ALMA MATER EUROPAEA – EVROPSKI CENTER, MARIBOR KNJIŽNICA ALMA MATER Anja Kotnik OCENA RELEV ANTNOSTI KNJIŽNIČNE ZBIRKE ZA POTREBE UČNIH NAČRTOV ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV NA ALMA MATER EUROPAEA – ECM Pisna naloga za bibliotekarski izpit Maribor, 2023 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Anja KOTNIK Naslov pisne naloge: Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM Kraj: Maribor Leto: 2023 Št. strani: 32 Št. slik: 10 Št. preglednic: 0 Št. prilog: 1 Št. strani prilog: 16 Št. referenc: 27 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Knjižnica Alma Mater Europaea – ECM Mentor v času strokovnega usposabljanja (ime in priimek, naziv delovne organizacije): Miroslav Nidorfer, Alma Mater Europaea – ECM UDK: 025/027:027.7(075.8) Ključne besede: knjižnične zbirke, visokošolske knjižnice, študijsko gradivo, knjižnično gradivo Izvleček Namen: Z namenom izgradnje knjižnične zbirke knjižnice Alma Mater Europaea – ECM za potrebe učnih načrtov dodiplomskih študijskih programov je bila izdelana ocena relevantnosti knjižnične zbirke. Predpo- stavljali smo, da se v knjižnični zbirki ne nahajajo vsi naslovi gradiva iz seznama temeljne (obvezne) študij- ske literature dodiplomskih študijskih programov ter da obstajajo omejitve njene dostopnosti za izposojo. Metodologija: Za pridobitev raziskovalnih podatkov smo uporabili študijo primera. V aplikaciji Microsoft Teams smo v učnih načrtih pregledali seznam temeljne študijske literature. V vzorec smo zajeli vseh osem študijskih programov na 1. bolonjski stopnji ter vse tri letnike posameznega študijskega programa. Biblio- grafske podatke smo preverjali v lokalni bazi Kooperativne bibliografske podatkovne zbirke COBIB. Rezultati: Pri raziskavi relevantnosti knjižnične zbirke v delu temeljne študijske literature iz učnih načrtov visokošolskega zavoda je bilo ugotovljeno, da največ študijske literature primanjkuje na študijskem pro- gramu Socialna gerontologija (75,5%). Sledijo Management poslovnih sistemov (70,7 %), Arhivistika (65,8 %), Ples, koreografija (64,6 %), Spletne in informacijske tehnologije (64,4 %), Humanistični študiji (63,3 %), Zdravstvena nega (58,9 %) in Fizioterapija (15,7 %). Omejitve raziskave: V vzorec nismo zajeli študijskih programov 2. in 3. bolonjske stopnje. Rezultatov ni možno posplošiti na vse študijske programe zaradi premajhnega števila enot vzorca in ker se študijski pro- grami med seboj razlikujejo po številu temeljne (obvezne) študijske literature, po številu vpisanih študentov na posamezen študijski program ter organiziranosti posameznega predmeta. Izvirnost/uporabnost raziskave: Opravljena je bila prva raziskava relevantnosti knjižnične zbirke knjižnice Alma Mater Europaea – ECM. Njene rezultate bo lahko knjižnica uporabila pri nadaljnji izgradnji knjižnične zbirke. V prihodnje bo morala opraviti inventuro knjižničnega gradiva in izločiti nerelevantno gradivo, pri- praviti dokument o nabavni politiki in zagotavljati pogoje za njegovo uresničevanje. Rezultati raziskave bodo služili tudi visokošolskemu zavodu pri nadaljnjih prizadevanjih za zagotovitev kakovostne zbirke študijske literature in knjižničnih storitev za podporo študijskim programom. Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ KAZALO VSEBINE 1 UVOD ......................................................................................................................... 1 1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ......................................................................................... 3 1.2 METODOLOGIJA IN RAZISKOVALNE METODE .......................................................... 4 2 IZGRADNJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH ........ 5 2.1 KNJIŽNIČNA ZBIRKA ....................................................................................................... 5 2.2 NABA VNA POLITIKA........................................................................................................ 7 3 VREDNOTENJE KNJIŽNIČNIH ZBIRK V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH ... 9 3.1 METODE VREDNOTENJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE .......................................................... 9 3.2 PREGLED IZBRANIH RAZISKA V .................................................................................. 10 4 RAZISKA V A ............................................................................................................ 13 4.1 METODOLOGIJA IN METODA RAZISKAVE ............................................................... 13 4.2 REZULTATI ...................................................................................................................... 15 5 RAZPRA V A Z ZAKLJUČKI ................................................................................... 24 6 NA VEDENI VIRI IN LITERATURA ...................................................................... 29 KAZALO SLIK Slika 1: Dostopnost temeljne študijske literature za program Fizioterapija........................... 16 Slika 2: Dostopnost temeljne študijske literature za program Arhivistika ............................. 17 Slika 3: Dostopnost temeljne študijske literature za program Zdravstvena nega ................... 18 Slika 4: Dostopnost temeljne študijske literature za program Spletne in informacijske tehnologije ........................................................................................................................ 19 Slika 5: Dostopnost temeljne študijske literature za program Ples, koreografija ................... 20 Slika 6: Dostopnost temeljne študijske literature za program Humanistični študiji ............... 21 Slika 7: Dostopnost temeljne študijske literature za program Management poslovnih sistemov ......................................................................................................................................... 22 Slika 8: Dostopnost temeljne študijske literature za program Socialna gerontologija ............ 23 Slika 9: Prikaz razmerja med predpisano in v knjižnični zbirki manjkajočo temeljno študijsko literaturo za dodiplomske študijske programe AMEU – ECM ............................................. 24 Slika 10: Delež vpisanih študentov na posamezen študijski program na 1. bolonjski stopnji AMEU – ECM v študijskem letu 2022/23 .......................................................................... 29 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 1 1 UVOD Visokošolske ustanove 1 bi morale svojo knjižnico prepoznati kot enega pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Informacijski viri (v klasični in elektronski obliki), ki jih uporabnikom zagotavljajo visokošolske knjižnice, in njihove storitve, vključno s ponudbo prostora, pozitivno vplivajo na končne izide izobraževalne in raziskovalne dejavnosti visokošolskih zavodov. Eden od elementov poslanstva visokošolskih knjižnic je izgradnja kakovostne in relevantne knjižnične zbirke 2 , ki vključuje tudi študijsko gradivo za podporo posameznim študijskim programom. Slednje mora biti aktualno, dovolj šte- vilčno in v obliki, ki kar najbolj ustreza informacijskim potrebam udeležencem izobraževalnega in študijskega procesa. Na podlagi 45. člena Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (2023) naj bi praviloma imela visokošolska knjižnica v prostem pristopu na voljo najmanj po en izvod posa- meznega naslova knjižničnega gradiva iz seznama temeljne (obvezne) študijske literature na fizičnih nosilcih. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju NAKVIS) pri usmeritvah za pravilno presojo visokošolskih knjižnic v akredita- cijskih postopkih visokošolskih zavodov, ugotavlja, ali ima knjižnica zadostno količino knjiž- ničnega gradiva, ali je to kakovostno ter, če ustreza študijskemu programu, ki se akreditira. S področja in discipline študijskega programa mora biti knjižnica ustrezno založena, študijsko gradivo oz. literatura pa biti primerna za vrsto in stopnjo posameznega študijskega programa ter s programom predviden način študija ali njegovega izvajanja. Študijska literatura mora za- doščati za število in potrebe študentov, visokošolskih učiteljev ter sodelavcev in drugih delav- cev visokošolskega zavoda. Pomembna je tudi informacijska podpora in dostop do baz podat- kov. Knjižnica naj zagotavlja dostopnost učbenikov ter druge temeljne in priporočene študijske literature, zaključnih del diplomantov zavoda ter mednarodne strokovne in znanstvene literature (Debevec in Širok, 2022). 3 1 Njihova organizacijska oblika v Sloveniji je zavod, zato v nadaljevanju smiselno uporabljamo tudi izraz visokošolski zavod. 2 Knjižnična zbirka predstavlja vse gradivo oz. dokumente v fizični ali elektronski obliki, ki jih knjižnica nudi svojim uporabnikom. 3 V postopku akreditacije se v okviru t. i. materialnih razmer presojajo tudi knjižnične storitve. Knjižnica visokošolskega zavoda naj bi imela ustrezno študijsko, strokovno in znanstveno literaturo ter zagotav- ljala kakovostne knjižnične storitve (17. standard). Glej več: Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 2 Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor (v nadaljevanju AMEU – ECM) je samo- stojna visokošolska ustanova (zavod), akreditirana od leta 2008 po predpisih in merilih Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Izvaja izobraževalno dejavnost, raziskovalno-razvojno dejavnost, dejavnost sodelovanja z domačim in tujim gospodarskim in negospodarskim oko- ljem. Študijsko dejavnost komplementarnih in deficitarnih študijskih programov AMEU – ECM izvaja v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ljubljani in Kopru. Študijski programi so rele- vantni, moderni, interaktivni ter interdisciplinarni. Študentom ustanova nudi bogato in razno- liko akademsko okolje, ki jim zagotavlja možnosti intelektualnega razvoja kot tudi pridobitev profesionalnih znanj in veščin. Poudarek je na izobraževanju kadra zaposljivih poklicev, štu- denti pa lahko k študiju pristopijo na fleksibilen, prilagodljiv in učinkovit način. Metode pou- čevanja so v skladu z mednarodnimi standardi. Skupno se je na vseh študijskih programih v študijskem letu 2022/2023 izobraževalo 1682 študentov. Od tega 1449 študentov na 1. bolonjski stopnji, 140 študentov na 2. bolonjski stopnji in 93 študentov na 3. bolonjski stopnji. V študij- skem letu 2022/2023 je bilo akreditiranih 19 študijskih programov, 6 študijskih programov na 1. bolonjski stopnji, 7 študijskih programov na 2. bolonjski stopnji in 6 študijskih programov na 3. bolonjski stopnji. Sedež visokošolskega zavoda je v Mariboru, za izvajanje študijskega procesa je na voljo 1867 m 2 prostorov (Alma Mater Europaea – ECM, b. d., 2023a, str. 5–8, 2023b, str. 10, 2023c, str. 4). Alma Mater Europaea ima dve osrednji knjižnici, ki sodita med visokošolske knjižnice. Prva knjižnica je organizacijska enota Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, In- stitutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana (kratica AMEU – ISH). Knjižnica AMEU – ISH je začela nastajati leta 1994 in se nahaja v Ljubljani. Knjižnična zbirka obsega okrog 8700 enot gradiva, pretežno s področja humanističnih ved, od tega jih je približno polovica v slovenskem jeziku in približno polovica v angleškem jeziku. Knjižnična zbirka vsebuje tudi serijske publikacije s področja humanistke in se dopolnjuje z darovi ter nakupi (Alma Mater Europaea – ISH, b. d.). Druga je osrednja knjižnica AMEU – ECM, ki sodi pod organizacijsko enoto zasebnega visokošolskega zavoda AMEU – ECM in je bila ustanovljena leta 2009 iz zasebne zbirke prof. dr. Ludvika Toplaka. Knjižnica je postala pravnomočna članica sistema COBISS leta 2012. Knjižnične storitve so dostopne omejenemu krogu uporabnikov. Najprej je knjižnica visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 42/17, 14/19, 3/20, 78/20, 82/20 – popr., 44/21 in 23/23). Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 3 začela delovati v Murski Soboti, saj se je na tej lokaciji kot prvi pričel izvajati dodiplomski študijski program Zdravstvena nega. Kasneje so se pokazale potrebe po izvajanju dodatnih štu- dijskih programov tudi na drugih lokacijah, zato je knjižnica dobila svoje prostore še v Mari- boru, kjer je danes sedež knjižnice, nato v Kopru, kasneje v Ljubljani in v letu 2023 še v Celju. Knjižnična zbirka vključuje okoli 6800 enot gradiva, med temi je približno 4600 enot knjižnega gradiva v slovenskem, angleškem, nemškem, hrvaškem, srbskem, italijanskem ter drugih jezi- kih. Literatura vsebinsko pokriva različna strokovna področja, vezana na študijske programe AMEU – ECM. V letu 2022 je bil prirast knjižnične zbirke AMEU – ECM 330 enot. Knjižnično zbirko se dopolnjuje največ z nakupi in z darovi. V njej se nahajajo tudi vsa zaključna dela študentov AMEU – ECM ter AMEU – ISH v fizični in digitalni obliki. Obe knjižnici izvajata knjižnično dejavnost za podporo pedagoškemu, znanstvenoraziskovalnemu in strokovnemu delu. V prvi vrsti sta namenjeni zadovoljevanju informacijskih potreb študentov, visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Alma Mater. Njuno temeljno poslanstvo je zago- tavljanje kakovostnih storitev in podpora uporabnikom, organizacija in posredovanje različnih informacijskih virov ter pomoč pri zagotavljanju izobraževalnih, učnih virov ter podpora znan- stvenoraziskovalnim ciljem visokošolskega zavoda (Alma Mater Europaea – ECM, 2023b, str. 11). 1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKA VE Pri poizvedovanju v lokalnem katalogu Kooperativne bibliografske podatkovne zbirke COBIB smo ugotovili, da v knjižnični zbirki manjkajo nekateri naslovi predpisane temeljne študijske literature na AMEU – ECM. Glede na poslanstvo knjižnice, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe ter priporočila NAKVIS smo spoznali, da je nujno preveriti relevant- nost knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov AMEU – ECM. Z name- nom izgradnje knjižnične zbirke, ki bo zadovoljevala potrebe učnih načrtov dodiplomskih štu- dijskih programov, smo raziskovali kakovost in relevantnost študijskega gradiva knjižnične zbirke ter pripravili izhodišča oz. predloge za prihodnje dejavnosti knjižnice na področju iz- gradnje knjižnične zbirke. Zanimalo nas je, kolikšen delež predpisane temeljne študijske litera- ture vključuje knjižnična zbirka po posameznih študijskih področjih in če je le-ta tudi dejansko na voljo uporabnikom za izposojo. Predpostavljali smo, da se v knjižnični zbirki ne nahajajo vsi naslovi gradiva iz seznama temeljne študijske literature dodiplomskih študijskih programov, in da obstajajo omejitve dostopnosti temeljne študijske literature za izposojo. Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 4 Cilj raziskave je bil, da knjižnica na osnovi njenih rezultatov v svoji knjižnični zbirki dopolni manjkajoče izvode knjižnega gradiva in odpravi omejitve dostopnosti gradiva (založeno, izgub- ljeno ali nevrnjeno gradivo). Ker si visokošolski zavod AMEU – ECM prizadeva, v skladu s priporočili v letu 2022 opravljene zunanje evalvacije, v prihodnje posebno pozornost nameniti tudi izboljšanju pogojev za zagotavljanje kakovostne knjižnične podpore dejavnostim zavoda, smo želeli pripraviti izhodišča oz. predloge za prihodnje dejavnosti knjižnice, uporabna tudi sam visokošolski zavod. 1.2 METODOLOGIJA IN RAZISKOV ALNE METODE Naloga vsebuje teoretična izhodišča in empirični del. V teoretičnem delu naloge so z deskrip- tivno metodo predstavljene dosedanje objave, ugotovitve avtorjev s področja izgradnje knjiž- ničnih zbirk, nabavne politike in vrednotenja knjižničnih zbirk, ter z metodo sinteze združena različna spoznanja v skupne ugotovitve. V empiričnem delu naloge predstavljamo opravljeno raziskavo in njene rezultate. Za pridobitev raziskovalnih podatkov smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo študije primera, ki je po definiciji pristop pri raziskovanju podatkov, procesov na raznih strokovnih področjih s pomočjo proučevanja posameznih prime- rov družbenih entitet, družbenih procesov in postopkov ter proizvodov materialne in duhovne kulture v njihovem realnem življenjskem kontekstu. Pri študiji primera lahko proučujemo en sam primer, tako kot v naši raziskavi, ali več primerov (Mesec, 2023, str. 52–53). Pregledali smo sezname temeljne študijske literature pri vseh študijskih predmetih, ki so v učnih načrtih dodiplomskih študijskih programov. Za preverjanje prisotnosti gradiva v knjižnični zbirki smo izbrali knjižno gradivo, in sicer gradivo na fizičnih nosilcih in gradivo v elektronski obliki (e-knjige ter e-gradivo), ki je bilo najdljivo v vzajemni bazi Kooperativne bibliografske podatkovne zbirke COBIB ali objavljeno na svetovnem spletu v odprtem dostopu. V primeru, ko je bil naveden članek iz zbornika, smo preverili, če zbornik je v knjižnični zbirki. Kadar je šlo za članek, ki je bil objavljen v drugi serijski publikaciji, preverjanja ni bilo mogoče opraviti, kajti knjižnica serijskih publikacij bibliografsko (še) ne obdeluje v sistemu COBISS. Prav tako nismo preverjali člankov v elektronskih bazah podatkov. Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 5 V raziskovalni vzorec smo vključili vseh osem študijskih programov na 1. bolonjski stopnji ter vse tri letnike posameznega programa. Bibliografske podatke o gradivu smo preverjali v lokalni bazi Kooperativne bibliografske podatkovne zbirke COBIB. Preverili smo tudi zalogo, in če je ta obstajala, nato še fizično pregledali, če je gradivo dejansko dostopno tudi na knjižni polici. V primeru, da gradivo ni bilo prosto za izposojo, smo preverili, ali je že potekel rok za vračilo gradiva in po potrebi obvestili uporabnika, da vrne izposojeno gradivo. Zalogo knjižničnega gradiva smo preverjati na vseh lokacijah knjižnice, in sicer v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani in Kopru. 2 IZGRADNJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH 2.1 KNJIŽNIČNA ZBIRKA Knjižnica v slovenščini kot tudi v svojem prvotnem grškem izrazu bibliotheka pomeni zbirko knjig. Ker mora biti urejena in uporabna, jo lahko opredelimo kot urejeno in uporabno zbirko knjig. Če bi knjižnico opredelili kot zbirko knjig, potem bi bile njene naloge v prvi vrsti pred- vsem zbiranje, obdelava, hramba in posredovanje knjig. Opredelitev knjižnice kot zbirke knjig je vsekakor preozka, saj ne zajema vseh njenih vidikov (Urbanija, 2004, str. 72–73). »Izgradnja knjižnične zbirke je načrtno oblikovanje knjižničnega fonda v skladu s standardi, priporočili in poslanstvom knjižnice« (Kanič idr. 2009, str. 130). Cilj izgradnje knjižnične zbirke je, da knjižnica v daljšem časovnem obdobju in na jasnih teoretičnih izhodiščih izgradi zaokrožen fond knjižnice. Gre za dolgotrajen proces, katerega končni rezultat je relevantna knjižnična zbirka. Knjižnična zbirka pomeni sistematično urejenost skupine istovrstnega knjiž- ničnega gradiva oz. knjižničnega gradiva, ki je v lasti določene knjižnice. Knjižnično gradivo se ponavadi imenuje tudi fond ali zbirka. Visokošolske knjižnice gradijo knjižnično zbirko, ki obsega gradivo s predmetnih področij visokošolske ustanove, ustrezne referenčne vire, doktor- ska, magistrska ter diplomska dela, ki so nastala v njihovi ustanovi. Knjižnice zagotavljajo tudi dostop do elektronskih virov, ki podpirajo vsebino študijskih programov njihovih visokošolskih ustanov (Kanič idr., 2009, str. 130; Kodrič-Dačić, 2007, str. 92; Urbanija, 2004, str. 85). V slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) je izraz kakovost pojasnjen kot nekaj, kar opre- deljuje kaj glede na njegove pozitivne lastnosti. To pojasnjuje, da ima kakovostna knjižnična Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 6 zbirka pozitivne učinke na njene uporabnike in da so ti pri zadovoljevanju informacijskih potreb z njeno pomočjo uspešni pri študiju in raziskovanju. Pojem relevantnost je v slovarju pojasnjena kot pomembnost ali bistvenost, npr. knjižnična zbirka ima vrednost, veljavo oz. ima pomen za uporabnike. Avtorica Ambrožič (1999, str. 27–28) v doktorski disertaciji poudarja, kako pomembna je ka- kovost knjižničnega fonda visokošolske knjižnice in da je ta predpogoj za njeno uspešno delo- vanje. Knjižnice morajo nabavljati knjižnično gradivo v vseh oblikah, vsebinsko mora knjiž- nična zbirka ustrezati potrebam izobraževalnega, raziskovalnega in visokošolskega procesa. Avtorica navaja, da je potrebno pri upravljanju knjižnične zbirke dati prednost kakovosti knjiž- nične zbirke pred njenim obsegom, zato naj knjižnica v primeru prehitre rasti knjižnične zbirke, upočasni prirast knjižničnega gradiva. Korist in rezultate dostopnosti kakovostne knjižnične zbirke pri znanstvenoraziskovalnem delu so prikazali tudi avtorji Tenopir idr. (2019) v raziskavi, ki so jo izvedli v akademskem okolju na Finskem. Ugotovili so, da raziskovalci in študenti pri iskanju člankov v monografskih in serijskih publikacijah uporabljajo različne informacijske vire, med njimi je knjižnična zbirka opredeljena kot ena izmed pomembnejših. Knjižnično zbirko uporabljajo predvsem za pridobi- vanje člankov. Rezultati ankete so pokazali, da je raziskovalcem in študentom pomemben do- stop do znanstvenih publikacij uvrščenih v knjižnično zbirko, prav tako so jim pomembni elek- tronski viri, objavljeni v odprtem dostopu ter elektronski viri, kjer si lahko izmenjajo razisko- valne podatke z drugimi avtorji. Kakovost in relevantnost informacijskih virov v knjižnični zbirki visokošolske knjižnice opre- deljujejo Strokovni standardi in priporočila za visokošolske knjižnice (2021, str. 29–31). Stro- kovnjaki priporočajo, da naj knjižnično zbirko sestavlja knjižnično gradivo, ki ga knjižnica hrani sama, in elektronski viri, do katerih knjižnica vsaj za določen čas zagotavlja dostop. Knjižnična zbirka mora biti aktualna, vsebinsko skladna s potrebami uporabnikov ter popolna in ustrezati potrebam visokošolskega zavoda oz. njegovi dejavnosti. Zaradi zagotavljanja rele- vantnosti mora knjižnica svojo knjižnično zbirko stalno preverjati. Knjižnično gradivo, ki ni v uporabi ali je vsebinsko zastarelo, mora izločiti. Knjižnični delavci morajo skrbeti tudi za vse- binsko primernost knjižnične zbirke. V rednih časovnih presledkih morajo ocenjevati, ali se zbrani fondi res skladajo z njeno nabavno politiko, torej s poslanstvom knjižnice. Žal so Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 7 evalvacijske študije knjižničnih zbirk oz. ugotavljanje relevantnosti fonda v slovenskem knjiž- ničnem sistemu maloštevilne, kar smo ob iskanju za našo raziskavo vsebinsko primerljivih, ugotovili tudi sami. Večinoma nastajajo v okviru študija bibliotekarstva, saj jih knjižnice, kljub visokim stroškom, povezanih z nakupom gradiva in izgradnjo fondov, same le redko izvajajo. Visokošolski knjižnični delavci so se prilagodili na spremembe, ki jih je prinesla digitalna doba, a kljub veliki količini elektronskih informacijskih virov morajo še zmeraj dati poudarek tudi informacijskim virom na fizičnih nosilcih. Relevantnost in konsistentnost knjižnične zbirke je pomembnejša od same velikosti zbirke. Predpogoj za izgradnjo kakovostne in relevantne knjiž- nične zbirke pa je pisni dokument o nabavni politiki (Gašo idr., 2020; Kodrič-Dačić, 2007, str. 111). 2.2 NABA VNA POLITIKA Nabavna politika je sistematičen, dolgoročen načrt, ki vsebuje smernice za nabavo knjižničnega gradiva in oblikovanje knjižnične zbirke v skladu s cilji in poslanstvom knjižnice ter potrebami uporabnikov. Je skupek načelnih izhodišč ter konkretnih navodil o tem, po kakšnih vsebinskih in formalnih kriterijih dopolnjuje knjižnica svoje zbirke in na kakšen način tudi ta cilj dosega. Je poslovna in strokovna usmeritev knjižnice. Nabavno politiko drugače imenujemo tudi na- bavna usmeritev. Gradivo nabavljamo z nakupi, zamenami ali ga pridobimo z darovi ali obvez- nimi izvodi (Kanič idr., 2009, str. 189; Kodrič-Dačić, 2007, str. 93, Rampih, 2010, str. 25). Avtorica Rampih (2010, str. 18–19) opredeljuje pisni dokument o nabavni politiki kot zapisano izjavo o sistematičnem načrtovanju in izvajanju izgradnje knjižnične zbirke v daljšem časov- nem obdobju. Dokument o nabavni politiki naj bi vključeval naslednje elemente: ‒ definiranje poslanstva, ciljev ter prioritetnih nalog knjižnice, ‒ namen knjižnične zbirke, ‒ analizo notranjega in zunanjega okolja knjižnice, ‒ financiranje knjižnične zbirke (zakonske podlage in strokovna priporočila), ‒ odgovornosti za izgradnjo knjižnične zbirke, ‒ izbor knjižničnega gradiva (z vsemi specifikami: vrste, oblike knjižničnega gradiva, je- zikovne omejitve, vključevanje dvojnic itn.), ‒ nabavo knjižničnega gradiva, Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 8 ‒ dostop do knjižničnega gradiva, ‒ vključevanje darov v zbirko, ‒ izločanje in odpis knjižničnega gradiva, ‒ zaščito knjižnične zbirke, ‒ vrednotenje knjižnične zbirke, ‒ revidiranje dokumenta o nabavni politiki. Rampih (2010, str. 34–110) navaja tudi aktivnosti, ki jih mora opraviti vsaka knjižnica, da lahko izdela dokument o nabavni politiki. Potekale naj bi v naslednjih (desetih) korakih: • prvi korak je vzpostavitev sporazuma o načrtovanju nabavne politike, kar pomeni, da se mora knjižnica zavestno ukvarjati s svojo knjižnično zbirko in izkazati interes, da bo zbirko oblikovala v skladu s strokovnimi kriteriji. Ti zajemajo uporabniški vidik, ele- mente, po katerih jo bodo uporabniki spoznali za svojo, v katerih bodo našli informacije ter knjižnično gradivo, ki ga iščejo in potrebujejo; • drugi korak je opredelitev poslanstva knjižnice, knjižnica mora nabavno politiko obli- kovati v skladu s poslanstvom celotne knjižnice; • tretji korak je opredelitev vizije knjižnice, saj lahko dobra vizija knjižnici pomaga pred- videti korake, ki jih bo morala pri svojih aktivnostih opraviti v prihodnosti, da bo še boljša; • četrti korak je analiza notranjega okolja, pomeni, da mora knjižnica dobro poskrbeti za interni marketing. Uporaba marketinških načel in znanj je usmerjena v upravljanje in vodenje osebja knjižnice; • peti korak je analiza zunanjega okolja, kar pomeni, da mora knjižnica dobro preučiti zunanje vplive iz okolja; • šesti korak je analiza strateških vprašanj, kar pomeni, da morajo zaposleni pred načrto- vanjem izgradnje knjižnične zbirke vedeti, kakšno mesto ima knjižnica v družbi, kako dobro ima že organizirane procese, ali je bilo njeno načrtovanje knjižnične zbirke v preteklosti uspešno, kar se v zbirki tudi izkazuje. Opredeliti je treba, katere so slabosti in zaviralni elementi pri njenem razvoju, katere so prednosti in kako jih lahko še iz- boljša; • sedmi korak je oblikovanje dokumenta o nabavni politiki knjižnice, ki se lahko prične takrat, ko knjižnica izpolni vse že prej naštete korake; Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 9 • osmi in deveti korak sta uresničevanje strateških odločitev iz dokumenta o nabavni po- litiki. Delovna skupina, ki je pripravila osnutek dokumenta o nabavni politiki ga posre- duje ostalim zaposlenim, ki pri njem niso sodelovali, a bodo z njegovim uresničevanjem tesno povezani. Ko je dokument sprejet, je potrebno zagotoviti njegovo uporabo, z nje- govo vsebino in nalogami mora knjižnica seznaniti vse zaposlene; • deseti korak je pregled, popravljanje in dopolnjevanje dokumenta o nabavni politiki. Knjižnica se zaveže, da bo dokument o nabavni politiki stalno spremljala, dopolnjevala in popravljala. 3 VREDNOTENJE KNJIŽNIČNIH ZBIRK V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH 3.1 METODE VREDNOTENJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE Zakon o knjižničarstvu opredeljuje visokošolske knjižnice glede na njihovo namembnost kot knjižnice, ki podpirajo študijski in raziskovalni proces visokošolskih zavodov. Knjižnično de- javnost izvajajo za študente, visokošolske učitelje ter visokošolske sodelavce (Zknj-1, 2001). Zakonsko določilo ne izključuje drugih uporabnikov, le poudarja primarno namembnost viso- košolskih knjižnic za študente in učitelje. Študenti knjižnico potrebujejo, če želijo slediti novim dosežkom na znanstvenem področju, ki je z odločitvijo za smer študija, postala predmet njiho- vega interesa. Knjižnica ima s tem vedno večjo odgovornost za znanstveno in strokovno znanje bodočega diplomanta. Knjižnica, ki je dobro založena in organizirana, omogoča študentom bolj kakovosten in hitrejši študij (Urbanija, 2004, str. 84). Cilj vsake knjižnice je zadovoljstvo uporabnikov, to je zagotoviti pravo informacijo v trenutku, ko jo uporabnik potrebuje. V ta namen mora biti knjižnična zbirka v visokošolski knjižnici relevantna glede na vsebine v učnih načrtih. »Učni načrt je šolski dokument, ki za posamezen tip šole predpisuje obseg ali ekstenzivnost (širina znanja in sposobnosti), globino ali intenziv- nost in zaporedje učne snovi. Razvrstitev ali struktura učnega načrta določa zaporednost učne vsebine določenega predmeta« (Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja, 2008–2009) ali učni načrt je seznam tem, ki jih je treba obravnavati pri študiju kateregakoli visokošolskega predmeta. To je standardizirana struktura vsebin, ki jih je treba poučevati pri kateremkoli viso- košolskem predmetu (Ravikumara in Sawian, 2016). Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 10 V svojem prispevku sta avtorici Petr Balog in Kuzmić (2020) predstavili različne metode in tehnike vrednotenja knjižničnih zbirk. Kot najpogostejše sta navedli primerjavo z referenčnimi seznami literature, strokovno mnenje o knjižnični zbirki, analizo statističnih podatkov o uporabi knjižnične zbirke ter primerjavo knjižnične zbirke s strokovnimi standardi za knjižnične zbirke. Pogosto uporabljane metode in tehnike zbiranja podatkov o uporabi knjižničnih zbirk so: obrat zbirke, mnenje uporabnikov, analiza medknjižnične izposoje, analiza citatov, uporaba knjižnič- nega gradiva v čitalnici, dostopnost knjižnega gradiva na knjižničnih policah, študije simulirane uporabe knjižnične zbirke in testiranje dostave dokumentov (Evans in Saponaro, 2005, v Petr Balog in Kuzmić, 2020; Lockett, 1989, v Petr Balog in Kuzmić, 2020). Poleg že naštetih tehnik je zelo pomembna tudi metoda vrednotenja knjižnične zbirke, kjer se vrednotenja knjižnične zbirke lotimo podrobno in sistematično, ovrednotimo vse prednosti in slabosti celotne knjiž- nične zbirke ali njenega dela, vse to z namenom, da knjižnica izpolni vse cilje v zvezi z njenim poslanstvom. Vsekakor najboljše rezultate dobimo s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, kar pomeni, da je vrednotenje knjižnične zbirke izjemno zahtevno in dolgotrajno delo (IFLA, 2001, str. 4, v Petr Balog in Kuzmić, 2020; Lange in Wood, 2000, v Petr Balog in Kuzmić, 2020). Avtorici poudarjata, da ni mogoče izpostaviti nobene tehnike kot edine prave in ustrezne, vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Katero bomo pri raziskavi uporabili, je odvisno od rezultatov, do katerih želi knjižnica priti ob koncu vrednotenja knjižnične zbirke. Priporočljivo je, da se, kolikor je to mogoče, zmeraj uporablja kombinacija različnih metod. 3.2 PREGLED IZBRANIH RAZISKA V Mihevc (2002, str. 13) pojasnjuje, kako so članice Univerze v Ljubljani že v preteklosti opozar- jale na pomanjkanje učbenikov in študijskih gradiv za študente. Ponekod so se lahko pohvalili z velikim številom strokovnih revij in učbenikov, medtem ko so spet drugi opozarjali na pro- blem nabavljanja ter financiranja serijskih publikacij. V raziskavi so visokošolski učitelji ene izmed članic univerze menili, da je nakup gradiva preveč omejen na strokovno literaturo. Na drugi članici so študenti opazili, da se stanje glede dosegljivosti literature v knjižnici izboljšuje. Drugje so bili mnenja, da je ponudba učbenikov in študijskih gradiv skopa ter, da je premajhno tudi število izvodov študijske literature. Raziskavo za namen ocene kakovosti knjižnične zbirke sta na osnovi seznama predpisne te- meljne in priporočene študijske literature iz učnih načrtov opravili avtorici Petr Balog in Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 11 Bugarski (2014) v knjižnici Filozofske fakultete v Osijeku. Kakovost knjižnične zbirke sta me- rili z metodo primerjave. Predpostavljali sta, da knjižnična zbirka ne zadovoljuje informacijskih potreb študentov Informatologije. K izvedbi raziskave ju je dodatno spodbudilo dejstvo, da mo- rajo visokošolske knjižnice na Hrvaškem, tako kot pri nas v Sloveniji, v okviru akreditacijskega postopka opraviti postopek zunanje evalvacije učnih načrtov visokošolske ustanove. Hrvaška Agencija za znanost in visokošolsko izobraževanje je priporočila, da mora knjižnična zbirka, poleg vsebinske relevantnosti, vsebovati tudi zadostno število izvodov posameznih naslovov temeljne študijske literature. To pomeni, da mora knjižnica hraniti najmanj 20 % gradiva na posamezno enoto iz seznama temeljne študijske literature glede na število vpisanih študentov, npr. za sto vpisanih študentov mora pridobiti dvajset enot gradiva za vsak posamezen naslov. Avtorici sta z rezultati raziskave dokazali, da knjižnična zbirka ne vsebuje kar 30,8 % naslovov publikacij iz seznama temeljne in priporočene študijske literature, 33,9 % naslovov gradiva pa se v knjižnični zbirki nahaja, 28,5 % je brezplačnih elektronskih virov, 6,8 % naslovov pa je dostopnih v aplikaciji Moodle. Prav tako je v omenjeni knjižnici, dve leti pred Petr Balog in Bugarski, podobno raziskavo opravila avtorica Radičević (2013) in navedla, da mora knjižnica poleg 20 % gradiva na posa- mezno enoto iz seznama temeljne študijske literature, glede na število vpisanih študentov, imeti tudi 10 % izvodov posameznega naslova iz seznama priporočene študijske literature pri posa- meznem predmetu. Ugotovila je, da je v času raziskave v knjižnici Filozofske fakultete v Osi- jeku manjkalo okrog 80 % študijske literature iz seznama temeljne in priporočene študijske literature. Podrobnejšo analizo relevantnosti knjižnične zbirke, opravljeno s pomočjo seznama temeljne in priporočene študijske literature iz učnih načrtov študijskih programov Filozofske fakultete v Osijeku, sta v študijskem letu 2008/2009 opravili Plašćak in Petr Balog (2011). Analiza je po- kazala, da je v knjižnični zbirki monografskih publikacij le 8,5 % temeljne študijske literature, ostali del zbirke je vseboval priporočeno študijsko literaturo, ki je namenjena izdelavi seminar- skih in zaključnih nalog ter literaturo, namenjeno znanstvenoraziskovalnemu delu. Machala Poplašen in Romić (2020) sta v knjižnici Medicinske fakultete v Zagrebu opravili raziskavo s pomočjo analize citatov, ki je kvantitativna metoda, s katero se pridobivajo podatki o najpogosteje citiranih knjigah in revijah, izvaja pa se s pregledom in analizo opomb v Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 12 besedilu, bibliografije in seznama referenc v objavljenih znanstvenih delih na izbranih vzorcih publikacij. Analizirali sta 235 diplomskih nalog podiplomskega študija Zdravstvene nege med letoma 2014 in 2017. Cilj njune raziskave je bil določiti vzorce informacijskega vedenja ter način citiranja študentov zdravstvene nege. Posebnost raziskave je bila, da so izbrani vzorec sestavljali študenti dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, ki so pričeli s štu- dijem v študijskem letu 2010/2011, med tem ko je knjižnica že imela sprejet dokument o na- bavni politiki za oblikovanje knjižnične zbirke. Cilji nabavne politike knjižnice so bili zelo podobni kot v dokumentih drugih visokošolskih knjižnic, tj. zadovoljiti informacijske potrebe uporabnikov pri študiju in raziskovanju (v tem primeru) petih oddelkov Fakultete za zdravstvo. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, kolikokrat se v diplomskih nalogah v seznamu citiranih virov pojavlja gradivo, ki se nahaja v knjižnični zbirki Knjižnice »Andrije Štampar« Medicin- ske fakultete v Zagrebu. Rezultati so pokazali, da so študenti pri izdelavi zaključne naloge v 75 % uporabili vire v elektronski obliki, od tega 57 % dostopnih v odprtem dostopu, preostalih 43 % jih je bilo uporabljenih iz baz podatkov, na katere je knjižnica bila naročena. Po vrsti gradiva so bile največ citirane revije (56 %), kar potrjuje, da so revije primarni vir informacij na podro- čju medicine ter zdravstvene nege, saj omogočajo hitrejši pretok novih znanstvenih spoznanj od avtorjev do uporabnikov. Eden od ciljev raziskave je bil zbrati konkretne kazalnike uporabe in uporabnosti knjižnične zbirke. Dobljeni rezultati so pokazali, da so študenti le tretjino citira- nega gradiva (35 %) našli v knjižnici, 29 % gradiva v knjižnični zbirki ni bilo, 36 % gradiva pa je bilo dostopnega preko svetovnega spleta. Avtorici raziskave sta zaključili, da fakultetna knjiž- nica le delno zadovoljuje informacijske potrebe študentov podiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega. Moslavac (2017) je z metodo anketiranja na vzorcu 248 uporabnikov Knjižnice Filozofske fa- kultete Univerze na Reki raziskovala zadovoljstvo uporabnikov s knjižničnimi storitvami. Pred- met raziskave je bil tudi ocena kakovosti knjižnične zbirke. Avtorica navaja, da uporabniki naj- večkrat iščejo temeljno študijsko literaturo (30 %), nato priporočeno študijsko literaturo (23 %), literaturo, ki jo potrebujejo pri raziskovalnem delu (17 %) in nazadnje referenčno gradivo (11 %). Manj povpraševanja je po člankih iz časopisov (revij) in časnikov (9 %), drugi vrsti litera- ture (8 %) in gradivu v elektronski obliki (2 %). Razlog za majhno zanimanje za elektronsko gradivo bi po njenem mnenju lahko bil v dejstvu, da uporabniki nimajo dostopa do baz podat- kov, da niso dovolj vešči iskanja člankov v serijskih publikacijah, ker je ta način iskanja za- htevnejši, in da se uporabniki ne zavedajo kakovosti informacij, ki so na voljo v serijskih Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 13 publikacijah. Pri ugotavljanju dostopnosti gradiva je avtorica ugotovila, da so uporabniki po večini v knjižnični zbirki temeljno in priporočeno študijsko literaturo našli, pri drugih vrstah gradiva pa je bila dostopnost gradiva slabša. Glede na to, da se je v knjižnici redno opravljalo vrednotenje knjižnične zbirke glede na potrebe učnih načrtov, so rezultati raziskave pokazali, da je kljub temu še vedno veliko predpisane študijske literature, ki je bila za uporabnike nedo- segljiva. Uporabniki so v raziskavi ocenili, da se je v 43 % literatura, ki so jo iskali, nahajala v knjižnični zbirki, 36 % uporabnikov je bilo le delno zadovoljnih s knjižnično zalogo, 11 % jih je bilo mnenja, da so v knjižnični zbirki našli vso literaturo, ki so jo potrebovali, 5 % uporabni- kov je navedlo, da s knjižničnim gradivom v knjižnični zbirki niso zadovoljni, enak delež upo- rabnikov je ocenil, da knjižnica ne hrani potrebne literature. 4 RAZISKA V A 4.1 METODOLOGIJA IN METODA RAZISKA VE Kot je bilo omenjeno že uvodoma, smo v raziskavi pregledali in naredili oceno relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov 1. bolonjske stopnje na AMEU – ECM. V vzorec smo zajeli vseh osem študijskih programov, vse obvezne in izbirne predmete od prvega do tretjega letnika vseh študijskih programov. Vpogled v seznam temeljne študijske literature, ki ga najdemo v učnih načrtih posameznih študijskih predmetov, smo pridobili s pri- javo v zasebno skupino referata za študentske zadeve v aplikaciji Microsoft Teams. Vzorec smo osnovali na osmih študijskih programih dodiplomskega študija, skupaj smo tako v času treh mesecev pregledali 269 učnih načrtov. Raziskava je bila izvedena med junijem in septembrom 2023 v knjižnici Alma Mater Europaea – ECM. Najprej smo preverili, ali je študijska literatura v učnem načrtu posameznega predmeta oprede- ljena kot temeljna ali priporočena. Zasledili smo, da pri določenih študijskih predmetih študij- ska literatura ni bila opredeljena kot temeljna (obvezna) in priporočena (dodatna, dopolnilna), ampak je bila vsa literatura navedena na enem seznamu pod temeljno ali pod priporočeno štu- dijsko literaturo. Nato smo v lokalni bazi Kooperativne bibliografske podatkovne zbirke CO- BIB preverili vsak v seznamu naveden naslov temeljne študijske literature, in sicer če je gradivo vključeno v knjižnično zbirko (bibliografski opis obstaja), in če je – kakšna je njegova zaloga. V primeru, da smo podatek o zalogi našli, smo pogledali, na katerih lokacijah naj bi se gradivo Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 14 nahajalo ter koliko je izvodov. Ena od ključnih informacij pri rezultatih naše poizvedbe je bila status posameznega izvoda, saj smo na ta način pridobili podatke, s katerimi smo lahko preverili veljavnost naše predpostavke o omejitvah dostopnosti do gradiva. Knjižno zalogo smo preverili tudi fizično, pogledali smo namreč, če posamezno gradivo dejan- sko stoji na knjižni polici. V primeru, da gradivo ni bilo prosto, smo preverili, če mu je že potekel rok izposoje in po potrebi, preko elektronske pošte, o tem obvestili uporabnika. Kadar zaloge v lokalni bazi COBIB nismo našli, smo z enako poizvedbo stanje preverili še v vzajemni bazi COBIB. Če so knjižnično zalogo imele druge knjižnice, dileme glede pravilnosti navedbe vira nismo imeli. Velikokrat se je izkazalo, da izbranega naslova ni bilo ne v lokalni in ne v vzajemni bibliografski bazi podatkov COBIB. Poskušali smo najti odgovor, zakaj pri iskanju navedenega gradiva nismo bili uspešni, zato smo vnesli še dodatne iskalne elemente. Nekajkrat smo s spremenjenimi iskalnimi elementi nato našli želeno gradivo, kar pomeni, da seznam na- vedene temeljne študijske literature ni opremljen z natančnimi oz. pravilnimi bibliografskimi podatki. Število naslovov, ki jih v obeh podatkovnih bazah COBIB nismo našli, je kar 105. Pri tem moramo poudariti, da se v seznamu temeljne študijske literature določeni naslovi ponav- ljajo pri različnih študijskih predmetih. Pri izvedbi raziskave smo naleteli na dejstvo, da pri 14 predmetih na različnih študijskih smereh študijska literatura ni točno določena, na seznamu je bila navedena samo priporočena študijska literatura, ni pa bila opredeljena kot temeljna. V seznamih študijske literature smo opazili tudi, da bibliografski podatki niso bili konkretno navedeni. Zaznali smo, da so nekateri visokošolski učitelji navedli samo npr. zakonodajo določenega področja, ne pa konkretnega zakona. Pri štu- dijskih smereh Humanistični študiji ter Ples, koreografija je bilo pri večini predmetov navedeno preveliko število študijske literature, in jih nismo vključili v poizvedbo (pri nekaterih predmetih je npr. navedba virov pri temeljni in priporočeni študijski literaturi zajemala približno dvajset ali tudi več naslovov gradiva). Pri ostalih študijskih predmetih pa sklepamo, da je bila v sez- namu zajeta vsa temeljna in priporočena študijska literatura skupaj. Temeljna študijska litera- tura naj bi vsebovala navedbo približno petih virov. Zaradi rezultatov raziskave smo preverjali tudi navedeno temeljno študijsko literaturo v obsegu do največ štirinajstih naslovov gradiva. Na seznamu temeljne študijske literature so pri posameznih predmetih navedeni samo viri v elektronski obliki, kot so e-članki in e-knjige, pri nekaterih pa so, poleg knjižnega gradiva v fizični obliki, dodani tudi elektronski viri. Navedeni elektronski viri so bili prosto dostopni na Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 15 svetovnem spletu, vse spletne povezave do navedenih virov so bile aktivne, razen dveh. E- knjige iz seznama temeljne študijske literature smo v vzajemni bibliografski bazi podatkov CO- BIB našli, vendar dostopa do njih oz. zaloge knjižnica nima. Pri analizi raziskovalnih podatkov smo uporabili opisno statistično analizo. Rezultati raziskave so celostno opisani in predstavljeni v grafičnih prikazih ter v Prilogi 1. Pri raziskovalnem delu smo bili časovno omejeni, zato v vzorec raziskave nismo mogli zajeti študijskih programov 2. in 3. bolonjske stopnje. Rezultatov zato ni možno posplošiti na vse študijske programe na AMEU – ECM, in sicer zaradi premajhnega števila enot vzorca, ker se študijski programi med seboj razlikujejo po številu temeljne študijske literature, ki jo za posamezen predmet izbere visokošolski učitelj, po številu vpisanih študentov na posamezen študijski program ter organi- ziranosti posameznega študijskega predmeta. 4.2 REZULTA TI Delež knjižnega gradiva, iz seznama temeljne študijske literature s področja fizioterapije, ki manjka v knjižnični zbirki knjižnice AMEU – ECM, je razviden iz Slike 1. Največji manjkajoči delež gradiva se nanaša na omejitve pri dostopnosti gradiva (60 % oz. 15 izvodov), kar pomeni, da je predpisana študijska literatura sicer uvrščena v knjižnično zbirko, vendar zaradi nevrnje- nega gradiva s strani uporabnikov in tudi visokošolskih učiteljev ni na voljo za izposojo. Drug razlog za omejitev dostopnosti gradiva, namenjenega izposoji, je založenost gradiva (gradiva ne najdemo na mestu, kjer naj bi bilo). Število izvodov založenega gradiva je precej manjše kot število izvodov nevrnjenega gradiva. Temu sledi delež gradiva, ki ga v knjižnični zbirki ni (26 % oz. 11 naslovov). Za 14 % gradiva, ki ni dostopno, je razlog v omejitvah, ki so nastale pri raziskovanju (pomanjkljivi bibliografski podatki v seznamu študijske literature učnih načrtov). Posledica tega je, da gradiva v lokalni in vzajemni bazi podatkov COBIB nismo uspeli najti. Dopuščamo tudi možnost, da so podatki sicer bili pravilni, a pri iskanju tuje literature gradiva iz seznama temeljne študijske literature nismo našli, ker nobena izmed knjižnic nima zaloge tega gradiva. Dodaten razlog je lahko, da učitelji niso bibliografskih elementov študijske lite- rature dovolj natančno navedli. Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 16 Slika1: Dostopnost temeljne študijske literature za program Fizioterapija Nadalje ugotavljamo, da na področju arhivistike velik delež gradiva (87 % oz. 27 naslovov) iz seznama temeljne študijske literature ni mogoče najti v knjižnični zbirki knjižnice AMEU – ECM (Slika 2). Temu sledijo omejitve pri raziskovalnem delu (13 % oz. 6 naslovov), ki so posledica pomanjkljivih bibliografskih podatkov v seznamu temeljne študijske literature učnih načrtov in zato zadetkov iskanja pri poizvedbi v lokalni ali vzajemni bazi podatkov COBIB nismo dobili. Omejitev dostopnosti gradiva iz drugih razlogov na tem področju ni bilo zaslediti. Posebnost, ki je bila opažena v seznamu temeljne študijske literature v učnih načrtih študijskega programa Arhivistika je ta, da je pri devetih predmetih temeljna študijska literatura navedena samo v obliki člankov (objavljenih v tiskani obliki) ali elektronskega gradiva. ni v zbirki 26% omejitve dostopnosti gradiva 60% omejitve pri raziskavi 14% Fizioterapija ni v zbirki omejitve dostopnosti gradiva omejitve pri raziskavi Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 17 Slika 2: Dostopnost temeljne študijske literature za program Arhivistika Na študijskem področju zdravstvene nege so rezultati raziskave dokaj podobni kot v primeru področja arhivistike, kar pomeni, da obstaja velik delež študijske literature, ki v knjižnični zbirki manjka (88 % oz. 43 naslovov) (Slika 3). Omejitve dostopnosti gradiva ni bilo zaznati, omejitve, ki so nastale pri raziskovanju predstavljajo 12 % oz. 6 naslovov – od tega večine naslovov v lokalni ali vzajemni bazi podatkov COBIB nismo našli, pri navedbi enega gradiva pa bibliografski podatki niso bili popolni. Pri določenem študijskem predmetu je visokošolski učitelj navedel samo elektronsko gradivo, pri nekaterih drugih predmetih so bili, poleg fizičnih gradiv, navedeni tudi e-članki in drugo e-gradivo. ni v zbirki 87% omejitve dostopnosti gradiva 0% omejitve pri raziskavi 13% Arhivistika ni v zbirki omejitve dostopnosti gradiva omejitve pri raziskavi Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 18 Slika 3: Dostopnost temeljne študijske literature za program Zdravstvena nega Rezultati raziskave so na študijskem področju spletnih in informacijskih tehnologij pokazali primerljive podatke s področjema arhivistike in zdravstvene nege (Slika 4). Največji delež (76 % oz. 38 naslovov) predstavlja manjkajoče gradivo iz seznama temeljne študijske literature, ki ga knjižnica nima v knjižnični zbirki. Sledijo omejitve (24 % oz. 21 naslovov), ki so nastale predvsem zaradi slabo ali napačno zapisanih bibliografskih elementov pri navedbi tuje literature v seznamu temeljne študijske literature, saj teh naslovov tako v lokalni kot vzajemni bazi po- datkov COBIB nismo našli. Omejitev dostopnosti zaradi izgubljenega, založenega ali nevrnje- nega gradiva ni bilo. Izpostavili bi ugotovitev, da na področju spletnih in informacijskih tehno- logij v knjižnično zbirko ni uvrščen niti en naslov iz seznama temeljne študijske literature. Vzrok je, da knjižnica nima zaloge teh naslovov in da navedenih naslovov tako v lokalni kot vzajemni bazi podatkov COBIB nismo našli. ni v zbirki 88% omejitve dostopnosti gradiva 0% omejitve pri raziskavi 12% Zdravstvena nega ni v zbirki omejitve dostopnosti gradiva omejitve pri raziskavi Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 19 Slika 4: Dostopnost temeljne študijske literature za program Spletne in informacijske tehnologije Rezultati raziskave so nadalje pokazali (Slika 5), da je manjkajočih naslovov knjižnega gradiva s področja plesa v knjižnični zbirki 68 % oz. 164, omejitev dostopnosti gradiva, zaradi nevrnje- nega in založenega gradiva znaša 9 % oz. 20 izvodov. Delež omejitev, ki so nastale pri razisko- vanju v lokalni in vzajemni bazi podatkov COBIB, znaša 23 %. Nastale so kot posledica manj- kajočih elementov v bibliografskih podatkih v seznamu temeljne in priporočene študijske lite- rature. Pri šestih predmetih temeljne študijske literature nismo pregledovali, ker je bilo že na prvi pogled razvidno, da je navedenih preveč virov za natančno opredelitev v možne kategorije študijske literature. Pri enem predmetu ni bilo opredeljeno, kaj je temeljna in kaj priporočena študijska literatura. Na področju plesa, izmed vseh osmih študijskih programov, v največji meri izstopa neurejenost navedene študijske literature v učnih načrtih. Če povzamemo, je bila na seznamu navedena prevelika količina študijske literature pri večini študijskih predmetov. Z na- menom, da bi problematiko prikazali, smo kljub temu glavnino temeljne študijske literature iz učnih načrtov preverjali v lokalni bazi podatkov COBIB. Med navedeno študijsko literaturo je majhen del tudi elektronskega gradiva. ni v zbirki 76% omejitve dostopnosti gradiva 0% omejitve pri raziskavi 24% Spletne in informacijske tehnologije ni v zbirki omejitve dostopnosti gradiva omejitve pri raziskavi Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 20 Slika 5: Dostopnost temeljne študijske literature za program Ples, koreografija Nerelevantnost knjižnične zbirke se odraža tudi pri študijskem programu Humanistični študiji (Slika 6). Knjižnična zbirka ne hrani kar 88 % oz. 93 naslovov iz seznama temeljne študijske literature, 6 % oz. 6 izvodov pregledane študijske literature ima omejitev dostopnosti zaradi nevrnjenega gradiva, pri 6 % pa gre za omejitve, nastale pri raziskovanju (od tega so štirje naslovi gradiva, ki jih ni bilo mogoče najti v lokalni ali vzajemni bazi podatkov COBIB). Pri dveh študijskih predmetih je bilo na seznamu navedene preveč temeljne študijske literature. ni v zbirki 68% omejitve dostopnosti gradiva 9% omejitve pri raziskavi 23% Ples, koreografija ni v zbirki omejitve dostopnosti gradiva omejitve pri raziskavi Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 21 Slika 6: Dostopnost temeljne študijske literature za program Humanistični študiji Tudi pri študijskemu programu Management poslovnih sistemov lahko govorimo o nerelevant- nosti knjižnične zbirke, saj je njen pregled pokazal, da kar 98 % oz. 58 naslovov študijske lite- rature iz seznama temeljne študijske literature zbirka ne vključuje (Slika 7). Omejitev dostop- nosti gradiva ni bilo, pri omejitvah, nastalih pri raziskovanju, smo naleteli na en naslov gradiva, ki pri iskanju v lokalni in vzajemni bazi podatkov COBIB ni bil najdljiv, verjetno zaradi po- manjkljivih bibliografskih podatkov o gradivu. ni v zbirki 88% omejitve dostopnosti gradiva 6% omejitve pri raziskavi 6% Humanistični študiji ni v zbirki omejitve dostopnosti gradiva omejitve pri raziskavi Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 22 Slika 7: Dostopnost temeljne študijske literature za program Management poslovnih sistemov Rezultati pregleda knjižnične zbirke na področju socialne gerontologije (Slika 8) bistveno ne odstopajo od predhodno že prikazanih rezultatov drugih področij, z izjemo področja fiziotera- pije. V Prilogi 1 je razvidno, da na področju socialne gerontologije v knjižnični zbirki knjižnice AMEU – ECM manjka veliko naslovov fizičnega gradiva, tj. 87 % oz. 105 naslovov. Le pri enem naslovu gradiva smo zabeležili omejeno dostopnost, in sicer zaradi nevrnjenega gradiva v knjižnico. V kategorijo omejitev pri raziskovanju smo uvrstili 12 % oz. 15 naslovov, vzrok je bila navedena tuja študijska literatura na seznamu temeljne študijske literature v učnih načrtih, ki je v lokalni in vzajemni bazi podatkov COBIB nismo našli. ni v zbirki 98% omejitve dostopnosti gradiva 0% omejitve pri raziskavi 2% Management poslovnih sistemov ni v zbirki omejitve dostopnosti gradiva omejitve pri raziskavi Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 23 Slika 8: Dostopnost temeljne študijske literature za program Socialna gerontologija Glede na rezultate raziskave ocenjujemo, da je relevantnost knjižnične zbirke knjižnice Alma Mater Europaea – ECM v primeru temeljne študijske literature iz učnih načrtov najslabša pri študijskem programu Socialna gerontologija – zbirka ne vključuje kar 75,5 % predpisane lite- rature (Slika 9). Sledijo študijski programi Management poslovnih sistemov (70,7 %), Arhivi- stika (65,8 %), Ples, koreografija (64,6 %), Spletne in informacijske tehnologije (64,4 %), Hu- manistični študiji (63,3 %), Zdravstvena nega (58,9 %) in nazadnje študijski program Fiziote- rapija, kjer je bila ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov v raziskavi najboljša (le 15,7 % naslovov manjkajočega gradiva). ni v zbirki 87% omejitve dostopnosti gradiva 1% omejitve pri raziskavi 12% Socialna gerontologija ni v zbirki omejitve dostopnosti gradiva omejitve pri raziskavi Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 24 Slika 9: Prikaz razmerja med predpisano in v knjižnični zbirki manjkajočo temeljno študijsko litera- turo za dodiplomske študijske programe AMEU – ECM (število naslovov) 5 RAZPRA V A Z ZAKLJUČKI Pri vsakodnevnem delu v knjižnici AMEU – ECM je bilo mogoče zaslediti, da v knjižnični zbirki ni vseh gradiv, ki jih študentje potrebujejo za študij. Zavedamo se, da je kakovostna in relevantna knjižnična zbirka pogoj za delovanje visokošolskega zavoda in za zadovoljevanje informacijskih potreb uporabnikov, zato smo se odločili, da ocenimo njeno relevantnost glede na potrebe učnih načrtov študijskih programov, ki se izvajajo na visokošolskem zavodu. Pred- postavljali smo: ‒ da se v knjižnični zbirki ne nahajajo vsi naslovi gradiva iz seznama temeljne študijske literature dodiplomskih programov in ‒ da obstajajo omejitve dostopnosti temeljne študijske literature. Naša prva predpostavka se je glede na rezultate raziskave potrdila. Ugotovili smo, da se velik delež naslovov gradiva iz seznama temeljne študijske literature posameznih predmetov iz učnih načrtov visokošolskega zavoda ne nahaja v knjižnični zbirki. S tem smo hkrati potrdili tudi, da knjižnica v celoti še ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa 45. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (2023). V zbirki se namreč ne nahaja najmanj po en izvod temeljne študijske literature na fizičnih nosilcih, ki je na seznamu študijske literature v učnih načrtih. Iz Socialna gerontologija Management poslovnih sistemov Arhivistika Ples, koreografija Spletne in informacijske tehnologije Humanistični študiji Fizioterapija 139 82 41 254 59 147 70 105 58 27 164 38 93 11 Manjkajoča temeljna študijska literatura v knjižnični zbirki temeljna študijska literatura ni v knjižnični zbirki Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 25 tega lahko sklepamo, da se v preteklosti nabavna politika knjižnice ni izvajala dovolj načrtno in da tudi učni načrti visokošolskega zavoda niso ažurni oz. se niso redno posodabljali. Razlog za nerelevantnost knjižnične zbirke v delu študijske literature je tudi dejstvo, da knjižnica še do nedavnega ni imela za polni delovni čas redno zaposlenega knjižničarja, ki bi lahko pomagal in svetoval visokošolskim učiteljem pri pripravi seznamov temeljne študijske literature, tj. pri iz- boru gradiv, ki jih knjižnica v zbirki že ima, za uvrstitev na seznam, in pri oblikovanju predlo- gov za nabavo študijske literature. Nihče od zaposlenih na AMEU – ECM se ni sistematično ukvarjal z upravljanjem knjižnične zbirke. Knjižnična zbirka se je sicer dopolnjevala z nakupi, darovi in z lastnimi izdajami gradiva, vendar pa rezultati raziskave kažejo, da predavatelji ob pripravi seznamov temeljne študijske literature niso bili dovolj pozorni na gradivo, ki ga knjiž- nica že hrani v knjižnični zbirki ali pa bi ga bilo treba še nabaviti. Posledično tudi niso knjižnici posredovali predlogov za nakup aktualne študijske literature. Izjema je študijski program Fizioterapija, kjer so rezultati raziskave pokazali zadovoljivo oceno relevantnosti knjižnične zbirke v delu temeljne študijske literature. Predvidevamo, da rezultati na področju fizioterapije odstopajo od rezultatov drugih področij v prvi vrsti zaradi velikega števila vpisanih študentov na ta študijski program. Posledično se je zato verjetno večina finanč- nih sredstev visokošolskega zavoda, namenjenih nabavi študijske literature, porabila za nakup literature s področja fizioterapije. Ker pa mora knjižnica nuditi podporo študijskemu procesu vseh študijskih programov, ne glede na število vpisanih študentov, jo v prihodnje čaka kar nekaj izzivov – v enaki meri bo morala zadovoljevati informacijske potrebe študentov vseh študijskih programov in njihovim udeležencem zagotoviti ustrezne informacijske vire, pri tem pa upošte- vati tudi Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, strokovna priporočila in stan- darde za visokošolske knjižnice in priporočila NAKVIS. Potrdimo lahko tudi našo drugo predpostavko, saj so rezultati raziskave pokazali, da obstajajo omejitve dostopnosti gradiva. Največja težava je v nevrnjenem gradivu, ki ga nekateri uporab- niki oz. študenti kljub zaključku študija še do danes niso vrnili knjižnici. Izvodi izposojenega gradiva s pretečenim rokom izposoje se nahajajo tudi pri visokošolskih učiteljih, ki najverjet- neje gradivo uporabljajo pri svojih predavanjih ali za individualne raziskovalne potrebe. Skle- pamo, da je glavni razlog za nevrnjeno gradivo v nekdaj neavtomatizirani izposoji, saj uporab- niki za nevrnjeno gradivo pred in po izteku roka izposoje niso prejemali obvestil. Prav tako ob izpisu ali dokončanju študija knjižnica uporabnikov ni terjala za neporavnane obveznosti do Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 26 knjižnice. Tudi opominov uporabniki niso prejemali, ker te dejavnosti knjižnica ni in tudi tre- nutno še ne izvaja. Nekaj študijske literature je tudi založene. Omejitve dostopnosti temeljne študijske literature v knjižnični zbirki zaradi izgubljenega ali poškodovanega gradiva nismo zasledili. Zaključimo lahko, da bo morala na osnovi rezultatov raziskave v prihodnje knjižnica sistema- tično pristopiti k izgradnji relevantne in kakovostne knjižnične zbirke, ne le na področju študij- ske literature, ampak v celoti. Priporočili bi, da knjižnica: ‒ Nadaljuje z vrednotenjem knjižnične zbirke v delu temeljne študijske literature še na študijskih programih 2. in 3. bolonjske stopnje. ‒ Predstojnikom študijskih programov predlaga, da posodobijo sezname temeljne študij- ske literature v učnih načrtih in natančno opredelijo, kaj je temeljna (obvezna) in kaj priporočena (dopolnilna) študijska literatura. Predlaga se jim tudi, da se seznami nave- dene študijske literature v učnih načrtih poenotijo. V ta namen lahko knjižnica pripravi priporočeno strukturo seznamov predpisane študijske literature in obliko bibliograf- skega opisa za posamezno vrsto gradiv. ‒ Nabavi najmanj po en izvod manjkajoče temeljne študijske literature. ‒ Najde primerne načine in poti za vključitev visokošolskih učiteljev v izgradnjo knjiž- nične zbirke. ‒ Opravi inventuro knjižnične zbirke, saj je raziskava pokazala, da je v knjižnični zbirki oz. knjižničnem katalogu kot dostopno zabeleženo tudi gradivo, ki je založeno ali nevr- njeno. Priporoča se tudi odpis že zastarelega in nerelevantnega gradiva, saj se v prete- klosti gradivo iz zbirke ni redno odpisovalo. ‒ Izdela dokument o nabavni politiki knjižnice ter ga javno objavi. Posebno pozornost naj nameni študijski literaturi, potrebni za podporo izvajanju študijskih programov visoko- šolskega zavoda. Omenjeni dokument bo osnova za upravljanje knjižnične zbirke v pri- hodnje. ‒ V odstvu visokošolskega zavoda predlaga ustanovitev in imenovanje Komisije za na- bavo knjižničnega gradiva. Komisija bi aktivno sodelovala pri izdelavi letnega finanč- nega načrta knjižnice v delu, ki se nanaša na nakup gradiva, obravnavala predloge za letni nakup gradiva, se seznanjala s stanjem knjižnične zbirke ipd. Tako se bo preprečila možnost realizacije morebiti ne dovolj premišljenih sprotnih predlogov za nakup gra- diva in bo tudi pri nabavi gradiva knjižnica sledila svojemu poslanstvu. Predlagamo, da Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 27 se finančna sredstva, ki so namenjena nakupu gradiva, vključno s študijsko literaturo, v skladu z vnaprej določenimi kriteriji primerno razporedijo med vse študijske programe. ‒ V prihodnje naj knjižnica knjižnično zbirko redno vrednoti, preverja predpisano študij- sko literaturo v učnih načrtih in potrebe po njenem nakupu, neaktualno gradivo v zbirki pa redno odpisuje. O rezultatih evalvacij naj redno poroča vodstvu visokošolskega za- voda. Ker knjižnica AMEU – ECM še nima oblikovane nabavne politike, v nadaljevanju podajamo nekaj izhodišč za pripravo dokumenta o nabavni politiki knjižnice. Pri tem se bomo opirali na spoznanja in napotke, s katerimi smo se srečali pri pregledu strokovne literature o nabavni po- litiki. Dokument o nabavni politiki knjižnice naj vključuje zlasti: ‒ Predstavitev vizije, poslanstva in ciljev knjižnice; ‒ Predstavitev namena dokumenta (pripomoček za upravljanje knjižnične zbirke; izgrad- nja kakovostne knjižnične zbirke; seznanitev okolja o vsebini in obsegu knjižnične zbirke; zagotavljanje doslednosti pri izgradnji knjižnične zbirke itd.); ‒ Analizo zunanjega in zlasti notranjega okolja, opredelitev ciljnih skupin uporabnikov ter njihovih potreb po gradivu; ‒ Opredelitev kriterijev za izbor gradiva (oblike in vrste knjižničnega gradiva; obseg knjižnične zbirke; letni prirast; pokritost študijskih in raziskovalnih področij; finančna sredstva itd.); ‒ Določitev odgovornih oseb, ki bodo upravljale s knjižnično zbirko; ‒ Določitev načinov vključevanja uporabnikov v izgradnjo knjižnične zbirke; ‒ Določitev načinov rednega preverjanja uspešnosti uresničevanja nabavne politike in ča- sovnih pregledov zbirke (vrednotenje relevantnosti; inventura); ‒ Opredelitev meril za odpis in izločanje gradiva; ‒ Predstavitev pogojev za varovanje in zaščito knjižničnega gradiva. Knjižnica bo morala skrbeti tudi za redno posodabljanje dokumenta o nabavni politiki. Kot smo že omenili, je temeljno poslanstvo knjižnice AMEU – ECM izgradnja kakovostne in relevantne knjižnične zbirke za potrebe učnega procesa in znanstvenoraziskovalnega dela na visokošolskem zavodu. Pri njegovem uresničevanju bo v prihodnje morala več pozornosti na- meniti sodelovanju z uporabniki in spoznavanju njihovih informacijskih potreb. Pri upravljanju Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 28 knjižnične zbirke bo morala najti primerne načine sodelovanja tudi z vodstvom visokošolskega zavoda. Pri analiziranju zunanjega okolja naj upošteva, poleg matične knjižnice v Mariboru, še vsa ostala izposojevališča, ki so locirana v Murski Soboti, Celju, Ljubljani in Kopru. Upoštevati mora, da uporabniki knjižnice prihajajo z različnih geografskih območij in da tam obstajajo organizacije s področja izobraževanja in kulture, ki določene knjižnične storitve že nudijo tudi udeležencem visokošolskega procesa. Pri analizi notranjega okolja bo morala upoštevati tako notranjo organiziranost knjižnice kot tudi usposobljenost njenega kadra za učinkovito izvajanje knjižnične dejavnosti. Predlagamo, da komisijo za nabavo knjižničnega gradiva sestavljajo predstavniki vodstva vi- sokošolskega zavoda, predstojniki posameznih študijskih programov, ki jih AMEU – ECM iz- vaja, koordinator študijskega procesa, predstavniki študentov in vodja knjižnice. Prepričani smo, da bodo visokošolski učitelji, ki so strokovnjaki na določenih področjih, za nakup predla- gali oz. izbrali najrelevantnejšo in kakovostno študijsko literaturo, ki jo študenti potrebujejo pri študiju in raziskovanju. Upoštevati pa je treba tudi, da mora knjižnica čim prej zagotoviti naj- manj po en izvod monografskih publikacij v fizični obliki, ki so določene kot temeljna študijska literatura. Pri pripravi finančnega načrta knjižnice naj komisija za nabavo knjižničnega gradiva določi letna finančna sredstva, ki jih bo AMEU – ECM namenila za knjižnico. Predlagamo, da se finančna sredstva, namenjena za nakup študijske literature, porazdelijo med študijske programe glede na število vpisanih študentov v posamezen študijski program, izraženo v deležu. Če vza- memo primer na 1. bolonjsko stopnjo vpisanih študentov v študijskem letu 2022/23, bi bil zne- sek za nakup študijske literature najvišji v primeru področja fizioterapije (Slika 10). Bo pa knjižnica morala biti pri zagotavljanju knjižničnega gradiva pozorna tudi na razmerje med gra- divom na fizičnih nosilcih in elektronskim gradivom, kajti dostopnost enega in drugega za na- bavo je po strokovnih področjih različna, kot so različne tudi informacijske potrebe študentov, pedagoških delavcev in raziskovalcev, ki delujejo na posameznih strokovnih področjih. Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 29 Slika 10: Delež vpisanih študentov na posamezen študijski program na 1. bolonjski stopnji AMEU – ECM v študijskem letu 2022/23 Zagotavljanje storitev za uporabnike, izgradnja in upravljanje knjižnične zbirke ter nabava gra- diva so osnovne dejavnosti visokošolske knjižnice. Knjižnične delavce pri tem vodijo predpi- sana zakonodaja s področja knjižničarstva ter strokovni standardi, smernice in priporočila za visokošolske knjižnice. Izrednega pomena je tudi redno vrednotenje knjižnične zbirke, saj mora biti ta kakovostna in relevantna za uporabnike. To knjižnice dosežejo z nabavo novega in odpi- som oz. izločanjem starega, nerelevantnega gradiva iz knjižničnega fonda. Pri tem sledijo in upoštevajo učne načrte študijskih programov, ki jih izvaja visokošolski zavod, v katerem deluje visokošolska knjižnica. Zaključili bi lahko, da so pred knjižnico AMEU – ECM, da bi uspela uresničevati svoje poslanstvo, v prihodnje številni izzivi. Rezultati opravljene raziskave in pre- dlogi, ki smo jih oblikovali, ji bodo lahko pomagali pri njihovem reševanju, visokošolski zavod pa bo z njihovo pomočjo lažje sprejemal odločitve o nadaljnjem razvoju knjižnice. 6 NA VEDENI VIRI IN LITERATURA Alma Mater Europaea – ECM. (b. d.). O Alma Mater Europaea – ECM. https://almama- ter.si/o-alma-mater-europaea-ecm-s75 Alma Mater Europaea – ECM. (2023a). Letni program dela 2023. Arhivistika 1% Fizioterapija 70% Zdravstvena nega 18% Socialna gerontologija 4% Spletne in informacijske tehnologije 3% Management poslovnih sistemov 2% Akademija za ples 1% Humanistični študiji 1% Vpis 2022/2023 Arhivistika Fizioterapija Zdravstvena nega Socialna gerontologija Spletne in informacijske tehnologije Management poslovnih sistemov Akademija za ples Humanistični študiji Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 30 Alma Mater Europaea – ECM. (2023b). Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2021– 2022. Alma Mater Europaea – ECM. (2023c). Statut. https://almamater.si/upload/userfiles/files/Sta- tut/STATUT_AMEU-ECM_2023_V1.pdf Alma Mater Europaea – ISH. (b. d.). Knjižnica. https://www.ish.si/studij-za-stu- dente/knjiznjica/ Ambrožič, M. (1999). Utvrđivanje uspješnosti poslovanja visokoškolskih knjižnica: od kvanti- tativnih do kvalitativnih pokazatelja [Doktorska disertacija]. Sveučilište u Zagrebu, Fi- lozofski fakultet. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YSHE- AHY2/af20ee09-fdfe-4a5d-a5a6-b7beab2e71e3/PDF Debevec, T. in Širok, J. (2022). Vodnik po zunanjih presojah. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. https://www.nakvis.si/wp-content/uplo- ads/2023/02/nakvis_vodnik_SI_WEB.pdf Gašo, G., Mihaljević, J. in Siber, L. (2020). Nabavna politika i izgradnja knjižničnih zbirki u visokoškolskim knjižnicama Sveučilišta Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 63(1-2), 131-159. https://izdanja.hkdrustvo.hr/caso- pisi/vbh/article/view/783/685 Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in V odeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slo- var. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Kodrič-Dačić, E. (2007). Uvod v izgradnjo knjižničnih zbirk. Knjižnica, 51(1), 89–112. Machala Poplašen, L. in Romić, K. (2020). Vrednovanje zbirke visokoškolske knjižnice po- moću citatne analize: Knjižnica »Andrija Štampar«, Medicinski fakultet u Zagrebu. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 63(1-2), 209–226. https://izdanja.hkdrustvo.hr/caso- pisi/vbh/article/view/797/688 Mesec, B. (2023). Kvalitativno raziskovanje v teoriji in praksi. Inštitut za razvojne in strate- ške analize. Mihevc, B. (2002). Ocena stanja knjižnic in študijske literature v samoevalvacijskih poročilih članic Univerze v Ljubljani. V M. Dolgan-Petrič (ur.), Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja (str. 11–22). Centralna tehniška knjižnica. Moslavac, A. (2017). U traganju za kvalitetom visokoškolske knjižnice: primjer Knjižnice Fi- lozofskog fakulteta Sveučilišta u Rijeci. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 60(4), 95–124. https://izdanja.hkdrustvo.hr/casopisi/vbh/article/view/519/547 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 31 Petr Balog, K. in Bugarski, M. (2014). Vrednovanje zbirke visokoškolske knjižnice pomoću metode usporedbe (check-list method) s popisima ispitne literature. Libellarium, VII(2), 253–265. https://hrcak.srce.hr/file/207338 Petr Balog, K. in Kuzmić, M. (2020). Prilozi metodologiji vrednovanja knjižničnih zbirki. Knjižnica, 64(1-2), 9–28. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- K3AJGL2L/6d94e0b0-cb92-49c8-b4c6-0569db1fe5b7/PDF Plašćak, B. in Petr Balog, K. (2011). Per aspera ad astra: trnuvit put jedne fakultetske knjiž- nice prema kvaliteti. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 54(1-2), 67–92. https://hrcak.srce.hr/file/119681 Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. (2023). Uradni list RS, št. 28/2023. Radičević, V . (2013). Strategija razvoja visokoškolske knjižnice kao dio razvojne strategije visokoškolske ustanove. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 56(1-2), 123–136. https://hrcak.srce.hr/file/170269 Rampih, S. (2010). Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Zveza bibliotekarskih društev Slo- venije. Ravikumara, S. in Sawian, E. N. (2016). Collection development policy of the library and its relevance to the prescribed books in the syllabus: a study of St. Anthon’s College. Pe- arl: A Journal of Library and Information Science, 10(3), 198–203. http://dx.doi.org/10.5958/0975-6922.2016.00027.9 Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). (2014). Zalo- žba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. https://fran.si/ Strokovni standardi in priporočila za visokošolske knjižnice: (za obdobje od 1. junija 2021 do 31. maja 2030). (2021). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z0FQJQE9/3a017bef-c905-4b4b- b208-8cce17d5e508/PDF Tenopir, C., Talja, S., Late, E. in Christian, L. (2019). Benefits and outcomes of library collec- tions on scholarl reading in Finland. School of Information Sciences – Faculty Publi- cations and Other Works, 69(2), 153–168. https://trace.tennessee.edu/cgi/viewcon- tent.cgi?article=1123&context=utk_infosciepubs Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja. (2008–2009). Agencija za raziskovanje RS. https://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazeva- nja/3474525/ucni-nacrt Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ 32 Urbanija, J. (2004). Knjižnica kot informacijsko središče. V M. Steinbuch (ur.), Informacijsko opismenjevanje: priročnik za delo z informacijskimi viri (str. 71–91). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015. Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ I PRILOGA 1: Rezultati pregleda knjižnične zbirke AMEU – ECM – dostopnost temeljne štu- dijske literature iz učnih načrtov dodiplomskih študijskih programov Fizioterapija, 1. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Fizika 1-1 1 Biokemija 1-1 1-1 1 Mikrobiologija 1-2 1-1 1-1 1-1 1 Anatomija s histologijo 1-6, 2- 5 1-2, 1-1, 2- 5 1-2, 1-1, 2- 10 1, 2 1-19 1, 2 navedeno pod priporo- čeno literaturo, čeprav gre za temeljno lite- raturo Raziskovalne metode v FTH 1 Poklicna etika 2-1 2-1 2-1 2-1 1,2 Zdravstvena nega 1-3 1-6 1-1 1 Funkcionalna anato- mija 1-6, 2- 6, 3-6, 4-7 1-2, 2- 5, 3-5, 4-4 1-1, 2- 5, 3-4, 4-5 1-2, 2- 4, 3-4, 4-4 1-1, 2- 2, 3-2, 4-2 1,2,3,4 1-19 Fizioterapevtske spretnosti I 2-2 2-2 2-3 1, 2 1- ni v COBISSu Fizikalni dejavniki v terapiji 1-3 1 1-2 Komunikacijske spretnosti 1-4 1 1-1 Fizioterapija I 1-1 1-1 1-1 1-1 1 Fizioterapevtska ocena 1-11, 2-10 1-3, 2- 3 1-1, 2- 1 1-3, 2- 3 1-2, 2- 3 1, 2 13 S20;NI2; H2 22 izv. Fizioterapija, 2. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Psihologija 1-5 1-1 1-1 1-1 1-1 1, 2 Fiziologija s patofizi- ologijo 1-4 1-1 1-1 1-2 1-14 1 Manualna terapija I. 1 Biomehanika 1-4, 2- 1 1, 2 Fizioterapija II Klinična kineziolo- gija 1-2 1 Klinična medicina I 1-1, 2- 5 1, 2 Manualna terapija II 1 Osnove radiologije 1-1 1 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ II Osnove delovne tera- pije 1-1, 3- 1, 4-1 1,2,3,4 Specialne teme v fi- zioterapiji I 1 1- ni v COBISSu Fizioterapevtske spretnosti II 1-1 1-1 1-1 1-1 1 Osnove klasične ma- saže 1 Prva pomoč 1-4 1-2 1-2 1-5 1 14 S19;NI5 Fizioterapija, 3. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Klinična medicina II 1-1,2- 1, 3-1, 4-1 3-1 4-1 1,2,3,4 Rehabilitacijska me- dicina 1-1;2 1,2 1-2 Klinična medicina III 1-3, 2- 3 1-2, 2- 2 1-2, 2- 2, 4-1 1-1, 2- 2 1-10, 2-10 1,2,3,4 3-1 Higiena in socialna medicina 1-1, 2- 2 1-1 3-1 1-1 1-1 1,2,3 Zakonodaja v zdrav- stvu 1, ? literatura ni opredeljena Fizioterapevtske spretnosti II 1-1 1-1 1-1 1-1 1 Fizioterapija III 1-1,2 1 1-1 Fizioterapija v športu 1-2 1 Športne aktivnosti invalidnih oseb 1, 2 1- ni v COBISSu 9 S19; NI2 H2 3 Fizioterapija, izbirni predmeti Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Angleški jezik ? literatura ni opredeljena, navedena tudi literatura iz področja managementa Človek in šport 1-1 1 Informatika 1,2 Paliativna oskrba 1-1 1-1 1-1 1 Osnove motoričnih transformacij 1-1 1-1 1-1 1-1 1 Osnove rehabilitacije športnih poškodb 1-1, 2- 1, 3-1 1-1, 2- 1, 3-1 1,2,3 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ III Fizioterapija v geron- tologiji 1-3 1 Timski pristop v ge- rontologiji 1-1 1-1 1-1 1-1 1 Podjetništvo v za- sebni zdravstveni de- javnosti 1-2 1, 2 2- ni v COBISSu 9 S12; NI2 Arhivistika, 1. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Uvod v študij arhivi- stike 1, 2 1, 2- ni v COBISSu Poslovna informa- tika 4-1, 5-2, 6-1,7-1 1,2,3,4,5,6,7 1, 2 e-gradivo, povezava ne deluje Uvod v raziskovalne metode 1 Management v kul- turi 1,2,3,4 Zgodovina arhivske dejavnosti 1, 2 Teoretične osnove arhivske znanosti in arhivska etika samo članki Teoretične osnove dokumentologije 1-1 1 E-arhivi I samo e-gradivo 8 S17; NI8 Arhivistika, 2. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Zgodovina institucij 1 Materialno varstvo arhivskega gradiva 1 E-arhivi II samo e-gradivo in članki Arhivsko pravo 1-1 1,2,3 Zakonodaja s podro- čja upravljanja s po- datki samo e-gradivo Konservacija in re- stavracija arhivskega gradiv 1 Tipologija arhiv- skega gradiva 1 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ IV Upravljanje s po- datki e-gradivo in članki Popisovanje in ure- janje arhivskega gra- diva 1 Metode in postopki dela z arhivskim gradivom pri ustvar- jalcih samo e-gradivo 10 S8; NI7 Arhivistika, 3. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Informacijska oprema in infrastruktura jav- nega e-arhiva ter njeno upravljanje samo članki Informacijska varnost 1 Kulturna zgodovina Slovencev 1, 2 Latinska paleografija 1 Latinski jezik I 1, 2, 3 Latinski jezik II 1, 2, 3 Standardi s področja varnosti v elektron- skem okolju samo e-gradivo Upravljanje dokumen- tov in model upravlja- nja dokumentacije pri ustvarjalcih 1, 2, 3 1, 2, 3- ni v COBISSu Upravni in inšpekcij- ski postopki samo e-gradivo in članki Zajem in hramba e- gradiva in spremljeval- nih storitev 1 Zgodovina Evrope no- vega veka 1, 2 2- ni v COBISSu 11 S16; NI12 Zdravstvena nega, 1. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Anatomija, fiziologija, patologija 1,2,3,4,5,6,7 3- ni v COBISSu Diagnostično terapevt- ski program 1-2 1,2 2- ni v COBISSu Etika in filozofija v zdravstveni negi Samo e-gradivo in članki Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ V Informatika v zdrav- stveni negi in zdrav- stvu 1,2 tudi e-gradivo Javno zdravje 1 Metodika zdravstvene vzgoje in promocija zdravja 1-4 1 Mikrobiologija s para- zitologijo 1 Zdravstvena nega in raziskovanje 1-3 1-6 1-1 1,2,3,4 4- ni v COBISSu Zdravstvena nega sta- rostnika z geriatrijo 1-1 1-2 1, 2 e-članek 9 S20; NI12 Zdravstvena nega, 2. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Organizacija zdrav- stvene nege in mana- gementa 1-1 1, 2 2- ni v COBISSu Sociologija zdravja in bolezni 1,2,3 Zdravstvena nega in- ternističnega bolnika z interno medicino 1-1 1-1, 4- 1 1,2, 3, 4 Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo 1-2 1,2,3,4 Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom 1-2, 5- 1 1, 2, 3,4,5 4- ni v COBISSu, e-članek Psihologija v zdrav- stveni negi in zdrav- stvu 1-1 1, 2,3 6 S21; NI12 Zdravstvena nega, 3. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Nujna medicinska po- moč in zdravstveno varstvo v posebnih razmerah 1 e-gradivo Supervizija v zdrav- stveni negi 1 Zdravstvena in soci- alna zakonodaja 3-2 1,2,3 2- literatura ni opredeljena Zdravstvena nega ki- rurškega bolnika s ki- rurgijo 3-1, 4- 1 1,2,3,4 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ VI Zdravstvena nega v odnosu do mentalnega zdravja s psihiatrijo 2-2 1,2,3 e-gradivo Zdravstvena nega v patronažnem varstvu 1 e-članek 6 S13; NI8 Zdravstvena nega, izbirni predmeti Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Izbrana poglavja iz etike v praksi zdrav- stvene nege 1,2 Komunikacija in med- sebojni odnosi v zdravstveni negi in zdravstvu 1-1 1-1 1,2 Obvladovanje bolni- šničnih okužb samo e-gradivo Management člove- ških virov 1-1 1,2 Kakovost v zdrav- stveni negi 1 ostalo je e-gradivo Izbrana poglavja iz su- pervizije 1,2 Zdravstvena nega v in- tenzivni enoti 1-1 1-1 1,2 Zdravstvena nega bol- nika s kronično rano 1 1-interno gradivo, e-gradivo Kulturne kompetence v zdravstveni in soci- alni oskrbi 1,2 Perioperativna zdrav- stvena nega 1,2 Tveganja na področju zdravstva in zdrav- stvene nege 1 e-gradivo Izbrana poglavja iz zdravstvene nege sta- rostnika 1-1 1-2, 2-1 1,2 tudi članki 12 S19; NI11 Spletne in informa- cijske tehnologije, 1. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Uvod v informacijske znanosti 1,2,3 1,2,3- ni v COBISSu Socialni mediji in sistemi za upravljanje z vsebinami 1,2,3 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ VII Uvod v programiranje 1,2,3 1- ni v C O B I S S u Arhitektura spleta in načrtovanje spletnih strani 1,2 1,2- ni v COBISSu Podatkovna in spletna analitika 1,2,3 1,2- ni v COBISSu Osnove podjetništva in kreativni pristop 1,2 6 S16; NI8 Spletne in informa- cijske tehnologije, 2. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Informacijski sistemi 1,2 1- ni v C O B I S S u Uvod v podatkovne zbirke in baze podat- kov 1,2 1- ni v C O B I S S u Spletno programiranje (strežnik, odjemalec) 1,2,3 2- ni v COBISSu Razvoj in načrtovanje spletnih rešitev za SMEs 1,2 2- ni v COBISSu Uvod v kriptografijo in varnost podatkov 1,2 Ekonomika spleta in poslovni modeli 1,2,3 2,3- ni v COBISSu 6 S14; NI8 Spletne in informa- cijske tehnologije, 3. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Uporabniška izkušnja 1,2 1,2- ni v COBISSu Integracija spletnih re- šitev in spletni servisi 1,2 Spletni marketing 1,2,3 1,2,3- ni v COBISSu Računalništvo v oblaku in mobilne re- šitve 1,2 4 S9; NI4 Spletne in informa- cijske tehnologije, iz- birni predmeti Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Kriptovalute in deli- tvena ekonomija 1 2- e-gradivo Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ VIII Investiranje in trgova- nje s kriptovalutami 1,2 1,2- ni v COBISSu Digitalna fotografija, ekspresija fotografske podobe 1,2 Vizualni jezik, vizu- alna kultura in komu- nikacija 1,2 Osnove internetnih po- litik 1,2 Inteligentne tehnolo- gije 1,2,3 Omrežja in porazde- ljeni sistemi 1,2 Informacijska varnost 1,2,3 Mobilne tehnologije 1,2,3 9 S20; NI18 Ples, koreografija, 1. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Balet I. – IV. 8,9,10, 11-1 1,2,3,4,5,6,7 8,9,10,11,12, 13,14 1,2,4,6,7- ni v COBISSu Igra I. – II. 1,2,3,4,5,6,7, 8 3- ni v COBISSu Informacijska tehnolo- gija 1-1 1,2,3,4 e-gradivo 4- ni v COBISSu Izbrana poglavja iz pe- dagogike in osnov didaktike I. 1,2,3,4,5,6 Kompozicija in ustvar- jalno – raziskovalni proces I. 2-1, 8-1 1,2,3,4,5,6,7, 8,9,10 Kompozicija in ustvar- jalno – raziskovalni proces II. 2-1, 8-1 1,2,3,4,5,6,7, 8,9,10 Fizična priprava ple- salca I. – III. 8-1, 9- 1 9-1, 10-1 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9,10,11 1,2- ni v COBISSu Metodika in praktično poučevanje klasičnega baleta I. – VI. 3,4,5,6, 7,8-1 1,2,3,4,5,6,7, 8 Osnove glasbe I. – III. 2-1, 5- 1 1,2,3,4,5,6,7 3- ni v COBISSu Osnove koreologije 2-1, 4- 1 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9,10,11,12 Preventivna medicina plesa 2-6, 19 2-2 2-1 2-2 2-1 1,2,3 2-19 1- ni v C O B I S S u Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ IX Propedeutika – Uvod v učenje in poučevanje v plesu navedene preveč literature Psihologija učenja 1,2,3,4,5,6,7 Tehnike sodobnega plesa I. 1-2,1 1,2 1-1 Stilski ples I. – II. 1,2 1,2- ni v COBISSu Varna praksa Vaga- nova metodike navedene preveč literature Zgodovina plesa 1 3-1, 4- 3, 5-1 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9 2,6- ni v COBISSu 17 S112; NI71 H2 20 Ples, koreografija, 2. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Improvizacija v sodob- nem plesu I. 1,2,3 1- ni v C O B I S S u Improvizacija v sodob- nem plesu II. 1,2,3,4,5 4- ni v COBISSu Izbrana poglavja iz pe- dagogike in osnov di- daktike II. 1,2,3,4,5,6,7 Karakterni ples I. - IV. 1,2,3 1,2,3- ni v COBISSu Kompozicija in ustvar- jalno – raziskovalni proces III. 1,2,3,4,5,6,7, 8,9 e-knjiga 8- ni v COBISSu Kompozicija in ustvar- jalno – raziskovalni proces IV. 1,2,3,4,5,6,7, 8,9 e-knjiga 8- ni v COBISSu Koreografija – vpo- gled v koreografsko ustvarjalnost 9-1 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9,10 3- ni v COBISSu KOREOLOGIJA – plesna znanost 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9 1,5,6- ni v COBISSu Medkulturne plesne prakse 1,2,3,4 Pas de deux I. in II. 1,2,3,4,5 1,2,4,5- ni v COBISSu Petje 1,2 2- ni v COBISSu Ples, umetnost in este- tika navedene pre- več literature Plesno gledališče 1-1, 3- 1, 4-2, 6-1, 7- 1, 8-1, 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9,10,11 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ X 9-1, 10- 1,11-1 Umetnost plesa v izo- braževanju navedene pre- več literature Zgodovina plesa 2 navedene pre- več literature 15 S77; NI51 Ples, koreografija, 3. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Analiza plesa 1-2 1,2,3,4,5,6,7, 8,9,10,11 2,3,9,10,11-ni v COBISSu Balet – tradicija in so- dobnost 7-1, 13-1 1,2,3,4,5,6,7, 8 9,10,11,12,13 14,15,16,17 tudi e-knjige 9,11,12,14,15, 16- ni v COBISSu Glasba za balet in ples 1,2,3,4,5,6 2,3,4- ni v COBISSu Improvizacija v sodob- nem plesu III. 1,2,3,4 e-knjiga 2- ni v COBISSu Improvizacija v sodob- nem plesu IV. 1,2,3,4 4- ni v COBISSu Kompozicija in ustvar- jalno – raziskovalni proces V. 6-2 1,2,3,4,5,6,7, 8,9,10,11 e-knjiga 9- ni v COBISSu Kompozicija in ustvar- jalno – raziskovalni proces VI. in DI- PLOMSKA PRED- STAVA 6-2 1,2,3,4,5,6,7, 8,9,10,11 e-knjiga 9- ni v COBISSu 7 S64; NI41 Ples, koreografija, iz- birni predmeti Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Fiziologija 1 Koreografija v sodob- nem plesu ni opredeljeno kaj temeljna literatura Organizacija in mana- gement v kulturi navedene pre- več literature 3 S1; NI1 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ XI Humanistični študiji, 1. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Humanistični kolokvij 1: antika in srednji vek 2-1, 3-1 1, 2,3,4,5 Uvod v etiko 2-1, 3-1, 4- 1,5- 1,2,6-1 1,2,3,4,5,6 5-2 Logika in analitična fi- lozofija 1,2,3,4,5 Uvod v historično miš- ljenje s hermenevtiko 1-1 1,2,3 Estetika in sodobnost 1 e-članki, e-knjiga Uvod v psihologijo s psihoterapijo 5-1, 6-1,2, 9-1,2 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9,10 6-2, 9-2 8- ni v COBISSu Politična kultura 1,2,3,4,5 2- ni v COBISSu Zgodovina religij: ju- dovstvo, krščanstvo in islam 1-1, 3- 1, 4-1 1,2,3,4,5 8 S40; NI23 H2 3 Humanistični študiji, 2. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Humanistični kolokvij 2: novoveška filozo- fija 1-1, 2- 1, 3-1 1,2,3,4,5 Religijska znanost in medreligijski dialog 3-3, 6- 1 1,2,3,4,5,6,7 7- ni v COBISSu Svetovne kulture in medkulturnost: Azija, Afrika, Latinska Ame- rika 3-1 1,2,3,4,5 Klasiki svetovne knji- ževnosti 1-1 1,2,3,4,5 5- ni v COBISSu Situirana znanja: femi- nizem, tehnologija, rasa 2-1, 3- 1 1,2,3,4 Ameriški pragmatizem in politična filozofija 3-1 1,2,3,4,5,6,7, 8 Dimenzije trajnosti 1,2,3,4 Raziskovalni prakti- kum: izbrane teme iz zgodovine humanizma in umetnosti 2-1, 3-1 1,2,3,4,5 8 S41; NI30 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ XII Humanistični študiji, 3. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Sodobna kritična filo- zofija 1-1 1,2,3 Filozofija prava in člo- vekove pravice 3-1 4-1, 5-2, 6-1 1,2,3,4,5,6 Filozofija vzgoje in demokracije 5-1 1-1, 2- 2 1,2,3,4,5 Globalizacija, neena- kosti in modeli glo- balne etike 2-1 1,2,3,4,5 2-1 Aplikativna filozofija 2-2 1,2,3,4,5 Sodobna kritična teo- logija 1,2,3,4,5 Filozofija vizualne kulture samo članki 7 S29; NI19 H2 1 Humanistični študiji, izbirni predmeti Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Feministična teorija navedene pre- več literature Filozofija in literatura 1-1,4- 1, 5-1, 7-1, 8- 1, 9-1, 10-1 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9,10,11,12 9-1 Kulturna zgodovina Slovencev navedene pre- več literature Medijski študiji 1-1,2, 3-1, 4- 1 1,2,3,4,5 1-2 Zgodovina Evrope no- vega veka 7-1 1,2,3,4,5,6,7 Zgodovina feminizma 1-1, 2- 1,2, 6- 1, 8-1, 13-1 1,2,3,4,5,6,7, 8, 9,10,11,12,13 1-2 6 S37; NI21 H2 2 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ XIII Management poslov- nih sistemov, 1. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Poslovna informatika 1,2 Gospodarsko pravo I 1-1, 2- 1,4-1, 5-1 1,2,3,4,5 Management 1,2 Podjetniške finance 1,2 Inženiring kakovosti 1 e-knjiga Poslovna etika 1,2 1- ni v C O B I S S u Poslovna antropologija 2-1, 3- 2 1,2,3 7 S16; NI11 Management poslovnih sistemov, 2. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Sistemska analiza 1-1 1,2 Delovno pravo 1-1 1 Davčne obremenitve podjetij 1,2 Razvoj organizacij- skega sistema 1,2 Ekonomika podjetij 1-1, 2-1 1,2,3 Projektna naloga II 1,2,3,4 Marketing 3-1, 4-1 1,2,3,4 Karierni razvoj 3-1 1,2,3 Osnove osebnih financ 1,2,3,4,5,6 Podjetništvo 2-2 1,2 Raziskovanje v dru- žboslovju 1,2,3 11 S32; NI24 Management poslov- nih sistemov, 3. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Kultura družinskega podjetja 1,2,3 Uvod v ekonomijo 1 Gospodarsko pravo II 4-1 1,2,3,4 Tudi e-gradivo Pravni vidiki organiza- cije in prevzema dru- žinskega podjetja 1-1 1,2,3 Strateški management 1,2,3 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ XIV Psihologija vodenja 1-1, 2- 1 1,2,3,4 Vodenje osebnih in družinskih financ 2-1 1,2 Zavarovalniško pravo I 1 Odškodninsko pravo 1-1 1,2,3 Osebna zavarovanja 2-1, 3- 2, 4-1 3-1 1,2,3,4,5 Premoženjska zavaro- vanja 2-1 1,2,3 Poslovno komunicira- nje 1-2 1,2 12 S34; NI23 Socialna gerontologija, 1. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Psihološki, sociološki in andragoški dejav- niki staranja 1-1, 3-5, 4-2, 5-1 3-1 3-1 3-1 3-1 1,2,3,4,5,6 Socialna gerontologija 1-4 1-1 1-3 1, 2 Komunikacija v soci- alni gerontologiji 3-1 1,2,3,4 Organizacija in soci- alni management 2-3 1,2,3,4,5,6,7,8 , 9 Računovodstvo in fi- nance 1,2,3 Principi makro, mikro in okoljske ekonomije 1,2,3 Celostna rehabilitacija v procesu staranja in/ali po poškodbi 2-2, 3- 3, 5-5 5-2 1,2,3,4,5,6 Zdravje, bolezni in sta- ranje 1,2,3,4 Delovna terapija in za- poslitvene dejavnosti starejših 1,2,3 Motivacija za interesne dejavnosti in ohranja- nje aktivnosti 1,2,3,4 Osnove metodologije in raziskovanja 6-1 1,2,3,4,5,6,7,8 Poslovno komunicira- nje v tujem jeziku – Angleščina 3-1 1,2,3 2- ni v COBISSu 12 S54; NI42 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ XV Socialna gerontologija, 2. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Osnove socialne psihi- atrije 1,2 1,2- ni v COBISSu Demografski vidiki staranja 1,2,3 Antropologija družin- skega življenja 4-1, 7-5 1,2,3,4,5,6,7 1,2,3,5- ni v COBISSu, e-knjiga Supervizija v socialni gerontologiji 1,2,3,4,5,6,7 Organizacijsko vede- nje in HRM 1,2,3,4,5,6 1,3,6- ni v COBISSu, e-knjigi Timsko delo in odlič- nost v storitvah 3-2 1,2,3,4 Medgeneracijska ko- munikacija 2-2 1,2,3 1- e-knjiga Socialni marketing 1,2 1- ni v COBISSu Neprofitne organiza- cije 1,2,3,4 2- ni v COBISSu Prostovoljno delo 1,2 Organizacija prostega časa: novi pristopi k organizaciji prostega časa 1,2 Organizacija prostega časa: Rekreacijsko športni program 1,2,3,4,5 1,2,3- ni v COBISSu Osnove filozofije in etike 1 Paliativna oskrba 1,2 Osnove informatike 1 e-gradivo 15 S51; NI33 Socialna gerontologija, 3. letnik Mb zaloga Kp zaloga Ms zaloga Lj zaloga Ce zaloga Temeljna študijska literatura Založeno, iz- gubljeno, ne- vrnjeno gra- divo, opombe Pristopi socialnega dela z nepokretnimi in invalidnimi osebami 1 ostalo e-gradivo Pristopi socialnega dela s starostniki 2-1 2-2 1,2,3 Skrb za starejše odra- sle v skupnosti samo e-gradivo Projektno delo v soci- alni gerontologiji 1-1 1,2,3,4 Organizacijska kultura 1,2,3,4,5,6,7,8 Kotnik, A., Ocena relevantnosti knjižnične zbirke za potrebe učnih načrtov študijskih programov na Alma Mater Europaea – ECM. Pisna naloga za bibliotekarski izpit _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ XVI Ekonomika zdravja 1,2,3,4,5,6,7,8 ,9 Ekonomski vidiki varne starosti 1,2 Pravni vidiki varne starosti samo e-gradivo Osnove verstev in sprejemanje drugačno- sti 5-4,5, 6-3 1,2,3,4,5,6,7 5-1 9 S34; NI30 H2 1 Legenda: □ posamezen naslov temeljne študijske literature, ki ga knjižnična zbirka ima – število enot □ posamezen naslov temeljne študijske literature, ki ga knjižnična zbirka nima – število enot □ posamezen naslov temeljne študijske literature, ki ima omejitev dostopnosti – število enot □ omejitve pri dostopu do informacij o gradivu pri raziskavi