Stev. 207
TRST, četrtek 28. {ullja 1910.
Tečaj xxxv
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Isabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Maii oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
.. Plačljivo in utoZljivo v Trstu. =====
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko,
P edinosti je moč!
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Varoonlna na nadeljako Izdanja „EDINOSTI" atane: za oalo lato Kron 5-20, za pol lat«. Kron 2 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik
konsorcij lista „Edinost^. - Natisnila Tiskarna „Edinost"
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
===== Giorgio Galatti štev. 18. -
FoStno-hranllniJni račun St. 841 652. TELEFON 5t. 11-57.
6RZOJF1UNE UE5TI.
Sestanek grofa Aehrenthala z Izvolskim.
KARLOVI VARI 27. Zagotovlja se, da pride ruski minister za unanje stvari Izvolski semkaj na lećenje. Verojetno je, da se o tej priliki sestane z ministrom za unanje stvari Aehrenthalom.
Avstrija in Turčija.
CARIGR\D 27. „Sabah" razpravlja o vesti, da se imata v kratkem sestati minister zunanjih del grof Aehrenthal in veliki vezir, ter pravi da je iskrena želja Osma-nov, da bi se utrdile politiške in gospodarske vezi z Avstroogrsko. Tozadevna prizadevanja obeh vlad bi bile še bolj pospeševane s sestankom obeh državnikov.
TURČIJA.
CARIGRAD 27. Vzlic vladnim opominom in novim korakom poslanikov, nadaljuje bojkot proti grškim ladijam. — Gibanje se je nekoliko zmanjšalo le v Carigradu.
Kretsko vprašanje.
CARIGRAD 27. Turški odposlanec v Atenah, ki je sedaj tukaj na dopustu, je nekemu sotrudniku „Tanina" izjavil, da je ponovno opozoril grško vlado, da se Turčija ne bi mogla izogniti vojni v slučaju, da bi se kretke delegate vsprejelo v grško zbornico.
„Ikdam" svari grško vlado, da ne bi Venlzelos vsprejel kandidature za narodno skupščino. Turčija bi to smatrala kakor izzivanje.
Polom banke.
DORTMUND 27. „Niederdentsche Bank" v Dortmundu je prišla v konkurz. — Prva skupščina upnikov se bo vršila dne 10. avgusta.
DORTMUND 27. Danes opoludne je bil po nalogu preiskovalnega sodnika aretiran ravnatelj Niederdeutsche Banke"1 Ohm.
Konkurz družbe za zračno plovitev.
BEROLIN 26. Nemška dnirha za zračno plovitev v Draždanih je prišla v konkurz. Družba, v kateri je bilo tudi več avstrijskih plemičev, je priredila minolo pomlad le en letalni dan v Draždanih, ki je pa popolnoma ponesrečil, pri čemer je prišlo do velikih škandalov.
Hotel pogorel. — Več oseb mrtvih in ranjenih.
LONDON 27. Iz Belfasta poročajo, da je danes zjutraj rano izbruhnil požar v „Kelvin Hotelu", ki je oddaljen nekoliko stotin metrov od mestne hiše. Hotel je popolnoma pogorel, zgorelo je šest oseb, pet pa jih je zadobilo hude opekline. Ni še znano, kako da je nastal požar. Mnogo oseb je poskakalo z okenj na ulico in so se več ali manje poškodovale.
Kolera.
PETROGRAD 27. V zadnjih 24 urah je obolelo za kolero 58 oseb, umrlo jih je pa 16. Sedaj je 280 bolnikov.
Obsojen sleparski bankir.
PARiZ 27. Znani bankir Ruchette, ki je ogoljufal z raznimi svojimi špekulacijami za 130 mil. frankov, je bil obsojen v 2-1. ječo.
PODLISTE K.
Žensko srce.
Spisal Paul Bourget — Prevel V. B.
* Budimpešta 27. Uradno je ugotovljeno, da je povodom povodnji v Bolnok-Dobokaški županiji, ko se je nad vasjo Nagv utrgal oblak, utonilo 31 ljudi.
Reka 27. (Ogr. biro). Avstro-ogrski konzulat v Carigradu je obvestil tukajšnji pristaniščni urad, da je na Lloydovem par-niku „Orion" ena oseba umrla za kolero. — Parnik je moral v petdnevno kva-ranteno.
Požun 27. Tajni svetnik grot Štefan Palffy, najstareji člen grof' .'?ke 1-.:U«yv-'-rodbine, je danes popol. umrl. Palffy-ja je pred dvemi meseci zadela kap.
Tanger (Maroko) 27. El Mokri je imenovan ministrom za unanje stvari na mesto Sid Alissa Ben Asnarsa, ki je prevzel listnico pravosodja.
Nedopustno ,obremenjenje' položaja...?!
Tudi med ljudmi, ki se povsem strinjajo v principih in ko so si na jasnem in v soglasju glede končnih ciljev, more prihajati do ojstrih navskrižij ob vprašanju oportunitete — taktike.
Zato ne zamerjamo nimalo profesorju Masaryku, da se ne strinja s taktiko „Slov. Enote" v zadnjih časih in da se ne more sprijazniti z jugoslovansko obstrukcijo.
To je stvar nazorov, a vsakdo ima neoporečno pravico do svojih nazorov in da jih tudi izpoveduje odkrito.
Na to stran torej ne bi bilo nobene zamere radi nastopa v Masarvkovi reviji „Naša doba" proti taktiki „Slov. Enote", ki da se je — po trditvi avktorja — slepo pokorila uprizoriteljem jugoslovanske ob-strukcije proti italijanskemu vseučiliščnemu postulatu.
Ali nekaj druzega je, ki nas po pravici ogorča in ki nas preseneča tembolj, ker je prišlo od — prof. Masaryka. Tistega Ma-saryka, ki si je v zadnjem času pridobil časten glas kakor poseben zaščitnik in prvoboritelj za pravico in svobodo Jugoslovanov, da smo z občudovanjem, ljubeznijo in iskreno hvaležnostjo zrli na sliko učenjaka in politika na češki univerzi v Pragi.
Ne, tacega utemeljevanja ne bi bili pričakovali v glasilu Masaryka! Mi smo se prijemali za glavo od strmenja, ko smo čitali poziv, naj bi mi Jugoslovani ne obre-menjali situvacije se svojimi „nezrelimi" in „nepripravljenimi" zahtevami! Tu je šel avktor članka naravnost v arzenal naših najhujših nasprotnikov — ki so tudi smrtni sovražniki češkega naroda — po kol, da mahne žnjim po nas Jugoslovanih in naših vzvišenih in opravičenih kulturnih aspira-cijah !! Od strani krvnih sovražnikov bi nas takova argumentacija ni malo ne presenečala in tudi ne vznemirjala: ali takov afront od strani moža, ki smo mi Jugoslovani zrli v njem svojega najboljega prijatelja in zaščitnika, — 1o nas ne preseneča samo, ampak tudi boli in peče.
Pustimo za sedaj na strani vprašanje, ali smo mi zares „nepripravljeni" in nezreli tudi za pripravljalne korake v zagotovljenje, da tudi naši visokošolski postulati pridejo
„Oprostite, da vas vsprejemam tukaj — je dejal Gerhard — prihajam ravno iz kopalnice. Po sprehodu na konju mrzlo kopelj — to je že od nekdaj moja higijena. Jaz mislim, da bi brez tega živahnega gibanja ne mogel živeti .... Zelo prijazno je od vas, da ste prišli!"--
Medtem ko je to govoril, si je oblačil lahko jutranjo obleko iz bele flanele.
Ervin je sedel ob kaminu in je opazoval tega močnega, zdravega moža, ki je imel od svežega zraka in kopanja popolnoma zarudel obraz. — Vse geste tega, gibčnega telesa so pričale o možu trdne in močne volje, ki je izgledal kakor ustvarjen, za živahna opravila ; prav tako kakor Ervin j s svojimi nežnimi, izinozganimi členi za| strast in sanjarstvo.
„Videti je, da je usoda pod vplivom našega temperamenta," si je dejal Ervin, nied tem pa pogledaval preiskuševalno po sobi.
„Ne zamerite mi, da se oblačim tu
pred vami!" je dejal Gerhard črez nekaj minut.
Prišel je eden slug in zopet odšel in Ervin je pretehtoval na tihem razne znake, ki so mu padli v oči, med tem, ko so ga ovijali dimovi oblaki ruske cigarete, ki mu jo je poklonil Gerhard.
Skozi oba okna, med katerima je stala postelja, je bilo videti na mal vrt, kjer je v tem času drevje, podobno okostnikom, stezalo svoje golo vejevje v zrak . . .
Solnčni žarki svetlega zimskega jutra so podeljali tej spalnici bogatega samca neko veselo barvo. No, Gerhard je tudi imel šestdeset tisoč frankov na leto na razpolago. Toda tudi najmanjša stvarica v tem bivališču je izdajala, da manjka tu pridne ženske roke. Tu notri je bilo vse tako možko, skoro strogo, — od okorne masiv-nosti mobilij pa do zbirke orožja, ki je viselo po temnozeleno prevlečenih stenah.
Z druge strani je zopet zadostoval samo en pogled, pa se je spoznavalo, da gospodar tega stanovanja biva mnogo doma. V tej sobi ni bilo one molčeče urejenosti tistih stanovanj, ki so le slepo okno samskega življenja in ki preko njihovega dvostranskega življenja razgrinjajo nekak pajčolan dostojnosti.
Postelja v sredi je bila ozka in nizka. Posteljna oprava z eno samo blazino je bila v neredu. Knjigo, ki je ležala na nočni mizici — poveznena na odprtih listih — je
do uresničenja, da-si že ta trditev v „Naši dobi" ovaja razpoloženje proti Jugoslovanom, o katerem ne bi mogli reči, da kaže na objektivnost, kamo-li na dobrohotnost,. kakršne bi smeli pričakovati od sinu krvno-sorodnega naroda, s katerim mi že desetletja v bratski zvestobi delimo veselje in vse neudobnosti hudih borb za skupno nam bodočnost....!
Toda pustimo to in prepuščamo gosp. p ofesorju in posl. Masaryku, naj obračuna sali seboj in svojo slovansko zavestjo, v koliko da citirana njegova trditev odgovarja principu tiste Pravice, ki jo sicer ravno on reklamira za vse narode, in pa — koristim češkega naroda!
Obračunati pa moramo z „Našo dobo" radi zahteve, da naj mi Jugoslovani itak že težavnega položaja ne obremenjamo se svojimi zahtevami!
V spričo takega poziva smo siljeni, da naravnost izrečemo odkrito besedo — zamera gori, zamera doli!
Umejemo g. profesorja Masaryka. On meni, da je situvacija itak že preobremenjena po — češko-nemškem sporu! Zato meni, da bo stavljanje jugoslovanskih zahtev oviralo rešitev češko-nemškega spora, da torej brez potrebe še bolj obremenja položaj I
Tu moramo pa opozoriti gospoda profesorja, da češko vprašanje že pol stoletja obremenja položaj; da smo radi češko-nemškega spora tudi mi Jugoslovani morali prestajati že hudih časov; da marsikaka naša zahteva ni mogla v ospredje — na razpravo pri vladi in v parlamentu —, ker cb pritisku češko-nemškega spora vlade sploh niso imele nikacega zanimanja in smisla — kamo-li brige! — za naš jug!
Ne konstatujemo tega morda v svrho rckriminacije in pritoževanja. O ne! Mi se nismo nikoli ravnali po sedanjem izgledu prof. Masaryka: nikoli nismo obsipaliČehov z žaljivimi obtožbami, radi tega, da smo morali tudi mi skozi desetletja trpeti pod bremenom češko-nemškega spora!! Ne radi, t.;"na!i prisiljeni v to po odijoznem afroruu v Masarykovi „Naši dobi" smo spregovorili to odkrito besedo! In to v interesu potrebne jasnosti v našem medsebojnem razmerju. Profesor Masaryk mora vedeti, da tudi med krvnimi brati ni možno trajno sobojevništvo, ako r.e sloni na principu: do ut des! Milo za drago! Jaz tebi, ti meni! Če smo mi vedno radi — in hočemo tudi v bodoče — prenašali češko obremenjen je splošne situvacije v Avstriji, morajo tudi Čehi prenašati obremenjenje z naše strani! To je neizogiben postulat pravega, iskrenega in zares trajnega zavezništva.
Prof. Masarik pa si to razmerje predstavlja na drug, pri taki bistri glavi in tako toplem srcu nepričakovan način, ki nas naravnost izzivlje na odpor . . . Pol stoletja se že bije češko-nemški boj, a kdo more vedeti, kdaj bo dvobojevan ...?! In v vsej tej dobi naj bi se mi ne oglašali s svojimi kulturnimi zahtevami, naj bi gradnja naše bodočnosti stagnirala, naj bi puščali in suspenso svojo pravdo za svoje pravo, za svojo ekzistenco, le da bi nam prof. Ma-saryk ne mogel očitati, da — obremenjamo položaj!
čital Gerhard gotovo, predno je zaspal. Okoli ležeče časopise in odprta pisma pa je pregledal površno ob prebujenju. Na neki mali mizici je stal zajutrek: samo ena skodelica poleg srebrne majolčice za čaj. In tudi vsi drugi predmeti, ki odgovarjajo udobnostnim zahtevam mladega, odličnega moža, so imeli ono neposnemno posebnost, ki se zliva v ves milje, v nenameravano in nerazložljivo harmonijo.
Naša osebnost pritiskuje okrožju, v katerem se giblje naše vsakdanje delovanje, svoj pečat skoro s fotografično natančnostjo.
Gerhard, ki je zalotil iščoče poglede obiskovalca, je na nemo vprašanje, ki je je slutil v teh pogledih, odgovoril tako-le:
„Jaz imam tu prav lepo, kakor vidite... imam pa poleg tega še malo delavno sobo in za vsak slučaj tudi malo jedilnico... Vse to ni ravno bogve kako veliko, ali imam zraka in solnca..."
In pri tem je zazdehal globoko.
„Sicer pa," je dodal, ko se je sluga odstranil — „ostanete, upam, pri nas na obedu ?..."
Pogled, ki je spremljal to vprašanje, je izdajal nekak nemir, ki pa ga je napol-pritrjevalni Ervinov odgovor prepodil takoj.1
„Takoj napišem par besed gospej pl. Velde — je dejal Gerhard —, pripovedoval sem jej že o vas in se bo gotovo srčno veselila, da vas zopet vidi."	!
Pa saj tudi prof. Masaryk ne ve v opravičenje te svoje — kako bi rekli ? .. . čudne zahteve, navesti druzega, nego svoje subjektivno mnenje, da smo mi Jugoslovani še „nezreli" in „nepripravljeni" za svoje postulate. Vspričo te sentence si moremo mi misliti le dve možnosti: ali je g. profesor precej — desorijentiran glede nas Jugoslovanov, ali pa ga vodi direktna zlohotnost! Malce trda beseda to; ali nismo se je mogli ubraniti vspričo skrajno žaljive insinuvacije, češ, da so Jugoslovani še nezreli tudi za pripravljalne korake v uresničenje njihovih visokošolskih zahtev! Saj vendar ne zahtevamo na visokošolskem polju za sedaj druzega, nego garancije in vstvarjanje predpogojev! Ali si prof. Ma-saryk res upa trditi, da Jugoslovani niso zreli za kako docenturo na vseučilišču v Pragi ? Ali da že leta obstoječe Fran Josi-povo vseučilišče v Zagrebu ni zrelo za zahtevano reciprociteto ? Druge naše zahteve na šolskem polju pa se tičejo srednjega, obrtnega in ljudskega šolstva. Profesor Masaryk se pa menda vendar še ni tako daleč izgubil v arzenal — nemških in laških argumentov, da bi nam hotel tudi na tem polju odrekati „zrelost" in „pripravljenost"!!
Če bi bilo to, potem pa bi le obžalovali, da smo sploh napisali ta članek na njegovo adreso.....!
Opozoriti treba tudi še na neko nedoslednost in inkongruenco v nastopu prof. Masaryka. Jugoslovanom očita, da obreme-njajo itak težavni položaj. Sedaj pa naj nam lepo odgovori: kdo je izzval sedanjo krizo, ki je dovela do odgodjenja parlamenta ?! Mari niso bili to italijanski postulati ? ! Mi vemo sicer, da je g. profesor črez glavo zaljubljen v naše Italijane, ker jih pozna le po sladkih besedah in po teatraličnih pozah v parlamentu. Nikdar pa ni okusil italijanskega sosedstva v vsakdanjih borbah... kjer ' bi se bil uveril, da tista sijajna latinska kultura blesti le v knjigah o minolosti in v zares veličastnih' ustvaritvah italijanske umetnosti, dočim je vsakdanje življenje, snovanje in naziranie naših Italijanov skoro popolnoma odtegneno vplivom ... kulture.
Ali kraj vsega tega Ijubavnega razmerja med g. profesorjem in italijansko — kulturo, bi bila zahtevala od njega že doslednost in dolžna objektivnost, da se je se svojim quos ego — če že smatra vsako „obremenjenje" od juga kakor nedopustno — obrnil najprej na italijansko adreso in za-klical: Ne obremenjajte itak ze težavnega položaja se svojim italijanskim vseučiliškim postulatom !
Tudi to ne bi bilo nam po godu, ali bilo bi vsaj — logično.
Ali on ni storil tega, marveč je menil, da najbolje zadosti svojemu slovesu učenjaka in politika, ako opozori svet — na nezrelost Jugoslovanov. Če on odklanja taktiko „Slov. enote", pa odklanjamo mi z vso odločnostjo ta njegov nastop, ki je pač morda češko - realističen, nikakor pa ne .. . slovanski.
Še eno resnico na adreso češke javnosti. Grenko sicer, ali — resnico. Padanju vpliva češke delegacije v parlamentu na Dunaju ni kriva ne taktika „Slov. enote", ne zavezništvo čeških poslancev z jugoslo-
Spremil je svojega prijatelja v svojo delavno sobo, ki je bila v resnici precej tesna, a vse knjige in popisani papirji so pričali o živahni delavnosti njenega posestnika.
Medtem, ko je Lairesse čečkal v svoj blok, odtrgal iz njega listič, ki ga je odnesel sluga brez nadaljnega ukaza, bi bil Ervin jako rad opazoval sliko, visečo nad široko pisalno mizo. Ta slika je predstavljala Klaro. Vendar si ni upal motiti Gerharda in se je zadovoljil s tem, da si vtemelji v notranjem svoje mnenje o Gerhardovem vedenju in stanovališču.
Mari je bila to pretvarijalna komedija ? Ali pa se je morda izvršila tu zakonska ločitev naskrivoma, samo da se zataji nepreklicen položaj vse zadeve ...
Pri Gerhardu ni bilo opaziti nobenega onih znakov tistega srečnega ljubimca, ki je kar z enim udarcem prezrl vse predsodke družbe in živi konečno skupno s svojo priborjeno ljubimko.
Kakor oni večer ob prvem srečanju v Esplanadi, sta se pogovarjala tudi danes samo o bivših tovariših. Gerhard je govoril o njih, kakor govori kak odsluženi oficir o armadi.
Informiran je bil o vseh, ki so bili prestavljeni, ali o onih, ki so avan-zirali.
Njegove oči so bleščale ...
(Pride še )
»iran S
»EDINOST« it. 20T.
vanskimi. Krivda je marveč — kakor je na nekem shodu naglašal tudi naš dr. Rybar — v brezprimcrnem strankarskem cepljenju, kakor nam je je nedavno drastično oznčila neki tržaški Čeh, rekši: „Ne bi bilo še tako zlo za nas Cehe, ako bi imeli le toliko strank, kolikor je v Pragi — gostiln. Ali razcepijenje je prišlo že tako daleč, da v vsaki gostilni vsaka posamična miza predstavlja svojo posebno politično strujo!"
Seveda ni mislil mož tega dobesedno. Hotel je le na drastičen način označiti sedanje razsulo v političnem življenju češkega naroda.
Tu je zlo — velespoštovani g. profesor Masaryk! Tu zastavite svoj upliv, svoje delo, svojo avtoriteto: da pride češko poli-
ponsko,*ali bolje, to razkritje potrjuje, da si je Rusija zavarovala hrbet na dalnjem Vstoku, da bi imela svobodne roke v Evropi.
Zato pa danes še manje verujemo zatrdilom, da so bili avstrijski diplomatje povsem nedolžni na znani izjavi župana krakovskega dr. Leota, ki je govoril o predvečeru vojne med Avstrijo in Rusijo.
Očitna korupcija.
Sekcijski načelnik v- železniškem mini-sterstvu dr. Schonka bi bil moral postati najprvo generalni ravnatelj južne železnice. Ker je pa ta gospod imenon železniškega ministerstva vodil z južno železnico vsa pogajanja za povišanje tarifom, bi bila vsa Učno življenje zopet na normalne in zdrave stvar vendar-le malo preveč čudna, ko bi tire! —	bil on takoj potem stopil na čelo podjetju,
Mej tem pa bomo mi Jugoslovani na- v katerem se je pogajal imenom vlade. Jalje . .. „ob remenja I i" položaj!	, Zato pa je postal predsednik dunavske
paroplovne družbe. Država je s tem iz-Hrvatska kriza.	gubila enega svojih najboljših uradnikov na
Na interesanten način glosira „Agramer družbo, s katero se bo morala v krafkem Togblatt" postanek in vzroke sedanji krizi, pogajati za subvencijo in novo tarife. In Predvsem izreka svoje popolno uverjenje, da Schonka je najbolji strokovnjak na polju je bila krona — ker le od ene strani prometnih tarifov ; in ravno v trenotku. ko enostransko informirana in da so jej bi bil moral uporabiti to svoje znanje v; izlasti potajili dejstvo, da ban Tomašić korist države, se je pustil penzijonirati ter ali ni hotel ali inogei izvršiti v paktu s ko- je odšel k privatni družbi, v korist katere aiicijo prevzetih obvez. Krona je bila infor- bo seveda porabljal svoje znanje proti dr-mirana tudi v tem smislu, da le neka mala žavi, od katere vleče bogato penzijo! frakcija hrvatsko-srbske koalicije zahteva Na rešitev čaka tudi vprašanje sanira-odstranitev Rauchovih trabantov.	nja južne železnice.
Temu nasproti konstatuje "Agramer To vprašanje je zelo težko, tako, da jej Tagblatt", da je ban Tomašić sam v prin- le pet oseb, ki so orijentirane v tem /pra-| -cipu priznaval opravičenost zahteve, da se šanju. Eden te petorice je sekcijski načelnik j stebri absolutističnega Rauchovega zistema vitez Weeber. Zato je bil on določen, da bo, tudi odpravijo. K oni mali frakciji spada na bodočih pogajanjih z južno železnico za- j torej tudi — ban Tomašić.	stopal interese države.
Cesarjevo ročno pismo banu dokazuje, In veste, kaj se js> zgodilo? Sekcijski da je bila krona informirana v smislu, da načelnik Weeber postane generalne ravnatelj j je koalicija le radi jednega samega osebnega južne železnice m bo seveda v imenu družbe vprašanja provocirala konflikt. Sedaj pa se vodil pogajanja z državo ! Umeje se, da bo isti ban skriva za krono, da bi pritiskal na pri tem zastopal le interese družbe proti j koalicijo.	državi, od katere vleče mastno penzijo !
Zdi se celo — nadaljuje zagrebški list; Ali bi bilo možno kaj takega še kje — da krona niti ni obveščena o obstanku drugje, nego v naši ljubi Avstriji — tega,
onega pakta. Kdor pozna konstitucijonelno mi- res ne vemo ! _
Šljenje vladarja, mora imeti občutek, da bi;	nnu^c;
bila krona — ako bi bila dobro poučena o	SUTlCVnt? ilCjVsCS«
stvari - vsprejela demisijo in poučila To- j Kako so se vršile zadnje voiitve1
mašica, da tudi v politiki — kakor v na- na ogrskem ! Znanih je že dovolj slučajev i vadnem življenju — treba izpoljnevati prev-! Q načinu> kakor SQ se vr§He voWve na j zete obveze. Oziroma, da ni smeti prevze- 0 kem jn s ka|dmi sredstvi je grof tn.iti nhvP7 alrn nižino orntnvi. na lih homo
žavni grb, ali pa bodo razne pokrajinske slike.
Ustaja na Kubi. New-yorška „Associated Press" poroča iz Havane :
Vlada je zelo vznemirjena radi ustaje, ki je pod generalom Miniedom izbruhnila v Caneyu, v vstočnem delu Kube. Vlada je poslala tja čete.
Shod slovanskega učiteljstva v Krakov 11 preložen. Komite shoda slovanskega učiteljstva, ki bi se imel vršiti v Krakovu od 10. do 14. avgusta t. 1., se preloži iz raznih vzrokov, katerih komite ni kriv. — Shod se torej letos ne vrši. Kdaj in kje se bo vršil občni zbor zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, se bo pravočasno naznanilo.
Sporazum med Jugoslovani in Grki
v Ameriki. Med jugoslovanskim prosvetnim in političnim klubom v Ameriki so se dlje časa vršila pogajanja glede skupnega postopanja v nekaterih vprašanjih. Pogajanja so imela vspeh : sklenil se je sporazum, oziroma zveza za medsebojno podpiranje v vseh vprašanjih, tičočih se državljanskih in političnih interesov Srbov, Hrvatov, Slovencev in Grkov v Ameriki.
Domače vesti,
Iz sodne službe. Pravna praktikanta dr. Domenico Rocco irr Guido Petronio sta imenovana avskultantoraa.
Garibaldijev kip v koprski razstavi. Prijatelj i.T Kopra, katerega smo pozvali v včerajšnji številki naj nam sporoči, kako je z gori omenjenim kipom,, nam poroča:
V razstavi se je res nahajal nek kip Garibaldija, a ko je imel priti namestnik k otvoritvi, se je cdboru zdelo, da bi vendarle ne vrglo posebno lepe luči na prireditelje razstave, ko bi namestnik videl tam Garibaldijev kip, ki ne predstavlja nikake umetniške vrednosti in bi moral tudi slepec videti, da je tam le v demonstrativen namen.
Zato je sklenil edbor, (Aa se ima kip odstraniti iz razstave.
Oni pa, ki je kip daroval, ga ni hotel
Financa je v Italiji militarizirana in so tam nameščeni ljudje iz vseh delov Italije. Vprašal sem nekega Romanjola, kako da mu kaj ugaja kraj, na kar mi je odgovoril: V letu ni ravno slabo, a zima pa je tod huda.
Do tri metre snega je tam v zimi. — Finančni organi se menjavajo vsake tri mesece.
V	zimskem času ne vrše službe, pač pa so doma v kasarni.
Težko da jim je, ker ne umejo jezika prebivalstva ! !	Sosed Benečanov.
Mestni svet bo imel drevi ob sedmi uri svojo redno sejo.
Sesljan — Sistjan. V včerajšnjem poročilu o veliki mini v Sesljanu je bila rabljena označba Sistjan mesto pravilne slovenske Sesljan.
Mi smo dobili ono poročilo šele po p o 1 u n o č i in urednik, ki je priredil rokopis za tiskarno, je to slučajno prezrl, istotako je prezrl tudi korektor, ko je dobi-v roke krtačni odtis.
Dne 7. avgusta vsi v Pulo! Zanimanje za ta izlet je velikansko. Nobeden zaveden Slovenec ne bi smel tega dne ostat! doma. Vse naj izleti s krasnim velikim par-nikom Avstro-Amerikane „Argentinija" v Pulo, da vrnemo obisk N. R. O. — Pamik odpluje v nedeljo ob 5. uri zjutraj in pri-pluje v Pulo okoli 10. ure zjutraj ter se povrne v Trst okolu 2. ure pepolunoči. Vozne cena je K 3 60, v kar je uračunanaje tudi vstopnina k veselici, ki se bc vršila v „Nar. domu. \ Puli si bodo mogli izletniki ogledati pomorski arzenal in druge zr amenitosti.
Ob enem so odLor N. D. O. obrača do okoličank, ki pos.-dujejo narodno nošo, da pridejo v tej noši. Zato jim dovoli odbor, da plačajo 11 . razred in se vozijo v II. razredu.
V	spomin. — Prod kratkim časom je umrla v Bovcu bivša pevka „Kola", g.ca Kristina Mihelič. Ker ji.'j pevsko društvo „Kolo" radi oddaljenosti ni moglo izkazati zadnje časti, kakor je šifer običaj v sličnih tužnih slučajih, so pevke in pevci, oziroma členi „Kola" nabavili lep \?nec iz koralov
sprejeti nazaj. Zato'so ga postavili v stra- in ga izročili gospici K. irr njenemu očetu, nišče, ter ga pokrili z neko vrečo. V tem da ga, kakor bjvSajtaga t
mat. obvez, ako nismo gotovi, da jih bomo Khuen izvojeva, svojo „zmago". Največo mogli tudi izpolniti. Ali pa bi bil vladar 5ravur0 pa je na vsak način doprinesel ustvaril možnost da njegov tajni svetovalec okrajni SQdn}k Wertheimstein v Belempesu. j
izpolni obveze, k. jih je vsprejel.	„J V tem okraju sta si stala namreč nasproti
Potem ventilira „Agramer Tagblatt vladni kandidat in kandidat romunske vprašanje, da-h je hrvatsko-srbska koalicija strankc
sploh opravičena, da se sedaj uklone zahte- Za vladnega kandidata je bila le odločna vam bana Tomasica.	'manjšina. Ali tak madjarski sodnik židov-
Ce koalicija vstraja na svojem staliscu, gk pokoljenja si zna pomagati iz vsake da istotako, kakor je ona izpolnila obveze _ zad	Kakor ■ tQ loh navada p0
pakta, jih mora tudi ban Tomasic, mora, kmetih ob nedeljah, se tudi tam vrše večji in resnica prodreti tudi do prestola.	; manji pretepi med fantL Ko so se neke ne-
Zagrebški list se na to odločno upira delje zopet vršili pretepi v nekaterih ro-teinu, da bi se dejstvo, da je bilo izvoljenih mUnskih vaseh, je dal sodnik Wertheimstein tudi nekaj madjaronskih poslancev, označalo poloviti kakih 30 fantov, proti katerim je na najvišem mestu kakor zmaga inadjaron- UVedel popolnoma pravilno kazensko pre-ske smeri v Hrvatski. Treba vedeti, da je jSkavo z razpravo, dokaznim postopanjem, le popularnost koalicije mogla galvanizirati pričami itd. ter je konečno v smislu nekega one - mumije. Le samozatajevanje koali- izmišljenega paragrafa obsodil vseh na cije je tiste madjaronske ljudi privedlo nazaj smrt na vešalah ! Nevednim kmetskim fan-v politično življenje. To žrtev pa je koali- tom se seveda ni niti od daleč sanjalo, da ciia doprinesla, ker jej je ban Tomašič je tako postopanje nezakonito. — Popadali v povračilo zagotovil odstranitev Rauchovih so večinoma na kolena in prosili milosti. trabantov!	Sodnik je pa rekel: Kralj pomilosti vse
Končno se bavi zagrebški list s posle- one, ki so iz vasi, — kjer volijo vsi z dicami, ki utegnejo navstati, ako pride do vlado.
definitivnega preloma med banom in koali-; Na tak način je sodnik vse iz vasi, iz cijo ter prihaja do zaključka, da se koaliciji katerih so bili dotični fantje, pridobil za ne treba bati. Naj se bodo tudi porabljale vladnega kandidata, ki je bil potem seveda znane Khuenove volilne umetnosti, je ven- tudi izvoljen.
dar — sedaj, ko je volilna reforma pod Objavljanje okrožnice „Edite saepe"
streho — gotovo, da Khuen-Tomašič doži- v Bosni. Sarajevski nadškof dr. Stadler je vita poraz. Koalicija nima razloga za malo- objavil papeževo okrožnico „Edite saepe" v dušje, ker nje stvari nikakor ne stoje slabo, svojem oficijejnem listu „Vrhbosna" in sicer v Ce koalicija vstraja pri svoji zahtevi in če hrvatskem prevodu.
je Tomašič - ki je slovesno izjavil v sa-j Vpokojen podadmiral. Vpokojen je boru da s koalicijo stoji in pade - lojalen podadmiral Ziegler, predsednik pomorsko-clovek, mora izvajati konsekvence in bo tehničnega odseka.
vstrajal pri demis^__, ^ kfalja Retra y Rimu lta|.jan_
Zakaj ni prišlo do vojne radi skemu listu Secolo" poročaja iz Belega-anpksiip o	grada* da obišče srbski kralj Peter rimski
aneKSije .	dvor koncem meseca septembra. Ta datum
Neki italijanski diplomat potrjuje v re- je vsekako preran, kajti italijanska kraljev-viji „Nord und Sud", da o priliki aneksije ni ska rodbina se še le sredi novembra povrne prišlo do vojne le zato, ker je nemški cesar v Rim
Viljem izjavil, da bo stala Nemčija v vsakem Novi t ni svetniki. Cesar je imenoval slučaju na strani Avstrije	tajnimi svetniki: rumunsko-katoliškega nad-
Nemsk. poslanik v Petrogradu je na gkJo{a v Fogarašu dr. Viktorija Mihaiy, škofa direkten ukaz cesarja Viljema izjavil caru v Rabu Nig0iaja grofa Szecheny-a, škofa Nikolaju da Avstrija začne v osmih dneh z y Sobotici dr. Viljema Istvana ter vpokoje-vojno, ako ne bo aneksija slovesno pnz- nega velikega župana Akosa grofa Veldija.
nanaVspeh te grožnje da je bil naravnost	. k djakovske škofije. Škof dr Krapac
presenetljiv. Rusija, Francija in Anglija da	Je sJ0jim generalnim vikarjem imenoval po-
si nikakor niso upale začeti plesa z orožjem	možnega škofa dr. Andjelka Vorsak opata
z Avstrijo in Nemčijo, dasi sta grozili tudi	in kanonika lektorja dr. Stjepana Babica pa
Srbija in Ćrnogora.	generalnim provikarjem.
To, kar pripoveduje tu italalijanski di-	Bolgarski kralj na Cetinju. S Cetmja
plomat, ni nič novega, a je interesantno,	poročajo, da pride na jubilejne slavnosti
ker dokazuje ponovno, da prej ali slej ute-	kneza Nikole tudi bolgarski car Ferdinand,
gne priti do krvavega plesa med Rusijo in	Nove srbske znamke. Srbska vlada
Avstrijo ter s temi zvezanimi državami.	je sklenila, da izda z novim letom nove
Vsekako pa nam to razkritje še bol	znamke. Te nove znamke bodo brez kra-
pojasnjuje, zakaj se je Rusija pogodila z Ja-	Ijeve slike. Na znamkah bo ali srbski dr-
položaju se nahaja kip še danes.
Par ur v Italiji. Radovedni, kje in kje in kako žive bratje beneški Slovenci, nas je šla minoli teden četvorica preko Žage v Italijo. Pot ni iepa in je na nekaterih mestih celo nevarna.
Gorskih potokov smo prehodili nešte-vilo. Povsod smo dobivali čiste mrzle vode, a eden teh potokov v bližini Žage nas je presenetil. Zraven lepih slapov dela ta potok krasen vodomet, česar nismo prej videli.
Voda pada pod skalo v ozko kotlino, od koder jo naravna sila odbija nazaj v zrak in tako navstaja krasen vodomet. Od Žage do italijanske meje je dve uri hoda, a mi smo rabili nad 4 ure!
Meclpotoma smo pozdravljali Žagarje, ki so v planinah spravljali seno, ki je morajo vse znašati na glavi ali na hrbtu domov.
Ob državni meji smo že opazili slov. Benečanke in Benečane, ki so opravljali isto delo kakor naši Žagarji. Razlika je le ta, da na Bovškem nosijo ljudje seno v rjuhah, Benečani pa v koših (oprtnjakih). Mejo tvori na desni strani potok, nad katerim je lepa enonadstropna hiša, v kateri stanuje 9 mož italijanske finančne straže. Sebi v sramoto moram omeniti, da sem — takoj onstran meje začel pozdravljati ljudi v — laškem jeziku !
Kako pa sem bil iznenadjen, ko sem v precej oddaljeni cerkvi sv. Antona opazil na altarskem pregrinjalu napis : Sv. Anton, prosi za nas !
Malo dalje od cerkve smo prišli do neke gostilne, kjer sem — zopet v laškem jeziku — zahteval vina! Šele tu sem prav spoznal svojo zmoto in začel s krčmarjem razgovor v lepi slovenščini.
Tu je začetek beneške Slovenije in naši bratje govore zraven svojega narečja in drugih jezikov tudi lepo slovenski.
' Vino smo plačali po 80 cent. liter, kruh i pa po 60 cent. kilogram, kar ni ravno' drago, ako pomislimo, da so tu gorati kraji, v katere morajo na hrbtu donašati jedila in pijače 4 in pol ure daleč! Želeli smo poslati razglednic — ali tam ni ne razglednic in ne pošte.
Za take „špase" bi morali iti še 5 ur daleč ? Izvzemši krompirja — ki pa letos težko da bi dozorel — nimajo tu reveži nikakih pridelkov. Ono malo sadnega drevja, ki ga imajo — ni obrodilo. Kraj, kjer smo bili, imenujejo Učja. — Domača dela opravljajo večinoma ženske, medtem ko moški odhajajo v svet.
Neki mož, s katerim sem govoril in ki je bil precej inteligenten, je bil v 35 letih le 4 leta doma ! Hvalil je italijansko upravo, pod katero — kakor je trdil — plačujejo' nižje zemljiške davke, nego pri nas. Le sladkor, alkohol in užigalice so dražje v Italiji, nego v Avstriji. Za popravo in napravo poti pa — je rekel — se laška uprava ne briga čisto nič.
niče. izročita na pristojno n lecrto. Venec nosi bel svilen trak z napisom : ^Pevsko društvo Kolo v Trstu — Svoji pevk Kristini Mihelič".
Ker pokojnica še nima n agrobnega spomenika, je deputacija izročila venec v varstve bratu' pokojnice Franu in sest rama Katarini in Pepci.
Ginjeni so sorodniki iz;ra;Hi ..Kolu' sv^jo prisrčno zahvalo. — Tebi, draga Kristina, ki mlada počivaš v d'omači zemij? zraven svojih dragih, kličet no • Večnaj? pamiat!
Iz bovške doline. Ob net ihti mesec? junija je strela udarila v hišo štev. 1 na Plužnah. Šel sem v podstrešje f.er si ogledal poškodbo. Strela je udarih i \ sleme, ali (kakor pravijo tu) v — š karjs. Odluščila je tram na dveh mestih iti se potem izgubila ne ve se kam. Izvzemšr strahu v družini Miheličevi ni napravila strela posebne škode.
Kakor povsodi na kmetih, tudi tu navadar da v času neviht zažigajo razne blagoslovljene predmete in zvonijo neprestano. Vse to je zelo nevarno, ker privlačuje električno moč na-se. Cesta, ali bolje: pot iz Plužne v Podklopce je grozno razorana in nevarna.
Občinski urad bi moral dati to popraviti nemudoma, da ne bo nesreč.
Vzajemnost med prebivalstvom na Bovškem zaslužuje, da rečem par besedi o njej.
Ljudje pomagajo eden drugemu na polju. Je slučajev, da se kar medsebojno dogovor ja 10 in več ljudi in ti gredo kosit, grabit in nosit seno ! Radi pomagajo eden drugemu, kar ni v navadi po drugih primorskih krajih — vsaj kolikor je znano piscu teh vrstic. Glede verskih bojev nisem čul nič posebnega, ako izuzamem neko damo med Žago in Bovcem, ki menda mrzi „Edinost" le zato, ker čita — „Slove n ca u !
Zadoščenje, želni" razstavi v mej drugim :
„Lahom pa, ki kričijo kakšno krivico jim delamo, hočemo daneš nekoliko potipati žilo, kar se tiče njihovega patrijotizma. Le par dejstev !
Avstrijska vlada je za laško izložbo v Kopru prispevala 20.000 K. Dala bo pa še enkrat toliko, ko se bo pokazal velikanski deficit, pa recimo, da vsega skupaj okroglo 50.000 K, seveda tudi iz žepa slovanskih davkoplačevalcev.
1.	V zahvalo za to pa ni v koperski izložbi bilo dozdaj in tudi poslej ne bo raz-obešena nobena avstrijska ali vsaj ena cesarska zastava, pač pa se prižigajo pri koncertih balončki z italijansko trikoloro.
2.	Slavni comitato pa je še bolj pokazal svoj patriotizem s tem, da je pri vhodu v razstavi mesto cesarskega orla, ki se na vsaki deželni razstavi brez izjeme nahaja, postavil beneškega leva.
Govoreč o prosluli „de-Kopru piše „Slovenec"
Velikanski izbor ?%ar> Krlžmančič & Breščak Trst, ulica lira It. 37
V Trstu, dne 28. julija 1910
»EDINOSTc *t. 207.
Stran Ul.
2. Takoj tik vrat so zasajene „marghe-rite", seveda čisto slučajno, na vsej razstavi ■e dobiš nobene slike cesarja Franca Jožefa, kar bi bilo čisto naravno posebno sedaj, ko slavi 80-letnico rojstva, ne! — dobiš pa pač podobe Giuseppe Garibaldija, ki je majbrže dal kako podporo za izložbo".
Tako piše „Slovenec" sedaj — malo časa potem, ko je najhuje pestil naše politično vodstvo v Istri, ker ni hotelo sodelovati na taki razstavi. A to ne toliko zato, ker je modro predvidjalo stvari, nad katerimi se „Slovenec" sedaj tako zgraža, ampak veliko več radi vzrokov narodne naravi!
Na razstavi v Kopru ne manjka le cesarjevih slik in kakih avstrijsko-patrijotič-nih napisov, ampak manjka tudi: značaja deželne razstave, manjka spoštovanja in pravičnosti do našega naroda in njegovega jezika v deželi!
In vse to je naše politično vodstvo, poverjeno zrelim in mnogo izkušenim možem, točno predvidjalo. Zato so nam sedanji „Slo vence vi" napadi le v popolno zadoščenje za prejšnje lahkomišljene napade, ki jih je moralo pretrpeti.
„Slovencu" pa bodi ta izskušnja v pouk, da bo v bodoče nekoliko manje iiagel se svojimi očitanji in napadi! Dobil je pouk. da možje tu doli vendar malce bolje vedo, česa in kako treba v naših bojih, nego pa izvestni pre—topli gospodje ▼ Ljubljani.
Tržaška mala kronika*
Zastonj pozvani gasilci. Sinoči po 9. uri se je vsled telefoničnega poziva več voz gasilcev podalo v ulico Giosue Carducci št. 34, češ, da gori v 3. nadstropju. Kmalu so se pa gasilci prepričali da je neka rodbina, ki je bila pred kratkem prišla tja stanovat, desinficirala stanovanje ter v to svrho zažgala neko desinfenkcijsko raztopino in žveplo.
Dim je potem prihajal ven skozi eno okenj in to je dalo povod nekim osebam, ki so ta dim videle, da so telefonirale gasilcem.
Zmešalo se je 50 letnemu trgovcu Marku Morpurgu, stan. v ulici Farneto štev. 98. — Treves ga je o^dvedel v opazovalnico.
Pil b' ga vsak . .. 43-letni podajač Peter Cleva iz Tramonta pri Vidmu, stanujoč v ul. Beccherie 9, je predsinočnjim oblastno sedel v kavarni „Alla nuova stella po!are" in malomarno srkal skodelico kave. ko pa je bilo treba plačati, kazal se je zelo začudenega in nikakor ni hotel pojmiti tega. Proti redarju, ki je bil pozvan, se je zače! prav nedostojno obnašati in tudi službujoč uradnik na policiji mu ni nrav nič imponiral. Za to svoje vedenje je poplačan z 8 dnevi zapora. Izročili so ga sodišču.
Opravičenje uzmoviča. Sinoči je zasači! redar v ulici dclle Lodole individuum,
ki je prebrska val žepe tam na tlaku spečega 60-letnega Karla Schrotta, ter ga aretiral. — Aretiranec, Peter Hartel, star 29 let, iz Trsta, sianujoč v Šalita al fonte št. 4, se je zoper-siavljal aretaciji ter obkladal policijskega funkcijonarja z raznimi žaljivimi psovkami. Na policiji je tajil v obraz, ali nič mu ni pomagalo, moral je vseeno vzeti prenočišče v ulici Tigor.
Ob padcu si zlomil ključnico. Mihael Zwirn, star 30 lei, doma s Koroškega, stan. v ulici Molin a vento št. 22 je včeraj tako riesrečno padel, da si je zlomil levo ključnico. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico.
Velika tatvina z vlomom. — Včeraj popoludne so med odsotnostjo g. P., ki stanuje v nekem dvorcu pri Sv. Andreju, neznani lopovi s ponarejenimi ključi vdrli v dvorec in odnesli: 1 hranilno knjižico za 400 K, štiri bankovce po 20 K, 1 uro s srebrno verižico, 1 zlat prstan z dijamantom, } zlato brošo s kameni, 2 poročna prstana in druge dragocenosti, vse skupaj vredno okolu 800 K.
Tatvina z avtomobila. — G. Avgust Terni, ki stanuje v svojem dvorcu v ulici Rossetti št. 88, se je sinoči podal s svojim avtomobilom na kolodvor južne železnice počakat nekega svojega znanca, ki je imel dospeti z vlakom. Terni je pustil avtomobil na ulici in šel na peron. Mej tem je dose-da; še neznani zlikovec odrezal na avtomobila pritrjen obroč za reservo iz kav-čuga in pobegnil. — Obroč je vreden 310 kron.
Tatvina in aretacija na krovu. Na
. zahtevo policijske oblasti v Reki je bil predvčerajšnjim na Lloydovem parniku -Elcktra" aretiran 34-letni natakar Evgen Cuccagna iz Trsta, ki je po ovadbi kapitana omenjenega parnika ukradel istemu i.tO K in 4 rublje.
Loterijske številke, izžrebane dne 27. julija 1910:
Brno	40 30 20 2 56
Inomost 7 70 3 25 32
Koledar in vreme. — Danes: Ino-cencij pap. — Jutri: Marta dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -i- 24° Cels. — Vreme včeraj: Jasno, t eter.
Vremenska napoved za Primorsko Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Manji veter. Vroče. Počasno razjasnenje.

Društvene vesti.
Pevsko društvo „Zastava" v Lonjeru je svojo veselico, kakor že javljeno, radi izleta NDO v Pulo, preneslo na nedeljo dne 14. avgusta. — Prosimo bratska društva, ki nam še niso odgovorila na vabilo, naj to store čimprej.
Krajevna skupina NDO v Skednju priredi v nedeljo, 4. septembra svojo veselico z igro in plesom. Natančnejši program se objavi svojedobno. Toliko na znanje drugim narodnim društvom.
- i
Tržaška gledališča.
MINERVA. Mnogo občinstva je prihitelo na sinočnjo premijero Verdijeve opere „I due foscari", pač iz radovednosti, da bi slišali eno izmed bolj mladinskih del velikega mojstra, ki je skoraj neznano mlajši gene--raciji. Ta opera, iz dobe, ko Verdijeva individuvaliteta še ni bila prišla do svoje bujne veljave, ima pač le bolj historično vrednost. Vprizoritev je bila dostojna, izlasti veliko aplavza so želi tenor Cunego, prima-; dona Rossi-Morino in g. di Bernardo ter; dirigent maestro Zuccoli. Oprema je jako i
čedna. — Danes repriza.	j
-
&ar. da!, organizacija.
Pripravljalni odbor godbenega odseka NDO pri Sv. Jakobu. Podpisani uljudno vabi tem potom vse odbornike godbenega odseka NDO, izvoljenega na sestanku dne 9. t. m., da se prav gotovo udeleže prve odborove seje danes v četrtek točno ob 8. uri zvečer v prostorih NDO pri Sv. Jakobu !
Tovariši odborniki ! — Ker je to prva seja, na kateri se ima razpravljati najtežavnejše točke, prosim, da ne nihče ne izostane.	R. Pregarec, preds.
DAROVL
— Na pevski zabavi, katero je priredilo društvo „Adrija" v Barkovljah v gostilni „Pri Jurju" istotam, nabrala je g.ca Rafaela Martelanc K 7*20 h katerim je dodal gostilničar gosp. Mihael Martelanc še 5 K in to za podružnico Cir.-Met. v Barkovljah.
Vesti Iz Goriško.
Iz Temnice. V nedeljo zjutraj okolu 4. ure je toča tukaj vse pokončala, kar je še ostalo od poprej.
V DutovJjah priredi pevsko društvo; „Venček" z blagohotnim sodelovanjem so-sednih bratskih društev „Tomaj" in „Tabor" iz Repentabra v nedeljo, dne 31. t. m., veliko ter jako zanimivo veselico z obširnim programom v prostorih restavracije gosp. Taučar-ja. Začetek ob 5. uri pop.
Iz Nabrežine. — Ponesrečenci kluba „Robida" so darovali dne 12. t. m. K 3*10. Napredna mladina, zbrana pri g. Silvestru Cahariju dne 24. t. m. nabrala za našo podružnico družbe sv. CM. K 6 72. G. Silvester Klanjšek daroval 1 K.
—c Iz Slivnega. — Minolo nedeljo je nabralo veselo omizje K 1180 za CM. obrambeni sklad. Darovali so vrli g. Ivan Terčon 3 K, g. Jos. Obad in g. Jos. Bre-gant po 2 K, g. Ivan Peric, g. Jos. Milič, g. Vaclav Terčon in g. Alojz Macarol po 1 krono, g. Franjo Terčon in g. A. Kocman po 40 stot. Hvala rodoljubnim darovalcem ! Želeti je obilo posnemovalcev. To je najlepši dokaz rodoljubja.
CM. družba rabi gmotne podpore in ne samo — fraz !
Denar je naložen pri „Trg. obrt. zadrugi" v Trstu pod štv. 1034.
Vesti iz Istre.
Iz šolske službe. — Ravnatelj državne gimnazije v Puli Josip Holzer je povišan v VI. činovni razred.
Polom koperske razstave. Opaža se dan za dnevom, da prede Italijanom huda, z njihovo razstavo. Minulo soboto so izplačali uradnike, stražnike in uslužbence razstave še-le po osmi uri zvečer, ker poprej niso mogli spraviti skupaj potrebnega de-, narna. Predsednik razstave je izjavil naprr.m5 neki osebi javno, da imajo dosedaj pol miljona Kron nepokritih troškov. Zato je neizogibno, da bodo morali razstavo predčasno zapreti, ker čim dalje bo ista odprta, tem večja bo izguba.
Druge slovenske de ele
Mednarodni muzej za jamsko znan-stvo v Postojni. C. kr. poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo odboru za zgradbo jamskega muzeja v Postojni subvencijo K 30.000.
R. Gasperifii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
■■■■ Prevozno podjetje ===
o. kr. avstrijskih dr2. železnic
Sprejme razcannjanje MoršiiegasiM blaga iz mitnic, dostavljanje na dom-
POŠILJAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
PKT Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO
CENE BREZ KONKURENCE
T
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trsi, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
r „Ril' Alpinista"
STIflMO Stev, 7.
In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik fe trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine za hribolazce in potovalce sploh.
D. Rrnstein.
Specljalitetr.: usnjati . radaietl kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. pe-znane tovarna Franc Zelier na Dunaju. Fredmetl pripravni za darila. - Hepra-močljivi angleški plašči tvrdka Bough-tof P. Frankensteln Sons. ■■■■■
Bogomil Fino
'"iN/:
v.-. -*ty

i'-' . • ;
!
vrnili
: bivši urar v Sežani :
ima 8vojo eovo
PRODAJALNICO: UR
-- v THS" U --ulica, V. Belimi 13 % \
(na prr.ti cfrb'si fv Ant. nov.)
Vsuhovrstne uerlžlce
PO TOVARNIŠKIH CESAH g
UMETNI ZOBJE
Plombiranje xobov
izdiranje, zob^v isrei 115 vsake bolečine
Dr.J.Čermak! V. Tuscher
20ii02ti'3-.T.ik
koncesij, zobni tehnik
Tekoč na ..KORANA" sredstvo za po-
k« nčevenje atenic. Dobiva se v g avnih mirodiln cali. haloga v ulici Aln- ri Siev. 10, č>Krinjar, Trst (122'J
Cfnlfrt mizarski irojster, Trst, ulica OiUIlCt helvtdere Stev. 8, izvršuj e vsakovrstna mesarska dela.
- TRST -
ulicc. delt* Cascrmr^ fit. 13, II. n.
Prenočišče
H. 0. S,
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je oivorjena vs^ko soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
Hlln elita n mm
ulica Vfenna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 1"50 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. j — | —
———i li i lil mi—
LASTNA KlaA ::: • r	LASTNA HlaA::
Telefon it. 262	Telefon tt 262
Največje narodne spedicijsko podjetje ____________ na Kranjskem ^---------
JOSIP SEERLJ
Ljubljana, Burajska cista 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za vaa v spedicijsko stroko spadaioča naročila, gkatera IzvrSl točao In solidno
po najnižjih. v&mz&fa.
EX3G'C2D	"Hfcl I II I II 'I I I
Hc. 323/10
L
Prostovoljna sodna dražba.
Vsled smrti, vršila se bode pri c. kr. sodišču na Voloskem dne 11. avgusta 1910. ob 9. uri dopoldne prostovoljna prodaja vile Kager v Opatiji. Lega I. reda ob javni cesti. Razgled na morje.
Dražbeni pogoji pri imenovanem sodišču in Antonu Žnideršič v II. Bistrici.
Welika zaloga, koleg
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 2i. Telefon 1238
Zaioga kotes Peugeot, Waf-fenrad, Standard od J5C kron naprej. // rnevmstr i i*i potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cere ===== zmerne	—

trL.
Česky hostinec v Terstu
„flllaMeridionale"
Češka gostilna v Trstu


MIRODH.NCA
H
Gius. Mticorli), Trst
Piazza Carlo Goldoni 6.
Zaloga barv, povlakov, olja, ćopićev
Prah za skisano vino.
Specllallteta: prašek za odebeljenie živali; fluid i* okrepčan]?.
Um, Waldner
Cene zmerne. Telefon 1395
TRST - ulita Media 3 - TRST sns
VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE
Bogat izbor vsakovrst. obložkov
Prodaja lesa za vrtanje
izbop pekovskih lopat.
Stran IV
»EDINOST« št. 207.
V Trstu, 28. julija 1910
Slavnost štiridesetletnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva spojena z zborovanjem „Zveze kranjskih prostovoljnih gasilnih društev" se bo vršilo dne 13., 14., in 15. avgusta 1910 v Ljubljani.
Spored : L V soboto dne 13. avgusta : Sprejemanje gostov na kolodvorih in odka-zovanje prenočišč. Ob 8. zvečer koncert v hotelu „Union".
H.	V nedeljo dne 14. avg.:
1 Ob 8. in pol dop. slavnostno zborovanje Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v „Mestnem domu".
2.	Ob 10. uri nastop društev na Blei-weisovi cesti, nato odkorakanje v „Zvezdo" k sv. maši.
3.	Po sv. maši mimohod pred deželnim dvorcem, nato poklonitev deželnemu zasto-pu; obhod po mestu, poklonitev mestnemu zastopu ; razhod pred „Mestnim domom".
4.	Ob 3. uri pop. vaja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.
5.	Ob 4. uri in pol zborovanje „Zveze kranjskih gasilnih društev v „Mestnem domu".
6.	Ob 7. in pol zvečer koncert v hotelu „Tivoli".
III.	V ponedeljek, 15. avgusta :
I.	Ob 9. dop. zboruje tehnična komisija „Slovanske gasilske zveze".
2.	Ob 11. uri odborova seja „Slovanske gasilske zveze".
3.	Popoludne ogledovanje mesta in izleti v okolico.
4.	Ob 7. in pol uri zvečer koncert v „Narodnem domu".
IV.	Dne 16. avgusta ob 6. in pol uri zjutraj odhod gostov v Postojno.
V.	Obedi se vrše poljudno v raznih hotelih, restavracijah in gostilnah tako, da so domači gasilci v družbi s tovariši iz j severa in juga.
VI.	Da bo razvrstitev mogoča, se bratska društva prosijo, naj naznanijo število došlih tovarišev zveznemu ali pa odboru Ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega društva vsaj do 1. avgusta 1910.
Oprava: Paradna s čelado in pasom, i
K mnogoštevilni udeležbi vabita vsa severna in jugoslovanska — kakor tudi domača gasiina društva združena odbora Zveze kranjskih gasilnih društev in Ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega gasilnega društva.
Na pomoč !
Razne vesti.
Pismo, 16 let na potovanju. Dne 17.
julija 1894 je bil krojač Josip Romanek iz Kromeriža odposlal svojemu prijatelju Antonu Valisu v Melbourneju pismo, ki je 14. julija 1910., torej po 16 letih, dospelo nazaj z opazko, da ga ni bilo možno dostaviti.
Otroci v pojedinih narodih. Nek
statistik je izračuni!, koliko v kaki državi ima ena rodbina poprečno duš.
Po tem računu je na Francoskem v eni rodbini 3.03 duš, v Danski 3 61, na Ogrskem 3*70, v Avstriji 4 05, istotoliko v Belgiji, na Angleškem 4 0S, v Nemčiji 4 56, v Švedski 4 12, v Nizozemski istotoliko, v Škotski 446, v Italiji 465, v Španski 4.65, v Rusiji 483 in v Irski 5 20 duš.
Po teh številkah je videti, koliko je v kaki držaji otrok. Največ otrok je torej v Irski in v Rusiji, najmanje pa na Francoskem in v Danski.
Ukraden dinamit. Ravnateljstvo cementne tovarne v Bakru je prijavilo reški policiji, da so neznanci v ponedeljek vkradii dva zaboja dinamita po 50 kg. — Vsa tozadevna poizvedovanja so ostala brez vspešna.
Velikanski morski pes v Jadranskem morju. Iz Dubrovnika poročajo, da so pri otoku Mljeta, dve uri od obali videli j velikanskega morskega psa, ki je zelo vznemirjal ribiče. Ribiči so se obrnili na pomorsko oblast s prošnjo, naj bi jim nabavila potrebno strelno orožje.
Vojna luka brez vode. V toulonski okolici je že več časa taka suša, da se vojne Iadj^ ne morejo več preskrbeti dovoljno v vodo, ker daja toulonska vodna družba floti na dan le 350 tonelat vode mesto dogovorjenih 1100 tonelat. Ako bo to trajajo še nadalje, se bodo morale vojne ladje preskrbovati vodo v drugih pristaniščih.
Zadnje brzojavne vesti.
Državni tajnik Kiderlen-VVachter.
DUNAJ 27. Nemški državni tajnik za unanje stvari Kiderlen-VVachter je sinoči ob 6*45 dospel semkaj iz Sinaje in je ob 10*25 odpotoval v Marijine vari.
MARIJINE VARI 27. — Državni tajnik Kiderlen-VVachter je danes ob 7. uri zjutraj dospel semkaj. Ob 10. uri se je državni tajnik podal k ministru za unanje stvari grofu Aehrenthalu. Popoludne je državnega tajnika posetil okrajni glavar princ Lichten-stein. Ob 1*30 popoludne sta grof in grofica Aehrenthal priredila v hotelu Weimar na čast gostu obed.
Split ne postane glavno mesto Dalmacije.
DUNAJ 27. Kakor je zvedel „Fremden-blatt", je brez vsake podlage vest, priobčena od listov, o pretresovanju vprašanja, da se Split povzdigne v glavno mesto Dalmacije.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 27. Predsednik Verze-viczy je otvoril sejo ob 10*20 dopoludne. Indemnitetna predloga je bila vsprejeta v tretjem čitanju in zbornica je potem nadaljevala generalno debato o rekrutni predlogi.
Govorili so posl. Haller (ljudska stranka), minister za deželno brambo Hazay, grof Apponyi (košutova stranka).
Zbornica je nato vsprejela obe rekrutni predlogi. — Sledila je razprava glede inar-tikulacije romunske trgovinske pogodbe. Govoril je grof Mihael Karoly (48.ti izven stranke). Nato je bila razprava prekinjena in odgodjena na jutri.
Krečansko vprašanje.
CARIGRAD 27. Porta je naložila svojim zastopnikom, naj opozorijo kretske zaščitne vlasti, da ie Venizelos napovedal kandidaturo za grško narodno skupščino. Naglašajo naj mirovne namere porte in naprosijo kabinete kretskih zaščitnih oblasti, da ukrenejo potrebno, da se preprečijo eventuelne komplikacije, ki bi utegnile nastati. V krogih porte prevladuje mnenje, da bi moral Venizelos, preden vsprejme mandat v narodno skupščino, položiti svojo službo kakor člen kretske vlade.
Povodenj v Bukovini.
ČRNOVICE 27. Vsled silnih nalivov v zadnjih dneh so narasli reke in potoki. V Visnici je reka Črnova prestopila bregove, poplavila mesto in odnesla en most. Vsa polja so pod vodo. Škoda je ogromna.
Velika množina
s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—HK)0; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničaije in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-n, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tadi na obroke
Cf^irnuOnli) z dvema sobama in kuhinjo se O let Si U Voli J H odda v najem, na zahtevo se tudi meblira. Več se ;zve pri Kon»umnem društvu v Kifmanjih.	12-6
Najfinejši Portlandski cement
ln hidravlično apno (Roman) se vdobi pri Marinu LUXA na Proeeku.	1055
1
ki toči najbohše vino!
Kdor gleda f-voje zdravje, mora iti v gostilno
j. Leban, ul. Šalice, 1 rs t
pod stojnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-64 Ptotink liter Istrsko po 64—56 stotink liter. Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča J. LEBAN.
ODL?KOVANA
tržaška prodajaln. eM
ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21
Razun različnih izberov najfinejših moSkih in ženskih obuval po naJnižJLii tetah se prodajajo tudi po i?.rednih cenah :
Usnje Boxcalf s trakovi .... po K 10 — Usnje Boxcalf z elastiko , . . . po K »O'— Usnje Boxcalf oblika Derby . - po K 10 53 Usnje Boxcalf z zaponsmi Triumph po K 10 50
j Enaki za dečke 1 K manj. - Vsukov. blago I. vrate
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
rOIAMši AMBDLATORi
aSUBKB A, B 1638 B I UBEBERB	1 ALI 06LA7I	SMCEa S n« S BBBfiBB
4Mb	MALI OGLASI se računajo po 4 ?toL besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina stane 40 sto-ink. Plača se takoj Ins. oddelku.	||
Popolnoma nova tak- j pr.da. Naslov se zve v ;:njig*mi Gorenjčevi v Earkovljfch. ^232		
Spalna soba ZXftSV!*«lB		
Trst, ulicu Sen Gstrcnnl J, L nnilt
jpss 9, do 9. in fsst 3= do
		
		
Gospodična Slovenka
škega in del ira ital jan-kega jezika, a p sarn.'s-:o prakto in z lepo pissvo. že!i vfctopiti stalno v ka!ro ugovino kot kcmptofcrmiuja a:i rajreje kot, b 1 a -gajničarka. Ponudbe joii „Sp»etnau na InBf-r ddtl EdinoPti.	1027
Spretna blagajn čarka ::
ki A. p pa. dela, slovet.in iaSČine, se s
7.možr.a konto-
r^a dela, aiovei.srene m lasurae, »e sprejme v večjo trgovino v Ljubij>-ni. — Ponudbe z zaht-3vo plaće je dopo?lat pod šifro „LJUBLJANA" do 1. avgu>ta t. 1. na Inperatni t;;delek Edinosti. Prcd-nest jmsjo ene, iatere so že kedaj tjluž-ovale v kaki večji treovini.
kaki večji trgo^
Odda se
soba s brano v ulici Romagna s:.v. 26, £11. n., levo.	1*30
i*~Vr*3 f^l^C	ffži-nski miarien:ui dne
lCL*Tt»i [j "Co al. julija na vrtu gostilne p k dra. Oftcrfi-ga. Svirala bo godba iz sv. Kržn. Konrad k pie-u f-tane 10 vinarjem.	1231
ifpfcrf1^ zmožnfga c« žth.;b jezikov. bi-ajočega UtAl.Lci v n,eH.u. išče Ant J e r k i Č, foto graf, rirft, vi. deile 1'os'e 10.	1171
CA Vn JUGOSLAVi U. Kušarja
se d0biv?'0 v ^Slovanski knjigarni ir trgovini papirja* JOSIP GORENJEC, Trst, u. Valdinvo <0. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vezana K 4.

Velikanski dohodi za poletno sezono vsakovrstnih ^	\	najnovej-
\ ^^S'Sjfc \ šega ::: kroja.
Delo solidno.
■V.VAV.V.V
Cene brez konkurence.
\ ^
TRST
ulica G. Carducci številka 32 (vogal San^ torio) : TRST
.V.V.V «c ."«V«V
Prodaj al niča izgotovlj. oblek
J. Far chI
II TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEH VJO SK VSAKOVRSTNA
DELA IN POPRAVE--
PO NIZKIH CESAH. •.• :: Delo dobro in zajamčeno. Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
II
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo
TRST, Carlo Goldcnijev trg štev. 11
Mmft istob n soteh^ JM
fT»l>«»!j'TR ln *r.lf£?» cIsktrfSnDi »TorVf- •:{■> «r r>ro?a'a grm-«eo'ruf>7 Eonofoao', 's 'cnogtaL'o* 2aJi^r, f r ut /.* toniti (Ito t'iri d"»l»rnirc en	*.vll»nja Ht. llrnitf. fuitr r.-olotolo«
Vpllka zaloga pHpadkov pa tova** conah.
-r-r L JTPOM Stov ""t
Protialnlna slanine: In: dellKntei
- % baffotom -—-
Alojzij branje, Trst
ulica Sanita 22 (vogai ulice S. Glorgio 5)
Pivo Drther, uležaoo ia Ka serjevo. ^panssa vit.* iz The Continental liudej'ft Cornj anv. - Dezerui.n vina bfla in rinifcn iz kleti princa Lichtenateina v Feldsburgu in grofa Luntierija v Vipavi. Vsaki t^au
kuhana gnjat, Atanjelaka gD)ut in razno\r^ti p slanine
Sveže eurevo maslo iz planin in izbran sir.
»'{l^SM^ra^t.-m?« i9firxKi&i »-iTrvt?^
2 »t-'.
jftll
M
58fe
13
is
1-3
ga
i
Dr. Fran Korsano
afjrecljalfst	1« ko.m«
boleir..
ima svoj ambulatonj
v Trste v aitei S^n tfkzlh i\zv. 9
rn«^ J»dra:;-«'»o banko) ti 13. Si i. ;Ž K 13 »ti rt Hl HJ5L pg; ji/K ff.vj rtf rr-a rr^	" ■ni???*

i
uiics Sor^nte štev. 2
rrst
Hupi mm In mm
ter kože istih.
Ponudbe, tudi pismene in brzojavne poslati je na gornji naslov.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številcim odjemalcem, da sem otvoril v tem mestu
v ulici	tto št. 2
(vogal ulice del Toro)
/ kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal b«»m tudi na dom. Higijeničnfcmu oziru se bo posvečala vsa skrb. V nad , da me bo občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTIC.
Vel ko neve prcd2jalnx8 pohištva in tapetari]
astwirfb ::
TRST, ni. IMm št 5 - Telefon 22-85 (Hiša Fenlce)
Dva odele5ka : Fino pohištvo Navadno pohištvo. Cene
Bogata izbera iz'oera popolnih sob od «JOO do	tron Je-iilne sob(?. Sprei^mne
in kadilae dvorane v najuovejSem slogu. — SPECUALITEC V : Železno in medeno p hvU-o
Bog£la ubera vsakovrstnih stoiic, — popclstj iprema in jžosamczni fcH.
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se L izvršujejo v mehanični delavnici r* inštalacij kakor tudi vode in plina J
Siiflcli & S. Boschln
Trst, Via Rossettl 5. Telefon 133. rim. \l
Opeinah!
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krsto, vence, voščena sveče itd. itd.
Ima zastcDstvc No vosa Pogrnili se Pofljeija iz Trsia, CorsG 49
Npr^jim:t iiar»či'ii peg ebof itu. itd.
tSOEIP MAZEI, Opčine št. 170.

o@o	\
FRiOEBii SCHWABZ !l
Trst, Via Valdir;vo št. 3. Trst
l Zastopnik : znanih : mlinov j SZMOLENSKY & COMP.
SZABATKA bcbs

Prji parni mlin Bekescsuba
Akcijska rlružba pirnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.