SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 47
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 26 de noviembre - 26. novembra 2015
IZZIVI
SEDANJEGA ČASA
Pariz tudi v Sloveniji?
TINE VIVOD
Govor, ki ga je kot podpredsednik Nove Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu naslovil na Kongres stranke, ki je potekal 21. novembra t.l. v Dravogradu.
V	imenu članic in članov NSi v zamejstvu in po svetu Vas najiskreneje pozdravljam in želim vse dobro in uspešno delovanje Kongresa!
V	duhu smo povezani in to nam daje moč in zavest pripadnosti in solidarnosti!
Iskrene čestitke ob praznovanju 15. obletnice!
Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki brezpogojno ljubimo Slovenijo in delimo njeno usodo, gledamo danes Slovenijo lokalno in globalno.
Lokalno opažamo izrazite težnje levih strank po vrnitvi v preminule strukture socialističnega kova, medijsko-družbeno gojenje jugunostalgije pa tudi nejasnost in nenačelnost v politiki.
Izguba smernic in zadovoljevanje z dejanskim stanjem stopnjujejo brezbrižnost volilnega telesa, povzročajo pomanjkanje vzajemnosti in politično apatijo, ki je posledica dolgoletnega enoumja in pol stoletnega pranja možganov. Taka miselnost se pretaka preko medijev, direktno ali indirektno preko učbenikov in knjig v šolah, na univerzah, učiteljiščih ter se uvaja preko raznih druženj, ki so največkrat krinka pod katero se skrivajo animatorji narodu pogubnih ideologij in skupinskih koristi.
To opažamo na individualnem, družbenem ter institucionalnem področju.
Videti je nizka udeležba na volitvah, ter naskok na oblast - čez noč - različnih posameznikov, skupin ali forumov, ki želijo narediti iz politike orodje za pridobitev lastnih koristi. Važno je priti na oblast, ohraniti ali pridobiti privilegije, imeti in imeti čim več!
Naša stranka ima nastanek v zamisli in trdni odločitvi dr. Bajuka in prof. Peterleta, da se utrdi v slovenskem političnem prostoru miselnost, ki temelji na moralnih vrednotah in tradiciji krščanske demokracije. Imamo trdno podlago kot nasledniki zgodovinske Slovenske ljudske stranke in stranke Krščanskih demokratov SKD.
Sedaj je čas krščanske demokracije ! Ostati moramo zvesti krščanskim izročilom slovenskega naroda ter dosledno zahtevati pravično, nepristransko obeležitev slovenske polpretekle zgodovine in jasno ločiti med vzrokom in posledico dejanj.
Zato obsojamo kršitev človekovih pravic, ki so bile storjene nad člani slovenskega naroda v imenu totalitarne ideologije, ki morijo dušo naroda in ji ne pustijo do katarze in sproščenosti.
Zahtevamo brezpogojno uradno obsodbo vseh grozot in krivic, ki so bile storjene na naših tleh v medvojnem in povojnem času. Zahtevamo, da se na vseh področjih javnega dela spoštuje pravico slehernega človeka do svobode in resnice. To je vprašanje osnovne poštenosti in zdrave pameti.
Sprava v narodu je eksistencialno potrebna. Dosegljiva je po poti priznanja, obžalovanja, poprave krivic in medsebojnega odpuščanja.
Omenjeno ni politična izjava ampak stališče za katerim stojijo cerkveni nauk, evropski krščanski demokrati in evropski parlament. Neprecenljiv kapital, ki ga imamo kot stranka, je krščanska zavezanost resnici in pravici.
Koraki v to smer so storjeni, potrebno je vztrajati in zaorati še globlje.
V	gospodarstvu in ekonomiji država lahko nadzira in skrbi za družbeno pravičnost le, kadar sama ni vpletena v gospodarsko tekmo. Zato podpiramo resnično ter hitro privatizacijo podjetij, da bo nov domač in tuj kapital pričel ustvarjati nova delovna mesta in se konča izseljevanje talentov v tujino.
Slovenija mora biti privlačno gospodarsko središče.
Meje naroda niso državne meje, narod je živa skupnost, ki potrebuje za krepko življenje vse svoje ude, tudi Slovence v svetu, ki smo predstavniki naroda. Število ni odločilno, odločilna je kvaliteta.
Imamo demokracijo, nimamo pa republike, dokler ni sodna oblast resnično neodvisna in uspešna.
Globalno je Slovenija na prepihu, naval migran-tov, odnosi z sosedi in terorizem so izzivi, ki spreminjajo agendo Evrope in našo domačo agendo.
Problemi se globalizirajo, rešitve pa kličejo po zapiranju vrat in ohranjanju samega sebe, lastnega načina življenja ter narodne identitete. Po drugi strani pa nam vest naroča, da imamo človeški odnos do potrebnih v stiski.
Terorizem ni v migrantskem navalu, med mi-granti se pa skrivajo teroristi.
Terorizem izvira iz stoletnega izkoriščanja sočloveka, brezmejno prodajo orožja in nespoštovanjem človekovih pravic na glede na raso, vero in kulturo. Terorizem se izvaja tudi nad naravo in posledično nad manj razvitimi narodi, ki se jih uporablja kot laboratorij za preizkuse raznih produktov, ki jih uporablja razviti svet.
Bo Slovenija ohranila svojo identiteto? Bo zmogla najti pravo pot v časih, ki jih imamo pred seboj? Bomo Slovenci odgovorili na vprašanje: »Rod boš v duhu, čvrst?« Slovenec, boš preživel?
Govorimo, da smo v vojni, ki je tretja. Ta tretja svetovna vojna ni med državami ampak vojna med barbarstvom, kjer vse velja in civilizacijo, ki ima vrednostne meje. Ta vojna je med dobrim in zlom.
Slovenci pripadamo zahodni in krščanski civilizaciji in želimo ohraniti ta način življenja Zahodne in Krščanske civilizacije.
Zahodne že geografsko, kaj pa krščanske?
Bog nam pomagaj!, kličemo v stiskah. Kje pa je Bog, kam je šel?
Boga smo izrinili iz družin, Boga smo izrinili iz javnega življenja, Boga smo izrinili iz šol, Boga smo izrinili iz sebe, Boga smo izrinili iz medsebojnih odnosov.
In Bog se je umaknil ...
Kot narod se soočamo z izzivi preživetja. Narod se stara, smo pred referendumom, kjer bomo odločali kaj je zakon, kaj družina. Po svetu bomo krščanski demokrati volili PROTI.
Na vrata pa trkajo narodi z družinami s številnimi otroki, zakoreninjeni v svojo vero, svoje navade, svojo kulturo. Zanje čas ni problem, lahko počakajo na prazen prostor.
Se bo Bog vrnil med nas in nam pomagal?
Ga bomo sprejeli znova med nas, mu naredili prostor in ga iz slovenskih jaslic nikoli več ne bomo izrinili?
Naloga krščansko demokratske stranke ni le voditi ampak tudi vzgajati za vrednote. To je naša dodana vrednost. Imeti vrednote, imeti pokončno držo imeti hrbtenico, biti!
Da bi uspeli zahtevnim in težkim nalogam prosim Vsemogočnega Boga naj blagoslovi našo drago Slovenijo, vse Slovenke in Slovence, naj blagoslovi delovaje stranke in njene voditelje.
Čestitam vodstvu stranke za opravljeno delo ter izrekam podporo za nadaljnjo sodelovanje.
Vsem pa kličem:
Sedaj je naš čas, sedaj je čas Krščanske demokracije!
Bog Vas živi!
Po terorističnih napadih v Parizu se tudi v Sloveniji največ govori o vprašanju varnosti in ob tem tudi migrantih, ki še naprej množično prečkajo državo, da bi prišli do obljubljene dežele. Svet za nacionalno varnost je sicer ocenil, da so varnostne razmere v slovenski državi še vedno dobre in stabilne, kljub temu pa je policija sprejela dodatne varnostne ukrepe. Premier Miro Cerar je ob tem dejal: »Če bi zaznal, da se stopnja ogroženosti za Slovenijo povečuje, bi takoj sklical pristojna telesa in sprejel ustrezne ukrepe,« zagotavlja predsednik vlade. »A tega ni in ker organi dobro opravljajo svoje delo, menim, da ne smejo ljudi vznemirjati in mora življenje v Sloveniji potekati normalno.«
Predsednik republike Borut Pahor meni, da je Slovenija ena najbolj varnih držav na svetu in da si naši organi prizadevajo, da bi tako tudi ostalo. Nasprotno je prepričan predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varno-
stnih služb Branko Grims, ki je po sredini seji komisije dejal, da je Slovenija del EU, EU pa da je po napadih v Parizu v vojni.
Obrambna ministrica Andreja Katič nasprotno poudarja, da Slovenija s podporo Franciji ni v vojni, kako ji bo pomagala, pa še ni znano. Slovenija je sicer poostrila nadzor meje, pa tudi nekatere postopke pri obravnavi migrantov.
Od sredine oktobra pa do konca preteklega tedna je v slovensko državo vstopilo že več kot 240 tisoč migrantov. Za obvladovanje razmer je vojska vpoklicala pogodbeno rezervo. Ker je treba zagotoviti uspešno varovanje državne meje in ostale naloge, povezane s pretokom migrantov tudi v prihodnosti, so se odločili za vpoklic obstoječih pripadnikov pogodbene rezerve Slovenske vojske, ki jih je 914. Obenem si na ministrstvu prizadevajo za povečanje pogodbene rezerve na 1500 pripadnikov.
Nošenje burke in nikaba
Poslanci SDS so predlagali prepoved nošenja muslimanskih pokrival, ki zakrivajo obraz, na javnih mestih ter zaostritev pogojev za pridobitev azila v Sloveniji. Spremembe zakonov o varstvu javnega reda in miru ter o mednarodni zaščiti so že vložili v državni zbor.
Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je opozoril, da val beguncev in migrantov ne pojenja, prav tako Evropa še ni uspela izoblikovati skupnega pristopa k reševanju te krize. Ena od posledic je po njegovih besedah povečana varnostna grožnja po vsej stari celini. Zato so v SDS predlagali prepoved nošenja burke in nikaba na javnih mestih. Vendar jih pri tem niso vodili le varnostni, ampak tudi kulturni razlogi. »Želimo, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in slovenska tradicija in da se te navade in ta tradicija ne spreminja.« Da burka in nikab ne sodita v slovensko družbo, je prepričan tudi poslanec SDS Vinko Gorenak. Ob tem je spomnil, da se moramo v arabskem svetu tudi mi držati določenih pravil. Kot primer je navedel obisk mošeje, v katero je treba vstopiti bos in med katerim si morajo ženske nadeti ruto. »Želim povedati, da se moramo prilagajati njim, ko smo na njihovem območju, in nobenega razloga ni, da ne bi enakega ravnanja zahtevali od njih, ko so oni v našem kulturnem okolju.« Kot je še pojasnil Gorenak, v Sloveniji ne bi bili edini, kjer bi veljala prepoved nošenja muslimanskih pokrival, ki zakrivajo obraz, saj so podobne zakone že sprejeli v Franciji in Belgiji ter tudi v Kataloniji. »O tem je razpravljalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zelo jasno povedalo, da nošenje burk in nikaba ni človekova pravica.«
Predlagali pa so tudi, kot že omenjeno, spremembo politike azila v Sloveniji. Menijo namreč, da je ta precej širokogrudna. »Cilj azilne politike ne sme biti integracija, ampak zgolj zagotovitev varnosti in preživetja v času, dokler nevarnost v domovini prosilca za azil traja,« je poudaril Janša. Med rešitvami, ki jih v SDS vidijo na tem področju, so: letna kvota ljudi za priznanje statusa mednarodne zaščite, ki jo na predlog vlade določi državni zbor; tujec, ki želi vstopiti v Slovenijo, mora takoj podati namero in v treh dneh predložiti dokazila za priznanje statusa mednarodne zaščite, pristojni organ mora odločiti najpozneje v 30 dneh; predlagajo pa tudi ukinitev denarne pomoči, ki jo nadomestijo pravice do zagotavljanja namestitve in prehrane za dobo enega leta. »V SDS se zavedamo, da je potrebno na tem področju narediti pomemben korak naprej, da je treba zaščititi državljanke in državljane in njihovo premoženje ter na drugi strani omogočiti tudi human odnos do tistih, ki zaščito dejansko potrebujejo,« je povedala poslanka SDS Anja Bah Žibert.
Janša je še dodal, da sta oba ukrepa v veliki meri preventivne narave. Poslanci SDS bodo v prihodnjih dneh po zgledu nekaterih evropskih držav vložili še zakon, ki omejuje možnost vpliva radikalnega islama v družbi.
Stran 2
26. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
18 razlogov za referendum
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Združena levica je 15. decembra 2014 v Državni zbor (DZ) vložila novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Vodstvo Državnega zbora je odločilo, da se bo zakon obravnaval po hitrem postopku in da bodo poslanci glasovali o omenjenem predlogu v začetku marca 2015. Predlog ukinja zakonsko zvezo žene in moža ter na podlagi izkušenj drugih držav (22 od 194 držav na svetu) prinaša naslednje posledice omejevanja človekovih pravic otrok, staršev in starih staršev. Največje družinske organizacije so se združile v Koalicijo »Za otroke gre!« in po sprejemu sporne novele zahtevale razpis že drugega Družinskega referenduma v zadnjih treh letih. Ustavno sodišče je potrdilo, da razpis referenduma ni protiustaven. Nato je DZ določil nedeljo 20 decembra za izvedbo referenduma. Tukaj navajamo 18 razlogov, zakaj smo PROTI omenjenemu zakonu:
1.	Ukinitev zakonske zveze moškega in ženske.
2.	Uzakonitev zakonske zveze »dveh oseb« z možnostjo posvojitve otrok.
3.	Posvojitve otrok v homoseksualna razmerja.
4.	Ukinitev pomena mame in očeta za otroka v temeljni družinski zakonodaji. Po novi zakonodaji naj bi bilo za otroka vseeno, ali ima in pozna mamo in očeta ali ne. Vprašajte svoje otroke, če se s tem strinjajo.
5.	Šest brezplačnih oploditev z biomedicinsko pomočjo za oploditev žensk, ki hočejo otroka prikrajšati za očeta ter moško vzgojno in razvojno dimenzijo na državne stroške (20.000 EUR).
6.	S pomočjo nadaljnjih ustavnih presoj in zakonodajnih trikov ter pravnega aktivizma uzakonitev sporne trgovine z materinstvom, kjer bodo istospolni partnerji kupovali otroke od revnih žensk.
7.	Ustanavljanje Komisij za LGBT (lesbike, gayi in tran-seksualci) prevzgojo, kot je to že uvedla Mestna občina Ljubljana in uvedba obveznih LGBT certifikatov za državljane in podjetja, ki hočejo poslovati z državnimi ustanovami.
8.	Uvedba teorije spola - nove državne ideologije - v vrtce, osnovne in srednje šole ter univerze. Po njej bodo otroke učili, naj si sami določijo svoj spol. Združena levica, predlagateljica zakona, se zavzema, da priročnik Ljubezen je ljubezen postane obvezno učno gradivo v šolah.
9.	Uvedba posebnih delavnic v šole in priprava novih učbenikov kot npr. Ljubezen je ljubezen. Umik pojmov »mama« in »oče« iz šolskih učbenikov.
10.	Starši v javnih in zasebnih šolah ne bodo mogli več vzgajati svojih otrok v skladu s svojim prepričanjem.
11.	Zasebne šole morajo izvajati javno veljaven program, v kolikor hočejo biti financirane. Združena levica je na seji Odbora v Državnem zboru 10. 2. 2015 javno napovedala, da bodo morale zasebne šole učiti »novo državno družinsko ideologijo«, sicer bodo izgubile financiranje. Katoliške šole v teh državah so pred odločitvijo ali ohraniti vero ali državno sofinanciranje.
12.	Javni uslužbenci, ki se ne bodo strinjali z radikalno LGBT ideologijo, bodo odpuščeni. To še posebej velja za matičarje, ki ne bodo poročali homoseksualnih parov, zdravnike in zdravstveno osebje, (ki ne bodo hoteli oploje-vati lezbijk), sodnike in socialne delavce, (ki ne bodo hoteli podpisovati odločb o posvojitvi otrok v homoseksualna razmerja) ...
13.	Humanitarne in nevladne organizacije, ki v statutih in pri svojem delu ne bodo sledile državne LGBT ideologije, bodo izključene iz državnih razpisov in diskriminirane. (To se nezakonito sicer že v mnogih primerih dogaja.)
14.	Diskriminacija vseh javnih uslužbencev, ki se pri svojem delu ne bodo strinjali z LGBT ideologijo. Sodniki bodo pri tem »spregledali« ustavno pravico do ugovora vesti.
15.	Uvajanje kazenskih določil za preganjanje t.i. sovražnega govora, ki bodo predvidevale sodne procese in kazni za vse, ki se v javnosti ne bodo strinjali z LGBT ideologijo. Za primer: Huda oblika sovražnega govora in homofobije za aktiviste je, če kdo misli, da je prav, da otrok pozna mamo in očeta.
16.	Verske skupnosti bodo morale imeti LGBT certifikate, v kolikor bodo hotele kandidirati na javnih razpisih za obnovo kulturne dediščine.
1 7. Ukinitev zakonske zveze žene in moža bo neplodnim parom onemogočila posvojitve iz Rusije, Ukrajine in Makedonije. Te države bodo v primeru sprejema novele ZZZDR uvrstile Slovenijo na črno listo držav, kamor je prepovedano dajati otroke v posvojitev iz razloga, ker razumejo posvojitve otrok v homoseksualna razmerja kot grob poseg v pravice otrok.
18. Uveljavitev ZZZDR še naprej omejuje pravice starih staršev. Novi ZZZDR ne predvideva možnosti, da bi stari starši lahko posvojili svoje vnuke, lahko pa jih bodo v primeru smrti staršev socialni centri dali v posvojitev v homoseksualna in lezbična razmerja.
Položaj je jasen. Za družino gre in za Slovenijo! Vsi na referendum!
TONE MIZERIT
Kako lahko glasujemo
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča o pogojih in okoliščinah, kako lahko slovenski državljani v Argentini glasujemo na družinskem referendumu. Člani naše skupnosti spadamo pod kategorijo volivcev, »ki so se izselili iz
Republike Slovenije in so vpisani v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: IZSELJENCI).«
Kakšne možnosti glasovanja imamo izseljenci?
Na DKP (veleposlni-štvu) predstavništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, kjer bo vzpostavljeno volišče in smo vpisani v volilni imenik.
Če volivec glasuje na DKP, se na dan glasovanja med 9. in 17. uro po lokalnem času zglasi na volišču na DKP, kjer postopek glasovanja poteka enako kot na volišču v Sloveniji (identifikacija volivca z osebnim dokumentom, podpis volivca, glasovanje z glasovnico).
Po pošti. Če želi volivec-izse-
ljenec glasovati po pošti, mora o svoji nameri obvestiti državno volilno komisijo. Obvestilo lahko pošlje na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani državne volilne komisije (v vseh naših domovih so obrazci na voljo pri zastopnikih strank). Obvestilo lahko izseljenec pošlje: po pošti na naslov: Državna volilna komisija, Slovenska cesta 54, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; po faksu na številko: 00 386 1 43 31 269; po e-pošti (skenirano zaradi podpisa) na e-naslov slgp.dvk@ dvk-rs.si.
Rok za oddajo obvestila poteče v tem primeru 4. decembra in velja rok prispetja. Prepozno prejeto obvestilo se zavrže kot prepozno vloženo!
Izseljenci, ki glasujejo po pošti iz tujine, lahko volilno gradivo, ki ga prejmejo na naslov v tujini, vrnejo: na naslov pristojne okrajne volilne komisije (naslov bo izpisan na povratni ovojnici, ki jo vsebuje volilno gradivo) ali (izjemoma) na naslov DKP Republike Slovenije. V Slovenijo mora prispeti do 28.12 do 12. ure, na Veleposlaništvo pa do petka 18.12. 2015 do 17 ure. Gradivo se lahko Veleposlaništvo pošlje po pošti ali pa prinese osebno. Če nekdo prinese več volilnih gradiv (zase in za druge), mora biti vsako v ločeni zaprti kuverti v skladu z navodili priloženimi volilnemu gradivu.
Krivičen zakon moramo zavrniti
Slovenska demokratska stranka je na rojake v izseljenstvu naslovila sledeče pismo:
Spoštovani rojaki v tujini,
kot gotovo že veste bo v nedeljo, 20. decembra 2015, zakonodajno referendum na temo družine in redefinicije le te. Predlagani zakonik namreč posega v družino kot temeljno celico naroda, zato mora o tem vprašanju imeti zadnjo besedo ljudstvo.
Slovenska demokratska stranka je prepričana, da je referendum potreben, ker bi sprejem takega zakonika razvrednotil družino in zakonske zveze, ter zunajzakonske skupnosti. Zato je pomembno, da imamo o spremembi vrednostnega sistema, ki tako globoko posega v družino kot temeljno celico naroda, zadnjo besedo ljudje. Skupaj moramo pokazati, da želimo zaščititi pravice otrok, očetov in mater. Sporna novela ZZZDR-D je nesprejemljiva in krivična predvsem do otrok. Zato moramo državljani ta krivičen zakon na referendumu zavrniti. Več informacij zakaj bomo glasovali PROTI RAZVREDNOTENJU DRUŽINE najdete na: http://prva.sds.si/Referendum.
Pomembno je, da se referenduma udeleži vsak izmed nas - vsak glas namreč šteje - saj je poleg zadostnega števila PROTI potrebna tudi najmanj petinska udeležba vseh volivk in volivcev. Zato je pomembno, da na referendum PROTI ZZZDR-D spodbudimo tudi čim več sorodnikov, znancev, prijateljev in sosedov.
Lepo vas pozdravljamo, Slovenska demokratska stranka
Konec je ugibanj in dvomov. Konec strahu in pričakovanja. Drugi krog splošnih volitev je za nami. Sedaj se odpira novo obdobje, polno težav, naporov in ne malo političnih trenj. Mislim, da nihče ne zavida novemu predsedniku položaja in odgovornosti, ki je padla nanj.
Za las, a vendar
dovolj. Zmagal je Macri. Lahko bi rekli (in v sedanji vladi poudarjajo), da komaj za las. Prejel je 51,4% proti 48,6%, ki jih je prejel Scioli. Vendar ni malo. Če upoštevamo, da so se v Macrijevem štabu do zadnjega tresli, da bi lahko doživeli kakšno presenečenje, kljub anketam, ki so napovedovale zmago, je razumljivo veselje v noči po zmagi. Sicer pa, glede številk trdijo (predvsem Elisa Carrio), da je prišlo do poneverb, ne pri štetju, temveč pri sporočanju podatkov po pošti. Končno ugotavljanje volilnih izidov, ki se je že začelo, bo pokazalo, koliko resnice je v tem. Številke so važne za naslednje obdobje. Večja razlika bi pomenila večjo možnost za Macrija. Zmaga je jasna. Majhna razlika je le tolažba za vladne može, češ, »saj je skoraj polovica še vedno naša«. Na tej podlagi se že pripravljajo, da se bodo obnovljeni in ponovno organizirani vrnili v boj. Čez dve leti so dopolnilne parlamentarne volitve in že gledajo na nove možnosti. Vendar tisto je še daleč. Najprej bodo morali izvesti »izpraševanje vesti« in zmoliti »kesanje«. To pa je za peronistične veljake, ki so se dvanajst let udinjali kirchnerizmu, malo preveč. Najprej zahtevajo, da naj La Campora prizna svoje grehe, saj so javno napadali Sciolija in se izrekali proti njegovi kandidaturi. Pravzaprav je treba priznati, da je vlada precej pripomogla k Macrijevi zmagi. Gospa Cristina je s svojo samovoljnostjo pri sestavi kandidatnih list bistveno pripomogla k takemu volilnemu rezultatu, ki smo mu priča. Ona je »velika mati poraza«, kot je zapisal eden tukajšnjih časnikarjev.
Maščevanje je sladko. Zanimivo je bilo v ponedeljek gledati zemljevid Argentine in barve, kje je zmagal eden in kje drugi. Province na severu in na jugu so množično volile za vlado. To so področja, kjer velja še srednjeveški graščinski sistem, kjer so državljani pravzaprav podložniki (tlačani) odvisni za svoj obstoj od grajskega gospoda. Scioli pa je propadel v vseh
petih največjih volilnih okrožjih, razen province Buenos Aires, kjer pa je zmagal tudi »le za las«. Najhujše pa je bilo v provinci Córdoba. Tam je zmagal Macri z 71,5% proti 28,5%. S tem je ta provinca bistveno pripomogla k zmagi opozicije. Za njih je bilo to sladko maščevanje, saj je kirch-nerizem provinco že dolga leta zapostavljal, ji zanikal denarna sredstva in tudi zadrževal pokojninske sklade, ki bi ji pripadali. Córdoba je zaradi tega proti zvezni vladi celo uvedla sodni postopek, ki pa seveda, zaradi vladnega vpliva na sodišča, ni kaj vredno napredoval. Scioli je izgubil tudi v Mendozi, Santa Fe, Entre Rios in seveda v prestolnem mestu (64,8% proti 35,2%). Vse te province so tudi v rokah (doslej)opozicije. Njihovo zastopstvo v parlamentu bo bistveno, da bo Macri imel lažje delo v tako težkem položaju. Macri namreč nima lastne večine v poslanski zbornici in bo nujno moral za vsak zakon posebej voditi pogajanja, da zagotovi podporo svojim projektom. V senatu pa peronizem ohranja lastno večino. Tukaj bo treba izvajati že preverjen kirchneristični sistem: dodatne denarne podpore za uspešno glasovanje zakonskih besedil. Gotovo pa tudi spremembe in prilagoditev besedil potrebam in željam posameznih provinc.
Preveč novosti naenkrat. Niti najstarejši ne pomnijo, da bi na predsedniškem sedežu bil mož, ki ne izhaja ne iz peronizma, ne iz radika-lizma. Prvič je tudi, da je popolnoma nova stranka prevzela oblast. Zanimivo je tudi, da je Macri postal predsednik s podporo velikega dela radikalov in tudi dela peronističnih glasov, zlasti v Córdobi. Delo, ki ga čaka, je skrajno težko. Barko bo moral voditi sredi hudih viharjev, ne da bi imel zadostno posadko. Zato je še pred volitvami gojil sicer tajne, a zelo aktivne stike z Massom, ki mu gre za to, da ima vpliv na delovanje prihodnje vlade. Ne bo dejansko v vladi, ker tega niti noče. On bo odločilni dejavnik, medtem ko se bo posvečal preurejanju peronizma, ki ga želi voditi. Macri pa je že nakazal smer svojega dela: boj proti korupciji (»predvsem med lastnimi funkcionarji«); previdnost a odločnost v gospodarstvu; pospešenje proizvodnje, tudi kmetijske; bistvena skrb za javno varnost. Če bo uspel, bo vélik. Bog mu pomagaj!
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
SREDNJESOLSKI TEČAJ
Letošnje leto je bilo posebno na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka, saj je ustanova obhajala 55 let delovanja. Zato je bilo, poleg rednih dejavnosti, kar nekaj priložnostnih dogodkov. Jubileju pa je bila posvečena tudi zaključna prireditev.
Zaključek učnega leta
Navada je že, da zaključimo pouk nekoliko pred ostalimi tečaji našega dopolnilnega šolskega sistema. S tem damo, med drugim, dijakom možnost, da se zadnje dni bolj prosto posvetijo svojim študijem v argentinskih šolah ter zaključkom in praznovanju s sošolci in starši.
Zato smo se zbrali v Slovenski hiši v soboto 14. novembra, da pritisnemo končni pečat na leto 2015 in istočasno zaključimo proslavljanje 55. obletnice. Najprej so se dijaki zbrali po razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Nato so skupaj s starši in profesorskim zborom odšli k sveti maši, ki jo je daroval delegat msgr. dr. Jure Rode. Petje so vodili peto-šolci, ki so tudi pripravili prošnje. Posebej omenimo, da se je prireditve udeležila tudi
nova veleposlanica RS v Buenos Airesu, gospa Jadranka Šturm Kocjan.
Po maši je sledila prireditev v dvorani škofa Rožmana. Točke programa je napovedoval profesor Tone Mizerit. Stoje smo sprejeli argentinsko, slovensko in papeško zastavo, ki so jih prinesli najboljši dijaki tekočega leta. Zapeli smo obe himni. Napovedovalec je pozdravil navzoče profesorje, dijake, starše in goste. Posebej je pozdravil gospo veleposlanico Jadranko Šturm Kocjan, delegata dr. Jureta Rodeta, ustanovitelja tečaja, dr. Marka Kremžarja, ter vse goste. Gospa veleposlanica je iz rok ravnateljice prejela šopek rož. Potem je na prisotne namenila pozdravni govor, v katerem je pohvalila skupnost, kako po tolikih letih goji slovenske vrednote in čestitala tečaju ob visoki obletnici.
Uvodne besede ob tej priložnosti je spregovorila ravnateljica tečaja, prof. Neda Vesel Dolenc. Slavnostni govor ob jubileju pa je podal dr. Štefan Godec. Njegove misli smo v celoti objavili na uvodnem mestu v prejšnji številki.
Zatem je ustanovitelj dr. Marko Kremžar prejel posebno priznanje in knjižni dar. Za njim pa še ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc (poučuje že 40 let in je 20 let ravnateljica), pa tudi vsi sedanji profesorji.
S tem je bil zaključen jubilejni del prireditve. Nato so najboljši dijaki letošnjih letnikov prejeli knjižni dar, ki so jim ga izročili njihovi razredniki. Nagrajenci so bili sledeči: 1. letnik Josefina Barle in Luciana Vombergar;
2.	letnik, Viktorija Burja;
3.	letnik, Veronika Brula in Cintia Oblak; 4. letnik, Majda Godec; 5. letnik, Leila Erjavec. Tradicija je že, da prejme posebno odlikovanje tudi dijak, z najboljšim povprečjem skozi vseh pet letnikov tečaja. Letos je to priznanje pripadlo Leili Erjavec, ki je prejela spominsko medaljo.
Sledil je obred predaje zastav, ki so jih zastavonoše prejšnjega letnika predali tečaju v osebi ravnateljice, ki jih je potem izročila najboljšim dijakom tekočih letnikov: dijakinja 2. letnika, Viktorija Burja je prejela papeško zastavo; dijakinji 3. letnika Veronika Brula in Cintia Oblak sta prejeli argentinsko, dijakinja 4. letnika Majda Godec, pa slovensko zastavo. Z močnim ploskanjem so prisotni nagradili zastavonoše za leto 2016.
Ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc se je nato s toplimi in prisrčnimi besedami poslovila od letošnjih abiturientov, nakar so dijaki 5. letnika prejeli spričevala in diplome, ki so jih izročile ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, razredničarka prof. Metka Mizerit ter tajnica tečaja gospa Alenka Jenko Godec. Nato so se odhajajoči posebej zahvalili.
Predmetna profesorica dr. Katica Cukjati je še predstavila letošnji almanah, ki so ga pripravili petošolci in tudi ponesli
s sabo v Slovenijo na zaključnem potovanju. Kasneje so abiturienti razdelili izvode almanaha in tudi darila med goste in profesorje.
Sledil je kratek kulturni del, ki je tudi že tradicija teh zaključnih prireditev. Letos so z recitacijam nastopili dijaki petega letnika, ter dijaki prvega letnika. Najprej je prvi letnik recitiral Prešernovo Hčere svet; nato pa, pod vodstvom gdč. Anice Mehle, zapel Slovenska zastava, na besedilo dr. Tineta Debeljaka (uglasbila ga. Anka Savelli Gaser), ter Lepa Anka. Dijaki petega letnika pa so najprej recitirali Grozdetov sonet; nato pa Debeljakovo Brezjanski romar.
Vsako leto je humoristična točka programa predaja »ključa modrosti«. Tudi letos je to povzročilo kar nekaj smeha in veselja. Moramo poudariti, da so zadnja leta besedila teh predaj bolj prisrčna, celo ljubeča med petim in četrtim letnikom. Naj bo tako tudi v naprej.
V veliko veselje odhajajočih peto-šolcev je napovedovalec nato razglasil počitniško nalogo za vse ostale dijake. Za konec smo zapeli našo izseljensko himno »Slovenija v svetu«.
Starši petega letnika so pripravili bogat prigrizek za vse navzoče. Najlepše se zahvaljujemo.
Tako so dijaki in profesorji zaključili šolsko obdobje, petinpetdeseto v zgodovini te edinstvene vzgojne ustanove, ki ji ni enake med Slovenci, raztresenimi po vseh celinah sveta.
t.m.
SPOMINI ALOJZIJA GERZINIČA
Od Save do Srebrne reke
V dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je bila 15. oktobra v okviru Pogovorov na Kongresu okrogla miza o spominih šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča (Ljubljana, 1915 - Buenos Aires, 2008). Pod naslovom Od Save do Srebrne reke so izšli pri naši založbi Mladika kot prvi zvezek nove knjižne zbirke Zapisi iz zdomstva. Na krstno predstavitev je prvič dopotovala v Slovenijo ena izmed dveh avtorjevih hčerk, Teodora Geržinič.
Srečanje je uvedla generalna tajnica SSK Sonja Avguštin, sledila sta pozdrava podpredsednika Slovenske konference SSK Stanislava Raščana in glavnega urednika založbe in revije Mladika Marija Maverja. O profesorju Geržiniču in njegovih spominih so nato spregovorili urednik knjige Ivo Jevnikar, pevec in avtorjev nečak Marko Fink ter akademik pisatelj Zorko Simčič. Predvajali so tudi nekaj Geržiničevih skladb.
Spomini obsegajo 422 strani in veliko dokumentarnih fotografij. Avtor opisuje svoje življenje in delo ter razmišlja o družbi in problemih, kot jih je doživljal v vseh »treh Slovenijah«: v rodni Ljubljani, a tudi v Mariboru in Kočevju; nato v Trstu pod nemško zasedbo in takoj po njej, ko si je prizadeval za širjenje in uzakonitev slovenskega šolstva; končno v begunskih taboriščih v Italiji in med Slovenci v Buenos Airesu, kjer je na kulturnem področju sooblikoval »slovenski čudež v Argentini«.
Druga posebna predstavitev pa je potekala v Peter-linovi dvorani v Trstu, kjer sta Društvo slovenskih izobra-
žencev in Knjižnica Dušana Černeta priredila v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 razgovor o spominih šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča Od Save do Srebrne reke.
Pred samim razgovorom je Lučka Kremžar odprla razstavo Geržiničevih publikacij, ki jih je za to priložnost pripravila Knjižnica Dušana Černeta. O knjigi pa sta spregovorila literarni zgodovinar in publicist prof. Matija Ogrin iz Ljubljane ter avtorjeva hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa.
Ob srečanju je o Geržiniču obširno poročal tednik Novi glas, iz katerega povzemamo nekaj odstavkov.
Razlaga zlasti namen založbe za izdajo te knjige. Z njo namreč založba Mladika začenja novo zbirko Zapisi iz zdomstva, namenjeno knjigam, ki so jih napisali Slovenci po svetu. S tem želi še bolj načrtno izpolnjevati eno izmed poslanstev, ki sta si jih od začetka zastavili revija, nato pa še založba Mladika. Gre za dialog in povezovanje rojakov ter utrjevanje skupnega slovenskega prostora - pojasnjujejo na spletni strani založbe, kjer so začrtane še osnovne življenjske koordinate tega junaka, ki je okusil vse »tri Slovenije« - najprej matično, zlasti v Ljubljani in Mariboru; pred koncem vojne in krajšo dobo po njej manjšinsko oz. zamejsko v Trstu; nato še zdomsko v Argentini.
»Hvaležna sem, da sem imela takega očeta, ki je družino prepojil s svojo globoko vero in v tem idealu nas učil, kaj pomeni ljubezen.« V te besede je Teodora Geržinič zgostila lik očeta Alojzija ob koncu večera.
Pred tem je proučevalec slovenske književnosti in literarni zgodovinar dr. Matija Ogrin s svojega osebnega zornega kota razčlenil različne vidike te ključne osebnosti slovenske politične emigracije v Argentini. »Ob tem skromnem in prijaznem gospodu sem začutil njegovo globoko spoznanje življenja, ki je povezano z nelahkimi
Ivo Jevnikar, Matija Ogrin in Teodora Geržinič
izkušnjami. Refleksija se je v njem povezovala z živo vero, in to mu je bilo osrednje življenjsko vodilo«, je dejal Ogrin. Nato je zelo potanko opisal Geržiničevo življenje in njegovo delo.
Večer v Peterlinovi dvorani je spremljala glasba plošče Kvarteta Fink, ki ga je Alojzij Geržinič spremljal na klavir. Kot je pojasnila Lučka Kremžar iz Knjižnice Dušana Černeta, je ploščo leta 1965 izdala Slovenska kulturna akcija. KDČ ima pri ovrednotenju publicistične zapuščine tega ključnega predstavnika slovenske emigracije vodilno vlogo, saj razpolaga s skoraj vsemi njegovimi deli, nekatera od teh so celo unikati. Občinstvo Peterlinove dvorane je tako izbor njegovih del z raznoliko vsebino imelo na ogled z razstavo, ki jo je predstavila ravno Kremžarjeva. Postavitev je razčlenjena na tri dele: v prvem so zbrane Geržiničeve knjige in brošure, v drugem prevodi tujih del, v tretjem pa njegovi prispevki v periodičnem tisku.
Stran 2
26. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Maribor, mesto nepokopanih trupel
Papež v Afriki
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru je v sredo, 11. novembra, potekala okrogla miza z naslovom »Maribor, mesto nepokopanih trupel«. Sodelovala sta predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, zgodovinar Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. Oba sta prepričana, da nas na poti sprave čaka še kar nekaj korakov.
Maribor bi moral biti v spravnem procesu prvo slovensko mesto, je v uvodu poudaril Dežman in spomnil na eno največjih morišč - tezenski gozd, kjer je bilo kruto pobitih več tisoč Hrvatov pa tudi Slovencev. »Temeljna razlika Maribora s Celjem, kjer je ukaz Evropske komisije, da je treba ob ekologiji sanirati tudi grobišča in morišča, je ta, kot pravijo vzporedni načrt, kjer se po moriščih ni zidalo. V Celju pa se je načrtno zidalo po moriščih.«
Dežman je spomnil, da je bilo v leta 1999 odkritem 70 metrskem protitankovskem jarku na Teznem skoraj 1200 človeških okostij. Kasnejša sondiranja pa so tako potrdila, da je poln tudi jarek, ki
je dolg približno 900 metrov. »Pozicija po sondiranju leta 2007 je taka, da imamo jarek, dolg 940 metrov z istim številom napolnjenih, kot je bil tistih 70 metrov. V njem je torej vsaj 15.000 pobitih ljudi.«
In kaj na tem področju čaka Slovenijo, Maribor in tudi posamezne občine? »Potrebna bo vzpostavitev glavnega morilskega prehoda, ki je šel od Dravograda proti Hrvaški meji. Potem je drugi prehod od Celja navzdol prav tako proti hrvaški meji. Tretji prehod od Ljubljane proti Kočevskem rogu in četrti je seveda morilsko območje na Krasu,« je povedal Dežman.
Sušnik je uvodoma spomnil, da so zločini, ki so bili storjeni, vredni vsega obsojanja. »Pričakovali smo, da ko bomo enkrat osamosvojitev kot glavni projekt iz leta 1990 na 1991 izpeljali, da bodo stvari začele avtomatsko dobivati svoj lastni tempo in tukaj smo se ušteli. Mislim, da če bi stvari potekale tako, kot smo si predstavljali, potem danes ne bi bili tam, kjer smo in ne bi izkopavali mrtvih, ne bi imeli komisij, ne bi bilo državnih sredstev in ne bi imeli velikih razprav zaradi tega, ker bi verjetno že samo po sebi prišlo do procesa, ki bi ga danes lahko imenovali sprava.«
Eden od korakov do sprave bi bila tudi postavitev kostnice v Ljubljani. »V Ljubljani zato, ker je glavno mesto, kjer bo vsakega politika sproti, tako kot ga opozarjata Trg revolucije in spomenik revolucije, ko gre v parlament, opozarjal tudi na to, da je ta revolucija na drugi strani terjala veliko žrtev.«
Veseli smučarji
V slovenskih smučarskih središčih se že veselijo nižjih temperatur in prvih snežnih padavin. Pred zimsko sezono se ne morejo pohvaliti z večjimi naložbami, a so v pripravah nanjo veliko pozornosti namenili starejšim žičniškim napravam in njihovi obnovi. Veliko so vlagali tudi v sisteme zasneževanja in dodatno ponudbo za obiskovalce. Napredek je bil dosežen pri pripravi skupnih smučarskih vozovnic.
Najprej k novosti - eni vozovnici. Zanjo so se večja slovenska smučišča odločila prvič. Poleg skupnih vozovnic, ki so že v preteklih letih omogočale smučanje na omejenem številu smučišč, so letos uvedene nove večdnevne vozovnice. V Zbornici gonskih centrov so prepričani, da gre za velik uspeh, saj bo Slovenija zdaj prodajana kot enotni smučarski cilj.
Kako bodo naša smučišča pričakala tokratno zimsko sezono? V Kranjski Gori večjih novosti ne bodo ponudili, a so v fazi pridobivanja dokumentacije za izgradnjo gondole na vrh Vitranca. Na Krvavcu bodo naprave po načrtih pognali konec novembra oziroma v začetku decembra. Prvih snežink se veselijo na Rogli, kjer se bodo osredotočili tudi na dodatne
Papež Frančišek je to sredo odpotoval na svoje prvo apostolsko potovanje v Afriko. Obiskal bo tri države: Kenijo, Ugando in Srednjeafriško republiko. Več o potovanju je v intervjuju za vatikansko televizijo povedal državni tajnik kardinal Pietro Parolin.
Kenija, ki jo je aprila letos pretresel atentat islamskih skrajnežev na univerzo v Garissi, bo papeževa prva postaja. Ubitih je bilo 147 študentov, ki jih bo sveti oče gotovo imel pred očmi, je dejal kardinal Parolin. »Tako bo obisk v Keniji priložnost za vnovičen poziv pripadnikom vseh verstev, naj ne uporabljajo Božjega imena za upravičevanje nasilja. Kot je dejal tudi papež po molitvi angelovega češčenja, je to bogokletje«. Zato bo verstva pozval, naj bodo delavci za dobro, ustvarjalci sprave, miru in bratstva v današnjem svetu, razdeljenem zaradi številnih konfliktov, je prepričan vatikanski državni tajnik. Po njegovih besedah naj bi z medverskim dialogom ustvarjali bolj bratsko in solidarno družbo.
V kenijski prestolnici Nairobi bo Frančišek obiskal Urad Združenih narodov. Spregovoril bo o zaščiti naravnega okolja in boju proti družbenemu ter ekonomskemu izključevanju.
Kardinal Parolin je spomnil še na en pomemben dogodek na programu potovanja v Afriko. To bo odprtje svetih vrat v Banguiju, glavnem mestu Srednjeafriške
republike, ki jo pretresa hudo nasilje. Gre za prva sveta vrata, odprta za jubilej usmiljenja. »To papeževo dejanje bo izrazilo usmiljenje in bližino prebivalstvu, ki je v težki preizkušnji zaradi hude revščine in negotovosti, še dodatno otežene zaradi nedavnega konflikta, ki še vedno traja.« V državi zato vlada ozračje nasilja in sovražnosti. Papežev izraz bližine bo obenem spodbuda, da bi pozdravili rane, da bi razdeljenost presegli v imenu spoštovanja in medsebojnega sprejemanja ter si prizadevali za skupno dobro, je prepričan kardinal Parolin.
V Ugandi pa bo med obiskom svetega očeta na poseben način izpostavljeno pričevanje mučencev. Več kot sto let po smrti ugandskih mučencev je namreč njihov glas še vedno zgovoren.
ZDRAVILA IN ZDRAVJE
Pretirana raba antibiotikov
dogodke in dejavnosti, ki bodo popestrile čas smučarjem. Na Voglu pričakujejo, da bo zimska sezona podobno uspešna, kot je bila poletna, v kateri so našteli rekordnih več kot 100.000 obiskovalcev. Na Golteh so končali vzdrževalna dela na napravah, če bo šlo po načrtih, jih bodo pognali 4. decembra. V Cerknem smučarje letos vabijo z obljubo o boljših cestah in hitrejšem dostopu. Na Kopah so zadovoljni s predprodajo pred začetkom zimske sezone. Pripravljeni so tudi na Starem vrhu, na smučišču Javornik obiskovalcem ponujajo novo smučarsko progo, namenjeno tistim s slabšim znanjem smučanja.
Pred kratkim je potekal svetovni teden preudarne rabe antibiotikov, Evropa pa prav 18. novembra zaznamuje dan teh zdravil, ki uničujejo ali zavirajo rast mikroorganizmov. Zaradi antibiotikov se je zmanjšala umrljivost za številnimi pogostimi boleznimi, a strokovnjaki opozarjajo, da zaradi pretirane rabe postajajo vse manj učinkoviti. V Svetovni zdravstveni organizaciji celo ugotavljajo, da je odpornost bakterij nanje dosegla nevarno visoko stopnjo, prav tako ostaja majhna osveščenost uporabnikov o njihovem delovanju.
Antibiotiki so izjemno dragocena zdravila, ki neposredno vplivajo na vzrok bolezni, na bakterije, in rešujejo človeška življenja. Kot še pojasnjuje Bojana Beovič z infekcijske klinike ljubljanskega kliničnega centra, se je medicina zelo spremenila, odkar jih poznamo. »Lahko se je razvila v smer velike kirurgije, transplantacij, intenzivnega zdravljenja raka in ostalih bolezni, rešili smo tudi probleme pogostih hudih bolezni. Pred sto leti je bila pljučnica bolezen, pri kateri so čakali, kako se bo obrnila. Umrlo je 20 odstotkov ljudi, tudi mladih.« Zdaj resen zdravstveni problem predstavlja vse večja odpornost bakterij na antibiotike. »Če jih uporabljamo prekomerno, je razvoj odpornosti bakterij še hitrejši. Zato morajo zdravniki res
paziti pri predpisovanju antibiotikov.«
V Sloveniji zdravniki letno izdajo približno 520 receptov na tisoč prebivalcev. Približno 90 odstotkov antibiotikov predpišejo družinski zdravniki, 10 odstotkov jih predpišejo v bolnišnicah. Po besedah vodje Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji Milana Čižmana antibiotike dobi bistveno preveč otrok, starih od enega do štirih let. »Otrokom najpogosteje predpisujejo antibiotike za okužbe zgornjih dihal. Zdravniki morajo postaviti točna navodila, kdaj to storijo. Morajo ločiti, ali gre za gnojno ali negnojno vnetje srednjega ušesa, ali gre za angino, ki antibiotik potrebuje ali ne. Akutni bronhitis v več kot 90 odstotkih ni treba zdraviti z antibiotiki.«
Posledica pretirane uporabe in zlorabe antibiotikov je torej njihova manjša učinkovitost, kar pomeni, da je lahko vse bolj verjetno, da danes obvladljive bolezni,
okužbe ali poškodbe spet postanejo smrtno nevarne. Nova študija Svetovne zdravstvene organizacije ob tem opozarja na nevarno podcenjevanje te grožnje. Sodelovalo je 10 tisoč anketirancev iz dvanajstih držav. Skoraj dve tretjini napačno menita, da antibiotike lahko uporabljamo tudi pri zdravljenju prehlada ali gripe, čeprav nimajo vpliva na viruse. Približno dve tretjini sta tudi prepričani, da odpornost bakterij na antibiotike ne predstavlja težave za tiste, ki ta zdravila jemljejo skladno z receptom. Skoraj polovica jih napačno meni, da odpornost na antibiotike predstavlja problem le za tiste, ki uživajo zdravila redno, čeprav je lahko vsak žrtev infekcije z bakterijo, ki je odporna na antibiotike, ne glede na starost ali območje, kjer živi. Približno tretjina vprašanih še verjame, da je zdravljenje z antibiotiki najbolje končati takoj, ko se počutijo bolje, in ne upoštevajo predpisanega obdobja zdravljenja.
V državah severne Evrope, ki imajo bolj strogo politiko uporabe antibiotikov, so v primerjavi z ostalimi deli sveta razmere na tem področju boljše. »Zelo pomembna je priprava akcijskega načrta na nacionalni ravni. Podlaga zanj bi morala biti analiza položaja v posamezni državi,« je poudaril Marc Sprenger iz Svetovne zdravstvene organizacije.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ZGLED DR. KREKA
... Dr. Janez Evangelist Krek je bil nedvomno nedosegljiv zgled požrtvovalnosti in nesebičnosti. Svoje ogromno premoženje, ki ni bilo v denarju in materialnih dobrinah, ampak v duhovnih vrednotah, je razdajal vsem potrebnim. Učil in organiziral je delavce in trpeče kmete, skrbel je za študente in mladino in ni ga bilo področja, v katerega ne bi posegal, da bi jih dvigal in jim bil opora. Samega sebe je žrtvoval in razdal lastnemu narodu. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Žegnanje v Slovenski hiši. Bilo je v nedeljo, 21. novembra, kot spomin na dan, ko je bile leta 1956 na obisku škof dr. Gregorij Rožman ter je na Ramón Falconu blagoslovil prve začetne stavbe Slovenske hiši, t.j. prve lesene prostore za Dušno pastirstvo, Svobodno Slovenijo, Društvo Slovencev, začasno kapelo ter dvorano. Zanj je po njegovi smrti vsako leto tudi sv. maša, kakor tudi za vse dobrotnike Slovenske hiše. ...
Koncert pevskega zbora Gallus. Pevski zbor Gallus je pod vodstvom dirigenta dr. Julija Savellija v soboto, dne 20. novembra ponovil svoj koncert cerkvenih skladb v lepi cerkvi Sladkega Marijinega imena v Castelarju. Koncert je bil namenjen predvsem argentinskemu občinstvu .
Izlet srednješolskega tečaja. Dne 13. t.m. je
srednješolski tečaj priredil izlet v škofov zavod v Adrogué. Kljub kilavemu vremenu smo se imeli učenci in profesorji kar lepo. Med vožnjo je bilo razpoloženje prav veselo. Šofer avtobusa se je prav gotovo mimogrede naučil »Če študent na rajžo gre«.
Slovenska vas. Žegnanje ob 6. obletnici blagoslovitve cerkve. Kakor že tradicionalno je bilo tudi letos na predzadnjo binkoštno nedeljo žegnanje, ki je letos imelo izključno slovenski značaj in pri organizaciji katerega so sodelovala vsa vaška društva. Tudi precej rojakov od drugod je ob tek priliki obiskalo našo vas. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Ivana Kočarja in njegove žene ge. Mare roj. Šilar se je rodil sin, ki je pri krstu dobil imel Ivan Marijan. Srečni družini naše čestitke.
(Svobodna Slovenija, 25. novembra 1965 - Št. 47)
RESUMEN DE ESTA EDICION
DAN RUDOLFA MAISTRA
V	Sloveniji so z več slovesnostmi zaznamovali dan Rudolfa Maistra. Dan so izbrali zato, ker je 23. novembra 1918 Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško vojsko, prevzel vojaško oblast in utrdil slovensko politično oblast v Mariboru.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je govorila na slovesnosti na Ravnah na Koroškem, predsednik republike Borut Pahor v Ljubljani, v Celju pa minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. V Celjskem domu so na slovesnosti s pevskimi in instrumentalnimi vložki in recitacijami Maistrovih pesnitev nastopili celjski dijaki.
BREZPOSELNOST V SEPTEMBRU
Stopnja registrirane brezposelnosti je septembra znašala 11,5 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot avgusta in 0,8 odstotne točke manj kot septembra lani ter najnižja od septembra 2012. Število delovno aktivnih se je povečalo, število registriranih brezposelnih pa znižalo, kažejo podatki statističnega urada.
NOV CENTER ZA PREDELOVANJE ODPADKOV
V	Ljubljani je začel delovati Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki ga je za ljubljansko Snago zgradil avstrijski konzorcij Strabag. Ključni del centra, ki ga bo 12 mesecev poskusno upravljal Strabag, nato pa predal Snagi, so trije objekti za mehansko biološko obdelavo odpadkov, in sicer za dve vrsti odpadkov: za ločeno zbrane biološke odpadke, iz katerih bodo pridobivali kompost, in za preostanek komunalnih odpadkov.
FAUVEL LOJZETA LEBIČA
Po skoraj treh desetletjih je ponovno oživela mojstrovina slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča Fauvel '86. Edino Lebičevo glasbeno-scensko delo je bilo predpre-mierno uprizorjeno v SNG Maribor v obliki odrskega projekta Fortuna Fauvelu ne bo par! v izvedbi vokalnega gledališča Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec. Fauvel '86 je Lebič ustvaril leta 1986, ko si je želel napisati nekaj, kar bi bilo ogledalo oblasti. Navdih za vokalno-instrumentalno delo za mešani zbor, soliste, instrumente in zvočne posnetke je našel v srednjeveški pesnitvi Roman de Fauvel, ki govori o glavnih etičnih vprašanjih.
PO SVETU
EVROPA BRANI MEJE
Teroristične grožnje in begunsko-migracijska kriza v Evropski uniji sprožata vse več pozivov k reformi schen-genskega prostora. Pod vtisom pokola v Franciji je minil izredni sestanek notranjih in pravosodnih ministrov povezave v Bruslju. Zavzeli so se za strožje varovanje zunanjih meja in za pospešeno izvajanje ukrepov za boj proti terorizmu. Upoštevajoč, da so teroristične napade v Parizu izvedli evropski državljani, nekateri povratniki s sirskih bojišč, se več nadzora ob vstopu v schengensko območje napoveduje tudi evropskim državljanom.
BELGIJA V PRIPRAVLJENOSTI
Belgijski policisti so v več racijah po prestolnici aretirali 21 oseb. Oblasti so že prejšnjo soboto za Bruselj razglasile najvišjo, 4. stopnjo nevarnosti. Bojijo se podobnega napada kot je bil v Parizu, da bi več posameznikov hkrati napadlo na različnih krajih. Med racijami v prestolnici in v bližini mednarodnega letališča, policija ni odkrila orožja ali eksploziva. Policisti so sicer streljali na avtomobil z osumljencem, ki je zapeljal proti njim in ga ranili. V Bruslju policija in vojska okrepljeno varujeta sredstva javnega prometa in druga območja. Mesto gosti sedeža Evropske unije in zveze Nato.
KRVAVI MALI
V Maliju je poteklo tridnevno žalovanje po petkovem terorističnem napadu na razkošen hotel v Bamaku, v katerem je bilo ubitih 19 ljudi. Napad na hotel Radisson Blu se je končal po devetih urah s posredovanjem malij-skih in mednarodnih sil. V operaciji sta bila ubita tudi dva napadalca. Oblasti pa še ugotavljajo, koliko točno je bilo dejansko napadalcev in od kod so prihajali.
KRIM V TEMI
Oblasti na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je marca lani priključila Rusija, so razglasile izredne razmere, potem ko je na celotnem območju prišlo do popolne prekinitve oskrbe z elektriko. Razlog za to naj bi bila sabotaža na visokonapetostnih vodih, ki naj bi jih razstrelili. Brez elektrike je ostalo skoraj dva milijona ljudi.
VATIKANSKA AFERA
Vatikan bo v povezavi z objavo zaupnih dokumentov in informacij tožil pet ljudi. Če bodo obsojeni, jih čaka od štiri do osem let zaporne kazni. Med obtoženimi sta novinarja Gianluigi Nuzzi in Emilian Fittipaldi, ki sta objavila knjige z zaupnimi dokumenti. Med peterico so še nekdanji tajnik komisije za ekonomsko-upravne zadeve Svetega sedeža, msgr. Lucio Angel Vallejo Balda, pa tudi svetovalka komisije Francesca Chaouqui ter Nicola Maio.
GRČIJA STISKA PAS
Grški parlament je potrdil nov sveženj ukrepov, ki so jih tuji posojilodajalci zahtevali za odobritev novega posojila. Vlada je dva poslanca, ki predloga nista podprla, izključila iz koalicije. Varčevalni paket predvideva, da lahko posojilojemalci, ki ne zmorejo odplačevati kredita, izgubijo tudi stanovanjsko nepremičnino. Pred zaplembo hiše ali stanovanja bo zaščitenih približno le 25 odstotkov socialno najšibkejših. Z novimi davki so obremenili tudi grško vino in igre na srečo.
MIGRACION, SEGURIDAD Y CULTURA
Eslovenia, como parte de la Unión Europea, no puede estar ajena a todas las circunstancias de este difícil momento. El peligro terrorista se conjuga con la interminable llegada de migrantes, principalmente musulmanes, que atraviesan nuestra patria de origen, en su camino hacia "la tierra prometida". Desde el comienzo de la actual "segunda ola" y hasta el pasado viernes, llegaron al país más de 240 mil migrantes. Las autoridades eslovenas enfatizan que la seguridad está asegurada y consideran la situación bajo control. Sin embargo, y ante la posibilidad que muchos migrantes queden en Eslovenia comienzan a levantarse voces de preocupación y alerta. En este sentido los diputados del opositor Partido Demócrata Esloveno y su líder, el ex premier Janez Janša, presentaron en el parlamento un proyecto de ley, por la cual se prohibiría el uso de los velos burka y nikaba, común en las mujeres musulmanas. Similares medidas ya tomaron algunos países europeos, entre ellos Francia. Los demócratas insisten que le medida tiene fundamentos de seguridad, pero también de defensa de la tradición cultural eslovena. (Pág. 1)
EL REFERENDO
Ya informamos acerca de la realización del "referendo de la familia", que tendrá lugar el domingo 20 de diciembre. Quienes lo solicitaron, invitan a votar en contra (PROTI) de la nueva ley de la familia. Su texto se fundamenta en la "teoría del sexo", que cambia totalmente la manera de ver la familia y la sociedad. Según sus disposiciones, los chicos podrían elegir libremente su sexo; las escuelas usarían textos afines y los padres no tendrían derecho a contradecir esas enseñanzas; los abuelos no podrían hacerse cargo de los nietos, en caso del fallecimiento de los padres y los chicos podrían ser dados en adopción incluso a parejas homosexuales; la ley sería impuesta en todos los ambientes laborales y educativos... La embajada eslovena informa que los ciudadanos eslovenos podrán participar en el referendo en la embajada el día de la elección. En caso de desear votar por correo, deben pedir anticipadamente el material por carta, fax o correo electrónico a la comisión electoral. (Pág. 2)
IMPORTANTE ANIVERSARIO
El curso complementario de cultura eslovena a nivel secundario "Ravnatelj Marko Bajuk" celebró este año el 55 aniversario de su fundación. Hubo diversos actos a lo largo del año. En la fiesta de clausura, a la cual asistió la embajadora Jadranka Šturm Kocjan, se homenajeó al fundador, Dr. Marko Kremžar. Hubo reconocimiento a la direktora, Prof. Inés Vesel Dolenc y a los actuales profesores. Se entregaron diplomas a los nuevos egresados y premios a los mejores alumnos. Tras un momento cultural con recitados y cantos, terminó la fiesta con un luch para todos los presentes. (Pág. 3)
RECUERDO DE UN GIGANTE
En Ljubljana y en Trieste se recordó al difunto gigante de la cultura Alojzij Geržinič. Quien falleciera en Buenos Aires en 2008. Fue con motivo de la edición de su libro de memorias "Desde el Sava al Rio de la Plata". También hubo una exposición en su memoria, con las obras de su polifacética labor. Geržinič, que vivió en Buenos Aires desde 1948 hasta su muerte, fue un excelso pedagogo, escritor, filósofo y compositor. Fue uno de los pilares de lo que se llama "el milagro esloveno en la Argentina". A los actos asistió su hija Teodora. (Pág. 3)
MARIBOR Y LAS FOSAS
En la segunda ciudad eslovena tuvo lugar un seminario, donde se abordaron temas relacionados con las matanzas de la posguerra. Participaron el historiador Jože Dežman in el presidente de la Nueva Alianza eslovena, Peter Sušnik. Los alrededores de Maribor fueron escenario, en 1945, de las peores atrocidades, ejecutadas por el régimen comunista, ya una vez terminada la Segunda Guerra Mundial. Son hechos que deben ser aclarados, para la necesaria reconciliación eslovena. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Tine Vivod, Lučka Oblak in Mirjam Oblak.. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
26 de noviembre de 2015 • N° 47
mali oglasi
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
* V - ¿ZiATOfXlO
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
OSEBNE NOVICE
Smrt
V Carapachayu je umrla Ani Mokorel roj. Petkovšek (85). Naj počiva v miru!
Zaključki slovenskih šol 2015
in prihod sv. Miklavža
-Jegličeva šola ABC po slovensko - sobota 5. decembra ob 9.30
-Prešernova šola - sobota 5. decembra ob 19. uri -Rožmanova šola - sobota 5. decembra ob 19. uri -Slomškova šola - sobota 5. decembra ob 20. uri -Balantičeva šola - nedelja 6. decembra ob 18. uri -Baragova šola - nedelja 6. decembra po sv. maši -Jurčičeva šola - prihod sv. Miklavža sobota 5. ob 20. uri; zaključek v nedeljo 6. po sv. maši.
XXVI. VESELICA NARODNIH PLESOV
SOBOTA 12. DECEMBRA OB 20. URI Slovenska Pristava Rep. Eslovenia 1851 Castelar
Na razpolage štrurielj, Sevapčiči in
veliko drugih dobrot! Veselica se priredi ob vsakem vremenu!
63. SKUPNI
MLADINSKI DAN

e.oo	Začetek tekmovanj
9.00	Sv. Maša
10,15	Dviganje zastav
13.00	Kosilo
19.30	Kulturni program
^¡ArV FW^rA -ZASAVAi
VSI LEPO VABLJENI!
	pÄiiilfffi
	Mont. 1H lid ulk 1970
¡fe|
DAROVALI SO
SLOVENCI IN SPORT
Za Zvezo slovenskih mater in žena, odsek San Martin, je v spomin Hotimirju Gorazdu družina Smersu darovala $500,- in družina Makek $300,- Bog plačaj!
»Jaz sem vstajenje in življenje«
Znancem in prijateljem sporočamo, da je 10. novembra 2015 nepričakovano, do zadnjega vesel, odšel k Bogu naš mož, oče, stari oče, stric in svak, gospod
Andrej Corn
Hvala dr. Juretu Rodetu za pogrebno sv. mašo in tolažilne besede. Hvala vsem prijateljem in znancem iz Sanmartinskega doma, kamor je tako rad zahajal. Hvala vsem kropilcem, ki so se poslovili od njega. Spominjajmo se ga v molitvi!
Žalujoči:
žena Ivanka;
sin Marko z Ani;
hčerka Andreja s Fredijem;
vnuki: Leonel, Franco, in Ignacij;
svakinje in svaki, nečakinje in nečaki iz Slovenije,
Argentine in Venezuele.
Rovte - Buenos Aires - Venezuela
SLOVENIJE NE BO NA EURO 2016
Slovenska nogometna reprezentanca je v Mariboru na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za Euro 2016 igrala neodločeno proti Ukrajini 1:1. Za Slovenijo je zadel Boštjan Cesar v 11. minuti, za Ukrajino pa Andrej Jarmolenko v 90.
Na Euro 2016 se je tako uvrstila Ukrajina, ki je prvo tekmo dobila z 2:0. Poleg ukrajinske nogometne reprezentance si je nastop na evropskem prvenstvu 2016 zagotovila še Švedska.
Slovenska nogometna reprezentanca bo v bodočih tekmovanjih izgubila nekaj izkušenih igralcev. Na tekmah z Anglijo, Slovaško, Škotsko, Litvo in Malto, ki so tekmice Slovenije v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018, tako zagotovo ne bo Samirja Handanovica, ki je svojo odločitev o koncu reprezentančne kariere, v njej je zbral kar 81 nastopov za izbrano vrsto (več jih ima le Boštjan Cesar), na kratko omenil ob odhodu s tekme, prav tako bo kariero v izbrani vrsti najverjetneje končal Nejc Pečnik, pa Mišo Brečko in Zlatan Ljubijankic ...
PRVA MEDALJA V NOVI SKAKALNI SEZONI
Peter Prevc (foto) je bil drugi na prvi posamični tekmi nove sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih v Klin-genthalu. Skočil je 139 in 138 m (265,6 točke) in zaostal le za Norvežanom Andrejem Danielom Tandejem (142 in 140,5 m, 268,7). Tretji je bil Nemec
Peter Prevc
OBVESTILA
PETEK, 27. novembra: Ponovitev igre na Pristavi ob 20. uri, »Inšpektor na obisku«. NEDELJA, 29. novembra: Zvezni mladinski dan v Slovenski Vasi. SREDA, 2. decembra: Pozdravna sv. maša novega dušnega pastirja.
PETEK, 4. decembra: Koncert Luka Debevec Mayer ob 20. uri v cerkvi Ntra. Sra. De la Rábida, CABA PONEDELJEK, 7. decembra: Kosilo upokojencev na Naši domačiji ob 13. uri.
Koncert Luka Debevec Mayer ob 20. uri v cerkvi Sagrada Eucaristía, CABA, TOREK, 8. decembra: Prvo sveto obhajilo. SOBOTA, 12. decembra: Na Pristavi XXVI veselica narodnih plesov ob 20. uri.
NEDELJA, 20. decembra: Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši.
Družinski referendum. četrtek, 24. decembra: božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Znancem in prijateljem sporočamo, da je 15. novembra 2015. v 90. letu starosti umrl
Hotimir Gorazd
Ohranimo ga v lepem spominu in spomnimo se ga v molitvi. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Buenos Aires
Bog je Ljubezen in večna lepota
__ Z žalostjo sporočamo, da je v soboto, 24. oktobra 2015, v 90. letu
življenja odšel k Gospodu
č.g. Jože Horn
Slovenski dušni pastir v Mendozi in vojaški duhovnik argentinske vojske
Zahvalimo se g. nadškofu msgr. Carlosu María Franziniju in pomožnemu škofu msgr. Danteju Braida, g. Janezu Cukjatiju in g. Vicenteju Reale za darovano sv. mašo v nedeljo, 25. oktobra v Slovenskem domu.
Najlepša hvala pevskem zboru in Slovenskemu mendoškemu oktetu za petje; g. Stanetu Grebencu in g. Božidarju Bajuku za poslovilne besede; g. Janezu Cukjatiju za molitev ob grobu in vsem ki ste za gospoda molili, ga kropili in se udeležili pogreba.
Zahvala tudi VIII Brigadi de Montaña argentinske vojske; njeni zastopniki so se udeležili sv. maše in pogreba.
Posebna zahvala dr. Juretu Bajuku za zdravstveno oskrbo pred in v času bolezni.
Ohranimo ga v ljubezni in hvaležnem spominu.
Vsi, ki smo ga imeli radi.
Žalujoči:
Brata: Ted z ženo Vido in
Gabrijel^ z ženo Helen ter ostalo sorodstvo;
družini Žumer in Ovčjak.
Argentina - Združene Države Amerike - Slovenija