Pregledni znanstveni članek ◆ Review Article https://doi.org/10.26493/2712-3987.19(39)105-114 Vpliv osebnostnih lastnosti na vlogo zborovodje The Influence of Personality Traits on the Role of a Choir Director Erik Šmid Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo smid.erik@gmail.com Izvleček: Zborovodja mora biti oseba z močno karizmo, notranjo stabilnostjo in glo- bokim prepričanjem v svojo umetniško vlogo, ki pritegne pozornost izvajalcev. Ti mora- jo z njim sočutiti, doživljati in se prepustiti njegovemu umetniškemu izražanju. Na uresničevanje njegove vloge vplivajo tudi osebnostne lastnosti. S sistematičnim pregle- dom literature je bil preučen vpliv osebnostnih lastnosti na vlogo zborovodje. Rezultati raziskave kažejo, da nobena od raziskav eksplicitno ne preučuje povezave med osebnos- tnimi lastnostmi in vlogo zborovodje, temveč segajo na področja stilov vodenja, strate- gij učenja in poučevanja, spodbujanja motivacije, strokovnega razvoja zborovodje ter njegovega vpliva na pevce. Iz ugotovljenega zaključujemo, da bi bilo koristno izvesti več raziskav, ki bi se osredotočile na osebnostne lastnosti zborovodij in na vlogo le-teh pri vodenju zbora. Ključne besede: zborovodja, osebnostne lastnosti, vloga zborovodje Abstract: A choir director must be an individual with strong charisma, inner stability, and a deep conviction in their artistic role that captures the attention of the performers. The performers must empathize with them, and experience, and surrender to their artistic expression. The realization of their role is also influenced by personality traits. With a systematic review of the literature we wanted to examine the influence of personality traits on the role of the choir director. The study results indicate that none of the stud- ies explicitly examine the connection between personality traits and the role of the choir director, but rather delve into areas of leadership styles, learning and teaching strategies, promoting motivation, professional development of the director, and their influence on the singers. From the findings we conclude that it would be beneficial to conduct more research focusing on the personality traits of choir directors and the role these play in leading a choir. Keywords: choir director, personality traits, role of the choir director Zborovsko petje je več kot le umetniška dejavnost, je tudi pomembna kulturna praksa, ki združuje ljudi različnih starosti, poklicev in ozadij. Po podatkih raziskave Singing Europe je v različne zbore vključenih približno 37 milijonov Evropejcev, torej 4,5 % celotnega prebivalstva, kar kaže na njegovo razširjenost in pomembnost v evropskih državah (European Choral © Author g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 39 106 Association – Europa Cantat, 2015). V središču te dejavnosti je lik zborovodje, ki usmerja in oblikuje zvočno podobo zbora, skrbi za repertoarno raznolikost in vzpostavlja pozitivno psihosocialno okolje za rast ter razvoj pevcev. Vloga zborovskega dirigenta je torej večplastna in obsega vrsto odgovor- nosti, ki presegajo okvire glasbenih kompetenc. Smrekar (2015) navaja, da mora biti dober dirigent »najprej dober glasbenik z ustreznim glasbenim znanjem, biti mora sposoben ustvarjalno oblikovati izvedbo skladbe, imeti razvite peda- goške in vodstvene sposobnosti, predvsem pa karizmo, da spodbudi in navdih- ne izvajalce« (str. 7). Iz tega izhaja, da je njegova vloga izjemno široka in tako zajema umetniško, pedagoško kot tudi organizacijsko področje. Prvo vključu- je vidike posameznih glasbenih del, drugo vodenje skupine in delo z zborom, zadnje pa organizacijo pevskih vaj, koncertov, tekmovanj ipd. Uspešnost opravljanja funkcije zborovskega dirigenta pa je odvisna tudi od njegovih osebnostnih lastnosti, zato je potrebno razumevanje njegove oseb- nosti in preučevanje njenega vpliva na dinamiko znotraj zbora (Gregorc, 1982; Rucsanda, 2020). To tematiko je v knjigi The Musical Temperament: Psychol- ogy and Personality of Musicians naslovil Kemp (1996) in v njej preučil vpliv osebnosti in temperamenta na posamezne glasbene profile. Na podlagi števil- nih teorij osebnosti (psihoanalitične, strukturne, vedenjske, humanistične, ko- gnitivne idr.) je izpostavil posamezne osebnostne lastnosti – introvertnost, ne- odvisnost, občutljivost, anksioznost, prilagodljivost spolnim vlogam – in jih povezal z različnimi glasbenimi profili (orkestrski glasbeniki, pianisti, pevci, dirigenti) ter tako pojasnil, kako specifične vrline vplivajo na razvoj osebnosti ali predisponirajo osebo za izbor različnih glasbil in glasbenih stilov. V Sloveniji je področje osebnosti dirigenta v povezavi s stili navezanosti v dok- torski disertaciji preučevala Milena Lipovšek (2017), ki je ugotovila, da je doživlja- nje osebnosti dirigenta pri orkestrskih glasbenikih povezano z njihovim stilom na- vezanosti v odraslem obdobju. Orkestrski glasbeniki z varnim stilom navezanosti dirigenta doživljajo kot čustveno stabilnega in sprejemljivega. Ta ugotovitev pou- darja pomembnost razumevanja osebnostnih lastnosti in vloge dirigenta v kontek- stu njihovega vpliva na dinamiko ter uspešnost skupine. Vendar pa je pomembno opozoriti, da so ugotovitve omenjene raziskave specifične za kontekst orkestrskih glasbenikov in njihovih dirigentov. Čeprav lahko nekatere ugotovitve prenesemo na področje zborovskega petja, je treba biti previden pri neposredni uporabi teh ugotovitev v kontekstu zborovstva. Prav tako je treba opozoriti, da se omenjena raziskava ne osredotoča neposredno na osebnostne lastnosti dirigenta, temveč te- melji na stilih navezanosti orkestrašev in na tem, kako slednji vplivajo na doživlja- nje vodenja dirigenta, ki pa je posledično povezano tudi z osebnostjo dirigenta. V luči zgoraj navedenega je jasno, da je razumevanje osebnostnih lastnos- ti in vloge zborovodje ključnega pomena za razumevanje ter nadaljnji razvoj zborovske prakse. Vendar pa je, kot kaže naš prvi pregled literature, to podro- čje še vedno relativno neraziskano. Zato je namen tega preglednega članka, da sistematično preuči obstoječe raziskave na tem področju, identificira ključne Erik Šm id ◆ V pliv o sebn o stn ih la stn o sti n a v lo g o zbo ro vo d je 107 ugotovitve že obstoječih raziskav in na podlagi tega predvidi smiselne smerni- ce nadaljnjega empiričnega raziskovanja. Metodološki pristopi raziskovanja povezanosti osebnosti in vloge zborovodje Pri pregledu literature na temo osebnosti in vloge zborovodje nismo uspeli zas- lediti podobnih prispevkov v slovenščini in v mednarodnem okolju, zato je na- men pričujočega članka sistematično preučiti obstoječo literaturo na omenje- no temo in hkrati ugotoviti, kje na tem področju so v znanstvenih raziskavah vrzeli. V ospredje postavljamo vprašanje, kako osebnostne lastnosti zborovod- je vplivajo na njegovo vlogo in delovanje znotraj zbora. Zanimalo nas bo, kako se osebnostne lastnosti zborovodje odražajo v njegovem umetniškem, peda- goškem in administrativnem delu ter kako te lastnosti vplivajo na dinamiko znotraj zbora, motivacijo pevcev in končno izvedbo glasbenih del. Ustrezno literaturo smo iskali v obdobju od maja in julija 2023, in sicer v ba- zah Google Schoral, Research Gate, JSTOR in Sage Journals. Pri tem smo upo- rabljali iskalni niz in ključne besede »personality« OR »personality traits« AND »role« AND »choral conductor« OR »choral director« OR »cho- ir director«. Ker je bilo število najdenih raziskav v tem iskanju nezadovoljivo, smo se poslužili tudi iskanja po metodi »snežne kepe«. Pregledali smo sezname navedene referenčne literature vsebinsko sorodnih člankov, nato pa s pomoč- jo orodja Google Scholar poiskali relevantne članke za našo raziskovano temo. V pregled literature smo vključili pet člankov, od tega štirje temeljijo na empiričnih znanstvenih raziskavah, eden pa je strokovne narave, vendar se na- naša na preliminarno doktorsko raziskovanje enega od avtorjev. Pri iskanju literature smo naleteli na pomanjkanje člankov, ki bi povezo- vali osebnost in vlogo zborovodje, zato smo v analizo vključili vse članke, ki so se nanašali na vlogo zborovodje, četudi je bila raziskava usmerjena v področja vodenja (angl. leadership), motivacije, razvoja kompetenc ali vpliva zborovodij na oblikovanje identitete pevcev. Vsi članki so bili slepo recenzirani v skladu s standardi znanstvenih revij, časovno pa smo se omejili na članke po letu 2000. Znanstveno-raziskovalni članki, ki so na podlagi navedenih vključitvenih in izključitvenih meril vključeni v pričujočo raziskavo, so bili objavljeni med letoma 2005 in 2021. Nobeden od njih eksplicitno ne preučuje povezave med osebnostnimi lastnostmi in vlogo zborovodje, temveč segajo na področja sti- lov vodenja (Carnicer idr., 2015), strategij učenja in poučevanja (Corbalán idr., 2019), spodbujanja motivacije (Fucci Amato in Amato Neto, 2007), strokovne- ga razvoja zborovodje (Jansson in Haugland Balsnes, 2021) in njegovega vpli- va na pevce (Durrant, 2005). Izmed vseh vključenih člankov eden ne predsta- vi raziskave (Carnicer idr., 2015), temveč le aplikativno povzame ugotovitve iz preliminarnega doktorskega raziskovanja enega od avtorjev. g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 39 108 V preglednici 1 prikazujemo preučene članke (od najstarejšega do najmlajše- ga), ki smo jih izbrali za analizo. Pri vsakem članku smo zapisali raziskovalni pri- stop in ključna spoznanja izvedene raziskave, nanašajoč se na vlogo zborovodje. Preglednica 1 Prikaz metodologije ter ključnih spoznanj z vidika pomena osebnosti in vloge zborovodje pri petih znanstveno-raziskovalnih člankih Avtorji Le to o bj av e D rž av a Vr st a ra zi sk av e Raziskovalni pri- stop; udeleženci raziskave Ključne ugotovitve C. Durrant 20 05 Fi ns ka in Š ve ds ka K va lit at iv na Deskriptivna in interpretativna študija primera, polstrukturira- ni intervjuji in opazovanje; pevci in zborovodje 1. Glasbene in osebnostne lastnosti so ključne pri ustvarjanju spodbudnega in motivacijskega okolja za pevce. 2. Petje v zboru ima pomembno socialno in glasbeno funkcijo. 3. Izvajanje ljudske glasbe pri pevcih krepi občutek nacionalne in kulturne zavesti. R. de C. Fucci Amato in J. Amato Neto 20 07 Po rt ug al sk a K va nt ita tiv na Strukturiran vprašalnik; štu- denti zborovskega dirigiranja in zborovskega petja 1. Študenti pripisujejo pomembnost motivacijskemu procesu v kontekstu prakse zborovskega petja in menijo, da je sposobnost motiviranja pomembna kompetenca zborovodje. 2. Glede na držo in aktivnosti, ki bi jih dirigent lahko spodbujal za motivacijo pevcev v zboru, so bile izpostavljene raz- lične aktivnosti (navedene v besedilu). J. Carnicer idr. 20 15 Pregledni znanstveni članek, zato ne vsebuje empirične raziskave J. G. Corbalán idr. 20 19 Šp an ija K va nt ita tiv na Vprašalnik; zborovodje 1. Obstajajo trije profili zborovodij glede na njihov pogled na poučevanje/ učenje (tradicionalni profil, profil s fokusom na branju in profil s fokusom na učenju in demonstraciji). 2. Obstaja povezava med tremi profili zborovodij in določenimi spremen- ljivkami (učitelj/neučitelj, ekspertiza in vrsta zborovskega sestava – otroški oz. mladinski ali odrasli). D. Jansson in A. Hagland Balsnes 20 21 N or ve šk a K va lit at iv na Intervjuji; zborovodje 1. Zborovodje oblikujejo svojo diri- gentsko prakso na zelo individualen način, ki združuje ozadje, formalno izobraževanje, izkušnje. 2. Zborovodska praksa in pretekle izkušnje prevladujejo nad formalnim izobraževanjem. Erik Šm id ◆ V pliv o sebn o stn ih la stn o sti n a v lo g o zbo ro vo d je 109 Osebnostne lastnosti zborovodje v odnosu do njegove vloge in uspešnosti vodenja zbora Durrant (2005) se v raziskavi osredotoča na oblikovanje identitete skozi zbo- rovsko dejavnost, tako z vidika percepcije pevcev kot dirigentov. Pri tem je tre- ba poudariti, da raziskava izpostavlja vpliv zborovstva na oblikovanje identitete pevcev in ne identitete dirigenta. Teoretično izhodišče raziskave je model učin- kovitega zborovskega dirigiranja, ki ga je avtor utemeljil v svoji doktorski diser- taciji in objavil v knjigi Choral Conducting: Philosophy and Practice (Durrant, 2003). Ta predpostavlja številne medsebojno povezane atribute, strnjene v tri področja – filozofska načela (poznavanje zborovskega repertoarja, poznavanje zakonitosti pevskega glasu, zmožnost oblikovanja glasbene predstave pred vajo z zborom, zavedanje estetskega potenciala glasbe, razumevanje narave dirigen- tovega poslanstva), glasbenoteoretične spretnosti (primerna slušna zaznava in prepoznavanje napak, zmožnost jasnega podajanja informacij glede tempa, di- namike, fraziranja ipd., zmožnost primerne demonstracije skladb, prepoznava- nje pomembnosti upevanja) in medosebne veščine (zmožnost ustvarjanja spod- budnega okolja, dobre komunikacijske veščine, želja po spodbujanju zdravega petja, sposobnost efektivnega načrtovanja vaje in zastavljanja visokih izvedbe- nih standardov). Raziskovanje je temeljilo na kvalitativni metodologiji – opra- vljeni so bili številni intervjuji z dirigenti in s pevci ter izvedeno obsežno opa- zovanje zborovskih vaj ter v nekaterih primerih tudi koncertov. Raziskava se je osredotočila na zborovsko tradicijo Finske in Švedske, kjer so zbori znani po kakovostnem petju in širokem vključevanju ljudske glasbe v svoje repertoarje. Potrdila je, da so glasbene in osebnostne veščine ključne pri ustvarjanju spod- budnega ter motivacijskega okolja za pevce, da ima petje v zboru pomembno socialno in glasbeno funkcijo ter da je izvajanje ljudske glasbe pri pevcih okre- pilo občutek nacionalne in kulturne zavesti. Raziskava Rite de Cássia Fucci Amato in Amata Neta (2008) se osredo- toča na vlogo zborovodje pri motiviranju zbora. Raziskovalca sta ocenjevala mnenje študentov o tem, kako pomembna je dirigentova sposobnost motivira- nja pevcev in kateri so glavni motivacijski ukrepi, ki jih zborovodja lahko upo- rablja. Raziskava temelji na tezi, da je motivacija ključni element za ustvarja- nje interesa in zavezanosti v izvajani dejavnosti. Raziskovalca poudarjata, da je motivacija proces, ki lahko doseže svojo učinkovitost le iz procesa vodenja zbo- rovodje, ki z učinkovitim upravljanjem sposobnosti svojih pevcev razvija ugo- dno človeško vzdušje za kolektivno umetniško udejstvovanje. Študenti (n = 19), ki so bili s strukturiranimi anketnimi vprašalniki vključeni v raziskavo, pripisujejo pomembnost motivacijskemu procesu v kontekstu zborovskega pe- tja in menijo, da je sposobnost motiviranja pomembna kompetenca zborovod- je. Glede na držo in aktivnosti, ki bi jih zborovodja lahko spodbujal za moti- viranje pevcev v zboru, so bile izpostavljene naslednje aktivnosti (v padajočem g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 39 110 vrstnem redu): 1. zborovodjev pozitiven odnos do znanja in glasbenih izkušenj pevcev v zboru; 2. poslušanje mnenj pevcev; 3. prepoznavanje napak in kvalitet vsakega posameznika; 4. demokratična izbira raznolikega repertoarja; 5. spod- bujanje kreativnosti pevcev v zboru; 6. uporaba sistema kazni in nagrad (več privilegijev za najprizadevnejše); 7. druge aktivnosti (odprtost dirigenta za raz- lične glasbene stile, obojestransko spoštovanje zborovodje in pevcev, spodbuja- nje prostočasnih dodatnih aktivnosti). Članek »Music and Leadership: The Role of the Conductor« (Carnicer idr., 2015) ne predstavlja konkretnih empiričnih raziskav, temveč se osredoto- ča na teoretično razpravo o vlogi dirigenta kot vodje. Avtorji članka izpostav- ljajo različne analogije med vlogami vodje in dirigenta, pri čemer se osredinjajo na osebnostne lastnosti vodje, kot so socialna zavest, socialne veščine in samo- upravljanje. Prav tako se dotaknejo vloge dirigenta med vajami in koncerti ter predstavijo različne modele glasbenega vodenja (avtoritarni, polavtoritarni, li- beralni, demokratični, vizionarski, vodja – organizator, pripadnostni, coach). Avtorji poudarjajo, da je vloga dirigenta ključna za uspešno delovanje katere koli skupine glasbenikov, ne glede na njeno velikost. Vodstvene sposobnosti so lahko tako prirojene kot pridobljene: že od zgodnjega otroštva mnogi vodje kažejo edinstvene osebnostne lastnosti, ki jih skozi izkušnje lahko nadgradijo in razvijejo. Članek je po navedbi avtorjev osnovan na rezultatih doktorske di- sertacije in je bil podprt z dvema raziskovalnima štipendijama s strani Agrupa- cióen Recerca de Ciències de l’ Educacióat na Univerzi v Barceloni. Raziskovalci Corbalán idr. (2019) so raziskovali vlogo zborovodij in vrsto učenja, ki ga določeni profili zborovodij spodbujajo med vajami zbora. Pri tem vajo zbora pojmujejo kot prostor za poučevanje in učenje. Raziskava je z anali- zo grozdov potrdila dva raziskovalna cilja: obstoj treh profilov zborovodij gle- de na njihov pogled na poučevanje/učenje in obstoj povezave med tremi pro- fili zborovodij ter določenimi spremenljivkami (učitelj/neučitelj, strokovnjak/ laik, otroški zbor/odrasli zbor). Trije profili zborovodij, ki so bili na podlagi implicitnih teorij učenja iden- tificirani v raziskavi, so (Corbalán idr., 2019): – Tradicionalni profil: zborovodje, ki se držijo tradicionalnih metod pouče- vanja, ne uporabljajo raznolikih pristopov, močan poudarek dajejo metodi večkratnega ponavljanja. Ti zborovodje v svojih odgovorih najmanj ome- njajo delo s partituro. – Profil s poudarkom na branju: zborovodje, ki se v glavnem osredotočajo na uporabo partiture. Redko se sklicujejo na notranjo motivacijo in spodbu- jajo pevce, da razumejo in interpretirajo glasbeno vsebino. – Profil s poudarkom na učenju in predstavitvi: zborovodje v tej skupini se osredotočajo na celostno učenje in interpretacijo glasbe. Ne želijo le, da pevci pripravijo delo za koncerte, ampak da tudi aktivno sodelujejo pri Erik Šm id ◆ V pliv o sebn o stn ih la stn o sti n a v lo g o zbo ro vo d je 111 ustvarjanju glasbe. Uporabljajo različne metode poučevanja in spodbujajo pevce, da razmišljajo o svojem učenju in razumevanju glasbe. Raziskava je pokazala, da se načini vodenja zborovodij razlikujejo glede na njihove izkušnje, pedagoški status in starost pevcev, poleg tega pa tudi, da so izkušenejši zborovodje uporabljali kompleksnejše procese in da so zborovodje, ki so tudi učitelji, uporabljali različne načine predstavitve med vajo (kinestetič- ne, avdio, vizualne, kombinirane) in druge kompleksne procese, kot sta prenos učenja ali metakognicija. Raziskava, ki sta jo izvedla Jansson in Anne Haugland Balsnes (2021), se osredotoča na vlogo in razvoj zborovodij. Raziskava temelji na teoriji skupnosti prakse in situacijskega učenja Wengerja (1998, v Jansson in Haugland Balsnes, 2021), ki predpostavlja, da se učenje ne more ločiti od konteksta, v katerem po- teka. Raziskovalci so se osredotočili na dve ključni vprašanji: kako lahko razu- memo obvladovanje zborovskega dirigiranja v realnih delovnih situacijah kot stalni izobraževalni projekt in kako raznolik je razvoj profesionalnih poti zbo- rovodij. Kvalitativna raziskava je preko intervjujev 20 zborovodij pokazala, da zborovodje svojo prakso oblikujejo na zelo individualen način, ki združuje nji- hovo ozadje, formalno izobraževanje in izkušnje. Izpostavljeno je bilo, da pra- ksa prevladuje nad formalnim izobraževanjem. Mnogi zborovodje so opazili razkorak med formalnim izobraževanjem in prakso, pri čemer so izpostavi- li pomanjkanje fokusa na medosebnih veščinah v formalnem izobraževanju. Ker gre pri analiziranih člankih za raznolik nabor raziskovalnih in meto- doloških pristopov, lahko trdimo, da je področje osebnosti ter pomena vloge zborovodje moč raziskovati tako kvantitativno kot kvalitativno. Kvantitativ- ni raziskovalni pristop lahko omogoča širok pregled nad preučevanim podro- čjem ter prisotnost oz. odsotnost nekaterih elementov, kvalitativni pa ponuja poglobljen uvid ali mnenja posameznikov o preučevanem področju. Zaključek Področje osebnostnih lastnosti zborovodje in njihov vpliv na njegovo vlogo ter uspešnost vodenja zbora je sicer raziskano, vendar zelo pomanjkljivo. Večina raziskav se osredotoča na različne vidike vloge zborovodje, vključno z njegovi- mi osebnostnimi lastnostmi, vendar se te lastnosti pogosto obravnavajo posre- dno, kot del širšega konteksta vodenja in učenja. Na podlagi teh raziskav lahko sklepamo, da so osebnostne lastnosti zborovodij pomembne za njihovo vlogo in uspešnost vodenja zbora. Poleg tega se zdi, da se raziskave bolj osredotočajo na veščine in kompetence zborovodij kot na njihove osebnostne lastnosti. Tako ostaja prostor za nadaljnje raziskave, ki bi se neposredno osredotočale na oseb- nostne lastnosti zborovodij in njihov vpliv na njihovo vlogo ter uspešnost vo- denja zbora. g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 39 112 V prihodnjih raziskavah bi bilo koristno preučiti povezavo med osebno- stnimi lastnostmi zborovodij in njihovo uspešnostjo pri vodenju zbora. Empi- rična raziskava, ki bi uporabila osebnostni vprašalnik Big Five Personality Tra- its (Musek, 2010), bi lahko razkrila, kako različne osebnostne lastnosti vplivajo na različne vidike vodenja zbora, kot so motivacija pevcev, izbira repertoarja, načrtovanje vaj in izvedba koncertov. Rezultati bi lahko pomagali pri obliko- vanju usposabljanj za zborovodje, ki bi se osredotočila na razvijanje osebno- stnih lastnosti, ki najbolj prispevajo k uspešnosti vodenja zbora. Poleg tega bi bilo zanimivo preučiti, kako osebnostne lastnosti zborovodij vplivajo na uspeš- nost zbora, merjeno npr. z ocenami na tekmovanjih, s številom obiskovalcev koncertov ali povratnimi informacijami občinstva. In nazadnje, preučevanje vpliva osebnostnih lastnosti zborovodij na njihov pedagoški pristop bi lahko razkrilo, kako osebnostne lastnosti zborovodij vplivajo na njihovo pedagoško prakso. Ta raziskava bi lahko pomagala pri oblikovanju usposabljanj za zboro- vodje, ki bi se osredotočila na razvijanje pedagoških pristopov, ki prinašajo naj- boljše rezultate. Literatura Carnicer, J. G., Garrido, D. C., in Requena, S. O. (2015). Music and leadership: The role of the conductor. International Journal of Music and Performing Arts, 3(1), 84–88. Corbalán, M., Pérez-Echeverría, M. P., Pozo, J. I., in Casas-Mas, A. (2019). Choral conductors to stage! What kind of learning do they claim to promote during choir rehearsal? International Journal of Music Education, 37(1), 91–106. Durrant, C. (2003): Choral conducting: Philosophy and practice. Routlege. Durrant, C. (2005). Shaping identity through choral activity: Singers‘ and conductors‘ perceptions. Research Studies in Music Education, 24(1), 88– 98. European Choral Association – Europa Cantat. (2015). Singing Europe: Final report. Fucci Amato, R. de C., in Amato Neto, J. (2008). The role of the choir conductor in motivating his group: Conceptual revision, suggestions, and a perspective of music undergraduate students. V Proceedings of the 19th Annual Production and Operations Management Society (POMS) Conference. Production and Operations Management Society. Gregorc, J. (1982). Moje izkušnje in pogledi na zborovodstvo. Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Jansson, D., in Haugland Balsnes, A. (2021). Choral conducting education: The lifelong entanglement of competence, identity and meaning. Research Studies in Music Education, 43(3), 347–365. Erik Šm id ◆ V pliv o sebn o stn ih la stn o sti n a v lo g o zbo ro vo d je 113 Kemp, A. E. (1996). The musical temperament: Psychology and personality of musicians. Oxford University Press. Lipovšek, M. (2017). Stili navezanosti in odnosi v orkestru [Neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani,. Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Inštitut za psihologijo osebnosti. Rucsanda, M. D. (2020). The role of the conductor of children choir in the improvement of interpersonal communication through music. Bulletin of the Transilvania University of Braşov, Series VIII: Performing Arts, 13(2), 257–266. Smrekar, B. (2015). Osnove dirigentske tehnike. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Wenger, E. (1998). Communities of practice: Learning, meaning and identities. Cambridge University Press. Summary UDC 78.087.68:159.9 The role of a choir director is multifaceted, extending beyond musical direction to en- compass the cultivation of a choir’s sound, repertoire diversity, and a positive psychoso- cial environment for the growth and development of its members. The article systemat- ically reviews the literature to examine the influence of personality traits on the role of the choir director, a subject that has not been extensively explored in existing research. The study’s literature review spanned from May to July 2023, utilizing databases such as Google Scholar, Research Gate, JSTOR, and Sage Journals. The search strategy em- ployed keywords related to personality traits and the role of the choir director, supple- mented by a snowball method to identify additional relevant articles. This process yield- ed five scientific articles for detailed analysis, four of which were empirical studies, and one a professional article based on preliminary doctoral research. The studies reviewed include Durrant’s (2005) qualitative research, which emphasizes the significance of a director’s musical and personal attributes in fostering a conducive environment for singers. Fucci Amato and Amato Neto (2007) focus on the motiva- tional process in choral practice, highlighting the choir director’s ability to inspire as a crucial competency. Carnicer et al. (2015) provide a review that synthesizes findings from preliminary doctoral research, offering insights into the conductor’s role without empir- ical data. Corbalán et al. (2019) identify three profiles of choir directors based on their teaching/learning perspectives, and Jansson and Balsnes (2021) describe the individu- alized nature of choral conducting practice shaped by background, education, and ex- perience. The literature review identifies a gap in research specifically focused on the personali- ty traits of choir directors and their impact on leadership effectiveness within a choir. It suggests that further empirical research could provide valuable insights into how these traits are reflected in the artistic, pedagogical, and administrative functions of a choir director and how they influence the dynamics within the choir, the motivation of the g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 39 114 singers, and ultimately the performance of musical works. An empirical study utilizing the Big Five Personality Traits (Musek, 2010) questionnaire could reveal how different personality traits impact various aspects of choir leadership, such as motivating singers, selecting repertoire, planning rehearsals, and performing concerts. The findings could inform the design of training programmes for conductors, focusing on developing per- sonality traits that contribute most to successful choir leadership. In conclusion, the article underscores the complexity of the choir director’s role and the potential influence of their personality traits on their effectiveness. It calls for more tar- geted research to better understand these dynamics and to inform the development of more effective choral leadership strategies.