen, stre-he so se ponekod udirale. Zavod se je intenzivno ukvarjal z njim. Za grad je bilo rečeno, da je stolp najbrž romanski, to je obdobje likovne preteklosti med sredino 11. in prvo polovico 13. stoletja. Pri natančnejši raziskavi pa se je pokazalo, da imamo štiri popolnoma ločene stavbnefaze. To-r^ vsak gospodar, na dvajset iet Je prišla posest v roke naslednika, saj ljudje niso tako dolgo živeli, je mislil, da mora to, da je nekaj prišlo v njegovo posest, dokazu na ta način, da je nekaj dozidal, spremenil. No, to še danes delamo. Poznam ljudi, ki dokazujejo, če nekam pridejo, češ, zdaj smo pa mi gospodarji, če drugega ne morejo, pa omare in kavč prestavijo. In tako se je pokazalo, da je to edini grad, ki ima za romanski čas, torej za neko relativno zelo kratko obdobje. Če računamo, da je grad nastal šele sredi 12. stoletja, Štiri popolnoma ločene, popolnoma razvidne roman- ske faze. Tega nima noben grad v srednjeevropskem prostoru. Pa 50 lepši, mogočnejši, ime-nitnejši, več je romanskih fragmentov. več je vsega. Skratka, to jebO tre^erazrecUii grad. Klasičen po obsegu, nič večji in nič manjši, ravno toliko, da je bilo za enega skromnega graš-čaka. Ampak da bi na tak nazoren, šolsko razviden način lahko pokazali štiri faze, tega pa ni nikjer. In to je tisto, kar je ta grad, ki bi bil sicer anonimen, povzdignilo v sam vrh. Kakšen pa je celjski Stari grad? Nazadnje sem bil tam, ko so uredili sedeže za gledališke predstave- Moram priznati, da nisem pretirano navdušen, ko poslušam, kaj se tam dogaja, preprosto zato, ker je tiUcaj že bil postavljen koncept. Grad je bil celostno obravnavan. 40 let so trajala dela, od tega se danes vidi samo tisto, kar je bilo najlažje in najcenejše, to so lesene galerije. Koliko je pa noter denarja »zabitega« v tiste stvari, ki so grad statično rešile, tega ni niiqer videti. Jaz bi se danes prav zabaval, če bi koga vprašal, ki tam dela, če ve, kje je na tem gradu deponiran pesek za morebitne nadaljnje pozidave. Je še tam [hudomušen nasmešek). Če »Nisem navdušen, ko slišim o obnovi Frideri-kovega stolpa. Vem, kje so problemi, in če smo si mi razbijali glavo leta in leta, kako te zadeve rešiti, ne vem, kako jih lahko nekdo, pa če je genij, kar tako na pamet reši z danes na juiri.« -l! ! - I : v • i sploh vedo za njega, ker vprašal me ni nihče. In moram priznati, da nad tem nisem pretirano navdušen, kot tudi ne. ko slišim o obnovi Frideriko-vega stolpa. Vem, kje so problemi, in če smo si mi razbijali glavo leta in leta, kako te zadeve rešiti, ne vem, kako jih lahko nekdo, pa če je genij, kar tako na pamet reši z danes na jutri. Moram pa priznati, da gredo stvari pač svojo pot in da je trenutno najbolj pomembno to, da grad živi. Da si je zagotovil življenje za nadaljnjih sto ali več let, pa je vendarle stvar, ki gre na račun spomeniške službe, ki se je za to zavzela. In navsezadnje, o ^adu se je že prej pisalo. Niti enega avtorja ni, ki bi trdil nekaj drugega kot to, da je grad nastal v prvi polovici 14. stoletja po enomem načrtu. To, kar sem prej rekel za Podsredo za štiri romanske faze - tukaj jih imamo 15, od romanike, za katero se rukomur ni niti sanjalo, da je tukaj kaj romanske-ga. do zgodnjega 17. stoletja, tako da je grajska razvalina ena najbolj povednih. Napisali ste ogromno knjig. Pred kratkim ste izdali knjigo Hrami tišine. Kako se je âvljenje v samostanih razlikovalo od ži^jenja na gradovih? O, kar precej (smeh). Predvsem je imel vsak red neka svoja pravila, ki so se jih enkrat bolj, drugič manj strogo držali. Samostanska arhitektura je bila z vidika umetnostne zgodovine absolutno vrhunska. Mi nimamo ničesar, kar bi po kvaliteti v teh zgodnjih obdobjih, v 12., 13. stoletju, postavili ob neko Žičko kar-tuzijo, stiško clsterco, kostanje viško cerkev, tega preprosto ni. Je pa res, da je ta arhitektura samo lupina, da je bilo v njej neko življenje. Srednjeveško arhitekturo oziroma na sploh vsako umetnost je treba celostno doživljati. K Dr. Ivan Stopar se je rodU 29. aprila 1929 v Ljubljani. Letd 1964 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjabe književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1976 je doktoriral iz umetnostne zgodovine. Delati je začel kot novinar Mladine, nato kot urednik glasila Združene kemične industrije v Domžalah. Od leta 1963 je delal v svoji stroki in bil vodja oziroma ravnatelj, kasneje pa višji konservatoř na Zavodu za varstvo naravne ln kulturne dediščine Celje. Napisal je ogromno knjig ln ostalih pubtikacij. Za svoje delo je prejel tudi napade, med njimi zvezno plaketo za delo v spomenlškovarstveni službi Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, Steletovo navado Slovenskega konservatorskega d^štva, leta 1994 pa je prejel tudi zlati celjski grb. srednjeveški cerkvi sodijo Še glasba in freske in vse skupaj jo osmišlja, to je šele potem celostna zadeva, do katere se ji lahko tudi po človeški plati približaš. Vse drugo je opisovanje zidov, večjih in manjših oken. kar pa je lahko zelo samo sebi namen. Oddali ste Še en rokopis. Izhodišče je bila arhitektura. Ampak zame tudi arhitektura živi, če vem nekaj o Sv-ljenju. T^o kot mi en grad več pove, Če vera, da je bil tam ml-nezenger, torej pevec tistega časa, če je bil tam vitez Ostro-vrhar, o katerwn je pisal Prešeren ... takrat zid začne govoriti. Ce je pa samo zid, se bojim, da nekomu, ki se s tem posebej ne ukvarja, ne more kaj dosti povedati, pa je lahko še tako star. Zidove je treba brati. Bereš pa jih lahko, če vse drugo poveš. In tako je nastalo to, kar sem doslej napravil. Vzporedno pa je bilo pri proučevanju Še eno področje, ki sem ga sam odprl, to je ve-dutologija. To se pravi predstaviti grad, arhitekturo ali mesto skozi prizmo starih upodobitev. vedut. Tako je bila knjiga o Celju prva tovrstna knjiga, ki je izšla na Slovenskem, od najstarejše upodobitve leta 1603 Johannesa Clo-bucdaricha in vse do poznega 19. stoletja, ko stare upodobitve zamenja foto^aiija. Mogoče je bila moja najlepša knjiga Ljubljanske vedute. Nova knjiga, ki bo izšla v seriji teh kulturnozgodovinskih edicij, govori o slovenskih vedu-tah 17. in 18. stoletja. O gradovih je napisanih precej zgodb. Katera vam je najbolj sedla v srce? Težko bi rekel. Te ^odbe se kar rade ponavljajo. Skoraj povsod so kakšni zakopani zakladi, kakšne začarane kače, za katere se potem izkaže, da so groftčne. So pa vse te za-devščine prikupne, jaz bi rajši rekel pravljice kot pripovedke. In če drugega ne, moram priznati, da tudi pripowdjce dajo tem ^jskim stavbam nek poseben šarm in nobeni od tistih, ki sem jih do zdaj srečal, se ne bi žeiel odpovedati, kadar govorimo o arhitekturi teh grajskih stavb. ŠPELA KURALT Foto: GrupA »Zame tudi arhitektura živi, Če vem nekaj o življenju. Če je pa samo zid, se bojim, da nekomu, ki se s tem posebej ne ukvarja, ne more kaj dosti povedati, pa je lahko še tako star« ' L' 1 ÍÍ ■ ■KIIIÉjjl ■■■lim^ 1 ^^'.Li-l.S. i! -i r» I ř u i. i iii fl m NOVI TEDNIK t AKTUALNO mm m .V/ Novi stanovanjski krediti v času. ko se banke za podjetja in njihove naložbe precej zapiralo» iizičnim osebam (ki imajo dobro premoženjsko zaledje, se ve) ponujajo bolj ugodne bančne kredite. Dolgoročen stanovanjski kredit je ponudil tudi stanovanjski sklad, vendar le za nakup stanovanj» ki v minuiih letih Še niso bila prodana (na našem območju gre le za sta* novanja iz okolice Šmarja pri Jelšah). A svetujemo vam. da vsako na prvi pogled Še tako ugodno ponudbo preverite. Stanovanjski sklad izbra-nim kupcemstanovanj ponuja kredit v zaprošeni višini, vendar največ v \nširu 80 odstotkov pogodbene cene stanovanja. Najdaljša možna odplačilna doba posojila je 15 let. Posojiio se vrača v me- sečnih anuitetah z direktno obremenitvijo plače oziroma pokojnine. Izbrani kupec, ki se bo odloči] za najem posojila po pozivu sklada, bo lah-ko izbiral med nespremenljivo obrestno mero v višini S odstotkov ali spremenljivo obrestno mero v višini mesečni EURIBOR + 1,1%. Podrobnejše informacije dobite na telefonski Številki 01/ 47-10-500 ter na spletni strani stanovanjskega sklada. V zadnjem Času je kar nekaj bank ponudilo ugodnejše obrestne mere za najem stanovanjskih in potrošniških kreditov. Najbrž vam bolj kot podjetjem v krizi verjamejo, da boste, če imate redno zaposlitev, le vsak mesec skupaj spraskali toliko, da boste plačali obrok-No, verjamejo ravno ne, saj se dodobra zavarujejo s hi- poteko ali kakšno drugo vrsto zavarovanja. Ker potrošniki ponavadi nismo zakre-dicirani na vseh koncih, je večja verjetnost, da bo banka v primeru neplačil kreditnih obrokov na koncu le dobila vrnjen celoten kredit (pri stečajih podjetij je namreč upnikov cel kup), TXidi vi bankam ne smete verjeti na besedo, da tako ugodnega kredita, kot vam ga ponujajo, ne boste dobili nikjer drugje. Vzemite si čas (tega boste res potrebovali) in stopite do nekaj različnih bančnih ustanov. Nato primerjajte informativne izračune, ki jih boste dobili, in morda z njimi kalcSno banko Še malo »izsiljujte«. Na ca način boste gotovo prišli do najcenejšega možnega kredita ta hip. RP Zabavne bolnišnične olimpijske igre Celjska bolnišnica je s I. osnovno Šolo, ki vodi tudi bolnišnično šolo, včeraj pripravila že 13. bolnišnične olimpijske igre. Vsakoletna prireditev je namenjena zabavi bolnih otrok in popestritvi njihovega vsakdanjika v bolnišnici. Športne igre so seveda prirejene bolnim otrokom, z njimi pa želijo tudi opozoriti na pomembnost gibanja za zdrav razvoj, Udeležencem bolnišnične olimpijade so se letos pridružili brata Beno in Samo Udrih, slovenska profesio- nalna košarkarja In člana slo-venske košarkaške reprezentance, ter komentator športnih dogodkov na Televiziji Slovenija Peter Kavčič. Seveda 50 tako kot vsako leto poskrbeli tudi za obilico zabave in glasbe. MBP, foto: GrupA Za družine brezplačno 15. maj že od leta 1994 velja za mednarodni dan družin, vse do 22. maja pa obeležujemo teden družin. Letošnja tema je Matere in družine - izzivi v spreminjajočem se svetu. Ob prazniku je zveza družin v sodelovanj u s kultumoumelniškinu institucijami in z organizacijami pripravila akcijo Za družine brezplačno. Družinam bo v tednu družin od 15. do 22. maja ali na dan, ki je posebej Simbfo^d.oo. v simbiozi z okoljem Sànbie.d.0.0. dOOOCetje Iti.. mm U 00 Fax:«384 lat 425 12 www-símbie.a À NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odslilieno pohistvor bela tehníkai gradbeni material Za informocije o dostavi in ceni pokličite r^o tel.: 425 64 00 ali GSM: 041669 362 (do 14. ure) naveden, omogočen brezplačen ogled razstav, muzejskih zbirk in posebnih prireditev» namenjenih celi družini. V leh dneh bodo družinam na široko odprli vrata nekaterih inštitucij na Celjskem. Danes vabijo v muzej na velenjskem gradu, v nedeljo v muzej premogovništva, cel teden pa bodo omogočali ogled razstav v Galeriji Velenje. Prav tako bodo do družin cel teden gostoljubni v celjskem muzeju novejše zgodovine in Kozjanskem parku, posebej danes pa vabijo v celjski pokrajinski muzej. V akcijo so se vključili tudi muzeju na prostem v Rogatcu. US Štiridesetletno iskanje pravice Deset let po nakupu kmetije na cesto - Stanislav Mernik po pravico v Strasbourg Stanislav Mernik je bil pred štiridesetimi leti mož delovne vneme. Z ženo in otrokoma se je preselil na kmetijo, ki jo je kupil od dveh starejših zakoncev. S tem se mu je uresničila dolgoletna želja - biti na svojem. A žal ne za dolgo. Zaradi krivičnih sodnih postopkov je z družino po desetih letih ostal dobesedna na cesti, Kako je to mogoče, se sprašujemo zdaj. Takrat pa je bila najbrž pri iskanju pravice posredi podkupnina ali vsaj velika »Šlamparija«» ki je družino uničila. Stanislav Mernik je odraščal na veliki kmetiji pod Pohorjem. Zato je bila kmedja od nekdaj njegov cilj. Ko je z ženo rórál dovolj denarja» se je odiočtl za 12 hektaiiev veliko kmetijo v Vinah pri Novi Cerkvi. Z zakoncema (zdaj že trideset let pokojnima) so si podali roko, spisali pogodbo in jo pravilno overili na sodišču. Mernik je začel z veseljem obdelovati končno le svoj košček zemlje. Niti sanjalo se mu ni, da njegova prodajalca kujeta načrt, kako kmetijo prodati spet tretjemu. »Saj potem, ko sem kmetijo že kupil, so me svarili, kakšna sta zakonca. Da sta že marsikoga opeharila. Pa sem si mislil, saj smo vse podpisah. vse je overjeno, vse zapisano. Napisali smo celo. da pogodbe ni mogoče izpodbijati,« razlaga Mernik^ »Potem smo bili deset let kasneje, leta 1971, skupaj z živino postavljeni na cesto. Sploh nisem imel možnosti pritožbe, kerje sodišče želela 1967 kupoprodajno pogodbo razveljavilo brez kakšne koli obravnave ali mojega vedenja.« Enak kriterij pri enih veijd, pn drugih ne Mernik je kljub temu, da je že bil na cesti, skušal na sodišču popraviti storjeno krivico. A iskanje pravice ni biJo nič bolj uspešno. Na primer: Fotografija a časov, ko je Mernik Svel srečno avIjMje na težko kupljeni kiTOtql KmaAuzatmso n}eg(m) dnjSno skupaj z avmo postavili dobesedno na MStO. prodajalca sta med sojenjem že umrla, pri čemer sodnica zemlje ni uvrstila med zapuščino, temveč je še naprej sodila tako, kot da bi bila prodajalca še živa. »Če bi sodnica ravnala pravilno, bi imel možnost dokazati, da je zeml ja moja.« poudarja Mernik. Zanimivo je tudi, da mu nihče ni prisluhnil, ko je dejal, da je ponovno prodaj anje »praksa« prodajalcev, in tudi, da eden od zakoncev zaradi bolezni v času, ko je razveljavil pogodbo z Mernikom, ni bil več priseben. »Zbral sem nekaj sodnih spisov iz drugih primerov, v l^terih je bil vpleten naš prodajalec. Naj povem le en primer. Prodajalec je v Času svo- Stínislav Memik bo |mi» iskal še na evropskem sodišču a Stovekove pravice. je neprištevnosti podpisalizro-čOno pogodbo, s katero je vse izročil svojemu nečaku. V korist nečaku je spremenil tudi oporoko. Po njegovi smrti se je njegova žena na oporoko pritožila. In ne boste verjeli. Oporoka je bila razveljavljena, ker je sodišče upoštevalo, da je bil njen mož, torej naš prodajalec, že več let neprišteven in je sklepal nerazurrme posle. Tako je zapisano. A pri meni, vse se je dogajalo v istem času neprištevnosti, tega nihče ni hotel upoštevati.« Krivic je Še več. Prodajalca sta na primer skušala sklenjeno pogodbo izpod-biti tudi pri naslednjih, iď so za Mernikom kupili kmetijo. ■Rikaj sta kupca uspela, čeprav sta imela precej bolj pomanjkljivo spisano pogodbo. Zdaj tudi v Strasbourg Minula krivica kot Črv Še zdaj močno najeda Stanislava Mernika. Še zdaj ne more verjeli, kako je lahko sodišče ravnalo tako enostransko, krivično. Ker je v vseh teh letih iskanja pravice pogorel na sodiščih doma, se je zdaj obrnil na evropsko sodišče za Človekove pravice. »Želiva doseči pravično zadoščenje za vse trpljenje, ki sva ga doživljala skozi dolgoletne sodne postopke, ko sodišča niso odločala pravično in v razumnem roku. Zato sva ostala brez premoženja, zaradi )5ekiranja< pa sva zbolela,« je med drugim v svoji tožbi proti Sloveniji zaradi nepravična sojenja zapisal Mernik. R02MAR3 PETEK S spremenjenimi (»Dstorekimi ureditvenimi pogoji bo BoaSnik lahko legaliziral gradbeniško dejavnost na območju bivše farme Žepina. 2e zdaj ima na tem območju sklad^ča, menda pa naj bi tudi že izvajal določena dejavnosti, zaradi česar« tako je povedal župan Bojan Šrot naj bi Božičnika večkrat obiskali tudi inspektoiji in mu izrekli kazen. Asfaltne baze ne bo! Popravljen odlok - Civilna iniciativa Začret delno zadovoljna Asfaltne baze v ZaČretu zagotovo ne bo. V novem odloku o prostorskih ure> ditvenih pogojih za območje Začreta, ki so ga celjski mestni svetniki sprejeli v prvi obravnavi, je namreč Še dodatni odstavek, ki natančno prepoveduje določene dejavnosti na območju bivše farme Že p ina. Civilna inicia-tiva Začret je zaenkrat za-dovoljna. Čakajo pa na sestanek z investitorjem» s celjskim gradbincem Stankom Božičnikom. Župan Bojan Šrot je povedal, da je šlo pri vsej zadevi za vihar v kozarcu vode. Res je, da je bila prepoved gradnje asfaltne baze, betonarne in predelave grad- benih odpadkov že v prvotni različici odloka. Kot smo že poročali, je bil sporni člen res Dekoliko nerodno napisan in so ga popravili. Po novem je tako v odloku dodan nov odstavek: »Na območju niso dovoljene dejavnosti: asfaltna baza, predelava gradbenih odpadkov ter betonarna.« To pomeni ne le, da Božičnik asfaltne baze ne bi mogel zgraditi, ampak je tudi ne bi mogel urediti v kakšni že obstoječi stavbi. Kar dvakrat o ZaČretu Razprava na seji mestnega sveta je bila precej burna. Že prav ob začetku so nekateri svetniki oziroma svetniške skupine podprle predlog, da bi bila točka umaknjena z dnevnega reda. Župan Bojan Šrot je ob tem dejal, da če bodo točko umaknili, bo to pomenilo, da je mestni svet postal talec dveh, treh zdra-harjev. Govoril je namreč o civilni iniciativi, o kateri tudi sicer ni povedal nobene lepe besede. Dejal je, da so civilne iniciative anonimne-ži, ki iščejo pet minut slave. Dodal je, da očitno sploh niso prebrali gradiva, saj je bila gradnja asfaltne baze že v prvotnem odloku prepovedana. Svetnica Jana Govc Eržen, LDS, se z županom ni strinjala in |e dejala, da morda v Celju civilne iniciative rastejo kot gobe po dežju zato, ker ljudje čutijo nezaupanje do vodilnih, hkrati pa jih je resnično strah za okolje in kvaliteto bivanja. Prav v času burne razprave o tem, ali naj točko umaknejo z dnevnega reda ali ne, so svetniki dobili na mizo nov odlok s posebnim odstavkom, ki izrecno prepoveduje asfaltno bazo. To je prepričalo dovolj svetnikov, da točke niso umaknili. In Če smo pričakovali, da bo šlo, ko bodo točko dejansko obravnavali, malo hitreje, smo se zmotili. So pa svetniki sledili predlogu Janje Romih, SD, da so odlok sprejeli le v prvi obravnavi, To pomeni, da bodo imeli krajam vendar- le Še vsaj do naslednje seje čas, da se morda sestanejo z investitorjem, torej Božičnikom, kar si želijo. Da je to ena od zahtev civilne iniciative, je pojasnil tudi njen član Simon Kužner. ki je stopil za govorniški pult. Sprva je sicer zahteval, da bi se vsa zadeva vrnila v obravnavo na krajevno skupnost, ker o njej niso bili obveščeni. Tega zakon ne dovoljuje, tako da se bodo morali krajani sprijaznili le s kakšnim zborom krajanov. Kdo bo sicer organiziral takšen sestanek, )e veliko vprašanje. Glede na izkušnje iz same javne obravnave se lahko zgodi, da bo junijska seja prekmalu tu. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Govorice iz Začreta Od prejšnjega tedna, ko je med krajani Začreta završalo o morebitni gradnji asfaltne baze, se je v tej vasi dogajalo marsikaj. Med drugim je bilo slišati precej govoric o predsedniku Krajevne skupnosti Ljubeč-na Martinu Grosku, ki je prodal svojo hišo In zemljišče Stanku Božičniku in se preselil v Celje, Govorice so šle v smeri, koliko se je Grosek okoristil, kaj naj bi v zameno storil in tako naprej. Grosek vse zavrača in pravi, da je zelo razočaran, meni, da ima tudi dovolj podlage za tožbo, vendar se za to ne bo odločil, saj, kot pravi, se mu ne zdi vredno in bi se tako spustil na raven tistih, ki so ga blatili. Dodaja, da je bila javnosti posredovana cela vrsta napačnih in lažnih informacij. Kot je tudi dokazal s papirji, v javni razgrnitvi v predlogu odloka ni bilo omenjeno, da asfaltne baze tam ne sme biti. Kot pravi Grosek, je prav krajevna skupnost s krajani, ki jih je opozorila, v odlok dodala poseben člen, da se to ne bi smelo tam postaviti. Grosek dodaja: )ntstemu, ki je dobronamerno odlok prebral, je bila zadeva jasna.« Meni, da je bila civilna iniciativa v primeru Začret zlorabljena in upa, da bodo ljudje to spoznah: »Ljudem je treba naliti čistega vina. Tistim posameznikom, ki so počeli vse to zlonamerno, bom sam dal ustrezne informacije in jih podučil, da tega ne bodo počeli v bodoče.« Priložnost za to bo imel že danes, saj pripravlja novinarsko konferenco. Podobno kot Grosek. da je šlo za umazano politično igro, meni tudi podžupan Marko Zidan$ek. sicer krajan Začreta. To je povedal tudi na seji mestnega sveta, kjer je zavrnil tudi govorice, da se bo tz Začreta preselil: »Nimam se nobenega namena seliti, ker imam tu novo hišo.« Pravi še, da je bilo veliko napačnih informacij, saj je sam krajanom, ki so zbirali podpise proti izgradnji asfaltne baze, pojasnil, da tega tam ne bo, ker je odlok to že onemogočal: »Potem sem jim še obljubil, da bomo pripravili nov odstavek, da bo še bolj jasno.« ZidanSek o tem posebne novinarske konference ne bo sklical, saj pravi, d a se je v času politične kariere navadil na govorice in ima že bolj trdo kožo, ŠK O zen meditaciji Zen Yoga društvo Celje pripravlja danes ob 19. uri v dvorani celjskega zavoda za zdravstveno zavarovanje na Gregorčičevi 5 a predavanje o zen meditaciji. O tej temi bo predaval ustanovitelj budistične skupnosti Dharrnaloka in za^^Škega budističnega centra Žarko Andričevič. S prakso meditacije in preučevanjem budizma se ukvarja že več kot trideset let in je eden od Štirih uči- teljev zen budistične meditacije v Evropi. Andričevič je tudi glavni učitelj borilne veščine kerapo, u sta no- (j^krh^ s pVorr T ("crVrt Sn^r^fiarjeva 1 Cť>,t viFiRGETIKA CHLIE vitelj šole zen yoga v Zagrebu ter član Evropske budistične unije in Konference zahodnih učiteljev budizma. Danes bo spregovoril o dnevnem prakticiranju in učenju zen meditacije. Predavanje je namenjeno vsem, ki se zanimajo za poglabljanje in razumevanje svoje duhovne prakse in ki imajo potrebo po kultiviranju uma in zdravljenju srca. V soboto in nedeljo od 9. ure pa bo v plesni telovadnici Gimnazije Celje • Center še med i ta ci j ska • d ela vnica. PM ■KIZPIAĆMIPHOMITM TWON MMA CCUi Dela v Parku svobode Te dni so zabrneli stroji v Parku svobode v Celju. Kot so nam pojasnili na občini, bodo poti, ki so bile do sedaj posute s peskom, odslej zabetonirane. Razlog je predvsem v tem, da so pesek obiskovalci metali v fon-tano, kar jo je zelo poškodovalo. Sicer pa ne bo Slo za navaden beton, ampak za plošče belega betona, ki bo- do tudi na poseben način oblikovane. Pri betoniranju sodeluje umetnik, sicer avtor kipa v Parku svobode Franc Purg. ŠK. foto: SHERPA m NOVI TEDNIK LAŠKO I Po meri občanov Občina Laško začrtala razvojno strategijo do leta 2025 - Laščani želijo invalidom prijazno občino v Laškem so javnosti prestavili strateški razvoj* ni dokument - rezultat raziskav o vrednotah in vizijah občanov ter vodstva občine glede nadaljnjega razvoja. Laščani, sodeč po izsledkih. vidijo prihodnost v razvoju zdraviliškega turizma, ki ga želijo bolje izkoristiti za samopromočijo in razvoj lastnih dopolnilnih dejavnosti, hkrati pa so izrazili izjemen posluh za potrebe invalidov. »Medtem ko smo pospešeno iskali možnosti za pridobitev sredstev za razne projekte preko kohezijskih skladov, smo ugotovili, dd moramo v občini najti skupne cilje in vrednote za oadalj-nji razvoj. Naročili smo ra- zislcavo in nastali dokument bo zaveza ne le za aktualno občinsko vodstvo, ampak tudi za prihodnje, sa j gre za dolgoročne na^e vse do leta 2025,« je ob javni predstavitvi prejšnji teden povedal laški župan Prane Zdolšek. Obsežno raziskavo je opravilo podjetje Ferk & Partner, ki se je lotilo telefonskih in terenskih anket med laškimi občani, hkrati pa vključilo tudi vodstvo občine. »Vendar ne gre zgolj za dokument občine. Župan je na primer sodeloval vzgolj enem segmentu raziskave. Vse ostalo smo gradili glede na mnenja občanov. Če ne bi poznali njihovih želja in vrednot, ne bi smeli račurati na njihovo sodelovanje pri ^dnji skup- ne prihodnosti,« je pojasrul eden od avtorjev raziskave mag. Bojan Mažgon. Z dr. Mtom Bobkom, sicer profe-soijem na mariborski ekonomski fakulteti, sta se najprej lotila ocen zadovoljstva občanov. Ti so zadovoljstvo z različnimi storitvami na področju okolja, prometne in ostale infrastrukture. gospodarstva, turizma. kulture ter Izobraževanja ocenjevali z ocenami na lestvici med 1 in 5. »Povprečna ocena laških občanov z življenjem v občini je bila okoli 3,3, medtem ko se zdi izjemno za-nimi^^, da ljudje iz drugih krajev Slovenije življenje v Uš-kem ocenjujejo s 43S, kar je zelo visoi^ ocena,« je opazil Mažgon. Turizem in dopolnilne dejavnosti Avtorja raziskave sta prepričana, da si morajo Laščani zastaviti visoke dlje. Najmanj zadovoljni so trenutno s prometno infrastrukturo, najbolj z odnosom do okolja ter izobraŽevanjem, srednje z gospodarstvom in konkurenčnostjo občine. »Ob upoštevanju njihovih želja smo poskusili najti rešitve, kako bi zadovoljstvo z vse- Usćani m ponosni na naravns danosti, kulturno ponudbo ter vidijo potertcial v nadgradnji zdravilisliega turizma v okviru zasebnih dejavnosti. mi vidiki življenja v Laškem poraslo za približno 30 odstotkov.« je zastavil Mažgon. »LašČanom očitno zelo veliko pomenijo dobri sosedslu odnosi, kultura bivanja v sožitju z okoljem, naravne danosti, dobra kulturna ponudba, prepoznavnost kraja pa pripisujejo zdraviliškemu turizmu. Na tem je treba, ob upoštevanju primerov dobre prakse iz tujine, tudi gradi-ti.«je prepričan Mažgon. »Zelo visoko so postavili cilj in- validom prijazne občine, kar bo treba tenkočutno upoštevati pri infrastrukturnih po-se^h,« še dodaja. Po mnenju avtorjev raziskave bi bilo treba v Laškem graditi na potencialu, ki ga nudi že razvit zdraviliški turizem. »T\iristom želijo Laščani pokazati neokrnjeno naravo, jih seznaniti s kulturno ponudbo ter Jih v kraju zadržati še kakšen dan dlje. Želijo si tudi pospešene obnove spomenikov sakralne umetnosti ter starih vaških jeder. Mnogi želijo na svojih domačijah razviti dopolnilne dejavnosti, zanimajo jih ekološke in turistične kmetije, hkrati pa vidijo možnost, da bi dvignili število nočitev na račun odprtja zasebnih nastanitvenih kapacitet. To je jasen signal občini, naj jim pomaga z vso logistično podporo, ki jo premore,« sta prepričana Bobek in Mažgon. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Lasôani so ob konuru donace pihalne godbe prizorišče na gredu Tabor zepolnili do zadnjega kotiSco. Pod milim nebom in novo taktirko l^ka pihalna godba je v petek pripravila odlično obiskan spomladanski koncert na gradu Tabor. Pihalci so se prvič šii^ javnosti predstavili pod taktirko novega dirigenta, mladega Gašperja Salobirja. S koncertom v izjemnem grajskem ambienm so laški pihala obljubili novo tradidjo spomladanske prireditve. Novi dirigent je izbral tudi nekoliko drugačen repertoar skladb, saj so navdušeni poslušalci komaj zdržali na stolih ob živahnih filmskih in zabavnih melodijah. svojevrstno popestritev je poskrbela še mlada vokalistka Maša Medved, nato pa je zvoke godbe oplemenitil še Matjaž Sterže s svojo električno kitaro. Mikrofon je zatem v roke vzel Matjaž Jelen iz zasedbe Šank Rock, ki imanaLaSko, predvsem na prireditev Rvo in cvetje, kjer je skupina pogosto zaigrala, tepe spomine, V večerni nirak je tako zazvenela priredba skladbe Poletna noč, nato pa, tudi že kot napoved tradicionalnega koncerta godbe ob zaključil prireditve Pivo in cvetje, roko^ka skladba Laški pir. Novi dirigent »Seveda se bomo držaii tudi tradicije.« pravi Gašper ijive ovire, zdaj pa vidim, da je vse mogoče realizirali z znanjem, voljo in s trdim delom.« In kaj si lahko pod njegovo taktirko obetajo ljubitelji laške pihalne godbe? »Pri- hodnost godb je v izvajanju najrazličnejših zvrsri glasbe. Zdi se mi, da včasih premalo posegamo po malo >trših< ritmih in obenem po nežni klasiki. Poskusili se bomo torej lotiti zvrsti, ki jih ljudje tradicionalno ne pripisujejo godbi. Seveda pa ne smemo pozabiti, da prioriteta godbe ostajajo koračnice,« obljublja Salobir. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Salobir, dirigent in umetniški vodja, ki je funkcijo januarja prevzel od dolgoletnega dirigenta Ivana Medveda. Salobir je član laške pihalne godbe že 12 let. Najprej je začel igrati klarinet v podružnici radeške glasbene šole v Laškem, nato nadaljeval Šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani» trenutno pa v Ljubljani obiskuje Akademijo za ^asbo. »Vsaka stvar, ki se mi zdi zanimiva» mi predstavlja izziv,« o svoji novi vlogi pravi Salobir. »Velikokrat se mi je zgodilo, da sem pri izzivih naletel na nepremost- Novi dirigent in umotniški vodja godbe Gasper Salobir obljublja nadgradnjo tradicionalnih ritmov godbe. NAKRATKO Plesni cirkus v Laškem v Kulturnem centru Laško se jutri, vsobo-to, obeta plesno in glasbeno obarvan večer. Ob 17. uri se bo tam začela prireditev Plesni cirkus. Gre za prireditev letne produkcije plesnega oddell^ podružnice Glasbene šole LaSko, ki se bo predstavila v sodelovanju z bobnarsko skupino Laške pihalne godbe. Veliki laščani: Tone Knez v Muzeju LaSko odpirajo novo razstavo. Gre za novo postavitev v sklopu cikla Veliki Laščani. Tokrat pripravljajo razstavo o arheologu Tonetu Knezu. Znani Laščan je raziskoval predvsem halštatsko obdobje, pa tudi rimsko in keltsko kulturo v Sloveniji. Načrtno je proučeval arheološko preteklost Novega mesta, kjer je služboval v tamkajšnjem muzeju. Objavil je tudi več samostojnih publikacij in razprav. Razstavo o Tonetu Knezu bodo v iaSkem muzeju odprli v ponedeljek ob 19. uri. PM m 10 ŽALBC I POLZELA | NOVI TEDNIK Projekt Žalec tudi v žalski ■ VB ■ obcini V projektu Žalec, s katerim txxío oćistili odpadne vo* de, obvarovali vodne vire oa povod ju Savinje ter dogradili čistilno napravo v Kasazah> sodeluje vseh šest spodnje-savinjskih občin, vrednost pa je skoraj 20 miUjonov evTov. S projektom so uradno začeli že pred časom in v nekaterih občinah že sadijo kanalizacijo» sedaj pa so se po daljšem pripravljalnem obdobju končno začela tudi dela na treh kanalizaci jskih kolektoriih v žalski občini. Gradnja kolektorja v Šem-peiru je zaradi ozke trase in že vsajenih vodov precej otežena, opravljena dela na dolžini slabega kilometra pa bodo veljala skoraj 300 tisoč evrov. Po Starovaški in Savinj- ski ulici bodo izvajalci v dveh skupinah začeli z deli v Hmeljarski in Tovarniški ulici. Drugo gradbišče )e ob cesti Žalec-Griže, kanal v dolžini 3 kilometrov pa bo veljal skoraj milijon evrov. Kanalizacijski kolektor za območje Griž in Za-bukovice prav tako ^adijo z dvema ekipama» za hitrejšo izvedbo del pa pripravljajo Še tretjo. Kot zadnje so začeli tudi z ^adnjo kolektorja Iz Kasaz proti Libojam, kjer vrednost del na dobrih treh kilometrih presega milijon evrov. Izvajalec je močno zamujal, z uvedbo dodatnih ekip ter boljšo or-^nizadjo dela pa naj bi le dogradili kolektorje do avgusta, kot je predvideno. US, TT Zaradi gradnje kolektorja je občasno oviran prometna časti mod Žateem in Gmami. Po štartu rolanje in tek V soboto se je v Žalcu s prvo rekreativno prireditvijo začela množična Športna akcija Razpnimo jadra. Uvodna prireditev in 23 različnih aktivnosti so v športni center privabile približno L700 udeležen- cev. V padalskem tandemu sta skočila pilot tandema Matej Jerman In judoist Rok Dragšič. V šestih prireditve- Organizatorji so brli zadovoljni i odzivom številnih udeležencev ob štartu akcijo Razpnimo jadra 2009. nih dneh» ki se bodo zvrstili do sobote, 14. junija, bo organizator, žalski zavod za kulturo, šport in turizem, pripravil Se 22 različnih Športnih aktivnosti, namenjenih vsem starostnim kategorijam. Druga prireditev» Nam se rola, bo na vrsti v nedeljo, 17. maja. ob 10. uri v žalskem športnem centru. Kot že ime pove, bo na vrsti rolanje v vseh oblikah, pripravili pa bodo tudi skike tekmovanje. Naslednja preizkušnja bo prihodnji petek ob 17. uri pri Ribniku Vrb-je, kjer bo na vrsti tek. Vse prireditve so brezplačne, udeležence čakajo različne nagrade, posebno nagrado pa bodo prejeli otroci, ki bodo na katero od prireditev pripeljali tudi enega od staršev ali starih staršev. Kot je omenil vodja programske enote za šport v žalskem za-vodu Uroš Vidmajer, organizatorji želijo predvsem, da bi se ljudje vrnili v naravo in se bolj posvečali športnim aktivnostim. TL US Savinjčani so brali z ljubeznijo Slikarski ex tempore v žalski glasbeni šoli so v ponedeljek pripravili zaključno prireditev bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. V drugi sezoni branja se je vpisalo Î65 posameznikov, večina med njimi pa se je udeležila zaključne prireditve, na kateri sta gostovala Ježkova nagrajenca 2008, Tone Partljič in Adi Smolař. Kot je povedala vodja projekta Savinjčani beremo Irena Štusej, je preprosta ljubezen tista, ki nas povede h knjigi • tudi zato je bila tudi rdeča nit branja za bralno značko poezija Franeta Milčinske-ga Ježka Preprosta ljubezen. TT Kulturno društvo Svoboda Griže bo obeležilo obletnico prenovitve nekdanje avle kulturnega doma s prireditvijo Ex tempore Griže 2009. V letu dni so pripravili 13 različnih razstav, predstavitve knjig, predavanja in razne druge kulturne prireditve, Na ex tempore $e je prijavilo 25 slikarjev, po programu pa bo- do umetniki v soboto ustvarjali na temo Griž in zanimivosti kraja. V nedeljo bo komisija. ki jo bodo sestavljali Rudolf Španzl, Matija Plev-ruk in Breda Bračko, presedala nastala dela In pripravila razstavo, ki Jo bodo odprli v večernih urah in bo na ogled do 24. maja. FP S podpisi do pločnika? v oi^anizadji civilne im-dative so v srei^šču Zabuko-vice v Žalski občini v soboto začeli zbirati podpise, s kateri želijo doseči gradnjo približno tri kilometre dolgega pločnika od Griž do Zabuko-vice. Kot je povedal Zmago Oblak, ki so mu prite^iili tudi dru^ krajani, je cesta skozi Za-bukovico zelo prometna in iz-jemno nevarna, sploh ker jo uporabljajo tudi najmlajši iz vitca. V zadnjem času jo dodatno obremenjujejo te^ tovornjaki, Id vozijo iz bližnjega podjela in nevarnost le še povečujejo. Krajanom je prekipelo, ker je bila ^dnja pločnika v žalskem proračunu menda predvidena že pred tse-mi leti, vendar se je načrtovana naložba iijalovila. »V prvi vrsti gre za varnost, seveda pa si želimo tudi prijetnejšo ho- jo ali celo kakSen varen sprehod skozi kraj,« je omenil Oblak. Kot $0 omenjali krajani, tudi viftjevni skupnosti ni ^^ sluha oziroma denarja, zato pričakujejo, da bodo zbrani podpisi, kar 390 se jih je nabralo v soboto, prepričali odgovorne v žalski oWini. US, foto: TT Zmago Oblak Puklova spet ravnateljica Svet zavoda Osnovne Šole Polzela je na podlagi predhodnega pozitivnega mnenja mirûstra dr. Igorja Lukšiča so^sno imenoval Valerijo Pukl za ravnateljico OŠ Polzela v naslednjem mandatu. Na ra^isano delovno mesto ravnatelja OŠ Polzela sta se prijavili dve kandidatki, in sicer Valerija Pukl in Tatjana Zaio-šnik Kanduti. Pozitivno mnenje Puklovi so podali tako učiteljski in vzgojiteljski zbor, svet staršev, svet Šole in vrtca ter polzel-ski občinski svetniki. TT OJPTIJfCA PE CEUE, Stanetova ulicalS, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podle1|e za proizvodnjo In trgovino z optičnimi piipomodi}, d.o.o. OPTIKA ^01 P£m0VČE.lewc3d TalefOA: 03/426 55 60, ÍQK 03/426 55 83 m VELEWJE I MOZIBJE | Prestižen evropski naziv tudi za Velenje Ministri EU za kulturo so v torek v Bruslju do-kooČĐO potrdili, da bo Maribor s partnerji, med nji* mi tudi z Mestno občino Velenje» leta 2012 evropska prestolnica kulture. Slovenija, ki jo zastopa vzhodna kohezljskâ regija, poleg Velenja in Maribora še MO Murska Sobota. Novo me-sto, Ptuj in Slovenj Gradec, bo tako prvič, uradno skupaj s Portugalsko, povabljena k oi^anizacijl programa EPK za leto 2012. Mesta vzhodne kohezijske regije so združena v projektu Cista energija, kar je bila tudi osrednja tema na slovesnosti, ki so jo ob potrditvi pripravili v Veienju. »Pomena dogodka v tem trenutku morda še ne znamo oceniti z vso razsežnostjo, ki jo bo imela za Slovenijo in Velenje,« je v nagovoru omenil župan Srečko Meh, ki je prepričan, da je s tem tudi Velenje seglo po zvezdah. )>Proiekta nismo pripravljali zaradi leta 2012, temveč zaradi sebe, svoje energije in ambicije, da na področju kulture naredimo vse> kar zmoremo in znamo» ter to pokažemo tudi drugim.« Da so Velenjčani kulturno aktivni, so dokazali že v torek zvečer, ko so se poleg proslave na velenjskem gradu zbrali člani univerze za III. življenjsko obdobje, v galeriji so predstavljali knjigo dr. Franceta Bučarja, na koncertnem večeru na Dunaju so se pod taktirko velenjskih študentov predstavili slovenski glasbeniki... Skratka, veliko podob kulture, čeprav je župan Meh opozoril, da )e EPK tudi gospodarski in razvojni projekt, ki zajema vse dele Dekliški pevski zborCtasbana sola Vrenja je 2 evropsko himno poskrtiel za evropsid pridih toriiova slimsnosti. fivljenja in ljudi. »EPK kot projekt bo pomagala in spodbudila, da bomo lastno ku]tur' no produkcijo ponosno pokazali drugim in jo ponesli v svet, hkrati pa-svet s pomočjo kulture in umetnosti pri- peljali k sebi,« je napovedal Meh, ki je prepričan, da bo dogajanje pustUo sledove tu* di po letu 2012. Dogajanje v domu kulture, kjer so podrobneje spregovorili o pomenu in vlogi EPK, so obogatili dekliška tolkal-na skupin Sus, FeSta band -Velenjski trubači, učenci velenjske glasbene Šole, Plesni studio N in multimedijski umetnik Slane Špegel. US V Velenju je prav bodlo v oci. da so roiiod zbudile zanimanje tudi moških obiskovaleev. Titov trg v rožicah V soboto je bil velenjski Titov ti^ praktično »zabasan« do zadnjih kotičkov. Številne obiskovalce sta pnvabiia bolšji sejem ter kmečka tiž-niča, osrednje dogajanje in skoraj nepopisno gnečo pa je povzročil 14. cvetlični sejem. Poleg rož v vseh oblikah, barvah in velikosti smo na sejmu videli različne strokovnjake, veliko zanimanja je vzbudilo tekmovanj e obiskovalcev v zasaditvi cvedičnega nasada, mnogi pa so se ustavili ob Otroškem hotelu Mavrica, projektu dijakov zaključnih leu:ďkov šole za storitvene dejavnosti, ki so tako že opravili del poklicne manire. Najmlajši so čakali v različnih delavnici» ki so jih obarvali s prazničnim dnevom Evrope, seve da na sejmu niso manjkali izdelki domače in umemosme obrti ter kmečke dobrote, med cvetjem pa so svoje dé»lo prikazali tudi šaleški likovniki. Za dobrodelno noto so poskrbeli z dražbo 21 cvetličnih aranžmajev, ki jih je izdelala floristka podjetja Pup Velenje Mateja Uršič. Izklicna cena vsakega aranžmaja je bi]a 20 evrov, zaradi precejšnjega zanimanja pa so organizatorji na dražbi zbrali 1.760 evrov» ki jih bodo namenili za nakup 103 prehrambenih paketov za socialno šibke druži- ne, US S 60 na 50 Na delu ceste med Pesjem in Velenjem so se pojavili prometni znaki, ki določajo omejitev hitrosti na SO kilometrov na uro. Doslej je na tem delu (kjer so tako mimo^ede hitrost precej pogosto kontrolirali tudi z radarji) v^jala omejiiev60 km/ h, vendarle je direkcija za ceste zaradi določil zakona o varnosti cesmega prometa konec apriia odstranila te znake, hi- trost na dokaj preglednem in nenasdjenan cestne odseku pa omejila na 50 km/h. US Dobri pevci tudi med invalidi Zgornjesavinjsko društvo invalidov ob pomoči Zveze delovnih invalidov Slovenije v soboto ob 15. uri v Mozirju pripravlja 11. revijo pevskih zborov, ki delujejo v okviru društev invalidov. Prva tovrstna revija na Celjskem. s katero bodo počastili tudi 40-letnico slovenske zveze, bo v mozirski športni dvorani. Skupni moto jubileja je Delovni invalidi - vidni ustvarjalci enakih možnosti. Skupno bo sodelovalo več kot 350 pevcev iz 18 zborov iz različnih slovenskih krajev, ki se bodo predstavili tudi z dvema zakJjučnima pesmi- ma- Večer pred revijo, torej v petek, bodo v Galeriji Mozirje odprli razstavo ročnih in umetniških de) članov društva invalidov, ki delujejo pod vodstvom mentorice Ane Rebič. iUzstava bo na ogled do ponedeljka, 18. maja. US Obnove z domačimi podjetji Minuli (eden so v dveh šaleških občinah podpisali pogodbi za obnovo objektov, ki pomembno vplivata na izgled in tudi nadaljnji razvoj. V Šoštanju bo tako Eso-tech zgradil rekreacijsko kulturno središče Ravne, kjer bo objekt pomenil oži- vitev kraja in širše okolice, v Velenju pa bo Vegrad poskrbel za obnovo vile Bian-ca. Velenjska občina je za oživitev omenjene vile iz Evropskega sklada za re^o-nalni razvoj pridobila 1,2 milijona evrov, za izvedbo prve in druge faze obnove pa bo tudi MO Velenje prispevala več kot milijon evrov. Cilj revitalizacije je vilo do maja prihodnje leto spremeniti v večnamenski kuJtumo-protokolarni objekt, ki bo z novimi vsebinami zaživel najkasneje septembra 2010. US |Z!Q fakulteta za komercialne in poslovne vede [NploSnvvňšoprOiOiijiúst aúfúf» en NO »»MOM i^mwiM»» Visokošolski študijski programi: I. in II. stopnja KOMERCIALA POSLOVNA INFORMATIKA TURIZEM NOVO v št. letu 2009/2010 HûDRA Številka WWW.fkpV.Si (((»0802026) Informativni dan: 21.5.2009 ob IT.uri Redni in izredni itudij: CELJE tzredni étudij: KRANJ-UUBUANA'MAFSIBOR-WURSKA SOBOTA-NOVA GORICA 12 ŠCWTJUR I NOVI TEDNIK i- ' ^i.li âen^ur se ponaša z neštetimi bisarcki, ki jih v brezimnost tla&ita pomanjkanje lunanjih spodbud in zaverovanost v lastni vrtiček. Bo občina vseeno kdaj tudi turistiena? IZJAVE TEDNA »Največ turističnega pňliva v Šentjurju prinese lovska koča. Samo občina nima nič od tega.« Branko Oset je prepričan, da bi se lahko tudi občinska uprava pri prijateljicah noči marsikaj naučila. Očitno tudi star rek, da je politika že zdavnaj na tisti strani, ni več to, kar je bil. »V Šentjurja imamo toliko lepega za pokazati, a se sploh ne zavedamo. Marsikdo, ki se pelje čez Blagovno» ve povedati, da je tam najlepše urejeno krožišče, kar ga je kdaj videl.« ... je bil ponosen Alojz Modic iz Primoža. »Pardon! Drugo najlepše.« ... â mu Cveto Erjavec, predsednik KS Šentjur-mesto, ni dovolil, da bi se jim v zelje skakalo, še posebej ob splošno znanem dejstvu» da je šentjursko krožišče z vodometom najlepši cestni Čudež v vsej državi. Ministrstvo razume, a ostaja pri svojem Občina Šentjur se je po predstavitvi optimizirane trase razvojne osi pntožUa na postopek in pri tem izrazila globoko razočaranje, ker 50 načrtovalci hitre ceste obSU vse njene alimente b še vedno vztrajajo pri t L i^^Wi trasi Nâj spomnimo, da Šentjur skupaj z drugimi občinami Ob-sotelja in kozjanske subregije ter s civilno inidadvo zagovarja traso Čez Kozjansko in Sevnico do Novega mesta. V odgo- voru ministrstva je zapisana, da je optimizirana različica strokovno korektna in najboljša izhodiščna osnova za pripravo nadaljnjih dokumentov. A kljub vsemu se zavedajo dveh bistvenih problemov, in sicer ekonomske neupravičenosti indru^)ene nesprejemljivosti, predvsem na območjih občin L^ko in Šmarješke Toplice. Zato strokovne shižbe predlagajo ponovno obravnavno načrlo^- skih izhodišč oziroma minimalne alternative, ki posredno zadevajo tudi Kozjansko. Ne glede na končni razplet pa se na ministrstvu strinjajo, da Kozjansko za nadaljnji demografski in gospodarski razvoj nedvomno potrebuje sodobne in pretočne smernice. Pri tem bo svoje prispevala že posodobitev œste Šentj ur-Do-bovec, za katero že pripravljajo državni prostorski načrt. Sto Prihaja knjižica o Mihaelu Zagajšicu Letos mineva 270 let od rojstva Dajstarejšega znamenitega Ponkovljana Mihaela Zagajška. Bil je sodobnik Valentina Vodnika, vnet za slovenski jezik. Občina Šentjur ob tej priložnosti v sodelovanju s Tomom Golobom pripravlja knjižico o Zagajškovem delu in življenju. Mihael Zgajšek jezbral več kot 70.000 besed za slovensko slovnico, izdal pa je tudi slovensko-nemški slovar. Za-gajšek je slovensko slovarsko gradivo sestavljal iz svojega znanja živega jezika in slovenskih narečij, slovenskih knjižnih del, slovarjev in slovrúc. Njegov slovar, imenovan Makular slovarja slovenskega jezika, je pri sestavljanj u svojega slovarja s pridom uporabljal Valentin Vodnik. Zagajškovo edino natisnjeno delo pa je Slovenska gramatika in prav z njo se je uvrstil med ustvarjalce slovenske književnosti. Kljub krajevni odmaknjenosti je Zagajšek spremljai takratna napredna prizadevanja na jezikovnem, književnem, gospodarskem in moralnem področju. Žal pa je veliko njegovih rokopisov bib za vedno izgubljenih. Kot svoje umetniško ime je Zagajšek uporabljal ime Jurij Zelenko. BA Kako turistični program še prodati? Direktorica Razvojne agencije Kozjansko mag. Andreja Smolej |e na zadnji seji občinskim svetnikom predstavila program razvoja šentjurskega turizma do leta 2013. Vsi so bili enotni, da mu ni česa oči' tati. Treba se je zavedati lastnih bogastev, jih pravilno zapakirati in ponuditi turistu. Prihodnost ima butični in ekoturizem. Pogoji za to pa so tudi na Šentjurskem marsikje izvrstni. Tbda ... Znova ostaja odprto vprašanje, kdo, kdaj in na kakšen način bo vse zapisano tudi uresničil. Župan mag. Štefan Tisel je prepričan, da manjka zagnani navdušenec, ki bi vse to gnal riaprej. A svetniki so bili bolj ali manj enotni, da turizem, ki ga poganjata srčnost in zagnanost lokalnih prostovoljcev iz raznih -društev, dolgoročno nima prihodnosti. Resda so turizem ljudje, vendar bi bilo za resen pristop treba narediti še marsikaj drugega. Potrebovali bi menedžerja, ki bi bil šentjurski turizem sposoben voditi profesionalno in profitno. RA Kozjansko in turistično-inform a ci) ski center te vloge očitno ne bosta prevzela, ker bi jo sicer že zdavnaj lahko. Nekateri vidijo rešitev v ustanovitvi zavoda za kulturo, šport in turizem, drugi so absolutno proti. Tako ali tako pa se največkrat ustavi že pri povsem banalnih rečeh. Na občini so na primer obljub-IjaU, da je izdelava enotnih turističnih tabel tik pred koncem in da jih bodo najkasneje v enem mesecu že postavili. Več kot leto dni kasneje ne stoji še nobena. Svoje dodajajo še rak rane, kot sta nesojena in propadajoča kozjanska plaža ob SlivniŠkem jezeru, nikoli uresničena ideja o kampu in Še bi se kaj našlo. Zasebna lastnina je prepreka, ob kateri tudi najboljši nameni omagajo. Tako imajo na Ponikvi na primer kar dve propadajoči gostilni, in to ob Slomšku, ki v te konce vsako leto pripelje na tisoče romarjev ... Bolj ali manj resna, a vsekakor dolgotrajna razprava je svoj vsebinski zaključek našla v besedah Roberta Pol-nerja, ki mu nihče ni zares ugovarjal: »Odgovorno trdim eno stvar - nič se ne bo spremenilo! Sicer pa ste to tako aii tako že vedeH, jaz sem samo na glas povedal.« Sto, foto: MM Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 14. maja 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Urša Šinkovec, Pregljeva 9, 3000 Celje. 2. nabada - majica in lonček NT&RC: Irena Dobrilovic, Šešče 81, 3312 Prebold. 3. nagrada - majica NT&RC: Jožica Rožencvet, Bistriška 7, 2319 Poljčane. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE SE )E ZAČELA! .•v NOVI TEDNIK BOOASKAS.1 ŠMARJE P. J.| PODCETBTEK| 13 Otroke vse bolj zanima folklora Za revijo Pika poka pod goro se je prijavila tudi skupina iz Vrtca Zaija Celje. Prejela je zlato priznanje. Na reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro, ki so jo pri> pravili trinajatlč v Rogaški Slatini, je sodelovalo 1120 otrok 1er blizu sto mentorjev. Sodelovale so skupine otrok in dijakov iz vrtcev, osnovnih in sred-njih Šol ter društev iz raz* Učnih delov Slovenije in s Tržaškega. Na prireditvi, ki jo pripravlja L osnovna šola Rogaška Slatina, so se nasiopi vrstili ves dan. Kot so povedali mentorji, z vključevanjem otrok za nastopanje v folklornih skupinah nimajo težav, saj so skupine vse številčnejše, strokovnjaki pa ugotavljajo, da tudi vse bolj kakovostne. Nekatere skupine, tako kot na primer iz srednje vzgojiteljske šole \z Ljubljane, nastopajo na reviji že vseh trinajst let. Koi je povedala ravnateljica I. osnovne Šole Rogaš- ka Slatina, plesna strokovnjakinja Marta Pelko, ki je vsa leta duša te prireditve, bodo prihodnje leto dodali nove poudarke. Tako naj bi vsaka skupina predstavljala plese predvsem iz domače pokrajine, posamezni nastopajoči pa se v nastopih naj ne bi več toliko ponavljali. SlatinČani pripravljajo prireditev v sodelovanju z republiškim zavodom za šolstvo. BJ Na 13. reviji Pika poka pod goro so zlata priznanja z našega območja prejele skupine iz celjskega vrtca Anice Čemejeve Celje (enota Mavrica), POŠ Kostrivnica, vrtca v Dram-Ijah, I. osnovne šole Rogaška Slatina, vrtca Zmaj-ček Kozje, vrtca Zarja iz Celja, OS Šoštanj ter dve skupini iz OŠ Rogatec. S kolesom na Boč V nedeljo bo v občini Rogaška Slatina 14. rekreativni kolesarski vzpon na BoČ, ki bo v okviru akcije Slo-venl|a kolesari. Prireditev bo v vsakem vremenu. Udeleženci, ki se bodo zbrali ob 10. uri na Evropski ploščadi, bodo morali na deset kilometrov dolgi progi premagati petsto metrov višinske razlike. Njihov cilj bo Lovski dom na Boču. Za udeležbo na prireditvi, ki jo pripravlja Kolesarski klub Rogaška, se je mogoče prijaviti po eJek-tronski pošti (s prijavnico na njihovi spletni strani www.kk-rogaska-si) ter na stojnici na dan prireditve (od 8.30 do 9.45). Ob tej priložnosti se bodo na Evropski ploščadi predstavila društva, poskrbeli bodo tudi za predstavitev folklore, za glasbo ter ponudbo domačih izdelkov. BJ Z OBČINSKIH SVETOV Koga na vodilna mesta? Sidbo poslovanje ali kratek stik? ŠMARJE PRI JELSAH - Zdravstveni dom je občinske svetnike zaposloval tudi velik del zadnje seje. Na že velikokrat opisan nov sistem oziroma reorganizacijo dežurne službe ni bUo posebnih pripomb, razen tiste, da nik^or ne bodo dovolili selitve sedeža zavoda kamorkoli izven dosedanje lokacije. Bolj se je zapledo pri finančnem poročilu in načrtu za prihodnje leto. Lansko leto - vajeti zavoda je nova poslovna direktorica Irena Nunčič prevzela sredi prve polovice - so končali z Izgubo 47 tisoč evrov. Rdeče številke v višini 26 tisoč evrov pa predvidevajo tudi v tem letu. Kot je praksa že na nekaj zadnjih sejah, je vodja pristojnega občinskega oddelka Zlatica Pilko vodstvo zavoda strogo okrcala, da to z nobenimi okoliščinami ni opravičljivo in da bi načrtovano dvigalo enostavno morali zgraditi, ne ^ede na likvidnostne težave. Prvič pa se je kdo postavil v bran direktorici Niinčiřevi, ře.^ da se podobne stvari merijo z različnimi vatli. Tako je bila izguba komunale v višini 200 lisoČ evrov krita brez posebnih razprav in tudi vrtci so ob vsaki izgubi povsem nemočni- Med drugim smo slišali, da je zaskrbljenost obeske uprave vse hvaJe vredna, vendar naj ženski z očitno osebno antipatijo ne obremenjujeta članov občinske ga sveta. Kot je poudarila Irena Nunčič, bo v primeru, da bodo občine obljubljena sredstva za sofinanciranje dežurne službe res zagotovile, zdravstveni dom že v prihodnjem letu posloval pozitivno. Koliko bo stalo pomožno noc|ometno igrišče? ŠMARJE PRI JELŠAH - Zgodba o tem, kako so šmarski nogometaši na račun golfa ostali brez igralnih površin, se v občini vleče že vsaj leto ah dve in tema več kot očitno preseda že vsem vpletenim. Kot pravi župan Jože Čakš, je težava v tem, da primernih površin enostavno ni na voljo. Zdaj sta v igri dve možnosti, vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi. Nobena pa ne bo ravno poceni. Svetniki so se na zadnji seji odločali o travniku na območju Dvora - nakup bi stal približno 130 tisoč evrov, ureditev pa še dodatnih 30 tisoč - in zemljišču ob Šoli, za katero so predračuni za ureditev znašali celo med 200 in 300 tisoč evri. Ob vsesplošnem prepričanju, da se da slednjo lokacijo urediti tudi ceneje, so trenutno pristopili k urejanju zemljišča pri šoU. A glede na slabe izkušnje in veliko odprtih vprašan) ni bilo prav veliko tistih, ki bi verjeli, da bodo žogo po novem igrišču brcali Še letos. Sto V Rogaški Slatini potekajo postopki za imenovanje dveb ravnateljev šol ter direktorja knjižnice. Občinski svet, ki je pomembna kadrovska vprašanja obravnaval na zadnji seji, je med dvema kandidatoma za novega ravnatelja ]. osnovne Šole dal pozitivno mnenje k imenovanju Ani- te Skale, sedanje pomočnice ravnateljice Marte Pelko. Svetnild so ravnateljsko delo Pelkove, ki se poslavlja zaradi upokojitve, posebej pohvalili. Prav tako so svetniki dali pozitivno mnenje kandidatki za-ravnateljico Šolskega centra Rogaška Slatina Aniti Pihler, edini kandidatki, ki je na tej funkciji ževdosedanjem mandatnem obdobju. V občinski upravi so zadovoljni tudi z njenim sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svetniki so prav tako dali soglasje ustanovitelja k imenovanju vršilke dolžnosti direktorice Knjižnice Rogaška Slatina Metke Kodrič za eno leto. Na razpis za direktorja knjižnice za pedetnoobdobje sta se namreč javila dva kandidata, od katerih ni imel nihče vseh razpisnih pogojev, to je tudi izobrazbe oziroma vodstvenih sposobnosti. Za viiilca dolžnosti lahko imenujejo nekoga od strokovnih delavcev knjižnice oziroma od prijavljenih kandidatov BJ fUUo'^ 0/ mâ d.o*o. ica 5, Celje 8 05 V Osnovni Solí Pod goro Šo Čakajo, kako se bodo razrešili zapleti pri imenovanju ravnatelja. Domači niso dovolj dobri za ravnatelje? V Slovenskih Konjicah bo kmalu potekel mandat ravnateljema Osnovne Šole Pod goro in Vrtca Sloven* ske Konjice. Pri imenovanju ravnateljev za novo mandatno obdobje pa se je nepričakovano zapletlo. Mandat sedanjemu ravnatelju Osnovne šole Pod goro Bojanu Hrovatu $e bo izte-kei 30. junija. Na razpis za ravnatelja za novo mandatno obdobje so se prijavili trije kandidati: sedanji ravnatelj, Darja MarlnkoviČ iz Slovenskih Konjic in Jože Veleč iz Rač. Vsi trije kandidati so ustrezali razpisnim pogojem. Predstavniki sveia stai^ev so za svojega kandidáta izbrali Jožeta Velca, učiteljski zbor pa je odločno podpri Bojana Hrovata. Pozitivno mnenje je sedanjemu ravnateiju, ki opravlja funkcijo že 10 let, izdal tudi konjiški občinski svet. ki je ocenil» da je Hro-vât najustreznejši kandidat predvsem zaradi preteklih delovnih izkušenj, dobrih rezultatov delà ter dobrega sodelovanja z lokalno skupnost-jo- Po predstavitvi obeh kandidatov, ki sta dobila pod- poro, je svet zavoda proti pričakovanjem izbral za kandidata za ravnatelja Jožeta Velca, ki je zaposlen kot pomočnik ravnateljice Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Njemu so člani sveta namenili pet glasov, Bojanu Hrovatu pa štiri. »Kolektiv je razočaran, a delati moramo naprej,« pov- zema razmere v Šoli Anja Križnič. Kot predsednica Sveta zavoda Osnovne šole Pod goro opozarja, da postopek še ni končan. Čakajo še na mnenje šolskega ministra, ki pa ni zavezujoče. Ko ga bodo pridobili, bo svet zavoda imenoval ravnatelja za naslednje mandatno obdobje. Ali pa ne. Za takšno odločitev si mora premisliti samo en član sveta zavoda (pritiski so menda precejšnji), V tem primeru bi imenovali vršilca dolžnosti ravnatelja In ponovili razpis. Zgodba fai se potem morda končala drugače. Še bolj negotovo je, kdo bo v prihodnosti vodil Vrtec Slovenske Konjice. Na razpis za novo ravnateljico sta se prijavili vzgojiteljici z bogatimi izkušnjami Slavica Rebernak in Danijela šuc. Sedanja ravnateljica Marija Primožič se nanj ni prijavila, saj se namerava upokojiti. Zbor vzgojiteljic je sicer izbral svojo kandidatko, vendar tega niso naredili ne Člani sveta staršev ne občinskega sveta. V pristojni komisiji občinskega sveta so ugotavljali, da sta sicer obe kandidatki strokovno primerni, vendar so pogrešali več poslovnih znanj in niso podprli nobene. Njihovemu mnenju so pritrdili občinski svetniki. Devetčlanski svet zavoda, ki ga vodi Darja Habjan, prav tako ni izbral nobene od kandidatk: »Odločili smo se za ponovitev razpisa in upamo, da se bo tokrat bolje izteklo,« Časa imajo dovolj, saj mandat sedanji ravnateljici poteče 1. septembra. MILENA B. POKLIČ odlagališča spet smrdi Odlagališče odpadkov na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah, kjer odlagajo komunalne odpadke iz občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, vsake toliko časa razburi duhove. Tokrat je Zveza ekoloških gibanj Slovenije na Inšpektorat RS za okoije in prostor prijavila odlaganje greznič-nih odplak na tem odiaga-lišču, v bližini katerega je reka Dravinja. Ekološka patrulja zveze je nadzor izvedla 8. maja. Kot so zapisali v prijavi, so zaznali »greznične odplake, ki se kot kaže izlivajo iz cisterne direktno na odlagališče. Ker v Slovenskih Konjicah še ni čistilne naprave, očitno izvajalec javne službe Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice greznične odplake izliva v laguno na starem odlagališču in tudi na novem odlagalnem polju.« Obtožbo v Javnem komunalnem podjetju Slovenske Konjice zavračajo in pojasnjujejo, da odvažajo grez-nično goščo v obdelavo vči-stilni napravi Petrola v Tepanju in SlovensW Bistrici, Imajo pa na Prežigalu, med obema odlagalnima poJje-ma, pilotno Čistilno napravo, v kateri mehansko odstranjujejo grobe trdne dele gošče, ki jih smejo odložiti med nenevarne odpadke. MBP V^D IM (^ptika Cenlae »ptike rflíí ^^iiliftrfT ^^^ PREGLEDI VSA KVALITETNA, MODNA IN CENOVNO UGODNA SONČNA OČALA ZA VSE GENERACIJE se VIDIMO vVIDIMOPTiKI VIDIM % JS Tokrat o prijaznosti do starejših v občini Vojnik bo přihodili teden Teden prijaaiosti in dobrih dejanj. Gre za vojniš-ko posebnost, ki ima že štiriletno tradicijo. Z njo želi organizator srečanja, društvo Izvir iz Nove Cerkve, v vsakem posamezniku vzbuditi kanček več prijaaiosti do svoji bližnjih. Teden prijaznosti in dobrih dejanj je postal stalnica trećega tedna meseca maja. Vsak Teden je tematsko obarvan. Tokrat so à za rdečo nit izbrali prijaznost do starejših. »Gre za eno izmed prijaznosti, ki jo vse pogosteje pozabljamo.« pravi predsednica društva Milica Ko-čevar. »Te odnose smo precej razvrednotili, razčlovečilL Namen tedna je. da vsaj nekaj pri-pomoremo k izboljSanju kvalitete staranja.^ Gostje na tematsko obarva-niii večerih so zato skrbno izbrani. O staranju in odnosu mlajših do starejših bo v pone-deljek zveča- v prostorih Sor-ževega mhna spregovoril žup- nik Branko Qestnik s Franko-lovega. Kako za svoje starejše poskrbijo v oddaljenih državah, na primer Indiji, bo dan zatem v prostorih Marijinega doma v Novi Cerkvi opisala misionarka Marija Sreš. Kakšne možnosti imamo doma. da lahko dostoino poskrbimo za svoje bližnje, bo v četrtek opisal Jože Ramovš iz IVstenjakovega inštituta (tudi lo predavanje bo v Sorževem mlinu). Najbirfj raz^bano pa bo sredino dogajanje, saj skupaj z otroki in zaposlenimi v Špesovem domu za varovance doma pripravljajo posebno druženje, ki bo varovancem polepšalo običajno sredino popolcbe. TWen prijaznosti je tokrat prvič razdel j«i na dva dela. ključna prireditev tedna bo namreč jeseni, ko bodo na dobrodelnem koncertu zbirali sredstva za prvo gozdno učno pot v vojniSki občini. Gre za izpolnitev lani dane obljube, ko je bil teden posvečen naravi. RP V Vojniku dobro teče v Vojniku so na prireditvi Praznik vina podelili priznanja za naj\1Šje ocenjena vina zadnjega letnika. Povprečna ocena lanskega letnika na vojniškem ocenjevanju znaša 18.00, kar je po mnenju predsednika ocenjevalne komisije mag. Antona Vo-dovnika zaradi vremenskih razmer nad pričakovanji. Od 141 vzorcev, ki so jih ocenili v Vojniku, jih je skoraj polovica prejela :date medalje, šampion zadnjega ocenjevanja pa je ker-ner pozne trgatve vinogradnika Mirka Krašovca, ki je prejel najvišjo oceno 18,50. Največ zlatih medalj so podelili za belo vino-zvrst, s katerim je do- WSYSÀ naj segd najvišjo oceno (1830) Oto Potočnik iz Nove Cerkve. Med modro frankinjo je prvak sorte vino, ki ga je pridelal Peter RupniklFrankoiovo),med laškim rizlingom in kemerjem sta prvaka sone vini Vlada Mi-kuša (Vojnik), med chardon-nayem vino Ivana Pušnika (Škofja vas), med renskim rizlingom in sauvignonom Mirana Kovača (Vojnik), med rumenim muší^tom je prvak vino Milene Koprivnik (Nova Cerkev)... Na prireditvi so posebno priznanje, za vzorno urejen vinograd podelili Jožetu Šabjanu, ki ga ima v naselju Vojnik. BRANE JERANKO SGMZEBECi VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 KULTURA Samorog za konec sezone Strnišev Sdmorog bo v tretje nocoj zaživel na odru SLG Celje - Izziv za igralce in gledalce Slovensko ljudsko gledališče Celje je pred zadnjo. Šesto premiere v tej sezoni. Nocoj ob 19.30 bodo na oder postavili $tmi$evega Samoroga, poetično dramo, ki razkriva spopad med dobrim in zlim> med lažjo in resnico. Kot so pojasnili ustvarjalci predstave, velja Samorog za eno najkvalitetnejših slovenskih dramskih del. Tisto, kar ga po ustvarjalni moči bistveno dviguje nad ostala besedila, je jezik. Ravno zaradi zapletenega jezika velja Samorog tudi za zelo zahtevno delo, ki je bilo doslej uprizorjeno le dvakrat (leta 1968 v MGLin nato še 1992 v ljubljanski Drami). Kljub zahtev- nosti so se v SLG Celje Samoroga lotili zelo ambiciozno in samozavestno. »Uvrstitev tako zahtevnega teksta v repertoar SLG Celje pomeni, da se želimo ambiciozno lotiti tudi najbolj zahtevnih projektov» da želimo razvijati ansambel in njegove kvalitete. Mislim, da smo se tega projekta lotih z veliko energije in volje in da smo na dobri poti, da nam premiera odlično uspe,« je optimistična upravnica celjskega gledališča mag. Tina Kosi. Dogajanje je postavljeno v srednjeveško mesto, ki ga po legendi straži samorog. »Gre gor Strnila v Samorogu prepleta čas in okolje preteklo- lUina Ivanišin, Bojan Umek, Minca Lorenci in Vlado Novak Janaz Pipan (Foto: SHERPA) sti s sodobno moralno in miselno vsebino, ti posamezni elementi pa so povezani v nedelj ivo celoto in so med seboj notranje odvisni in drug drugega omogočajo.« pojasnjuje dramatufginja Tatjana Doma, »Strniša v drami razkriva najiEianj dvojno naravo sveta. Prvi svet je mitski, skladen sam s seboj - samorogov svet lepote in moči. Drugi svet je človekov svet» utemeljen na zločinu, polaš-Čevanju, umoru in izdaji. Ta svetova sta si v nasprotju, se bojujeta in dopolnjujeta, drug drugega ogrožata in onemogočata.« Kot dodaja Kosijeva» je tekst Strni ševe drame, ki je bila napisana v 60. letih prejšnjega stoletja, še kako aktualen tudi v današnjem Času: »Predvsem, Če V Samorogu igrajo Igor Žužek> Mario Šeiih, Kristijan Guček, Nina Ivanišin, Minca Lorenci, Miro Podjed, Bojan Umek, Igor Sancln in kot gost Vlado Novak. Avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar» scenograf Marko Japelj in kosturaograii-nja Bjanka Adžić Ursulov. gledam s stališča posameznika v odnosu do sveta, ki je proti njemu negativno nastrojen, v katerem ves čas izgublja bitke, kjer slabo zmaguje nad dobrim, se ml zdi, da je Samorog s svojo sporočilnostjo idealen za današnji čas.« Branje Strniševega teksta je bilo za ustvarjalce predstave zaradi zahtevnosti jezika velik izziv, kajti, ugotavlja lektoncaMetka Damjan. le malokateri tekst je tako odvisen od razumevanja besede, kot je ta. Samo- rog je namreč dramatizirana Stmiševa poezija, ki Ima verzi f ici ran, metaforičen govor. S pomočjo monologov in dialogov se v besedilu kaže karakter oseb, s pomočjo tega pa spoznavanje resnice in neresnice o tem in onem svetu. V govor Strniša vpleta tudi pesmi, ki dogajanje komentirajo ali govorijo o tistem drugem, razumsko težje dostopnem svetu. Da je Strnišev jezik zapleten, se ne strinja režiser predstave Janez Pipan: »Meni se zdi njegov jezikpo- Pregled letošnje pevske ustvarjalnosti Akademski pevski zbor Celje pod vodstvom Sonje Pavlič - Čendak se bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu predstavil na svojem 28. rednem letnem koncertu. Pevci bodo predstavili program, ki so ga naštudirali v letošnjem letu. V prvem delu bodo 10 umetne pesmi avtorjev iz različnih obdobij, od renesanse do pesmi sodob-nih slovenskih skladateljev. V drugem delu bo program vedrejšega značaja in ga bodo sestavljale popularne pe- smi dveh znanih glasbenih skupin s konca prejšnjega tisočletja. Pevci bodo ob klavirski spremljavi prof. Dejana Jakšiča izvedli venček pesmi skupine The Beatles in štiri pesmi skupine Abba. BA Užitki ob zvoliu flavte Flavtistka Mirjana Božič-nik bo v ponedeljek ob 1930 s celovečernim koncertom v Narodnem domu v Celju sklenila specialistični podiplomski študij flavte na Akademiji za ^asbo v Ljubljani. Lanska dobitnica kristalnega celjskega grba Mirjana Bo-žičnik bo na koncertu v duetu nastopila tudi s svojo men- torico redno profesorico Karolíno šantl Zupan. Sicer bo nastopila ob spremljavi pianistke Larise Čanji in komornega orkestra Musica Camera-ta pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika. Odig:ala bo dela Sergeja ProkoÇeva, Petra Kopača. Malcolma Arnolda in Franza Doppleija. Vstop na koncert je prost. Sk polnoma enostaven, ker je jasen in smiseln. Strnišev jezik v meni sproži proces mišljenja, kreativne domišljije, požene me v odkrivanje svetov, pomenovin v tem je zame smisel jezika. Gregpr Strniša je izjemen pesnik in dramatik. In prepričan sem, da njegov čas, ko se bo ta njegova genialnost v poeziji, mišljenju in gledališču lahko izmerila oziroma ovrednotila. Šele prihaja.« BOJANA AVGUSTINČIC Foto: DAMJAN ŠVARC Dobrodelna predstava za Varno hišo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje so z dobrodelnimi predstavami že večkrat pomagali celjski Varni hiši. V torek ob 19.30 bodo svojo dobrodelno gesto ponovili z uprizoritvijo Hiše Bernarde Alba Federlca Garcie Lorce. Vstopnice so na blagajni SLG Celje na voljo po 14 evrov. Benkini obrazi sveta Še do prihodnje nedelje bo v Galeriji sodobne umetnosti Celje na ogled gostujoča fotograiska razstava popotnice Benke Pulko. V galeriji namreč vsako leto omogočijo tudi vsaj eno bolj popularno razstavo, namenjeno širšemu krogu ljudi. Razstavljene fotografije so nastale na poti Benke Pulko okoli sveta. Kot je znano, je leta 1997 odšla z motorjem na petletno pot okoli sveta. Leia 2003 je izdala svojo prvo knjigo, monografijo Po Zemlji okoli Sonca in zanjo prejela prestižno nagrado, ve- likega krilatega leva za najboljšo izvedbo knjige ter malega krilatega leva za izjemno reprodukcijo. Prava knjižna uspešnica pa je postala njena večkrat nagrajena avtobiografija Pocestnica. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti jo je razglasil za najboljšo knjigo» izdano v samozaložbi leta 2007. Isto leto so izšli Obrazi sveta, ki kot katalog spremljajo istoimensko fotografsko razstavo. Posnetki, ki jih je popotnica ujela v objektiv, nastalo jih je več kot 35.000, med gledalce prinašajo naravo. življenje ljudi z druge strani sveta, njihovo kulturo, srečanje in dogodke, ki jih je avtorica doživela na svoji dolgi in nadvse zanimivi poti. Nekaj teh je trenutno na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Benka Pulko je pred kratkim izdala tudi slikanico, pravljico za velike in male z naslovom Dve ciklami ali Na svetu je dovolj prostora za vse, v kateri prenaša izkušnje iz življenja in potovanja tudi na najmlajše radovedneže. BA, foto: SHERPA Z odpaja rsrstflve minuli četrtek, na katerem se je trio obiskovelcev 16 MPKWTAŽA NOVI TEDNIK KApelíca pred vhodom v Hudo Jamo. Opomin na strasne dogodke Z življenjem plačali tako eni kot drugi Spomini gospe Ane, ki je po vojni živela med Teharjami in Laškim - »V Hudi Jami so Slovenci« Ko se je že zdelo, da smo se Slovenci navadili odpiranja zamolčanih grobov, preštevanja kosti In ideoloških prepirov, se je zgodila Huda Jama. In odjek-nila, kol bi se ta grozota zgodila včeraj, ihistimo razloge, kako in zakaj ob strani. Kljub v9emu pa je tež-ko dojeti, da ^e za L^Ško. Naše Laško, mesto piva, cvetja in veselja, ^ud je molčijo. Mnogi v sveti jezi. Čemu je treba odpirati stare rane. Ma tanki meji med vse in nič vedeti so se navadili živeti. Ana je prepričana drugače. »Nelcalerih spominov kljub vsemu ne bo zakopala.« Ana je bila v začeiku druge svetovne vojne stara 15 let. Skupaj z družino so jo izselili v Nemčijo. Njen oče je bil kot pošten kmet v čislih pri zdravniku in lastniku zdravilišča v Rimskih Topli-cali Uhlichu. ^»Osebno se je zavzel, da so nas izselili. Sicer, da bodo očeta ubili ali Nemci - leto po očetovi strani namreč so - aii partizani. BD je namreč preveč pokončen, da bi se mu [áhko dobro godilo,« pripoveduje Ana. Vojno so tako preživeli na Nemškem. Vrnili so se najprej na Teharje, kasneje v Laško. Danes ima gospa častitljivih let izredno bister um in neverjetno natančen spomin. Zgodbe, s katerimi je živela, so se ohranile iz njenih lastnih izkušenj ali pripovedovanj bližnjih- V njih pa so natančno i^ričana imena, družinsko poreklo in še kakšna podrobnost o vpletenih. V pričevanju tega osebnega poseda na ^odovinske dogodke, ki danes bolj kot kdaj koti burijo duhove, smo vse našteto izpustili. Zavoljo tistih, ki so umrii, in ne morejo povedati svoje plati ^od-be, še bolj pa zavoljo tistih, ki nosijo enake priimke, pa z vsem skupaj nimajo nič. In iz podobnih razlogov ne bomo razkrili niti idenritete nage sogovornice. »Ampak ni prav, da se nekatere stvari pozabijo,« svojo pripoved začne Ana. Ustaše so pobili že na Teharjah Tako kot so se slovenski domobranci po vojni umikali proti Avstriji, so tudi hrvaški ustaši bežali proti severu. »Kq smo se vmiii iz tujine, jih je bilo od Crobelnega do Teharij cele kolone. Na tej poli sva se s sestro celo pe- ljali z njimi. Do Teharij so prišli vsi. Potem so pa kar iz-^jali. Nekega večera smo se že spravljali k počitku, ko se jezunaj zaslišalo vpitje nekega partizana, ki je tekal med hišami: >Skrijle se, za-klenitese! Ustaši su'eljajo naše Ijudi!( Vse nas je bilo nepopisno strah. Do tistega trenutka nisem dojela, da bi sploh kdo še hotel koga ustreliti. Saj je bilo vojne vendar konec. Moj oče je bil ujet ob Vol^. Takoj ko je izvedel za premirje med Avstrijo in Rusijo, se je napotil domov. Prepotoval je 2000 kilometrov, pa mu nihče ni nič storil. IXi pa konec vojnepa najbolj sveto prepričanje naenkrat ni nič več veljalo. Grozljivo. Zjutraj smo izvedeli. da so Franceka in Kar-leka, mlajša sinova ene najbolj uglednih teharskih družin, to noč ustrelih. Menda ustaši. Ko smo šli na pogreb za dvema krstama, so bili pri vhodu na pokopališče na levi in desni v skladovnice z nogami v eno smer zloženi mrliči. Ustaši. Maščevanje zaradi obeh fantov, so rekli. Pa je malokdo zares verjel, da so ju ustaši Na Teharjah so Anini Živeli v veliki družini, kjer so bile še babica, strici in tete. Nekoč je njen mlajši bratec ves zaripel pritekel v hišo, da bo strica Franceka zunaj nekdo ustrelil. Anina mama, babica in teta so stekle ven in se klečečemu vrgle okrog vratu. Na muhi revolverja ga je imel Črnogorski partizan na konju. Menda zaradi li-ja na mavcu zlomljene roke napisane diagnoze, ki naj bi ga izdajala za ustaša. »A se je zdelo, da mu pravzaprav diši Žepna ura, ki je stricu z verižico visela iz žepa,« se spominja Ana. »Stric je ženske naganjal proč, češ da naj mislijo na otroke. V tistem pa je nekdo stekel po domačinko, partizansko majorko. Z druge smeri pa je pritekel še eden od domačih partizanov.« Oba sta odgnala konjenika in Ani še danes odmevajo beseda, ko sta ga trdo prijela, naj se vendar umiri, ker da bo ime! zvečer na pretek priložnosti za streljanje. Tisto noč seje menda res začelo. »Naša hiša je bita čisto v centru Teharij in s podstrešne line se je z razdalje nekaj sto metrov videlo naravnost v Majdičev park. Ob zidu je bil izkopan osem metrov globok jarek. Čez so po- ložili desko in ustaši so morali drug za drugim stopati nanjo, nekaj so jim rekli, ni se razumelo kaj, jih ustrelili in drug za dru^ so padali v globino. Moja teta in sestra sta to videli na lastne oči. Celo noč se ni umirilo niti za trenutek. Zjutraj je po jarku namesto deževnice tekla kri. Tega pogleda sestra še danes ne more pozabiti.« Iz vseh teh tn mnogih drugih spominov Ana sklepa, da v Hudi Jami ni Hrvatov. »Ustaše so namreč pobili že na Teharjah. In kakor so pozneje pripovedovali tisri, ki so bili zraven - so v Jami Slovenci. In tudi pobijali so jih Slovenci. Velikokrat domačini.« Vsakogar so lahko odpeljali v »trinajsto« Kot pravi Ana, se je cela dolina Rečice proti Hudi Jami od nekdaj zdela srhljiva. Malo zaradi mrtvih, za latere grozljivo smrt so vedeli. Se bolj pa zaradi živih. Mnogi od teh so namreč še dolgo po vojni odločali, če ne ravno o Svljenju in smrti, pa o vsem drugem, kar je človeka lahko doletelo. K rudniku je šla samo nekajkrat v hudi stiski prosit za premog, ki se ga je v tistem času zelo težko dobilo. »Med vojno je bilo normalno, da so sredi noči prišli pote in te odpeljali. Eni ali drugi. Če si imel srečo, si pristal v taborišču in se po osvoboditvi morda vrnil. Če ne, so te odpeljali v gozd, kjer te je čakala bolj ali manj huda smrt. Zagreb-li so te v neznan grob, domačim pa natrosili kup la^i Tega partizani na koncu sploh niso več skrivali. Če jih je kdo srečal na poti, so se Še pohvalili, da peljejo Človeka v >trinajsto<. V smrt torej. In to se je dogajalo še vse do leta 1948.« Na glâs se o tem ni govorilo. Vsak je lahko bil naslednji. A molčati je bilo težko. Za nekatere Se posebej. »K nam je hodil sosed, ki je rad spil kozarček. Kadar seje spustil z vajeti, seje razgovoril o stvareh, ki so ga očitno težile. Bil je med likvidatorji. Poznali smo tudi njegovega sorodnika» ki ga je taisti človek sicer obvaroval smrii, ko je že stal v vrsti. A bilo je mnogo drugih, ki jih ni hotel ali mogel rešiti... Bil je Koče var, a partizan. Bili so Še drugi domačini, za ka- tere smo vedeli, kako krvavo vlogo so imeli v tistih dneh. Vse niti odločanja pa je imela v rokah ženska. Redkoka-teri mesar je imel tako krvave roke. Vsi so že mrtvi. Že takrat so bili to ljudje srednjih let.« Iz Aninega pripovedovanja je razbrati, da so to sicer bili bivši partizani, a daleč od organiziranih enot, ki so bile pred tem aktivne po Sloveniji in širše. »To je bila posebna skupina likvidatorjev, ki si je kasneje prislužila neverjetne privilegije. Medtem ko so mnogi živeli v nepopisnem pomanjkanju, so ti dobivah krznene plašče in z marmorjem dekorirano pohištvo.« A kol se je izka^o kasneje, je bila cena za to vseeno visoka. Za mnoge previsoka. Smrt v pijanosti in krvavih blodnjah »Ko smo se mi vrnili, smo bili taki reveži, da danes niti povedati ne morem. Očeta je kot koroškega borca nekdanji oficir opozoril, da mu pripadajo določene bonitete.« Res je šel na urad, ki pa ga je vodila ravno zgoraj omenjena zloglasna gospa. Pikro ga je zavrnila, da ne potrebuje nobene pomoči, ker da ima pridne otroke. Pa se oče ni preveč sekiral. Pokimal je, da ima hvala bogu res pridne otroke in se obrnil. Včasih nam je bilo silno hudo, pa smo nekako preživeli. Nikoli pa nismo gojili zamere ali zavisti- Oče je vedno govoril, da so taki, ki so še bolj potrebni pomoči kot mi. Ko je bil na smnni postelji, je Še zdravnik rekel, da bo to lepa smrt. Tista pri sosedu pa ne bo...« Sosed je bil eden izmed tistih »privili^ancev«. »Oče je res umri v spanju. Vsi otroci smo bili zbrani ob njem. Sosed pa je življenje pretolkel v pijanosti, v krvavih blodnjah, ki mu niso dale spati. Inko je umiral, seje sredi noči sam plazil zunaj in se, siromak, hudo mučil.« Ana pripoveduje Še življenjske zgodbe nekaj drugih nesrečnikov. Bili so na strani močnih. Mnogi so živeli dolgo in v izobilju. Pa vseeno vsaka od teh pripovedi daje slutiti, kako težko so živeli sami s seboj. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA »V času po vc^i je bil malokdo zares varen. Najbolj na udaru so bili tako ali drugače sumljivi in premožni. En^ teh so v Laško pripeljali iz Rogaške Slatine. Na začetku so jih Še streljali pred ^odom v jamo. Med toio strelov Je padel med tropld, čeprav nI bil zad^. Medtem ko je pripeljal naslednji tovornjak, je izkoristil nepozornost svojih krvnikov in se v prvem mraku splazil do železnice, prečkat tire ia cesto, pre-bredd Savinjo in tako sredi noči priâel na Teharje. Tam je v ngledni družini sicer imel sorodnike, vendar si ni upal k njim. Potrkal >e pri župniku, ki ga je vzel pod streho, ga oblekel in nahranil. V treh tednih, kolikor so ga skrivali, je človeka Imel priložnost spoznati tudi mladi kaplan. Kasneje so moškega prek cerkvenih zvez spravili do Maribora in naprej čez mejo. Živel }e v bližini Gradca in pred kakimi desetimi letí umrl. Nikoli več se ni vmiL Moja teta je vsako ieto za god povabila župnika, kasneje pa kaplana, na kosilo. Na enem teh srečanj je sle^ji povolal to zgodbo.« Lahko bi bila samo še ena povojnih legend, pa Ana prepričljivo pove tudi nesrečnikovo ime in priimek, še kje v Rogaški Slatini je stala njihova hiša, ne pozabi omeniti. Danes )e seveda ni več. Pokorno javljam: »Takle mamoicc Ekskluzivno: vse do zdaj še neodkrite radosti vojaškega življenja v eni knjigi avtorja Gregorja Jazbeca že dolgo nismo kakSoe rekli o častitljivi organizaciji. ki se skriva pod suho-parnim delovDÍm imenom Slovenska vojska, hkrati pa je to edina sSužba, v kateri »res služiš svoji domovini«. Potem je inspiracija prišla kar sama od sebe... Najprej v podobi podmladka novinarske kolegice, ki se je v uredništvo izstrelil povsem pomazan po ličkih. »Srce, saj nisi padla vblato ali kaj takega »Ne, to je maskirna barva. Ne gre dol. So bili vojaki na obisku,« je »šmir« ponosno razkazo* vala Monika in medtem ko smo se hahljali v smislu, »no, zdaj jih pa že v vrtcu rekrutirajo«. mi je v roke zašla še knjiga Gregorja Jazbeca. Gre za občasnega kolumnista, ki nas je učinkovito spravljal v smeh s prigodami naših «represivnih organov«, sicer pa po lastnem opi-su za nekdanjega večletnega »rezervnega Kristusa, polit-komisarja, ki je vzrok in rešitev vseh življenjskih težav« v celjskem 20. motoriziranem bataljonu. Lahko bi rekli rudi, da je bil psiholog. Po letih dogodivščin, beri lovljenja v okorelih sistemih hierarhije, nekaj razburljivih ekskurzijah na bojna območja, predvsem pa »skeniranju« dinamike odnosov v naši mali, a srčni in neustrašni vojski, se ;e odJoČil, da je vse skupaj najlažje vzeti z mero sarkazma in obrniti na smešno plat. Kadar in do katere mere se seveda to da. Še pasulj Je bil včasih boljši ... Slovenska vojska je, priznajte. en tak hecen fenomen, ki nas, navadne smrtnike, navdaja z mešanimi občutki. Z jugoslovansko vojsko je bilo drugače. Saj veste, Še dandanes» ko očetje spijejo tisti odmerek »Špricerjev«, da se jim obrne na sentimentalno, pri čemer se orosljo oči in v glas prikrade nostalgija, se začne: »Leta 197... ko sem služil v Bački Palanki...« Nadaljevanje poznate: nočna straža v brijoči košavi, pasulj iz konzerve, poveljniki z obvezno alergijo na »Kranjske Janeze«, sovojaki vse nacionalne palete z vsemi stereotipnimi značajskimi potezami, ki so do-bQe že mitološke razsežno- »Skroman eksperiment psihologa na vajl2Û04je pokazal, da ni treba imeti pred taborom parkiranega F-14, da Žanjei očarane poglede - dovolj sta hummer in konkretna eev.«(FQto: artiiv Gregorja Jazbeca) sti, pa tisti edini tedenski dopust v domovini, ko ste bili po možnosti spočeti vi. V očeh na vse opisane načine preka-Ijeiïih in utrjenih jugoborcev je sedanja slovenska vojska tako ali tako ena sama poezija. No, jaz bi vanjo laično uvrstila še fanatične ljubitelje orožja. CV Jazbečevi knji^ boste našli približek v poglavju Kako prepoznati talente - kategorija Rambo: »Po predčasnem odhodu iz srednje šole oddrvijo na pošto s prošnjo za zaposlitev v SV in nato teden dni ne spijo od navdušenja. V prvih dneh dela razglašajo» da so rojeni za vpadanje v objekte, da jim kratki H^ povzroča erekdjo in da naj jim vsaj enkrat omogočijo spust po vrvi iz helikopterja. Ob čiščenju okolice in metanju antiurinskih tablet v pi-soarje počasi postajajo malce nezadovoljrïi.«) Še Ramba na kolena spravi »rjava« ... »Ja. no, malo sem karikiral. ampak res se najdejo m^mrn IfÉMádU Dobrodošli v Afganistanu (Foto: arhiv Gregorja Jazbeca) različni tipi ljudi. V vojski ali pač v katerikoli drugi delovni organizaciji»« komentira Jazbec vprašanje, ali četice SV res pretežno sestavljajo kombinacije socialno motiviranih iskalcev kakršne koli redne zaposlitve, omenjenih Rambov in militantnih možač. Stereotipi so pač stereotipi. »Če bi šlo zares, bi, zatem ko bi te malo zvilo, verjetno bila prav vesela takšnega stereotipnega primerka, maskiranega in do zob oboroženega, ko bi odrešujoče zlomil vrata z bojnim krikom »evakuaaa-cijaaa«,« pravi Jazbec, potem ko obdeiava nekaj vljudnostnih aktualnih vojaških tem. Po pravici povedano, če bi mi kdo z vso resnostjo poskusil obrazložiti, kako funkcionira SV, bi osebno raje prisluhnila znanstveni razpravi o spolnem zorenju pršiće. Je pa Jazbec s knjigo Takle mamo - življenje 20. MOTB skozi humor zadeve bistveno olajšal, in se jih lotil sistematično; priročniku, kako se čim hitreje lansirati na vodstvene položaje, sledijo akti poveljevanja, v bistvu satira oa ukaze, ki ne služijo ničemur. Gre za sistem, kako čim bolj zakomplici-rati čisto preproste zadeve. Sarkazem po Jazbečevo na temo uporabe vojaškega stranišča na mirnodobnem poveljniškem mestu: »Vojaško stranišče zagotavlja oeslute-ne užitke. Omogoča neovirano izločanje, beg pred delom, večurno udobno sedenje, skibi za dobro moralo pripadnikov, zaradi branja časopisov posredno povečuje njihovo obveščenost in je tudi eden od epicentrov go- voric. Skratka, »klozet« je zakon.« Razumem vprašaj nad glavo, tudi jaz sprva nisem dojela. Ampak po nekaj anekdotah se je u^ed sanitarij v mojih očeh bistveno povečal. Veste, če ni vojna, je pa driska (najdete pod »r-javi torpedo« ali »jezdec«). In ta lahko spravi na kolena celotni 20. MOTČ (motorizirano četo, del bataljona), kar, po prebranem sodeč, počne pogosto. Ko se boste prebili mimo radosti Dixijev (kemičnih stranišč) in »čučavcev«, vas Jazbec popelje v svet čudes in paranormalnih pojavov, torej skozi poglavje o Še posebej iznajdljivih sinovih domovine, simulantih in njihovih taktikah preživetja v podjetju. Na tem mestu boste opazili, da knjižica ni omejena zgolj na fenomen SV. Brez retoričnih biserov, slovarčka vojaškega žargona in duhovitih nasvetov vojaškega psihologa (tipa: »Kako priti do službenega stanovanja? Presedlajte v politiko. Zraven dobite še avto in hosteso. Hosteso lahko odložite v zadnji pisarni zgoraj desno. Na vratih piše Psiholog«), seveda ne gre. »Še za vojaka ni vsaka« No, zadnji del, namenjen prigodam iz mednarodnih vaj ter potopisom z obiskov naših enot v Afganistanu, je v določeni meri posvečen nežnejšemu spolu. Na teh stranpoteh se izkaže, da ima vojaški psiholog tudi vraže verno plat, prepričan, da ga ves Čas spremlja črn oblaček; posledice so razne zamude letal in čudaški pri- merki človeških bitij, ki se mu »prilepijo«, ne da bi izrazil posebno željo po spremstvu. Kar se bližnjih srečanj z ženskami tiče, mu ne boste zavidali; kuharice v daljni madžarski »vukojebini« Hajduhadhazu (»lepo okrogle, z mrkim pogledom in s kosmato roko so ti lansirale kepo v krožnik«), dodajmo, da je v bližnjem mestu v eni res zdelani »ošta-riji« potem srečal natakarice/plesalke ob drogu, kar je deloma popravilo vtis, v afganistanskem Kabul u se mu je za dodatek prenočišču ponujala Romunka, »stara koklja, izsušena, iz kotička ustnic ji visi >Čik< in nič ne bi bil přesenečen, Če bi izpod kamuflažnih hlač pokukale mrežaste nogavice«, da o carinarki v Uzbekistánu »s popolnoma zlatimi zobmi in obuti v japonke čez nogavice« niti ne govorimo. Ha, pa o tem, kako uniformirani fantje ugibajo. kaj medtem, ko se sami poldrugi mesec preganjajo po blatu neimenovanega hriba na Počku, počno njihove boljše polovice: »Vrtijo številke svojih priljubljenih vodoinštalaterjev, TV- monterjev in kosmatih poštarjev.« Seveda boste ljubitelji potopisov nadvse uživali tudi ob izkušnjah s pripradniki enot različnih narodnosti. Ali kot zapiše Jazbec: »Če nič drugega, si želim, da mi nekdo za rojstni dan podari uro veselja ob opazovanju, kako bi delovala mešana itaJijansko-nemška Qe-talska, op. p.) posadka ... o kateri upam, da je ni.« Vas zanima, kako je videti »a-vloštop« iz Afganistana v Uzbekistan? Ne, nič več vam ne olajšam dela. vzemite knjigo v roke. Glede rva to, da ima borih dO strani, je primerna tudi kot darilo za še tako zmerne konzumente raznih publicističnih virov. »Ne vem, si v tej vojaški sceni tako blazno užival ali ti je tako zelo presedala, da si o njej napisal knjigo, pa humor gor ali dol,« moram avtorja vprašati ob koncu, ko vendarle prebolim, da se ni na srečanje prikazal v popolni bojni opremi z zloščenimi epoletami, maskirni uniformi in tako naprej. Jazbec na tem mestu uporabi strategijo iz poglavja Železna pravila napredovanj, ki v prvi točki narekuje skrivnostnost. Glede na to, da po letu dni, odkar je zapustil 20. MOTB, spet ne more brez vojske in po novem predava bodočim častnikom, pa se mi nekako zdi, da ti oborožene sile na nek bizarni način zlezejo pod kožo. Kar je vedel že dobri vojak Švejk. POLONA MASTNAK Če ste po prebranem ugotovili, da bi radi nemudoma postali ponosni lastnik opisane knjižne publikacije, bo najbolje. Če se obrnete neposredno na založnika in sicer tako, da pišete na elektronski naslov defensor®siol.net ali na Defensor d.o.o., Ob Mlinščici 2, 1235 Radomlje. pred leti. sem imet občutek, da smo se zmûni v vojsld s čudaštvi mimo uvrstiti v Guinnaseovo knjigo rekonlov. Kasneje sem sicer ugotovil, da na tovrstnem področju tudi dniga podjetja niso ravno od muh, t vendarle...« (Foto; GrupA) 18 pfrORT NOVI TEDNIK Španski borci čeprav de zdaleč ni jasno, kaj bo v naslednji sezoni od >»£vrope« ostalo Rokometnemu klubu Celje Pivovarna I^ko, se je primemo okrepil s slovenskimi zvezdniki. Celotna zunanja vrsta bo spremenjena. Bržkone v »obojestransko zadovoljstvo«: «Občutki, ki me Mvdajajo ob vrnitvi v Celje, kjer sem preživel praktično tretjino svojega življe nja, so zelo dobri, Tu sem doživel svoje najlepše dni, Čeprav je bila pot na začetku zelo težka. Po petih letih v tujini, ko sem pridobil še veliko izkuSenj, je vrnitev v klub, ki je v Sloveniji največji m ima takšno tudi zgodovino in ima v tej sezoni nekoliko težav, še toliko večja obveza zame in moje soi^aice v prihodnje- Verjamem, da nam bo uspelo v dvorano ^torog vrniti gledalce, ki ustvarijo v Evropi daleč najboljše vzdušje in so zame najboljši navijači na svetu.« V sezoni 2003/04 je igral fantastično. Dobrodušni rusilec Levi zunanji napadalec Aleš Pajovič je obljubil dvelemo zvestobo. Od leta 2003 je bil Celjan pri Ciudad Realu. Za njim je bogata bera, dvakrat je bil evropski prvak in bo morebiti pri 29 letih Se tretjič- Pogodt)a se mu bo iztekla in zanj ne bo treba plačati odškodnine: »Izredno vesel sem, da se po Šestih letih vračam v Slovenijo, v matični klub. Prepričan sem, da nam bo s celotno ekipo uspelo krivuljo uspehov kluba obrniti navzgor.« Biser celjske rokometne šole »Pajo« je izredno stabilna in pozitivna osebnost, v Celju že deluje njegova rokometna šola. Nepozaben v nepozabni sezoni Renato Vugrinec in Uroš Zorman sta bila evropska prvaka s Celjem- Desni ztmanji napadalec »Vugi«, ki je iz ptujske Drave prestopil v Golovec, je v tujini najprej zai^ai za Magdeburg, nato pa še za Portland. Devetim sezonam v celjskem dresu naj bi dodal še dve. Junija bo dopolnil 34 let, tudi zanj ne bo u^ba plačati odŠkodiUne. Kako pa se je končal sodni spor med njim in Celjem, pa Se ni znano. Izjemne sposobnosti Tako kot Vugrinec rudi Uroš Zorman ni zapustil Celjav prijetnem vzdušju. Prav nasprotno. Organizator igre slovenske reprezentance je povsod, kjer se je poja\âl, d\igoval prah. Njegov prestop iz Ademarja k bodočemu evropskemu prvaku je ena najbolj zanimivih športnih zgodb nasploh, 26. aprila 2004 je celo usmerjal promel v središču Celja med prešernim proslavljanjem največjega uspeha, bU je tarča številnih oboževalk. Pri 29 letih lahko prispeva Se ogromen delež k uspehom celjskega rokometa. Za njegov igralsî«d razvoj ima ogronmo zaslug Kasim Kamenica. Hidi zanj ne bo treba plačati odSkoditine. Mnogi dvomijo v njegovo učinkovito sodelovanje s Tb-netom Usljem, Jasno je. da je to odvisno predvsem od trenerja. Ko je bil demokratičen, je Zormanu v Zlatorogu med EP dovolil, da je moštvu razložil svojo zamisel zadnjega, odločilnega napada. »V Celju sem preživel izjemno lepi dve sezoiu in pol in kljub temu. da je klub trenutno v manjši krizi, sem prepričan, da se bomo v prihodnje, seveda tudi z mojo pomočjo, veseliii še veliko lepih trenutkov, ki si jih celjski klub zasluži,« iskrivi Zorman napoveduje svetiejšo celjsko prihodnost. Zaradi omenjene trojice bo gledalcev več, ne le v Zlatorogu, temveč tudi v drugih slovenskih dvoranah. Najbrž se bodo vrnili tudi uspehi... DEAN ŠUSTER TOP FIT do 24.5.09 Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.$i Ipavčeva22. SOOO Celje Tel. 040 50 20 60 ali 03 42 81440 polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 165 € polletna karta za neomejen obisk fítnesa in skupinske vadbe 230 € Značilna Furfanova akelja: pogled v drugo stran in asistenca. Sezona porazov: s Slovanom deseti prvenstveni V sedmem krogu lige za prvaka pri rokometaših je Celje Pivovarna Laško v Zlatorogu doživelo deseti prvenstveni poraz v te) sezoni. Pravilno smo ocenili, da je Slovan favorit v Celju» toda da se bo končajo s 24:31, tega pa nismo pričakovali. V celjskem taboru se še naprej ubadajo s številnimi poškodbami in boleznimi - Edi Kokšarov ima celo vodene koze. Po 23 letih Vseeno so povedli s 5:2» toda odlično vodeni gostje so uspeli z delnim izidom 5:0 popolnoma preobrniti tekmo. Vodstva več niso izpustili iz rok, po rdečem kartonu Alemn Toskiću {tri izključitve, zadnja zaradi žaljenja sodnika) so kaj kmalu že vodili s šestimi goli razlike. »Pivovarji« so v 55. minuti znižali na 24:27 po »ce-pelinu« Branka Bedekoviča in podajalca Jana Gregorca, do zadnjega zvoka sirene pa so zadevali le še gostje. Med najboljšimi streici sta bila Celjana Miha Žvižej (5 golov) in David Kovač (4). Branko Bedekovič se je razigral in uspeval s projektili izven de-veimetrskega prostora, toda po nenamernem Kovačevem »komolcu« )e začel izgublja- ti živce» da bi po izteku igralnega časa ob izvajanju devet-metrovke zabrisal žogo prenizko, v glavo enega izmed gostov v bloku: Jure Cvetko in Brstin Kavalar sta mu upravičeno pokazala rdeči karton. In manjkal bo še eden, v nedeljo pred kamerami TVS, ko se Celjanom obeta katastrofa v Bonlfiki. Obenem lahko ugotavljamo - ob vseh Murphyjevih zakonih 1er takšnih in drugačnih tegobah -, da so Tisljevi varovanci odpovedali še v disciplini, ki naj bi bila tako čislana. Po poškodbi Davida Špilerja jesvojo kakovost dokazal tudi Vasja Purlan, ki pa je precej nemoCen dirigent brez pomoči višjih soigralcev: »Položaj je res težek. Poraz nas je vrgel s tira, a moramo dvignili glave in do konca odigrati tako, kot se za Ce-Ije spodobi. Prepričan sem, da bomo v zadnjih krogih popravili vtis.« Kakšna pa je Primorčeva bodočnost v Celju? »Točnega odgovora nimam. Bližje sem odhodu. Nič pa ni dokončnega.« Priznava obenem, da si želi ostati v mestu ob Savinji. Očitno so se dogovori gibali predvsem v znižanje vrednosti pogodbe, ki velja še dve leti. Celje je sicer nazadnje doma proti Slovanu izgubilo 24. maja leta 1986. Tisti poraz je dvignil veliko prahu ... Oblaki se zbirajo Po porazu Kopra v Trebnjem ima na vrhu Gorenje dve točki prednosti. Spisalo je dopis, k)ér je sprenevedanje preseglo mejo. Koprčani bodo obenem stežka dokazali (indoseglirazveljaviteV). da je Skoko pravilno zapustí igrišče na tekmi sezone, ki s težkokalegomiško trojico Ostrelič • Bratič - Obrvan drvi v doslej še neznano smer. Zlatorog ima druge skrbi. Kako še osvojiti kakšno točko? V zadnjih treh krogih bo Celje gostovalo v Kopru in Velenju ter gostilo Trimo. Zdaj pa če-ji. Ce vse tri tekme izgubi, če ne bo posebnega vabila EHF za kvalifikacije lige prvakov, če bo prvak Gorenje in bo Koper igral v pokalu pokalnih zmagovalcev, Če bo Slovan premagal Gorenje in Prevent, Trimo pa Prevent in Celje ter če bosta Slovan in Trimo igrala neodločeno, bo Celje zaradi petega mesta ostalo brez nastopa v evropskih pokalih. To je ena od možnosti. Pa ne bodimo črnogledi. Čeprav smo bili redki ali celo edini že pred sezono... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Neizprosen boj do konca Tekmovanje v 1. ligi malega nogometa se že bliža zaključnim dejanjem. Neizprosen boj poteka v ligi za obstanek, saj so ekipe zelo izenačene. Celjski Živex je po nesrečnem porazu v Sevnici zdrsnil na drugo mesto. Kljub temu, da je bilo ob koncu 5:2 v korist domaČih, rezuliai ni realen pokazatelj dogajanj. Igralci Živexa so bili boljši, a so zopet pregoreli po slabi realizaciji- Priigrali 50 si ogromno priložnosti, a nikakor niso uspeli zadeti. Domači vratar je bil izjemno razpoložen in s soigralci so le izkoriščali ponujeno. Ob porazu sta zadetka dosegla Drago Kugler in Rade Rusmir. Četudi je njegovo moštvo iz-^bilo. je bil Denis Delamea zadovoljen nad predstavo: »Odigrali smo zelo dobro. Vsem je jasno, da bo borba za obstanek napeta. Ni eki- pe, ki bi bila odpisana, mi pa upamo na najboljše.« Na 1:1 je izenačil Drago Kugler: »Nikakor se ni izteklo po naših željah. Želeli smo si pob izkupiček, ki bi nam na široko odprl vrata obstanka, tako pa bomo morali zmagati v Izoli. A za to moramo popraviti učinkovitost.« 2ivex bo jutri gostoval na Obali pri trenutno vodilni-ekipi lige za obstanek, MITJA KNEZ NOVI TEDNIK ■PIORT 19 Ze prvakinje ali odločitev šele jutri Košarkaiice Merkuija in Kranjske Gore so v torek odigrale tretjo tekmo finala končnice državnega prvenstva. V dvorani Gimnazije Celje - Center so zma-gale Celjanke s 73:65 in po-vedie v zmagah z 2:1, potem ko so prvi obračun izgubile. Zaključno žogo za novi naslov diiavnih prvakinj so morebiti izkoristile že včeraj zvečer v Kranjski Gori. Če je niso, potem bomo končni od-govor dobili jutri na peti tekmi v Celju... Krč in trojka v torek so prvič v fmalnl seriji slavile domačinke, se maior ni deloval, korak do sedme zvezdice so storile Iva Ciglar (18 točk, met za dve 7-8, po 3 podaje in pridobljene žoge}, Ivona Matić (15 točk. met za dve 7-12), Kristina Verbole {met za dve 5-7] in Nikya Hughes (II skokov in še 4 pridobljene žoge) po 10 točk ter Ines Ke- rin (6 točk, met za tri 2-4), pa tudi Nikâ Baríč. ki je dosegla 14 točk. Po statističnem indeksu je bila Šele šesta pri Merkurju. lô-letnica je v finišu tekme morala celo na klop zaradi krča. Vsekakor bi ji bol) odgovarjalo» da bi z dijakinjami I. gimnazije v Celju odpotovala na SP v 1\ir-Čijo ... Tako pa je izčrpana zaradi izjemno naporne sezone morala stisniti zobe in spet odločilno posegla v razplet. Nepopustljive gostje so narareč po zaostankih, tudi za 15 točk, svoj minus znižale le na 3 točke najprej v 35. minuti, potem pa §e 35 sekund pred koncem s trojko Vargasove. «Mala BariČ-ka« je nato zadela trojko, tek-mo pa končala s prostima metoma! »Sojenje tokrdt korektno« »Zelo sem vesela zaradi zmage. Odigrale smo dobro v obrambi, naš pristop je bil enak kot na drugi tekmi. Vsa Čast tekmicam, za 90 odstotkov so odigrale bolje kol v svoji dvorarú. Ni se lahko kosati z njimi. Samo s trdo obrambo jih lahko stremo,« je menila najboljša slovenska košarkarska najstnica. Trener Merkurja Željko Ciglar je primerjal tri obračune: »V Kranjski Gori so Go-renjke igrale tako kot mi na prvi tekmi. Niso prikazale prave želje. Šele tretja tekma je bila kakovostna. Pet izkušenih gostij nam povzroča preglavice. Ko naši mladi ekipi ne gre po načrtih, se še kaj drugega izjalovi. Mislim, da je bilo sojenje korektno. Čeprav se je kolega iznasprot-nega tabora kar glasno pritoževal. Če bomo dvomili v Vučkoviča in Kolarja, potem ne pridemo nikamor. Kaj sledi? Mi se bomo podili po celem igrišču za tekmicami, one bodo skušale igrati pod koš, vse bo ostalo isto.« DEAN SUSTER Foto: SHERPA l&letna Trtaoveljcanka Nika Baríč (desra) vodí Celjanke, SB^etna Celjanka Simona Jurie (z bgo) pa Gorenjka. Laščani sposobni presenetiti? Nocoj se začenja polfinaie državnega prvenstva najboljših košarkarskih moštev. V prvem polfinalnem paru bosta igrala Union Olim-pija in Zlatorog Laško. V tem dvoboju (igra se na dve dobljeni tekmi) so seveda nes- porni favoriti, nocojšnji gostitelji, dvignili formo v pravem trenutku, torej v končnici sezone. Še posebej to velja za obrambo, v kateri je bil njihov trener Jure Zdovc med igralsko kariero eden najboljših v Evropi. Očitno je Ko-njičan na delu v Ljubljani to Strateg LaŠčanov. Celjan Aleš Pipan.. uspel v veliki meri prenesti na ekipo, ki jo vodi. Vsaj tako so pokazale zadnje cekme .rednega dela sezone. Na drugi strani so LaŠČani že večji del sezone precejšnja neznanka. Sposobni so namreč odigrati vrhunsko, včasih pa tudi z osnovnošolskimi napakami, tako da si niti njihov strateg AJeš Pipan ni najbolj na jasnem, kaj bo kateri od igralcev storil na posamezni tekmi. Če se jim odpre met z razdalje, potem so »pivovarji« vsekakor sposobni premagati vsakogar, tudi Olimpi jo. A za to se mora skupaj zložiti še kar precej majhnih podrobnosti, iz katerih tudi sestoji košarka. V drugem delu sezone, v 11-^ za prvaka, je Olimpija komaj slavila v Tivoliju, in to po podaljšku, potem ko je v rednem delu Zlatorog izpustil zmago iz rok. V Treh lilijah so se nato »zmaji« sprehodih do zmage» a Šele po boljši igri v drugem polčasu, kajti prvi de) so dobili Laščani za štiri točke. V drugem d elu pa so branilcem naslova prvaka še kako asistirali tudi sodniki. F^av gotovo lahko v vr- » i J m in Konjičan Jura Zdovc, trener Ljubljančanov. stah Zlatoroga kaj takšnega pričakujejo tudi tokrat, če bodo prišli do negotove končnice, kajti jasno je, da bo Olimpija bistveno bolj zaščitena od Zlatoroga, če se izrazimo v najbolj blagi obliki. Zaradi tega morajo v laških vrstah odmisliti sodnike že na začetku, odigrali po najboljših močeh in si dopovedovati vso tekmo, da so lahko povsem enakovreden nasprotnik favoritu, Če bo tako in Če pridejo Uščani do negotovih zad-njih pet minut, potem je vse možno. Bo pa dvoboj zani- miv tudi ob ^šču, kjer bosta bivši (Pipan) in sedanji (Zdovc) selektor slovenske reprezentance. Drugo srečanje bo v torek, morebitno tretje, Flamenco v Beogradu Plesalke Plesnega vala Celje so se pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje udeležile evropskega prvenstva v show plesih v Beogradu. V okviru slovenske plesne reprezentance so s svojo plesno točko Flamenco nastopile v mladinski kategoriji show dance malih formacij tn med 27 skupinami zasedle 12. mesto. PANORAMA ROKOMET 1. St. za prvaka, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan 24:31 (13:16); Bedeko-vič 7. Klančar 4. Gajič, To-skič, Furîan 3, Sulič, Gregore. Ščurek, Kojič 1; Teržan 6, Žvižej 5, Gorenje - Prevenl 33:22 (18:12); DatukašviLi, Harmandič 5, Kavaš 4, Do-belšek, Grom i ko, Bezjak, Rnič 3, Golčar 2, Oštir, Medved, Steťanič 1: Dujmovič 6, Kleč 4. Vrstni red: Gorenje 45, Cimos 43, Celje 33, Slovan. TVimo 29, Prevent 24. KOŠARKA 1. SL (ž), 3. tekma finala: Aierfcur Celje - Kranjska Ga- ki si ga za začetek še kako želijo v Laškem, pa v Četrtek. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA MARKO MAZEJ ra73:65; Cigiarl8,Maiič 15. Barič 14, Verbole, ř-^ughes 10. Kerin 6; Traore 18, Vargas -Sanchez 16. (KM) NA KRATKO Odlični celjski borci Šempeter: Na mednarodnem turnirju v ju-jitsu so v Članski konkurenci tekmovalci Policijskega kluba borilnih veščin Celje osvojili štiri zlate medalje, Aleš Verbov-šek, Rok Južna, Benjamin Lah in Marko Kozjak, dve pa SI a ostali doma pri organizatorju Aljesanu po zaslugi Katje Topovšek in Sabine Pre-dovnik. (DS) SPORT Ig; P f o - ! Iž-r^ Mario MočHi nt dobil priložnosti na takmi v Ljudskem vrtu. zato pa je v Krenju dvakrBt zabil Triglavu, kanďidatu za 1. fígo. »Scotali smo jih kot Barceionafc Nogometaši Šentjurja so v 24. krogu 2. SNL zDOva prijetno presenetili, saj sovKra-nju s 4:1 ugnali ekipo Triová. Šentjurčani SO se pred zadnjimi štirimi krogi zavihteli na odlično peto mesto. Žev 1, polčasu je dva zadetka dosegel Marijo MoČiČ, tretjega je prispeval Rajko Rep, piko na 1 pa je postavil Oskar Drobne. V spomiadanskem delu prvenstva je Šentjur le dvakrat t^bjl, obakrat s favorizirano Olimpijo, ki je že novi prvoligaš. V Kranj se je po zmagi nad Belo krajino odpravil sproščeno in zopet prikazal odlično igro. TVener Šoit- • jurčanov Damijan Romih je bil zato zelo zadovoljen: »Na Gorenjskem smo odigrali najboljše do zdaj. Začdi smo izjemno sproščeno, žoga je te- kla, nasprotniku pa v prvem delu nismo dovolili, da bi se je dotakrul. Ibdi domači gledalci so nas ob polčasu nagradili z aplavzom, saj smo Triglavu prikazali Šolo nogometa. Imel je le deset minut pritiska, potem pa smo ga >$coca-Ik kot Barcelona (smeh).« Še enkrat se je potrdila njegova izjava v začetku spomladanskega dela prvenstva, ko je dejal, da bo ekipa iz kroga v krog v vse boljši formi: »Delo je v naši igri že obrodilo sadove, kajti žoga res lepo teče, seveda pa moram pohvaliti domačine, ki so lepo pripravili igrišče.« V 25. krogu bodo Motjurčani prosti» sledilo bo gostovanje pri Aluminiju, za konec pa se bodo od sezone in domačega občinstva poslovili s tekmo protí Zagorju; »Ra-di bi 7magflli §e enkrat. V Kidričevo bomo zaradi rumenih kartonov odšli zdesetkani, manjkali bodo tudi igralci Celja, tako da bo težko. Proti Za-gorju pa si nedvomno želimo zmagati« Ekipa je sedaj v zelo dobri formi, tako da se bo prvenstvo celo »prehitro« končalo: »S takšno formo, kot jo imamo zdaj, bi se prej lahko zgodilo marsikaj, morda bi lahko dljali celo na drugo mesto. To so sicer že neke druge stvari. I^emno sem zadovoljen s fanti,« je še dodal Romih. Priložnost že ponuja mladim nogometašem, ki bodo v naslednji sezooiigrall več. Dresa Šentjurja pa prav gotovo ne bo več nosil Simon Sešlar. Ni Se dokončno potrjeno, a bo bržkone zaigral za ljubljansko Olimpijo. MITJA KNEZ, Foto: GrupA VidKamer(l«vo)mNejcKcHMja Slalom za mlajše in spust v soboto je bila na Špici prva tekma v kajakaškem slalomu za slovenski pokal za mlajše kategorije. Prijavljenih je bilo 120 tekmovalcev iz 13 slovenskih in hrvaških klubov. V glavnih kategorijah, kjer je nastopilo največ tekmovalcev, so mladi Celjani dokazali, da so trenutno vodilni v Sloveniji. Pri mlajših dečkih je zmagal Nejc Kocda» Teo Kar-ner je bil četrti. Pri starejših dečkih je bil najhitrejši Vid Kamer pred Martinom Srabotnikom. Med cicibani je Urb T^nšek zasedel 4. mesto. Tekma v mladinski konkurenci ni sodila v sbvenski pokal, zato je bila udeležba skromnejša. Zmagala je Janja Srabotnik, Tonka Kadilnik je bila tretja (vsi KKK Nivo Celje). Na tradicionalnem majskem spustu v dolžini 5 km od Petrovč do Špice v Celju je nastopilo 50 tekmovalcev. V kajaku sta zmagala slovenski reprezentant Jernej Korenjak iz Ljubljane in Celjanka Lučka Cankar, v kanuju pa je slavil aktualni svetovni prvak iz Varaždina Emil Milihram. DŠ ŠPORTNI KOLEDAR PetÊk.35.5, KOŠARKA l. SL 1. tekma polfinala končnice, Ljubljana: Union Olimpija - Zlatorog {20). ROKOMET 1. SL (ž), za 3. mesto, L tekma: Zagorje - Celeia Žalec (29.30). 5.o^.o.tai .1 NOGOMET 1. SL, 34. krog, Ptuj: Drava - Rudar (17), MIK CM Celje - Gorica (20). 3. SL-vzhod, 24. krog. Rogaška Slatina: Mons Claudius • Veržej, Malečnik • Šmarje, Štore: Kovinar • Čren§ovci (vse 17). štajerska liga. 23. krog: Šoštanj - Pohorje. Zreče • Rogaška (obe 17). MALI NOGOMET 1. SL, za obstanek, 5. krog: Izola • 2ivex. ROKOMET 1. SL, za prvaka. 6. krog. Ljubljana: Slovan - Gorenje (19). Nedelid. 17. 5. ROKOMET I. SL, za prvaka. 8. krog, Koper: Cimos - Celje Pivovarna Laško (17.30). NOGOMET 5. SL -vzhod, 24. krog: šinartno • Paloma, Martjanci: Čatda - Dravinja, Celje: Simer Šampion • Dravograd (vse 17). ARENA CMCelje _____i NK MIK CM CELJE ND GORICA ARENA PETROL 16.05.2009 ob 20.00 NOVI TEDNIK 21 Vas je partner že pretepel kot psa? Vedno več zmerjanja, klofut, brc v družinah - »Ubogi« nasilneži in žrtve, ki se morajo postaviti zase Moški je svojo partnerko tako pretepel, vrge] v zid, da je bila popolnoma v modricah ne le po obrazu» tudi po ostalem telesu, nato si je poskušal soditi sam. Oba sta bila prepeljana v celjsko bolnišnico. Mlada ženska, čeprav vsa poškodovana, se v bolniškem hod* niku nI mogla upreti njegovim klicem, naj ga vendarle ne zapusti, da jo ima rad, naj pride do njegove bolniške postelje, da bo naredil vse zanjo... Bi res naredil vse? Jo tudi ubil? To je resničen dogodek izpred nekaj tednov, verjetno zelo podoben številnim primerom, ki se vsakodnevno dogajajo za zidovi »srečnih in urejenih« druân. Ln tega je vedno več. Ljudje ostajajo brez služb, toda za alkohol se vedno najde denar ... Nato sledi prepir s partnerjem/ko zaradi popolnoma neumnih stvari, stresa, morda večerje, ki se je prismodlla... In jo/ga pretepe kot psa. Zveni preostro? Tudi to je realnost. Lani so na Celjskem zaradi nasilja v družini izrekli 117 ukrepov prepovedi približevanja, letos (in Še nismo na polovici leta) le 78! Največ teh ukrepov je bilo na območju Velenja, Žalca in Celja, sledijo Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah. Naj vas naslov ne zavede, nasilne so tudi ženske, vendar so bile v kar 88 odstotkih na Celjskem lani žrtve. Nasilni so bili največkrat moški, stari od 31 in 40 let. V krepko več kol polovici vseh primerov nasilja za družinskimi zidovi na našem območju so bile žrtve ali priča nasilju tudi mladoletni otroci. 70 odstotkov vseh žrtev v teh 117 izrekih omenjenega ukrepa (gre le za uradno pri- javljene primere) je nasilje, preden je bil nasánež naznanjen prvič, trpelo več let! Pri tem ne gre le za fizično nasilje, vse namreč spremlja Še psihično, pogosto tudi spolno. Klofute in brce ne gledajo na poročne prstane, bistvene razlike med nasiljem med poročenima partnerjema in partnerjema, ki živita v izvenzakonski skupnosti, namreč ni. So nasilneži žrtve? Medtem ko se povzročitelji nasilja v družim vidijo kol ^va družine oziroma nekak-§ni Junaki, saj je nad šibkejšim lahko povzdigniti glas in pesti, so v primežu policistov in uradnikov pomhnjeni. Še več, sebe vidijo celo kot žrtve. "V večini primerov je pri njih zaznan upor do izrečenega ukrepa prepovedi približevanja. zdi sejim krivičen. Rečejo, da niso vsega krivi oni. Ne uvidijo, da njihovo nasilno dejanje ni primerna komunikacija. Zelo težko jim je dopovedati, da nasilja ne sme biti, da ga ne smejo Tožilka Maijeta Kreča. Znana revno po primsrih, Iger na sodišču sedi nasproti storileain nasilja vdru-zinMFoto: SHERPA) Recite nasilju NE! (Foto: GrupA) uporabljati ter da nasilje ni sprejemljivo ne v družini ne v širši socialni mreži,« razlaga Petra Rošer iz Centra za socialno delo Celje, ki se pri svojem delu srečuje tudi s povzročitelji nasilja in z njimi opravlja pogovore. Na Centru za socialno delo Celje se vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu ob 16. 30 sestane skupina za pomoč in samopomoč ženskam v stiski. In-íormacije o tem, kako se rešiti iz nasilja, lahko žrtve dobijo na brezplačni številki 080 11 55. Kljub temu, da zakon o preprečevanju nasilja v družini velja zdaj že leto dni in da so v kazenski zakonik lani vnesli tudi posebne Člene o nasilju v družini in tako Prijeli preprodajalce Celjski kriminalisti naj bi prijeli večjo kriminalno združbo, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo heroina in kokaina. Ovadili naj bi več kol 10 domnevnih storilcev, v hišnih preiskavah pa našli tudi večjo količino mamil. S preprodajo zasežene droge bi storilci na črnem trgu zaslužili približno sto tisoč evrov. V preiskavi naj bi sodelovalo več policijskih uprav, tudi specialna enota policije. Včeraj so prijete pripeljali tudi k preiskovalnemu sodniku. Gre za neuradne podatke, o katerih je že v sredo poročala komercialna televizija, policija pa bo uradne podatke posredovala javnosti šele v ponedeljek ... Foto: GrupA Qede na včerajšnje število (Mriicistov pred sodisceni kakšno sponmlo s policije o pr^ti zdniâM. toda do poned^ka ne bo nič. zaostrili zakonodajo na tem področju, je videti, da družinskemu nasilju še vedno ni In ni konca. Čeprav je bil stari kazenski zakonik spisan tako, kot da so takratni sestavljavci na eno oko zamižali pred problemom družinskega nasilja, je kljub temu možno večino prijavljenega nasilja v družini pripeljati do epiloga na sodišču. Ključno za ustrezno kaznovanje storilca je: dovolj dokazov, dobro sestavljena ovadba, vztrajno delo tožilcev ter in predvsem močna volja žrtev nasilnežev. Znana in uspešna celjska tožilka Marjeta KreČa poudarja pomen delovanja vseh institucij, služb» ki se ukvarjajo s preprečevanjem in z ukrepanjem ob nasilju v družini. Tudi ljudi, sosedov, znancev, ki morda vedo, kaj se dogaja v neki družini, a so prevečkrat tiho. Nasilje se namreč še zdaleč ne konča z ovadbo oziroma obsodbo storilca. TXidi Če je obsojen, bo enkrat prišel na prostost. VpraSanje je, kako bo takrat reagiral. »Žrtve same za vključitev v kazenski postopek potrebujejo zelo veliko pomoči in morajo biti pripravljene na to. Tu nastopijo socialne službe, posvetovalnice, civilne institucije, ki naj s svojim delom opogumijo te žrtve in jih pripravijo na težavno pot v teh postopkih. Treba jih je utrditi, jih pripraviti na srečanje s storilcem, da so same sposobne komimicirati z njim. Žrtve morajo vedeli, še posebej, ko se približuje čas, ko bo storilec ali storilka prišel/a na prostost, kako se mu/j i zoperstaviti. Takšna žrtev, ki se bo znala postaviti za sebe, mislim, da kasneje ne bo imela več težav.« SIMONA ŠOIiNlČ 0) U O iS ® C o Za srečnimi o družinskimi zidovi ... .t ✓ Nekaj resničnih izpovedi žrtev na slovenskih spletnih forumih, kjer iŠČejo pomoč: »Velikokrat me je pretepal predvsem po glavi, tako da se mi videlo ni nič, bolelo me je pa ko hudič še dolgo časa. Drugi dan ko se je sireznilmu je seveda bilo zelo žal .../-^nekega dne je vzel nož in rekel da me bo počasi razrezal in ml posoli! rane vpričo otrok. Še danes ne vem, kako sem ušla Lz stanovanja z dojen-čico v naročju, napol gola in bosa. Tekla sem direkt na policijo in potem so ga takoj aretirali in ga zaprli v pripor, naslednji dan je že bila obravnava na sodišču, vendar zaradi psihičnega stanja v katerem sem bila nisem spravila iz sebe niti besede. Sodnik je določil 2 meseca zapora. V tistem času se je fant odvadil alkohola in po mesecu mi v dolgem pismu napisal obžalovanje. Verjela sem ..../... ponovno smo zaživeli skupaj. Imeli smo veliko denarja» alkohola niti poskusil ni. Kupili smo hišo in rodil se je 3 otrok. Skupaj smo uživali, dokler.../... tako me je pretepel, ker sem ga zalotila z eno, da sem bila vsa črna po obrazu. Spremenjen imam tudi videz, zaradi vdrtih ličnic in zlomljenega nosu. Zaprl me je v spalnico za 8 dni, otroke pa je peljal k mami na počitnice, da me ne bi slučajno kdo videl. Je rekel, da je to najina skrivnost, saj Ima zdaj on pomemben status v družbi in če bom to ogrozila me bo pospravil. Neke noči sem se zalotila z mislijo, kaj bi storila da bi ga ubila .../... Ne upam si na csd, ne na policijo, saj vem da me bo resnično ubil. Sedaj bom končala, saj bo počasi ON prišel domov in se moram pripraviti, pregledati čistočo stanovanj, pregledati alt so vse brisače zložene, ali ima zlikane vse cote, da ne bo spet norel in me celo noč maltretiral...« »... tudi jaz sem bila pretepena, pa ne samo enkrat... čakala sem tri leta, preden so se mi odprle oâ. A naredila sem konec in ponosna sem na to! Zdaj sem rešena. In postavila sem se znova na noge. Si uredila življenje, pozabila (odpusdla nikoli}.« »Moj me je dostikrat udaril, ne pretepel, samo udaril... /... a ne morem ga zapustiti ker sem sama brez financ, sem noseča in enega otroka že imava. In sedaj čebi šla narazen, se bojim da bi mi otroka vzel. Take bolečine pa ne bi bila zmožna prenesti. Raje ostanem v taki situaciji »Včasih iz mene privrejo spomini, stari 20, 25 let...ko slišim mamico kričati >pa ne pred otroci«. Prizor...ki človeku ostane za celo ži>^jenje pred očmi. Zato...spoštovane mamice, spakirajte kufre in omogočite sebi in svojim otrokom lep^ življenje.« »Slišalo se je> kot bi jo mož brcal .../... in vse sem nekako tolerirala, dokler se ni zbudila hči in začela kričati. Prosila je mamo naj utihne, v srcu me je zgrabilo, ko je hči na hodniku začela kričat: pomagajte .../... nihče ni poklical policije, potem sem jo pokli<^ jaz. Sicer so potrebovali nekje okoli pol ure da pridejo, ko je bilo že vsega konec ... Ali sem storila prav? Se ne bi smela vmešavat v njuno življenje?« '>sva v srednjih 40 letih, za vsako stvar me je kritiziral, sem mu rekla ,če ti nisem dobra si najdi drugo. Takrat me je udaril, enkrat celo tako da mi je prebil spodnjo ustnico. Poleg tega je veliko pil. Je uspešen podjetnik ima dva bmw. Ko me je udaril sem hotek preûniti z njim nato so se vrstili očitki z njegove strani da sem duševno bolna. Nekaj časa nisem hotda komumciratj z njim, nato sem vedno pricapljala nazaj. Ponovili so se že videni scenariji: najprej strasten sex nato očitki In udarci po obrazu, češ kdo sem jaz ki ga hoče pustiti. Ko sem prihajala domov so me domači najprej pc^edali v obraz, če imam kako novo modrico, samo čakali so da me tako pretepe Šrot oproščen tudi na višjem sodišču župana Bojana Šrota je oprostilo tudi višje sodišče. Tožilstvo mu je očitalo zlorabo uradnega položaja, ker je zaposlil Tino Kramer, takrat Še Gril, kot direktorico občinske uprave. Čeprav naj ne bi izpolnjevala zahtevanih pogojev. Višje sodišče župana Bojana Šrota ni le dokončno oprostilo, ampak je ugotovilo še, da Je tožilstvo vložilo obtožni predlog po zastaranju kazenskega pregona. Kot pojasnjuje Srot, so bile torej vse obravnave nepotrebne. Zadevo je komentiral: »Sem že takrat povedal, da je bilo tožilstvo motivirano. Ne govorim na pamet.« Šrot se ne bo, odloČil za tožbo. SK Uredništvo objavi^ pisma bralcev po $voji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14. oziroma največ 3.00Û znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana In opremljena 6 celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI Odprto pismo ... vilji svetovalki UE Celje, ki je vodiJa postopek izdaje gradbenega dovoljenja za rušenje stare šole in gradnjo bîoka v Vojniku, in tistim zaposlenim na Občini Vojnik, ki so brez »polnih hlač« oboje omogočili, da odgovorijo na naslednja vprašanja: Ustava RS {153. člen) določa: »Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakoni.« In še: »Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.« Avtorica je v obrazložitvi tega dovoljenja ugotavljala, »da se načrtovani poseg nahaja v območju, ki ga prostorsko urejajo Prostorski ureditveni pogoji za del ureditvenega območja naselja Vojnik -PUP (objavljeni z odlokom vULRS, št. 30/90)inda je... gradnja skladna z določili navedenega prostorskega izvedbenega akta«. V govorici ustave je PUP »podzakonski predpis«, ki ga je sprejela skupščina občine Celje (1) 20. 7.1990 na podlagi 39. čkna Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN (UL RS št. 18/84 in 37/85), gradbeno dovoljenje pa »posamični akt«, Ú je bil izdan 24.1. 2008. Tega dne sta bila (in sta še) v veljavi Zakon o urejanju prostora-ZUreP-1 (UL RS št. 110/02) in Zakon o prostorskem načrtovanju - ZPN-ačrt (UL RS š. 33/07). Z dnem uveljavitve ZUreP-1 (1. 1.2003) je na podlag njegovega 179. člena prenehal ve- ljati ZUN, torej zakon, na temelju katerega je bil sprejet PUP! Sprašujem, kako lahko trdimo, da je PUP po 20 letih še vedno v veljavi, če je prenehal veljati njegov temelj - torej ZUN. Kako lahko trdimo, da je PUP, ki ga je sprejela celjska občina, veljaven na teritoriju (samostojne?) vojniške občine» ki ga nikoli ni »posvojna« z ustreznim odlokom!? In naprej, 174. člen ZUreP-I izrecno določa, da »občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi ZUN ..., so bodisi v nasprotju s strategijo prostorskega razvoja občine... bodisi so že izvedeni.« Občina Vojnik tega odloka ni nikoli (utegnila?) sprejetil ZUreP-1 pa je v nadaljevanju tega člena zelo jasen in rigorozen: »Če občina... ne sprejme odloka o ugotovitvi skladnosti, se občinski prostorski izvedbeni načrt (torej ludi PUP -moja pripomba) ne sme izvajati.« Je v tem tekstu kaj »nedorečenega«, gospa višja svetovalka? Poglejmo Še. o čem govori ZPNačrt v 5. čle-nul Govori o načelu javnosti, ki »pri prostorskem načrtovanju omogoča izražanje interesov posameznikov, skupin prebivalstva in udeležbo vseh zainteresiranih oseb...«. Govori, da ima »vsakdo pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami, mnenji ...«. Govori tudi, da »morajo ... pristojni organi... o zadevah prostorskega načrtovanja obveščali javnost«. Pa so v postopku sprejemanja PUP ti standardi bili izpolnjeni? Poglejmo: najprej lahko ugotovimo, da 50 v PUP pred 20 leti zapisali le načelno ugotovitev, da »je možna v coni 2 (v njej je bila tudi stara šola) samo zapolnilna stanovanjska gradnja, kot so pri-zidave, nadzidave in adaptacije obstoječih objektov ... nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih objektov... ter sprememba namembnosti obstoječih objektov za obrtne in druge oskrbne storitvene dejavnosti..,«. Sprašujem »nosiice javiûh pooblastil«, od kdaj je šola stanovanjski objekt io kdo je ugotovil, da je dotrajan? In naprej: če je PUP izvedbeni akt (tako kot ZN). bi moral vsebovati konkretne in natančne podatke o tem, kaj in kje se bo kaj porušilo In nadomestno zgradilo. Saj so to tista vprašanja, za katera ZPNačrt zagotavlja javno razgrnitev in obravnavo zainteresiranim subjektom. Zakaj nam v Vojniku ni bila omogočena ta pravaca? Vem, da iz moje občine ne bo odgovorov, ker župan »ne odgovarja v pisma bralcevi<, računam pa na UE Celje, ki si je z zakonitim in s profesionalnim delom, spoštovanjem demokratičnih standardov in prijaznostjo nosilcev javnih pooblastil pridobila ISO standard 9001, da bo odgovorila na vprašanja, čeprav se zavedam, da so zoprna. EDVARD KRAJNC, Vojnik L v SPOMIN Jože Horvat 23. marca je dokončal pot zemeljskega bivanja rndžup-nik inčastni deknn Jože Horvat iz laškega. Rojen je bil 22. januarja 2942 vMdi Poláni v Prekmurja, v Tùkajebilposv^!enleta 1968. Pï^TiËamsmo» daje g. Jože žiuelzriami rek, dajedu-hovnik vzet iz ljudi in postavljen za ljudi. Tb je dokazoval skozi 40 let v naši župnijski skupnosti, velikokrat z grenkim priokusom nerazumevanja. Cospodžupnik je skozi vsa leta službovanja razdajal svoje sposobnosti in taîenîe Cerkvi ter tudi m£stu Laško, saj mu je prirastb k srcu. Obána Laško muje v zrmk priznanja podelila več priznanj. Poleg dêto okrog pastorale je nosU rruiogp let breme službe dekana laške de-kanije, biljesouprauiteljžup-nijesv. Lenart in nekaj časa župnije sv. Jeden. Lahko $i zamislimo, koliko skrbi in dáa je opravilpn obnovitvah našUi cerkva in župnišča. Bil je velik v ohranjanju kulturne dediščine, znat je ceniti vsako najmanjšo rmjdbo iz preteklosti. Uresničila semu je srčna Želja obnoviti oltar RoŽnoverLske Matere Bo^e. Večkraije v pogovoru izrazil željo, da bi naša nadžupnij-skacerkevsv. Martinazasi-jala v vsej svoji lepoti, kar je ostala njegova neizpolnjerm želja. S kakšnim zanosom je izpeljal svojo obljubo o ponovni postavitvi iaiža m Humu ob koncu vojne za Slove-nijovzahvaio. dajebilo Laško obvarovano posledic vojne. Še in še bi lahko rmšte-voU dela za lepoto naših cerkva m posredno za lepoto našega mesta. Znal je iskati ljudi, ki so mu dajali poguma in moči, saj je bil mož Širokega obzorja. Če katerega izmed nas teži iskrica nepravičnosti do njega ali njegova do nas, naj bo odpuščanje tista vez, fci nû5 bo bogatila, bogatila pa tudi spomin na rajnega na-džupnika Jožeta. Župljani Laškega mu izrekamo človeško besedo HVALA, hvala za vse dobro, storjenega župnijski skupnosti v Laškem. Hvala za njegovo pastirovanje med nami skozi 40 let. Župljani Laškega Dežela zdravja Sobota, 16.5.2009 od 10. do 14. ure v Planoto Tuš Celje Vstop j8 prost! ^ i Ne pričakujte, ds vas bo df^a obvarovala pfed strupî/Pred večino se tshko c^amjeie )e sami. Katco to storfMi nambodo svetdvaN /^on KofPât In Sanja loi 2 gDstL Bre2p{i£u prebiranja bodo v kioo dvoraon« v itfi^Bp ^^^^ potekala pradtiavltev lokalnih druš(ev. \ Zagotovi;ër>Q^ tudi breipliůB wstvó otrok v oifoSBfti^SBRu 0&Uri)a. < 9 ^ MODRI Nadomestni fizioterapevt Bralka sprašuje, £emu ni nadomeščanja fizioterapevt-ke v zdravstveni postaji v Vojniku, kjer je zaradi bolezni pogosto odsotna. Pravi, da bolniki težko Čakajo. Miran Skorjajic, dr. med., predstojnik DE Fizioterapija v ZD Celje, odgovarja: »Zaradi bolezni fizioterapevtke in kadrovske stiske naprošamo, da vsi pacienti, kj morajo opravljati fizioterapijo, obiščejo druge najbližje enote fizikalne terapije (ZD Celje, Terme Dobrna in zasebne fizioterapije s koncesijo). V teku je popolnitev kadrovske zasedbe na področju fizioterapije, tako dâ vprihod-nje ne bi prihajalo do podobnih težav.« Velenje drugače? Bralec iz Šniartnega ob Pakl omenja, dâ so ga v Zdravstvenem domu Velenje naroČili za pregled ušes. Za razliko od celjske bol* nišnice, kjer so mu na na- FDN potnico takoj napisali datum pregleda, so mu v Ve-lenju rekli, da jo mora pustiti pri njih ter ga bodo čez teden dni po telefonu obve-stili o datumu pregleda. Sprašuje, zakaj so v Velenju potrebni takšni ovinki, saj se boji, da zato ne bo na vrsti pravočasno. Pomočnica direktorja ZD Velenje Marijđ Kđmenik odgovarja: »Zaradi trenutne or-ganizacijein usklajevanja dela 5 pogodbenimi zdravniki omogočamo vsem pacientom dostop do zdravnika v roku en^â tedna, zato za bralca iz Snamega ob Paki ni bojazni. da bi bilo drugače. Naš cilj je doseči takšno stopnjo uslug, da nobenemu pacientu ne bi bilo treba čakati niti dneva.« Gneča v Laškem Bralec opaža, da je pri dovozu v Pivovarno Laško ob cesti v Marija Gradec ob po-nedeljklh velika gn^ zaradi tovornih vozil» ki čakajo na izvozu. Pogosto naj bi vozila stala tudi na cesti, kar ovira promet ter one- mogoča srečevanje mimo-vozečih vozil, zato se boji prometne nesreče, še posebej zaradi šolarjev, ki so med pešci. Bralec sprašuje kaj lahko pivovarna In policija naredita za večjo varnost. Jure S truc iz Pivovarne Laško odgovarja: »Prevoznike naročamo ob točno določenih urah, prav zaradi tega, da so prometne poti in dovozi prevozni. V določenih primerih se zgodi, da prispejo prevozniki izven predvidenih terminov, kar občasno povzroča gnečo. S pospešenim delom skušamo prometne poti v taksnih primerih čimprej izprazniti. Sicer pa je ministrstvo za okolje in prostor že pred leti pripravilo projekt, ki urejuje promet na tem odseku, in upamo, da bo čimprej realiziran» saj bi tako promet potekal povsem nemoteno.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete števiiko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite (udi po telefonu 42-25-190. ififww.radiocelje.com CVETOCA POMLAD S prikaza mlstja stalje za ftvino. Veja, ki so ostale tesarjem» so Korošci nekoč koristno uporablN. Tudi tesarji so bili dobre volje. Z otvoritvene prireditve letošnje sezone Koroikih splavarjev na Dravi. Pri Korošcih je fajn Na Koroškem so začeli novo splavarsko sezono Ko-roških splavarjev na Dravi z dvodnevno otvoritveno prireditvijo v okviru projekta na Koroškem je (ajn. V glavni sezoni vozijo njihovi splavi skoraj vsak dan, la-ni pa so prepeljali nič manj kot 13 tisoč Slovencev ter tujih obiskovalcev. Na otvoritveni prireditvi je bilo vse tako kot nekoč» v »flosarskih« časih. Po pnsiaiv ku splavov je udeležence pričakala predstavitev starih koroških obrti, ki so bolj âli manj povezane s splavarji, s »ilosarji«. Ob splavarskem pristanu na Gortini v občini Muta, blizu Dravograda, so obiskovalci z zanimanjem opazovali nekdanje ustvarjanje tamkajšnjega prebivaJs-tva. Rojstna letnica kovaštva na Muti Je leto 1573, mojstri pa so na Gortini zadnji konec tedna prikazali nekda-nje prostoročno kovanje na poljskem ognjišču. Legendami kovači {na Muti je celo kovaški muzej) so med Med koroškimi »flosarji«, predicami^ kovači, tesarji. - Začela se je sezona splavarjenja s prikaza prostoročnega kovanja na poljskem ognjišču. Kovaei z Mut« so legendami, njihov uradni začetek je pred bliiu pol tisočletja. H Veliko obiskovalcev se je ustavilo še pri koroški predici in njeni pomočnici. Med pri>daČno ponudbo Koroške so dve do dveinpolumo splavar-jenje po reki Dravi, splavaiska »rajža« za otroke, doživljajski spust, spust s iumuji po Dravi> razUčni eno-jn večdnevni Izleti po zanimivih turističnih točkah Koroške, BOOM poletni vikend... Med sezono pripravljajo splavarjenje skoraj vsak dan. 0 vsem več inlormacîj v turistični pisarni na teleionsÚ števiUd 02/87-23-3S3 oziroma na www.splavarji.com ali www.naJkoroskem.8i. drugim izdelovali orožje, ki so ga nato »Hosaiji« na spla-vih vozili v balkanske deže-le- Na Koroškem je veliko gozda, zato je bilo veliko tesarjev, »cimpermanov«. Tesarji, ki so se predvsem ukvarjali s postavljanjem lesenih hiš, so za »flosarje« les najprej obdelali, ti pa so ga nato povezali v »flos«. Tesarski mojster, ki ima danes 82-let, nam je povedal, da se »flosarjev« še osebno spominja. Mâ prireditvi, ki Je bila zadnji konec tedna, je skupina tesarjev najprej obseka-la ter obiesala deblo drevesa, drugi so rezali tramove za pod, tretji je izdeloval leseno korito za napajanje živine. Tako kol nekoč so ostanke vej koristno uporabi- li, saj so jih zmleli s posebnim strojem za mleije stelje za živino. Ena od prikazovalk je vrtela kolo mletvenegastro-ja, druga ji je po lesenem koritu dodajala veje. Danes takšne stelje ne uporabljajo več, nekoč jo je vsaka kmetija. Srečali smo tudi predico» od svojega dvanajstega leta.. Še pred kakšnima dvema desetletjema so nato pletli nogavice, rokavice. Šale ter Še kaj, s kakovostjo pa so bili bolj zadovoljni kot dand^iaš-nji. Vsi skupaj prikazuj^o nekdanje obrti le še na takšni prireditvi, kot je otvoritev koroške splavarske sezone v pristan u na Gortini pri Muti. CIJA PREOBLIKOVANJU TELESA KAVITACUAvvrhunskem masažno-lepoinem centru HIŠANATRAVNIKr NAJSODOBNEJŠI NAClKZA HITRO, VARNO IN UClNKOVrrO ODPRAVO CaUUTATER PREOBLIKOVANJE RlESA. Terme Dobrna V^ informdoj ní wwwieme Qobma.4 J: OJ TS CiSSSS, 1. irjvmk «i leme-d^rrvi.« NATOPIO POD PALMO OTOK PAG, METAJNA - PENZSON VAIEKTINA I' ODHODI: î0.5.-26.9.,7 DNL POIPEHZION KRIŽARJENJE PO JADRANU ODHODI: 2Î.5.-26.9., 7 DNI, POIPÎNZION TURâJA. HOTEL PDIARSSS* VSč VKLJUČENO. ODHODI: 18. IN 25J. CENA: od 25€/dan CENA: od 409 € CENA: 319 € PMirabnosti m stetiv Strvi WWW.paíma .si PAlMA:MAI^I6ORPl3netTUŠ:0248O)9OO.C!LJčrO;42S43O2 it.37-15.niaj200d m ^ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 16. maj 5.30 N2 melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso plov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 9.20 OtroSki radio, 10.00 Novice. 11.00 Kul-(urni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice. 13.00 Ritmi. 14.00 Re^jske novice, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 20.00 Tekma 34. kroga MIK CM Celje ■ Gorica - reporter Dean Šuster, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) NEDELJA, 17. maj 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.1S Caso-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice. 10.10 Znanci pr^ mikrofonom-dr. Ivan Stopar, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po Čestitkah - Nedeljski glast>eni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder • Nuša Derenda» 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) PONEDELJEK. 18. maj 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juu^anja kronika RaSlo. 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot. 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13-15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odme>i RaSlo. 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice> 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrabtom, 24.00 SNOP (Murski val) TOREK, 19. maj 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročijo OKC, 6.15 Caso-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8-25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice. 10.15 Unichem • komerciaina oddaja, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Asan • komercialna oddaja, 12.00 Novice» 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Re^jske novice, 14.15 Po kom se imenuje?» 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi • 'župan Občine Uško, FtancZdoIšek, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je Še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom. 21.00 Sauce surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Murski val) SREDA« 20. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žingan)e (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. ptranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička - dobrodelna oddaja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Hujšajte z nami, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - 6Pack Čukur, 19.00 Novice. 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK, 21. maj 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aiorizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. ll.OO Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - pono>âtev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PETEK, 22. maj 5.30 Narodnozabâvrtâ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7,00 2. Jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od pet-ka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske noyfi-ce, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hid prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godtu. 20.00 Clubbing z DJ Teom, Zabavni večerni prodam, 24.00 SNOP {Radio Pluj) Certifikat našim voditeljicam Simona Brgiez. Simona ŠoliniČ, Maja Gorjup in Nena Lužar (z leve) so dobile certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za radijsko napovedovalko-moderatorko. Z veseljem so ga v studiu Radia Celfe pokazale našemu fotograhi Edu Einspielerju. Nuša Derenda prihaja v Katrco Nuša Derenda zna narediti zares dober žur. Izprireditvevprireditevdokazuje, dajestrup v majhnih »flaškah«. Tisti pozitiven, ki se prelije tudi na vas. Veliko pozitivne energije bosta z voditeljico oddaje Katrca na Radiu Celje Klavdijo Winder prelili to nedeljo ob 20. uri. Id seveda povabili na piknik Katrce 21. junija v Vojniku. Naj se poletje začne z dobro zabavo. Naš znanec dr. Ivan Stopar Doktor Ivan Stopar se je zapisal srednjeveški grajski arhitekturi in je tudi vodilni pri proučevanju gradov v Sloveniji. Njegova najbolj znanazbirka knjig so Grajske stavbe na Slovenskem. V novi knjigi Hrami tišine se je lotil samostanov Ob izidu knjige in njegovi 80-Ietnici se bo z njim to nedeljo ob 10.10 pogovarjala Špela Kuralt. Foto: GrupA www.radiocelje.coiti Bodi nežna, sporoča Domen Kumer Na Radiu Celje že lahko slišite Domnovo novo pop skladbo Bodi nežna. Kako je nastajala pesem, ki govori o tem, kako po vseh bolečih iskanjih in trpljenju lahko najdemo pravo ljubezen, ki ostane za vse življenje, a prav tako nekje ostane strah, da se bo nekje zalomilo, vam bo Domen Kumer zaupal ta petek v oddaji Sedem dni nazaj med 11. in 12. uro, Domen Kumer se nam bo sicer pridružil v studiu Radia Celje prihodnjo nedeljo v oddaji Katrca, videli pa ga boste lahko tudi na pikniku ECatrce in 55-ietnici Radia Celje 21. junija v Vojniku. Vstopnine takrat ne bo. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAtfSlVlCA r WIREn}WIRE-RAZ0RU6KT {%) 1 un^mi-p^SHOP BOYS (?] 3. IFUSEEKAMY-U^mtEY SPEARS (2) 4 OAMN-TlIEMATniXFEAT. KATY PERRY (3) 5. I'M NOT ALONE-CALVIN KARRIS (2) 6. SnUUGHTTQHEU-ULY ALLEN FEAT.MHXJONES {!) I TWEAFTERTIME-WNAN KEATWG (4) 8. ICANTSmPFEfUNG* (^iEENSBERRYFEAT ANTOf^ (4) 9. mm-osmif/m |3) la BEAIITIFUL'/^ON f£AT. DULCE MMA 0) UOmiAUSPÔCA I. LEO&JEMME-ANŽEJOEŽAN (4} t P/mdVU^E^-NUDË {2} 3. ČAS 60 NA MOJI STRANI-GAL (6} 4. K5fJAZTlUUBIM-PAKDA |3) 5. JIHR-CAR^DIEM & N/^ALM3-SIDĐHAHTA {2} 7. NISI MOJ-ANJARim (3) & ENl£PĐAN-6PACKČUKUH (1} 9.TISEND1 |4) la ZBIRAM VSE KAR NOSUAJE- RJRRT (1) PREDU)6AZATUJ0l£SfVtC0: HERDlAMONDS-ROeTWMAS OONTUPSEÍTKERHrmM (GOBABYGOj-NQ^TTES PflEDLOGA ZA DOMAČO IfSTVICO: DRUGAČE NE ZNAM JAĐR^A JURAS SEJSOtAGANEE Nâ9f»jMca: VU^ Votfeb, Pisateljeva 2. Šenčur Maja Lor^k. Pod Gabn 21C^ Nd^^eno dvigneta aturrvlQ ga poúaija ZKPRIVS, naoQ^sneniMkle^Rat^a Cela. Lestvica 20 vroâh tahfco poslujte vsako soboto cè 18. url VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 ' CaJSKlHSph» 1. KRAUtJUCE-ZAKA'PANE (3) 2. MATERIN^-CVFT (5) 3. TÎ SI FACA-POCKA PUNCE J2) 4. VAÍCEKZA NAJU-VRT (6) 5. SPETVEĆaSOKOT NEKOČ" " ZFSŠKAPOMLAD 0} PREDLOG ZA LfSlVICO: ČETILUnUNt^l-GOLTE SLOVENSKIH b plus I VUUBUANOPOJDEVA-KURT GARTT^ERSPRUATHJirZ SIOV^ (7} 2.2EN$KASTAVKA-OfliON (1| 3. DELSRCA-ANS.ROKAŽUNDRE (1\ 4. TlSIMIVmAVSE-KORENtNE (3) 5. UUBEZřNJEGREH-/^. BRATOVGAÉPEFOC |4) PREDLOG ZA U5TVIC0: NAVRTljOOMAÛJE-ANS. BRATOV JAMINK Hègf^sna: Miran Lavtni, Dremlje 45, OfBmI je Kristián Križan. Uksto Žalec Nagyncadvíqnata nagrado na oglasngn CNUelku Radia C^ LastVKO Ca^sldii 5 lahko poslušate vsak ponadaljak ob 22.15 uri. feftvico âoveRskai 5 pa ob 23.15 uri. Za ireiflogez obeh lestvic iahko gUaijeta na dopm s pfiiâenim kupooSctML Piđjite |d na naskiv: Novi tedftk. Prdemovd 19.3000 Celja. HoMik.« NOVI TEDNIK SVETI S POUC CELJSKE ^MOHORJEVE DRUŽBE Uvod V Novo savezo Uvod v Novo zavezo je sodobno delo eoega največ-jih svetopisemskih strokovnjakov našega Časa in ga najdemo na policah Celjske Mohorjeve družbe. Avtor tega dela je Raymond E. Brown (1928-1998). Bil je odiičen in zaslužen profesor, prejel je več kot 30 častnih priznanj in doktoratov katoliških in protestantskih univerz z vsega sveta in edini Američan, ki je bil vključen v pa-peško biblično komisijo. Napisal je več kot 35 knjig o Svetem pismu. tzhajajoč iz izkušnje življenjskega Študija, učenja, oznanjevanja in pisanja se dr. Raymond E. Brown jasno in z lahkoto ozira po celotni Novi zavezi. Bralca popelje od knjige do knjige skozi vsebino in temeljna vprašanja. Te strani vsebujejo celo bogastvo informacij, največji viis pa naredijo povzetki vsake knjige, zgodovinski pregled skozi antični grško-rimski svet, razprave o temeljnih teoloških vprašanj ih in bogata dodatna gradiva kot bibliografije, preglednice, dodatki in kazala. Ob uporabljanju teh temeljnih dejstev Brown odgovarja na vprašanja, ki se porajajo sodobnemu bral- cu glede Nove zaveze in njenega odnosa do našega sodobnega sveta, in odgovar-ja na različna nasprotujoča si mnenja. Delo, ki so ga so prevedli Marko Urbanija, Igor Brbre in Bogomir Trošt, strokovno ga je pregledal dr. Maksimilijan Matjaž, obsega kar 864 strani In stane 125 evrov. Znanost križa Knjigo z naslovom Znanost križa Edith Stein v prevodu Roberta Krai ja boste našli med novostmi na poiicah Celjske Mohorjeve družbe v Prešernovi 23 v Celju, kjer je izâio âe nekaj prav tako zanimivih poljudno strokovnih del, ki jih je vredno vzeti v roke. Znanost križa brez dvoma sodi mednje. Skladno z mišljenjem Janeza od Križa in v interpretaciji njegovih de) razvija Edith Stein svojo zamisel »znanosti križa« - kot teologije križa na eni strani in kot življenjskega nauka v znamenju križa na drugi. Pri tem ji ne uspe le sijajen uvod v delo svojega redovnega očeta, temveč hkrati poda pričevanje svojega globokega notranjega doživljanja in svoje velike misebe jasnosti. Še več: s tem ko Edith Stein sledi življenju in nauku Janeza od Križa, razkriva svojo lastno pol in dokazuje, da križ ni simbol smrti, temveč živo znamenje mistične resničnosti. Deio obsega 416 strani in stane 30 evrov. Botanika na Kranjskem Na policah Celjske Mohorjeve dnižl>e se je pred kratkim kot znanstvenokritič-na izdaja znašla knjiga, ki je oris botanike na Kranjskem iz 2. polovice 19. stoletja, ki jo je napisal vodilni avstrijski botanik in mineralog, ko je služboval na Kranjskem (1849-1895), Wilhelm Voss. Delo Botanika na Kranjskem pomeni dejanje, ki je v čast slovenski kulturi in znanosti in tudi Idriji - »slovenskim botaničnim Atenam«. Knjiga prinaša faksimile izvirnega nemškega besedila. prevod v slovenščino je naredil mag. Mirko Zor-man, obsežni komentar k Botaniki na Kranjskem pa je prispeval dr. Tone Wraber. Izid knjige, ki obsega 276 strani, so podprli Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Krajevna skupnost Idrija, Občina Idrija in Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Kupiti jo je mogoče za 27 evrov. Skrivnost sobane številka devet Milica Sturm, pravnica in književnica, je avtori- ca tega dela s pravljičnim naslovom, ki je izšlo pri Celjski Mohorjevi družbi. V svoji poetični pravljici njeno delo prikazuje podobo upravnilU muzeja, ki se rad zadržuje ob razstavljenih predmetih, Se zlasti ob tistih v zadnji sobani, kjer je na ogled tudi praznična ženska noša. Ta ga spominja na nekdanjo opravo njegove ljube, kije mlada umrla. Ponoči, ko v muzeju že zdavnaj ni nikogar, se v snu z njo sreča... Sturmova skozi nadaljnjo zgodbo pripoveduje o minevanju in o brezplodnosti izklicevanja mladosti, v kateri se ljubezen dveh mladih ne more ponovno uresničiti, ker je eden izmed njiju že zdavnaj pod rušo. Lahko pa ostane v blagem spominu do smrti ... Knjiga Skrivnost sobane Številka devet obsega 28 strani in stane 16 evrov. «uummchIM Ko dozori jerebika Priznana in priljubljena slovenska pisateljica Mimi Malenšek je pri najstarejši slovenski založbi. Celjski Mohorjevi družbi, izdala svoje novo delo, knjigo z naslovom Ko dozori jerebika. V kašči slovenske besedne ustvarjalnosti ostajajo ob domovinskih pripovedih Mimi Malenškove predvsem zgodovinski, biografski, psihološki in vojni romani. Pripovedi v tej knjigi na privlačen način slikajo podobe življenja, ki se razodeva med Dunajem, Istro, karavanškim spokojem ... Književnica jih vseskozi nevsiljivo postavlja v okvir svojih bogatih življenjskih izkušenj. Novo branje Mimi Malen-šek obsega nekaj več kot 160 strani, pri Celjski Mohorjevi družbi stane knjiga 18 evrov. Dedkova slikanica v zbirki Dedkova slikanica so pri Celjski Mohorjevi družbi izšle tri slikanice za otroke: Dedek Miha, Njegovo veličanstvo Tigrič in Zlati čeveljčki. Gre za nove natise treh »dedkovih slikanic«, ki naj prehajajo iz generacije v generacijo, obujajo spomin na čase, ko so si knjige za najmlajše Šele utirale pot med »prave« knjige, so zapisali pri založbi. Nove natise »svojih« nekdanjih slikanic lahko prebirajo sivo- lasi dedki svojim vnukinjam in vnukom v prijaznih spominih na svoje otroštvo. Dedek Miha Marte in Radovana Klopčiča (besedilo je priredila Anica Černej) je faksimile izdaje iz leta 1939, slikanica pa je za otroke nad 5 let in stane 12 evrov. Pobarvanka in pripovedka o Tigriču, ki se mora kljub svojemu kraljevskemu stanu spokoriti, delati in ukrotiti svoje slabe navade, je faksimile iz leta 1944, primerna za otroke nad 3 leti, stane pa 8 evrov. Zlati čeveljčki Vinka Bitenca z ilustracijami iz prve izdaje leta 1935 Janka Omahna so čudovita pravljica o Minki-ci, ki je čestokrat sanjala o zlatih čeveljčkih. Želela si je, da bi postala kraljična ... Imela bi dolgo, svileno, nagubano krilo, prepleteno z zlatim nitmi. Lase bi imela prevezane s široko srebrno pentijo, obula pa bi si zlate čeveljčke. A kako priti do njih? Pravljica je primerna za otroke nad 8 let (15 evrov). MP TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 15. maj: Luna vstopi v Vodnarja in prinaša odprtost, univerzalno energijo neodvisnosti, ideje, pomen prijateljstev bo povečan. Potrebovali boste več dinamike, da boste lahko dobro delovali. Biki, Device in Kozorogi izkoristite dan, ki vam )e še posebej naklonjen. Sobota, 16. maj: Sonce v lepem položaju z Uranom prinaša kar nekaj zanimivosti, dolgočasno ne bo. Zaradi kvadrata Sonca z Jupitrom pazite na denar, hitro vam lahko spolzi med prsti, saj boste preveč zapravljivi. Skušajte upoštevati tudi norme, pravila, ne bodite pretirano optimistični. Popoldne in večer prinašata zaradi Marsa v sekstUu z Luno veliko energije. Poskrbite za aktivno preživljanje časa, saj boste imeli višek energije, ki se lahko odrazi kot veliíca napetost. Če je ne boste sprostili. Nedelja, 17. maj: Nastopi zadnji Lunin krajec v Vodnarju, skušajte biti tolerantni. Pri tem bodo položaji planetov in njihova razmer-javlepo pomoč. Malce slabše za Leve, Vodnarje, Škorpijone in Bike. Luna pozno popoldne vstopi v Ribi in prinaša bolj čustveno ener- gijo. Večer je kot naročen za romantična srečanja. Ponedeljek^ 18. maj: Merkur bo na isti stopinji s Soncem, kar je zelo dober položaj za umsko zahtevno delo. dogovarjanje, študij, promocijo, krajše poti. Teden lahko začnete izredno kvalitetno in uspešno. Večer prinaša zaradi opozicije Lune s Saturnom kakšno oviro, morda boste čutili nemoč. Bistveno je. da se soočite s težavami, kakršne koli pač sol Torek, 19. maj: Trije izredno dobri aspekti Lune z ostalimi planeti dajejo dobro podporo načrtom. Izkoristite dan za delo, usklajevanje interesov, dosego skupnih ciljev, uspešni boste. Morda se porodi kakšno nova ideja, kar prinaša pozitiven vpliv Urana, prisluhnite občutkom in intuiciji, ki vas bo dobro vodila. Nasvet velja še posebej za vodna in zemeljska znamenja (Rak, Škorpijon, Riba, Bik, Devica, Kozorog). Sreda, 20. maj: Luna že ponoči vstopi v Ovna in prinaša veliko energičností, želje po preboju za vsako ceno. Pazite, da ne boste pri tem pretiravali, Luna v kvadratu s Plutonom svari, prav tako kvadrat Merkurja z Neptunom. Sonce tik pred polnočjo vstopi v Dvojčka. Četrtek, 21. maj: Luna se sreča z Venero, kar je zelo lep aspekt, prinaša prijaznost, harmonijo v odnosih, dobro za druženja, srečanja, ljubezen... Kljub temu kvadrat retrogradnega Merkurja z Jupitrom svari pred pretiravanji vseh vrst! Lahko, da vas kdo preseneti zaradi aspekta Urana. Luna bo na isti stopinji tudi z Marsom, kar vam bo dalo veliko energije, tudi prevelike Želje po uveljavitvi, strast, vnemo in navdušenje. Ne pretiravajte, bodite tudi previdni. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm041 404 93S 090142443 napovedi, bioterapije, regresije astrdoginja .gordar)a@^ .net www.gordana.sl ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 090 14 28 27 gsm: 041 519265 napodi, prtme/jalna analiza dstrDtogin]d@dolores .si www.dolores.&i www.iioviteU.coiii ZA AVTOMOBILISTE BMW Z4 S kovinsko streho Po približno sedmih letih se je nemški BMW odJočil pr^sUviti novo varianto roddsterja Z4. Kot pravijo, so se kresala mnenja o tem, ali naj obdržijo klasično platneno streho (kot doslej) ali naj se odločijo za modernejšo varianto z zložljivo kovinsko streho. Odločili so se za v zadnjih letih zelo priljubljeno kovinsko zložljivo streho. Ta je tridelna, elektrika jo odpre/zapre v 20 sekundah, zložena pa je za zadnjima sedežema. Od tega, ali je zložena ali razpeta, je odvisen tudi volumen prtljažnika, ki ponuja od najmanj 180 do največ 310 liuw. 6IVIWZ4 ZA bo imel tri motorje; vse bencinske, vse šestvaJjnike. Začetni bo 2,5'licrski agregat, ki bo zmogel ISO kW/204 KM, sledil bo 3,0-litrski motor, ki ima Î90 kW/258 KM, na koncu pa bo še en §estvaijnik s prav tako 3,0 litra gibne prostornine, vendar s 225 kW/ 306 KM. Vsi motorji prenašajo moC na zadnji kolesni par, serijsko je zraven šeststo-pen j ski ročni menjalnik, za doplačilo ponujajo tudi pre- stavno avtomatiko, pri čemer si je mogoče pri najmočnejši izvedenki omislili sedemsto-penjski mehanski menjalnik z dvojno sklopko. V najcenejši izvedbi bo avto na voljo za 59.100 evrov. Globok padec slovenskega trga Slovenski avtomobilski trg doživlja hude čase. Aprila je bila prodaja novih vozil manjša za 37 odstotkov glede na april 2008. V četrtem letošnjem mesecu je bDo v Sloveniji prodanih 4.840 novih avtomobilov, v letošnjih Štirih mesecih pa skupaj 19.4d8 oziroma 26 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Med vsemi avtomobilskimi hišami, ki prodajajo vozila na slovenskem trgu, so Imeli aprila plus samo Rat (14,4 odstotka). Kia, ki je prodala za dobrih 67 odstotkov več. Dada, ki je prodajo povečala celo za 283 odstotkov ... Vse dn^e tovarne so bile bistveoo na slabšem kot aprila lani. Po nekaterih ocenah se bo slovenski avtomobilsid ti^ morda začel pobirati šele septembra ali pa še nekaj kasneje. Po drugi strani bi bil aprilski padec menda še veliko globlji, če slovenski trgovci zlasti majhnih avtomobilov ne bi prodajali v Nemčijo, kjer je po njih veliko povpraševanja zaradi posebnih spodlDud. Jeseni dacia stepway Romunska Dada, ki je v naročju skupine Renault-Nissan, je ta hip morda v boljšem položaju kot številne druge avtomobilske tovarne. Na avtomobilskem salonu v Barceloni je Dacia predstavila novo izvedenko sandera, avtomobila, ki ga poznamo tudi pri nas. Stepway se do- Dacia stepway kazuje z nekoliko večjo oddaljenostjo trebuha vozila od tal, ima kovinsko zaščito sprednjega in zadnjega dela, vzdolžne nosilce na strehi... Očitno je. da gre za nekakšno varianto špormega terenca. Oba motorja prihajata iz koncema Renault, in sicer 1,6-litrski bencinsld agregat, ki ponuja 66 kW/90 KM in 1,5-litrski dizel, ki razvije 51 kW/7D KM. Stepway bo nastajal v Daciini tovarni v romunskem Pitestiju, vse kaže, da bo na trge pripeljal septembra, cene pa še niso znane. Audi Q3 v Seatovih tovarnah Ve se, da bo Audi kmalu poslal na trg audlja A3, torej manjšo verzijo A5. Znotraj koncema Volkswagen (VW), kamor spadajo Audi, Seat, Škodase je razvnela pravcata bitka za to, kje bodo Q3 izdelovali. Zato se je VW odločil, da bo Seatovim delavcem predlagal, naj sprejmejo dvoletno zamrznitev plač, v zameno za to pa bodo izdelovali audija Q3. To je pomembna odločitev, saj je španski avtomobilski trg v veliki krizi, kajti lani so tam prodali 28 odstotkov manj vozil kot leto prej. Negotova usoda maybacha Zlasti v zadnjem letu je prodaja luksuznih avtomobilov naglo in zelo padla. Ibdi to je eden izmed razlogov, da pri nemikem Mercedes Benzu resno razmišljajo o prihodnji usodi svoje znamke Maybach. Kljub temu so se odločili, da bodo prihodnje leto nekoliko prenovili maybacha 57 in 62, ki razmeroma težko konkurirata rolls royceju phantomu kot najbolj pomembnemu tekmecu v tem prestižnem razredu. Verso na slovenskem trgu 1\idi na slovenskem trgu je stekla prodaje nove toyo-te verso, avtomobila, ki smo ga nekoč poznali pod imenom corolla verso. Japonska avtomobilska tovarna zdaj ime corolla upo- rablja zgolj za štírivratno izvedenko, medtem ko se verso vozi vrazred t. i. kompaktnih enoprostorcev. V dolžino meri 444 cm, kar pomeni, da se hoče primerjati z golfom plus, renaultom scenicom, s Toyota verso citroënom C4 picasso ... Verso Je na voljo v izvedbi s petimi iû sedmimi vrati, pri čemer prtljažnik ponuja od najmanj 198 do največ 1.696 litrov volumna. Motorjev je pet, zanimivo in po svoje razumljivo je. da je ponudba dizelskih pestrejša, kar se pred Časom še ni dogajalo. Začetni dizelski agregat ima pri 2,0 litra 93 kW/126 KM, sledita pa dve izvedenki 2,2-litrskega motor-ja z oznako D-4D ter močjo 110 kW/150 KM oziroma 130 kW/177 KM. Cene niso skrivnost, tako da je toyota verso v najcenejši izvedbi na voljo za 19.400 evrov. SREČO JE LEPO DELITI ZAVAROVANJE ZAVARM'= ^-hVOZNIÍ -10% PAMETNOJE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. I ® rerif^ vciM U lAViO^vANCt $ujif 13 ur M v«£, m uviCOMMM AVtOM^^ vrtweotHAcuwAVTOTicuvv :«UIU1»GLASI - INFORMACIJE Û wDtednik ï:. NaroerM Noma tecMca l)oste lahko i2lcortstffl s svoío naroinBko kartico, narob^Sko pùkAfico oztroma i os^xům dokumentom naročnika Novega tednika. NeteHoffiMene ugodnosti m ne prmeseio v naitodnle leto! PRODAM PČUGEOT2IM1AM2m65.0Q0b, Mtm poUt..pfodam. Telefon 031S27-913. 2229 P^GEOT206xslfi IM 20Dll.lftstiiik, sribme barve, vso opremo, klimo, ogled Šefirjur. pro^Qtr. Telefon 041 645^98. Ô2ie OKL asira dosÀ korovon family v, lernik 2002, prevoienih 84.000 km. ' solidno ohron jen, prodam. Cena po do-govom. Telefon (03] 7DS-3553, 040 987-693. Ž69 FIAT pgnto, letnik 2000/01,96.000 km, opremo, klimo..., prodom zo 2.800 EUR.Telefon04IS9S-92l. 2295 KUPIM RABUENO osebno VDslo, od letnika 1995, kupim.Telefon84iaàl'3D4. ie65 STROJI PRODAM SJtOTAR Mio stondord, 220 V, za mle^a zmjo fn strokov, prodom. Telefon 051 310-320. 2182 PiUEKSip, dve vreteni, 2,20, prodom. Tele-fon03n82790. 2219 MINIbagtfTokjuô l6t,Mnik 1995 m Jomor vivijo 50, letnik 2001, ugodno pr«kim.Tdefon 041 64^98. Š216 NAKUDAUÛ fN>tin9er Pionir, 22 m^, gor-úa, zo seno, prodom. Telefon 5799-I92,zjutnijalizv«er. 2266 PIIHALNIX Tajfun, z mglarjem, trqîni obro-čohik Sip, somonaklfldolko Sip 15 in kosilnico Bes 127, prodom. Telefon 051 263^57. 2272 KOSILNICO Afpino, vdobrem stenju, pro-dom.TelefonN17!0-l93. 2277 RÛT&QJSKO kosilmio^p roto 135 in tiočni ^focolnik, ^rinc 220 cm, prodom. Tele-fon031 24CM85. Š207 POSESI^ PRODAM KOMUNADiO urejeno gradbeno porcolo, v obfini coni Tmovlje • jug, z lokacijsko informodjo za grodnjo podovno stono-vonjskego objekte, v Kubmiski ulici, prodom. Ceno 70 EUf^m^ Telefon 030 924480. S163 RdrtelilulMio/vOiend]. loucia'CWr; rôdcCf miîmtmumi* Into; 041 653 378 Zclenics JňQoiMt tep^i WWW.tMS.Sl I Vsi komaj čakamo počitnice! Kredit ni problem: • doba odplačevani»: tj do fnn« osredni blizini teon, oddom v najem opremljeno gar^mjero, 25 m^, Telefon 040 366-274. 2305 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, nospn}-ti gosilskego demo v Celju, oddom. Teleion04l41S412. 2302 IŠČEM STANOVANJE, v hni oli bbku, vobâni Pohe-lo, išče moli s ^užbo in enim otrokom. Telefon 05^33^47. 2268 PRODAM MANJŠO kuhinjo sivo bele borve štedilnikom 2 ♦ 2, zgornji elementi 2,70 m, spodnji 2,50 m, v cfki L, in skkd nik, 85 on, primemo zfl vikend, lepo ohranjeno, prodQm.Telefon031 772-432. 2183 HLADILNIK, zamr^ovolno omaro, sedežno, štedilnik, pralni strc^, »iilnisfrot htodil-nik zzomrzovolnikom, prodom. Teletor 040869461. a24o delovni čas: vsak dan noivstop GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR, Do 36 mesecev na osnovi OD. pokojnino PE CiUt. VI. XrV. áhmlf U, 03/4257060 PS MURSKA SOBOTA, StMWta ftoBun* 16« 02/521 30 00 K MAntBOR, ParttunaliA 3-5, 02/2341000 Pt Slovtnj €rMttc, Ronhov» r, O2/0B1 2000 eONAFIN.tf.«.o.. Slovenska 27, tOOO Ljab^au IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! nAKOJŠNJE IZnJVČILDI Zr)eskfodS00-1.S00£UR na 11 rreseœv. IPREVERfTEl PE MARIBOR, Pdrtfunska 5 X9\: 08 200 16 20, 04Û 3Î2 PE CEUE. Ulica XIV divUlje 14 (el:08 200 16 30. 040 633 8^4 I Skupino S, Rnen^ »lofttve O.o.o.l DjmájWažJJOWLj^^ 5ESALEC Kirliv, stor 3 leto, prodom. Tel^n 5414-279. 2281 REGAl, klubsko mizo, trosed, spolnko, ko-hinjske elemente, mizo, stol«, prodom. TeleronD51 424-303. 2302 Mariborska c. 20, Cel|o TH: 03128 6« S3 www.studlotroiid.si PRODAM OfiVA, »cepono« no 1 m. bukev in ostale VT^Ieso, prodom. Po želji kipca nnre-žem z doploaiom. Telefon 041 375-282. MlEVSSAj otnezovarne, niiar^je, podiranje tudi vei^ih, na loije dostopnitr mostiti (odvoz). Tolofon 031 786-975 DR^A, meiono, krotko iogona ter dolga v hlodih, z doslovo, prodom. Telefon 040 211-346. C OSmNJ A'xnAfO g fSO» f ItRJC SPLOŠNO KLEPAQSTV0 • KflOVSTVO KfiX 2«bBk&vk« 192, Crib GSM: 031 307 780 DE5KE in plohe: smreke, (ešnie, hrosto, jovorjo, bresla, lipe in okadje; akoGleve slebnčke 1l}>'10 íosne< fi deskd. suhe, ZQ mizorrtvo, prodam. Telefon 031747-930. 2269 MALO rabliene bokmie ovi, prftlížno 24 IR, z odloki, ugodno prodom. Telefon 031494^40. 2280 RABU ENE, dobfo ohronjene sive llokovn, SD lepe oblike, ugodno prodom. Telefon (03) 541^^02. 2283 NOVO podnkono mre» zo ogrojo (viSno 1 m) ugodno prodom. Telefon 031 329-475. 2288 y ŽALCU prodom stiha, mešono drvo, brezo, sfivo, gober, krotko žogono, xepo-noc.Telefm 5716^31 2298 ŽIVALI PRODAM NESNIQ, gmhnte, rjove m cme. ter bele písroíKe, prodojono. Nokup lOiiviril-petelin brezploàw. Kek» so r^dno cepljene. Kmetijo Wirrter. lopoto 55, Celje, 1eUfon(03)S472-070,04î 76S«flO. p NESNICE, rjove, grohosle, m, tik pred nesnostjo, prodom. Brezploćno dostova no dom. Virefo nesnk Dboot telefon (02) 582-1401. D KXAVO. bnio 4 onsece, drugo taie, prodom. Telefon 5774463,031 35^^38.2168 TELiCO »mentolko, br^, prodom olt mt-njom 10 monjio. Telefon 041 966-791. asoa K08IL0, brejo, staro Iri leto in pol m teli», brejo, prodom.Telefofl04Q857-384. 2226 PUKANE, bele, a nodo^jo rejo, oesnco; Iq ze nesejo eno iM, prodom. Telefm 051 397-982. 2238 DVE teliďu simentoHii, stori S mesecev, A kontrolo, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 787m 2264 MlADO brejo kruvo prodom oil menjam za biko ofi mlodo tolon knm. Telefon 541-3019,041357-024. 2270 KRAVO ameniolko, prvnemozo zakol, pro-dam.TeWon03ia83-374. L20i TEUCO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 573B-192. L203 KRAVO, br^ 6 mesecev, storo 10 let, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon (03] 582-3071,041 436-293. 2290 mJČKI simeotolke, teikeod 125 do 150 kg, prodom.Telefon 041 258^18. p TEUCO ^enlolko, brejo 8 mesecev, prodom. Telefon 5725-335. 2308 KUPIM DVE lelid simenlolki, od 150 do 200 kg, ki;pim.Telefon(03)78)-0363. 2345 BIKCA sznwitoko, slorego do H dni, kupim. Telefon031592-774. 22SS PRODAM ÛPtESEznîivo m^ prodom. Telehn 031 291-865. Ž47 SADIIS pvšpono prodom. T^fon 031 759-133. 22S2 KAKOVOSTNO belo m^no vino, ntožno vukodnevno dostovo v Celje, ceno 1 EUR, prodom.TBMon OSI 659-260. 2260 BELO vino, rizling, šipon, po 0,90 EUR, prodom. Telefon (03) 5741-361, 051 351-635. Š2H KAKOVOSmO bdo m rde» vino in sGvovko poceni prodom.Telefon 031 747-930. 2269 OOAUCO koruzo, možno dostmio, prodom. Telefon051 26m7. 2272 910-959. 2299 ODDAM KOŠNJO, ob glovni cesii, oddam. Triefon 573^214,04)766-216. 2id2 OSTALO PRODAM MOTOKULTIVATDR, moùMj^ in kne gume za osebni cvto, prodom. Telefon (03) 5472-288. 21S1 MOŠKO kolo ftog {Inz proslov, 18 col), nerubljeno, ugodno prodom. Telefon (03)5414-933,041515-541. 2211 PAJEK Sip 350 speider, štiri vretena in kokovosfno mesono belo vino, ^om. Tolefo(i031 509428. 22S7 KOSimiCQ A^,âedihia( no oljein dstemo, 1.0001,prodom. Teleftfi 070 84B-207. Š213 ntIKOUCO za kon^iroi^ IOmus 500, am-skfrletnc, imo vso opremo, reg. a (etos, tehnični vetio do Isto 1013, prikolico letnik 1993, odlično pn»jom 2D 6.500 EUR. Tefefon 041201-259. 2274 ZRAČKO puško, kaliber 5,5, novo, prodom. Telefon 041763-137. 2279 R1ZEXSK0 opremoin točni biljord ugodno prodom. Telefon 031449-062. 2284 PAJEK llun, dvovretensid, morokulHvator Goronje Mu^o (dizel), z obrećolnikom, ^nk^nik Atv 200, prodam. Telefon 031 66m .2271 ZBI^ gorsko kolo, Slimono presluve, mole rabljeno, prodam za 50 EUHTelefon 041620-132. 2297 BUKOVA drvo ter bikio in teličko prodam. Teleion041318-144. 2âû0 mm POŠIEH^ zflposieno, 244etna unàn zeli pnlor^jo do 38 let. Telefon 041 24B-647, agencijo Super Alon. 2253 2ELÛ szm^Hčno 394etnQ Celjanko, vitko, ià pnloterto do 55 let. Telefon 041248-647, ogencijo Super Alon. 22&3 niEMOËN vdovec, 40 Iti, privatnik, zeli spoznoti i«isko do svojifi let, za roTio zvezo. Telefon 041 248-647, agencijo Super Alon. 22^3 Brezplačna posedovanja za ženske do 46 let Posredovalnica 03 031 330-373 ^gogoJ^Or^nil^^^^rebo^ ?Snîtn^osr3dovaînîc^ za vse osamljene 031 30I 6Steií, or^ osomten moški, s stanovanjem, dobrim srcem, bi rod spoznol sbomno, iskreno žensko, ki ve, kaj je somolo in dobro prijoleljstvo. Pokliôte 041265-982. 2266 ZAPOSLITEV 5ŒMdefe:ôsM4e.TeWm04l42S404. 2291 éaíofílmĚ^itpéá' Mw MidBlvKv ■ psáraCp fefr ■i». Meinott hownm« apafetv« li kâSMib ném apaifiM. M. «d pou do |ct S. wi d» 14J0peW,O3/42Kl-SÔ. Jikvu tfiOA. hUribonlj e. 44.3000 Cel« ZAPOSUMOdekIe ZO str^ a določen aR nedoločen cos. Gostilno Gomlonká, Dor-ja Kosenino, s. p., Gomilsko 45, telefon 04184W!. Ž70 KUHARICO ZA mmmwM iKoncsu. 441-^'eee A6M NEMEC d. o. Sedrsž Z, [aikň Zoposlimo mefionika - vzdiievako tovornih vozil. Kontoktno 041634 940. TlSd.0.0vZdfljvilíšk0C 22, Lo^o 70SÛJA slrojev a raznovrstno delo dnti, grodbenistvo. vrtnontvo in raznih vzdrževalnih del oraogoro oposojevol-nica strojevin noprov SAM v Celju (Hudi-nfo], (II. brolov DobroHnskov 13, telefon 041629-644,5414^11. n BETONSIQ zidokî, sfebri, riakovci. potiodne p\(fíM. vrtne poti, fontone, vrtni umivalniki, cvetlićni skorpnilô, travne plos»... CernenmínorsWo Korpnlk, Socka 6, 3203 Novo Cerkev, telefon 041714-114; www.c^entnincrshfo^orpniLrom. 15Í7 SntELOVOOll Izdebo, monfoia in meritve strelovodov. Jeze Kline, & p., Gledali^ trg7,Cdje,rri8fon041 736-229.1642 KAKOVOSTNO in po z^ ugodnih cenah izdefojemo demit fosade. M3Grod, d. 0. 0., Gosposvetsko 3, Glje, t^efon 041 77MW. 2244 IZVAIAM celovite prenove bpalnk inssano-vonj. Kopoinke Seeker, Molgojevo 20, Celje, lelá» 04) 826-594. 2246 Zaposlimo kuhorjo di kuharico z željo po kroativTwm kuhonju. Zaposlitev je za nedoločen čosi Prijove no razgovor s^ jemomona}^efon^st6^1ki:051 679 8011 Loguna^roter dui.o., V. Prekomorske brigode 9q, Crije, PE: Gostilno pri Ahacu VABIMO vos no tenpèvtske, refleksne, energij^e, klosične in oljne mosožne ler^Mje. Znpmi si bosteizbo^li fiĐĆno, psihično in energrisko roven svt^o telesa. Omilili oli odpravili bolečine v vrotu in romenih, težove hrbtenice, boleSne v msicoh, otdcle noge, boleče menstniolnedkluse, glavobole, nespečnost, utnijenost in drvgo. Teropevtsko mosozri studio, Pohorsko ulito 13 a, C^, telefon 031664027; www.nono-wigijskomosůžo.com. n POZOR, grodřteljil Po konkurenčnih cenoh izddujen» spojne omete, tloke, vse vt-ste fosod. Telefon 031 598-355. Omes grodbeni^, d. 0.0., Ledino 40, Sevnico. Î834 IZVAJAMO izkope s bmbinirko in mini bo-gri, >kiper< prevoze, ro^nje objekfovin odvoz moleriolo, izgradnjo kcnolizacV je, dvonU' (riokovonje, osfolrironje...), montažo >gips< ploščin ostalo grodbe-no delo. GMG Vrnder, d.o. 0., Zodobrovo 126,3211 Škoijovos,telefon 051 377-900; gmgvindei^moil.cora. 2002 [HIVAin premog, z^ ugodno (se po lonďj ceni), z dostovo. Telefon 041 279-187. Prevoznih Vlodimtr Pemek, s. p., Sed-lo$ek91,Podlehnik. n ZA občosno delo na kmetiji Bčem Mmn. Telefon 040 661-390. Ž6d GRAOIIELli, pozor! Poželo ugodnih cenah izdelujem peâ in bojlerje za centralno ogrevonje. Goronnja zc ped je 5 let. Anton l^lenc, s. p., Prekorje 29 o, Ško^ vos, telefon 541^011,041 531-976. 2273 Mizarstvo HrastelJ» d.o.o. Trut^arjeva ut. 30, 3270 l^ško zaposlimo samostojnega racunovodJotmA) za opravijanje ir^ nalogi - vodenja sptosnega dvostavnega knjigovocfstva ' rrateri a I nega knjigovodstva - obračuna ptač in davka - fakturiranja in vodenja plačilnega prometa Od kandiddtk/-ov pričakujemo: - VI. 02. V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri • vsaj trr leta delovnih izkušeni na podobnem detovnem mestu Zaposlitev je za nedoločen čas s šestmesečnim poizku-snim detom. izključno pisne vtoge z dokaziti o izpotnjevanju pogojev pričakujemo na naš nastov v 15 dneh. CENE NA TRŽNICI V CELJU Zelenjava bučke 1-1,5 bučno olje 3-13 cvetača čebula ^^2 česen 6-10 ip^tji 4-6 Fižol v zrnju ja^cevci kolereba 1.5-2 korenje t-1,5 krompir kirrare M,5 ohrwt 2 bračni ohrovt 2-3 paprika 2-2.3 paradižnik 2-7 peterèil] 6-7 pesa pof 2 redkvica sopek 1 redkevčma 2 radič 2<5 motovileč t0«12 sdataglavnata 1,5-2,5 endMja 2,5-3 berivka tO majnrška 4 ápinača 5-6 repa kisla 1.S zelje presno 0,6-1 kis^o zelje 1.8 zelena 2-2,6 Sadje ananas 3 banane 1,3-1.5 češnje 10-15 grozdje belo 1,6-3 grozdje rdeče 1,5^ grenivke 2.6 hAJŠke t,5-2,5 iabolkd 1-2 jagode 34 ^ 2-3.5 dinje 10 limone 2,5 orelii iedrca 10 pomaranče 1,99 rozine 4 Gozdni sadeži gobe suhe 10 dag 15-20 Šampinjoni 3 med &0 Mlečni izdetki in jajca smetana 5 skuta 4 sladka skuta 5 jajca 0,1&0,25 Cene na ekološki tržnici pese 2 korenje 1.5 krompir t'1,5 zelje 1-1,5 >abotka 1-1.5 Nismrttisto, karnasloà, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (MilaKačič) Sporočamo žalostno vest, da nas j€ nenadoma zapustil naš dolgoletni sodelavec JANEZ KOSEC Od njega se bomo poslovili v petek, 15. maja 2009, ob 14. url na pokopališču v Grižah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Novem car interior design» d. o. o. Ložnica, 13. maja 2009 ■lUMSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: Pomotoma so izpadli podat* ki o rojstvih za tri dni vaprilu, zato jih (^ja\djamo tokrat 12.4.: Kristina K0R2E s Ponikve- deklico, Branka BUKŠIČ iz Velenja - deklico, Brigita RAMŠAK iz Žalca - dečka. Nataša JEVŠENAKOROŽ iz Zreč -dddico, Bart)ara VIRANTiz Gornjega Grada - dečka, Tanja JELEN Iz Šoštanja • dečka. Ta-nja KUUCEVŠEK iz Štor • dečka. 13.4.: Branka KREČA MU-MAR z Rečice ob Savinji - deklico. Sergeja REPiČ iz Zreč- dečka. 14.4.: Helena SffilLA iz Prebolda • dečka, Simonca KOLAR iz Celja - deklico, Andreja BE-LEI iz Laškega - dečka, Sonja KOLAR iz Šentjuiia -dečka. 29.4.: Sara BAŠIČ iz Prebolda - deklico, Danijela LA-KlCEVIĆ iz Ceija - dečka, Jožica NOVAK iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Mojca RAMŠAK iz Celja - dečka. Majda LES-KOVŠEK iz Lesičnega • deklico. 30.4.: KkvdijaCOLEŽizŠent-juija-dečka, Tina JURSIČiz Velenja - dečka, COka FUNKL iz Rimskih Tbplic - dečka, Antonija GRM s Stranic - dečka, Ne-venka ARZENŠEK iz Šentjurja pri Celju - dečka. Nataša MI-HAJLOVizZieč. dečka. Valerija LAZîC iz Velenja - dečka, Ve-soa PENCEU iz Šempetra • de6 ka, Anita LIPNÍK iz Rc^ke Slatine - dečka 1.5.: Anka ŠLJIVAR iz Celja • deklico. Maja ZORIN iz Podplata - dečka, Simona RAMŠAK iz Celja - dečka, Nina ES s Teharij - dečka, Eva LENKO iz Braslovč - dečka, Paulina DENKOVSKi iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Jožica ŠKORJA iz Lókega - deklico, Nives LAUL iz Žalca- deklico. 2.5.: Brankica VORAS iz Celja -deklico, Alenka VARŠEK iz Celja - deklico, Shkuna KRASNICI iz Rogaške Slatine - deč- ka, Maiga AJDNIK iz Velenja -deklico. 3.5.: A@5taČ0%rrYTEGAMS ONA iz Velenja - deklico, Sonja NIKOUČ iz Pristave • deklico, Brigita ŠPREM iz Celja - dečka, Melitka ARH iz Gorice pri Slivnici - dečka, Damjana ZUPANČIČ ČUČULOVIĆ iz Griž - deklico,ivlajaTOČAJ izštor-deč-ka, Alenka GROBEUŠEK iz Sevnice - deklico. Mihelca VER-BLAČ iz Celja - deklico. Jožica TOPUŠEK iz Celja - dedca. Jasmina PEČEK Iz Loč - dečka. Emina ASANl iz Rečice ob Savinji - deklico. Polona RAMŠAK izifeharij - dečka, Brigta FRIŠEK iz Šenijuija - dečka. Jasna B0Ž3Č iz Velenja - dečka. 4.5; MojcaDROFENIK iz Celja - deklico, Ivana DIMITROV iz Preboida - deklico, Tina IPAVEC iz Dramdj-dečka, Azia ffiRALlČ iz Polztíe-dečka, Simona TOPOLE iz Sevnice - deklico. 5.5.: Petra KOPRIVNlKiz Pe-trovč- deklico, Erika FLANDER iz Celja- dečka, Ana ZAKŠEK iz Sevnice - dečka, Sandra RAZDEVŠEK iz Veienja - dečka, Barbara PRAZNIK iz Dobrne - dečka, Nataša GLOJEK iz Šmartnega ob Paid - dečka. 6- 5.: Sladžana GOLiJAN iz Velenja - deklico, Mojca KODRIČ iz Velenja - deklico, Bojana BRATUŠA iz Podsrede - deklico, Andrea CVELBAR iz Sevnice - dečka, Branka ŠTRUCEU iz Nazarja - dečka, Ditka DO-MADENIK iz Podčetrtka - de-klio). 7.5.: Kafla LORGER s Fran-kolovega- dečka, Petra POLUT-NÎK iz Ljubljane • dečka, Irena DOBOVŠac iz Loke pri Zidanem Mostu - dečka, Anita Julija SEV-ŠEK iz Loč pri Poljčanah - deklico- 8. S.: Aleksandra LOGAR iz Velenja - deklico, Silvija OŠTIR iz Laškega - deklico, Veronika JOŠT iz Vojnika - deklico, Katarina KOKOT s Prevoija - dečka, Petra RAMŠAK DROZG iz Celja - dečka, Mojca ŽABERL iz Celja -dečka. 9.5.: Ines VERBIĆ iz Celja -deklico. Urška MUNŠEK iz Velenja -dečka, Maja GRAČNHl s Hanině pri Sevnid -dddico, Vladka MAUGOJ iz Vitanja - dečka. INFORMACIJE V SPOMIN ROZIKI KINCL Pet let je minilo, čas beži, â bolečina ostane. Spet se je prebudila pomlad, a mi jo bomo morali preživeti brez tebe, draga soproga, mama in babica. Zelo te pogrešamo! Vsi tvo|i Š217 ZAHVALA V 96. letu je tiho zaspala ljuba teta AMALIJA JAVORŠEK upokojena učiteljica iz Šempetra v Savinjski dolini Od naše drage tete smo se poslovili v petek, 8. maja 2009. na pokopališču na Gomilskem. iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, gospodu župniku in pevcem za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev Polzela, kjer so skrbeli zanjo in jo negovaii v času njene bolezni- Za njo žalujemo nečaki: Majda, Janez, Thea in Matjaž z družinami Celje, Gradec/Graz in Maribor, maja 2009 2286 Spomini so kot sanje, ki pod pepelom tlijo, lœ pepel razgrneš, spet tiho zažanjo... Svojo življenjsko pot je sklenil na§ dragi mož, ati in dedi JANKO OBREZ rojen 1925 Od njega smo se v krogu družine poslovili na celjskem pokopališču. Žalujoči družini Obrez in Mazej 2278 10.5.: Sintija FUA\^sStramc • dečka, Urška KOLAR STUK-LEK iz Celja-dečka. IL 5.: KatjaTAJNŠEKŽEMVA iz Nove Cerkve - dečka, Janja GREŠAK tz Ljubljane • dečka. Uvra ŠLOSER iz Loč pri Polj ča-nah - dečka, Barfjara liSJAK iz Šentjurja pri Celju • dečka. Kporoke Poročili so se: Nikola AJMIĆ iz Srbije in Nuša KUKOViClČ \z Celja in Gregor iCLEMENČIČ iz Ljubljane in Nina KRAJNC iz Slovenj Gradca. bi smrti Celje Umrli so: Tomislav BER-ZELAK iz Podvrha, 65 let, Ko- nrad KOLŠEK iz Letuša, 76 let. Ivan KUUČAR iz Celja, 84 let, SlavkoBRAČUNizCelja.451et, Kristina NĐCOLIĆ iz Celja, 69 iet. Jožef KRAJNC iz Svetelke, 91 let, Rozalija ŽAFRAN iz Bukovja pri Slivnid, 92 let, Andrej GOBEC iz Šentjurja, 80 let, Terezija LAVRINC iz Zg. Rečice, 81 let> Rudolf ZAGER iz Mozirja, 79 let, Justina FLORJANC s Polzele» 79 let, Ignacij GRIČAR iz Rečice ob Paki, 77 let, Stanislav AHTIK iz Šentjurja, 55 let, Mihael BRAČiČ izBrdc nad Dobrno, 83 let, Terezija COCEJ iz Dobrove, 75 let, Iva DOBO-VIČNIK iz Celja. 71 let, Teodora FERLE2 iz Vojnika, 83 let, Vincenc MALGAJ iz Celja, 76 let, Ana BARK iz Celja, 90 let, Marija ŠRJBAR iz Celja, 87 let, Marjan PAVlC iz Ceija, 57 let. LjtKimila ŽIBERT iz Celja. 87 Tam, kjer si ti, ni sonax, ne luči. Le tvoj nûsmeh nam v srcih Se živi. V SPOMIN FRANCU ŠTRAJHARJU iz Marija Dobja Že deseto leto bo vigred spet na tvoj vrt prišla in bo spraševala, kje si it Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni. V naših srcih si se vpisal, čas te nikdar ne bo izbrisal Hvala za vsak podarjen cvet, prižgano svečko in trenutek spomina nanj. IVoji najdražji 2227 Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja. Bolezen je biia. močnejša od Življenja, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedlja FRANCA RAZBORSKA iz Kraigherjeve ulice 22, Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in svete maše. Zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospodu Marjanu Petanu za besede slovesa in pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi 22Ô6 ZAHVALA Ob izgubi drage sesU'e in tete TEREZUE COCEJ iz Dobrove 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu Župniku Hrenu za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi m trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni 2296 Ko^ar imaš rad. nífcoři ne umre, le daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, prababice in tete ROZALIJE ŽAFRAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali za maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku šramlu za lepo opravljen obred in mašo. Njeni najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija LEOPOLDA URGLA iz Celja, Kajuhova ulica 11 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in sočustvovali z nami. Posebej srčna zahvala osebju Špesove-ga doma v Vojniku za njihovo skrbno nego, gospodu župniku Pergerju za tople besede in dr Prazniku za njegovo dolgoletno zdravljenje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žena Ani in hčerka Anita z družinama ter vsi njegovi, ki smo ga imeli radi 22de Zdaj v tihem grobu spiš. a v srcih naših in v spominu še živiš. V SPOMIN 15. maja mineva leto, kar te ni več med nami, dragi mož, oče in stari ata IVAN VOUK iz Pečovja nad Storami Zaloslni v srcu: vsi tvoji 2210 let, Leopold URGL iz Celja, 87 let. Šmaije pri Jelšah Umrli so: Dra^ca ŠKRÁBL, Dol pri Pristavi, 85 let, Emestina Katarina STTPLOŠEK iz Velikih Roden. 87 let, Franc PAVLOVIC iz Loga, 77 let, Ivan KORAŽUA iz Rogtáke Slatine, 70 let, Anton JURIČKO iz Kunšperka, 60 HŠte^jaDUCMAN iz Sv. Jurija, 79 let, Janez ČERNELČ iz Dekmance, 94 let, Valentin BREZAVŠČEK iz Bohovega pri Šmarju, 79 let, Desanka LON-ČARIĆ s Hrvaške. 76 let. www.iiovitediiik.coin Pogrešamo dneve, preživete skupaj. V SPOMIN JOŽETU ,n IVANKI (5.12.1923 • IS. S. 1999) (18.2.1933 • 10.11.2007) FIDLER Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, postojite ob njunem grobu in jima prižgete svečko. Žalujoči vsi njuni KINO PLANET TUS Spond 0d 16. do 116. Kmmitoftvfi li piwWwjij» invíca di »pfMwmbi pn^nmi. Angrii k imofli, Imnimlru dwni 11.3Q 13.D0 U.aO. 16.10.17.40.19.00, 20,30, 21.6D. 23^ Conlin«, swnnni dnâfsk» pusiolwMinè 30 Í2.0Q 15 00 17,10. 21.30,2140 Dv^ îQfi, kriminafta mo. 16.00,21.05. iJ.^5 Hhri in ifczRÎ 4. akdji 11.00 (m00sredi§če Velenja Kramarski sefem 10.00-18.00 Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija_ Brezplačen ogied razstav za družine ob mednarodnem dnevu družin 10.00 in 20.00 Dom H. slovenskega tabora Žaiec_ Sredi zvezd 2009 ?. festival vokalne zabavne glaS' be> vokalna skupina Vocalica 14.00 Galerija tikovnih del mladih Celje Odprtje ra25tave 14. mednarodnega razpisa revije likovni svet 16.00-18.00 Galerija Velenje__ KoLažne pokrajine družinska kreativna delaimira ob mednofodnemdnevudiužin 16>30 Špoitni center Žalec_ Fit olimpijada za vrtce Občine Žalec 17,00 Muzej no vejSe ^odo vine Celje, Hermanov brlog_ Sreča na vrvici Hernianauadružinskausrvarjalrtka 17.00 Galerija Moafjg_ Razstava ročnih in umetniških Drušnto típokqencev Mozirje, Zgor-njesavinjsko medobčmsko dniiao invahdm Mozirje 17.00 Hi§a generacij Lažko_ Mar^a Knez. Tea Rome: Biore-sonanca zdravstveTU) predavanje 21.00^2.00 Mladinski center Velenje Drum'n Bass DJ Crew. Marko Kamer & Matija Bencifc 19, dnevi mladih in kuiture SO€iOTA«t6.5. fl.O0-13.0Q Sredižče Velenja Kramaraki sejem 9.0Q-12.00Sprehajalnapoi»MestniU^ 2aSec Domača tržnica 10.30 Galerija Velenje Alice Čop: O ljudeh, živalih in kamnih sobotne Imkanje Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Dvorana KZPeirovče_ JožeK0iDerički:iis Jackson, Res Nullius, Hotty Mkknoty Division IP. dnevi tnladih in kulture, after party v Mladinskem centru Velenje Pomlad oa Kavčnikovi domačiji nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 10.00-16.00 Muzej Velenje_ Dan odprtih vrat konservaiorskO'TestavraiOTska delavnica 10.00 KavČnikova domačija v Zavod- njah pri Šoštanj u_ Dan odprtih vrat 10.00 Velmjskigrad Dan odprtih vrat 15.00-17.00 Ribnik Vrt?je. Ponirkov _info center_ Pomlad je v mestu Ponirkove otroške delavnice 16.00 Dom sv. Jožefa Ceije_ Revija otrodklh in mladinskih cerkvenih zborov ter odraslih zborov celjske dekanije 16.00 Zavrh, pri spomeniku_ XV. GalJSki dnevi » obujanje spominov iz NOB 16.00 MladinsldcenterVelenje_ Zgodovina DMK skozi oči fotografov odpr^ fotogra^ke razstave od i 9. drievih mladih tn ^mre 16.00 Muzej premogovništva Slovenije, Velenje_ Brezplačen ogled muzeja 19.00 Dom Svobode Griže_ Od{»tje razstave ex-tempore Griže 2009 POMEDEUEK.1S.5. 9.00-17.00 Muzej Užko_ Dan odprtih vrat stJvkovnovodsMiponiuz^skihroz-stavah 10.00-17.00 Galerija Veknje_ Mednarodni dan muzejev 10.00-18.00 Muzej novej^ zgodovine Celje_ Br^plaČen ogled ob dnevu muzejev 10.00-18.00 Pokrajinski muzej, Stara grofija _ Brezplačen c^ed vseh razstav U.00-16.00 Pokrajinski muz^, Knežji dvorec_ Javno vodstvo po aiŤieokiéki kleti 18.00 Elektro Celje, pritličje_ Slike in ikone Slavice Biderman odprtje razstave 19.00 Muz^La^ko_ l^ne Knez: Veliki LaSčani odprtje razstave 19^00 C^erija_Mozijjg___________ Jœ Valenči č: Znameniti ci v amerilki ^odovini predavanje 19.00 Dom IL slovenskega tabora Žalec Koncert pevskih zborov L OS Žaiec 19.30 Narodni dotn Celje_ Koncert Savtistke Mirjane Boáč-nik 12. JURIŠ NA GRMADO mm Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje RAZSTAVE likovni sakm Celje: Erwin van Doom - Pokora in rehabilitacija, do i7. S. Stari grad Celje: Stripćrvske risbe Ber- narda Kolla.do.2J. 5. Celjski mladinski center. Anuirige - razstava likovnih del Neje iikar. Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deželnipriviJegiji 1338-1736» do 30.9: Muzej novejše zgodovine Celje: To ni ouo§ka igra: otroci med Kolokav-9tom - ustvarjalnost in igta» do 3i. 5. Galerija likovnih de! mladih Celje: raz* stava s 14. mednarodnega razpisa revije likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let, do SO. Galerija sodobne umetnosti Celje: Benka Pulko: Obrazi sveta/Zgodbe o naSem planetu, do 5. Galerija Plevnik • Kronkowska: Iťs time for revolution^art I: Death 2008, večmedijska prostorska postavitev Manje Vadla, (îo 9.6. Muzej Laâko: Veliki LalČani» razstava o arheolog Tonetu iOiezu, do 4.6. Galerija Mozirje: razstava ročnih in umetniških del Članov Z^mjesavinjske-ga medobčinskega drušrva invalidov Mozirje, do 18. S. Krčma TamKoUčiri: iz mojih črnih skidrk« slikarska razstava Borija Zupančiča Celjski mladinski center Razstava dijakinje Gimnazije Celje • Center Tanje KeriČ. Anina galerija Rog. Slatina: Podobe peres - karikature Jerneja Zumrain izbr^ teksti iz Kaiedre.doii. 5. Galerija Mik Vojnik: slikarska razstava Manje Vadla, do ZI. 5. DROSTVO REGIONALNA VARNA mšA Telefon 492-63-S6 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 Sent • slovensko z^iruženje za dudevno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine} Gregorčičeva 6 - pisama 3000 Celje tel. Št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUSTVO SOS TELEFON 2A ŽENSKE IN OTROKE-SrrvENAsnjA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Paks za gluhoneme 01 •524-19-93, e-mail! dnjgfvo^s@dnjstvo^os.ai ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Razstavni prostor Cinkarne Celje: olja in akvareli Branke Dragosavac, do 20. S. Galerija Velenje: Stojan Kneževič -Evropejskivudu.do23.5. Jakijeva hiâa Nazaije: 1^go Šuinik, razstava slik, dû i. 6. Kulturni dom Slovenske Konjice: Stojan Špegel: Izmenjavanje, do J. 6. Elektro Celje, pritUČje: Razstava slik in ikon Slavice Biderman. do 19.6. neM Petek» 15. maj. od U. do 16. ure. Mestni park Celje: Kreativno v parku 09: kreativne delavnice, športne igre. nagradne igre. info stojnica Sobota, 16. maj. od 9.30. pred kavarno mladinskega centra MCC Port: Zabavna In uscvarjalna sobotnica Sobota, 9. maj. ob 19. uri. P2: Urban Lesjak- Potopis o polletnem delovanju v Afriki KSO) Eko kaden natečaj kratkih filmov, rok prijav do 18. maja SLOVENSKO DRUSTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in oe dneve življenju; Kocenova4 • 8, Celje tel.: 03/548 60 II all OSI/ 428 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA. telefon: Û3/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasUja» za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duâewiem zdravju Krekov trg 3.3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel, 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INSTITUT CTEOS 031555 844. eteos. zdt@gmail.com. Gosposka ulica 2. Celje Svetovanja in pomoč pri gojenju» prehrani in vzgoji otrok. Srečanja za starce z otrold do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC. d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniSko, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190. fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je O.Sl EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea Podpe-čan Veter. Naročnine; Majda Klanšek. Mesečna naročnina ie 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka uansakcijskega računa: 06000 0026781320. NenaroČenih rokopisov fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d^d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namesmicdodg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: IgorSarlah Oblikovanje: www.minjadesign,com E-mail uredništva: tednik(S^nt*rc.si E-mail ffihničnega xiredniàtva: tehnika.iednik^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radiod^nt-rc.si. E^mall v atudiu: infoiS^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Peiek, Urška Selišnik, Branko Stara^čič. Simona SoliniČ. Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trteiije o^asnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske sioritve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: ZlatkoBobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenot^k, Nina Padcr, Rok Založnik. Alenka Za- pušek. Marjan BreČko Tfeleion: (03)42 25 190 Fax: C03)54 41 032, (03)54 43 5U Sprejem oglasov po eleki. pošti: agendia(i>nt-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka ň POMOČ: HAJDINA-im« dveh krajev pri Ptuju, KERALA-indijska »ezna država, MELOMAN-strasten ljubitelj petja In glasbe, TRiLER-fKrnska srhljivka Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi Gostišča Hochkraul 2. nagrada: vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero 3.>S. nagrada: vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka» 21. maja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 8. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 35 Vodoravno: STANIOL. TOVARNA, OLIVIER, UO, SI, OWEN, DO, WREN, KRAU. ORIKS, COE, AEDES, KELATOR, MAJNICA. SAS, OSARU, NEON. ILO. NENA, DETT. DINO, TEZA. AFERA. A2. KSI. VRT, ETER, ZENIT. OAK, RIGA, AMY, EMAJL, SAKAl. ERIC. SUNA, DANE, KIMI, FS. DETE. NOSNÍK, IRAN. ANTIKA, AVTIST. OKUN, NA. JOE, NOSE Geslo: Igralci v filmu Marley in jaz Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun Í2 Loč in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut, prejme: Andreuja Mlinovič. Franca Kožarja 16,1430 Hrastnik. 2. nagrado, vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero, prejme: Damjana Jazbinšek, Lahomno 18, 3270 Laško. 3.-5. nagrado, vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje, prejmejo: Anton Povše, Pod smrekami 6, 3311 Šempeter; Anže Maslo, Poštna pot 2, 3000 Celje in l^ja Kragelj, Laška vas 50, Štore. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. OVEN Ona: Postali boste izredno komimikatimi. kar yam bo precej poma^ab pri osvojitvi naklonjenosti prijatelja, ki je bil doslej kar n^ako preveč hladen. Toda pazite, da ne boste v navalu besed povedali preveč... Om Iščite srečo predvsem v tern kar imate, ne pa v tem. kar pogrešate. Ljubezen je vse preveč relaitvna, da bi vam uspelo karkoti posploševati. Pata-di partnerka nima neskončnega potrpljenja. Ona: Je Že res. da je samota včasih prav prijetna, vendar vam $ tem ni ireba ravno pretiravati. Pojdite raje mak/ v družbo! Vesela družba koristi splošnemu počmju, pa še nn razne problemF boste pozabili. On: Srčna izvoljenka se bo počutila zapostavljeno, zato je še najbolje, da se ji izdamo posvetite in jo morda povabite v kino ali na sprehod. V ljubezni m sicer nič narobe, a poskusita preživeti mah več áisa sku-paj. mm Ona: Ne obnašajte se preveC neprizadeto do osebe, ki vas ima rada, saj se lahko njen odnos kaj hitro spremeni, Vse je odvisno le od trenutne situarí-je. ki pa je sedaj kar preveč labilna. PoČaki^te r(^e malo... OiL' Spet vam bodo popuščali, ker se znate tako dobro prikupiti^ TXl vňina vas je že dostikrat rešila iz različnih težav, anikar ne precenjujte svojih sposobnosti, kajti enkrat se boste grdo opekli. Vse ima svoje me le! f è Ona: Zgodilo se bo tisto, kar si že dolgo skrivaj želite, a si niste upali povedati. Nikar se ne obotavljajte, sprejmite ponujeno priložnost. In nikar ne skrbite zaradi škodoželjnosti listih, ki jim to ni uspelo. On: Neka oseba pričakuje pobudo z voie strani, zato bo naj-boljCy dap presenetite z darilom, preden bo za vse prepozno. Izkazala vam bo svojo hvaležnost in tako boste ubili dve muhi na en maK Le tako rwprej! DVOJČKA ^ ■ strelec ^ Ona: V službi boste izkoristili dobro voljo sodelavcev in jim predlagali idejo, ki vam že kar nekaj Časa ne da miru. Sprejeti boste s precejšnjim navdušenjem, kar vas bo le še dodatno podžgalo. On: Srčno izvoljenko boste razvajali dobesedno na vsakem koraku, kar vam bo znala pošteno vračati. Pred vami je obdobje. ko boste večino energije posvetili predvsem ljubezenskim načrtom, ki niso m^h-nL Ona: Deležni boste delnega negodovanja, pozneje se bo zasukalo. kot bi lahko leželeli^ S partnerjem se boste spustili v nenameravano investiajo, ki pa ne bo čisto po vašem načrtu. Zaupajte mu! On: Ostajali boste precej zamišljeni, kar bo predvsem posledica vaše zaljubljerwsti v neznanko, ki vas kar noče opaziti Uporabite kakšen nov pn-stop, saj se yam lahko sprememba 5amo pozitivno obrestuje. Ona: Potihem še vedno čakate, da se vrne, a se lahko zgodi. da boste precej razočarani. Srečo si boste poiskali v objemu koga drugega, kar pa ne pomeni, darwbo to prav prijetna kombinacija. Veliiu) sreče pri izbin! On: Nikakor ne morete iz svoje kože. S tem, ko trmasto vztrajate. režete peruti tako sebi kot tudi ostalim. Je te res. da je trenutna situacija še kar ugodna. vendar bi ne bilo slabo. Če bi pomislili tudi na prihodnost. KOZOROG Sk Ona: Poskusite ugoditi prijateljevim željam in vidëi boste, da ste si s tem naredili veliko uslu^. Proti koncu tedna vas čaka veselo snidenje, prav tako boste dobili odff>vor na že zdaih naj zastai'ljeno vprašanje. On: Izogibajte se prepirom, saj boste zagotovo potegnili krajši konec. Prisluhnite prijateljem in realizirajte naàt, ki vam že dolgo ne da miru. Posledice tega vam bodo vsekakor v veliki meri polepšale prihodnost. LEV ■ VODNAR Ona: Izlet v neznano bo odprl neslutene možnosti v ljubezni. Obeta se vam konec tedna, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasplohbo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda važno je uživati. On: Živi se od hrane, ne od dela. Zaradi pretirane marljivosti ni še nihče postal narodni heroj, tudi spomenika mu niso postavili Umetrwst je v tem, da ste vedno na pravem mestu in se družite s pravimi ljudmi. DEVICA ^ Ona: S poslovnimi partnerji se boste dogovorili o podrobnostih nekega posla, ki vam lahko prinese precejšnje dobičke. Bodite previdni, saj si boste le tako uspeli zagotoviti takšne pogoje, kot jih pričakujete. On: Se vedno se boste spraševali, ali je bilo sbvo resnično neizbežno. Življenje včasih ubira povsem samosvoja pota, zato nikar ne obupavajte. Boljši Časi so vsekakor pred vami. treba jih je le izkoristiti. Ona: Poslovno se vam bo trenutno sicer izšlo, vendar se na obzorju že zbirajo črni oblaki Poskrbite za morebitna presenečenja, ki nťíť niso tako nedolžna, kot se vam je dozdevalo na prvi pogled. Otl Kljub razočaranju ste lah-ko hvaležni tistim, ki so vam povedali resnico vobraz in vam s tem odprli oči. Predolgo ste Živeli v zmoti, zdaj se bo situacija končno razjasnila Vsaka stvar ima svoje slabe strani Ona: Na silo zagotovo ne bo Šlo. zato je še najbolje, da se oprimete kakšne dobre zvijače in videli boste, da se prijeten neznanec ne bo več upiral vašemu osvc^anju. Nekdo vam bo zaradi tega precej zavidal... On: Končko lahko razočara-Tïost nad človeško nezvestobo po-kopljete v objemu osebe, ki že dolgo Čaka na vaše usmiljenje. Spoz-ru2ii boste, da se v njeni dnjžbi prijetno počutile, zato izkoristite priložnost, ki se ponujal ASTRO, PUn. A. C6l)e 090 4208 S Potrjeno lepa in pametna Konjičanka Lento druge spreoiijeval-ke miss Universe Slovenije za leto 2009 je v soboto v Ljubljani prejela Rebeka Pevec iz Slovenskih Konjic. Nova miss je postala Mire-la Korač iz Ljubljane, prva spremljevalka pa Aida Mu-ratovič iz Maribora. Rebeka Pevec je 21-letna študentka prava na Pravni fakulteti v Mariboru. Že nekaj let se ukvarjam z mane-kensivom, delam (udi kot radijska moderatorka v različnih delih programa. Imam tudi svojo oddajo o modi. Delo v manekenstvu in izkušnje, ki sem jih pridobila na radiu, so me pripeljale tudi do sodelovanja v televizijski avtomobilistični oddaji Oktan» kjer sem bila ena izmed voditeljic. V prostem času rada tečem» rolam in obožujem sprehode s kužkom Spikeyjem,« preprosto opiše pestre dejavnosti, ki ji ob Studiju izpolnjujejo vsakdan. Privlačna Konjičanka je leta 2007 sodelovala na tekmovanju Fotomodel Bernarde Maiovt, kjer se je uvrstila med 12 finalistk in se s celotno ekipo odpravila na snemanje v Grčijo. Tem spominom so se sedaj pridružili novi, prav tako le- Rebeka Pevec p i: »Tekmovanje Miss Universe mi bo zagotovo ostalo v zelo lepem spominu, saj smo se s puncami in ce- lotno ekipo zelo dobro razumeli.« MBP Foto: F.A.M. Svoje je pri promociji dogodka (tako kot vedno) prispeval tudi veliki oboževalec dela vrtanjskega rojaka Hermana Potočnika Noordunga, pioniija vesoljskih poletov, režiser Dragan Švadinov. Tako so ta dan vsa poti vodile v VTrtanjo - în ni jih bilo malo, ki so se na poti tudi Izgubili. (Foto: SHERPA) Vse poti so vodile v Vitanje Prejšnjo sredo se je v Vitanju zbrala neverjetno pisana družba. Odprtje razstave fotografij kozmonavla, trikratnega doktorja in avtorja Številnih knjig Jurija Mihajlo-viČa Baturisa je pritegnilo politike, znanstvenike in novinarje iz Slovenije in Evrope. Prišli so na Srečanje z Zemljo. PLESKARSTVO FASAĐBRSTVO ^KUGLER Kosov^ovo 16 3000 CEUE GSM 041 m 05« Tel 03 49^ 0222 Dr Jurij BatuFfn je, tako kot se velikim ljudem pritičo. skromen, prijazen in dostopen čiovak. Je doktorfiake. prava In novinafstva ter seveda * fotograf. Qb njem minister za visoko sotstvo, znanost in tehnologijo Gregor GolobiČ in vitanjski župan Slavko Votrih 4- /IN # • ^ : Promocijo novega albuma $o začeli v Celju. Za Nude Celje na prvem mestu Na koncertu sta bila tudi Luka Umekin Primo! Pogolšek, ki sta se pred leti zaradi drugih obvainosti poslovila od zasedbe, a sta tudi na promocijski zabavi v Celju obujala spomi^^ ^^^ skupna glasbena pota. « Takoj po izidu nove plošče skupine Nude Sedem sve* tov je ponovno izšel singl Pozabi (Orange sunset ve-rison), ki pesem predstavi v nežnejši luči. Pozabi so Nude lansirali že oktobra» ko so posneli tudi videos-pot, ki je tudi te dni Še vedno prav pri vrhu videoles-tvic po Sloveniji. Še bolj prevzame vokalna izvedba pevca Boštjana Dermola, ki znova dokazuje, da mu najbolj ležijo balade. Fantje se radi pohvalijo, da je na njihovih koncertih največji žur. Če ste manjkali v Localu v Celju ob promociji novega albuma, vam je lafako resnično žal. Nude bodo posneli videos pot za aktualno pesem Padam v ljubezen, ki jo že lahko imenujemo uspešni* ca. Poslušalci Radia Celje so to skladbo minuli teden izbrali tudi za skladbo ted* na. Za snemanje spota se lahko prijavite, saj bo sodelovalo skoraj 50 igralcev. Foto: GrupA Za vsako ceno »Poglejte ljudje, če bodo v savnah tehle novih luksuznih term v Podčetrtku slečene same takšne bejbe, kot so danes ob meni, pa sem pripravljen plačati za vstopnico tudi 330 evrov, ne le zahtevanih 33,« je na otvoritvi glasno razmišljal popolnoma razneženi estradnik Peter Poles (v sredini). Foto: GrupA