List 17.
Politični oddelek.
Jugoslovanska delegacija.
            Sedaj so jugoslovanski   državni   poslanci   razdeljeni
na štiri skupine. Največ jih je v „Hrvatsko:slovenskem kluBuV potem jih je devet v „Slavisches Centrum", štirje napredni poslanci so sami zase in isto tako tudi cba srbska poslanca ne pripadata nobenemu klubu. Jugoslovanska delegacija je razdrobljena in zato nima tiste /     veljave, ki bi jo mogla imeti.
Radnjedni.je klub „Slavisches Centrum" razglasil yest, kijam.priča, da se nahaja v neki stiski. Svoj čas / je ta klub odklonil ponudbo Hrvatsko slovenskega kluba,* naj bi se oba kluba združila. Sedaj je pa dotično že odklonjeno ponudbo zopet izkopal iz arhiva in sklenil po-" vabiti Hrvatsko slovenski   klub, naj se ž njim  fusijonira.
Povod temu koraku je dejstvo, da se je na Štajerskem začelo siliti poslanca Berksa in Žičkarja, naj izstopita iz kluba „Slavisches Centrum" in naj se pri družita Hrvatsko-slovenskemu klubu, češ, da morajo biti vsi štajerski poslanci združeni, in da je to sedaj lahko mogoče doseči, ker slovenskih naprednih poslancev ni več v klubu.
Strah, da bi se Berks in Žičkar utegnila udati temu pritisku, in da bi utegnila prestopiti v Hrvatsko« slovenski klub — ta strah je provzročil, da je „Sla-visches Centrum" ponudil „Hrvatsko-slovenskemu klubu* fusijo.
Po naših informacijah ni dosti upanja, da bi se to zjedinjenje doseglo in sicer iz različnih vzrokov.
Prvi je pač ta, da Hrvatje nečejo ničesar slišati o skupnem klubu sUtistiB^^Jvop^ cije, kLso se zatekli v „Slavischeg^^Cejitrum" Jker jih d^ugo^l-nikjer ne marajo. Hrvatje so zahtevali, ko se je sešel državni zbor, da naj se ustvari samo skupen klub za jugoslovanske  poslance in potem, kar se je zgodilo v
državnem zboru — ime  Szajer  pove vse — je ob   sebi umljivo, da zahtevajo to danes še odločnejše, kakor prej. Drugi vzrok, da  se  ne  doseže  zjedinjenje,   pa  je |
i\osgbjno nasprotje mej raznimi člani Hrvatsko-slovenskega J kluba in mej dr. Šusteršičem.                                             \
Ko se je razbilo prizadevanje za ustanovitev skupnega kluba vseh hrvatskih in slovenskih državnih poslancev in sta bila ustanovljena kluba „Slavisches Centrum" in „Hrvatsko-slovenski kluba, tedaj jp. „SIflEgnftftfL~po-slanca dr. Ploja in Robiča pa , tudi^inčiča.>na^n^žttYen način csebno  žalil, tako  da ti tudi, ko  bi  hoteli, že~rz  >
-----»mu   i rn---------**m*m**^m          m*+n*»                                                                                                                                                                                        .   .       w
ozirov "ffirnfrojo  osebno  čast, ne bodo  mogli vstopiti v 7 klub, v katerem odločuje dr. Šusteršič.
K temu pride še to, da bi tako  fusijoniranje naletelo na odpor v Dalmaciji in na  Štajerskem — nezaup-I niča, ki  jo  je  dobil  dr. Ploj v Šmarju pri Jelšah kaže to očitno — in da bi se tudi tam vnel boj, kakor divja na Kranjskem in na Goriškem.
In vender bi bilo fusijoniranje potrebno in narodu koristno. Ako že ni mogoče, da so vsi jugoslovanski poslanci v jednem klubu, naj se vsaj grupirajo po političnih načelih: Kar jih je takozvanih klerikalcev, naj se združijo v skupen klub, napredni poslanci slovenski pa z naprednima poslancema srbskima v skupen klub. fsJ\ Ne da se tajiti, da je to izvedljivo — oviru jif f sago oseba POfllfrnfia df, Šusteršiča. „Edinost" tudi fo, ii!PP&va, da se morajo, ako se rib če doseči zjedinjenje obeh klubov, „Slavisches Centrum* in „Hrvatsko-sloven-skega klubau dobiti „garancije od strani centra, da beseda dr. Šusteršiča ne bo odločilna, da bo enkrat za vselej izključen terorizem, ki ga je mož izvrševal do sedaj s pomočjo svojih mogočnih zaščitnikov" — to~se pravi, da se :mox& ilr. Šusteršič žrtvovati — a na to pri sedanjih razmerah v njegovi stranici ni misliti.
To so okolnosti iz katerih sklepamo, da se grupiranje poslancev po političnih načelih ne doseže, in da ostane jugoslovanska delegacija razbita.