ŠPORT Prizadevna in zvita Lia zlata v Sofiji str. is POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). cl O TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! Zagotovljeno plačila v dveh dneh na vaš bančni račun. "Kasten "рчлмс. s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana INTERVJU Samo Fakin, minister za zdravje str. 26-27 CELJE Množica na odprtju Centra Jager str. 5 Ptice kot simbol miru na svetu Otroci iz OŠ Lava bodo to soboto že trinajstič zapovrstjo v središču Celja ozave-ščali o miru in sožitju. Čeprav so v prvih letih le utrjevali nekaj, kar se je zdelo samoumevno, pa v zadnjih letih stanje duha v sodobni družbi dokazuje, da je te samoumevnosti vse manj. Zato je prizadevanje in vzgojo za strpnost treba spodbujati, varovati in negovati, str 12-13 AKTUALNO Kaj prinaša reorganizacija centrov za socialno delo? str. 2-3 Papež sprejel odstop celjskega škofa str. 3 GOSPODARSTVO Podjetniki opozorili na neugodno poslovno okolje CELJE - Zaživel sistem javne izposoje koles str e ŽALEC - Velik dan za spodnjesavinjske gasilce str. 8 KRONIKA Policija išče storilca drznih tatvin v Cel j U str. 14 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Mestni občini Velenje str. 28-29 Občini Šentjur str. 30-33 Št. 38 / Leto 73 / Celje, 20. september 2018 / HORMANN garažna In vhodna vrata tednik Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak I Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T.+386 (0)2 48 00 141 I www.matjaz.si • info@matjaz.si matjaz Ustvarjamo pozdrave 2 AKTUALNO ZADETKI »Najprej se je treba vprašati, kaj je dobro za bolnike in bolnišnice, šele nato, kaj je dobro za zaposlene v zdravstvenem sistemu. Bolnik mora biti na prvem mestu!« Samo Fakin, minister za zdravje »Nesprejemljivo je, da je neto plača delavca le malo višja od zneska, ki ga morajo za davke in prispevke delodajalci nakazovati državi.« Branko Meh, predsednik OZS »Popolnoma smo izgubili spoštovanje do avtoritet. Otrok lahko brez težav učiteljici reče koza. To je nesprejemljivo!« Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava »Ljudi je treba pripraviti na drugačno družbo, ki bo bolj rasno pisana. Velike spremembe neizbežno prihajajo, trenutno pa smo kot kočija brez kočijaža.« Pater Branko Cestnik, župnik na Frankolovem »Imam en adut v rokavu. Tekmice na svetovnem prvenstvu so toliko mlajše od mene, da me ne poznajo. In ne vedo, katere so moje prednosti in slabosti.« Petra Nareks, judoistka Zdežele Sankaku ČETRTEK PETEK Cb 27 / 13 T 28 13 SOBOTA NEDELJA Kaj reorganizacija prinaša uporabnikom? Zanje naj se ne bi spremenilo nič, za zaposlene veliko Prvega oktobra bo v praksi zaživela reorganizacija centrov za socialno delo. Ta projekt je bil eden najpomembnejših na področju sociale v Sloveniji v zadnjem obdobju. Na novo bo ustanovljenih 16 novih centrov za socialno delo, ki bodo nastali s spojitvijo zdajšnjih 62 centrov. Tisto, kar je najpomembnejše za uporabnike, je, da se zanje ne bo veliko spremenilo. Večji zalogaj sprememb je projekt prinesel za zaposlene. Čeprav veliko kritik glede reorganizacije ni, se med zaposlenimi na centrih že pojavlja strah, saj bi za takšno reorganizacijo potrebovali še več kadrov. Spojitev centrov za socialno delo v večji center, ki bo krajevno pristojen na celotnem območju, bo omogočila kadrovsko raznolikost. Reorganizacija posega samo v način delovanja in organiziranja centrov za socialno delo, ki naj bi postali učinkovitejši ter za uporabnike prijaznejši. Centri za socialno delo po vsej Sloveniji tako ostajajo enotna vstopna točka za vse pravice. Uporabniki bodo pravice iz javnih sredstev še naprej lahko urejali tam, kjer so to počeli do zdaj in pod istimi pogoji. Reorganizacija ne posega v pravice uporabnikov - te ostajajo enake kot doslej. SIMONA ŠOLINIČ Reorganizacija centrov za socialno delo na Celjskem CSD Celje - glavni center za socialno delobo imel enote: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah Sedež CSD Celje bo v Opekarniški 15b v Celju, kot je zdaj, vse enote CSD pa bodo poslovale še naprej na naslovih sedanjih CSD. CSD Savinjsko-Šaleška - glavni center za socialno delo bo imel enote Mozirje, Velenje, Žalec. Sedež CSD Velenje ostane na isti lokaciji, na Prešernovi cesti 10 v Velenju. Centre za socialno delo bodo vodili direktorji, enote centrov za socialno delo pa pomočniki direktorjev. Pomembno! Za uporabnike se zaradi reorganizacije CSD ne bo spremenilo ničesar glede podajanja vlog, saj jih še naprej lahko vlagajo v enoti (sedanjem CSD). O letnih pravicah iz javnih sredstev bodo odločali na »območnem« CSD, uporabniki pa lahko vloge podajo bodisi v glavnem centru za socialno delo, enako tudi v enotah kot do zdaj. Za letne pravice (štipendije, otroški dodatek) pripravljajo za leto 2019 avtomatiziran informativni izračun (če ni nobenih sprememb), pri čemer se prva vloga vnese v sistem ročno. V primeru, da pride pri uporabniku do spremembe, jo mora sporočiti in jo CSD ročno vnese v sistem. Uporabniki lahko vse vloge (letne in mesečne/mešane) vlagajo tako v enoti kot tudi na območnem CSD, v enotah lahko vlagajo tudi ugovore na izračun letne pravice. AKTUALNO 3 Celje: kadrovska podhranjenost Na CSD Celje, v glavnem centru, so zaradi reorganizacije zaposlili enega strokovnega delavca, načrtujejo še zaposlitev enega delavca v kadrovski službi. Drugih novih zaposlitev zaradi reorganizacije letos ni predvidenih. »Čeprav glede na kadrovsko podhranjenost nujno potrebujemo tako strokovne kot administrativne delavce. O kadrovski podhranjenosti govorimo tudi zato, ker so CSD v zadnjih letih dobili več novih nalog, ki so se praviloma delile med obstoječe delavce, zaposlitve zaradi tega so bile redke. Zaradi reorganizacije ne bo nobenemu delavcu odpovedano delovno razmerje,« je povedala direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić. Razbremenitev zaposlenih zaradi reorganizacije pričakujejo postopoma, v daljšem časovnem obdobju, ko bodo vpeljali nov avtomatiziran informativni izračun. »Upamo in si želimo, da bi s to reorganizacijo sčasoma vendar dosegli njen cilj, to je več dela z ljudmi in manj birokratskega dela. Vendar to v začetnem obdobju zaradi vseh novosti in sprememb ter predvidenih težav zagotovo še ne bo mogoče,« dodaja Bezenšek Lalićeva. Zaradi uvajanja informacijske podpore reorganizaciji centrov za socialno delo je za prvi oktobrski teden predvidena nedostopnost informacijskega sistema centrov za socialno delo. Prav tako v prvem tednu oktobra uporabniki ne bodo mogli oddajati e-vlog na portalu e-uprava. Nedelovanje sistema ne bo vplivalo na datume izplačil socialnih transfer-jev, načrtovanih za oktober, kar pomeni, da datumi izplačil ostajajo nespremenjeni. Savinjsko-Šaleška: vedno več pooblastil Na območju Šaleške doline bo od 1. oktobra deloval novoustanovljen Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška. Vršilka dolžnosti direktorice bo postala Helena Bezjak Burjak, ki je do zdaj vodila CSD Žalec. Novustanovljen center bo združeval (dosedanje CSD) enote Mozirje, Velenje in Žalec. Tudi v tem glavnem centru združujejo splošne službe po vseslovenskem vzorcu reorganizacije. To pomeni, da v Velenje na enotno lokacijo selijo vse računovodske službe. Tudi Bezjak Burjakova pravi, da sprememb za uporabnike ne bo. »Kakšna bo posledica združevanja splošnih služb, ne vemo. Želimo si, da bi bile posledice dobre. Največ sprememb za zaposlene bo na področju pravic iz javnih sredstev, ta služba bo prav tako imela sedež v Velenju. V Velenju bodo odločali tudi o vseh letnih pravicah uporabnikov do otroškega dodatka, subvencije vrtca, malice in kosila ter o štipendijah, medtem ko bodo o vseh ostalih pravicah odločali v enotah. Toda direktorica pravi, da bodo lahko uporabniki, ne glede na to, katero vlogo bodo oddali, to še vedno storili v enotah, kjer so to počeli do zdaj. Reorganizacija pomeni, da je naloga zaposlenih, da znotraj sistema uredijo, kje bodo odločali o vlogah. »O morebitnih spremembah za uporabnike, ki se bodo nanašale na informativne izračune o posameznih letnih pravicah, bomo ljudi sproti obveščali. Letne informativne izračune bodo centri začeli izdajati šele 1. januarja prihodnje leto. Tudi strokovno delo s posamezniki, z družinami zaenkrat s stališča uporabnikov ni drugačno. V enotah bodo zaposleni to delo opravljali kot do zdaj,« dodaja direktorica. Slogan reorganizacije je bil Na teren, bližje k ljudem, vendar Bezjak Burjakova dodaja, da so delavci centrov že do zdaj veliko dela opravili na terenu. »Ne moremo potrditi, da bomo samo zaradi reorganizacije več na terenu. Več kadra nismo dobili, a dobivamo vedno več pooblastil. Obremenitev strokovnih delavcev in sodelavcev postaja vedno večja. Šele konec leta bo čas, ko bomo lahko učinke reorganizacije tudi ovrednotili. Res je, da strokovno delo postaja zaradi več pooblastil zahtevnejše, kadrovski primanjkljaj pa se vsako leto pozna. Samo v naši regiji potrebujemo psihologa, defektologa, socialnega pedagoga, socialnega delavca. In tudi pravnika z državnim izpitom. Potreb po delavcih je kar nekaj,« dodaja Bezjak Burjakova. Papež sprejel odstop celjskega škofa Papež Frančišek je predvčerajšnjim uradno sprejel ponujen odstop celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Ta je svoj odstop ponudil julija, ko je dopolnil 75 let. Gre za splošno navodilo Cerkve za škofe, ki dopolnijo takšno starost. Za odstop se je papež odločil skupaj s svojimi sodelavci, ki so poznavalci Cerkve na Slovenskem. Med temi je apostolski nuncij, ki je predstavnik Vatikana v naši državi. Na papeževo odločitev vplivajo različna dejstva, med drugim zdravstveno stanje. Po Lipovškovem odstopu bo Škofijo Celje začasno vodil tako imenovan škofijski upravitelj, Lipovšek bo imel v prihodnje naziv upokojeni celjski škof. Papež Benedikt XVI. je Lipovška imenoval za novega celjskega škofa leta 2010. Na tem mestu je nadomestil prvega škofa ponovno vzpostavljene Škofije Celje, dr. Antona Stresa. BJ V času Evropskega tedna mobilnosti, ki se je začel v nedeljo in se bo končal v soboto, je vrsto aktivnosti v sodelovanju s Fakulteto za logistiko pripravila tudi I. OŠ Žalec. Na parkirnih površinah na Šlandrovem trgu imajo tehniške dneve na temo promet in mobilnost ter s področja kolesarskega izpita. Projekt sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za zdravje. Parkirišča za teden dni postala prostor druženja Ob Evropskem tednu mobilnosti zaživeli Parkirni dnevi in Pešbus V službo so i i ■ I ■ ■ v V1 i ■ kolesarili in pešačili V Žalcu se je v petek končala akcija Trajnostno v službo, s katero je ministrstvo za okolje in prostor v okviru letošnjega Evropskega tedna mobilnosti želelo spodbuditi zaposlene v občinskih upravah in drugih javnih ustanovah, naj v službo pridejo s kolesom ali peš. V Žalcu je akcijo organizirala občina v sodelovanju s Fakulteto za logistiko. Vsi zaposleni, ki so se vključili v akcijo, so v koledarček beležili, ali so za pot v službo izbrali kolo ali so se odpravili peš. Akcija je po besedah župana Janka Kosa k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti dodatno spodbudila vsaj četrtino zaposlenih. »Več kot pol sodelavcev je ta mesec v službo hodilo peš, se vozilo s kolesom ali z vlakom. Najbolj pridne so bile nekoliko starejše ženske. Izgleda, da pamet in potreba po rekreacije prihajata z leti.« Vsi tisti, ki so prekolesarili ali prepešačili več kot 30 odstotkov delovnih dni, so lahko sodelovali v nagradnem žrebanju ministrstva za okolje in prostor. ŠO Kdaj ste nazadnje za pot v službo uporabili kolo? Ali se morda po opravkih odpravili skupaj s sosedom ali z avtobusom? K vsemu temu že od leta 2002 spodbuja Evropski teden mobilnosti, katerega letošnji slogan je Združuj in učinkovito potuj. V dogajanje se vključujejo tudi občine v naši regiji, ki so pripravile pester program aktivnosti, povezanih tako s trajnostno mobilnostjo kot z varnostjo v prometu. Nacionalna koordinator-ka dogajanja mag. Polona Demšar Mitrovič z ministrstva za infrastrukturo pravi, da sta namena Evropskega tedna mobilnosti opozarjanje ljudi na pomen trajnostne mobilnosti in zmanjševanje števila osebnih avtomobilov na naših cestah. »Namesto da se do bližnje trgovine zapeljejo z avtom, naj se raje odpravijo peš ali s kolesom. Če imajo na voljo javni prevoz, je dobro razmisliti o potovanju z vlakom ali avtobusom. Ali pa se dogovorijo z bližnjim sosedom, da se skupaj vozijo v službo.« Letošnji slogan - Združuj in učinkovito potuj - opozarja na velik pomen prepletanja in dopolnjevanja različnih vrst potovanj, ki nas lahko pripeljejo do cilja. »To pomeni, če nimamo možnosti z enim prevoznim sredstvom prepotovati celotne poti, da kombiniramo različne vrste. Lahko so to kombinacije pešačenja in avtobusa, osebnega avtomobila in Parkiraj in se pelji sistema ali nečesa drugega,« še izpostavlja Demšar Mitro-vičeva. Vedno več občin Zadnja leta je ob podpori ministrstva za infrastrukturo število sodelujočih pri nas močno naraslo in se s približno 30 povzpelo na letos rekordnih 77 občin, med katerimi jih je po podatkih ministrstva tudi enajst iz naše regije - Celje, Laško, Polzela, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Velenje, Vitanje, Zreče in Žalec. Nekatere so se v sodelovanju s Fakulteto za logistiko, ministrstvom za zdravje in tamkajšnjimi osnovnimi šolami odločile organizirati Pešbus, kar pomeni, da skupine šolarjev v spremstvu odraslih po vnaprej določeni poti in ob dogovorjenem času pešačijo v šolo. Mnoge so se odločile za Parkirne dneve, v sklopu katerih so parkirišča v središču krajev namenile za spretnostne poligone, tehni- ške dneve, razstave, stojnice in knjižne kotičke. Pika na i - dan brez avtomobila V Celju so osrednji dogodek ob Evropskem tednu mobilnosti pripravili že minuli četrtek, ko je celjska občina predala namenu sistem javne izposoje koles z imenom KolesCE. Občina Laško, ki je ena od osmih občin partneric tega sistema, je izposojo koles uvedla v ponedeljek. V Žalcu bo najbolj pestro v petek, ko bodo na Šlandro-vem trgu pripravili dan brez avtomobila. V Velenju bo na-jživahneje jutri, ko bodo ob dnevu brez avtomobila zaprli del Rudarske ceste. Dan bodo zaključili v znamenju desetletnice Lokalca. Zelo aktivni so letos tudi na Polzeli, kjer na parkirišču pred občinsko zgradbo vsak dan pripravijo pester program, med drugim je na ogled razstava JPP nekoč in danes. ŠPELA OŽIR Foto: UROŠ KRAMER NE PREZRITE V Celju zaživel sistem javne izposoje koles stran 6 4 GOSPODARSTVO Pet mesecev čakanja na nič Ugledni podjetniki ponovno opozorili, da v Sloveniji ni spodbudnega poslovnega okolja »Arso je potreboval kar pet mesecev za odgovor, v katerem nam je sporočil, da za novo proizvodno halo ne potrebujemo študije vplivov na okolje. Čakali smo torej po nepotrebnem, proizvodnja v novih prostorih bi se lahko začela že zdavnaj,« je na okrogli mizi o tem, kako država ne zagotavlja spodbudnega poslovnega okolja, kot enega od primerov navedel Mirko Strašek, lastnik in direktor podjetja KLS Ljubno. Pogovor sta v času Mosa pripravili gospodarska in obrtno-podjetniška zbornica, nanj pa povabili nekaj najbolj uglednih in uspešnih slovenskih podjetnikov. Tako kot na vseh poslovnih srečanjih v zadnjem času so tudi na celjski okrogli mizi opozorili, da država ne naredi dovolj za večjo konkurenčnost gospodarstva, in izrazili zaskrbljenost zaradi nekaterih rešitev, ki jih predvideva koalicijska pogodba nove vlade. »Sloveniji še nikoli ni šlo tako dobro. Izvoz še naprej v Mirko Strašek, lastnik podjetja KLS Ljubno: »Država bi z zniževanjem davkov spodbudila rast gospodarstva, nastalo bi še več novih podjetij, mladi bi dobili veselje in pogum, ker bi iz njihovega dela nekaj nastalo. Takšna rast bi kljub nižjim davkom v proračun prinesla več denarja, kar bi pomenilo večje blagostanje v državi. Recept je pravzaprav enostaven, samo izvesti ga je težko.« narašča, število zaposlenih se povečuje, država z davkom od dobička dobi v pro- račun dvakrat več kot pred desetimi leti. Vendar se na globalnem trgu že pojavljajo znanilci nove krize in slovensko gospodarstvo bo težko ohranilo tako dobre kazalce poslovanja, kot jih ima trenutno. Še zlasti če vodenje in upravljanje države ne bo bolj odgovorno, če ne bo manj administracije in če davčne obremenitve plač ne bodo manjše,« je opozoril izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič. Med cilji, ki si jih je do leta 2025 zadalo slovensko gospodarstvo, je tudi povečanje povprečne dodane vrednosti na zaposlenega na 60 tisoč evrov. Cilj je uresničljiv, pravijo gospodarstveniki, vendar bo treba več vlagati v razvoj in imeti pametno ter vzdržno politiko na vseh ravneh. Da mora država s svojimi ukrepi podjetjem omogočiti, da bodo na tujih trgih še bolj konkurenčna, je poudaril tudi predsednik oZs Branko Meh. Dejal je, da podjetja bolj kot finančne spodbude od države pričakujejo ugodne pogoje za poslovanje. Pred- vsem si želijo, da država od njih ne bi jemala tako veliko. »Nesprejemljivo je, da je neto plača delavca le malo višja od zneska, ki ga morajo za davke in prispevke delodajalci nakazovati državi,« je ponovno opozoril Meh. Ne delajo, da bi obogateli Podjetje KLS Ljubno, ki izdeluje zobate obroče za avtomobilsko industrijo in velja za enega najbolj uspešnih ter uglednih podjetij v Sloveniji, izvozi kar 96 odstotkov svojih izdelkov. Da bi še naprej ohranjalo prednost pred konkurenco, namerava do leta 2020 v razvoj in povečanje proizvodnih zmogljivosti vložiti 50 milijonov evrov. »Razmere na trgu se grozovito zaostrujejo. Zaradi višjih cen surovin bomo v podjetju letos imeli za 2 milijona evrov višje stroške. Ker smo odvisni od avtomobilske industrije, nas skrbi, kako bo v prihodnjih letih, saj se že zmanjšuje prodaja avtomobilov, celo na Kitajskem. Zato pričakujemo, da nam bo doma država z ustreznejšimi pogoji omogočila, da bomo še naprej ostali konkurenčni na svetovnem trgu,« je dejal Mirko Strašek in poudaril, da podjetniki ne delajo, da bi bili bogati. »Vse, kar zaslužimo, vlagamo v razvoj, saj želimo podjetju omogočili stabil- Miran Rauter, lastnik podjetja Hermi in nekdanji alpski smučar, sporoča novi vladni ekipi: »Ne nanašajte slabih voskov na naše smuči.« no poslovanje na dolgi rok. Upam, da bo nova vlada pametna in bo omogočila podjetjem, da bodo rasla še naprej. Samo uspešno gospodarstvo lahko namreč zagotovi rast in blagostanje države.« Država naj ne ovira konja, ki vleče naprej Da podjetja, ki se morajo na tujih trgih nenehno dokazovati in premagovati konkurenco z vedno novimi izdelki in storitvami, nujno potrebujejo dobre pogoje za delo doma, je opozoril tudi Miran Rauter, direktor in lastnik celjskega podjetja Hermi. »Pri nas delajo ljudje, ki verjamejo v zgodbo podjetja in se zavedajo, da delajo zase in ne za lastnike. Naše podjetje je inovativno in izvozno usmerjeno, saj že več kot polovico izdelkov proda na tujih trgih. Kar danes izdelujemo in prodajamo, smo razvili že v preteklosti, kar danes razvijamo, bomo dali na trg šele čez nekaj časa. Zato moramo vedeti, pod kakšnimi pogoji bomo delali, in strah, da se bodo doma pogoji poslovanja morda poslabšali, vsekakor obstaja. Upam sicer, da se to ne bo zgodilo. Država mora vedeti, da konja, ki vleče naprej, ne sme ovirati,« je povedal Miran Rauter. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Gorenje odhaja z borze Gorenje bo kmalu povsem v kitajskih rokah. Na ponedeljkovi seji skupščine je skupina Hisense, ki ima trenutno malo več kot 95 odstotkov velenjske družbe, sklenila, da bo izplačala male delničarje, ki prevzemne ponudbe niso sprejeli. Za delnico jim bo dala 12 evrov, kolikor so dobili v prevzemni ponudbi tudi ostali lastniki Gorenja. Hisense bo umaknil tudi pol odstotka lastnih delnic Gorenja in s tem dokončno postal 100-odstotni lastnik velenjskega proizvajalca gospodinjskih aparatov. Skupščina je odločala tudi o umiku Gorenja z Ljubljanske in Varšavske borze, kar pomeni, da družba ne Na mednarodnem poslovnem forumu v Celju so letos kot predavatelji sodelovali ugledni domači in tuji gosti. bo več javna in bo razkrivala manj podatkov kot do zdaj. Na seji so kitajski lastniki zamenjali celoten nadzorni svet Gorenja. Namesto dosedanjega, ki je bil zaradi prevzema izvoljen le začasno, je Hisense imenoval šest svojih nadzornikov. Večinoma gre za člane organov upravljanja v Skupini Heisense. Po nekaterih napovedih naj bi Gorenje kmalu prešlo na enotirni način vodenja. To pomeni, da bi namesto uprave in nadzornega sveta dobilo upravni odbor z izvršnimi in neizvršnimi direktorji. JI Na tretjem forumu 160 gostov Celjska skupina za internacionalizacijo (Celje International) je že tretje leto zapored v času Mosa pripravila mednarodni poslovni forum. Rdeča nit letošnjega foruma so bili inovativni poslovni modeli in trajnostni razvoj, osrednji gost je bil mednarodni poslovnež, specialist za trajnostni razvoj dr. Federico Fioretto. Na forumu so govorili tudi o povsem konkretnih vsebinah, na primer o vstopu na trg Velike Britanije in Francije, digitalnem marketingu za kitajski trg, poslovnem okolju na Poljskem, možnostih financiranja izvoza in zavarovanju terjatev. V dveh dneh je na forumu, ki so ga Celjani pripravili v sodelovanju z italijansko-slovenskim poslovnim klubom, sodelovalo 160 ljudi. Med njimi je bilo veliko tujih gospodarstvenikov, ki so prišli iz sosednjih držav ter iz Nemčije, Velike Britanije, s Poljske, iz Turčije in ZDA. Foto: CI Stanetova ulica 10 dobila začasnega najemnika Znano je že, da je Mestna občina Celje uveljavila predkupno pravico za poslovno-stano-vanjsko hišo v Stanetovi ulici 10 v središču mesta, ki je del stečajne mase propadlega podjetja SGP Nova. Za stavbo bo občina plačala 163 tisoč evrov. Kaj bo z njo, še ne ve. O načrtih je trenutno še prezgodaj govoriti, so nam sporočili iz občinske uprave. Po napovedih stečajnega upravitelja Borisa Kastivnika bo postopek prodaje trajal največ šest mesecev. Vendar v tem času stavba ne bo samevala. Potem ko se je občina odločila za uveljavitev predkupne pravice, je Odvetniška pisarna Bojana Šrota upravitelju sporočila, da se politična stranka Celjska županova lista Slovenije, katere pooblaščenec je pisarna, zanima za najem dela prostorov v pritličju stavbe. Najela bi približno 50 kvadratnih metrov prostora, in sicer do konca letošnjega novembra. Stečajni upravitelj se je z oddajo v najem strinjal, a ker je bila za stavbo že sklenjena prodajna pogodba, vendar postopek prodaje še ni končan, je moral pridobiti še soglasje kupca, to je Mestne občine Celje. Občina je soglasje dala, zato je soglasje za oddajo prostora v najem dalo tudi celjsko sodišče. Kot je zapisalo v svojem sklepu, objavljenem na spletnih straneh Ajpesa, »je oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem v skladu z načelom ekonomičnosti in pomeni zmanjšanje stroškov stečajnega postopka oziroma možnost pokrivanja teh stroškov iz prejetih najemnin, kar vse je v korist stečajne mase«. Celjska županova lista Slovenije bo za najem 50 kvadratnih metrov velikega prostora v središču Celja na mesec plačala sto evrov. Ker najemna pogodba velja od 1. septembra do 30. novembra, bo stečajna masa SGP Nova bogatejša za 300 evrov. Na vprašanje, zakaj tako skromna najemnina, stečajni upravitelj Boris Kastivnik odgovarja, da je stavba v zelo slabem stanju. »Poleg tega vsak evro pride prav in z najemninami bom lahko poravnav račune, ki jih moram za to stavbo plačevati, kljub temu da je že nekaj let prazna.« JANJA INTIHAR Cinkarna z rekordnim dobičkom Ker so razmere na trgu pigmenta titanovega dioksida, ki je njen najpomembnejši izdelek, še vedno ugodne, Cinkarna Celje tudi letos beleži rast. V prvem polletju je ustvarila malo več kot 98 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za skoraj 5 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Vrednost izvoza je znašala skoraj 86 milijonov evrov. Zaradi ugodnih pogojev na trgu in še bolj učinkovitega poslovanja je cinkarna v prvem polletju ustvarila rekorden čisti dobiček. Znašal je 22,7 milijona evrov in je bil od lanskega v prvem polletju višji za skoraj devet milijonov evrov. Dosežen čisti dobiček je precej višji tudi od tistega, ki ga je za prvih šest mesecev načrtovalo vodstvo družbe, ki je sicer za letos napovedalo 32,6 milijona evrov dobička. JI Na Celjsko tri priznanja Na Mosu so podelili tradicionalna priznanja Celjskega sejma, Mestne občine Celje in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Med razstavljavci s Celjskega so bila nagrajena tri podjetja. Družba Celjski sejem je bronasti priznanji podelila podjetjema Kronoterm z Gomilskega in Ece iz Celja. Kronoterm je priznanje dobil za inovativno toplotno črpalko, ki vire energije izkorišča iz zraka, zemlje, vode. Ece je bil nagrajen za svoj prispevek pri spodbujanju in ozaveščanju javnosti o varčnejši rabi energije v vsakdanjem življenju. Mestna občina Celje je eno od svojih priznanj prisodila podjetju Etra. To je v okviru svojega kompetenčnega centra Roboflex na sejmu predstavil robota Kuka, ki je zasnovan za delo s človekom in mu pomaga pri težkih opravilih. JI GOSPODARSTVO 5 —|— ■ , v ■ ) "I I ■ ■ v ■■ Trajnostne rešitve za nizkoogljicno regijo Na Mosu o energetski učinkovitosti v okviru programa Clean Starejše javne zgradbe so zelo potratne in na območju EU predstavljajo kar 40 odstotkov celotne porabe energije. Izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje ogljičnega odtisa zato sodita med največje razvojne izzive za vse države. To je bila tudi tema strokovne konference, ki jo je v okviru letošnjega Mosa pripravila Razvojna agencija Savinjske regije (RASR). Ta je projektna partnerica v transnacionalnem evropskem projektu Clean - Tehnologije in odprte inovacije za niz-koogljične regije iz programa Interreg Europe, v katerem sodeluje še z osmimi partnerji iz različnih evropskih držav. »Cilj projekta Clean je, da se na osnovi povezovanja interesnih skupin v regiji izboljšajo in nadgradijo različne ukrepe nizkoogljične politike v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti v javnih zgradbah v povprečju za 4 odstotke do leta 2022,« je povedala Iva Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije. Dr. Robert Drobnič z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je poudaril, da si želijo čim več takšnih projektov, ki preseganje lokalne cilje in interese ter z usklajevanjem državnih politik dosegajo večje skupne učinke. »Slovenija se sicer uvršča med države, ki imajo najlepše ohranjeno naravno okolje, po drugi strani smo pri obremenitvah okolja z intenzivnim porabljanjem različnih materialov in z izpusti toplogrednih plinov v okolje med tistimi razvitimi državami, ki so se razvijale na račun izkoriščanja naravnega okolja.« Sedanji model ni več vzdržen Prav zato je zelo pomembno, da se čimprej naučimo, kako z okolju prijaznimi rešitvami ohranjati svojo razvitost, svoj standard, a po drugi strani poskrbeti za naravno okolje. »Strateška usmeritev Slove- nije je blaginja, kar pomeni kakovostno življenje za vse ob sočasnem zmanjševanju obremenitev okolja in zmanjševanju našega okoljskega odtisa. Če bi celotno človeštvo živelo na način, kot v Evropi živimo danes, bi potrebovali 2,8 planeta Zemlje,« je na mednarodni konferenci izpostavila dr. Darja Piciga z Ministrstva RS za okolje in prostor. Mag. Branko Kidrič, predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije, je dejal, da se v lokalnih skupnostih skupaj z gospodarstvom v zadnjih petih, šestih letih načrtno lotevajo energetske obnove stavb, ki so v občinski lasti. »Pri tem smo izkoristili tudi možnosti državnega in evropskega financiranja, ki so bile na voljo. Izboljšanje energetske učinkovitosti je tudi eno od štirih prednostnih področij razvojnega programa Savinske regije, ki smo ga sprejeli pred približno tremi leti.« Celjski župan Bojan Šrot je izpostavil, da v mestu trenu- Predavatelji na konferenci o energetski učinkovitosti na Mosu: Janez Gorenšek, dr. Robert Drobnič, dr. Darja Piciga, Jurij Stritih, Iva Zorenč, Jernej Stritih, Sašo Mozgan, Sandi Marzidovšek in Cveto Fendre. tno izvajajo obsežen projekt energetske obnove javnih stavb, nekatere tudi s pomočjo javno-zasebnega partnerstva in kohezijskih sredstev. Pomembnost inovacij K izboljšanju energetske učinkovitosti lahko veliko prispevajo dobre inovativne rešitve. Med novimi materiali v gradnji so zagotovo glive oziroma njihove vegetativne oblike ter substrat, ki ga je v naravi v obilju. Les, sekanci, slama, vlakna kulturnih rastlin in micelij tvorijo nove biokompozitne materiale s popolnoma novimi lastnostmi. So občutno manj gorljivi in po koncu predvidene rabe tudi biorazgradljivi. Eden od zaključkov konference je bil, da smo v Sloveniji z dosedanjimi aktivnostmi že veliko prispevali k znižanju ogljičnega odtisa in s tem k boljšemu okolju, a dela je še veliko. Savinjska regija je v slovenskem merilu pri prizadevanjih za izboljšave na tem področju med vodilnimi in zato tudi predstavlja model Integralne zelene regije, ki ga razvijajo na ministrstvu za okolje in prostor, pri čemer aktivno sodeluje tudi Razvojna agencija Savinjske regije. ROBERT GORJANC Foto: RASR Izbor najboljših se je zaCel Z razglasitvijo najboljšega hitro rastočega podjetja v osrednji slovenski regiji se je začel izbor najboljših regijskih gazel, ki se bo končal 24. oktobra z razglasitvijo najboljše slovenske gazele. Katero podjetje je najhitreje raslo v zadnjih petih letih in bilo pri tem tudi zelo uspešno v savinjsko-zasa-vski regiji, bo znano konec septembra. Lani so se v najožji izbor v savinjsko-zasavski regiji uvrstila podjetja Ograje Kočevar iz Prebolda, Šotori Petre z Vranskega in Tehnos iz Žalca. Tehnos, ki izdeluje kmetijske stroje in je pomemben partner mnogih multinacionalk s področja bele tehnike ter avtomobilske in letalske industrije, je bil nato izbran za regijsko gazelo in tudi za najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji. Savinjsko-zasavska regija je po številu prejemnikov najvišjih državnih priznanj za hitro rastoča podjetja še vedno najbolj uspešna med regijami. Gazele s tega območja so v letih, odkar poteka izbor, dobile sedem zlatih, tri srebrna in dve bronasti odličji. JI Množica na odprtju Jagrovega trgovskega središča Odprtje novega nakupovalnega središča Jager ob Dečkovi cesti je pričakovano naletelo na izjemno zanimanje med kupci in obiskovalci. Ti so si želeli ogledati nove prostore in ponudbo prehrambenih, tekstilnih ter drugih izdelkov na več kot sedem tisoč kvadratnih metrih. Center Jager Celje je sicer poslovanja. Center je bil zgra- zaposlenih približno 60 ljudi, časa kazalo precej klavrno skupno kolektiv trgovin Jager podobo. Na slavnostnem šteje že več kot 800 sodelav- odprtju je podjetje Jagros iz-cev. Ob novih delovnih me- ročilo donacijo IV. osnovni stih in še bogatejši trgovski ponudbi v Celju je gradnja .-■■-- -jLz^i . 41. poslovalnica podjetja jen z lastno gradbeno ekipo novega središča prispevala Jagros, ki bo v na- in s poudarkom na energijski tudi k lepši prostorski ure-slednjem letu be- varčnosti ter čim manjšem ditvi tega območja, ki je po stečaju podjetja Aero dolgo , ; šoli in Nogometnemu klubu Šampion. RG Foto: GrupA ležila 30-letnico vplivu na okolje. V centru je Odprtja novega trgovskega središča Jager v Celju se je udeležila nepopisna množica obiskovalcev. L i 1 ш Celjska občina se je dan pred uvedbo sistema izposoje koles prijavila še na en razpis za finančna sredstva, s katerimi bi lahko dokupovala kolesa, predvidoma predvsem električna, in vzpostavljala nove postaje. Te občina načrtuje tudi na Šmartinskem jezeru in Starem gradu. »Če ne bo dogovora, bo občina sama izvajala prevoze« Na predstavitvi uvedbe sistema javne izposoje koles v Celju je bilo nekaj besed namenjenih tudi prihajajočemu mestnemu avtobusnemu potniškemu prometu. To bo še eno v nizu ključnih dejanj uveljavljanja trajnostne mobilnosti v mestu. Kot je povedal župan Bojan Šrot, naj bi bila do začetka decembra v Trnovljah zgrajena polnilna postaja za stisnjen zemeljski plin. Ta bo poganjal deset ekoloških mestnih avtobusov, ki jih je kupila celjska občina ob sofinanciranju Eko sklada. Še prej bo seveda treba izbrati koncesionarja za izvajanje linijskih prevozov. Na razpis Mestne občine Celje se je prijavila samo družba No-mago. Ali bo tudi izbrana za izvajalca, bo odvisno od rezultatov pogajanj. Kakšen znesek je občina pripravljena nameniti za izvajanje te storitve, kje so še razhajanja s ponudnikom in kaj namerava občina storiti, če do dogovora ne bo prišlo, smo ob robu predstavitve sistema KolesCE povprašali celjskega župana: »Težko rečem, kje so razhajanja. Nekateri stroški so predvidljivi, nekateri ne. Enako je tudi na prihodkovni strani, težko je zdaj predvideti, koliko bodo ljudje dejansko uporabljali storitev javnega potniškega prometa. V občini smo izračunali okvirno ceno, vendar dokler konkurenčni dialog ne bo končan, težko govorim o zneskih.« Z dogovorom bo glede na predviden roke uvedbe linijskih mestnih prevozov treba kar pohiteti. »Upam, da bomo v pogajanjih z družbo Nomago čimprej prišli do dogovora. Če to ne bo mogoče, se bomo morali zateči k možnosti B, kar pomeni, da bosta morala občina ali katero od njenih javnih podjetij izvajati to storitev. To seveda potem pomeni tudi zaposlitev kakšnih 20 voznikov avtobusov, vzpostavitev logističnega centra ...« RG Tako so se po Prešernovi ulici na predstavitev uvedbe sistema izposoje koles pripeljali celjski župan Bojan Šrot, izvršni direktor za turizem in storitev mobilnosti v Nomagu Marjan Beltram in višji svetovalec za promet v MOC Miran Gaberšek. S KolesCEm po knežjem mestu Zaživel sistem javne izposoje koles CELJE - Mestna občina je pred dnevi uvedla sistem javne izposoje koles. KolesCE, kot se imenuje sistem, je del v svetu uveljavljene mreže Nextbike. V prihodnjih petnajstih mesecih ga bo v Celju upravljala družba Nomago. Kot je povedal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, je občina kupila sto koles, 34 električnih in 66 navadnih, ki jih bo mogoče najeti in vrniti na 17 postajah. Župan upa, da bo sistem dobro zaživel in da bodo ljudje kolesa čim več uporabljali. »Dodana vrednost tega projekta je tudi, da smo se uspeli dogovoriti še z osmimi sosednjimi občinami, ki bodo sodelovale pri tem sistemu. Tako si bo na primer mogoče kolo izposoditi in ga oddati tudi v Laškem, Žalcu in drugih partnerskih občinah,« je povedal Bojan Šrot. Izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti v No-magu Marjan Beltram je izpostavil razširjenost kot eno od pomembnih prednosti sistema Nextbike. »Ta sistem je navzoč v več kot 25 državah, ne samo v Evropi, ampak tudi v ZDA. Velika prednost sistema Next-bike je, da si bodo uporabniki, registrirani v Celju, lahko kolo izposodili tudi na Hrvaškem, v Nemčiji, ZDA, v več kot 150 mestih, kjer deluje ta sistem.« Prednost sistema KolesCE je še, da omogoča registracijo in najem kolesa 24 ur na dan. KolesCE bo po registraciji v sistemu mogoče uporabljati na štiri načine, med drugim z uporabniško kartico (nakup je možen na avtobusni postaji družbe Nomago v Celju) in mobilno aplikacijo, ta dva načina bosta po pričakovanju najbolj v rabi. Standardna letna naročnina za navadna kolesa bo znašala 10 evrov, premium naročnina, ki bo vključevala tudi uporabo električnih koles, 20 evrov. Pri obeh naročninah je pol ure vožnje zastonj, za vsake nadaljnje pol ure najema kolesa je treba plačati 50 centov za navadno in evro za električno kolo. Naložba je vredna 460 tisoč evrov, celjska občina jo je sofinancirala tudi z evropskimi sredstvi. Postopen umik motornih vozil iz mestnega jedra Pravi učinek uvedbe sistema izposoje koles je povezan s postopnim umikanjem motornih vozil iz mestnega jedra. »V občini smo to napovedali že pred časom. V prehodnem obdobju bo omogočen promet samo ekološkim vozilom, električnim, hibridnim ali tistim na plin. V prihodnje je mogoče pričakovati, da bo tudi Prešernova ulica postala območje brez prometa motornih vozil, razen za dostavo in prebivalce,« je še pojasnil župan. Pri tem ni navedel konkretnih časovnih rokov, med prvimi mesti v Celju, kjer je mogoče pričakovati tovrstne trajnostne ukrepe ter dovoljeno vožnjo in parkiranje le za pretežno električna vozila, sta Lilekova in Gubčeva ulica. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA V znamenju aktivnih krajanov in zanimivih gostov CELJE - Iztekajoče se poletje je pomemben čas za Krajevno skupnost Ostrožno, saj v začetka septembra obeležuje krajevni praznik. Tudi letos so v vodstvu KS pripravili številne dogodke in aktivnosti, ki dokazujejo, da v tej krajevni skupnosti vladata živahen utrip in dobra organiziranost. Društvo upokojencev Ostrožno, ki je lani prazno- valo trideset let, je pripravilo tradicionalno tekmovanje v kegljanju, krajani so se lahko podali na pohod po mejah krajevne skupnosti, na ogled so bile tudi razstave in predstavitve. Tako si je bilo mogoče ogledati razstavo kmečkih dobrot, zelišč, medu, ročnih del in slik, razstavo starodobnikov, predvsem »fičkov«, ki so jih pripeljali člani Fičo kluba iz Velenja, razstavo starodobnih koles v sodelovanju s Klubom starodobnikov Večno mladi Šentjur in razstavo gasilskih vozil. Seveda si je predstavitev utripa v KS Ostrožno težko zamisliti brez predstavitve judo veščin in kluba San-kaku, ki ga vodi legendarni Marjan Fabjan. Klub je z zlatimi medaljami Urške Žolnir, Tine Trstenjak, Lu- cije Polavder, Ane Velenšek, Roka Drakšiča, Petre Nareks in drugih na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih ter drugih velikih tekmovanjih postal prava kovnica šampionov in ponos KS Ostrožno. Predstavilo se je Konjerej-sko društvo Celje, ki ima od leta 2016 sedež v tej krajevni skupnosti, obiskovalcem sta bila na voljo tudi prikaza upo- rabe defibrilatorja kot oblika pomoči ob zastoju srca ter meritve sladkorja v krvi in krvnega pritiska. Pozdravna govora sta imela predsednik Sveta KS Ostrožno Peter Pišek in podžupanja Mestne občine Celje Darja Turk. Vodstvo KS je podelilo tudi krajevna priznanja za najlepše urejeno okolico in zahvale za reševanje problematike družine Bučar Golob. Prav posebnega presenečenja je bila deležna tudi slavljenka, KS Ostrožno, ki sta ji Vesna in Franjo Lucu z Ostrožnega v dar izročila zastavo, narejeno iz skoraj tisoč rožic iz krep papirja. Za dobro razpoloženje na prireditvi so s svojimi nastopi poskrbeli še lokalna etno skupina Sončnice, folklorna skupina KUD Šmartno v Rožni dolini, Pihalni orkester Celje in ansambel Vžig, manjkala ni tudi golažijada. RG Zmagali in pomagali CELJE - Gimnazija Celje - Center vsako leto na edinstven način proslavi obletnico začetka pouka v svoji zgradbi. Ob stoletnici je šola zasnovala druženje nekdanjih in sedanjih dijakov, profesorjev in prijateljev gimnazije. To druženje vsako leto dopolni in letos, ko je slavila 106-letnico, je sobotno praznovanje povezala s projektom Očistimo Slovenijo 2018 in z dobrodelnostjo. Dogodek je šola zasnovala z geslom Pridi, pomagaj, zmagaj! Že zjutraj so dijaki, ki so imeli športni dan, tega združili s čistilno akcijo in se lotili čiščenja Savinjskega nabrežja, ceste na Stari grad, poti na Pečovniško kočo, na Br-nico, Celjsko kočo in okrog Šmartinskega jezera. Kot je dejal ravnatelj Gregor Dele-ja, je ekologija za šolo zelo pomembna: »Skušamo jo negovati in razvijati kot celostno vrednoto in okolje dijakom predstaviti celovito, pri čemer gre za mnogo več kot le čiščenje in ločevanje odpadkov. Na prvo mesto želimo postaviti ekologijo odnosov,« je dejal. S tem dogodkom je šola uspešno začela tudi mesec solidarnosti, ki v ospredje postavlja ravno odnose in odgovornost drug do drugega. Dopoldne se je več kot sto tekačev pomerilo na dobrodelnem teku ob Savinji s ciljem na Špici, zvečer je bil pri Vodnem stolpu koncert zasedbe The Šlagers z gosti. Obiskovalci obeh dogodkov so s prostovoljnimi prispevki zbrali malo več kot 500 evrov za osemletno Lano, ki se bori s hudo cerebralno paralizo in nujno potrebuje drago operacijo v tujini. Pomoč zanjo bodo dijaki zbirali vse do tradicionalnega jesenskega Pred tekom se je bilo treba ogreti. dobrodelnega koncerta, ki ga bo 25. oktobra v športni dvorani šole pripravil 4.c-razred. TC Foto: GrupA Vir ustvarjalnega navdiha in umetniških doživetij LAŠKO - V kulturnem centru so s slavnostno akademijo obeležili 25-letni-co obnove tega osrednjega kulturnega hrama v občini. Stavba kulturnega centra je bila sicer zgrajena leta 1933 kot Sokolski dom, in sicer v času med obema vojnama, ko je Laško doživljalo preporod in modernizacijo. Stavba je skozi leta spreminjala svojo namembnost, se nekajkrat preimenovala, nato je svojo veličino pridobila z obnovo pred 25 leti. Slavnostno odprtje prenovljenega kulturnega centra je bilo 17. septembra 1993 z nastopom Orkestra Slovenske filharmonije. Kulturni center v Laškem je bil vselej prostor, ki je omogočal kulturnim ustvarjalcem, da so s svojim umetniškim delom našli svojo pot do obiskovalcev. To poslanstvo so snovalci akademije, z nastopom domačih ustvarjalcev želeli izraziti tudi v umetniškem programu na slavnostni prireditvi. »Želimo si, da bi Kulturni center Laško ostal središče kulturnega dogajanja v naši občini. Kot ekspresija kreativnega izražanja, zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih, skozi glasbo, upodabljajočo umetnost, literaturo in vizualno umetnost. Vse od glavnih kulturnih del do popularne sodobne kulture, ki širi zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini ter njenem mestu v svetu,« je v svojem govoru povedala Janja Urankar Berčon, direktorica Stika Laško, ki tudi ima svoje poslovne prostore v kulturnem centru. Župan Občine Laško Franc Zdolšek je povedal, da ga iz otroštva na stavbo, ki je bila predvsem telovadnica, veže- Začetek prenove odseka Trnoveljske ceste CELJE - V ponedeljek je Voc na odseku Trnoveljske ceste, med poštno potjo in nadvozom, začel gradnjo meteorne kanalizacije, pločnika za pešce in obnovo dotrajanega vozišča. V času izvajanja del bo veljala popolna zapora prometa na območju gradbišča, in sicer predvidoma do 19. oktobra. Kljub delom je omogočen promet avtobusov za izvajanje rednih linij in šolskih prevozov. Prve dni v tem tednu so tamkajšnji stanovalci poročali o težavah, ker obvoz za ostala vozila ni bil urejen. V Mestni občini Celje so nam zagotovili, da bodo te težave kmalu odpravljene. RG Novo krožišče v poslovni coni Žalec - Južno od železnice Lepa veduta in vsaj dvajset novih delovnih mest ŽALEC - Občinska uprava je tudi uradno predstavila končan projekt obnove in gradnje cestne infrastrukture v poslovni coni Žalec -Južno od železnice. 764 tisoč evrov vreden projekt so so-finacirali Evropski sklad za regionalni razvoj, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter občinski proračun. Občina Žalec je za novo cestno infrastrukturo prispevala približno dvesto tisoč evrov, ostalih 74 odstotkov predstavljajo nepovratna evropska in državna sredstva. »Redko-kateri gradbeni projekt steče tako gladko in v okviru predvidenih rokov,« je bil ob koncu nad izvedbo navdušen župan Janko Kos. Pogodbo, ki so jo z izvajalci podpisali konec letošnjega marca, so do konca avgusta vključno s tehničnim pregledom tudi izpolnili. V prvem delu so obnovili 280 metrov Ceste ob železnici, v drugem delu pa so zgradili krožišče z novo povezovalno cesto v dolžini 160 metrov. Pridobitev je v prvi vrsti velikega pomena za že obstoječa pod- jo lepi spomini. »Z gradnjo telovadnice pri osnovni šoli je ta stavba pridobila drugo namembnost, njena prihodnost je postalo kulturno ustvarjanje. Velik podvig je bila obnova stavbe v začetku devetdesetih let, za kar gredo vse zasluge predvsem Pivovarni Laški, sicer pa tudi občini in vsem ostalim za dobro sodelovanje pri tem projektu.« Stavbo kulturnega centra v Laškem čaka energetska prenova, kot je še povedala direktorica Stika, je ob jubileju v načrtu tudi tehnična in tehnološka prenova aparatur, ki bo omogočala kakovostnejšo izvedbo najrazličnejših prireditev. RG, foto: JAKA TERŠEK Verdev kandidat SD za celjskega župana CELJE - Kandidat celjskih Socialnih demokratov na letošnjih lokalnih volitvah za župana bo Branko Verdev, ki je zdaj tudi svetnik v mestnem svetu. Branko Verdev (1955) je po poklicu univerzitetni diplomirani inženir strojništva, njegova prva služba je bila v Cinkarni, potem je vrsto let delal v Emu, kjer je bil v eni od enot tudi direktor. Po osamosvojitvi se je odločili za samostojno podjetniško pot na področju oblikovanja in tiska, v zadnjih letih deluje v turizmu in v Zadobrovi vodi avtokamp. Ključne naloge, ki jih vidi kot morebiten prihodnji župan, so zagotavljanje enakomernega razvoja celotne mestne občine, spodbujanje podjetništva in odpiranje delovnih mest, predvsem za mlade, ter krepitev turistične privlačnosti Celja, da bi se obiskovalci dlje zadržali v mestu. Če bo izvoljen, bo Branko Verdev poklicni župan. Na predstavitvi na Starem gradu je stranka SD predstavila tudi nekaj kandidatov za svetnike, med njimi so tudi sedanji, predsednik občinske organizacije Stane Rozman, Damir Ivančič in Primož Brvar. RG Začetek energetske prenove Celjskega doma CELJE - V začetku tega tedna so se začela pripravljalna dela za energetsko obnovo Celjskega doma. Ta vključuje obnovo fasade in stavbnega pohištva, oken ter vrat, menjavo strešne kritine, toplotno zaščito podstrešja in balkonov, zamenjavo energetsko neučinkovite razsvetljave ter ureditev prezračevanja prostorov. Naložba je ocenjena na 1,6 milijona evrov, prav toliko nepovratnih sredstev je občina prejela od ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje osmih javnih stavb, med katerimi je tudi Celjski dom. Celotna vrednost energetske obnove osmih javnih stavb sicer znaša več kot 4 milijone evrov. Polovico tega zneska bo zagotovila Energetika Celje v okviru javno-zasebnega partnerstva s celjsko občino. Energetika Celje bo potem nekaj nadaljnjih let tudi energetsko upravljala te stavbe. Preostali denar, približno 450 tisoč evrov, bo občina zagotovila iz proračuna. Hkrati z energetsko obnovo stavbe bo celjska občina prenovila tudi fasado Celjskega doma. Vsa dela bodo izvedena v skladu s smernicami in pod nadzorom območnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. V času gradbenih del bo spremenjena prometna ureditev, in sicer bo do konca novembra popolna zapora prometa na odseku Pleteršnikove ulice do Hotela Evropa. Promet bo dovoljen samo za gradbene delavce, intervencijo, lokale in stanovalce. RG Po letu in pol sanacija SOLČAVA - Solčavsko sta lani prizadeli kar dve naravni nesreči. Nazadnje, to je decembra, ga je prizadel vetrolom, pred tem je veliko škode povzročila aprilska nesreča. Konec lanskega aprila so se namreč pojavili močno deževje in poplave. V občini Solčava, ki ima petsto prebivalcev, je takrat nastalo kar za milijon evrov škode. Za oškodovane občine je nato država sprejela program odprave posledic. Solčavsko je posredovalo ministrstvu štiri prednostne naloge sanacije po aprilski naravni nesreči. Občina tako trenutno odpravlja lansko aprilsko škodo na treh mestih. Tako opravlja sanacijo vodovoda v Logarski dolini, kjer je bilo poškodovano tudi zajetje. Ta naloga bo stala približno dvesto tisoč evrov. Dva plazova sta nastala na območju Podolševe. Na Robnikovi kmetiji, kjer bo treba vložiti več kot tristo tisoč evrov, ga že sanira. Kmalu bo začela sanacijo plazu tudi na kmetiji Potočnik. Tam bo stala 45 tisoč evrov. V vseh treh primerih predstavljajo večinski delež državna sredstva, ostalo so občinska. Glede odpravljanja škode po decembrskem vetrolomu občina na potrditev državnega programa sanacije še čaka. BJ jetja v tej coni, kot so Tehnos, Zagožen, Dafra in Avtoprevo-zništvo Draganović. Omenjena podjetja so se pri pripravi projekta za sofinanciranje zavezala tudi k dodatnim vsaj dvajsetim novim zaposlitvam. Kot je dodal Aleš Uranjek iz občinskega urada za gospodarske javne službe, naložba prinaša veliko prednosti za vse občane. Površin za pešce in kolesarje pred tem namreč ni bilo, zdaj pa zgledno urejeno krožišče pomeni ne samo večjo varnost, ampak tudi lepo zaokroža mestno veduto v tem delu Žalca. StO ) med obema vojnama 'Jj-^c/? sobota, 22.9.2018, med 9. in 13. uro, v starem mestnem jedru Laškega Vabljeni, da si obujete meščanske čeveljce, si na glavo nadenete kakšen star klobuk, uredite pričesko ter z nami vstopite v čas med obema svetovnima vojnama! m k THERMANA KRAJEVNA SKUPNOST LAŠKO Medijski sponzor: novi tednik radio celje Velik dan za spodnjesavinjske gasilce v i Dan gasilcev ob 140-letnici delovanja gostili člani PGD Šempeter v Savinjski dolini ŽALEC - V soboto popoldne so bile v Spodnji Savinjski dolini vse uči uprte v gasilce in njihovo delo. Gasilska zveza Žalec je praznovala dan gasilcev, ki ga vsako leto združi z eno od pomembnejših obletnic prostovoljnih gasilskih društev. Letos je bila to 140-letnica PGD Šempeter, ki velja za najstarejše gasilsko društvo v dolini. Organizirano gasilstvo v Spodnji Savinjski dolini se je začelo leta 1878, ko so na Spodnjem Štajerskem ustanovili Prostovoljno požarno brambo Sv. Peter v Savinjski dolini in tri leta kasneje še Prostovoljno požarno brambo Žalec. To so najzgodnejši zametki današnje Gasilske zveze Žalec, ki j. jo sestavlja pet gasilskih poveljstev petih spodnjesavinjskih občin. Pod njenim okriljem deluje 32 prostovoljnih gasilskih društev, ki imajo skupaj 5.500 članov. Predsednik zveze Edvard Kugler pravi, da je dan gasilcev vsako leto priložnost, da se družijo in potegnejo črto pod pre- menjamo tudi izobraževanju čla- Gašenje s helikopterjem V paradi, ki je v soboto popoldne krenila po zaprti glavni cesti skozi Šempeter, je sodelovalo 550 gasilcev. Slavnostni govornik je bil Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, ki je podelil tri najvišja gasilska odlikovanja. Prejeli so jih namestnik poveljnika Gasilske zveze Žalec David Krk, član PGD Gotovlje Friderik Luskar in član PGD Gomilsko Karli Vovk. Zlato plaketo Gasilske zveze Slovenije je ob 140-letnici prejelo tudi PGD Šempeter, ki se mu je s plaketo poklonila tudi uprava za zaščito in reševanje. Na svoj račun so prišli tudi številni obiskovalci. Gasilske enote in helikopter Slovenske vojske so prikazali gasilske dejavnosti, kot so posredovanje enote prvih posredovalcev, postavitev mobilnega repetitorja, gašenje požara v naravi s pomočjo helikopterja, ki so si ga lahko obiskovalci kasneje tudi ogledali. Na ogled je bila najnovejša pridobitev žalske gasilske zveze - novo gasilsko vozilo PGD Andraž nad Polzelo. ŠPELA OŽIR, foto: MITJA TAVCER Po trasi tretje razvojne osi s kolesom Kolesarilo je približno 150 udeležencev z obeh strani Graške gore BRASLOVČE, ŠMARTNO OB PAKI, VELENJE - Tretja razvojna os - bo nova vlada tej nalogi kos?! Tako se je glasil slogan letošnjega kolesarjenja po načrtovani trasi hitre ceste na Koroško, ki ga je že četrto leto zapored organizirala Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os z Raven na Koroškem. Koordinator iniciative Aljaž Vrhovnik pravi, da so tudi letos s kolesarjenjem na simboličen način želeli sporočiti, da Koroška kot regija s preostalo Slovenijo še ni povezana z avtocesto in da nujno potrebuje gradnjo tretje razvojne osi. Kolesarjenje vsako leto spremlja slog, s katerim želijo poudariti glavno sporočilo. »Prejšnja vlada je obljubila začetek gradnje leta 2019, tako sedaj pričakujemo, da bo sedanja vlada to ure- Na kolesarjenju sta sodelovala tudi oba koroška poslanca Jani Prednik in Jože Lenart, ki je s kolesarsko skupino Mladinske iniciative prekole-saril celo pot. Med kolesarji sta bila tudi mežiški župan Dušan Krebel in županja Črne na Koroškem mag. Romana Lesjak. Foto: Mladinski svet Ravne na Koroškem sničila. Koroška, Savinjsko-šaleška regija in država so podpisale poseben protokol o začetku gradnje prihodnje leto. S kolesarko akcijo smo želeli sporočiti, da mora biti to tudi zaveza nove vlade,« je jasen Vrhovnik. Načrte bi lahko preprečila razsodba ustavnega sodišča. Občini Braslovče in Polzela sta v imenu Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline vložili zahtevo po ustavni presoji državnega prostorskega načrta za del trase med Šentruper-tom in Velenje. Od Šentruperta do Raven na Koroškem Podporniki mladinske iniciative so kolesarjenje v nedeljo zjutraj namenoma začeli v Šentrupertu, kjer naj bi se tretja razvojna os priključila na obstoječe avtocestno omrežje. Pot so nadaljevali proti Velenju, kjer jih je sprejel tamkajšnji župan Bojan Kontič in jih je pozdravila množica kolesarjev s podžupanjo Bredo Kolar na čelu. Najtežji del kolesarjenja je bil zagotovo vzpon na Graško goro, skozi katero je načrtovan predor hitre ceste na Koroško. Na tem delu se jim je pridružila velenjska skupina kolesarjev in jih simbolično pospremila do vrha. V Slovenj Gradcu so jih podprli tamkajšnji kolesarji z županom Andrejem Casom in občinski svetniki iz Dravograda, kamor so nadaljevali kolesarjenje, ki so ga končali na Ravnah na Koroškem, kjer jih je pozdravil še župan dr. Tomaž Rožen. ŠO Naravna pregrada, ki povezuje ŽALEC, PREBOLD, TABOR, LAŠKO - Mrzlica, približno 1.100 metrov visok vrh v severnem delu Posavskega hribovja, predstavlja naravno pregrado med Spodnjo Savinjsko dolino in Zasavjem, a hkrati tudi točko srečevanja planincev z obeh strani. Vsako leto jeseni je na njej tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in La-ščanov. Letošnje, katerega organizacijo je prevzela Občina Žalec, je bilo to soboto. Tradicija vsakoletnih srečanj sega v čas predvojnega delavskega gibanja, ko so se na Mrzlici srečevali in si v roke segali revirski, libojski in zabukovški »knapi«, a tudi preboldski tekstilci, savinjski hmeljarji, libojski keramičarji ter mnogi drugi. Na tem mestu se je torej krepil del revolucionarne zavesti Slovencev, ki je še posebej prišla do izraza v drugi svetovni vojni. V obdobju nekdanje Jugoslavije je bila organizatorka srečanj Socialistična zveza delovnega ljudstva. V samostojni Sloveniji je organizacijo najprej prevzela politična stranka LDS. Kasneje je nekdanji župan Občine Hrastnik Leopold Grošelj predlagal, da srečanja ne bi bila več politično obarvana Utrinek z letošnjega srečanja na Mrzlici. Planinski dom na njej, ki se je nekoč imenoval po nekdanjem žalskem županu Janezu Hausenbichlerju, danes deluje pod okriljem Planinskega društva Trbovlje. Foto: Darko Naraglav in da bi se spremenila v družabno prireditev, organizacijo pa naj bi izmenično prevzele občine udeleženke. Najprej so srečanja nastajala pod okriljem občin Zagorje, Trbovlje, Prebold in Žalec. Leta 2007 sta se jim pridružili še občini Tabor in Laško. Simbol prijateljstva in sodelovanja Letos so pri organizaciji prišli na vrsto Žal-čani, ki so ob domu pripravili kratek kulturni program, v katerem je med drugim spregovoril žalski župan Janko Kos, nastopila je tudi Godba Zabukovica. Po njej je udeležence zabaval Griški kvintet. Srečanja se je udeležilo približno tristo pohodnikov iz vseh planinskih društev, ki delujejo na območju savinjsko-zasavskega hribovja. Mrzlica tako še vedno ostaja simbol prijateljstva in sodelovanja med občinami z ene in druge strani Posavskega hribovja. Planinski dom na njej, ki se je nekoč imenoval po nekdanjem žalskem županu Janezu Hausenbichlerju, danes deluje pod okriljem Planinskega društva Trbovlje. ŠO Pasti zgodnjega uživanja alkohola Zgodnejše pitje pomeni večjo verjetnost zasvojenosti VOJNIK, LAŠKO, ŠTORE -V Vojniku je bila predstavitev projekta Moja zgodba za tvojo varnost, ki so ga izvajali tudi v občinah Laško in Štore. Namenjen je bil razvoju preventivnega programa aktivnega vključevanja ranljivih skupin v družbo. Gre za mlade in invalide. Zavod Vozim iz Celja je kot nosilec projekta med drugim poskrbel za delavnice za de-vetošolce. V njih je sodelovalo več kot dvesto otrok iz šestih osnovnih šol. Vključene so bile šole Debro, Laško, Rimske Toplice, Vojnik, Franko-lovo in Štore. V projekt, ki je trajal eno leto, so bili vključeni tudi invalidi. Lani septembra je bilo uvodno dvodnevno strokovno izobraževanje. Projekt je bil nasploh namenjen spodbujanju zdravega življenjskega sloga in ozavešča-nju mladih o nevarnostih rabe ZGODBA ZA VARNOST O Sodelavci projekta, ki so sodelovali na njegovi predstavitvi v Vojniku. alkohola, še posebej v prometu. Tisti, ki prvič poskusi alkohol kot trinajstletnik, se izpostavi 43-odstotnemu tveganju, da bo postal od takšne pijače zasvojen. Za zasvojenost je veliko manjša verjetnost, če človek prvič pije alkohol kot 21-letnik. Takrat je verjetnost za zasvojenost le še 10-odsto-tna. Tako je bil namen projekta tudi zamik prve rabe alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Podatki za Slovenijo so namreč zaskrbljujoči, saj je bilo po ugotovitvah evropske raziskave vinjenih že 56 odstotkov naših mladostnikov. To je kar deset odstotkov več, kot znaša evropsko povprečje. Povečana možnost zasvojenosti pomeni povečano možnost povzročitve prometne nesreče. Te so glavni vzrok smrti med mladimi. V Sloveniji je povzročenih tretjina prometnih nesreč, ki se kon- čajo s smrtno žrtvijo, pod vplivom alkohola. Od teh jih 27 odstotkov povzročijo mladi. Pomembno je bilo opozoriti tudi na hude telesne poškodbe, zaradi katerih lahko postanejo ponesrečenci paraplegiki ali tetraplegiki. Zaključnega dogodka v Vojniku se je udeležilo več kot sto staršev, ki so med drugim prisluhnili osebnim zgodbam poškodovancev v prometnih nesrečah. Dr. Nuša Konec Ju-ričič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je posebej opozorila, da varne oblike pitja alkohola med najmlajšimi ni, ter ga je odločno odsvetovala. Vojniški župan Branko Petre je pohvalil preventivne delavnice zaradi možnosti, da so se lahko mladostniki pravočasno ozavestili in se neposredno srečali z ljudmi, ki so prometne nesreče preživeli. Projekt so podprli Občina Vojnik, Thermana, LAS in ministrstvo za razvoj in tehnologijo s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. BJ, foto: JAN ESIH Prihaja Šoštanjski bus ŠOŠTANJ - Občina poskusno uvaja brezplačen avtobus, ki bo vozil med Šoštanjem, Metlečami, Podhrastnikom in pokopališčem Podkraj. Avtobus s 35 sedeži je občane na prvo brezplačno vožnjo popeljal v ponedeljek, 17. septembra, poskusno pa bo vozil do 24. decembra. Odhodi iz Šoštanja so ob osmi, deveti, deseti, petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti uri. Če bo med uporabniki veliko zanimanja, bo občina delovanje Šoštanjskega busa podaljšala in mrežo postajališč še razširila. Linijo brezplačnega avtobusnega prevoza je uvedla na podlagi celostne prometne strategije, s katero želi zmanjšati osebni potniški promet v mestu. TS Nova sezona za piščančjo farmo Cisterna za Socko SLOVENSKE KONJICE - Zadeva piščan-čja farma v Slovenskih Konjicah je dobila novo epizodo. Upravno sodišče je tožbo Aziza Bradarića zavrglo. Aziz Bradarić in konjiški svetnik Jernej Štromajer sta namreč konec junija vložila zahtevo za razveljavitev občinskega sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo piščančje farme v Konjiški vasi. Konjiški občinski svet je na junijski seji prižgal zeleno luč za začetek postopka priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov za gradnjo farme piščancev v Konjiški vasi. Farmo namerava postaviti predsednik krajevne skupnosti Marko Cigler, njegov sosed Aziz Bradarić pa poudarja, da farma v neokrnjeno naravo ne sodi. Zbral je več kot sedemsto podpisov ljudi, ki so bili tako kot on proti gradnji. S podpisi je zahteval Poslovni center Vrelec končan ROGAŠKA SLATINA - V občini so izvajalci končali gradnjo Poslovnega centra Vrelec, ki bo nudil 36 poslovnih prostorov, namenjenih podjetjem in samozaposlenim s poslovno žilico. »Gre za največji projekt v zgodovini občine na področju podjetništva. V novih prostorih bo na voljo šestdeset delovnih mest,« je pojasnil slatinski župan Branko Kidrič. S prostori bo upravljal razveljavitev občinskega sklepa. Občina je pobudo zavrnila z obvestilom, da sklepa ni mogoče razveljaviti z naknadnim razve-ljavitvenim referendumom. Aziz Bradarić se je z Jernejem Štromarjem nato odločil za tožbo zoper Občino Slovenske Konjice, saj da podpisniki sploh niso zahtevali naknadnega zavrnitvenega referenduma, temveč razveljavitev splošnega občinskega akta. Vodstvo občine po njunem mnenju izigrava zakonodajo in manipulira z občani. Upravno sodišče je zdaj tožbo zavrnilo in tako pritrdilo občinskemu mnenju, da gre za akt procesne narave oziroma procesni sklep v eni od faz postopka sprejetja občinskega prostorskega načrta. Tako bodo imeli pobudniki in nasprotniki načrtovane gradnje šele po uvedbi postopka možnost, da izrazijo svoje stališče. BGO Mrežni podjetniški inkubator Vrelec. Za 2,4 milijona evrov vreden projekt bo del sredstev VOJNIK - V Socki je bil slovesen prevzem gasilske cisterne, ki bo služila domačemu gasilskemu društvu. Potrebujejo jo za posredovanja in za prevoze pitne vode v sušnem obdobju. Gre za 150 tisoč evrov vredno naložbo, za katero je približno polovico denarja prispevala občina. Ostalo so lastna sredstva gasilskega društva. Pred slovesnim prevzemom je bilo meddruštveno hitrostno gasilsko tekmovanje. Med ženskimi ekipami je zmagala Dobrna in med moškimi Zabukovica. BJ povrnil Evropski sklad za regionalni razvoj. AH, foto: Občina R. Slatina шш ® LGGO Fe/tival 19. 9. do 30. 9. 2018 www.city-center.si (f) @citycenter.celje @ @citycenter_celje ci^cenler IHMIJIK City Xffk LEGO, the LEGO logo, the minlflgure ore trademark/ of the LEGO Group. © 2016 The LEGO Group. 10 KULTURA Metamorfoze Roka Komela Prva predstavitev v novi razstavni sezoni Kulturnega centra Laško V razstavišču Kulturnega centra Laško je na ogled slikarska razstava Metamorfoze, na kateri se s svojimi deli predstavlja Rok Komel. Avtor razstave, ki v Laškem razstavlja prvič, je vsestranski ustvarjalec, profesionalno se ukvarja z lončarstvom, sicer še tudi s poezijo. »Poleg na spremembe, ki so pomemben del umetniškega navdiha, se s svojimi deli na tej razstavi navezujem tudi na preteklost, na antično umetnost, na Ovida, ki je svoje pesniške stvaritve naslovil Metamorfoze. Pri slikarskem delu se naslanjam tudi na baročno umetnost in freske, pri tem iščem navdih in samosvoje interpretacije,« je o vsebini svoje premierne razstave v Laškem povedal Rok Komel. V kulturnem centru je razstavljenih 25 slik, na ogled so tudi akrili v večjem formatu, večina del je bila pripravljenih prav za to razstavo. Kot je o razstavi zapisala likovna kritičarka Tanja Kerič, je Komelovo slikarstvo zaradi edinstvenega in samosvojega likovnega izražanja težko uokviriti v določene sloge. »Na tokratni razstavi preizkuša in odkriva nove, lastne notranje vzgibe, s katerimi se želi približati prvinskosti, izvirnosti slikarske poteze. Vodijo ga impul-zivni, siloviti gibi čopiča, ki tvorijo zreducirane linije, spojene v kontrastna polja. Zabrisana ostrina preigrava proporce in perspektivo ter gledalčevi domišljiji pušča prosto pot,« je navedla Keričeva. Komel se je dobro uveljavil tudi kot lončar: v tej vlogi ga je mogoče spoznati v Žički kartuziji, kjer ima svoje prostore, v katerih predstavlja lončarstvo in keramiko. Tam je mogoče tudi neposredno spremljati, kako oblikuje glino, prav v teh dneh pa je lončarski atelje razširil še z galerij- skimi prostori za slikarska dela. »To je bila moja dolgoletna želja, da bi imel stalno postavitev in možnost za celovito predstavitev svojega ustvarjanja na področju slikarstva in lončarstva,« je bil Rok Komel vesel nove pridobitve v idilični Žički kartuziji. V novih galerijskih prostorih bo tudi možnost za prebiranje njegove poezije, ki je tretje pomembno umetniško področje, s katerim se ukvarja Rok Komel. Leta 2013 je izdal pesniško zbirko Vodenika, v kateri se osredotoča na vprašanja minevanja, odnos do mitološkega, razumskega in duhovnega. »Moje umetniško ustvarjanje se deli na tretjine, na slikarstvo, lončarstvo in poezijo, vsa področja pa se prepletajo,« je sklenil svojo pripoved naš sogovornik. ROBERT GORJANC Vsestranski celjski ustvarjalec Rok Komel (1966), ki je diplomiral iz etnologije in zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti, je svojo umetniško pot začel graditi že v otroštvu, ko sta ga navduševala slikarstvo in risba. Na tem področju je glavnino znanja pridobil pri nekdanjem profesorju na likovni akademiji Emerika Bernarda. Kot slikar je pripravil številne razstave tudi s pokojno slikarko Ivano Andrič Todić, kot pesnik sodeluje na različnih literarnih večerih po vsej Sloveniji in objavlja v literarnih revijah ter oddajah nacionalnega radia. Pri ustvarjanju samosvoj že od začetka Izdali monografijo o avtorju, ki je s svojimi deli izražal upor proti nasilju in vojnam Mestna občina Velenje je ob 95. rojstnem dnevu znanega Velenjčana Cirila Cesarja, akademskega kiparja in industrijskega oblikovalca, pri Velenjski knjižni fundaciji izdala likovno monografijo z naslovom Pot v svetlobo. Delo zajema besedila številnih znanih slovenskih likovnih kritikov in številne fotografije. Urednica monografije in soavtorji so knjigo pred dnevi podrobneje predstavili v Vili Bianca. Ciril Cesar je bil rojen v Mozirju v družini, kjer je bilo oblikovanje družinska tradicija. Oče Ivan je namreč vodil podobarsko delavnico. Kot eden najbolj nadarjenih študentov svoje generacije je končal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Urednica monografije, muzejska svetnica v Galeriji Velenje Milena Koren Božiček, je povedala, da je bil Cesar pri ustvarjanju samosvoj že od začetka. »Po študiju je že na prvi razstavi Društva slovenskih umetnikov predstavil znamenitega talca, ki pa takrat ni bil spre- jet. Cesar je menil, da se mu je storila krivica, in je ob tem napisal svoj traktat upora. Ta je kot uvodno besedilo zdaj predstavljen v monografiji.« Kasneje je ustvaril mnoge javne spomenike in portre-tne plastike. Po besedah sogovornice se je kot avtor najbolj izrazil v obdobju, ko je delal ekspresivno figuraliko, imenovano Zločini. »Z njo je izražal upor proti nasilju in vojnam. Izražal je apel, da se te grozote ne bi smele več ponoviti. Nekoliko razočaran nad tem, kako je javnost sprejemala njegova dela, se je nato za nekaj desetletij poslovil od kiparjenja.« Njegova dela pustila pomemben pečat Za industrijsko oblikovanje se je začel zanimati, ko je celjska tovarna tehtnic Libela odkupila licenco za njegovo tehtnico, kar ga je spodbudilo k študiju in delu na področju oblikovanja v nemškem Ulmu. Tam je postal asistent, dolga leta je ostal zaposlen v tej ustanovi. Leta 1970 je na povabilo tedanjega generalnega direk- Ciril Cesar (Foto: arhiv MO Velenje) torja Gorenja Ivana Atelška prevzel vodenje oddelka za projektiranje in oblikovanje v tem podjetju. Nekaj let pred upokojitvijo se je odločil za oblikovanje stekla. »Opus lamelnih stekel, ki jih je oblikoval v figure, je zagotovo osupljiv. Figure izražajo predvsem neko avtopoetsko noto,« je povedala Milena Koren Božiček. Po njenih besedah je izjemen pečat pustil tudi v velenjski občini in širše. V velenjskem parku že nekaj desetletij stoji kip Manifest, prvotno naslovljen Kentavri. V bližini kipa je tudi nedavno obnovljen mozaik Atlantida. Malokdo ve, da je oblikoval tudi spomenik Padlim gasilcem pri Gasilskem domu Velenju, je povedala urednica monografije. Prepričana je, da je Cesar sicer najbolj znan po kipih talcev, ki jih najdemo tako v Mozirju, Nazarjah in drugod po državi. Podpisal se je še pod portretne podobe gledaliških delavcev v celjskem gledališču in pod portretne plastike znanih pisateljev ter likovnih ustvarjalcev, ki krasijo prostore pred osnovnimi šolami in drugimi javnimi ustanovami. Sodelovali številni strokovnjaki Monografija zajema številna besedila znanih likovnih kritikov. Dr. Miklavž Komelj je prispeval študijo o Cesarjevem delu in njegovi življenjski filozofiji. Dr. Milček Komelj se je v svojem zapisu posvetil predvsem umetnikovemu opusu Zločini. Nina Jeza je predstavila cikel steklenih skulptur. O njegovem delovanju na področju industrijskega oblikovanja je več zapisala dobra poznavalka oblikovanja in dolgoletna sekretarka Bienala industrijskega oblikovanja Slovenije Lenka Bajželj. Milena Koren Božiček je pripravila pregled kiparskega opusa, življenjepis pa je v esejistični obliki zapisal Vlado Vrbič. Za vizualno podobo sta prispevala fotograf Damjan Švarc in oblikovalec Stane Hafner. TINA STRMCNIK KULTURA 11 Titov trg skozi filmski časovni stroj Osrednje stičišče Velenjčanov ujeto v dokumentarni film Gledalci so si lahko pred dnevi na ploščadi pred velenjskim domom kulture prvič ogledali dokumentarni film Video Viva Velenje Titov trg. Avtor filma je Tomo Čonkaš, ki je občinstvo popeljal skozi čas in prostor osrednjega velenjskega trga. Ta je od časa svojega nastanka gostil številne prelomne trenutke. Tomo Čonkaš je bil najprej amaterski filmar, svet videozapisov je spoznaval v Kino klubu Čorenje, ki je zdaj znan kot Kulturno društvo Paka film. Danes se filmu posveča profesionalno, ustvarjanje filmov za naročnike ter kreiranje avtorskih del sta namreč njegov kruh. Ustvarjalec več kot sto avtorskih del je prepričan, da je Titov trg zapisan v nekakšen skupen in tudi oseben spomin Velenjčanov. Filmska pripoved je po njegovih besedah oživljeno potovanje v preteklost. Gledalci postanejo priče najrazličnejših dogodkov na trgu, kot so odprtje mestnega središča leta 1959, prihod Tita in drugih pomembnih politikov, rudarske parade, 1. Pikin festival, ekološki protestni shod, raznolike glasbene prireditve, osamosvojitev Slovenije, praznovanje 40-letnice Velenja. Čonkaš v filmu spomni še na selitev knjig v novo knjižnico, na dogodke iz obdobja, ko je bilo Velenje leta 2012 evropska prestolnica kulture. Opozori na državno proslavo ob 25-letnici razglasitve samostojne Slo- Tomo Čonkaš si želi, da bi bil film stalno predvajan na Titovem trgu. Da bi bil na tem mestu urejen prostor, kjer bi lahko vsak spoznaval utrip tega koščka mesta. venije, na protestne shode, sejme, plese, otroške igre ... Kako lahko ogled filma spremeni ljudi? Ustvarjalec je povedal, da je gradivo za zadnje delo zbiral vse življenje. Ko se mu je utrnila ideja, da bi posnel film o Titovem trgu, je po svojem spominu pobrskal o tem, katere posnetke bi lahko uporabil. Prepletal je arhivsko gradivo različnih avtorjev in posnetke, ki jih je ustvaril sam. Zgodbo o Titovem trgu je ustvarjal leto dni, sam je Pri ustvarjanju filma Video Viva Velenje Titov trg so sodelovali Bojana Planina, Milan Marič in kup ljudi, ki so ustvarjali posnetke s Titovega trga. Za produkcijo filma je poskrbel Studio Mozaik, sofinancer je bila Mestna občina Velenje, soorganizator premierne predstavitve je bil Festival Velenje. poskrbel tako za scenarij kot za režijo in montažo. Izjemno pomembno se mu zdi, da je bila premiera na prostem, prav na Titovem trgu. To je, kot da bi se gledalci s časovnim strojem popeljali v preteklost, sedanjost in prihodnost, meni Čonkaš. Prepričan je, da po ogledu filma ljudje vedo Neposredno posnemanje ljudi z družbenega dna V celjski galeriji je mogoče stopiti v brutalno neposreden svet, ki ga je v svojih slikah zabeležil akademski slikar in novinar Marjan Skumavc. Skumavc je žal prepogosto spregledan akademski slikar, ki je zapustil bogat slikarski opus. Njegov mentor je bil Gabrijel Stupica. To je vplivalo na Skumavčev likovni razvoj. Podobno kot njegov mentor je tudi sam izhajal iz ekspresivne linije, ki ji je dodal mističen podton. Za razstavo so razbrali dela, ki so vezana na tridesetletno novinarsko delo pri časniku Delo, kjer je pokrival črno kroniko. Platna so tako polna krutih prizorov, prizorov samomorov, umorov, vse pri njem je brutalno in neposredno, brez olepševanj, kot bi šlo za dokumentiranje dogodkov, ki jim je prisostvoval Razstava bo na ogled do 30. septembra. »S tem filmom dajem v svojem izraznem filmskem jeziku na ogled nas same, da se soočimo z lastnim spreminjanjem in - kot vidim in občutim jaz - tudi s spreminjanjem odnosa do resnice. Videti pomeni verjeti... Titov trg je stalnica središčnega velenjskega prostora - vse ostalo je sprememba, « pravi Tomo Čonkaš. nekaj več tudi o sebi. »Menim, da se pri njih spremeni pogled na pretekli čas. Nekateri gledalci vidijo dogodke, ki so jih doživeli, in obudijo spomin. Tisti, ki so za določene dogodke le slišali, vidijo, kako je bilo v resnici.« TINA STRMČNIK Foto: osebni arhiv na terenu. Zanj je značilna tudi močna barvna paleta. Na razstavi so tudi dela, ki so povezano z boksom, športom Skumavčevega ži- vljenja. Marjan Skumavc je bil dvakratni slovenski prvak. »Na njegovih slikah je poudarjeno človekovo dostojanstvo, četudi so prizori ljudi z družbenega dna,« je razložila kustosinja Tanja Kerič. BGO Foto: GrupA V imenu kolegija direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveze kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, 01 Celje na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« in Poslovnika o delu komisije za podelitev priznanj »Priznanje celjskezvezdeza dosežke na področju kulture« objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« Priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« se podeljujejo ustvarjalcem in skupinam ustvarjalcev za uspešno delo in pomembne dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti mesta Celje v širšem prostoru ali so s svojim delom pripomogli, da se mesto Celje razvija kot mesto, ki je odprto za različne umetniške forme in kulturne prakse ali pa trajno obogatili slovenski kulturni prostor. Vsako leto se lahko podelijo tri priznanja v okviru »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture«, in sicer: priznanje za življenjsko delo ter največdvepriznanjizanajvidnejšedosežkevpreteklih dveh letih. Priznanje za življenjsko delo podeli komisija ustvarjalcu ali skupini ustvarjalcev, ki deluje bodisi amatersko bodisi profesionalno, in je rojen/a ali ima stalno prebivališče ali ustvarja na območju Mestne občine Celje, za izredno življenjsko deloza dolgoletne vrhunskedosežke ali za projekte, ki pomembno prispevajo h kulturni podobi mesta Celje in so pomembni za razvoj in promocijo celjske kulture v širšem prostoru. Priznanje za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih podeli komisija ustvarjalcu ali skupini ustvarjalcev, ki deluje bodisi amatersko bodisi profesionalno, in je rojen/a ali ima stalno prebivališče ali ustvarja na območju Mestne občine Celje, za odmevne in inovativne projekte, ki so bili na področju kulture realizirani oziroma zaključeni v preteklih dveh letih in dajejo pomemben prispevek h kulturni podobi mesta Celje. Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki in pravne osebe. Pobudaza priznanje mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati: splošne podatke o pobudniku (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon, ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba še kontaktno osebo, če je to mogoče) predstavitvene podatke o kandidatu (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon, ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, če je to mogoče) navedba vrste priznanja: a) Priznanje za življenjsko delo b) Priznanje za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih utemeljitev pobude ter morebitna dodatna mnenja tistih, ki pobudo podpirajo, dokumente in druga dokazila (npr. katalog, video, fotografije, diapozitivi in drugo), ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi. Komisija za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« bo pozvala kandidata, da poda soglasje h kandidaturi, ter v primeru, da je kandidat fizična oseba, tudi soglasje za uporabo osebnih podatkov. Če kandidat ne bo podal soglasja, bo pobuda izločena iz nadaljnje obravnave. Javni razpis za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« je objavljen na spletni strani Mestne občine Celje (moc.celje.si), kjer je objavljen tudi razpisni obrazec, in v Novem tedniku. Prav tako bo možno zaslediti javni razpis in obrazec na spletnih straneh celjskih kulturnih institucij (Moda Celeia Celje, Muzeja novejšezgodovine Celje, Celjskega mladinskega centra, Pokrajinskega muzeja Celje, Osrednje knjižnice Celje, Zgodovinskega arhiva Celje, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Zveze kulturnih društev Celje in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, 01 Celje). Dodatne informacije lahko dobite na Zavodu Celeia Celje, Krekov trg 3, na tel. št.: 03 42 87 941 ter po e-pošti: novice.zavodceleia@celje.si. Pobudeza podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« pošljite na razpisnem obrazcu na naslov: Zavod Celeia Celje, Komisija za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE«za leto 2018, Krekov trg 3,3000 Celje do vključno 20.10.2018 (datum poštnega žiga) kot priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici s pripisom na sprednji strani: »Za razpis: »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NAP0DR0ČJU KULTURE<2018 - ne odpiraj!« 12 NAŠA TEMA Ob prvi žaljivi besedi je treba postaviti mejo Marjana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Otroci iz OŠ Lava so ptice miru nad Celjem letos spustili že trinajstič zapovrstjo. Najprej so s tem simbolom le utrjevali nekaj, kar se je zdelo v sodobni družbi samoumevno. A Kolenkova zaskrbljeno opaža, da je samoumevnosti v tej zgodbi vsako leto manj. Če si v Sloveniji strpen, se ne spodobi zagovarjati ograje na meji, kaj šele zavijati z očmi ob porastu ortodo-ksnih muslimanov na ulici. Brez težav pa ti lahko krvni tlak skoči do stropa že ob omembi Katoliške cerkve. Kakšno strpnost se torej gremo? Strpnost ima dva obraza in ta, ki ste ga izpostavili, je lahko nevaren. Strpnost je pozitivna osebnostna lastnost, ki pomeni, da se zavedamo različnosti okrog sebe, a se pri tem ne počutimo ogroženo. Različnosti nas bogatijo in so zato vredne, da jih sprejmemo. Ko pa različnosti ogrožajo človekovo osebno integriteto, osebni mir ali mir nekega okolja, nastopi drugi obraz te strpnosti. Marjana Kolenko Zame je strpen človek tisti, ki zna na vsak položaj pogledati od daleč in oceniti, kaj nekaj pomeni zanj in za njegovo okolje. Da je družba zares strpna, je treba veliko vzgoje in truda. Strpnost postane nevarna takrat, ko nekaj dopuščamo, drugo pa nekritično obsojamo. Še posebej če je to slednje za neko skupino ljudi vrednota. V družbi, kjer imajo vsi enako mnenje, nočemo živeti, hkrati pa nestrinjanje izražamo na vedno bolj pritlehne načine. Se bomo naučili ravna ti drugače? Tega se učimo zelo slabo. Del projekta Ptice miru je tudi to, da mlade učimo temeljnih državljanskih kompetenc. Vsakdo se mora za- Za mir na sv vse. Tudi uporab Strpnost in nestrpnost sta dva obraza istega kovanca - Mir je krhek kot jajce Pri urah zgodovine smo dobili občutek, da se krivulja družbene blaginje, tehnološkega in gospodarskega razvoja, človečnosti in omike vztrajno vzpenja. Da so najbolj grozni zgodovinski časi za nami. Ne tako daljna preteklost v ne tako oddaljenih krajih nas uči, da smo se motili. Vsaka vojna se najprej začne v duhu. S stanjem duha v sodobni družbi pa se pohvaliti ravno ne moremo. Načeloma se strinjamo, da si je za strpnost treba prizadevati, se v njej vzgajati in rasti, jo varovati in spodbujati. Zapletemo se ob tem, kje se strpnost konča in kje začne politična korektnost. Kje se konča svoboda govora in začnejo zametki zloglasnih -izmov. Ob letošnjem preletu ptic miru nad mestom Celje smo se pogovarjali tudi o tem. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT (SHERPA) »Ujeli smo se v tako globoke zanke, da skoraj ne znamo več stopiti nazaj v trezno okolje. Samo tam namreč lahko ustvarjamo in se svobodno izražamo. Seveda z velikim spoštovanjem tako do različnosti kot do avtoritete.« vedati, da je kot posameznik pomemben člen družbe in da sooblikuje neko skupno smer, pa naj gre za mesto Celje, državo Slovenijo, Evropo. Nujno je biti razgledan, nujno je znati presojati in vrednotiti svet okrog sebe. Pričakovati, da bodo otroci vse to znali sami od sebe, je nesmiselno. Še odrasli imamo s tem težave. Tudi jaz se s kakšno potezo države ne strinjam vedno. A ko je treba v skladu s tem ravnati, si dovolim razmišljati dovolj široko, da vse skupaj ne bo ljudem in predvsem otrokom škodovalo. Nestrinjanje ni slabost, pomembno pa je, kako ga izrazimo. Govorite o konceptu zdrave pameti. Večina staršev je ob vedno novih šolskih omejitvah in predpisih prepričana, da je ta že zdavnaj nehala urejati medčloveške odnose. Kam torej gremo? Zagovorniki strpnosti za vsako ceno so lahko nevarni Psihologinja dr. Katarina Kompan Erzar Strah je razlog za nestrpnost Teolog in filozof Branko Cestnik »Nestrpnost je odziv posameznika na čustva, ki so se v njem zbudila, najpogosteje je to strah,« meni psihologinja dr. Katarina Kompan Erzar, ki je docentka za zakonsko in družinsko terapijo ter predavateljica na več slovenskih univerzah. Strah je posledica ogroženosti ali globoke osramoče-nosti, ki se v posamezniku izoblikuje na podlagi slabih izkušenj, ko ni bil sprejet ali je bil celo zavržen. »Strah in sram sta čustveni fiziološki podlagi, ki najpogosteje vzbudita alarmni odziv, ki se lahko kaže tudi kot izbruh nestrpnosti. Če otrok ni bil deležen topline in sprejeto-sti, potem se bo kasneje v odraslosti bolj intenzivno in ogroženo odzival na okolico, ne glede na to, ali mu grozi objektivna nevarnost ali ne,« pojasnjuje Kompan Erzarjeva. Odnos do otrok je zrcalo družbe V tistih okoljih, kjer imajo starši bolj naklonjen in topel odnos do otrok, je nestrpnosti manj. »Manj grobosti in zane-marjenja kot doživijo otroci, tem manjša je možnost, da se bodo razvile obrambne reakcije v obliki stalnega občutka ogroženosti, ki se bodo ka- Dr. Katarina Kompan Erzar zale kot sovraštvo do drugih, ne glede na obliko družbe,« meni psihologinja. Namreč tudi v kultivirani družbi lahko nekdo pretepa in zanemarja otroke. Enako velja za bolj grobo družbo, tudi tam obstajajo starši, ki kljub vsemu za otroke lepo skrbijo. Za strpnost vedno nekdo plača Strpnost je pogosto samo olepšan izraz za brezbrižnost in prezir oziroma vzvišenost v odnosu do ljudi, s katerimi v bistvu ne želimo imeti tesnejšega stika. »Če je oseba izjemno strpna do ljudi, ki so zunanji, oddaljeni od njenega sveta, bo to lahko prav zaradi tega, ker se počuti samozadostna in ker ne ogrožajo njenega položaja. Ko pa bi ti ljudje prišli bližje in bi bila zaradi njih njena samozadostnost ogrožena, bi se hitro pokazal strah in sovražna drža. Strpnost namreč ni odnos, ampak odsotnost odnosa. Zato dostrikrat največji zagovorniki strpnosti kažejo izjemno brezkompromisnost in sovražnost do ljudi, ki zagovarjajo drugačno držo ali mnenje. Ogroženost in strah izrazijo tam, kjer se počutijo varni in jim tarča sovraštva ne more škoditi. To pomeni, da bo na primer zaposleni v službi zelo strpen do nadrejenih, ko pa bo prišel domov, bo v varnem občutku odnosov ves svoj gnev in strah stresel na svojega partnerja ali otroke. »Ker se posameznik ni pripravljen soočiti s svojim odzivom na nekaj novega in neznanega ter vzpostaviti bolj osebnega odnosa, hitro vzpostavi >kvazi< strpnost. Nato pa, zaradi vzpostavljanja notranjega ravnovesja, družinskega člana, soseda ali koga drugega, zelo grobo in radikalno uniči. To skoraj dnevno spremljamo v našem medijskem prostoru.« Umetno ustvarjanje strahu Strah je zelo uporaben za manipuliranje, lahko tudi s pomočjo medijskih sporočil. Katarina Kompan Erzar poudarja, da je za globalne spremembe razmišljanja pri ljudeh nujno znižati količino umetno ustvarjenega strahu. »Prvi korak v tej smeri predstavljata večja verodostojnost poročanja medijev in dovolj globoko in točno poročanje, da mediji ne ustvarjajo navzven strpnih ljudi, ki pa zelo sovražijo nekega dostikrat od istih medijev izbranega grešnega kozla,« je pojasnila. Pred globalnimi premiki pa je nujno najprej razviti pristnejše odnose z globljimi čustvi. »Človek ne more imeti rad vseh ljudi. Posameznik mora biti najprej pomirjen s sabo, nato lahko vzpostavi dobre odnose. Ne smemo pa pozabiti, da je človek, ki je prevelik zagovornik strpnosti lahko zelo nevaren, saj ima sebe nehote za boljšega, kot v resnici je, s tem pa ima druge za slabše.« AH Foto: osebni arhiv Pater Cestnik, župnik na Frankolovem, je aktiven tudi na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. Zaradi kombinacije medijske izpostavljenosti, duhov-ništva in izražanja trdnih prepričanj je pogosto tarča nestrpnosti. Ali kot pravi Cestnik, gre za nezmožnost vzpostavljanja dialoga. »Po letu 2000 je prišlo do razmaha terorizma v Sredozemlju. Določene kraje, kamor smo hodili na dopust, so porušili in prav iz teh krajev so začeli k nam hoditi tujci. Tisto, česar ne poznamo in je bilo v preteklosti oddaljeno, se nam je začelo približevati. Človek, ki se mu >približuje neznano<, je bolj negotov in prestrašen. In prav strah je tista psihološka osnova, ki vpliva na ljudi, da postanejo bolj nestrpni,« meni Cestnik. Nekaj popolnoma drugega pa je upravičenost strahu. Slovenci načeloma nismo nestrpni »Iz izkušenj lahko povem, saj sam živim na vasi, da kadar pride kakšen tujec med Slovence in Slovenke, se zaposli, dela in pogovarja z ljudmi, ga domačini kar hitro sprejmejo za svojega. Slovenski narod načeloma ni ksenofobičen, se Branko Cestnik pa odnos do tujcev spremeni, ko se razmere zaostrijo,« pravi Cestnik. Pogosto namreč prišleke enačimo s strahom pred izgubo službe in z ekonomsko stisko. Tujec tako postane strelovod, na katerega prenašamo napetost, ki je v nas. Zlata sredina Cestnik meni, da morata tako domačin kot tisti, ki prihaja, spoštovati določena pravila: »Če domačini niso gostoljubni, grešijo, prav tako tujec, če pride k nam in nas ne spoštuje, greši. In ravnovesje dosežemo tako, da tako tujec kot domačin odigrata vlogo, ki jo morata v spoštljivem dialogu. Doma- »Šele ko človek začuti, da je sprejet, da mu je odpuščeno in da pripada, bo namesto >strpnosti< lahko izbral sočutje,« pravi psihologinja Kompan Erzarjeva. NAŠA TEMA 13 etu bi naredili tili pesti ... »Če je v družini veliko govora o tem, kaj bi moral storiti nekdo drug in česa vsega so krivi drugi, bo otrok tudi sam vedno iskal odgovornost izven sebe. Slabo oceno bo dobil, ker učiteljica ni razložila, ker je moral na trening, ker je napačen datum ...« Zagotovo ne v pravo smer. V to sem prepri- ne. Ustreza pa politiki, ekonomiji in še ka-čana. Spraševala sem se, komu vse to koristi, kšnim skritim interesom. V teh »sferah« si ker učiteljem, staršem in otrokom zagotovo običajno ne želijo ljudi z integriteto. Posku- »Popolnoma smo izgubili spoštovanje do avtoritet. Otrok lahko brez težav učiteljici reče koza. To je nesprejemljivo! Mama in oče sta otroku največja avtoriteta doma, učitelji pa v šoli. In ob prvi žaljivi besedi je nujno treba postaviti meje.« šajo jih omejevati in potiskati v polje nezaupanja in dvoma. Ko sem sama v dvomu, kako ravnati, vedno ravnam kot človek in ne kot uradnica. To se nikoli ne bo spremenilo. Tudi zato, ker bodo mladi naše vzorce prenašali naprej. Vzeli bodo tako dobre kot slabe. Kaj jim bomo torej dali za popotnico? Že majhni otroci znajo šokirati s svojimi krutimi ravnanji. A kljub takšni podobi v ogledalu še ne bijemo plati zvona. Otroci so ogledalo odraslih in ob tem se nima smisla sprenevedati. Otroci doma dobijo prvi besednjak in prve vedenjske vzorce. Domače okolje žal ni povsod lepo in varno. V vrtcu se to zasidra, svoj vpliv imajo tudi vrstniki. Če težav ne znamo omejiti pravočasno, je nahrbnik teh vzorcev ob prihodu v šolo že zelo težak. Najhuje mi je, ko starši rečejo, da svojega otroka ne obvladajo več. Šola ni popravljal-nica otrok. Je pa vzgoja tudi v šoli izjemno pomembna. In tega se še kako zavedamo. Otroci so namreč sposobni med seboj obračunati zelo nizkotno, grdo in brez vsake strpnosti. Optimistična ostajam, ker smo z večino staršev pri teh vprašanjih še vedno na istem bregu. StO Foto: arhiv NT OB ROBU V vasici, kjer se imajo vsi radi ... Danes je svet majhen. Vse je blizu, le klik ali dva stran. In vsega je ogromno. In o vsem imamo svoje mnenje. Pa če o tem kaj vemo ali pač ne. Ustvarimo si svoja obzorja in se držimo svojih »plotov«. Ker nam dajejo občutek varnosti, ki smo ga pripravljeni braniti za vsako ceno. Na čistini in na prepihu neznanega res ni SAŠKA T. OCVIRK prijetno stati. A če se zavlečemo v zatohle jame svojih svetih prepričanj, bo račun za skupno bivanje gotovo višji, kot smo ga pripravljeni plačati. Za »plotom« islamskih burk so tudi prijetni ljudje, ki bi z veseljem gradili lepšo družbo prihodnosti. Starajoča Evropa bo zanjo v resnici morala nekaj narediti. Za »plotom« pedofil-skega klera je tudi Pedro Opeka in tisoči podobnih, ki so prav zaradi svoje vere dali svoje življenje za revne, bolne in zavržene. Nič ni le črno ali belo, le da so odtenki sivine na platnu digitalnega sveta povsem neprivlačni. Resnično življenje pa ni le dvodimenzionalni svet takih ali drugačnih ekranov. Ustvarjamo ga tukaj in zdaj z vsako našo odločitvijo. Če smo naredili vse, da je politika postala pocestnica najslabše vrste, le zakaj pričakujemo, da se bodo z njo pečali pošteni in ugledni ljudje? Če mi zmerjamo ljudi od daleč, zakaj se čudimo, ko jih naši otroci od blizu? Bilo je na podeželju, v idilični vasici, kjer se vsi poznajo in se imajo radi. Pa se je ena od družin zaradi vsega hudega odselila. Ker so se otroci »spravljali« na njihove otroke, ker vsako grdo opravljanje nazadnje pristane na nepravih ušesih. V okolju, kjer se nihče ne prepira in se vsi smehljajo drug drugemu. Na domačem pragu najbolj potrebujemo metlo strpnosti. Potem pa lahko mirno razpravljamo, kako, če in kam bomo vključili migrante iz Afrike in Bližnjega vzhoda. čini pa imajo pravico zaščititi svojo kulturo, če čutijo, da je ta ogrožena.« V enem od svojih zapisov na blogu je pater zapisal, da se bo rezultat bolj ali manj uspešnega dialoga domačinov s tujci pokazal v spremembah položaja evropske ženske. »Če se bo zaradi tujca položaj evropske ženske poslabševal, da bo nezaščitena in manjvredna od moškega in si zvečer ne bo upala na sprehod po lastni ulici, potem nismo uspeli. To bi pomenilo, da smo izgubili sebe in svojo kulturo,« je poudaril Cestnik. Nestrpnost in po drugi strani strpnost kot njena pozitivna plat medalje po mnenju Cestnika nista pravi besedi za opis odnosa do neznanega. »Strpnost namreč pomeni >nimam te rad, ampak moram potrpeti<. V bistvu pa je strpnost dialog in sožitje. Ljudje po svoji naravi iščemo sožitje z drugimi ljudmi. Bližina je torej tista, ki vpliva na mnenje pri ljudeh. Kadar se posamezniki v tuji kulturi držijo zase, so predsodki pri domačinih še večji.« »Tako z leve kot z desne« Pater svoja prepričanja objavlja tudi na spletnih portalih in zaradi tega je pogosto deležen nasprotovanj in nestrpnih verbalnih komentarjev. »Duhovnika vedno ocenjujejo tako verni kot neverni. Sem pristaš svobode govora, slednja v zadnjih letih pomeni tudi izražanje svojega mnenja brez imena in priimka. Prav takšni posamezniki so tudi najbolj junaški. Sam zaradi svojih prepričanj prejemam udarce tako z leve kot z desne. V is- tem tednu sem bil »na udaru« z desne, ko sem zapisal, da je rasizem gnus, in bil označen kot pater Pocestnik v levičarskem časopisu Mladina. Sam na komentarje odgovarjam s humorjem in ničesar ne brišem, ker bi to pomenilo, da ne jemljem svobode govora kot vrline,« meni Cestnik. Politična razdraženost »Kar polovica vseh slovenskih volilnih upravičencev se ne udeležuje volitev,« pravi Cestnik, kar je po njegovem mnenju posledica politične razdraženosti prebivalstva, saj je politika polarizirana. »V slovenskem prostoru trenutno nimamo elite, ki bi nas znala voditi, pred nami pa so velike spremembe. Ljudi je treba namreč pripraviti na drugačno družbo, ki bo bolj rasno pisana. Velike spremembe neizbežno prihajajo, trenutno pa smo kot kočija brez kočijaža,« je zaključil Cestnik. AH, foto: arhiv NT Preveč strpni do nestrpnosti Predsednica Društva novinarjev Slovenije Tudi mediji so člen v verigi družbe in oblikujejo javno mnenje, a tudi raven strpnosti v družbi. A medijska krajina je tako raznolika, da je težko reči, da je dostojna komunikacija vrednota vseh medijskih hiš. Sovražni govor je danes postal stalnica v komunikaciji, pravi predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek. »Zdi se da se je sovražni govor razširil zlasti z razmahom socialnih omrežij, a vendar ne pozabite, da so pred tem že obstajali spletni forumi in komentarji, ko je bila komentatorjem zagotovljena še anonimnost.« Torej je sovražni govor prisoten že vrsto let. Petra Lesjak Tušek »Absolutno pa smo tudi novinarji tisti, ki moramo prevzeti profesionalno in etično odgovornost tako v zasebnem kot poklicnem smislu, da ne širimo nestrpnih sporočil. Veste, da danes ni težko pridobiti statusa medija, in znano je, da nekateri >tako imenovani mediji< sami spodbujajo sovražno klimo, še posebej uperjeno zoper begunce in druge ranljive skupine. Skušajo podpihovati in dvigovati družbeno nestrpnost, s katero poskušajo čedalje več sovraštva usmerjati zoper ranljive in manjše posamezne skupine,« dodaja Lesjak Tuškova. Omenja, da so mediji v preteklosti veliko bolj spodbujali nestrpnost tudi s povzemanjem izjav s političnega parketa. »Vse zaradi večje branosti, poslušanosti. V vsem trendu komercializacije smo mediji tako postali del tega problema. Ne mislim, da je treba takšne izjave prezreti, ko se pojavijo, in jim dati veljavo, ampak jih moramo znati ostro obsoditi in ustrezno kontekstualizirati.« Toda organi pregona še vedno težko določijo, kaj sploh sovražni govor je. Do kaznovanja storilcev prihaja redko oziroma sploh ne. »Tudi sama imam občutek, da se nikoli nič ne zgodi, ampak me to ne odvrača od tega, da se ne oglasimo kot društvo, ker molk je še slabši. Čeprav so ta opozorila sizifovo delo, saj se izgubijo v poplavi vseh ostalih primerov sovražnega govora, ki se pospešeno nadaljuje. Zato avtorji sovražnega govora dobivajo zalet, ker tudi sami vidijo, da ni epiloga pri kaznovanju,« dodaja sogovornica. Meni, da bi organi pregona morali pri pregonu storilcev uporabljati obstoječo zakonodajo. »Tudi tožilci bi morali opraviti svoje delo, zaznati te primere in se odzvati. Vsi organi pregona bi morali izoblikovati sodno prakso, družba pa bi morala zaostriti zakonodajo. Tudi družba ima preveliko toleranco do nestrpnosti. Mislim, da mora v družbi obstajati neka raven dostojne komunkacije zlasti v javnosti, za katero smo se dolžni zavzemati vsi v javnem prostoru,« zaključuje predsednica Društva novinarjev Slovenije. SŠ »Notranji mir ljudi pogoj za mirnejši svet« Glasbenik Gianni Rijavec o poslanstvu projekta Beli golob miru Danes dobro uveljavljen projekt prizadevanja za mir, strpnost, dialog, sočutje Beli golob miru je nastal v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ob vojni v nekdanji Jugoslaviji. Njegov tvorec, glasbenik Gianni Rijavec, je za pobudo dejal, da se je takrat zdela utopična. A prizadevanja, ki jih je začela pesem, po kateri je projekt dobil ime, so z leti obrodila sadove. Kljub številnim dosežkom, mirovniško fundacija s tem ko je ideja Belega goloba, imenom, nujnost prizadeva-prerasla tudi v mednarodno nja za mir ostaja. »Čas, v katerem živimo, je vse prej kot miren, ne samo ko gre za vprašanje vojne, ampak nasploh. Človeški odnosi so skrhani in to zagotovo ustvarja nemir, to pa nenazadnje lahko vodi tudi k vojnam. Mir se vedno začne v naši notranjosti: če imamo svoj notranji mir in ga širimo na okolico, potem se lahko zgodi nekaj pozitivnega,« je Gianni Rijavec pojasnil, zakaj ima projekt Beli golob miru še vedno pomembno vlogo. Kot je povedal naš sogovornik, so prizadevanja in aktivnosti za mir, več strpnosti in več dialoga, ki jih izvajajo v mednarodni mirovniški fundaciji Beli golob miru, le kamenček v mozaiku za lepši svet, a brez tega kamenčka je takšen cilj težko doseči. »Prizadevamo si, da bi ljudje, ki odločajo o tem, kako se vrti naš svet, ki imajo vajeti našega življenja v svojih rokah, tudi svetovni voditelji, uslišali naš glas, naše pozive k miru,« je poudaril Gianni Rijavec. Kot glasnik miru se je srečal z nekaj pomembnimi ljudmi, ki imajo za sabo široke ljudske množice in s svojimi razmišljanji, stališči in odločitvami vplivajo na usodo našega planeta (s tremi papeži, z Dalajlamo ...). RG 14 KRONIKA Storilec ženske okrade tudi sredi mesta. Fotografija je simbolična. Foto: GrupA Največkrat napade ženske, ki se ne zmorejo braniti Policija pospešeno išče drznega storilca, ki krade sredi celjskih ulic V zadnjih tednih se na Celjskem vrstijo drzne tatvine sredi belega dne in tudi sredi mestnih ulic. Praviloma storilec krade po istem vzorcu. Pristopi k žrtvi, jo ogovori, nato ji z vratu strga nakit in pobegne. V vseh primerih so bili žrtve ženske, največkrat starejše. Storilec namreč domneva, da se ne bodo zmogle obraniti. Do zdaj je bilo takšnih tatvin že najmanj šest. Policija sumi, da gre za istega storilca. Prijela ga še ni. Šlo naj bi za moškega, starega približno trideset let, visok naj bi bil od 170 do 190 centimetrov. Ima rjave lase, ki so ob ušesih pobriti in zgoraj daljši. Policija morebitne očividce naproša, naj pomagajo pri preiskavi kaznivega dejanja in naj pokličejo na 113. Zadnji tatvini sta se zgodili v Badovinčevi ulici in na Savinjskem nabrežju. Obe sredi dneva. V prvem primeru je moški pristopil k ženski, ji pokazal šop ključev in jo vprašal, ali so njeni. Ko je ženska ključe pogledala, ji je storilec z vratu strgal verižico in pobegnil. V drugem primeru se je zgodilo podobno, le da je ženska pri napadu padla in se tudi poškodovala. V eni od preteklih tatvin naj bi storilec uporabljal kolo. Pretekli teden se je tatvina zgodila tudi Na Otoku v Celju. V enem primeru je napadel mlajšo žensko, pri čemer so ga opazili mimoidoči. Nihče od očividcev storilca ni poskušal ustaviti. Sredi avgusta naj bi neznanec na skuterju ženski ukradel torbico, vendar ne gre za istega storilca. Drzne tatvine, kot je kraja nakita sredi ulice, predstavljajo nov vzorec kaznivih dejanj v Celju. Policija sumi, za koga gre Policija naj bi po naših podatkih sumila, za koga gre, vendar še vedno zbira dokaze. Dokazovanje takšnega kaznivega dejanja namreč ni lahko delo. Predvsem zato, ker gre najverjetneje za storilca, ki je odvisnik od mamil. Tako sumi policija. To pomeni, da po tatvini storilec nakit proda na črnem trgu ali v zlatarnah. Izkupiček od prodaje nato porabi za nakup droge ali za preživetje. Praviloma so storilci takšnih kaznivih dejanj »lokalni«, torej ne gre za tujce ali posameznike iz druge občine. Čeprav ne gre za sledenje žrtvam in za izbiro točno določene osebe, ki naj bi jo storilec okradel, policija domneva, da storilec žrtev nekaj časa vseeno opazuje. Tudi zato, da preveri, ali ima nakit na sebi. Njegova izbira naj bi bila odvisna tudi od tega, ali se je žrtev sposobna braniti. Zato so tarče pred- vsem starejše ženske. Tudi takšne, za katere storilec ve, da ga bodo težje prepoznale oziroma si bodo težje zapomnile podrobnosti o njegovem videzu. Sicer svojega obraza med tatvinami nima zakritega. Storilec tudi ne izbira zakotnejših krajev ali ulic, napade sredi mesta. Preiskava teh kaznivih dejanj je intenzivna, pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Uroš Golob. Kriminalisti preverjajo tudi vse zlatarne, če bi od koga odkupile zlato. Do zdaj s takšnim poizvedovanjem niso prišli daleč. Vendar ni skrivnost, da zlatarnam ni v interesu, da bi policija zasegla nakit, ki so ga odkupile. Večinoma se zlatarne držijo pravil. Če namreč zlatar ve, da je kupil nakit od nekoga, za katerega obstaja možnost, da je nakit ukradel, je to lahko sum kaznivega dejanja prikrivanja. Še posebej če se zgodi, da je zlatarna odkupila zlato večkrat od iste osebe. To je lahko podatek za policijo in znak, da takšno prodajo oziroma nakup temeljito preveri. Golob zato pravi, da bodo kupca, če se bo ob prijetju storilca izkazalo, v katero zlatarno je prodajal nakit, ovadili. »Storilca pa bomo zagotovo prijeli. Kmalu,« pravi Golob. Čaka ga zapor Storilcu grozi do pet let zapora. Možnosti za kupčije s tožilstvom v smislu priznanja krivde in alternativnih rešitev z nižjimi kaznimi ne bo. Gre namreč za hujše kaznivo dejanje, ki ga policija preganja po uradni dol- žnosti in za katerega je zagrožena petletna zaporna kazen, torej alternativnih oblik kaznovanja v tem primeru ni. Zaradi pogostosti kaznivih dejanj in ker gre skoraj zagotovo za enega in istega storilca, mu grozi takojšnje zaslišanje pri preiskovalnem sodniku, ki bo zanj odredil pripor. Zaradi ponovitvene nevarnosti. Sodišče bo nato odločalo o kazni. Nizka ne bo. Najmanj ena ženska je bila namreč tudi poškodovana. To je oteževalna okoliščina. Pri tovrstnih kaznivih dejanjih gre največkrat za stare znance policije. Torej za ljudi, ki so v preteklosti že storili podobna kazniva dejanja. Kazen jih ne izuči, pravi Golob: »Vsa ta leta se srečujemo tudi z ljudmi, ki so prestajali zaporne kazni, a so se kasneje, ko so prišli na prostost, vrnili na stare poti. Praviloma se ti ljudje ne spremenijo. Kazen je učinkovita, če je izrečena takoj, ne šele po nekaj letih.« Kljub težavnosti preiskovalnih metod v teh primerih so žrtve pripravljene opraviti pre-poznavo storilca na policiji, kar je ključnega pomena. Medtem ko so se žrtve še pred leti bale prijaviti ali podati izjavo na policiji, so se zdaj stvari spremenile. Zberejo več poguma, pripravljene so s prstom pokazati na storilca. Ljudje se danes bolj zavedajo, da se takšnih stvari enostavno ne počne. Biti tiho je najhuje. Nekaj težav ima policija predvsem s pričami. »V primeru tatvine nakita mlajši ženski v Celju je storilec pobegnil, kljub temu da je bilo ogromno očividcev. Vsi niso pripravljeni povedati, kaj so videli, ali pa bi povedali in radi ostali anonimni,« dodaja Golob. »To ni prav. Ker nikoli ne veš, kdaj boš morda sam žrtev in bodo izjave nekoga, ki bo videl, kaj se je zgodilo tebi, ključne za prijetje storilca. To ni dobro sporočilo niti za storilca. Ker če je to enkrat naredil in ga nihče ni ustavil ali prepoznal, bo to ponovno storil,« je jasen Golob. SIMONA ŠOLINIČ Dve smrtni žrtvi v enem tednu Zadnji teden je bil najbolj tragičen na celjskih cestah letos. V prometnih nesrečah sta namreč umrli kar dve osebi. Obe na cesti Celje-Laško. Konec tedna se je 19-letni voznik z osebnim avtomobilom vključeval v promet z makadamske površine ob desnem smernem vozišču glavne ceste v smeri proti Celju. Pri tem ni upošteval pravila o prednosti. Na glavno cesto je namreč zapeljal v trenutku, ko je iz smeri Laškega pripeljal 28-letni motorist. Ta je v trčenju dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. 19-letni voznik avtomobila in njegova sopotnica v prometni nesreči nista bila poškodovana. Na cesti Celje-Laško se je smrtna nesreča zgodila že pretekli teden, ko je umrl 48-letni voznik avtomobila. Kot smo že poročali, je v nepreglednem levem ovinku zapeljal s ceste in trčil v podporni zid. Tudi 48-letnik je umrl na kraju nesreče. Letos je na cestah celjske regije umrlo sedem ljudi, lani v enakem obdobju štirinajst. SŠol KRONIKA 15 Poginilo šest živali Policija še vedno preiskuje okoliščine prometne nesreče, ki se je zgodila pretekli teden na avtocestnem počivališču Lopata. V nesreči so trčila tri tovorna vozila. Ena oseba je bila poškodovana, zaradi česar so jo reševalci odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Na kraju so morali posredovati tudi celjski poklicni gasilci, ki so pomagali pri odstranjevanju posledic, saj je iz vozil izteklo kar nekaj olja. Na kraju so bili tudi veterinarji in veterinarska inšpektorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Eno udeleženo tovorno vozilo je prevažalo živali, pri čemer jih je v nes reči šest prginile . Trčila v štirikolesnik V9 četrtek okoli 23. ure se je na Šlandrovem trgu v Žalcu zgodila huda prome tna nisr eča. Trčila sta 23-letna voznica osebnega vozilain 29-letni voznik štirikolesnika. Nesre-°a ae je zgodila, ko je voznik štirikolesnika s parkirnega prostora na Šlandrovem trgu zapeljal na cesto v trenut-ku,ko se? je ao njej pripeljala 2e-letna voznica avto mo-bi-a. 29-letnik se je v trčenju izredno hndo poškodoval. Pretekli teden sr je hudo poškodoval tudi 54-!etni motorist, in ric er na ces ti io Levca proti Čapoviulici v Celju. Vanj je tsčil 73-letni voznik. aatomobila. ki je nenadoma. zavil levo,da ne bi trčil v pred reboj vozzče voz-lo. 73-letnik namreč ni prilagodil hitrosti vožnje prometnim razmeram. V motorista je trčil zato, ker ga je ta .elel prehiteti ravno m času, kc je e3-letnik nenadoma zavillevo. Motsrist ja cicer po skušal trčesje proprečiti, a mu to kljub močnemu zaviranju ni uspelo. Hudo poškodovinega ro odpeljali vi celjsko bolnišnico. Padla sta s strehe Reševaloi nujne? m edicinske pomoči so morali ko nen minulega 2edna vzčkiat pnsredovati zaoidi delcvnih neireč. V Šgnfijah na obmičju Šmarja psi Jelsah se jc v vinogradu pri delu s traktorjem jeoštodoval traktorist. Zaradi hudih pošlodb co ga morali edpeljeti v celjsko bolmšnico. Hude, pošgo dbe jo dobil tudi moške ki je padnl s strehe v Čretve-žu pri Zrečah. Med delom je s itrehe padei tudi moški na gmohosju na območju .aškega . Tudi ta dva poškodovina oe zaradi hudih poškodb zdravita v c eljski In olnišnici . Poškodovan jadralni padalec V nedeljo se je na Konjiški gori na območju občine Vojnik zgodila huda nesreča. Pri padcu z jadralnim padalom se je poškodoval jadralni padalec. Na kraju so mu prvo pomoč nudili prostovoljni gasilci s Frankolovega in ekipa nujne reševalne pomoči iz Slovenskih Konjic. Ta je poškodovanega po oskrbi odpeljala v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Ponj so prišli gorski reševalci V nedeljo popoldne se je na poti na Malo Rinko na območju Solčave poškodoval planinec. Ta si je med hojo zlomil gleženj. Na kraju so posredovali celjski gorski reševalci. Posadka helikopterja Slovenske vojske in dežurna ekipa Gorske reševalne službe z Brnika sta ga odpeljali v ljubljanski klinični center. Prijeli sojih med kazniv cm dejanjem Trije Romuni, ki so jih celjski kriminali sti prijeli zaradi zlorabe in vlomov v bankomate, so trenutno v priporu. Tako je odločil preiikovalgi sodnik, ki jih je? zaslišal pretekli teden, ko s o jih kriminalisti prijeSi. Trojica je očitno del kriminalne združbe, ki tudi po drugih državah s pomočjo poznavanja delovanja ban-komatov iz njih na neupravičen način pridobiva večje vsote denarja. Kako predrzni so bili storilci prip očetju, kaže to, da so policisti trojico prijeli minuli teden sredi belega dne v središču Celja pred enim od bankomatov. Storilci so stari od 29 do 33 lat in so več kot očitno stari mački pri tovrstnem početju. Zelo dobro namaeč poznaja določen tip bankomatov. Kazniva dejanja so storili s {pomočjo orodja. Na podlagi bančne kartice so opravili dvig, naio s o ga s tehničnim posegom in poškodovanjem bankomata zaustavili na naiin, da bankomst tianeakcije n! zaznal, denar pa je kljub temu bi 1 pri odprtiniza izdajanje dinarja. Od aam s o ga z orodjem in s poškodovanjem bankomala potegnili ven. Na ta naoin naj bi poškodovali najmanj t5 bankomatod od Ljubljane do Celja. Dokler jih v Celju preč enim od bankomatoe ni prijela policiji Kriminalisti so jim denar zasegli in ga vrnili oškodo-vonim bankam. 'Visi trije osumljeni so bili v tujini zaradi podobnih kcznivih dojanj že obravnavani, nazadnje na Finskem, je dejal vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto na Policijski uprovi Celje Matjaž Vrabec. Zagrožena kazen ze takšna kazniva dejanja je do pet let zapora. SŠol PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THE RMAN I LAŠKO: Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. T Ostale ugodni lačne vse posebne priloge Novega tednika sti za naročnike: - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagr v nagradni križanki t rad 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Pohištvo po meri se prilagaja vašim potrebam Vsak dom je edinstven. Kot ste edinstveni vi. Sodoben način življenja in hiter vsakdanji tempo narekujeta nove pristope pri opremljanju. Z upoštevanjem vaših potreb in vašega življenjskega stila. Pohištvo naj bo skrbno izbrano S funkcionalnim in z dekorativnim pohištvom ustvarite urejen prostor za več življenjske energije ter tako sebe in svoje potrebe postavite na prvo mesto. Največji prednosti po meri narejenega pohištva sta v izkoriščenosti prostora ter prilagoditvi vašim željam in potrebam. Akronovi strokovnjaki za vas iščejo najboljše rešitve in vam nudijo celovito storitev, od svetovanja, projektiranja, izdelave do vgradnje. Edinstveno pohištvo sodi v vse prostore Vgradne omare so paradni konj pohištva po meri, saj prispevajo k urejenemu in organiziranemu življenju. Postavite jih v spalnice, otroške sobe, mansarde ali predsobe. Vedno bolj aktualne so garderobne sobe, CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje \ Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 MOJE POHIŠTVO Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš) pri UREGitV! grobov, DELO BREZPLRCRO POHIŠTVO POMERI! 031 720 657 • celje@akron.si • www.akron.si saj omogočajo funkcionalno pospravljanje. Tudi posteljo si lahko zamislite po svoje, dodate ji lahko predale ali jo skrijete v omaro. Nepogrešljiva so drsna vrata kot pregradne stene, pričarajo prijetne in tople kotičke. Dnevni prostor kot osrednji družinski prostor za druženje in zabavo si boste prijetneje opremili, če bo pohištvo prilagojeno vašim potrebam. Za domačo administracijo si lahko uredite pisarniški kotiček. Ne glede na to, za kateri prostor se odločite, v stanovanje boste vnesli nekaj posebnega, hkrati boste prostor izkoristili v največji možni meri. Akron navdušuje že več kot 29 let Akron uspešno sledi željam in potrebam kupcev ter tako ustvarja edinstveno pohištvo. S stalnim tehnološkim razvojem zagotavlja največjo kakovost in dovršenost. Pohvali se z dostavo in vgradnjo pohištva predvidoma v treh tednih od naročila, z zagotovljeno garancijo in servisiranjem. Vas skrbi financiranje? Kupnino brez dodatnih stroškov in obresti lahko poravnate tudi na 36 obrokov, za gotovinsko plačilo prejmete popust. Jesen je čas, da začnete prenavljati in si privoščite najboljše. Uredite si dom po svoje in si zagotovite harmonijo ter lahkotnost bivanja. V Akronu bodo poskrbeli, da boste povsem zadovoljni. Preverite ponudbo na www.akron.si. BRdP BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME UC Mozirje - Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje. Tel.: 03 683 36 6 - (^f PETKA ЖЛ ' r L'---:, au^ Vse za šolo m pisarno. Vaša prva izbira Db nakupu šolskih potrebščin bi delovnih zvezkov. za ostvarjalce. Bogata ponudba art programa. zvočne slike 1Ш kulture r r г IfEElill VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.1 S TadiO Celje VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz www.radiocelj dlnev POGLE Sil > ■ N ■ ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Dvanajst jutranjih navad uspešnih ljudi Zaprite oči in pomislite na današnje jutro. Kolikokrat ste vklopili dremež na uri? Kako visoko raven stresa ste čutili? Ste zamujali? Kako ste odgovorili na zgornja vprašanja? Najverjetneje se zavedate, da hitro podležemo rutinskemu vzorcu, ki se ne izkaže za najbolj primernega, še posebej ne na začetku dneva. Namesto da se prepustite slabi jutranji rutini, si preberite nekaj nasvetov uspešnih in produktivnih ljudi oziroma njihovih dvanajst navad, s katerimi uspešno začnejo vsak dan. 1. Spoštujejo spanec Nekateri zagovarjajo osemurni spanec, spet drugi naravno bujenje brez budilke. Najbolje je, ko uspete oboje združiti in se po osmih urah sami brez stresa zbuditi. Da bi lahko prišlo do tega, se potrudite iti zgodaj v posteljo. 2. Telovadijo Uspešni ljudje navsezgodaj zjutraj telovadijo. Tečejo ali izvajajo druge vrste treningov. To jim da energijo za cel dan in zaradi jutranje prekrvavitve postanejo bolj produktivni. 3. Meditirajo Po zajtrku si vzamejo deset minut in meditirajo - združijo jogo z drugimi tehnikami poglabljanja vase. Omenjeno jih navda s pozitivno energijo, ki traja cel dan. 4. Zajtrkujejo Ne glede na to, ali zjutraj telovadijo, meditirajo ali berejo elektron- sko pošto na pametnem telefonu, ne pozabijo na zajtrk. Še bolje je, če zajtrkujejo z družino oziroma z ljudmi, ki jim veliko pomenijo. 5. Izkoristijo tišino Se tudi vi zjutraj ubadate s kriki otrok in z jokanjem, da si še ne želijo vstati? Vam to jemlje energijo in povzroča stres? Poskusite tako kot uspešni ljudje vstati pred vsemi in izkoristite tišino, ki vam jo daje jutro, ko še vsi spijo. 6. Družijo se s hišnimi ljubljenčki Če imajo doma psa, jutro izkoristijo za miren sprehod z njim. Potem si privoščijo kavo, zajtrk in osvežilen tuš. Tudi če imajo mačko, ribo, ptička ali katero drugo žival, si vzamejo pet minut, da čas izkoristijo z njo. 7. Obvladajo svoj seznam opravil Ko vstanejo, si zamislijo dan, ki jih čaka. Na list papirja si zapišejo opravila, ki jih čakajo. Najsi bodo to enostavna, kot je odhod na pošto, ali težja, kot je priprava na sestanek. V vsakem primeru imajo z zapisanim nadzor nad svojim dnevom in takoj vedo, kako si razporediti čas. 8. Berejo elektronsko pošto Nekateri uspešni ljudje še pred prihodom v službo preberejo vso novo elektronsko pošto, saj si z njo lažje predstavljajo dan, ki jih čaka. Nič jih ne more presenetiti, saj na delovnem mestu takoj vedo, katere naloge se morajo lotiti. 9. Ne marajo dremeža Zjutraj se ob alarmu prisilite in vstanite iz postelje. Dvignite žaluzi-je, prižgite radio, umijte se z mrzlo vodo ... Ne bojte se, takoj se boste zbudili. 10. Sledijo novicam Dan začnejo z branjem novic, ki jim dajo širši vpogled v to, kaj se dogaja po svetu. To jim služi še posebej takrat, ko dobijo občutek, da se njihovo življenje neprestano giblje okrog službe in ničesar drugega. 11. Pospravijo posteljo Uspešni ljudje menijo, da jim pospravljanje postelje daje občutek, da se nov dan lahko začne. Izognejo se motilcem ob pogledu na posteljo, saj vedo, da se vanjo ne bodo vrnili do večera. To je tudi nekaj, kar lahko nadzorujete - ne glede na to, kako stresen in nevzdržen je vaš dan, vsaj veste, da ste zjutraj naredili nekaj koristnega. 12. Razmišljajo o razvoju Prva misel uspešnih ljudi je razmišljanje o tem, kako naj postanejo še boljši. Namesto da pol ure izkoriščate dremež, poskusite biti bolj učinkoviti. Presenečeni boste, kaj vse lahko storite zjutraj, zavedali pa se boste, da je pred vami še dolg učinkovit dan. Ekipa MojeDelo.com 13 MojeDelo.com Vodja trgovine (m/ž) (Savinjska regija) Delovno mesto vodje trgovine v H&M prinaša veliko odgovornost in veliko zabave. Vaš seznam zadolžitev zajema nudenje izvrstnega servisa strankam na vseh ravneh, sledenje prodajnim ciljem in proračunu za optimiziranje dobička, zagotavljanje, da se vse trgovinske aktivnosti izvajajo v skladu s standardi (predstavitve oblačil, prodajne aktivnosti, kampanje, zaloge in sledenje) ... H&M, Hennes & Mauritz, d. o. o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja poslovne enote (m/ž) (Celje) Glavne naloge in odgovornosti: vodenje in organizacija poslovne enote, vodenje in razvoj zaposlenih v poslovni enoti ... Inter cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 30. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strokovni sodelavec za kadre (m/ž) (Celje) Pričakujemo VI/II. stopnjo izobrazbe smeri menedžment človeških virov, psihologija ali podobno, vsaj 3 do 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, napredno delo s produkti Microsoft, zaželeno poznavanje dela v SAP-okolju ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni delavec (elektro meritve), (m/ž) (Hrastnik) Minimalne zahteve: najmanj višješolska izobrazba elektro smeri, certifikat NPK-preglednik za manj zahtevne električne inštalacije in inštalacije zaščite pred delovanjem strele, delo z orodjem Avtocad, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju sorodnih del, vozniški izpit B--kategorije, osnovna računalniška znanja, znanje angleškega jezika. Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 14. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist programov Stavbno pohištvo in Mikrovent (Ljubljana, Celje, Kranj, Novo mesto) V svojo ekipo vabimo štiri nove sodelavce za delovno mesto samostojni komercialist programov Stavbno pohištvo in Mikrovent. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 24. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strateški nabavnik (m/ž) (Gomilsko) Pogoji: vsaj višješolska izobrazba (VI/1.) tehnične ali ekonomske smeri z dobrim tehničnim razumevanjem, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave ali prodaje, tekoče znanje angleškega jezika (dodatno znanje drugih tujih jezikov predstavlja prednost) ... Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 22. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja tima vzdrževanja (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe elektro in strojne smeri ali energetike, 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnih delovnih mestih, dobro poznavanje tehnoloških procesov in normativov na področju industrije (kovinske, elektro ali druge) . Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Blagajnik in prodajalec na oddelku pijač (m/ž) (Laško) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge ustrezne smeri, poznavanje dela v trgovini, zaželene so delovne izkušnje v trgovini ... Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 27. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec za Savinjsko regijo (m/ž) Za Savinjsko regijo iščemo več prodajalcev/k z najmanj IV. stopnjo izobrazbe, s spoštljivim odnosom do kupcev in sodelavcev ter z željo po timskem delu. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 25. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec blagovne znamke Champion (m/ž) (Celje) Vaše delo bo obsegalo prodajo blaga, prevzem in izdajo blaga, optimizacijo zalog, izdajo računov, urejanje izložbe, zaključek blagajne. Trgovski center Tivoli -Moto Shop, d. o. o., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Namestnik vodje kina v Celju (m/ž) V svojo mlado in energično ekipo vabimo novega člana na delovnem mestu namestnik vodje kina na lokaciji Cineplexx Celje. Kaj pričakujemo? Da ste prijazna oseba in radi delate z ljudmi, ste natančni in vestni, imate veselje do dela v prodaji ... Cineplexx.si, družba za predvajanje filmov, d. o. o., Šmartinska cesta 130, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Zreče) Zahtevana je poklicna izobrazba gostinske smeri, sposobnost opravljanja nočnega dela, znanje računalništva - MS Office ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 4. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poslovodja (m/ž) (Celje) Ključne naloge: organizacija dela v trgovini, skrb za vizualno podobo trgovine (čistoča, urejenost polic, označenost marketinških akcij), naročanje in prevzem blaga ... Studio Moderna, d. o. o., Litostrojska 52, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Iščemo komunikativno, prijazno in pošteno osebo, pripravljeno na nove izzive, s končano štiriletno srednjo šolo. CCC Obutev, d. o. o., Loška 10, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 19. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. NET razvojni inženir (m/ž) (Celje) V svojo ekipo vabimo entuzia-stičnega tehnično podkovanega programerja za projektno delo pri razvoju windows aplikacij v programskem jeziku C . Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov, komunikacijo s strankami. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. OSIR VSAKO SOBOTO Ob 12.15 18 ŠPORT Prizadevna in zvita Lia zlata v ^^ ^^ Till Članica celjskega judo kluba po stopinjah Urške Žolnir in Klare Apotekar - Ludvikova iz Voličine *«/ \J I III že tri leta živi na Lopati Mladinska evropska prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov je v Sofiji postala članica Judo kluba Zdežele Sankaku Lia Ludvik. Tekmovalka iz Voličine je že tri leta članica celjskega kluba. Zdaj obiskuje četrti letnik srednje ekonomske šole v Celju. Milenijka je polnoletna postala v drugi polovici julija. V petek je bil njen dan. Po vrsti so zaradi njene moči, spretnosti in zvitosti padale Nizozemka Kyra Reumer-man, Švedinja Tove Hansen, Nemka Annabelle Winzig, v polfinalu Srbkinja Anja Obradović in v boju za zlato odličje še Poljakinja Angelika Szymanska. Nasveti iz Celja Z Lio je bil v bolgarski prestolnici trener Igor Trbovc. Sicer vadi pod vodstvom Petre Nareks, nad vsemi seveda bdi Marjan Fabjan. Ko so izvedeli za žreb, so se skoraj prijeli za glavo. »Če bo premagala Nizozemko, bo evropska prvakinja, sem rekel,« Fabjan ni izključeval možnosti za uspeh. Uvodni obračun je bil tako izenačen, da je bil odločen šele po pol-tretji minuti podaljška. »Lia je bila bolj aktivna, Nizozemka pa je v boju za zlato točko prejela tretjo, usodno kazen. »Fabi« in Petra sta borbe spremljala po spletnem prenosu in nama sporočala, kako naj se pripraviva na naslednje nasprotnice. Vse je steklo kot po maslu,« ni hotel svoje vloge poveličevati Igor Trbovc. »V finalu je bilo >fajn<« Lia Ludvik je priznala, da jo je bilo strah pred uvodno borbo: »Tudi drugi dvoboj se ni začel po mojih željah, saj me je Švedinja presenetila z dobro potezo, potem sem se zbrala in z metom predčasno končala obračun. V polfinalu treme ni bilo več. Z Obrado-vićevo sem se že večkrat pomerila in vselej me je premagala. Tokrat sem bila boljša. Uspešen met sem zaključila s končnim prijemom.« V finalu je Ludvikova pridobila točkovno prednost, 17 sekund pred koncem pa je z iponom razblinila vse dvome o zmagovalki. »V finalu je bilo >fajn<. Malo sem se >na-mantrala<, a je šlo. Priznam, da sem pred prvenstvom pričakovala medaljo, zlate sicer ne,« je dejala naslednica Urške Žolnir, prve slovenske mladinske evropske prvakinje, in Klare Apotekar, ki je vrh osvojila lani. »Zdaj so se moji apetiti povečali. Moji vzornici sta Urška Žolnir in Tina Trstenjak. Kaj naj še povem o sebi? Takoj po osnovni šoli sem se preselila v Celje. Tri leta živim pri gospodu Fabjanu. Ob koncih tednov obiskujem mamo v Velenju,« je dodala Lia, ki so jo v Bu- Petra Nareks bo zadnji dan SP v Bakuju dopolnila 36 let. dokan centru Fabjan priložnostno obdarili in jo zelo razveselili. »Tekmice me ne poznajo več« In zakaj Petra Nareks ni odpotovala v Sofijo? Selektor Marjan Fabjan jo je uvrstil na seznam potnic na svetovno prvenstvo v Bakuju, ki se bo začelo danes. »Lia Ludvik je storila nekaj, kar sem napovedala. Govorila sem že dlje časa, da je sposobna za podvig. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo to pokazala na blazini. Vsi trije, ki delamo z njo, verjamemo vanjo. V uspeh smo bili bolj prepričani kot ona. Vzela je tisto, kar ji pripada,« je zatrdila Nareksova. »Lia je preprosto, delavno dekle. Velikokrat govorimo o talentih in garačih v judu. Spet bom ponovila, kar je že dolgo časa znano. Garači ostanejo na sceni in posegajo po vrhunskih rezultatih, medtem ko talenti pred vrhom obupajo.« Petro smo ujeli po treningu, oblečeno v trenirko in anorak, na glavi je imela kapuco. Očitno je bilo, da ima nekaj dekagramov ali celo kilogram teže preveč. V kategoriji do 52 kilogramov je osvojila kar šest medalj na prvenstvih stare celine. »Morda je za koga moj odhod v Azerbajdžan presenečenje, toda izpolnila sem normo. Na svetovno prvenstvo nisem nameravala, temveč je bila v načrtu priprava brez pritiska na tekme svetovnega pokala. Zaradi spleta okoliščin, na pripravah v Izoli se je namreč poškodovala Anja Štangar, je padla Fabjanova odločitev.« Najizkušenejša tekmovalka, ki je svet prepotovala z Žolnirjevo in Lucijo Polavder, je postregla z zanimivo mislijo: »Nihče ne pričakuje od mene prav nič. Karkoli mi bo pozitivnega uspelo, bo lepo presenečenje. Imam en adut v rokavu. Lia Ludvik: »V finalu je bilo >fajn<. Malo sem se >namantrala<, a je šlo.« Marjan Fabjan: »Lia je žrtvovala celotno poletje in svoje počitnice ter se potila v telovadnici. Pomagala je tudi Tini kot soborka. Svoje delo je odlično opravila.« Trenutek po zaključku finala. Vse je opravila, s pogledom proti Igorju Trbovcu je le še preverila, če je vse res. Tekmice so toliko mlajše, da me ne poznajo. In ne vedo, katere so moje prednosti in slabosti.« Žrtvovale poletje Po vsakem velikem tekmovanju se odpravimo na Lopato, kjer sledijo pogovori z najuspešnejšimi tekmovalci in seveda tudi s tvorcem športnega čudeža iz Celja Marjanom Fabjanom. Kategorija do 63 kg ostaja celjska in slovenska, po Žolnirjevi in Trstenjakovi je zdaj v njej še Ludvikova. »Avtobus iz Londona pred mojo hišo je letnik '63. Pa tudi džuboks in fliper, ki sta v avtobusu, sta ista letnika,« je imel uvod pripravljen Fabjan. »Lia je žrtvovala celotno poletje in svoje počitnice ter se potila v telovadnici. Pomagala je tudi Tini kot soborka. Svoje je odlično opravila, na mladinsko svetovno prvenstvo je ne bom poslal. V šoli je pridna. Naj samo tako nadaljuje.« Izpolnitve norme Petre Nareks za SP ni hotel obešati na velik zvon: »Po poškodbi Ljubljančanke Štangarjeve sem želel, da ima Slovenija svoje predstavnice in predstavnike v vseh kategorijah. Petra bo povsem neobremenjena.« V Bakuju bodo tudi David Štarkel in Matjaž Trbovc, ter bojevnice, pred katerimi trepeta večina kon- Lia Ludvik Petra Nareks: »Lia je preprosto, delavno dekle. Spet bom ponovila, kar je že dolgo časa znano. Garači ostanejo na sceni in posegajo po vrhunskih rezultatih, medtem ko talenti pred vrhom obupajo.« Igor Trbovc: »>Fabi< in Petra sta borbe spremljala po spletnem prenosu in nama sporočala, kako naj se pripraviva na naslednje nasprotnice. Vse je steklo kot po maslu.« kurence, Tina Trstenjak, Ana Velenšek in Klara Apotekar. »Niso bile na morju, dobro so pripravljene. Marsikaj lahko storijo, obenem pa komaj čakajo, da bodo odšle na zaslužene počitnice ...« Ponosno je pristavil, da bo moštvo Sankakuja tekmovalo v 1. slovenski ligi, pretežno z mladinci in tudi kadeti. Ne izključuje, da bodo koga presenetili. Kovnica talentov, pravzaprav uspešnih garačev, še naprej diha s polnimi pljuči. Kdo bo naslednji prinesel medaljo z velikega tekmovanja? Do olimpijskih iger pa sta preostali le še dve leti. DEAN ŠUSTER Foto: EJU, IGOR TRBOVC Veterani za balkanske naslove Balkanske atletske igre so najstarejše regionalno tekmovanje v atletiki, začele so se leta 1929. Veteranska inačica poteka od leta 1990. 28. izvedba balkanskega atletskega prvenstva za veterane bo od jutri do nedelje v Celju. Dogodek bodo gostili veterani Atletskega društva Kladivar skupaj z Združenjem atletskih veteranov Slovenije. Zvonka Blatnik je predstavnica obeh: »Priprave na gostiteljstvo smo začeli lani le nekaj dni zatem, ko so nam v Stari Zagori zaupali organizacijo prvenstva. Obenem pa smo tja že odnesli gradivo o predstavitvi našega mesta in države.« Blatnikova je osvojila kopico medalj na balkanskih prvenstvih, pa tudi na velikih veteranskih tekmovanjih. Z balkanskimi igrami ima posebno izkušnjo. Leta 1976 je Celje gostilo člansko balkansko prvenstvo, tedaj 15-letna Blatnikova pa je tekla v jugoslovanski štafeti 4x400 metrov. V Celju bo nastopilo 700 atletov. Slovenijo jih bo zastopalo 150, dvajset jih je iz celjskega Kladivarja. DŠ novi tednik CDODT 1Q Št. 38, 20. september 2018 ОГОП1 19 Navzven veliko blišča, na v v igriscu pa ... Oslabljeni Skjern utišal dvorano Zlatorog i i i Igralec Skjerna Jan Grebene (levo) ni bil prav nič prizanesljiv do Domna Makuca. Pred 2.500 gledalci sta sodila Francoza Pichon in Reveret. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so bili na začetku evropske sezone - tako kot tudi domače - poraženi. Po superpokalnem polomu s Krko v Novem mestu so v svoji dvorani izgubili z danskim Skjernom s 27:26. Uvodna tekma v ligi prvakov je bila celo napeta, čeprav so oslabljeni gostje vodili s 27:24. Rumeno-modri so si v 39. minuti priigrali tri gole prednosti, 18:15. Tri četrtine obračuna so igrali zelo dobro ali celo odlično. Potem pa so v le nekaj minutah doživeli potop. V napadu so zapravljali žoge kot po tekočem traku, obramba je bila izjemno porozna. Vse to so Danci s pridom izkoristili in ušli za tri gole. »Z ročno zavoro« Po štiri gole sta dala Rok Ovniček in kapetan David Razgor, ki je dejal: »Usoden je bil niz napak. Že začeli smo živčno, nekaj naših rokometašev je prvič zaigralo v ligi prvakov. Razočaranje je veliko. Zavedali smo se ogromne priložnosti za osvojitev dveh točk. V ključnih trenutkih smo bili sami krivi za preobrat. Zdi se mi, da smo na postavljeno dansko obrambo igrali z Tako pravi trener nogometašev Rudarja Marijan Pušnik, Celjani pa prvi prvenstveni zmagi ne bodo gledali v zobe. V Velenju so zmagali z zvrhano mero sreče, s svojo najslabšo letošnjo predstavo. Edini gol je dal Mitja Lotrič. Na drugi stani se je vse za-rotilo proti »knapom«. Okvir gola so zatresli Damjan Tri-fkovič, Abu Kamara in Ivan Vasiljević, žoga je švigala okoli vrat, izkazal se je tudi vratar Matjaž Rozman. To je nogomet Že 80. lokalni derbi je bil zelo slabo obiskan, gledalcev je bilo še manj kot na celjskem štadionu. »Čestitke mojim fantom. Igrali so izredno dobro. Junak tekme je bil vratar Matjaž Rozman. V zadnjem času se je vse zarotilo proti nam,« je poudaril Marijan Pušnik in nadaljeval: »To ni bila naša Rudar (4-3-3): Pridigar - Pišek, Vasiljević, Toma-šević, Pušaver - Črnčič, Pušnik, Bolha - Arap, Ka-mara, Trifković. Igrali so še Radić, Vodeb, Solomun. ročno zavoro. Pozna se nam, da smo izgubili dolgoletne nosilce igre.« Vprašali smo ga za mnenje o gostih. Jih je možno premagati na Danskem? »V Celju sta jim manjkala dva zelo dobra igralca. Vemo, da je Skjern še precej močnejši v svoji dvorani kot na gostovanjih. Če mi pokažemo svoje znanje, lahko premagamo vsakogar. Če pa najboljša letošnja predstava, ampak samo zato, ker smo izgubili. Štirikrat smo zatresli celjski okvir gola. Prevladovali smo v polju. Gostje so imeli veliko sreče. Karkoli storimo, smo kaznovani.« Ni hotel izpostavljati številnih težav s poškodbami. Najprej Črnčič, potem Šimunac, Muić, Tri-fković, Arap, Tučić, Šantek. 18-letnega Mateja Šantka, povsem nedolžnega, so po prijateljski tekmi na Kvar-nerju premikastili Rijekini navijači. Moštvo je zapustil Djair Parfitt-Williams, ki je zaprosil za prekinitev pogodbe. Po stanju na lestvici nekateri pričakujejo Pušnikov odstop, tisti, ki so si ogledali zadnjo tekmo, pa bi mu podaljšali pogodbo ... Rozman obrnil zgodbo Vselej iskreni trener Dušan Kosič je priznal, da je Celje (4-2-3-1): Rozman -Vidmajer, Travner, Džinić, Andrejašič - Pungaršek, Cvek - Požeg Vancaš, Novak, Lotrič - Ibišević. Igrali so še Brecl, Pišek, Štraus. nismo >pravi<, lahko tudi izgubimo z vsakomer.« »Manjka jim kilometrina« Celjski rokometaši so pričakovali zmago v uvodu lige prvakov, neposredni tekmec za preboj iz skupine B Skjern pa je bil boljši za gol. Danci so vse rešili v nekaj minutah, odlično so odigrali za- za njegovimi varovanci najslabša tekma, a da prvi zmagi ne bodo gledali v zobe: »Toda vrnilo se nam je vse tisto, kar se nam je izmikalo v prejšnjih krogih. S tem moramo biti zadovoljni.« Napadalec Mitja Lotrič je prepričan, da so pred Celjem lepši časi. Vratar Matjaž Rozman velenjskega štadiona nima v lepem spominu. Na njem je 21. avgusta lani (upravičeno) izgubil mesto v prvi postavi. Za dolgo časa ga je zamenjal Metod Jurhar. »Trdo sem delal in čakal na svojo priložnost. Tokrat je bila tudi sreča na moji strani. Naši slabši predstavi je botroval tudi psihološki pritisk, saj smo bili še brez Lestvica 1. SNL MARIBOR 8 6 2 0 26: 4 20 OLIMPIJA 8 4 2 2 15:8 14 ALUMINIJ 8 4 1 3 14:13 13 GORICA 8 3 4 1 10:10 13 DOMŽALE 8 3 1 4 11:12 10 MURA 8 2 3 3 13:12 9 TRIGLAV 8 2 3 3 10:17 9 CELIE 8 1 5 2 9:11 8 KRŠKO 8 1 4 3 4:8 7 RUDAR 8 116 5:22 4 dnjo šestino dvoboja. Trener Branko Tamše je tedaj iskal rešitve: »Na prelahek način smo zapravili vodstvo z nekaj neumnostmi. Kakovostni gostje so seveda sprejeli naša darila. V enostavnih položajih so se naši fantje nekajkrat >zaštrikali<. Večini igralcev z redkimi izjemami manjka kilometrine. Poskušal sem najti idealnega organizatorja zmage,« je priznal Rozman. Pri 0:1 je enajstmetrovko zapravil Rudi Požeg Van-caš. Pred sedmimi leti se je Mura vrnila v 1. SNL (kasneje še enkrat). 17. septembra 2011 je gostovala v Celju in zmagala (0:1). Celjskega napadalca Romana Bezjaka so gostje zrušili, ker pa se sodnik Kajtazović ni oglasil, so stekli v protinapad. Spr- re. Na trenutke je bilo vse redu, potem pa so vsi trije, sak v svojem obdobju, stoli napake, ki jih na takšni "krni vsekakor ne bi smeli.« Manjka danska miselnost Ali je zdaj, po porazih s Krko in Skjernom v ligi prvakov, Tamše že zaskrbljen, tudi morda glede svoje usode? »Ne vem, o tem odločajo za to pristojni ljudje v klubu. Vsekakor ni prijetno doživeti poraz doma v uvodu lige prvakov, in to proti neposrednemu tekmecu za preboj iz skupine. Po prvi tekmi je težko soditi o marsičem. Bomo videli. Sicer nisem pravi naslov za odgovor. Tekme si sledijo v napornem ritmu. Želel bi si, da bi imeli vsaj kanček miselnosti, ki krasi denimo Dance. Torej, da je današnja tekma pozabljena. Jutri je nov dan, nov trening, kasneje nove tekme ...« Včeraj je bil gost Zlatoroga Maribor, v nedeljo bodo Tamšetovi fantje v Parizu nadaljevali delo v ligi prvakov. Upamo, da je Skjern zelo kakovosten in da bodo »pivovarji« lahko svojo kakovost vnovčili predvsem proti Zagrebu in ukrajinskemu Motorju iz Zaporožja. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA va so imeli pomisleke, kajti Bezjak je obležal, toda tedanji (in sedanji) trener Mure Ante Šimundža jim je kričal, naj nadaljujejo igro. Dosegli so edini gol, Amel Mujčino-vić, Sebastjan Gobec, Zoran Pavlović, Ivan Firer, trener Celja Damjan Romih in ostali pa te poteze bržčas nikoli ne bodo pozabili. DEAN ŠUSTER NA KRATKO Remi z novinkami Celje: Serijske zmagovalke v državnem prvenstvu, kegljačice Celja, so v uvodnem krogu 1. državne lige dopustile manjšo senzacijo. Na svojem kegljišču so igrale neodločeno z Re-moplastom. Radeljčanke, novinke v prvoligaški konkurenci, so bile zelo motivirane in sproščene, Celjanke pa so nastopile v oslabljeni postavi. Remi oziroma točko so priigrale Klavdija Farasin, Anja Ulaga, Špela Kunčič, Nada Savič, Tia Schatz in Anja Kozmus. Savičeva je podrla 556 kegljev, Kozmu-sova enega manj. Zlahka ugnala Hercogovo Seul: Najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zi-danšek je v 1. krogu turnirja v Južni Koreji po uri in 14 minutah igre zlahka odpravila rojakinjo, slovensko številko dve Polono Hercog. Dvajsetletna Konjičanka je sedem let starejšo rojakinjo premagala s 6:1 in 6:3. V 2. krogu je Zidanškova izgubila z Avstralko Tomljano-vičevo. Kruder brez finala Innsbruck: Na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Avstriji je v balvanskem plezanju Celjan Jernej Kru-der, aktualni skupni zmagovalec balvanskega svetovnega pokala, presenetljivo ostal brez finala. V polfinalu je bil osmi. Kruder je med najboljšo dvajseterico priplezal z najboljšim dosežkom kvalifikacij. Unior vodi Borut Korošec Celje: Na skupščini Smučarskega društva Unior Celje je bil za predsednika izvoljen Borut Korošec. V vlogi podpredsednika mu bo pomagal Marko Tovornik. V upravnem odboru so še Sabina Lenošek, Karli Rom in Jasmina Vengust, nadzorni odbor pa sestavljajo Andreja Jovan, Lidija Selič in Nina Jovan Kaste-lic. (DŠ) »Vse se je zarotilo proti nam« PRVALIGA JŠjf Te lekarn Slovenije MALI OGLASI/INFORMACIJE v v ^r regionalno StiCisCe NOVUS vabi vse županske kandidat(k)e in nevladne organizacije v savinjski regiji, da se prijavite na dogodek »Šola za žjpane« • • • 1. OKTOBER 2010 v Velenju in Slovenskih Konjicah • • • Več informacij: dr. Selma Filipančič Jenko (041/338-484), Snježana Lekić (064/237-477), Nežika Pavlič-Brečko (041/362-878). SOLA ZA ZUPANE SlifiiMv dobrih tudi /a bolfSi jutri Ш REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO VOZILA TRAKTOR Imt, Zetor, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, letnik in model nista pomembna, kupim. Telefon 031 562-809. p PRODAM MOTOR skuter, nov, prodam. Telefon 041 998-463. 1549 H AVTO STEKLO CENTER STROJI PRODAM Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 POSEST TRAKTOR Štore 404, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 823-820. 1543 TRAKTOR Štore 404, v odličnem stanju, prodam. Telefon 051 203-387. 1553 PRODAM HIŠO v Virštanju, z vinogradom, prodam. Telefon 040 211-346. p Svet zavoda ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje razpisuje prosto delovno mesto: RAVNATELJA/RAVNATELJICE-DIREKTORJA/DIREKTORICE. Izvoljeni kandidat/kandidatka bo opravljal/a funkcijo ravnatelja/ravnateljice Srednje poklicne in strokovne šole in direktorja/direktorice zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Kandidat/ka mora za imenovanje za ravnatelja oziroma direktorja zavoda izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53.,55., 58., 92., 96., 100. in 107.a členom (Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/2007 - UPB5 in nadaljnji), in sicer, da: 1. ima izobrazbo druge stopnje, pridobljeno z univerzitetnim študijskim programom ali z magistrskim študijskim programom druge stopnje, 2. izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca v šoli, 3. ima opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, 4. ima pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo, 5. ima naziv svetovalec ali svetnik oziroma najmanj pet let naziv mentor, 6. ima opravljen ravnateljski izpit oziroma si ga bo pridobil najkasneje v 1 letu po začetku mandata, 7. ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, 8. ni bil-a pravnomočno obsojen-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, 9. ni bil-a pravnomočno obsojen-a zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, 10. ni bil-a zoper njega/njo uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (potrdilo sodišča), 11. predloži svoj program vodenja šole. Kandidat/ka mora imeti pedagoško-andragoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole oz. zavoda. Izbrani-a kandidat/ka bo imenovan-a za 5 let. Predviden pričetek dela je 7. 1. 2019. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom ter programom vodenja v roku 8 dni od objave tega razpisa na naslov: »Svet zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, z oznako: »prijava na razpis za ravnatelja/direktorja«. Kandidati naj posredujejo tudi e-naslov za obveščanje. Svet lahko od kandidata naknadno zahteva overitev kopij dokazil o izpolnjevanju pogojev ali vpogled v originale dokazil. Nepopolne vloge bodo izločene iz nadaljnje obravnave. Prijavljeni kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. VRBNIK. Hišo, P + 2, 75 m2, tri sobe, 200 m od morja in čoln s komunalnim privezom, prodamo. Telefon 041 417-213. p STANOVANJE ODDAM OPREMLJENO enosobno stanovanje brezplačno oddam osebi s stalnimi prihodki, ki bi starejši osebi nudila manjšo pomoč. Več ustno. Telefon 040 759298. PRAŠIČE, mesni tip, težke od 110 do 140 kg, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 1332 BIKCA simentalca in teličko, oba sta zelo lepa, prodam. Telefon 041 725-055. Š 46 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n ЖЕШШ i astrologiipa 0906430 1530 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja PRODAM BELO in rdeče grozdje prodam. Možna dostava. Telefon 041 851-411. p KAKOVOSTNO grozdje, sorte laški rizling, modra frankinja, žametna črnina, prodam. Telefon 031 397-497. 1475 BELO in rdeče grozdje ter jabolka za stiskanje ali ozimnico, niso škropljena, prodam. Telefon 031 237-193. 1452 GROZDJE, belo, rdeče in domača jabolka prodam ali menjam za smrekov les. Telefon 031 637-267. 1488 JABOLKA prodamo. Cena pa dogovoru. Telefon 031 384-429. 1515 1.000 kg krmne pese prodam. Telefon (03) 5794-085. 1531 [j) K m astrologinjai jasnovidnost BIOTERAPQE iJjilJ Г^Н tf> ^^H E" f#i s Wli •'X'Л J 2 PET jagnjetov, starih 5 mesecev, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 739-590. 1525 BIKCA, rj, težkega 140 kg, prodam. Telefon 041 958-884. 1541 KOZLA, starega dve leti, prodam. Telefon (03) 5794-208. 1542 m KUPIM ш^мпц narodnozabavna TV oddaja X PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave in telice za zakol ter pašne krave, lahko slabše reje, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vti/.$tiJdio@siol.net www.vtvstudlo.com, www.faceboo k.com/najv i za MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ni več slišati koraka niti tvojih več besed, še jezero milo čaka na vsakdanji tvoj pogled. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, babice, prababice in tašče TEREZIJE ARCAN iz Brezove v Šmartnem v Rožni dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala je namenjena sorodnici Anici Košuta, dr. Žistu iz UKC Maribor, dr. Rakovi, dermato-venerološkemu oddelku bolnišnice Celje, gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Marini Srebočan za ganljive besede slovesa, šmartinskim pevcem, citrarki, nosačem in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni STARE sorte jabolk za »prešanje« ali ozimnico in grozdje na brajdi (jurka, izabela, šmarnica), po 0,35 EUR/kg, ni škropljeno, prodamo. Telefon 041 276-207. 1526 MOŠT iz belih sort grozdja in jabolka za stiskanje ali stisnjene v sok prodam. Telefon 041 525-237. 1527 GROZDJE, belo (rizling) in rdeče (modra franki nja), vinograd je na sončni legi, Male Dole pri Vojniku, enostaven dostop, prodam. Telefon 041 610-442. Zenitne ponudbe za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si PRODAM 500 kg grozdja jurka, na brajdi, v Začretu pri Ljubečni, prodam. Telefon 051 621738. 1540 FIŽOL češnjevec, v zrnju, prodam. Telefon 031 265-831. Š 48 BELO belo in rdeče vino, cena 1 EUR/l, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 040 796-388. p BELO in rdeče grozdje prodam. Cena 0,30 EUR/kg. Telefon 041 563-628. p GROZDJE, črnina in modra frankinja, prodam. Cena 0,40 EUR/kg ali po dogovoru. Telefon 031 464-953. p GROZDJE, modra frankinja in žametna črnina, ter mošt sort sauvignon, rumeni muškat, laški rizling, mešano, belo, prodam. Po dogovoru možna dostava. Telefon 031 493-985. p JABOLKA, ki niso škropljena, prodam. Telefon (03) 5717-512 ali 051 377-512. 1547 GROZDJE kvinton in šmarnico na brajdi, v okolici Laškega, prodam. Telefon 041 827-518. 1550 GROZDJE žametna črnina, modra frankinja, kraj prevzema Bistrica ob Sotli, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 431-742. 1552 KRMNI krompir in luščeno koruzo prodam. Telefon 041 663-136. 1548 GROZDJE, belo, iz virštanjskega okoliša, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p OSTALO BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. p DRVA, dolga, v hlodih ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p CISTERNE, nerjaveče, za sok ali vino, 10, 80, 70 in 50 l, prodam. Telefon 070 277-772. 1477 NOVO žensko kolo na prestave, manjši mlin za grozdje in 100-litrski sod izvedbe Inox ugodno prodam. Telefon 031 734-139. p DVE novi gumi, 165-70-13 in kosilnico »laksarico« poceni prodam. Telefon 051 654-944. 1539 ZIMSKE gume Fulda, 185 x 85 x 15, z alu platišči, v zelo dobrem stanju, za nov, clio, prodam. Telefon 031 715-298. L 129 V SPOMIN DOLFI MIKŠE (1937 - 2018) Moški pevski zbor Laško letos praznuje 90 let delovanja. V počastitev visokega jubileja je 25. maja 2018 v Kulturnem centru Laško priredil slavnostni koncert, na katerem je kot član zbora še zadnjič nastopil vrhunski drugi basist Dolfi Mikše. V zboru, ki mu je zaradi velikega prijateljstva med sopevci pomenil način življenja, je prepeval več kot 60 let. Med pevci je bil zelo priljubljen; vedno nasmejan, iskrivega značaja in pozitiven, humorist po duši in pripravljen pomagati. Skratka, bil je res pravi prijatelj. S svojim vedenjem je bil zgled ostalim pevcem, saj je na pevske vaje prihajal redno in vedno pravočasno. Delil je svoje bogato pevsko znanje, s svojim globokim basom je kot solist veliko prispeval h kvaliteti zbora. Tudi zaradi njegovega pomembnega prispevka je zbor pred mnogimi leti na tekmovanju najboljših pevskih zborov Slovenije osvojil bronasto plaketo mesta Maribor. Poleg tega, da je pel, je bil več let član nadzornega odbora društva, izven pevskega zbora je bil prijateljem po svojih močeh mnogokrat pripravljen priskočiti na pomoč. Vse nekdanje in sedanje pevce zbora je presenetila žalostna vest, da nas je 8. julija 2018 nenadoma in za vedno zapustil. Za izjemen prispevek k uspehom pevskega zbora in iskreno prijateljstvo se mu prijatelji pevci najlepše zahvaljujemo. Dragi Dolfi, ostal nam boš v trajnem in večnem spominu. Dolgoletni sopevec in prijatelj Jože Požaršek NA farmi Roje pri Šempetru so v prodaji rjave jarkice na začetku nesnosti. Prodajamo dnevno sveža kokošja jajca in kakovostno krmo za perutnino. Sprejemamo tudi naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. p 10 m suhih hrastovih drv ter suhe »fo-sne« (javor in bor) prodam. Telefon 040 827-587. 1551 DESKE in plohe lipe, hruške, javorja, češnje in akacije, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1554 Poroke Celje Poročila sta se: Andreja ŽAFRAN in Bogdan KOVA-ČIĆ, oba iz Celja. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zadnje so razdalje, kraj in čas. STANISLAV ROZANC (24. 4. 1928 - 28. 8. 2018) Vsi njegovi Mi vsi smo kot reka, mlada, igriva in včasih deroča, ko nas življenje sooča s tesnobo v lastni strugi in ne vemo, kam gredo naše vode, kdaj se izlijejo in v katero morje. (Sonja) Umrla je moja sestra SONJA BUDNA rojena Trdan Od nje se bomo poslovili v petek, 21. septembra 2018, na pokopališču na Ljubnem ob Savinji. V žalosti: Zora Smeh z družino Žalec Poročili so se: Karmen JERMAN in Rok DOBNIK, oba iz Čepelj, Metka JOVAN in Dominik OSREČKI oba iz Velenja, Nina OVEN in Fernando ISOLANI FEREZIN, oba iz Brazilije, Sara BREZNIKAR iz Liberge in Luka ZAMAN iz Gradišča pri Litiji, Jerneja BORŠIČ in Kristijan MIKŠA, oba iz Belega Potoka pri Lem-bergu. Velenje Poročila sta se: Nely IBRI-ŠEVIĆ in Matej KLEMENČIČ, oba iz Slovenj Gradca. Smrti Celje Umrli so: Alojzija LESKO-VŠEK iz Celja, 82 let, Rafael KUPEC iz Zg. Rečice, 61 let, Ivana HRIBERNIK iz Celja, 91 let, Silva VEČKO iz Lokrovca, 91 let, Terezija MALIS iz Šempetra v Savinjski dolini, 81 let, Terezija ARČAN iz Brezove, 75 let, Angela MOHORIČ iz Celja, 91 let, Jožefa SMOLNIKAR iz Gornjega Grada, 90 let, Franc FORŠTNER iz Galicije, 72 let, Irma DREV iz Dobrne, 76 let, Martin GOLOGRANC iz Prožinske vasi, 85 let. Šentjur Umrl je: Franc MASTEN iz Hotunja, 82 let. Žalec Umrli so: Neža KRIVEC iz Malih Braslovč, 87 let, Štefanija HRIBERSKI iz Gotovelj, 87 let, Marija JELEN iz Galicije, 89 let, Rudolf ŽOHAR iz Topovelj, 77 let, Frančiška ROBIDA iz Braslovč, 87 let. Velenje Umrl je: Branko DROLC iz Slovenj Gradca, 90 let. L 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 20. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 21. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. JUICE WRLD - LUCID DREAMS (5) 2. CALVIN HARRIS & SAM SMITH - PROMISES (1) 3. YEARS & YEARS - IF YOU'RE OVER ME (4) 4. JONAS BLUE FT. JACK & JACK - RISE (5) 5. MARTIN GARRIX FEAT. BONN - HIGH ON LIFE (3) 6. CAMILA CABELLO FEAT. SWAE LEE - REAL FRIENDS (3) 7. LIFE OF DILLON - AMERICAN GIRL (2) 8. NICKI MINAJ FT. ARIANDA GRANDE - BED (34 9. ELLE KING - SHAME (1) 10. CAPTAIN CUTS & ZOOKEPER FT. GEORGIA KU - DO YOU THINK ABOUT ME (1) DOMAČA LESTVICA 1. SIDDHARTA - A.M.L.P. (2) 2. ŽAN SERČIČ & GAJA PRESTOR - NAZAJ (6) 3. ANABEL - KLIC STRAN (2) 4. NIPKE - ČE NE BOŠ PROBU (3) 5. SASA LESNJEK - NAJINO POLETJE (5) 6. MARKO HATLAK BAND - PO SLEDEH (3) 7. I.V.Y - PARFUM (4) 8. LAURYLIN & JAN BOGATIČ - SANJAL BOM (4) 9. ZLATKO FT. SEVERA GJURIN - KARAVANA GRE NAPREJ (1) 10. FLIRRT - 20 LET NAZAJ (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ZAYN FEAT. TIMBALAND - TOO MUCH LEON BRIDGES - BEYOND PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: JAN PLESTENJAK - POVEJ MI, KAJ BI RADA NUDE - KAKŠEN DAN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 22. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 23. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 24. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 25. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 26. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Lunca: Ti si drugačen 2. Ans. Stanka Fajsa: Kakor metulj 3. Mladi godci: Le kdo te ne bi 4. Srčni muzikanti: Dragi sin 5. S. O. S. Kvintet: Rad me imaš novi tednik 90 1,6 95,1 95,9 K 30,3 rad io celje 1 Vednc? г mmj! iiieiro|Mil ČETRTEK 19.00 Na obali Chesil - romantična drama PETEK 18.00 Fantastično popotovanje fakirja - komična drama 20.00 Na obali Chesil - romantična drama SOBOTA 18.00 Na obali Chesil - romantična drama 20.00 Fantastično popotovanje fakirja - komična drama NEDELJA 20.00 Na obali Chesil - romantična drama Kino CINEPLE Spored od 20. 9. do 26. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Christoper Robin - fantazijski, družinski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 petek: 16.45 sobota, nedelja:14.00, 16.10 Fantastično popotovanje Faki-ja, ki je obtičal v Ikeini omari - premiera; drama, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.15, 20.15 petek: 15.40, 20.40, 22.40 sobota: 13.40, 15.40,18.15, 20.15, 22.15 nedelja: 13.40, 15.40, 18.15, 20.15 Gajin svet - drama petek: 18.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.50, 17.50 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh., 3D četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 14.50, 16.50 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzilkal, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 19.50 petek: 18.00, 19.50, 22.10 sobota: 13.30, 18.00, 19.50, 22.10 nedelja: 13.30, 18.00, 19.50 Megalodon: Predator iz globin - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 20.20 petek, sobota: 15.45, 20.20, 22.35 Milo za drago - misteriozni, kriminalni, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.00 petek, sobota: 17.40, 20.00, 22.20 Misija: Nemogoče Izpad - akcijski, pustolovski, triler od četrtka do srede: 21.10 Moj kuža Patrick - družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 19.20 sobota, nedelja: 14.40, 16.40, 19.20 Nuna - grozljivka, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.30 petek: 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 sobota: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Pravičnik 2 - triler, akcijski od četrtka do srede: 18.50 Predator: Vrnitev - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.40, 20.45 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh. od četrtka do srede: 15.30, 17.40 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10 sobota, nedelja: 15.00, 17.10 Vohun, ki me je nategnil - komedija, akcijski od četrtka do srede: 21.15 SREDA 19.00 Fantastično popotovanje fakirja - komična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Christoper Robin - družinska animirana pustolovščina 18.15 Moja žirafa - družinski 19.30 Čuvarke - drama 20.00 Fantastično popotovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari - komedija 22.15 Predator: Vrnitev - fantazijski, akcijski SOBOTA 18.00 Christoper Robin - družinska animirana pustolovščina 18.15 Moja žirafa - družinski 19.30 Codelli - igrano-doku-mentarni film 20.00 Predator: Vrnitev - fantazijski, akcijski 21.00 Čuvarke - drama 22.15 Mamma Mia! Spet začenja se - glasbena romantična komedija NEDELJA 18.00 Predator: Vrnitev - fantazijski, akcijski 19.00 Čuvarke - drama 20.15 Fantastično popotovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari - komedij PONEDELJEK 17.30 Megalodon: Predator iz globin -akcijska komična avantura 20.00 Mary Shelly - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 9. 17.30 Mestna knjižnica Velenje Odprtje Pikinih razstav 18.30 Občinska knjižnica Polzela Nejka Štiglic predstavitev knjig in pogovorni večer; pogovor bo vodila Nika Kolenc 19.00 Galerija Železarskega muzeja Štore Celje - pozabljeno mesto odprtje fotografske razstave 19.00 Dvorec Novo Celje Večer rime iz globine predstavitev 20. številke revije za književnost in kulturo Vpogled in podelitev pesniške nagrade Fanny Haussmann 19.30 SLG Celje_ Bela Pinter: Naše skrivnosti abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v petek ob istem času 20.00 Branibor club Celje Stand up za dozo smeha in pozitivne energije bodo poskrbeli: Stefan Šumanac - Šumi, Jan Kreuzer in Matevž Baloh; vstop prost PETEK, 21. 9. 12.00 Mestna knjižnica Velenje Zbirka prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška odprtje razstave 19.00 Galerija erotike Račka Festival Grda Račka: Produkcija želje in užitka odprtje festivala in skupinske razstave, večer performansov, otvoritvena zabava; vstop prost 19.00 Tržnica pri fontani Žalec Gas Brass 2018 koncert najboljših trubaških skupin Slovenije 19.00 eMCe plac Velenje_ Urška Verdev in Valentina Cehner: Izginjamo odprtje Pikine razstave DOGODKI MED20.9.in27.9.20l8 ČETRTEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 20. september, Bralno pogovorna ura ob 17.30 Vodi Silvester Pur PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 24. september, Človeštvo na poti k zvezdam ob 17.30 Predava Ludvik Jevšenak V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje TOREK, LEVSTIKOVA DVORANA 25. september, Zdrav življenjski slog: realnost ali utopija ob 18. uri Predava Lucijan Cigale SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 26. september, Gledališka predstava Moj dežnik je lahko balon ob 17. uri Kamišibaj gledališče, Irena Rajh in Jerca Cvetko PETEK, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 28. september, Dan raziskovalcev 2018 od 9. ure dalje (Planetarij, delavnica, simulator letenja) PETEK, LEVSTIKOVA DVORANA 28. september, Predavanje Raziskovalec sem ob 17. uri Inštitut Jožef Štefan NE SKRIVNOSTI LETENJA SPREGLEJTE Interaktivna razstava za vse generacije na ogled do 30. septembra v Osrednji knjižnici Celje NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Razstava Kluba modelarjev in maketaijev Vodomec Celje NE VODENI OGLEDI RAZSTAVE SPREGLEJTE Ob predhodni najavi na tel. 03 426 17 61 ali e-naslov kristian.kozelj@knjiznica-celje.si NAPOVEDNIK 23 mrwr muzejnovejšezgodovinelcelje VABLJENI K VPISU ABONMAJEV V HERMANOVEM OTROŠKEM GLEDALIŠČU V SEZONI 2018/2019 V novi gledališki sezoni vas vabimo, da se pridružite programoma Glasbene sobotnice in Na Hermanovem odru. Več o programih in nakupu abonmajev na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Likovna skupina Prijatelji otvoritev razstave SOBOTA, 22. 9. 16.30 Knjigarna Antika 2. slovenski festival fantazijske književnosti predstavitev Supernove 5 in celotnega projekta, regionalne antologije Regia Fantastica 3; ob 19.00 Poti in stranpoti sodobne fantastike; predava: prof. dr. Zoran Živković 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Legenda o kačjem gradu lutkovna predstava primerna za otroke do 3. razreda OŠ; vstop prost 17.00 SLG Celje_ Bela Pinter: Naše skrivnosti abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v petek ob istem času 19.00 Galerija erotike Račka Festival Grda Račka: Produkcija želje in užitka razstava in performansi; vstop prost NEDELJA, 23. 9. 10.00 do 13.00 Knjigarna Antika 2. slovenski festival fantazijske književnosti pomen interneta za promocijo znanstvene fantastike ter delavnica s prof. dr. Zoranom Živkovićem 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ob 50. obletnici revije Prijatelji slavnostni koncert z orkestrom Slovenske vojske in solisti; vstop prost PONEDELJEK, 24. 9. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Iz Srca v srce s Planetom generacij UPI Žalec koncert Uroša Perića TOREK, 25. 9. 17.00 Galerija Velenje_ Ančka Gošnik Godec javno vodstvo po razstavi 19.00 Dvorec Novo Celje Baročne zgodbe Petrovč in Novega Celja predstavitev zgibanke in umetnostno-zgodovinsko predavanje Karin Požin SREDA, 26. 9. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Skrivnosti letenja: Moj dežnik je lahko balon in druge zgodbe Kamišibaj gledališče z Ireno Rajh in Jerco Cvetko; primerno za otroke od 3. leta starosti 19.30 Dom kulture Velenje Večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala Bino Štampe Žmavc in odprtje razstave Marka Ropa V svetu drobnih življenj Ostale prireditve ČETRTEK, 20. 9. 14.30 Bergmanova vila Žalec Bralni krožek 17.00 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica vodi: Silvo Pur 17.00 Drevesna hiša v Mestnem gozdu Domača štacuna vabi na prigrizek 19.19 Mestna knjižnica Velenje Skrivnostni Iran potopisno predavanje Urške Sotler PETEK, 21. 9. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 18.00 Titov trg Velenje_ Nipke in Trkaj koncert ob 10-letnici Lokalca in zaključka Evropskega tedna mobilnosti 21.00 Velenjska plaža Fešta po domače z ansamblom Smeh SOBOTA, 22. 9. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 Za objektom Kmetijske zadruge v Vojniku Vabilo na tržnico Na plac izdelki lokalnih ponudnikov; v primeru dežja tržnica odpade 9.00 Žalec_ Tek po ulicah Žalca 9.30 do 12.00 Mestno središče Celje_ Pozdrav Ptic miru -Sodeluj in spremeni! delavnice na različnih delih mesta učencev in učiteljev OŠ Lava, ki bodo z ostalimi šolami, ustanovami in društvi ustvarjali na temo miru ter bogat kulturni program 10.00 Pred Občino Vojnik_ Trgatev potomke najstarejše trte na svetu in zbiranje grozdja za vino Vojničan 10.30 Galerija Velenje_ Galerijska sobotnica: Muca Copatarica ustvarjalna delavnica 16.00 Celjski mladinski center Moda je način življenja avdicija V. S. produkcije za manekenke, manekene in modele 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev 18.00 Tržnica pri fontani Žalec Nastop kvarteta Pušeljc 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Tomislav Bralić & klapa Intrade koncert NEDELJA, 23. 9. 10.00 do 18.00 TRC Jezero Velenje Pikin festival Kraljestvo živali: ustvarjalno raziskovanje zemeljskega, vodnega in zračnega kraljestva; ustvarjalne delavnice 10.00 do 18.30 TRC Jezero Velenje Pikin festival Pikin otvoritveni družinski dan 14.00 Paviljon v graščinskem parku na Frankolovem Iskanje izgubljenega zlatega prstana 15.00 do 18.00 Jama Pekel Pozdrav jeseni pri Jami Pekel družabni popoldan za vse generacije 16.00 TRC Jezero, Glavni oder Pikin festival svečano odprtje festivala in koncert Lee Sirk PONEDELJEK, 24. 9. 9.00 do 18.30 TRC Jezero -Velenje Pikin festival dogajanja v Pikini deželi 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Pikin festival Kraljestvo živali: ustvarjalno raziskovanje zemeljskega, vodnega in zračnega kraljestva; ustvarjalne delavnice 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.30 Osrednja knjižnica Celje Skrivnosti letenja: Človeštvo na poti k zvezdam predavanje Ludvika Jevšenaka v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 17.30 TRC Jezero - Slonov oder Slon trobi koncert trobilcev Glasbene šole Velenje TOREK, 25. 9. 9.00 do 18.30 TRC Jezero -Velenje Pikin festival dogajanja v Pikini deželi 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Pikin festival Kraljestvo živali: ustvarjalno raziskovanje zemeljskega, vodnega in zračnega kraljestva; ustvarjalne delavnice 14.00 UPI Ljudska univerza Žalec Izmenjava oblačil in druženje ob kavi 16.30 TRC Jezero - Slonov oder In prišel je ... Vrtec Velenje; igrana gledališka predstava 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Celjski dom_ Festival Reci: obleci dokumentarni film Prava cena, filmska projekcija s pogovorom in modna revija z oblačili iz druge roke; vstop prost SREDA, 26. 9. 6.00 Odhod izpred pisarne PD Žalec Pohod na Lubnik 9.00 do 18.30 TRC Jezero -Velenje Pikin festival dogajanja v Pikini deželi 9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Pikin festival Kraljestvo živali: ustvarjalno raziskovanje zemeljskega, vodnega in zračnega kraljestva; ustvarjalne delavnice 12.00 do 17.00 Kamrica, medgeneracijski center Vojnik Repair cafe kavarniška popravljalnica z mojstri 16.00 UPI Ljudska univerza Žalec Oblecimo se, klub amaterskih šivilj 17.00 TRC Jezero - Slonov oder Pikin festival županov sprejem prvošolčkov in nastop Anike Horvat 17.30 TRC Jezero - Polhov oder Živali iz Vidine slikanice koncert harmonikarjev osmih slovenskih glasbenih šol 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura Razstave času odprtosti knjižnice do 30. 9. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del sekcije KUD Žalec Interier in avtoportret; do 26. 9. Muzej na Velenjskem gradu: Z veslom in s peresom po svetu; do 30. 9. Galerija Velenje: razstava Ančke Gošnik Godec, ilustracije za velike in male otroke; do 6. 10. Center Rinka Solčava: razstava Johann Gabriel Seidl (18041875); do 21. 9. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Danijele Lončar Srečnolonice; do 30. 10. Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Stari grad Celje - stranska dvorana Romanskega palaci-ja: razstava Življenje v knežjem mestu, članov Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje; do 30. 9. Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava Vse naše skrivnosti/ All of Our secrets; do 23. 9. Osrednja knjižnica Celje: razstava Skrivnosti letenja; do nadaljnjega Celjski mladinski center: fotografska razstava Jane Selič Življenje in vse, kar pride zraven; do 23. 9. Celjska kulturnica: slikarska razstava Jožeta Barachini-ja, člana KD Svoboda Celje; do 3. 10. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Marjan Skumavc Srečanja; do 30. 9. Likovni salon Celje: razstava Paula Muhr: Rage!; do 14. 10. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto klub Štore Steel If you don't know; do 31. 12. Knjižnica Laško: Strokovno, znanstveno in domoznansko delo prof. dr. Toma Korošca; v Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti novi tednik vMuc? i mmjl 90,6 95,1 95,9 100,3 ho cel Vedno г mwjl Obiščite nas na spletu! Najpomembnejše informacije iz regije za vas! Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI »Alma M. Karlin je bila res carica!« Zala Bojovič bo potovala po njenih poteh Celjanka, germanistka in navdušenka nad Almo M. Karlin Zala Bojović se je odločila, da bo odšla na potovanje po Alminih stopinjah in da bo ob tem raziskovala njeno zapuščino. Na pot je povabila fanta Johannesa, s katerim bosta promovirala svetovno popotnico iz Celja. Ko se je Zali Bojović iztekal študij germanistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je razmišljala, kaj bi izbrala za magistrsko nalogo. Po spletu številnih naključij je izbrala dramska dela Alme M. Karlin. Takrat jo je začaralo. »Vedela sem, kdo je Alma, a s pisanjem magistrske naloge sem se še bolj poglobila v njeno življenje. Prevzela me je njena življenjska zgodba, enako so me prevzela njena dela. Ob tem sem tudi dobila idejo, da bi odšla na enako potovanje, kot je odšla Alma pred sto leti. Ideja je zorela dve leti in letos je pravi čas, da grem. Na srečo je rekel da tudi moj fant in konec septembra bova odrinila.« Peru bo prva postojanka Alma je na pot odšla novembra 1919 in se vrnila v zadnjih dneh leta 1927. Najprej je nameravala na Japonsko. Zaradi neugodnih ladijskih povezav je sklenila, da bo tja prišla čez Južno Ameriko oziroma Havaje. Njeno potovanje se je začelo v Genovi, nadaljevala je do Peruja. V slednji deželi bosta potovanje začela tudi Zala in Johannes. Podobno kot Alma Če si je Alma za potovanje vzela osem let, ga bosta Zala in Johannes skrajšala na leto in pol. Vmes bosta podobno kot Alma poučevala. se bosta najdlje zadržala v Peruju in nadaljevala po Almini poti do Paname, ZDA, čez Havaje do Japonske in Avstralije. Določene države, kot so Pakistan, Eritreja in Somalija, bosta zaradi politične nestabilnosti izpustila. Če si je Alma za potovanje vzela osem let, ga bosta Zala in Johannes skrajšala na leto in pol. Vmes bosta podobno kot Alma poučevala. Veliko je še nejasnosti, dejstvo je, da imata rezervirano letalsko karto do Peruja. Vse ostalo bosta sproti orga-nizi- la. »Odvisno je, kako se bodo stvari razpletle na poti, kako bova lahko služila denar.« Odlična opazovalca Zala bi rada med potjo raziskovala, kakšen je bil svet v Alminih očeh in kakšen je zdaj, kako se je spremenila vloga ženske in kako se je spremenila politična podoba sveta. »Alma je bila dobra opazovalka in to želiva biti tudi midva. Bila je izjemna ženska. Ko sem prebirala njena dela, sem bila navdušena. Na poti so se ji dogajale grozne stvari, ampak je vedno z neko mero šaljivosti premostila neprijetne dogodke. Nasploh me zelo privlačita njeno znanje in njen značaj. Bila je dober človek, ni bila zavistna, bila je iskrena. Zadnja leta postaja znana v Sloveniji, v nemško govorečem okolju premalo. V času, ko govorimo o enakopravnosti spolov, je prav, da pokažemo, kaj posamezna ženska zmore.« Zala in Johannes bosta pisala blog v nemškem in slovenskem jeziku, prav tako bosta svoja doživetja objavljala na Facebooku. V državah, kjer je potovala Alma, bosta poskušala najti karkoli, kar bi spominjalo, da je nekoč nekdaj po teh poteh hodila Slovenka Alma M. Karlin, državljanka sveta. BARBARA GRADIČ OSET FOTO TEDNA Žeja + želja = življenje Foto: GrupA Ted ni ko ve ^zaodbe Št. 38 / Leto 73 / Celje, 20. september 2018 Smo res čistili zadnjič? v 90 let Čebelarskega S popotniško ekipo Mal Mladostna veselica sredi društva Mlinšek str. 29 na zrak str. 34-35 mesta str. 39 26 INTERVJU »Sveti bolnišnic so bolj šibka točka« Minister za zdravje Samo Fakin bo imel kdaj tresočo roko pri izbiri ključnih ljudi v zdravstvu I Samo Fakin je v svoji karieri opravljal delo zdravnika, direktorja zdravstvenega doma in bolnišnice, več let je vodil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prihaja iz Trbovelj, kjer je dve leti vodil tudi tamkajšnji zdravstveni dom. Že med letoma 1994 do 1996 je bil svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za področje ekonomike na direkciji, neposredno zadolžen za nadzor nad financiranjem zdravstvenega varstva. Direktor Splošne bolnišnice Celje je bil od leta 1996 do 2002. Nato je bil mednarodni strokovnjak Evropske agencije za rekonstrukcije ter ocenjevalec in član razsodniške skupine za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost Od leta 2007 do 2016 je bil generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in kot tak tudi trn v peti marsikomu v zdravstvu. Nato je postal predsednik uprave v Thermani Laško. Letos spomladi je Therma-no zapustil iz osebnih razlogov. Zagovarja stališče, da je treba najprej doreči, kakšno zdravstvo sploh želimo in koliko smo zanj pripravljeni plačati. Razmišlja o učinkovitem upravljanju slovenskih bolnišnic. Velja za trdega pogajalca, ki mu včasih kot negativno očitajo njegovo neposrednost. A kljub temu nekateri priznavajo, da mu ravno ta njegova neposrednost v strokovnih razpravah prinaša večji ugled. Zaradi vstopa v politiko se zdi, da je postal pazljivejši. Predvsem pri izbiri besed. Kot pravi, gre za diplomacijo, čeprav je težko pričakovati, da ga bo kdo prepričal drugače, če ima o določeni temi izdelano stališče. trn : t Leta 2002 so ga odstavili z mesta direktorja Splošne bolnišnice Celje, ker si je upal zdravnikom pogledati pod prste in jim z reorganizacijo dela prekrižati zasebne interese. »Zato je postal dežurni krivec za vse >svinjarije< v bolnišnici. Vendar zadnje besede v zdravstvu zagotovo še ni rekel,« smo takrat zapisali v Novem tedniku. Danes je minister za zdravje. Samo Fakin. Kljub kritikam, ki jih nekateri že usmerjajo nanj, je zanimivo, da številni zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da se ga ne bo dalo prepeljati žejnega čez vodo. Zdravstvo pozna do obisti in zelo dobro ve, kje so skriti »dejavniki tveganja«, ki lahko čez noč privedejo do novih afer ali dogodkov, ki lahko zdravstveni sistem spet zamajejo. Znan je po svoji jedrnatosti in po tem, da je brez dlake na jeziku. Pred njim je tudi izziv, kako se bo znašel v politiki. Zagotovo se bo pod njegove noge skotalilo veliko polen. Pravzaprav se to že dogaja. »Vsekakor bo treba nekaj diplomacije, ampak pri nekaterih stvareh ne bom popuščal,« pravi. »Podatki. Ključna stvar je, da začnemo v zdravstvu uporabljati podatke,« še dodaja. Torej ne želi govoriti na pamet. »Najprej se je treba vprašati, kaj je dobro za bolnike in bolnišnice, šele nato, kaj je dobro za zaposlene v zdravstvenem sistemu. Bolnik mora biti na prvem mestu! In to mora biti vodilo ministrstva za zdravje.« Ob tem ne moreva mimo celjske bolnišnice. Je bilo to, kaj je dobro za bolnike, na prvem mestu, ko je bolnišnica v začetku tega leta doživela pretres pri imenovanju novega vodstva? Koliko je šlo po vašem mnenju za politiko, ki so jo postavili pred stroko in celo pred bolnike? Res je, da direktorje bolnišnic na koncu potrdi politika. Res je tudi, da je do takšnih »Urgentni centri so se sicer v družbi prijeli. Ponujajo celovito oskrbo, kar je s stališča uporabnikov pravilno. To je bil tudi namen - dvig dostopnosti in kakovosti storitev na višjo raven. Vendar delo še ni dokončano in to nas še čaka.« in drugačnih strankarskih vplivov prihajalo, da prihaja in verjetno bo tudi v prihodnosti še nekaj časa tako. Ali je bila v Celju zadeva strokovno izvedena ali ne, težko ocenjujem, ker podrobnosti ne poznam. A lahko povem, da bom kot minister spoštoval zakonitost in dobrobit bolnikov. Bolnišnico odlikujejo zadovoljni bolniki, zadovoljni zaposleni in dobro poslovanje. Te tri stvari so pomembne in bodo moje vodilo. Pri tem poudarjam, da izguba bolnišnic ne pride v poštev. Direktorji, ki bodo proaktivni pri skrajševanju čakalnih vrst, bodo tudi dobro zapisani, nenazadnje s tem lahko popravijo tudi slabe poslovne rezultate. Se v celjski bolnišnici obetajo spremembe? Je lahko koga strah? Ne načrtujem nobenih ad hoc sprememb. Če bodo, bodo izključno na podlagi podatkov, ki jih bom imel. V teh dneh poteka na Delovnem sodišču v Celju proces Branko Gabrovec proti celjski bolnišnici, kmalu se bo začel še postopek Marjana Ferjanca proti bolnišnici. Oba postopka sta povezana s sumom nepravilnosti pri imenovanju novega vodstva. Če bo delovno sodišče odločilo v njun prid, bo to pokazalo, da ni bilo vse tako, kot je treba. Bo sklep o imenovanju nove direktorice potem preklican? Preveč me sprašujete. Tega nikakor ne morem komentirati. Lahko samo povem, da se bom vedno, tudi v omenjenem primeru, kot minister odzval v skladu z zakonodajo. Kaj pričakujete od vodstva celjske bolnišnice? To, kar pričakujem od vodstev vseh bolnišnic. Pozitivno poslovanje, aktivno skrajševanje čakalnih vrst in veliko idej o izboljšanju poslovanja. Zdravstveno ministrstvo bo pri tem pomagalo po svojih močeh. V primeru celjske bolnišnice tudi pri naložbi v nadomestno novogradnjo, za katero so se pripravljalna dela že INTERVJU 27 začela. Ministrstvo za zdravje je že izdalo sklep za prvo etapo del v vrednosti približno 25 milijonov evrov, naročilo bo objavljeno do konca leta. V začetku leta se je zdelo, kot da je celjska bolnišnica ob imenovanju ustrezne osebe dobila tudi politično zeleno luč za novogradnjo. Tako so domnevali tudi v bolnišnici. Kolikor poznam zadeve glede novogradnje, mislim, da ni tako. Celjska bolnišnica je bila že dlje na novogradnjo dobro pripravljena. Imela je vso dokumentacijo, projekte. Na splošno je žal tako, da so nekatere bolnišnice slabo pripravljene na investicijske cikluse. Nimajo pripravljene projektne dokumentacije v pravem trenutku, torej takrat, ko se država odloči za možnost razpisov. Vedno trdim, da mora imeti bolnišnica vsak trenutek pripravljene najmanj tri naložbene projekte. Če načrta naložb ni in s tem razreza stroškov, je težava, ker je na hitro ob razpisih to težko urediti. Gre za »tehnične« stvari in to v bolnišnicah vedo. V Celju so bili pripravljeni. Boste dregnili v svete zavodov? V celjski bolnišnici so dejali, da člani sveta odločajo o ključnih stvareh, čeprav si bolnišnice nekateri niso niti enkrat ogledali. Kolikor sem poučen in kolikor razberem iz medijskega poročanja ter prijateljskih stikov iz različnih delov Slovenije, so sveti javnih zdravstvenih zavodov bolj šibka točka. Na primer: v bolnišnici, kot je celjska, bi morala v svetu zavoda sedeti najmanj dva izkušena in uveljavljena direktorja, ki se spoznata na zadeve, v njem bi morali biti tudi dva ali trije medicinski strokovnjaki, ki poznajo delovanje bolnišnice po medicinski plati in so suvereni, ter še nekateri drugi strokovnjaki. Gre za sto milijonov evrov, ki jih ima bolnišnica, in v primeru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za petsto milijonov evrov. Tega ne moremo prepuščati trenutnim vzgibom, ampak moramo kadrovati po strokovnih znanjih. Zagotovo je težko dobiti za člane svetov javnih zavodov strokovnjake, ki s svojim premoženjem odgovarjajo za svoje odločitve, pri čemer sejnine znašajo trideset evrov, poleg tega morajo vzeti celo dopust, ko gredo na sejo sveta. Kaj lahko storite? Kot minister se moram držati zakonov in s tresočo roko izbirati kandidate. To v praksi pomeni ... ... da bomo, ko bo prišel čas za zamenjave članov svetov zaradi poteka mandata ali nedoseganja pričakovanih rezultatov, v svete javnih zdravstvenih zavodov nastavili ugledne in kompetentne strokovnjake. Dregnili boste v interese posameznikov. Seveda, ampak verjamem, da bo prevladal razum. Da bo zmagalo to, kar je v dobrobit bolnikov. Celjska bolnišnica je zdaj v postopku sanacije. Leta 2021 naj bi bilo poslovanje uravnoteženo. Preveč optimistična napoved? Ne, zakaj? Verjamem celo, da se to da narediti prej, ne šele leta 2021. Nenazadnje smo to z večino ekipe, ki je še vedno zaposlena v celjski bolnišnici, naredili že leta 1997. Takrat je bil podobno težaven položaj. Zdajšnje vodstvo je torej sanacijska uprava. Če ne dela dobro, jo lahko odstavite vi - kot minister. Imam to možnost, da. Tako določa zakonodaja, ki ureja to področje. Toda sanacijskim upravam se ne bo zgodilo nič, če bodo dosegale rezultate. Prvo poročilo sanacije bo znano 25. oktobra. Torej bo to prvi test? Do 30. septembra morajo bolnišnice končati poročilo o šestmesečnem poslovanju in takrat bo prva evalvacija. Do konca oktobra bodo stvari bolj jasne. Počakajmo do takrat. Posledica česa je vsa ta izguba, s katero so se soočile bolnišnice? Razlogov je verjetno več. Premalo podatkov imam o tem, da bi lahko suvereno trdil, kaj točno je razlog za izgube. Tisto, kar slišim iz medijev, običajno ni celotna resnica. Če gledava celjsko bolnišnico, je bila do predlanskega leta ena redkih sloven- skih bolnišnic, ki so bile likvidne. To pomeni, da so v bolnišnici dobro gospodarili. Lani se je v vseh slovenskih bolnišnicah »zgodil« dvig plač, kar je vplivalo na poslovanje, pri čemer bolnišnice na to niso imele vpliva. Povečalo se je tudi število zaposlenih. To moramo še preučiti, ali je bilo upravičeno. In če ni bilo? Se da vedno zadevo vrniti v prejšnje stanje. Iz vaših izjav je vsa ta leta, še ko ste bili na čelu zdravstvene blagajne, mogoče razbrati, da menite, da bi morali zaposleni delati več. Ne več. Bolj organizirano. Za organizacijo je odgovoren direktor. Ampak? Zdi se mi, da so v bolnišnicah proučevanje procesov dela postavili v ozadje. V vseh slovenskih bolnišnicah so oddelki »razbiti« na tisoč drobnih odsekov. In to za seboj potegne povečanje števila zaposlenih. V gospodarskih družbah nenehno združujejo procese. Število enot, ki naj bi bilo čim manjše, je podrejeno optimizaciji procesov. Te prakse v bolnišnicah še ni, a načrtujem, da jo bomo uvedli. Bo uspelo? Ekipa je ravno v celjski bolnišnici dokazala, da se to da storiti celo v sorazmerno kratkem času. V skoraj brezizhodni situaciji, v kateri se je celjska bolnišnica znašla v prvi polovici leta 1996, je takratno vodstvo bolnišnico saniralo, leto kasneje je bolnišnica poslovala pozitivno. In še operacijski blok in blok intenzivne nege smo takrat zgradili. Letos so v Celju javno povedali, da je ogromno število oddelkov in v njih preveč vodij. No, leta 1997 jih ni bilo. Ne moreva mimo vaše optimistične napovedi, da bi se dalo čakalne vrste v enem letu odpraviti. Se vam je zareklo ali res tako mislite? Vem, številke se slišijo grozljivo. A ko sto tisoč bolnikov, ki čakajo na prvi pregled, umestimo v celotno maso specialističnih pregledov, to ne pomeni nič drugega, kot da je treba opraviti pet odstotkov več pregledov. Za razliko od preteklih let imamo trenutno v bolnišničnem sistemu 1.100 specializantov, ki jih država posebej plačuje. Ti ne opravljajo storitev za zavod za zdravstveno zavarovanje. To pomeni, da imamo v vsakem javnem zdravstvenem zavodu nekaj zdravnikov, ki so posebej plačani in sprostijo delovne ure tistih, ki so v bolnišnicah zaposleni. V praksi to pomeni, da bo treba pregledati tri ali štiri bolnike več na dan v obdobju štirih ali petih mesecev, da bomo bistveno skrajšali čakalne dobe. Nekdanji poslovni direktor SBC Marjan Ferjanc je v intervjuju za naš časopis pred časom dejal, da so čakalne dobe vzrok za nenadzorovano privatizacijo zdravstva. To je špekulacija. Kako gledate na to, da mora človek na bolnišnični pregled pri specialistu čakati več mesecev, a če zdravniku plača kot zasebniku, je pri njem obravnavan že naslednji teden? Je to poteptalo etiko v zdravstvu? To je zelo trčilo v etiko. Če so obremenitve resnično takšne, kot nekateri zdravniki pravijo, da so, ne bi mogli delati izven bolnišnic. Meni na misel ne bi prišlo, da bi poleg dela zdravstvenega ministra delno in honorarno opravljal delo še katerega ministra. To vse je povezano tudi s čakalnimi dobami. Boste to res lahko začeli reševati? Bom. Opolnomočiti je treba menedžment in zelo jasno postaviti cilje. Ravno za naslednji mesec načrtujem sestanke z direktorji vseh bolnišnic. Z eno prednostno nalogo: pogovarjali se bomo izključno o tem, kako skrajšati čakalne dobe. Vedno se zaposleni lahko malo uprejo. Tako kot zdravniki pri zdravljenju bolnikov uporabljajo z dokazi podprto medicino. Pri skrajševanju čakalnih vrst pa bomo uporabili z dokazi podprto poslovanje. Očitno boste velik poudarek namenili komunikaciji. Marsikje so odnosi porušeni. Mislim, da bi se zaradi narave poklica morali vsi usposobiti v pozitivni nenasilni komunikaciji. Ko ste na zaslišanju za ministra omenili NLP (nevrolingvistično programiranje), so se nekateri že posmehovali, čeprav je treba priznati, da ste imeli prav. Komunikacija šepa. Bo spet kakšen upor? Zakaj? Ker niso vsi za to. Če bi znali komunicirati, se ne bi posmehovali ... Gre enostavno za to, da ima dobra komunikacija samo pozitivne posledice. Dosežemo stanje, cilje, uspehe brez sporov. Ko se naučimo določenih tehnik, se zavemo, da to resnično koristi. Ker nismo vir spora. In birokratske službe na zdravstvenem ministrstvu? Menite, da so resnično v stiku s tem, kar se dogaja v bolnišnicah? Dokumente imajo vse. Ampak tisto, kar je na papirju, se lahko razlikuje od tistega, kar se dogaja v praksi. Špekulirate ... Bom drugače vprašala. Vaša predhodnica je bila med svojim mandatom v Celju zgolj dvakrat. Boste vi večkrat prišli? Tolikokrat, kolikokrat bo treba. Ko boste prišli, se boste vrnili tudi med tiste, ki so vam pred leti, ko ste bili direktor celjske bolnišnice, očitali ... ... marsikaj. Tudi nepravilnosti, za katere neposredno sploh niste vedeli. Takrat ste govorili o razmejitvi dela poslovnega in strokovnega direktorja. In da poslovni direktor sploh ni vedel, kaj se dogaja v bolnišnici. Je danes kaj drugače? Pričakujem, da direktorji vedo, kaj se v bolnišnicah dogaja. To je njihova dolžnost. Je v skladu s statutom bolnišnice in zakonodajo. Velikokrat se v praksi zgodi, da poslovni direktorji strokovnim prepustijo strokovni del poslovanja in ne analizirajo procesov. Zato razmejitev dela ni dovolj jasna, kar je čudovito gojišče sporov. Prej sva govorila o organizaciji dela. Po podatkih celjske bolnišnice je v zadnjih mesecih odšlo delat drugam več kot deset medicinskih sester. Obremenjene so. Se zavedate tega? Pravkar sem postal minister in z osveženimi podatki sem se začel seznanjati. Zadnji podatki kažejo, da je danes v zdravstvu 3.700 zaposlenih več kot leta 2011. V času, ko sem bil še direktor, je bilo približno sedemsto medicinskih sester, danes jih je več. Število bolnikov pa ni bistveno večje. Ko bom dobil podatke, bom o tem govoril tudi z direktorji bolnišnic. Zakaj imamo ljudje tako slabo mnenje o zdravstvu? Slovensko zdravstvo je kljub vsemu strokovno zelo dobro in dostopno. Zakaj imajo ljudje slabo mnenje? Zaradi ljudi, ki so izkoristili medije, splet, socialna omrežja za razpihovanje, zaradi afer. Zanimivo, da se o dobrih zgodbah, ki jih je vsak dan v zdravstvu veliko, razen v pismih bralcev, ko se oglašajo ozdravljeni bolniki ali njihovi hvaležni svojci, ne sliši veliko. Malo nas k tej neučakanosti sili tudi vedno hitrejši način življenja. Vendar naj še enkrat poudarim, slovensko zdravstvo je dobro. Če eno afero primerjate s 14 milijoni stikov z zdravniki, ki so v skladu z bolnikovimi pričakovanji, dobite popolnoma drugačno sliko. Ampak afere se dogajajo. Največkrat so povezane z nabavo materialov. Ureditev tega bo za ministrstvo velik zalogaj. Podatek, ki se je pred leti pojavil, da je pri nas za štiristo milijonov evrov korupcije na leto, je naredil zdravstvenemu sistemu veliko škode. O tem sem podrobno govoril tudi v državnem zboru na zaslišanju za ministra. Zdi se mi, da v Sloveniji še vedno čakamo le na to, kaj bo reklo ministrstvo. Če želimo, da bodo bolnišnice avtonomne, mora menedžment prevzeti odgovornost v celoti. Tudi za cene materiala. Zato govorim o uvedbi t. i. EBITDA, ekonomskega kazalnika uspešnosti družbe. Ni razloga, da javni zavodi tega ne bi upoštevali. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA »Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je del koalicijske pogodbe. Ključna dilema je, kje najti petsto milijonov evrov. To je naloga, ki je pred nami. Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer predvideva različne oblike finančnega reševanja te težave, vendar bo to zahtevalo še kar nekaj usklajevanj.« шјеВМеЈШ »Velenje bo še raslo kot gospodarsko središče« Tako ob občinskem prazniku pravi župan mestne občine Bojan Kontič Bojan Kontič je potrdil, da bo novembra ponovno kandidiral na lokalnih volitvah. Življenje v Mestni občini Velenje so po prepričanju župana Bojana Kontiča od preteklega občinskega praznika najbolj zaznamovali uspešno črpanje evropskega denarja, nadgradnja ponudbe na Velenjski plaži in prihod mednarodne korporacije Hisense, ki je prevzela Gorenje. Sogovornik je prepričan, da so v Velenju v preteklih letih smelo zastavili pot razvoja in veliko postorili. Kljub zavedanju, da z vsemi izpeljanimi projekti nikoli ne bodo zadovoljni vsi, meni, da je v občini prijetno živeti. »Imamo razloge za praznovanje. Ponosni smo lahko, da sobivamo v prostoru, kjer nas zaznamujeta strpnost in solidarnost.« Vas skrbi prihod tujega lastnika, ki je prevzel Gorenje? Za našo občino je najpomembnejše, da novi lastnik tu ohrani delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Napovedi, da bo Hisense v prihodnjih letih okrepil proizvodnjo in da bo prodajo Gorenjevih izdelkov znotraj korporacije tudi na Kitajskem povečal za 30 odstotkov, obetajo rast zaposlovanja. Podjetje za prihodnje leto v naši občini načrtuje gradnjo tovarne, kjer naj bi najprej izdelalo milijon televizorjev na leto. To naj bi prineslo nekaj sto novih delovnih mest, kar pomeni, da bo Velenje še naprej raslo kot gospodarsko središče. Kako gledate na zadnje težave glede tretje razvojne osi? Izjemno občudujem naše gospodarstvenike, ki novim zakonitostim proizvodnje sledijo ob obstoječih železniških in prometnih povezavah. Velenje bi potrebovalo hitro cesto že pred desetletji. Po besedah prihajajoče infrastrukturne ministrice bo država prihodnje leto začela graditi povezavo med Slovenj Gradcem in Velenjem. Za nas to nima posebnega pomena, pomembno je za Koroško. Razumem, da si nekateri v bližini svojega doma ne želijo avtoceste, a jim tudi ni mar, kako se bodo razvijali gospodarstvo, turizem in ostala področja v drugih okoljih. Zato mislim, da bi moralo ustavno sodišče v najkrajšem možnem času sprejeti potrebne odločitve. Je kaj novega glede cene toplotne energije? Od Teša ne dobimo podatkov, ki jih zahtevamo. Še vedno menimo, da je elektrarna ceno povišala neutemeljeno, čeprav je cena toplotne energije pri nas še vedno najugodnejša v primerjavi s cenami drugod po Sloveniji. A elektrarna je specifična, je monopolist, zaradi katerega Šaleška dolina zagotovo nosi neke posledice, in vse to bi moralo biti vračunano v prisotnost na tem mestu. Mislim, da bi Agencija za energijo v tem primeru morala bolje odigrati svojo vlogo. Okrožno sodišče v Celju je predstavnike vaše občine 26. septembra povabilo na medi-acijsko srečanje glede odškodnine, ki jo zahtevate zaradi vplivov Teša na okolje. Dvomim, da bo mediacija pripeljala do želenega rezultata. Teš namreč vztraja, da je pogodba nična, na kar bomo mi težko pristali. Prav tako se mi ne zdi prav, da je Teš odškodnino na primer prelil v druge vire financiranja občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Za našo občino vztraja pri obstoječi ceni toplotne energije, o odškodnini pa se ni pri- pravljen pogovarjati. Pogodbo imamo in kot župan nimam pravice, da bi se odrekel denarju, ki je predviden v tem dokumentu. Morda bo v Šaleški dolini kmalu še kurjenje odpadkov, govori se tudi o gradnji bloka 7 šoštanjske termoelektrarne. Kako vidite sožitje z novimi okoljskimi bremeni? Blok 6 Slovenija zagotovo potrebuje. Država bo morala razmisliti, kaj v prihodnje s to energetsko lokacijo. Kolikor vem, v Tešu razmišljajo o plinskih turbinah. Jaz sicer menim, da obstoječi bloki niso namenjeni sežiganju odpadkov, ampak pridobivanju električne energije. Dvomim, da bi z obstoječim postrojem v Tešu lahko kurili odpadke. Občina bo na vse to pozorna, saj smo pri nas občutljivi za okolje. Ne dovolimo, da bi se ponovila zgodba iz preteklih desetletij, ko smo imeli tu onesnaženo dolino, zemljo, vodo in zrak. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Kdo so občinski nagrajenci? Mestna občina Velenje praznuje 20. septembra. Praznik občine je spomin na dan v letu 1959, ko so slovesno odprli novo središče mesta. Na sredini proslavi ob občinskem prazniku je župan podelil najvišja občinska priznanja - in sicer tri občinske grbe in tri plakete MOV. Grb je prejelo Čebelarsko društvo Mlin-šek Velenje, ki že 90 let uspešno združuje čebelarje iz velenjske občine ter skrbi za promocijo in razvoj čebelarstva. Za doprinos k razvoju gospodarstva v Velenju in v širši lokalni skupnosti je grb prejela Skupina Ve-plas, ki letos praznuje 40-letnico delovanja in je vodilno slovensko podjetje na področju kompozitnih materialov. Za prispevek na športnem področju pa je bil z grbom nagrajen Nogometni klub Rudar Velenje, ki letos praznuje 70 let uspešnega delovanja. Plaketo MOV so prejeli Gibanje mladi raziskovalci Šaleške doline. Slednje že 35 let mlade iz Šaleške doline spodbuja k raziskovanju, ino-vativnosti in ustvarjalnosti. S plaketo se lahko pohvali še Čebelarska družina Vinska Gora, ki letos obeležuje 90 let delovanja. Plaketo je prejela tudi prostovoljka Lojzka Stropnik, ki je po svoji skrbi za sočloveka znana v Krajevni skupnosti Konovo in tudi v širšem prostoru velenjske občine. TS 1/llff LEPOTNI STUDIO 1YLT1 KM Lepotni studio, Jerica Pintar s.p., Šalek 89, 3320 Velenje 031 870 666 info@kmstudio.si, hitro naročanje preko spleta: www.kmstudio.si/narocise.html TERAPIJE OBRAZA (anti age, akne, brazgotine,rozacea, suha koža, dermatitisi), MICRONEEDLING oz. iglična mezoterapija IN DIAGNOSTIKA KOZE, NEGA NOG (lakiranje nohtov, estetska pedikura, problematična stopala, vraščeni nohti ter nohtna protetika), SPROŠČANJE, AROMATERAPEVTSKE IN ANTICELULITNE MASAŽE www.kmstudio.si NOVA GENERACIJA PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV WaveActive. gorenje.si NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Člani društva na lanskem občnem zboru V Se na smrtni postelji bodo govorili o čebelah Člani Čebelarskega društva Mlinšek so predani čebelarjenju tako v naravi kot v mestnem središču Čebelarsko društvo Mlinšek si bo letošnje leto zapomnilo po številnih prelomnicah. Društvo, ki praznuje 90 let, se je namreč uvrstilo med letošnje občinske nagrajence. V teh dneh člane zaposluje selitev v nove prostore. Lahko bi dejali, da iz teme prihajajo na svetlo. Za seboj namreč zapirajo vrata v zaklonišču na Šlandrovi cesti in se selijo v Poslovni center Standard. Leta 1928 so se na pobudo ustanovitelja, nadučitelja Franca Mlinška, povezali čebelarji iz krajevnih skupnosti Škale, Vinska Gora in Velenje. Organizacijska oblika delovanja se je z leti spreminjala - od družine do povezovanja z drugimi društvi in do ponovne samostojne poti. Danes ima društvo 70 članov, ki v povprečju gospodarijo z desetimi čebeljimi družinami. Vsak čebelar pridela od 10 do 15 kilogramov medu na družino. »To pomeni, da glede medu nismo samozadostni. Poraba medu v velenjski občini je namreč bistveno večja,« pravi predsednik Miran Glinšek. Društvo se trudi za razvoj čebelarjenja. Zato organizira delavnice, izobraževanja, terenske posvete. Med drugim svetuje o pridelavi medu, a tudi o čebeloreji. Dejavno je še pri promociji svoje dejavnosti. Rado se odzove povabilom za sodelovanje na prireditvah, kot sta Pikin festival in cvetlični sejem. Lani je na primer sodelovalo tudi pri vseslovenskem srečanju tabornikov Zlet za vzlet Velenju. V tej občini je organiziralo državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev, pred leti je gostilo srečanje čebelarjev iz cele države. Društvo, ki je pomemben člen Čebelarske zveze zgor-njesavinjsko-šaleškega območja, vse od začetka podpira idejo o svetovnem dnevu čebel. Člani nova znanja nabirajo na strokovnih ekskurzijah po domovini in tudi čez mejo. »Ko spoznamo novosti, nam da to voljo, nov zagon. Zadovoljni smo, ko vidimo, da čebelarjenje ljudem omogoča, da lahko brez kemije pridejo do zdravja,« je povedala bla-gajničarka Fanika Grošl. Čebele na strehah v mestu »Nasledniki« Franca Mlinška uspešno razvijajo urbano čebelarjenje. Čebele imajo med drugim na strehi Ljudske univerze Velenje, kjer zanje skrbi tajnica društva Mateja Šeliga. Čebelnjaki so tudi na strehi sodišča in na drugih točkah v mestu. Med, ki ga pridelujejo v mestu, je kakovosten, poudarja Glin-šek. V središču Velenja je namreč zasajenih več kot 60 odstotkov medovitih rastlin. Slednje niso podvržene pesticidom, tudi prometni izpusti po besedah velenjskih čebelarjev niso težava. Zato si bodo prizadevali, da bi občina pridobila naziv mesto, prijazno čebelam. Skrbijo za dva učna čebelnjaka. Prvi, ki je v bližini Grilove domačije v Vinski Gori, sodi pod okrilje Muzeja Velenje. V njem izvajajo usposabljanja za čebelarje in gostijo skupine različnih generacij - šolarje, otroke iz vrtcev, a tudi upokojence. Zanje pripravljajo delavnice, razstave, degustacije, prikaze čebelarstva. Ljudi radi sprejmejo tudi ob dnevih odprtih vrat, je pojasnil skrbnik čebelnjaka Marijan Moravec. Ta je s pomočjo društva čebelnjak preoblikoval tako, da je čim bolj podoben prvotnemu Jan- ševemu čebelnjaku. (Anton Janša je znan kot začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel, op. a.). V Vinski Gori Moravec čebelari na dva načina, s klasičnimi AŽ- in z nakladnimi panji. Novo podobo je lani dobil tudi učni čebelnjak pri Podružnični osnovni šoli Šentilj, ki je del matične Osnovne šole Gustava Šiliha. V omenjeni šoli je pred časom ponovno zaživel čebelarski krožek. Dosega odlične rezultate na državni ravni, nekateri člani krožka se lahko pohvalijo tudi z zlatimi odličji. Člani ČD Mlinšek razmišljajo še o čebelarski učni poti, ki bi jo radi uredili v sadnem gozdu na območju med Velenjskim in Šoštanj-skim jezerom. Ob poti, ki jo bodo zasadili z medovitimi rastlinami, želijo postaviti mestni čebelnjak, ki bi čebelarsko dejavnost predstavljal turistom in obiskovalcem. Najboljša je gozdna paša Ker čebelarijo večinoma na obronkih gozdov ali višje v gozdovih, najbolj prisegajo na gozdne paše. Te so najboljše in najbolj čiste, so nam zaupali. Tisti, ki imajo čebelnjake v dolini, na srečo nimajo velikih težav zaradi intenzivnega kmetijstva. To »Radi sodelujemo pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku. Takrat vidimo, koliko znanja imajo že najmlajši v vrtcih. Očitno se tudi doma pogovarjajo o čebelah. Postavljajo nam zahtevna vprašanja, mi pa jim skušamo odgovoriti na čim bolj razumljiv način,« pravi Marijan Moravec. O živahnem utripu v društvu so več povedali (od leve) Mateja Šeliga, Fanika Grošl, Marijan Moravec in Miran Glinšek. namreč v velenjski občini ni množično. Kljub temu opozarjajo na problematiko gojenja monokultur. »Cvetočih pašnikov je vedno manj. Kmetje travo pokosijo, še preden zacveti. Ker je monokultur veliko, pašni viri niso najbolj idealni. Morda se bo zato čebelarstvo v mestih razvijalo bolj kot na podeželju,« meni Miran Glinšek. Čeprav velenjski čebelarji sobivanje z večjimi kmeti ocenjujejo kot dobro, izpostavljajo, da lahko precejšnjo škodo povzročijo manjši pridelovalci, če škropijo podnevi in uporabljajo močnejše koncentracije škropiv, kot je dovoljeno. Učenje za rojstni dan Že čez nekaj tednov se bodo člani društva lahko sestajali v novih prostorih. Ti so že opremljeni, zdaj čebelarji čakajo le še na podpis pogodbe in ureditev sofinanciranja. Zagotovo bo njihovo delo zdaj lažje, saj bodo imeli boljše pogoje za izmenjavo izkušenj, se strinjajo. »Čebelarjenje je hvaležna tema, saj leto ni enako drugemu. Ob človekovem ravnanju na letino vplivajo številni naravni pogoji. Tež- ko je preživeti čebele, kaj šele pridelovati med. Znan je pregovor, da čebelarji še na smrtni postelji govorimo o čebelah. Je pač tako, da se učimo vse življenje.« Učenju so med drugim posvetili tudi proslavo ob 90-le-tnici delovanja društva. Po kratkem kulturnem programu so čebelarje in občane povabili na predavanji o api-terapiji za krepitev zdravja in o medenih pijačah. Ob obletnici so izdali tudi zbornik. V njem lahko med drugim najdemo fotografije več kot 40 članov društva in njihovih čebelnjakov. Posnetki so na ogled tudi na razstavi v Vili Bianca. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Povprečna starost čebelarjev ČD Mlinšek je več kot 58 let. Najstarejši član društva je star 89 let in še vedno če-belari z več kot 20 čebeljimi družinami. OPTIKA PAKA VELENJE Rudarska cesta 1, Velenje VSE NA ENEM MESTU: - TOVARNIŠKA PRODAJA OČAL, - BREZPLAČNI PREGLED DIOPTRIJE, OČALA NA RECEPT (brez doplačila) ni partner 031 494 700 Za sklepanje kompromisov mora biti vsestranska volja Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom mag. Markom Diacijem Marko Diaci, župan Občine Šentjur V Šentjurju se bodo minulega leta spominjali po uspešnih infrastruktur-nih naložbah, s čimer je življenje občanov še kakovostnejše, a spominjali se ga bodo tudi po častitljivi obletnici smrti Ipavcev, skladateljev, ki sta Šentjur postavila na vseslovenski kulturni zemljevid. Na oboje je ponosen šentjurski župan mag. Marko Diaci, ki se bo še tretjič podal v tekmo za župana. Ob občinskem prazniku je vedno dobrodošlo pogledati nazaj. Kaj je bilo tisto, kar je zaznamovalo preteklo leto? V zadnjem letu smo naredili veliko stvari. Največja občinska naložba je obnova še zadnje osnovne šole v občini, to je osnovne šole v Gorici pri Slivnici, s pripadajočo cestno infrastrukturo. Most Zikošek čez Voglajno je projekt, ki smo ga urejali z državo, prav tako z državo urejamo cesto Planina-Sevnica. Rešili smo precej lokalnih težav in uredili kar nekaj plazov. Zelo sem vesel, da smo pred Zdravstvenim domom Šentjur začeli reševati problem premajhnega števila parkirnih mest. Katere so naložbe, ki jih želite končati v naslednjem mandatnem obdobju? Tega je veliko. Cestna infrastruktura bo zagotovo med prednostmi. Upamo, da bomo kmalu uredili krožišče pri Aspari, temu bosta sledili krožišči pri Ipavčevem kulturnem centru in pri Resevni. Resnično upam, da bomo naslednje Dežurstvo bolnice - 24 ur na dan, 365 dri na teto Dežurni telefon 041 613 301 12 vrhunsko usposobljenih veterinarjev Terenske veterinarske storitve Najsodobnejša ambulanta in bolnica Bogata ponudba v trgovini Tačka leto začeli graditi kolesarsko stezo Šentjur-Celje in leta 2021 tudi cesto Šen-tjur-Šmarje pri Jelšah. Upamo, da bomo naslednje leto začeli graditi protipoplavno zaščito na Kozarici, za kar pripravljamo dokumentacijo. Hkrati si želim, da bi na različnih razpisih dobili čim več državnih sredstev za športno dvorano Hruše-vec. Upam, da ne bo ostalo samo pri željah. Za celotno območje Kozjanskega in Obsotelja je izjemno pomembna navezovalna cesta Dramlje-Šentjur, za katero je pripravljena predinvesti-cijska zasnova. Ko bo potrjena, naj bi država glede na podpisan protokol pridobila gradbeno dovoljenje in začela parcelacijo. Kaj pomeni za občino Šentjur športna dvorana v Hruševcu? Vedeti moramo, da je stavba dotrajana in jo bo treba tako ali tako obnoviti. Kot drugo si občina z 20 tisoč prebivalci zasluži boljšo in večjo dvorano. In kot tretje imamo pomanjkanje športnih površin za osnovne in srednjo šolo ter tudi za številne rekreativne skupine v naši občini. Letos je bil rekorden vpis v šentjurski vrtec. Ali to pomeni, da je občina Šentjur zanimiva za mlade družine? Zagotovo. V prihodnosti bo še več zasebnih naložb v stanovanjske gradnje, občina ima v načrtu razširitev določenih območij zanje. A že zdaj imamo precej zemljišč pripravljenih za gradnjo hiš. Česa si kot župan ne bi želeli v svoji občini? To ni stvar želja, ampak gre za iskanje in sklepanje kompromisov, za kar mora biti vsestranska volja. Na koga ali kaj ste kot župan resnično ponosni? Na številne osebe in tudi stvari. V občini deluje veliko različnih društev, na katere nisem ponosen samo jaz kot župan, ampak mislim, da so nanje ponosni tudi vsi občani. Posebej smo letos, ko obeležujemo 110-letnico smrti Benjamina in Gustava Ipavca, občani ponosni na naše skladatelje in prepoznavne občane. Letos je tudi evropsko leto kulturne dediščine, zato pripravljamo precej stvari njim v spomin. Še posebej smo ponosni, da bomo uredili protokolarni prostor za Ipavčevo hišo na Zgornjem trgu in da bomo v njej s pomočjo Pokrajinskega muzeja Celje uredili Ipavčevo sobo. BGO, foto: arhiv NT (SHERPA) PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR OBČINA ŠENTJUR Spoštovani, vljudno vabljeni na SVEČANO AKADEMIJO IN SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OB PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR, ki bo v ponedeljek, 24. septembra 2018, ob 19. uri v športni dvorani OŠ Hruševec Šentjur. Na prireditvi bodo podeljena občinska priznanja letošnjim nagrajencem. V glasbenem programu sodeluje glasbena zasedba Big band Šentjur z gosti, zasedbo New Swing Quartet, ob 50-letnici ustanovitve. Skupaj proslavimo praznik naše občine. VSTOP PROST NOVA LOKACIJA: Drofenikova 3.3230. Šentjur (Merkur) www.vp smarje, si MG BAND ŠENTJUR mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur NEW SWING QUARTET NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 www.trgovinejager.com HAGER 9 f l/Jto f*"' SVINJSKO PLEČE Postrežno 1 kg CENTER JAGER CELJE 329 ^ / EUR DEČKOVA CESTA Delovni čas: Ponedeljek - petek: 700-2000 Sobota: 700-1 900 Nedelja: 730-1 300 PREKAJENA KRAČA ZADNJA ^ KZ Laško Pakirano 1 kg VAŠKA SUHA SALAMA ["JAGER ČOKOLADA MILKA Choco jelly 250 g 'fflGCs? 169 EUR • • "JAGER tehnika CREATON RAPIDO dvokrilni razernik, XXL format, omogoča hitro polaganje, zmanjšuje porabo, velika pomičnost 31 mm, min. poraba 8,1 kosov/m2, cena za 1 m2 Kontakt: tehnika.celje@trgovinejager.com CREAION[^ NARAVNO "VODILNO" 02 EUR/kos Antracit 829 v/^ EUR g UNITHERM MODUL UNITERM 5.4/1 mere 19x19x29 cm, ,160 kos/paleti KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJ GORENJEDE71 energijski razred A+, polnitev 7 kg, glasnost 65 dB, mere 60 x 85 x 62,5 cm Energijski razred A+ 39990 /EUR Pralnistroj Gorenje W7223 energijski razred A+++, polnitev 7 kg, št.obratov 1.200 obr./ min, 18 programov pranja Energijski razred A+++ gorenje 29990 ^ ^ ^ /EUR MAČEHE Veliko in drobno cvetne ORHIDEJA BARVNA Dvostebelna RESJE CALLUNA VULGARIS fi 11 cm 999 ~ / EUR Ponudba velja do 25.9.2018 | Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | www.trgovinejager.com 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Glasba mi res ne pomeni vsega, čeprav mi pomeni zelo veliko« Vsestranski obetajoč glasbenik Peter Tovornik ostaja skromen glede svojih dosežkov: »Iskren daljši aplavz mi pomeni največ in je dobra spodbuda.« Letos obeležujemo 110 let od smrti Benjamina in Gustava Ipavca, skladateljev, ki sta pomembno zaznamovala šentjurski in slovenski prostor. Ta prostor ponovno močno zaznamuje Peter Tovornik. Njegov nastop pred mikrofonom je popolnoma drugačen, kot bi lahko bil ob vseh uspehih, ki jih dosega 25-letni mladenič. Njegove kompozicije in aranžmaji, ki jih je skupaj več kot štiristo, so do danes izvajali že številni mladi glasbeniki, big bandi, pihalni in simfonični orkestri, pevski zbori, ansambli po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Njegove skladbe in različne aranžmaje so izvajali tako na odru Slovenske filharmonije kot v Križankah ali na festivalih narodnozabavne glasbe. »Rad se preizkušam v različnih zvrsteh glasbe, da bom nekoč vse to poznal in se lahko odločil za nekaj, kar mi bo res blizu. Tudi veliko bolje bom vedel, kdaj je nekaj dobro in slabo. Upam, da bom lahko ostal iskren pri tem, kar počnem.« Čeprav je Petrov glasbeni talent rasel vse od njegovega rojstva, je Peter odnos do glasbe začel graditi šele v petem razredu osnovne šole, ko se je vpisal v nižjo glasbeno šolo v Šentjurju, smer tolkala. »Nihče v moji družini ni bil ravno glasbenik, predniki so bili zborovski pevci. A v četrtem razredu je moj glasbeni talent prepoznal učitelj glasbe Matej Romih in me navdušil za glasbo. Leto kasneje sem se že vpisal v glasbeno šolo.« Tudi zaradi Romiha je postala Planina pri Sevnici močno glasbeno »obremenjen« kraj. »Mislim, da sem bil tretji s Planine, ki je šel študirat glasbo. Zdaj nas je študentov akademije že precej več. Kdo je dal otroka v glasbeno šolo, če ni bilo do Šentjurja redne avtobusne povezave? Mene so v devetem razredu vsak dan vozili v Šentjur v glasbeno šolo, tega staršem ne bom mogel poplačati. V Šentjurju niso imeli vseh tolkal, tako da so me vozili še v Žalec.« Pomembno glasbeno izobraževanje Poleg tolkal se je naučil igrati še na nekaj drugih glasbil. Glasbeno šolanje je nadaljeval na I. gimnaziji v Celju, smer umetniška gimnazija. »Mislim, da vsak ne more biti najboljši glasbenik, a vseeno se mi zdi pomembno, da se otroci glasbeno izobražujejo, ker je to bolje za splošno kulturno stanje. Če imata lokalni zbor ali orkester vsaj malo izobražene člane, bo njun zven morda zaradi tega boljši. Karkoli se v tem izobraževanju zgodi, je dobro za posameznika. Kulturni prostor je bogatejši, tudi človek je bogatejši za novo izkušnjo. Nauči se reda in discipline.« V tem času se je poleg učenja tolkal začel zanimati za pisanje in aranžiranje glasbe. Trenutno je študent kompozicije na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu profesorja Janija Goloba. »Pri njem mi je zelo všeč, da je v življenju počel zelo različne stvari, tako kot jih počnem tudi jaz. Vseeno mi je, ali skladam za otroke ali za džez orkestre. S tem dobivam širino, ki je potrebna, da postajam res dober glasbenik.« Poleg študija se ukvarja z različnimi glasbenimi dejavnostmi: poučuje tolkala v Glasbeni šoli Avsenik in pri Pihalnem orkestru Šentjur. Dve šolski leti je na srednji stopnji v Glasbeni šoli Celje poučeval vse teoretske predmete (solfeggio, harmonija, kontrapunkt). Od leta 2017 vodi Revijski orkester I. gimnazije v Celju. Poleg poučevanja je aktiven tudi na zelo različnih glasbenih odrih. Je aktiven član pihalnih orkestrov v Šentjurju in Štorah ter Big banda Šentjur, če mu le dopušča čas. Narodnozabavna glasba je edina res slovenska Med drugim je Peter tudi umetniški vodja ansambla Seksta-kord, ki izvaja narodnozabavno in zabavno glasbo. S fanti je bil uspešen na številnih festivalih tovrstne glasbe. »Imamo svoj zvok, ki ga želimo ohraniti.« Čeprav ima narodnozabavna glasba še vedno dokaj negativen prizvok, ji po Petrovem mnenju zadnje čase kaže precej bolje, saj je glasbenikov, ki se trudijo, vedno več. »Vseeno, kako se do te glasbe obnašamo, moramo vedeti, da je to edino, kar je res naše, zato bi bilo škoda, če bi jo pozabili. Tisto, kar je res dobro, je na takšni ravni, da anton selič s.P. elektroinstalacije in trgovina > izvedba elektroinstalacij in strelovodov 1 trgovina z elektromaterialom ' projektiranje, nadzor in meritve ' izvedba električnih priključkov Trgovina: 03 746 46 62, Gsm: 041 611 603 3UMCAFE Najboljša kava v mestu iL/:iii /liШ / 'WS " AftVv www.stolpic.si Za rezervacijo pokličite Ш 051 336 188 Vsak dan sveže in okusne malice med 9. in 14.30 • ob vsaki maličT pripada juha • parkirni prostor • odlična terasa • prostor za zaključene družbe г^ m " ^м« "j * r NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Šentjursko poletje z dobrim obiskom in novimi izzivi Grobelnofest je že tradicionalno končal niz poletnih dogodkov, povezanih v Šentjursko poletje. Raznovrstnost prireditev, namenjenih vsem generacijam, je bila rdeča nit tudi letošnjega poletja. Šentjursko poletje je ponudilo tudi nekaj novosti, a v prihodnje bo treba dogajanje prevetriti. Šentjursko poletje sta letos pod budnim očem Občine Šentjur spet koordinirali šentjurska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Šentjur. Vodja šentjurske izpostave Anita Koleša je bila s številom obiskovalcem in ponudbo zadovoljna. »Vesela sem, da se povečuje število prizorišč, da prireditve niso samo v Šentjurju, ampak je široka ponudba tudi izven mesta. Organizatorji so nam sporočili, da je bilo lepo število obiskovalcev, kar pomeni, da moramo ohraniti prireditve, ki so med obiskovalci zelo priljubljene.« Škljoc in kino na prostem Letošnja novost Šentjurskega poletja je bil fotografski natečaj Naj škljoc poletja, ki ga je razpisala šentjurska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Šentjur. S fotografskim natečajem sta želeli poiskati najbolj zanimive trenutke letošnjega poletja. Najboljše fotografije natečaja bodo v okviru praznika Občine Šentjur razstavljene na ograji Športnega parka Šentjur in tudi v Galeriji Zgornji trg Šentjur. Novost letošnjega poletja je bil tudi Kino na prostem. Na dvorišču pred Ipavčevim kulturnim centrom je Knjižnica Šentjur organizirala dve filmski predstavi. Odziv je bil zelo dober in Anita Koleša upa, da bodo podobno ponudili tudi naslednje leto. Vsekakor je po osemnajstih letih šentjurskemu poletju treba dodati novosti. »Spremembe so potrebne, ker denarja ni veliko za takšno število prireditev. Kaj kmalu se lahko zgodi, da se bomo izgubili v povprečni ponudbi prireditev. S tem bomo izgubili tudi obiskovalce, ki se bodo raje odpravili v bližjo okolico na bolj kakovostne dogodke. Zato menim, da je treba povečati raznovrstnost prireditev in nameniti večji poudarek turistični ponudbi. Mislim, da mora biti poletje priložnosti za srečevanje na turističnih prireditvah. To je pomemben izziv.« BGO Титпд garage O MENJAVA OLJA V AVTOMATSKIH MENJALNIKIH O GENERALNA OBNOVA MOTORJEV O ELEKTRIČNA POPRAVILA O AVTO DIAGNOSTIKA j* J O HITRI SERVIS A P PREDELAVA o NADOMESTNI DELI O POPRAVILO VSEH ZNAMK 0 nas ne bi smelo biti sram. Da je popularna ravno v zdajšnjem času, verjetno veste, katera zasedba ima zasluge za to. Če so včasih otroci za birmo dobili kolo, zdaj vsi dobijo >frajtonarico< in imajo ansambel. Spremenilo se je tudi to, da zdaj mladina posluša to glasbo, kar mi je skoraj nepredstavljivo. Veliko na-rodnozabavnih skupin ni ravno na visoki ravni, a Avsenike in njihovo raven izvajanja dajmo na stran, saj je ta veliki večini današnjih ansamblov preprosto nedosegljiva. Vsaka glasba ima svojega poslušalca, kot ima vsak izdelek svojega kupca.« Poleg tega Peter kritizira vse tiste, ki imajo zlobne jezike, kako je v v narodnozabavni glasbi vse enostavno. »Ko določene stvari preizkusiš, spoznaš, kaj je res težko in kaj ne. Dejstvo je, da imamo danes mogoče samo deset res dobrih narodnozabavnih skupin, a jih je včasih zaradi vpliva medijev mogoče težje opaziti.« Povezave med visoko in ljudsko umetnostjo Peter zelo rad ustvarja dela, ki so nekje vmes, med klasiko in popularno zvrstjo, sodobna klasična glasba mu ni ravno blizu. Velikokrat išče povezavo med visoko umetnostjo in tistim, kar ljudski godci nosijo v sebi. Najraje aranžira, tam se počuti najbolj domače. »Da si dober aranžer, moraš poznati vse mogoče teoretične in stilske zakonitosti. V to delo moraš dati veliko sebe, četudi nisi popolnoma svoboden. Druga plat aranžiranja so nove skladbe, tu je več svobode. Sploh v mojem primeru, kjer sem pogosto sam avtor in svojo idejo zapakiram sam. Če preoblačiš dela drugih avtorjev, je moraš biti pazljiv. Kot se avtorja prepozna po delih, se prepozna tudi aranžerja.« Z zaupanjem si je pridobil »stalne« stranke, kot so vokalne skupine, lokalni orkestri, orkester Slovenske vojske in šolski orkestri. »Do pomladi sem razprodan. Tempo življenja je tako hud, da velikokrat zmanjka časa in ker želim narediti vse dobro, sem se naučil reči ne, ker drugače bi delal prav vse in veliko tudi napol. Naučili so me tudi, da takšno, kot bom postavil ceno, toliko bom cenjen. Vedno bolj si lahko privoščim, da se glede na ponudbo in povpraševanje odločim, kaj bom vzel in česa ne. Če ne bom postavil cene, bom vsem všeč, a lahko bom delal vse dneve in noči. Ko si mlad, res za vsak >boklonij< delaš vse, da dobiš kilometrino, a enkrat je treba reči, da je dovolj.« Presenečenja po koncu koncerta Šentjurčani so Petrovo delo spoznali lani na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti, ko so njegova dela izvajali otroški zbor, pihalni orkester in solisti. Programa je bilo več kot za uro. »Poslušanje svoje glasbe je res zelo zanimiv občutek. Ponosen sem bil na svoje delo, podobno kot so verjetno ponosni starši na svojega otroka, tudi če ne ustreza vsem idealom. Vedno manj sem ob tem živčen, kako bodo dela zvenela na odru, ker sem že bolj prepričan v njih. Se pa dogajajo še vedno presenečenja. Tudi po koncertih, ko pristopijo do mene in me pohvalijo oziroma me povabijo k novim projektom.« Kaj je dobra glasba? »Ni hitra, ni glasna, ni virtuozna. Ne ocenjujem jo po takšnih parametrih. Glasba je bila izumljena zato, da je v človeku pustila nek notranji vtis, doživetje. To še vedno mora doseči. Če poslušalec pri poslušanju glasbe nič ne doživi, potem nima smisla in je sama sebi namen. Če greš domov s čustveno pozitivno izkušnjo, je to največ, kar lahko dosežeš z glasbo.« Pozitivne izkušnje dežujejo, kajti tudi Občina Šentjur je prepoznala delo mladega glasbenika, zato bo letos ob občinskem prazniku prejel priznanje za izjemne dosežke v zadnjem obdobju. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA Tudi letos brez častnega občana Letos so se kresala mnenja o podelitvi naziva častni meščan, ki ga občina podeli posamezniku za izjemen prispevek na področju znanosti, umetnosti, gospodarstva, kulture in športa ter na področju drugih dejavnosti, s čimer je dosežen prispevek k razvoju, ugledu in promociji občine. Po razgreti razpravi, ko so se kresala mnenja članov volilne komisije, so se ti odločili, da letos tega naziva ne bo dobil nihče. Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na zadnji seji odločala o priznanjih. Razvila se je burna razprava glede nejasnosti, kdo lahko podpre kandidaturo za najvišje občinsko priznanje. Ker so bili pod predlogi podpisani tudi člani komisije, se je to zdelo članu komisije Jožetu Koržetu moralno sporno. Na koncu so se odločili, da ker nihče od kandidatov ni dobil vseh glasov komisije in ker sta oba predlagana kandidata nekdanja politika, ti pa tako niso ravno pravi kandidati za častne občane, tega naziva letos ne bodo podelili. Pri tem so člani komisije potrdili, da bodo občinska priznanja dobili skladatelj Peter Tovornik, vinogradnik Franc Pevec in predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Zdenko Horvat. Prav tako letos za podelitev Ipavčeve plakete ni prišel noben predlog. Do zdaj sta naziv častni občan prejela dr. Janez Šmid leta 2005 in Mihael Bučar leta 2014. BGO Zaradi večjega obsega dela zaposlimo več oseb Delavec v vulkanizerski delavnici Od kandidatov pričakujemo vsaj malo izkušenj z delom v vulkanizerski ali mehanični delavnici in lasten prevoz. Iščemo kandidate za servisa v Šentjurju in Šmarju pri Jelšah. Delavec za pomoč v skladišču pnevmatik Lahko tudi kot prva zaposlitev Kandidatom bomo po uspešno opravljenem poskusnem delu nudili zaposlitev za nedoločen čas. Prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: PROTECT TRADE, D. O. O. C. LEONA DOBROTINŠKA 27 3230 Šentjur ali na e-mail: protect.servis@siol.net Za morebitne informacije pokličite na 041 344 920. 34 REPORTAŽA Pet študentov, nov mer in sedem tisoč evrov Ekipa mladih vlogerjev se je podala po evropskih kultnih destinacijah za ljubitelje jeklenih konjičkov Popotniška ekipa Mal na zrak se je odpravila na pustolovščino, ki jo je vodila po evropskih mestih, kjer na svoj račun zagotovo pridejo vsi ljubitelji avtomobilizma, motociklizma in drugi adrenalinski navdušenci. Petčlanski ekipi je popotovanje omogočila zmaga na natečaju Share Dunlop Spirit, zato je njen končni cilj predstavljalo škotsko mesto Dreghorn, kjer je John Boyd Dunlop pred 130 leti izumil prvo pnevmatiko. Zabavne prigode, pestre izzive in adrenalinske dogodivščine so popotniki na zabaven in lahkoten način delili s svojimi sledilci na družabnih omrežjih. »Ko smo zmagali na natečaju, smo takoj zavihali rokave in se lotili dela. V Googlov zemljevid smo vtipkali mesto Dreghorn in poiskali vse znamenitosti, ki jih je mogoče obiskati na poti,« je pripravljalne aktivnosti strnil Kristjan Kolar, vodja ekipe Mal na zrak. Med petimi člani je bil tudi 22-letni študent industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Amadej Tauses iz okolice Žalca, ki se je še posebej izkazal z odličnimi videi in fotografijami, na katerih je tudi s pomočjo drona ujel edinstvene barve britanskega otočja in seveda smešne prigode sopotnikov. Prva misija: lov na denarnico Njihovo osemnajstdnevno potovanje na Škotsko je že prvi dan zaznamovalo premagovanje najvišje ovire na poti, avstrijskega gorskega prelaza Grossglockner, ki slovi po izrednih razgledih, ovinkastih cestah in svizcih. »Lepo vreme, mi polni moči in avto s popolnoma novimi gumami so bili recept za prelep dan na nadmorski višini nad 2.500 metrov,« so zapisali ob eni svojih objav in ob vrnitvi domov razkrili, da na začetku tudi ni šlo vse kot po maslu. Njihovo potovanje je namreč že po približno uri zaznamovala ena od prigod, ki se jim zdaj le smejijo. »Ko smo plačali predornino za karavanški predor, je Katja začela mrzlično brskati po svojem nahrbtniku in ugotovila, da je pozabila denarnico. Na naslednjem izvozu smo morali zapustiti avtocesto in se vrnili do Jesenic, kamor ji je denarnico pripeljal stric,« v smehu Kristjan, ki tako kot ostali člani ekipe najverjetneje ni imel veliko proti nekaj dodatnim kilometrom s čisto novim mercedesom, s katerim so se podali na pot po zahodni Evropi. Vožnja po levi Za njegovim volanom so se izmenjavali vsakih nekaj ur, pri čemer so potniki na zadnjih sedežih odmor pogostokrat izkoristili tudi za dremež, a le do britanskega otočja, kjer si najverjetneje najprej niso upali zatisniti očesa. Že takoj, ko so se izkrcali s trajekta, so morali voziti po levi strani. »Čeprav je sistem obrnjen, se lahko z zbrano glavo vožnje po levi navadite hitro, pri čemer koristi, če je nekdo zbran z vami in vas opominja, po kateri strani morate voziti,« med drugim na duhovit način predstavljajo v vlogu, v katerem prav tako razkrivajo, da vse to izvira iz časa fevda-liz- Brez takšne in drugačne usklajenosti na 18-dnevnem potovanju z avtomobilom, s katerim so prevozili več tisoč kilometrov, ne bi šlo Za njegovim vola-non so se izmenjavali vsakih nekaj ur, pri čemer so potniki na zadnjih sedežih odmor pogostokrat izkoristili tudi za dremež, a le do britanskega otočja, kjer si najverjetneje najprej niso upali zatisniti očesa. ma, ko so jahali po levi strani, da so lažje z desnico izvlekli meč in se branili pred morebitnim nasprotnikom, ki je prijezdil po nasprotni strani. Pokrajina kot v filmu Popotniška ekipa zagotovo ne bi imela nič proti, če bi svoj »road trip« za kakšen dan lahko podaljšala po najsevernejšem delu hmeljarski likof<, odhiteli po navadi z mamo v Celje in nakupili zvezke, knjige, barvice in vse ostalo. Torbo oziroma nahrbtnik sem vedno podedovala po starejši sestri ali kateri prijateljici, ko je zaključila osnovno šolo. O novi torbi ali nahrbtniku smo lahko samo sanjali. Pa smo kljub temu bili srečni, kar je razvidno s te 59 let stare fotografije,« je zapisala Kosova. Na Čeplovi kmetiji sta bili gospodarici sestri Matilda in Ema, poročena Košin. Bili sta strogi in dosledni, vendar pravični in dobrega srca. »Vsi, ki smo obirali hmelj, smo vsak dan dobili brezplačno malico. Teta Matilda, kot smo jo klicali, je sama raznosila po hmeljišču doma pečen kruh in vsak je dobil velik kos ter jabolko. Otroci smo komaj čakali, da se je prikazala s svojim cekarjem. Medtem ko nam je delila malico, nas je tudi malo okregala, če nismo pobirali hmelja po tleh ali če smo celo površno obirali. V glavnem je ona tudi merila nabrani hmelj in tudi pri tem je bila pravična. Zato smo se večinoma vsi obiralci radi vsako leto vračali. Ob zaključku obiranja so tudi pripravili pogostitev, seveda pa smo se najbolj veselili, ko smo stopili v vrsto in z zbranimi >baletami<, kot smo rekli kartončkom, ki smo jih prejemali za vsak nabran škaf hmelja, čakali na zasluženo plačilo.« S sestro se zelo radi spominjata teh lepih doživetij v otroških in najstniških letih in skrbno hranita takšne fotografije, kot je ta. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik Obiranje hmelja v Škofji vasi Med ljubeznijo in dolžnostjo Netipična, a dobro napisana zgodba govori o desetletja trajajoči ljubezni, ki se je lahko izpolnila šele na jesen življenja, vmes pa je par preživel dve vojni in vrsto drugih dogodkov, ki so ga nenehno ločevali. Pripoved o Leonu in Louise se začne na pogrebni slovesnosti v notredamski stolnici v Parizu. Pripoveduje jo Leonov vnuk, ki je tako kot ostali zbrani sorodniki presenečen, ko se v cerkvi pojavi drobna gospa, ki poljubi njegovega dedka v slovo in mu v krsto položi star zvonec s kolesa. Pred odhodom dvakrat pocinglja in odide. Sorodniki se zedinijo, da je to gotovo Louise Janvier, Mala Louise, ded-kova skrivna ljubezen. Leon in Louise sta se spoznala pri sedemnajstih letih. Leon ni hotel več v šolo, kamor ga je silil oče, zato se je odločil, da si bo poiskal delo v drugem kraju. Ker je bil to čas prve svetovne vojne, ko je povsod primanjkovalo delavcev, je hitro našel službo kot telegrafist na železniški postaji. Že prvi dan je na starem škripajočem kolesu zagledal dekle, ki se mu je vtisnilo v srce. Izvedel je, da dela za župana in da sokrajanom prinaša žalostne vesti o smrti njihovih sinov ter mož na fronti. Sčasoma sta se spoprijateljila. Ko ji je popravil kolo, da ni več škripalo, ni bila zadovoljna, saj ljudje tako niso več slišali, da prihaja. Namesto tega ji je kupil zvonec, da je lahko z njim opozarjala na svoj prihod. Nekega dne sta se skupaj odpeljala na morsko obalo, nabrala školjke in si pripravila piknik. To je bil dan, ko sta se prvič poljubila. Ko sta se naslednji dan vračala domov, so okrog njiju začele padati topovske granate. V divji vožnji je Louise izginila za hribčkom, kjer se je dvignil oblak eksplozije, takoj nato je ranjen obležal tudi Leon. V bolnišnici, kjer se je zbudil, je za- man spraševal po Louise, nihče je ni videl in tudi kasnejše iskanje ni obrodilo sadov. Podobno se je izkazalo kasneje tudi za Louise. Tako je minilo desetletje. Leon je živel v Parizu, kjer je delal v policijskem laboratoriju, imel je nosečo ženo Yvonne in sina Michela. Zdelo se je, da je njegovo življenje umirjeno in zadovoljno, a vendar se mu je pogosto zazdelo, da v množici vidi črnolasko z zelenimi očmi, podobno Louise. Tudi Yvonne je čutila, da je Leonovo srce nekje drugje, a se je očitno sprijaznila s tem, da je bil dober mož in oče. Poznala je zgodbo o Mali Louise, zato ni bila presenečena, ko ji je povedal, da jo je nekega dne res opazil na sosednjem vlaku, ona pa njega. Vprašanje časa je bilo, kdaj se bosta spet srečala. Ob ponovnem srečanju sta preživela strastno noč in se nato poslovila, saj sta se zavedala, da druge rešitve ni. Leon ne bi nikoli zapustil svoje družine, ki se je v naslednjih letih povečala še za tri člane. Ko se je začela druga svetovna vojna, je Leon ostal v Parizu, Louise, ki je delala v francoski narodni banki, pa je morala z ekipo sodelavcev reševati državne zlate rezerve in je odplula v Afriko, kjer so varovali dragocen tovor. Šele po vojni se je lahko vrnila v Francijo. Vmes je Leon prejemal njena pisma. Po vrnitvi sta se spet srečala in se vedno pogosteje družila. Yvonne ni nikoli ničesar očitala Leonu. Po njeni smrti sta bila lahko pri svojih 62 letih končno par. TC O avtorju: Alex Capus (1961) je švicarski pisatelj, ki je bil najprej novinar, nato se je povsem posvetil pisateljevanju. Piše predvsem romane, nekaj je prevedenih tudi v slovenščino. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Zbiramo spomine na šolske dni ■"kamra Šolski dnevi - od vrtca do Hranite doma predmete iz šolskih klopi? Zvezke? Izkaze? Fotografije? Še pomnite vaš prvi šolski dan? Kaj pa zadnji? Kakšni so vaši spomini? Fotografije in predmete z vašimi spomini bomo digitalizirali, popisali in vam jih nato vrnili, digitalne kopije pa objavili v Albumu Slovenije na portalu Kamra. Izbrane digitalne kopije bomo objavili tudi v rubriki Album s Celjskega v časopisu Novi tednik, medijskemu pokrovitelju akcije. dil OSREDNJA Knjižnica Celje Zbiranje bo v četrtek, 27. septembra 2018, od 10.00 do 15.00 v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje inf0. telefon: 03 426 17 24, e-pošta: robert.ozura@knjiznica-celje.si telefon: 03 426 17 36, e-pošta: srecko.macek@knjiznica-celje.si Zbiranje spominov na šolske dni Osrednja knjižnica Celje izvaja v okviru tedna evropske kulturne dediščine 2018. Tema letošnjega tedna je Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. 42 BRALCI POROČEVALCI Vedno več Poletnih bralcev v Knjižnici Laško V torek, 11. septembra, smo v Knjižnici Laško pripravili zaključno prireditev počitniške bralne akcije Poletni bralci. Na prijetnem knjižničnem vrtu se je zbralo več kot 200 mladih bralcev, njihovih prijateljev, sorodnikov, obiskovalcev knjižnice in naključnih mimoidočih. Aktivnost, ki smo jo uve- bralci je zaključilo 167 učen- dli pred tremi leti, je tudi letos doživela lep odziv. Poletni bralci so postali učenci med 7. in 15. letom starosti, ki so med počitnicami brali najmanj 30 dni 30 minut na dan in v tem času vsaj petkrat obiskali knjižnico. Sodelovali so otroci iz Laškega, Radeč, Rimskih Toplic in Zidanega Mosta. Bralno akcijo Poletni cev. V zahvalo za njihov trud smo v goste povabili znano pesnico, pisateljico, pravljičarko in izjemno pripovedo-valko Anjo Štefan. Spremljala sta jo dva izvrstna mlada glasbenika, njena hči Ana in Florjan Ajdnik. Nastopajoči so s svojim žarom prepričali poln knjižnični vrt in nam priredili pravljičen vstop v jesen. Vsem Poletnim bralcem smo s pomočjo sponzorjev: Občine Laško, EEA Medved, Lekarne Cizej, Monting SK, Vemimont Mirana Verdela, Zobozdravstvo Benedek in Jomi Labels, podarili majice v spomin na bralno poletje. Prav vsi pa so sodelovali tudi v velikem nagradnem žrebanju, kjer smo podelili 15 knjižnih nagrad (založb Mladinska knjiga, Miš in Avrora) ter glavno nagrado - darilni paket za štiri osebe v trampolin centru WOOP v Ljubljani. Za odlične fotografije, ki nas bodo za vedno spomi- njale na prijetno druženje, se najlepše zahvaljujemo gospodu Borisu Vrabcu, prireditve pa ne bi mogli izpeljati brez pomoči Komunale Laško (uredili so nam knjižnični vrt) ter OŠ Primoža Trubarja Laško in Vrtca Laško (nesebično so nam posodili svoje klopi). Najlepša hvala vsem! Poletnih bralcev ne bi bilo brez mladih bralcev in njihovih staršev - veseli smo, da so našo bralno akcijo tako lepo sprejeli in prepoznali kot koristno spodbudo za širjenje in utrjevanje bralnih navad! JERICA HORJAK Foto: Boris Vrabec Prireditev ob dne Na Ponikvi je bila v soboto, 8. septembra, prireditev ob svetovnem dnevu pismenosti. Pripravila jo je Celjska podružnica Bralnega društva Slovenije v sodelovanju s Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, Osnovno šolo Blaža Kocena Ponikva in Turističnoolep-ševalnim društvom Ponikva. Organizatorjem prireditve je uspelo oblikovati pester program z zanimivimi gosti na treh lokacijah. Srečanje se je začelo na Slomškovi domačiji z uvodnim nagovorom predsednice Celjske podružnice Bralnega društva Slovenije dr. Tanje Jelenko, ki je izpostavila vodilno misel srečanja: »Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik.« Srečanje na Slomu se je nadaljevalo s predavanjem Slomškova skrb za omiko, moralo in zdravje dr. Andreja Studena. Dr. Stu-den je orisal razmere Slomškovega časa na Slovenskem in z dovršenim nastopom navdušil obiskovalce. Sledil je nastop dijakov Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, ki so spregovorili o tem, kako berejo današnji najstniki, pripadniki t. i. digitalne generacije bralcev. O različnih bralcih in različnih Očetje so tekli V okvir prireditev ob ob- na Titovem trgu. Na številnih činskem prazniku Mestne stojnicah so velenjska dru- občine Velenje je sodila tudi štva v soboto, 15. septembra, športno-kulturna prireditev že zgodaj zjutraj pripravila Včasih se odnosi zapletejo, še preden se začnejo. Do 7.000 EUR lahko dobite brez zapletov, brez stroškov odobritve in samo z osebnim dokumentom. Ponudba velja za hip kredit do 30. 9. 2018. Addiko Bonk Kjer je 2+2=4 hipkredit.si Poslovalnica Celje Ljubljanska cesta 20 03 425 73 30 BRALCI POROČEVALCI 43 vu pismenosti na Ponikvi strategijah promocije branja je spregovorila višja bibliotekar-ka Brina Zabukovnik Jerič, ki je predstavila bralne projekte Osrednje knjižnice Velenje. Za njo je nastopil predsednik Tu-rističnoolepševalnega društva Ponikva Zlatko Zevnik, njegova predstavitev tematskih poti Ponikve je bila uvod v pohod od Slomškove domačije do cerkve svetega Martina. Obiskovalci so se na pot odpravili pod vtisom izvrstnega nastopa mladih glasbenikov, skupine Šansonet. Cerkev je obiskovalcem srečanja predstavil župnik, mag. Alojz Kačičnik, srečanje se je nadaljevalo z nastopom dr. Karla Gržana. Pater Gržan je v navdihujočem nastopu izpostavil pomembnost zbliževanja Slovencev; osrednja primera njegovega govora - harmonija, ki nastane, ko ubrano zazveni več glasov - je bila uvertura v nadaljnje dogajanje: v nastop organistke Petre Bračko in vokalne skupine Amantes. Srečanje v cerkvi svetega Martina je zaokrožilo odprtje razstave likovnih del slikarja, kiparja in grafika Gorana J. Horvata, kustodinja Darja Povše je v predstavitvi orisala avtorjev opus in njegova tokrat razstavljena dela. Ta izhajajo iz različnih ciklov, a jih je postavitev v preddverju cerkve povezala v čudovito harmonijo. Udeleženci prireditve so se po ogledu razstave odpravili še v Osnovno šolo Blaža Kocena na Ponikvi, tam so jim učenci predstavili kulturno dediščino Ponikve, v duhu praznika - svetovnega dneva pismenosti - pa so se v svojem nastopu posvetili še eni temi - branju. V zadnjem nastopu sta se zlili poezija in glasba v enovito celoto, Evo Kovač je pri interpretaciji njenih pesmi spremljal kitarist Uroš Eferl z avtorsko glasbo. Prireditev na Ponikvi je lepo povezala slovensko besedo, izvirno misel in umetnost. TJ, foto: Andraž Špan vse za nemoteno izvajanje programa. Postavila so gole, namestila mreže, zarisala igrišča, ob 9. uri pa so začela sprejemati prijave za tradicionalni Tek očkov. Ta je bil letos že enajstič. Lani je bil tek odpove- dan zaradi slabega vremena. Letos je bilo vse drugače, saj je pred tekom, ki se je pričel ob 11.30, sijalo sonce. Tudi udeležba je bila rekordna, saj se je teka udeležilo skupaj 523 tekačev, od tega kar 321 otrok in 202 očetov. V Žalcu kolesarile družine Kolesarski klub Žalec je tretjo septembrsko nedeljo v sodelovanju z ZKŠT Žalec ob občinskem prazniku pripravil rekreativno prireditev Družina kolesari. V lepem vremenu se je na 17 kilometrov dolgo pot odpravilo 75 kolesarjev. Na tokratnem kolesarjenju je sodelovalo kar šest družin (Koprivc, Pirnat, Kramaršek, Videc, Artnik-Šuster, Primožič--Žagar), ki so štele po štiri člane. Pred odhodom na kolesarjenje je zbrane v imenu ZKŠT Žalec nagovoril Matej Sitar, na kratko orisal potek proge in kolesarjem za- želel srečno in varno vožnjo. Pot jih je vodila na Ložnico, mimo ribnika Tajht, proti perišču Toplica, od tam proti Zgornjim in Spodnjim Grušovljam do Podloga, Gotovelj, Ložnice in do cilja pred klubskimi prostori Kk Žalec. Kolesarji so se ob poti in na cilju okrepčali, vsi udeleženci pa so prejeli tudi praktično nagrado. Med udeleženci šeste kolesarske prireditve Družina kolesari so izžrebali glavno nagrado, otroško kolo, ki ga je prejela Neli Kramaršek iz Vrbja. TT Pomoč šolarjem Tudi letos smo v štorski Shrambici, ki je pod okriljem MDDI Celje, zbirali vse, kar je potrebno za šolo. Nekaj potrebščin so podarili občani, nekaj FB-prijatelji, ki spremljajo naše delovanje. Šolske torbe za dečke in deklice, polne zvezkov, nekaj peresnic, pisal ... smo članice - prostovoljke Shrambice MDDI Celje predale štorski in podružnični osnovni šoli Kompole. V šoli bodo najbolje vedeli, komu kaj manjka oziroma kdo bo kaj potreboval. Hvala vsem, ki prispevate, da lahko pomagamo. VERICA ŠTANTE, ZLATKA VIDEC, članici MDDI Celje Otroci so ob prijavi dobili modre majice, očetje pa so morali pred obdaritvijo še na tek in premagati simbolično razdaljo okoli Titovega spomenika. HINKO JERCIC Celodnevni avtobusni izlet za člane Tuš kluba in naročnike Novega tednika 20. oktober 2018 Izpolnite kupon in sodelujte v nagradni igri, v kateri se bodo srečni nagrajenci s svojimi spremljevalci podali na enodnevno potepanje po Sloveniji. Obiskali bomo proizvajalca trgovske blagovne znamke Tuš, se ustavili v znanih krajih in si ogledali slovenske znamenitosti, na koncu pa se še kulinarično razvajali v domačem vzdušju priznane turistične kmetije. KUPON ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI ZA BREZPLAČEN IZLET Ime in priimek: Naslov: tusklub novi tednik radio celie Telefon: Št. Tuš klub kartice: □000000000000 Novega tednika: fflfflffl Moj spremljevalec bo:. Podpis sodelujočega: _ Kupon pošljite do 4. 10. 2018 na Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje (pripis "Tuš klub izlet"). V žrebu lahko sodelujejo člani Tuš kluba, ki so hkrati naročniki Novega tednika. Sodelujoči v nagradni igri se z izpolnitvijo in oddajo ' ' "Izlet za člane Tuš kluba in naročnike Novega tednika". Sodelovanje v tej nagradni _ , , ZVOP-1, da organizator in soorganizator igre hranita podatke sodelujočega in jih lujeta ter uporabljata za namene nagradne igre, za obveščanje nagrajencev o prejetju nagrade, o načinu prevzema nagrade ter za ostale namene, opredeljene v Pravilniku nagradne igre, objavljenega na www.tus.si/tusklubizlet ter na www.novitednik.com. Organizator nagradne igre je Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, soorganizator je NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje. 44 IZ SVETA ZABAVE Huda ura rock nažiga Modrijani v sklopu priprav na Noč Modrijanov 2018 predstavljajo novo priredbo Huda ura rock nažiga. »Nima šans, da zmaga, kdor poraza se boji. Kadar vrata so zaprta, pejd' skoz' okno ven, kar življenje daje, to vzem'!« Modrijani hvaležno sprejemajo, kar jim ponuja življenje, tako preizkušnje kot vsakodnevne trenutke veselja. Za to priredbo je slovensko besedilo napisala Vera Šolinc, videospot so Modrijani s plesalci Plesnega mesta posneli v vasici v Vrbi pri Dobrni. Foto: Založba Vox nova Jan Plestenjak sprašuje, kaj bi rada Najbolj prodajan slovenski glasbenik in avtor številnih uspešnic Jan Plestenjak predstavlja novo izpovedno pesem Povej mi, kaj bi rada, s katero napoveduje izid 14. studijskega albuma Za vedno, ki bo naprodaj od 18. oktobra. Dva dni zatem, 20. oktobra, bo v Stožicah veliki koncert, ki je skoraj že razprodan. Povej mi, kaj bi rada je zgodba o zrelem moškem, ki skriva globoke čustvene brazgotine, vendar v svoji rutini uspešno in samozavestno kroji dan za dnem, vse dokler ne spozna mladega dekleta, ki lahkoverno hrepeni in sanja o vsem, kar je on že nekajkrat preživel. Vendar močna čustva v njem zbudijo željo po ljubezni in pometejo s strahom pred novimi porazi. Začenja se igra ljubezni, strasti ... in negotovosti. Videozgodba sledi skladbi, ki je nastala pod režisersko taktirko mojstrice Price Rai. Prikazan je Janov vsakdan, ki si po številnih koncertih in dnevnih neskončnih obveznostih želi le miren večer v družbi ljubljene osebe. Mlado dekle, ki hrepeni po zabavah s prijatelji in ne le po umirjenem partnerskem odnosu, je odigrala Nika Zupančič. Foto: Menart (BRUNO SEDEVČIČ) PRIPOROČAMO Premiera mladinskega filma Gajin svet Slovenski film Gajin svet je sodobna in dinamična mladinska romantična komedija z elementi kriminalke, postavljena v današnje urbano okolje. »Si predstavljate, kaj se zgodi, ko mami naenkrat odleti v Afriko? In ko potem ugotoviš, da oči absolutno ne zna kuhati? In ko imaš prijatelja, ki ga je treba ves čas braniti, in sestro, ki misli, da ve vse? In kaj dobiš, če k temu dodaš še pravega kriminalca?« Otrokom, najstnikom in njihovim staršem bo zgodbo kot glavni lik filma pripovedovala enaj- stletna Gaja, ki je kot Pika Nogavička sodobnega časa - pogumna, neposredna, odločna, iskrena in srčna deklica, ki stvari rada vzame v svoje roke in se ne ustraši preprek. Gaja živi v sveže razdrti družini, vendar starš, ki ostane, ni mama, temveč oče. Zgodba je začinjena z aktualno tematiko, nevarnostjo svetovnega spleta. Vanjo se lahkoverno zaplete Gajina starejša sestra Tea, tipična 14-letnica. Oče Peter, zdravnik, ki se je doslej posvečal predvsem svoji karieri, mora po odhodu žene za zače- tek najprej spoznati svoji hčeri in si prislužiti njuno zaupanje. Gaja pogumno vodi očeta med družinskimi opravili in obveznostmi na humoren način, tako da je oče Peter pripravljen, ko pride trenutek pomembne odločitve. Njegovo ukrepanje jih poveže in vzpostavi kot družino, ki si je blizu. Celjska premiera filma Gajin svet bo v petek, 21. septembra, ob 18. uri v Cineplexxu Celje. od m dodtstt Cristopher Robin »Cristopher Robin je pozabil na svoje otroštvo ...« Že prvih deset minut filma daje jasno vedeti, da gre za Petra Pana brez fantazijske akcije in da bo film vodil v obsodbo kariere na račun družine. Povsem običajna pravila fantazijskega dela filma načinu, kako pride do končnega sporočila, prav nič ne pomagajo. Ta težka roka neizogibnega sporočila splošči celo čudovit razigran nasmešek in dramske igralske sposobnosti Ewana McGregorja - in zelo nezanemarljive animacijske dosežke. Sicer prijeten za pogled in »pretežno neškodljiv« je to vendarle film, pri katerem se, če imate na jeziku vsaj žličko cinizma, zlahka počutite, da vam »konglomerat« Disney sporoča: »Vi sanjajte, mi pa bomo še naprej del enega odstotka najbogatejših in najvplivnejših.« OCENA: 4 / 10 Črni KKKlanovec »Prvi temnopolt policist v Colorado Springsu se >infiltrira< v lokalni KKK.« Moderna doba, v kateri Trumpova vrsta demen-tnega nacizma opogumlja vsa sovraštva, ki so na zahodu očitno brbotala že dolgo, da prihajajo na plano, v medije, na ulice, na srečo obenem opogumlja mnoge avtorje, da spakirajo pištolo svojega izraznega sredstva v žep, odmislijo nepomembnosti in gredo delat, kar znajo. Nekako tako se je zgodilo tudi z režiserjem Spikom Leejem v tem zgodovino upoštevajočem - a nepo-nižnem - filmu, ki ne le da premore najboljše pričeske na svetu, temveč tudi uvide v politične taktike dirigiranja osredotočenosti na nestatistično overovljena poceni čustvovanja. V tem filmu se veliko govori o filmih in njihovi moči, a tudi o tem, kako čas ne pokoplje ničesar. Je klic k akciji z vedenjem, da vsaka misel in dejanje štejeta nekaj v socialni mreži; in čeprav ga boste slišali oklicanega za komedijo, je bolj drama z dobro odmerjenimi trenutki smeha. Morda preveč postavlja na kocko dinamiko bele proti črni moči - prihodnost bosta najbolj oblikovali dinamika ludizma in posvečenost digitalni tehnologiji in vsemu, kar ta dva pojma lahko zajemata - vendar je vseeno aktualen, močan in »potreben« film, ki je nenazadnje celo zabaven. OCENA: 8/ 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Fantastično popotovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari Aja se preživlja kot ulični čarodej v Mombaju. Po nenadni smrti matere se s ponarejenim bankovcem za 100 evrov poda iskat očeta, ki ga nikoli ni poznal ... in najde ljubezen v Ikeini omari v Parizu. Pomembno: koprodukcijska komedija je posneta po romanu Romaina Puertolasa. Bergman: Eno leto, eno življenje V šestletnem obdobju je suhljat režiser Ingmar Bergman posnel kar nekaj filmskih klasik drugo za drugo. Samo leta 1957 je posnel dva filma, režiral štiri gledališke igre, medtem ko je v istem času imel šest otrok s štirimi ženami. Pomembno: režiserka Jane Magnusson vzame pod drobnogled določen del življenja slavnega režiserja; film je bil ob praznovanju stoletnice režiserjevega rojstva prikazan v cannski sekciji Cannes Classics, v Kinodvoru pa ga bodo predvajali v času Kinotečne restrospektive Bergman 100. Moj kuža Patrick Življenje mlade Sarah je v razsulu. Potem ji babica zapusti še razvajenega psa Patricka. Pomembno: britanska komedija . s psom. (PZ) ŽIVALSKI SVET 45 Prosto živeče mačke so na udaru zaradi številnih bolezni in nenadzorovanega razmnoževanja. Skrb za zdravje svoje mačke Vseh virusnih bolezni, ki ogrožajo mačke, se žal ne da preprečiti Nataša Horvat Leskovar na letošnjem Muri festu Kolegom je pred kratkim poginil eden od njihovih mačkov. Imel naj bi mačji infekciozni peritonitis ali Fip, za katerega večina verjetno še ni slišala. Za kakšno bolezen gre in katere so druge najbolj pogoste virusne okužbe, ki lahko prizadenejo mačke, smo vprašali veterinarko Natašo Horvat Leskovar iz Veterinarske bolnice Šentjur. Pojasnila je, da koronavirus povzroča okužbo, imenovano Fip. Najpogosteje pride do okužbe tam, kjer živi na kupu več mačk, to so zavetišča, vzrejališča in gospodinjstva z večjim številom mačk. V večini primerov povzroča virus le blage okužbe dihal in prebavil, lahko pa se razvije v resno okužbo. Če je imunski sistem živali oslabljen, je večja verjetnost, da bolezen izbruhne. »Je pa med vsemi virusnimi boleznimi pri mačkah najtežje razložljiva,« pravi veterinarka in dodaja, da so po vsej verjetnosti okuženi tudi ostali mački kolegov, ni pa znano, ali bo bolezen izbruhnila tudi pri njih. Kot pravijo strokovnjaki, naj bi se Fip najpogosteje pojavil pri mačkah, starih do treh let, po stresnih dogodkih in v okolju, kjer je prisotna velika količina virusa. Ugotovili so tudi, da je pri nekaterih pasmah pogostejši. Zanesljiv pokazatelj le obdukcija Potrditev diagnoze je težavna, pravi Horvat Leskovarjeva, saj lahko veterinarji s testom ugotovijo le, da je maček nekoč v življenju prišel v stik s tem virusom. Da gre za Fip, lahko sklepajo iz drugih znakov. Pri mokri obliki bolezni, ki je pogostejša, pogosto ugotovijo, da se je v prsni in trebušni votlini živali nabrala telesna tekočina. Poleg tega ima lahko težave z dihali, krvna analiza lahko pokaže anemijo. Pri suhi obliki bolezni ni nabiranja tekočine v prsni in trebušni votlini, večina splošnih znakov pa je podobnih, od visoke temperatura, neješčosti, apatičnosti, plit- kega dihanja, obolenja jeter ... »Če je mačka iz vzrejališča, zavetišča ali iz kraja, kjer živi več živali, pri teh znakih posumimo, da gre za Fip. So pa znaki lahko podobni tudi pri drugih boleznih. Test za koronavirus je še dodaten kazalnik. Če pride do več poginov živali, ponavadi predlagamo, da eno od teh obduciramo, saj se le na ta način lahko ugotovi natančen vzrok smrti,« pojasnjuje sogovornica. Preprečevanje? Preventiva je težavna, saj je nemogoče ves čas razkuževati prostore, kjer živi več mačk. Dobro je testirati vsako novo žival, ki pride, da ne bi dobila virusa ali ga prinesla. Čeprav je bolezen med širšim krogom ljudi dokaj neznana, vete-rinarka pravi, da se v ambulanti z njo pogosto srečuje. »Pri nas v Šentjurju imamo kar precej izkušenj s Fipom tako zaradi zavetišča kot vzrejališč. Tudi o levkozi in mačji kugi ter aidsu se je šele zadnje čase začelo bolj govoriti. Fip je morda manj znan zaradi težkega diagno-sticiranja. Smrtnost je zelo velika in če lastnik ne vztraja do konca pri ugotavljanju vzroka, se običajno ne izve, zakaj je maček poginil.« Kako lahko veterinarji pomagajo mačku, ki zboli? »Zdravimo lahko druge znake bolezni, a ozdravitve ni. Lahko mu nudimo podporno terapijo, infuzijo, antibiotike, da mu lajšamo težave, da prestavimo hud izbruh bolezni, a tovrstna zdravljenja so draga in uspešnost je vprašljiva. Za nekaj mesecev lahko podaljšamo življenje živali, a takšno življenje ni kakovostno.« Levkoza Še pogosteje kot Fip veterinarji pri mačkah ugotavljajo levkozo. Okužba je možna le z neposrednim stikom z drugo mačko, virus pa se izloča predvsem s slino. Tej okužbi se je mogoče izogniti s cepljenjem, a morajo veterinarji prej opraviti krvni test, ki je dokaj zanesljiv. Da se odločijo za cepljenje, ta test ne sme biti pozitiven, ker lahko sicer cepljenje povzroči izbruh bolezni. Tudi če veterinarji pri mački odkrijejo okužbo z levkozo, se lahko bolezen razvije šele čez leta. »Vmes je živali mogoče pomagati s podporno terapijo, če pride do padca odpornosti. To se lahko zgodi že pri prepihu, saj imajo takšne živali slabši imunski sitem in so bolj občutljive,« pravi Horvat Le-skovarjeva. Se je pa v primeru, da je žival okužena, najbolj odgovorno odločiti za njeno zgolj notranje bivanje, da ne okuži vseh drugih mačk v soseščini, opozarja sogovornica. Mačji aids Zaščiti pred mačjim aidsom sta kastracija in sterilizacija živali. S tem odpravljamo vedenje, ki mačko vodi k možnosti okužbe (pretepanje, parjenje in potikanje). Najbolj so torej ogrožene prosto živeče mačke. A aids se ne prenaša le s spolnimi stiki in z ugrizi, ampak ga podobno kot Fip mladiči lahko dobijo od mame že pred porodom. V prvih mesecih mačjega življenja testiranja ne pokažejo vedno pravilne slike in je lahko test lažno pozitiven. Po četrtem mesecu starosti je šele zanesljiv. Naredijo ga v kombinaciji s testom za levkozo in stane 30 evrov. »Če živali ne ogroža levkoza, je zato bolje, da test opravimo pri četrtem mesecu starosti živali in jo takrat cepimo,« pojasnjuje Nataša Horvat Leskovar. Tudi mačke, okužene z virusom Fiv, lahko živijo normalno in dolgo. Mačja kuga Tudi mačja kuga je zelo pogosta bolezen mačk, kaže se z drisko in bruhanjem, še zlasti so ogroženi mladiči. »Mačke so lahko zvečer še zdrave, zjutraj pa poginejo. Virus je prisoten v okolju, zato prosto živeče mačke pogosto zbolijo, nalezljivost je zelo velika,« opisuje veterinarka nevarno bolezen, ki ogroža tudi mačke, ki sicer živijo zgolj v stanovanju. »Virus lahko prenesemo v stanovanje celo z obleko in s čevlji,« opozarja in zato poudarja pomen cepljenja, ki je lahko ob izbruhu bolezni tudi del terapije. »Ko smo pri mačku potrdili mačjo kugo, smo ga cepili. Imel je enak odstotek možnosti za ozdravitev ali smrt. Preživel je in bil nato redno cepljen.« Vedno več lastnikov se odloča za cepljenje, sploh tisti, ki imajo mačke tudi zunaj. Približno 25 evrov je treba odšteti za en odmerek cepiva ter nato cepljenje ponoviti čez mesec in nato vsako leto. Psi in virusne bolezni Odkar je obvezno čipiranje psov, so ti istočasno že v zgodnji mladosti lahko cepljeni proti kužnim boleznim, kot so pasja kuga, parvoviroza, leptospiroza, kužni kašelj in kužni hepatitis. Razen leptospiroze, ki je bakterijska bolezen in se prenaša tudi na ljudi, gre za virusne bolezni, ki so bolj ozdravljive kot pri mačkah, medtem ko sta parvoviroza in kuga pri mladičih še vedno smrtni. Omenjena cepljenja za razliko od cepljenja proti steklini niso obvezna, jih pa veterinarji priporočajo. V časih, ko se pri nas pogosteje pojavljajo živali iz držav tretjega sveta, kjer psi niso ustrezno zaščiteni ali celo pridejo k nam s ponarejenimi dokumenti o cepljenjih, lahko pride do izbruha katere od bolezni, ki jih pri nas zaradi pogostih cepljenj skoraj ni. TATJANA CVIRN Foto: arhiv NT (GrupA) 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Eko kmet Janez reče sosedu Štefanu, ki se vsako nedeljo odpravi v cerkev, med tednom pa greši, da se kar praši: »Ti, sosed, če hodiš ob nedeljah v cerkev in misliš, da si zato veren, je to enako, kot če bi stal pred zapuščeno domačijo, opa- zoval neškropljena jabolka in nepokošeno travo in bi mislil, da si eko kmet.« Tragedija Lojze je po stečaju podjetja ostal brez službe. Prijatelj mu je svetoval: »Pojdi na zavod za zaposlovanje.« Lojze: »Sem že bil in na vratih piše: nezaposlenim vstop prepovedan.« Ne dela Nekaj mi nagaja FB. Že petkrat sem pritisnil ukaz domov, a sem še kar v gostilni ... Mamino sporočilo »Otroci, šifra za wi-fi je barva obleke, ki jo je Ana Karenina nosila v romanu, ne filmu! Srečno, mama.« Glavobol »Sprl sem se z ženo in zdaj me boli glava.« »Verjetno je to zaradi migrene .« »Ne, mislim, da je to predvsem zaradi pepelnika.« Overi Tehtni ca Km Ne more »Halo, šef, danes ne morem v službo, se mi je pokvaril avto.« »Pa pridi z avtobusom.« »Ga nimam.« Slab Ločitvena razprava. Vpraša sodnica njo: »Zakaj se želite ločiti?« Odvrne ona: »Zato, ker je slab v postelji!« Se zasliši ženski glas: »Kaj slab! Za vse je dober, samo za njo ne ...« Nakar še moški glas: »Pa zanjo je tako vsak slab.« Tisti stol ... Je bolje biti plešast ali neumen?« »Neumen.« »Zakaj?« »Ker se ne vidi.« Trening doma Prvi dan Po enem tednu Varstvo osebnih podatkov tako in drugače »Spoštovani, delovanje storitve eAsistent za starše je omejeno, ker je vaš otrok postal polnoleten. Za nadaljnje obveščanje o ocenah in izostankih ter za nemoteno delovanje storitve mora vaš polnoletni otrok v šoli podati soglasje, da se starši oziroma skrbniki lahko seznanite z ocenami in izostanki. Lep pozdrav, eAsistent.« »Spoštovani polnoletni sin! Obveščam te, da je delovanje domačega bankomata postalo omejeno. Za nadaljnje in nemoteno delovanje moraš v šoli podati soglasje, da se starša lahko seznaniva s tvojimi ocenami in z izostanki. Lep pozdrav, ata!« 23. septembra se bo začela vladavina tehtnice, ki vam je nasprotna. To boste občutili v smislu povečanih zahtev in potrebe po večjem prilagajanju okolici. Modrost je lastnost, ki nam preprečuje, da bi se zapletli v situacije, ki jih ne potrebujemo. Naj vas vodi v prihodnjih dneh, bodite preudarni in premišljeni. Približno 25. v mesecu, ko bo nastopila polna luna v vašem znaku, lahko pričakujete zanimivo dogajanje. Blk Tabla pred osnovno šolo v Zrečah. Če bi bila v slovenščini, bi bilo pa sploh super. (Foto: AH) Uspel vam bo veliki met, o tem ste lahko prepričani. Potrpljenja vam naj ne zmanjkuje, vse se bo dogajalo v skladu z vašimi pričakovanji. Znali boste predvideti tudi najmanjše podrobnosti in tokrat se boste ponovno izkazali kot odličen strateg. Tisti, ki zares nekaj veljajo, bodo znali ceniti osebo, ki ima zdravo pamet in svoj pogled na svet. To zagotovo ste, saj slovite po treznosti in stabilnosti. Rak Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. 23. septembra bo vstopilo Sonce v vaše znamenje in za vas se bo začelo eno najbolj prijaznih obdobij leta. Dan pred tem boste začeli gostiti tudi Merkur, zato vam dobrih idej ne bo zmanjkalo, odlični boste v komunikaciji. Če boste dovolj prilagodljivi, boste tudi dovolj močni za vse, kar vas čaka v osebnem življenju. Vsakršno pretiravanje lahko škoduje vašemu počutju in zdravju, zato bodite zmerni. škorpijon Dvojčka Tokrat ne boste izpostavljeni osebno, ampak bodo v ospredju vaši bližnji. To prav nič ne zmanjšuje pomembnosti dogajanj. Trezno in zelo premišljeno se boste lotevali svojih opravil in odlično vam bo šlo od rok. Prihodnji teden bo prinesel čas pomembne odločitve. Poskrbeti morate tudi za tisto, kar se nikoli ne vidi. Če se boste malo potopili v svoj svet, boste odkrili stvari, zakopane globoko v svojem srcu. Če menite, da ima dan premalo ur, bi bilo morda dobro, če vsak večer namenite nekaj časa načrtovanju. Tako vas bo manj skrbelo, kako uspešni boste. Tudi tokrat ne želite nič prepustiti naključju, kar je prav, saj tako ne dovolite nobenih napak. Z Venero v svojem znaku ste še vedno izredno privlačni in zanimivi. Izkoristite adute, tokrat vam bo osvajanje uspevalo igraje. Verjemite po-klonom, pristni bodo. Strel ec Niste več zelo oddaljeni od uresničitve dolgoročnih načrtov. Še malo in klobčič se bo začel odvijati. Še mesec ali dva in zadeve bodo stekle, kot ste si zamislili. Do tedaj pazite na svoj temperament in se osredo-točajte na najbolj pomembno. Ker imate višek energije, poskrbite, da jo boste porabili v čim bolj koristne namene. Morda bi želeli kaj preurediti doma, pre-pleskati stene ali karkoli drugega. Vsaka ideja bo dobrodošla. Pridni, delavni in prilagodljivi boste, znašli se boste tudi v zapletenih situacijah. Začetek novega tedna bo sicer bolj naporen, vendar boste znali vlagati energijo v področja, ki so najbolj pomembna. Neverjetno odločni boste, na trenutke lahko presenetite tudi sami sebe. Tisto, kar se uresniči, je lahko prav tako vznemirljivo kot tisto, o čemer sanjate. Zakaj ne bi obojega združili in začeli živeti v skladu s svojimi sanjami? Kozorog Na delovnem področju ni novosti. Dela ne bo zmanjkalo in kljub temu da ste izredno prizadevni, ne boste zlepa prišli na čisto. Če boste drugim povedali, kaj si želite, bodo veliko lažje izpolnili vaša pričakovanja. Z zadržanostjo ne boste v medosebnih odnosih prišli nikamor. Sebe in svoja čustva boste bolje razumeli, če boste o njih spregovorili. To ne bo najbolj enostavno, vendar bo zelo koristno. Položaj Marsa vam jemlje energijo, zato se lahko počutite izčrpano. Svojo strategijo morate zgraditi zelo sistematično in računati tudi na nasprotovanje. Argumentov boste imeli več kot dovolj, samo uporabiti jih morate. Nekdo vam bo nehote povzročil preglavice, vendar zaradi tega ne boste slabe volje. Znali boste dojeti in razumeti posebnost situacije. Na koncu vas bo vse skupaj še zabavalo. Vodnar Devica Do nedelje bo Sonce še potovalo po vašem znaku in vas ščitilo. Vaša vitalna energija bo odlična, a v prihodnjih dneh in ob prihajajoči jeseni poskrbite za preventivno. Začetek novega tedna bo stresen, ne zahtevajte preveč od sebe. Ne obremenjujte se s tem, kaj si nekdo misli o vas. Ta oseba v resnici zelo redko sploh pomisli na vas. Če želite to spremeniti, morate narediti prvi korak. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Čim bolj izkoristite za delo četrtek in petek, ko boste z lahkoto dosegali več kot odlične rezultate. Izredno prepričljivi boste, uspešni pri dogovarjanju in v komunikaciji. V torek in sredo velja povečana previdnost, energija bo prenapeta. Nič se ne bo zgodilo v ljubezni, če ne boste o tem trdno prepričani. V vse, kar želite doseči, morate vložiti energijo. Naj vas pri tem ne spremlja strah pred neuspehom. Ribi V soboto, nedeljo in ponedeljek, ko bo Luna potovala po vašem znamenju, se obeta vam živahno dogajanje, čustvena energija bo močno povečana. Napetosti se bodo stopnjevale vse do polne lune, ki nastopi v zgodnjih torkovih urah, zato previdno. Kadar ste povsem sproščeni in delujete brez zavestnega premisleka, ste vedno na dobri poti do uspeha. Zakaj ne uporabljate tega že preizkušenega recepta bolj pogosto? Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka NABIRALEC OSTRIG Krizah Ke & uganKe MANJŠI DENARNI PRISPEVEK SEZNAM ARTIKLOV Z DOLOČENIMI PODATKI PROSTOR V HIŠI ZA VHODNIMI VRATI DESNI PRITOK DONAVE ABRAHAMOV NEČAK IVANKA MEŽAN PRIPOMOČEK ZA HRAMBO LISTOV LISTNATO DREVO Z MOČNIMI VEJAMI PRIPRAVA ZA LOVLJENJE ŽIVALI PREBIVALEC ARTIČ ČUSTVENA VODNI PRIZA-ZBIRALNIK DETOST, POTRTOST VSA AVTORJEVA DELA KONEC ŽIVLJENJA IZDELOVALEC OMAR STISNJENA DLAN VRH V DOLOMITIH BREZ-ŽENSTVO OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ FINSKO MESTO PREBIVALKA IRSKE ČEŠKI REŽISER (FRANTIŠEK) SL. PESNIK (ALBERT) NOBELOVKA (MARIE) TELOVADNA PRVINA ORODJE ZA STRGANJE ANICA ČERNEJ 18 AVSTRIJSKA REKA OKOLICA (ZASTAR.) NAJVIŠJI ŽENSKI GLAS ŽENSKO OBLAČILO BREZ ROKAVOV 13 POLNJENA TESTENINA VRV ZA OVITJE KONJ. NOG ODLOČNO DEJANJE RAZJEDA (REDKO) AZIJSKI POLOTOK (STAR.) IVAN TAVČAR KOREJSKI AVTO DRŽAVA V JV AZIJI USLOČEN STROP JUŽNOAMERIŠKI RASTLINSKI STRUP PIJANEC (SLABŠ.) KITAJSKI FILOZOF (LAO) VICTORIA WYNDHAM ZAKLJUČEK SKOKA PRIPR. ZA TRKANJE PO VRATIH SLIKAR (JURE) Povsod z vami BELGIJSKO MESTO 5. IN 3. VOKAL NAPRAVE ZA MLETJE BIZANTINSKA CESARICA POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI SREBRNA KOVINA ANGLEŠKI AVTO MADŽARSKO MESTO 2.PREDSED NIK ZDA (JOHN) 22 POLET AM. PISEC (CHARLES ELIOT) PODSTREŠJE HIŠE (NAR. KRVOLOČNA ZVER FRANCOSKI IGRALEC (JACQUES) JOHN OSBURNE 6 15 ITALIJAN (SLABŠ.) ANGLEŠKO MESTO AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA NOVINAR BABAČIĆ NEKD. FIZ. ENOTA NAVODILO ZA DELO TV-VODITELJICA ŽAGAR PROSTOR ZA OBRT RUDOLF CARNAP KAMNIŠKO PODJETJE RUTHER-FORDIJ SUHA REČNA STRUGA 17 ZNAMKA ŠVEDSKIH TOVORNJAKOV DELEC, HITREJŠI OD SVETLOBE KAR SE RABI ZA OPORO PREDSEDNIK VLADE V NEMČIJI 20 NEUMEN ČLOVEK (POG.) ČRNA CELINA SUDOKU 327 5 9 3 2 3 7 1 9 2 2 4 8 7 3 4 5 1 7 1 7 6 3 6 8 SUDOKU18 3 7 2 4 1 2 8 4 7 9 5 6 6 1 8 7 2 8 3 1 9 2 8 6 4 2 3 REŠITEV SUDOKU 326 REŠITEV SUDOKU 17 i 2 7 4 6 8 5 9 3 5 3 8 7 2 9 4 1 6 6 4 9 3 5 1 8 2 7 4 1 3 9 7 2 6 5 8 2 8 5 6 1 4 3 7 9 7 9 6 8 3 5 2 4 1 9 6 2 1 4 3 7 8 5 8 7 4 5 9 6 1 3 2 3 5 1 2 8 7 9 6 4 3 9 8 1 5 2 7 6 4 1 7 5 8 4 6 2 3 9 2 6 4 9 7 3 5 8 1 5 3 7 4 2 9 8 1 6 6 4 9 5 1 8 3 2 7 8 1 2 6 3 7 4 9 5 9 2 6 7 8 5 1 4 3 4 5 3 2 9 1 6 7 8 7 8 1 3 6 4 9 5 2 2 23 8 GOR OZIM 12 SPONE URADNI LIST 10 O 3 19 3 21 ELAN ENIGMA 7 OSMIJ 4 16 11 14 5 9 novi tednik Vedm г (ллтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH CA CA Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. septembra. Geslo iz številke 37: Vsi v Celje na Mos. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Stanislav Dečman iz Šentjurja. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Ema Tušek iz Laškega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Kristina Kobilica s Teharja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Vzemite nas s seboj V40MO KRIŽANKE www.trik.si 48 RUMENA STRAN Praznovali s skupino M. J. A. V. in z Otom Pestnerjem Praznovanje 64. rojstnega dne Radia Celje so z obiskom v Jutranjem ritmu začinile tudi članice skupine M. J. A. V.. Energične Maša, Ani in Jasmina so v živo prepevale svoje uspešnice, med drugimi so skupaj z Evo in Dejanom Radiu Celje ter vsem njegovim poslušalkam in poslušalcem seveda zapele tudi Vse najboljše. Ob rojstnem dnevu Radia Celje sta se Eva in Dejan spomnila tudi na Ota Pestnerja. Povedal je, da ga na naš radio vežejo lepi spomini. V studiu Radia Celje je namreč leta 1967 posnel svoje prve pesmi. Infrastrukturna ministrica v akciji še pred potrditvijo Odprtja Mosa se je udeležila tudi nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. V prostorih Ce-ljanke sta jo prisrčno, kot vse ostale goste, pričakala izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec in Nina Ermenc Pangerl, članica upravnega odbora družbe. V vlogi infrastrukturne ministrice Bratuškova na letošnjem Mosu sicer še ni bila uradno, saj je bila nova vlada Marjana Šarca v državnem zboru potrjena dva dni po otvoritvi največjega sejma v državi. Bratuškova je kot nekdanja premierka prav gotovo z zanimanjem prisluhnila malce pikremu govoru Branka Meha, ki je posvaril novo vlado pred prevelikimi davčnimi apetiti. Ne gre dvomiti, da se je je dotaknil tudi govor predsednika države Boruta Pahorja, ki je razpredal o tem, ali smo pripravljeni na morebitno novo krizo. V neformalnih pogovorih s številnimi župani, ki so se udeležili sejma, je zagotovo kakšno rekla tudi o novih in obnovljenih cestah, Sedanjost in preteklost Na odprtje Mosa sta dobro razpoložena prišla Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje, in Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje. Zavod Celeia že tradicionalno na sejmu predstavlja turistično ponudbo knežjega mesta, zato da se obiskovalci ne bi zadrževali le na območju sejmišča, ampak da bi šli tudi na ogled starega mestnega jedra, Starega gradu, muzejev ... Vsakoletni Mos je tako vpet med sedanjost in preteklost mesta, ki je že več kot pol stoletja gostitelj sejma. Sicer pa čas hitro teče in kmalu bo za Celjski sejem spet kakšen majhen ali velik jubilej, ko bo nemara priložnost tudi za zgodovinski arhiv, da pripravi kakšno razstavo o Mosu in družbi, ki ga pripravlja. Foto: SHERPA Presenečenje ob rojstnem dnevu Radia Celje Ob rojstnem dnevu Radia Celje je včeraj zjutraj naše uredništvo s svojim obiskom znova razveselila naše zvesta poslušalka Anica Podgornik iz Petrovč. Prav za to priložnost se je pripeljala v Celje, nam prinesla nekaj dobrot in zaželela vse najboljše. Na nas se spomni ob vseh naših rojstnih dnevih in večjih praznikih. Ponosni smo na to, da imamo tako zvesto poslušalko. Tudi mi Anici želimo še veliko zdravja in da bi se še dolgo lahko srečevali ob tovrstnih priložnostih. mostovih, tretji razvojni osi in ostalih bolj ali manj aktualnih temah, ki zadevajo delo nove ministrice. Foto: SHERPA Roglič se je spomnil svoje prve zmage Lani smo zapisali zanimivo zgodbo o našem kolesarskem asu Primožu Rogliču. Po zaključku kariere v smučarskih skokih je namreč svojo prvo kolesarsko zmago dosegel na celjskem območju. 5. maja leta 2012 se je prijavil na 4. vzpon do Vrunčevega doma na Svetini, ki ga je pripravilo HD Hokej. O tem smo ga pobarali v petek, ko je od celjskega avtomobilskega prodajalca prejel vozilo v uporabo. »Dobro se spominjam vzpona na Svetino. To ni bila zgolj moja prva zmaga, to je bila tudi moja prva kolesarska dirka v življenju nasploh. Bilo je lepo. Nekje sem moral začeti. Zmage nisem pričakoval. Pošteno povedano sploh nisem vedel, zakaj, kako in kje se gre. Boril sem se na vso moč in zmage sem bil tedaj zelo vesel.« Desno od Rogliča, ki je zelo optimističen pred nastopom na cestni dirki na SP v Innsbrucku, sta trener RK Celje Branko Tamše in trener NK Celje Dušan Kosič, med njima je Aljoša Džumhur, ki je član upravnih odborov obeh klubov. Foto: SHERPA »Poslovni« ravnatelj na Mosu Mos vsako leto že po tradiciji obišče tudi zelo veliko dijakov, še posebej prve dni sejma. Seveda pridejo tudi profesorji, kajpak med njimi ni manjkal ravnatelj I. gimnazije v Celju Anton Šepe-tavc (v družbi z ženo Dragico). Na sejmu, ki slavi podjetnost, inovativnost in drznost, je »Šepi«, kot mu pravijo prijatelji, bržčas znova lahko dobil nekaj navdiha za kakšne ambiciozne projekte na »Kajuhovi gimnaziji«. Ta se je ob njegovem ravnateljevanju v zadnjih letih zelo posodila in polepšala in prišla tudi do težko pričakovane telovadnice. Brez poslovne žilice zdajšnjega ravnatelja, čeprav deluje v javnem sektorju, takšni dosežki prav gotovo ne bi bili mogoči. Foto: SHERPA