Iz Jugoslavile, K!ub hrvatskih kaiiževnikov v Osjeku in jufcHej »Učit. Tovariša«. Klub hrvatskih književnikov je poslal uredništvu -s-Učit. Tovariša« sledeči dopis: Vrli gospodine! Ponajprije srdačno i toplo čestitam 60. god. »Učiteljskoga Tovariša«. Razgledao sam jubilarni broi od 7.1. 1920., pa Vam mogu iskreno čestitati. Brača Slovenci mogu biti ponosni na ovakov prekrasno redigovani tjcdnik, a S sam se ve*>elim. što pripadain po zanimaniu istom stalcžn. Uz srdačni pozdrav za: Klub hrvatskih kn.ijževnika u Osiieku. Rudolio Franjin Magjer. — >Narodna Prosv«»tr . — »Učit. Tovarišu«. Jubilo--:: jievHki »Učit. Tovari*";; ie pos^cilia »Narodna Prosveta^ to-ie beccae: »Primili smn ini>;io- ; hmi »i_T*!*. Tovariša«, ^lasil? j__goslovenskog učitelistva v Ljuoiiani. kojim proslavlja šestdeset godišuicn svoga izlaženja. Broj je bogate sadržine i divne tehničke izrade na 22 strane. Na uvodnom mestu je članak E. Gangla: Uvod v novo poglavje. Čestitanio siove-načkom nčitelistvu ovaj redak iubilei i želimo drugovima oko »Učit. Tovariša« da istraiu i uspešno produže uredjivanje« ovopf nazstari.eg glasila iugoslovenskog učitcljstva«. — Še enkrat odkritosrčna beseda in Bridka Resnlca. Članek z gorniim naslovom je. kakor- razvidno iz »Odmevov« nanj,-vzbudil precej razburjenja med tovarišicami. Meni se zdi, da brez potrebe, ker članek ne pobiia načela »enako delo, enako plačilo«. dasi to ni načelo socijalne pravičnosti, kakor trdi tovarišica M. L., atnpak načelo kapitalizma. Socijalna pravičnost je vse kai drugega. Ta se ozira tudi na potrebo. In tu trdim tudi iaz, da ima oženjen učitelj ali omožena učiteljica z otroci mnogo več potreb kot samski ucitelj ali samska učiteljica. 2iv zgled sem laz sam. Imam štiri otroke. od katerih so triie v mestu y šoli. Kljub naivečii varčnosti večkrat nimam. da bi si kuoil oblekt-, perila in tcbaka. pa si nisem kupil vso vorno ne enega kosa. Moji koleginji. ki ie res tudi prav dobra gospodinja, pa ostane vsak mesec skoro polovico plače, Da ne strada in ie tudi vedno dostojno in dosti okusno oblečena. Čeravno ima učitelj, tudi samec, več izdalkov kot učiteljica, namreč gotove družabne dolžnosti, potrebuie kot mož krepkejše hrane, vendar .sem tudi iaz mnenia, naj obvelja princip »enako delo, enako plačilo«. samo v res sociialnem smislu. Tega socijalnega nučela se drži tudi vlada, ki je določila visokost draginjske rioklade po številu družinskih članov. Zelirno in bomo zahtevali, naj se (o chrani tucli pozneje. Vsak učiteli 1h vsaka učiteljica nai ima temelino plačo, ki nai bo po službenih letih vsem enaka. Oženjeni in omožene z otroci pa naj dobivajo stalne doklade. To je sociialtia pravičnost. ki se bo morala uvesti povsod, ne samo pri učiteljstvu. Učitelj — oče ne izpolnuie samo svoie stanovske dolžnosti, ampak tudi prevažno državljaiisko dolžnost, da izredi in vzgoji svoje otroke. Zato nikakor ne moremo pristati na to, da bi potem, ko bodo zopet redne razmere. bile odpravljene doklade za družinske očete in bi imel učitell — samec ali učiteljica — samica ravno toliko dohodkov kot učitelj z deserimi otroci. To bi ne bila socijalna pravičnost, če bi si eden lahko privoščil luksus. a drugi stradal. Naivno vprašanje oziroraa očitanie četrtega »odmeva« »čemu so se pa ženili?« pa menim, da ni vredno odgovora. —ist. — Iz krogov učiteljskih vpokojjencev. Kolega z dežcle mi piše in sicer bfez kakega uvoda: Aktivno učitelistvo Je že prejelo nakazane mu predujme na zvišano plačo, zato gre sedai med vpokojenci glas od ust do ust, zakaj da so vpokoienci prezrti! Tudi vpokojenci ne moremo od samega zraka živeti, vsaj smo istotako potrebni, ako ne bolj kot oni. Ni prav, da imaio 20 let služečl aktivni učitelji, da celo mlade učiteljice, ki par mesecev uei*e!^jiejo. večio pJ?"-» nesro mi, k' '"tio paučevali nepretrgoma nad 40 let. Mnogi izmed nas imajo družiuo in še otroka, ki ga je treba šolati v tej sihii draginji. Kako torej shajati ? K lovariševiin besedam pristavljam; Zakaj se za nas nc uveljavi takoj zakon z dne 23. iulija 1919., po katelim bi iiam bile plače nekoliko zboljšaiie in zakai se nam neopravičljivo zadržuje to zboljšanje? Ali smo res zato ustvarjeni, da moiamo vedno beračiti? Že v akfivnem službovaiiKi smo se morali boriti pri vseh slabih razmerah z raznimi težavami, dasi ni bilo naše delo nič mani vredno, nego ie dclo sedanjefea aktivnega učiteljstva. Vprašamo dalje, je-li to kaka primcra v plači, da bo imel akhvni učitelj, ki prestopi sedaj v pokoi 12—15 stotakov meseono, sedanji vpokojenec pa 6—8 sto? Takšna diferenca pri plači kaže vendar prevelik skok. Kdo nam bo to oporekal? Ako bi bili mi v svoii mladosti naprei vedeli, da se has bo tako plačevalo, ni dvorna, da bi si bili izvolili drug poklic! — Omcniti je tudi to. ua stavi sedaj obstoječi zakon vpokojence preveč v euo vrsto. Vsaj poznamo izrek: Za večje delo večie plačilo! Kot bivši šolski voditeli je iinc! vpokojenec obilo dela z uradnirni spisi in dooisi. z vodstvom konferenc na tri- in večrazrednicah in z vodstvom vobče. Moral jc biti odgovoren za ce!o šolo in ob počitnicali ni smei nik^^r Za dolgo zapustiti ?.ni<\ T^a ie \\\ učiteHnevr»'-:'::i; vcdno prost Z.ito oprav!.Ieno trdini, da bi mn1-'; uiti taki nek^unji voditelji \v^z uolie plačani od urugih. — Ali ntj vidijo tega na5» -utftavodajalci y LjubHani in Bs^radu? Mi vpokojenci privo*,l\\i\o vsakemu, da se ga pošteno plača, a sami sebe tudi ne maramo zapustiti. Semtertja se predbaciva. da irnajo stari učitelji premoženje. No, to so le bele vrane. Kdor ie res tako srečen, da kaj ima, ni prišel do tega svojega imetja z učitelisko plačo; preveč se ie skrbelo za to.-da so nas slabo plačevali in nas v revščini pustili životariti. Drugi zopet pravijo, da m denarja, Tore.i za šolo, pouk in vzgoio. ni denarja, medtem ko dobro vemo, da sc ie še celc za luksus izdajal denar na gotovih krajih! Tudi pravijo: star učitelj - vdovec, morda celo brez otrok, ne potrebuje toliko. To ne držU LJčiteli — v mestu kakor i;a deželi —¦ mora biti vedno stanu piimerno oblečen, da si obdrži ugied. Pride uogosto bolezen in treba ie kupiti dragih lekov. ki niu jih zapiše oddalien zdrav.nik. Za donašanje potrebnih živil v hišo inorebiti iz daljnega mesta ter za bolišo po~ strežbo vobče si mora vzdrževati d^go služkinio ozir. postrežnico. Ni ini potreba 5e nadalje naštevati naših dobrot; želim le, da čita te vrstice višji šolski svet. poverjeništvo za uk in bogočastje, ministrstvo prosvete v Beogradu in brez dvoma se nam bode priznala ne le resničnost tega spisa, nego ludi pravica do izboljšanja našega gmotnega stanja! S. P., vpoko.ienec. — Zavolio učiteijskih plač. Pod tem naslovom poroča »Slovenec« z dne 29. januar.ia t. 1. doslovno tako: Iz Beograda nam pišejo: »Poslanci V. L. S. so intervenirali te dni zaradi zavlačevanja učiteljskih plač. Elaborat se ie moral vrniti v Ljubljano. ker niso bili podani vsi potrebni pcdatki. Ko se ti podatki vrnejo, bo ministrstvo prosvete brzo rešilo zadevo ter akte izročilo finančnemu niinistrstvu. V prošlem tednu v Ljubljani razglašena vladna razjasnjavania torei ne odgovarjaio resnici.« — Zdelo se nam je takoi, da stoji »Slovenčeva« informacija »iz Beograda« na slabih nogah. zato smo povprašali na merodai, mestu, kako ,ie s-to zadevo, in smo zvedeli, da ne odgovaria resnici, kar trdi »Slovenčev« izvestilec, ampak ie Doložai sedai tak: »Glasom ukaza rninistrstva prosvete se prevod na nove učiteliske olače ne sme izvršiti. preden ni sestavljennatančenseznam vsehučiteljev, učiteljic in zabavili, predložen ministrstvu v dveh primerkih ter od ministra samega odobren in podpisan. — Seznama sta se predložila rrsinistrstvu dne 23. januarja 1920 z obširnim poročilom in z nujno prošnjo, nai dovolipotrebnekredite ne samo za nove plače, temvečtudizakritje primanikljaja.kiseizkaže pridotičnt postavki. — Sestava seznamov ]e bi\o veliko, naporno delo, in učitelii, ki so bili s tem delom zaposleni, so delali neumorno in v največji naglici. večkrat tudi pozno v noč. S strojem si ni bilo mogoče pomagati, zato se je moralo pisati vse samo z roko. — Poverjeništvo za uk in bogočastie izza odloka, naj se predlože seznami po doposlanem obrazcu, n 1 p r e jelonikakih navodi 1 ali izvrš i 1 n i h n a r e d b, le kratko pred odpošiljatviio seznamov ie ministrstvo brzoiavno pospešilo, naj se jih takoi predloži. — Nipares, dabibiloministrstvo vr?ii!o 8'aborat, če§, *a hi bil poman jklji v. — Višji šok>''i svet ie tudi brez vsakega pooblastiia od ininistrstva prosvete, torei popolnoma na svoio roko, pač pa z vednostio predsednika dcželne vlade ter ljubljanskega delegata ministrstva financ nakazal in tzplačal predujme po 1000 kron vsem učiteljem. učiteljicam in zabaviljam.« — Čemu »SIovcnec« o naših zadevah iavnost popolnorna napačno informuje, nani ni jasno. Hoče li na ta način pomirjujoče vplivati na razburjene duliove? Ali pa bi morda »Slovenec« rad videl, da bi bilo tako, kakor mu pišejo »iz Beograda«! — Slomškariia zmrzuje. Pod tem na slovom prinaša »Domovina« od 28. januarja sledeče: Klerikalna učiteljska orga« nizaciia »Slomškova zveza«. ustanovljena v ta namcn, da napravi iz slovenskega učitelja farovškega hlapca, ie začela v Jugoslaviji naglo propadati. Kakor se čuie. ima sedaj »Slomškova zveza« z vscmi mnianii vred !e še 100 članov. Tudi »Slovenski Učitelj«, glasilo klerikalnega učitelistva, izgublja od dne do dne naročnike, tako, da se za malo število bralcp.'" že vcč ne izplača tiskati prilo?0 ..G-ovenskega Učitelja«. Ako hz iio propadar^ kleakalne učiteljs1:- organi^^.-;;^ — ki že danes niina v'-;z".~".:* ,iomena več — tako ¦ .^Ig ':aprej, bo Slomškarija še to zimo zr:xzriila. — Manifestacijsku zborovanje, Dne 26. januar.ia t. 1. se je vršilo v veliki dvorani hotela »Union« krasno uspelo ma.nffestaciisko zborovanie. ki ga ie sklicalo Udtužeriie jugoslovetiskih akaderaičarjevbeguncev. Dolga vrsta govornikov je v ostrih besedah ožigosala postopanje pariškili imperi.ialistov, ki hočeio najzavedneiši del našega naroda na iugozapadu vreči v nenasitno laško žrelo. Sprejeta je bila med viharnim odobravanjem daljša resolucija. v kateri zborovalci med drugim iziaviiajo, da ne bo naš narod nikdar ivlonil pred krivico, ki bi mu jo prizadete države, katere so pro^lasile. da se bore za pravice malih narodov, in da bo storil vse, da se stre italiianski imperijalizem. ravnotako, kakor je bil strt v svetovni vojni germanski in avstro-madžarski imperijaiizem. Mnogobroino obiskanemu zborovaniu je predsedoval narodni poslanec dr. Dinko Puc. — Prosvetni praznik. V torek, dne 27. ianuarja je slavil srbski del našega naroda svoi največji praznik, posvečen spominu velikega narodnega prosvetitelja sv. Save. S srbskimi brati je prazmovalo tudt slovensko pleme ta dan z željo, da bi blagovest. ki io je oznanjal sv. Sava, oostala čimpreje skupna last vsega naroda in da bi se.vsa tri jugoslovanska plemena čim najpreie žlila v eno kulturno celoto. kakor so se že združila v eno skupno državo. — Na foeograjski univerzi se ie vršila na dan sv. Save velika oroslava uiedinjenja, katere so se udeležile vse tri iucroslovanske univerze. Zagrebško vseučilišče ie zastopal rektor dr. Polič. ljubljansko pa prorektor dr. Zupančič. — Naša Zaveza ie pred par dnevi prejela sledeči protest: Podpisani k r o ž e k naprednega učiteljstvavRibn i c i, spoznavajoč ogromni pomen svobode morja za našo mlado domovino, kliče: Niti koraka nazaj pred nesramnim italiianskim imperijalizmom! Primorje je in raora biti naše na veke! Saraoodločba narodov ni za nas cun.ia, ampak resnica, katere nai se teptarri rod ob Adriji posluži in tako združi z nami! Italijanom pa kličerao: Roke proč od naše zemlje, katero ste zasedli še-le po razpadu stare tiranke Avstrije, sicer na svidenje na junaškem tnejdanu s svitlim mečem v doglednera času! Anton Mervič, 1. r. Sledi še 9 podpisov. — Gorenjemu protestu se v imenu ostalih članov pridružuie s polnlm prepričanjem predsedništvo slovenskega učiteljskega d r u š t v a z a Kočevski okrai. Fr. Štefančič, t. č. predsednik. — Lep dokaz narodne zavednosti. Pisarna za zasedeno ozemlje v Uubliatii ]e prejela sledeči dopis: Učenci in učenke meščanske šole v Ribnici se pridružujejo tistim. kateri nočejo priznati londonske pogodbe. Nočerao več priznati težkega larma, katerega smo nosili dosti dolgo. Mi hočemo biti svobodni Jugoslovani. Italijan naj ne gospodari po slovenskih pokrajinah. Niti ena naša vas ne sme biti last Italijana. V znak našega ogorčenja v težki uri poklanjamo dijaštvu zasedenega ozemlja šestdeset kron kot skromno zbirko med seboj. V Ribnici, dne 26. ian. 1920. Sledi 52 podpisov učencev. — Diiaštvo lz zasedenega ozemlia, katero se ie moralo zateči v svobodni del Slovenije, da zatnore tu nadaljevati svoje študiie, ker so mu Italijani dcma zaprli šole, bode gotovo naipriietneie vzradoščeno, ko bode izvedelo za ta nad vse hvalevredni čin zavednih učeticev !n učeuk tne^stisks ?o!e v Ribnici. Nai ta vzgled služi v bodrilo vsetnu našemu slobodnemu narodu v teh .sodepolnili dneh, ko se odločuje bodoč- ^nost naših bratov v zasedenem ozemlju! — Eno leto »Mlade Jugoslavlie«. Prvl slovenski šolski list gornjega naslova ie obhaia! te dni prvo obletnico svojega obstanka. Po razsulu stare monarhiie je prinesla osvobojena domovina tužnemu Korotanu celo vrsto slove-nskih učilnic, nianjkale so pa tem učilnicam prepotrebne slovenske šolske knjige, ki jih ni bilo nikjcr dobiti. Bilo ie tedaj zelo umestno, da se ie začelo misliti na izdajanje šol. lista, ki nai bi v prvi sili nadomeščal šol. knjige po koroskih učilnicah. Okrajni šolski nadzornik Pavel Koscliier v Velikovcu se je lotil prav hvaležne naloge ter zr.Cel izdaiati tak-le list, katerega 1. števiika se i ie tiskala v 800 izvodih, med t*5 r. V.z se je 1 novzdignilo danes to šte^:!o že na 4000, kar pač neizpodbi'"o priča o potrebi in koristi lista r'^ Korjškem delu naše domovine. ?ut, ki :j je ubral list v novem le+- — pravi Lstov urednik — bo hodil tudi v drugcu letu, ker je prepričan, da je prava. Vsi, ki so ga SDreii?Ha1i na tej poti v nrver« h'u, so Dovabljeni, da ga ^r"emliajo tudi v drugeni! —- »Mladi Jugv.slaviji« želimo ' mi od svoic stratii najlepšega uspelm iv. naialjnem nienem potu v blagor koroške šc-lske mladine! — Beiokranjski ulrokratizein. Birokrai tizem belokranjskega okr. šol. sveta 3e J neverjeten in postaja trdovraten in trdoživ, kakor avstrijski parasiti. ki so se vsesali v naše narodno telo in se jih nikakor ne moremo otresti. Do danes se razmere niso uredile in »pasivna rezistenca« gospoda sflavarja Sime traja dalje. Treba bo res železne roke. da bo potresla gluha ušesa. To vest beležimo kot kronisti, da bode vedlo naše tovarištvo. kako ie treba biti dosleden in siten, da kai dosežeš pri j »premaiaoih« karnijolcih, za koje ima na{ ša vlada še vedno dovoli mehkih sedežev. ! — Imenovanje novih profesorjev na i liubijanskem vseučillšču. Na 27. januarja | t. i. na dan sv. Save }e izšla regentova na| redba, s katero se imenujejo novi profesorji za ljubljausko univerzo. Imenovanje se je zayleklo naiveč po krivdi bivšega poverjenika za šolstvo dr. Verstovška. ker ie postavil v proračun premalo svoto. Izposloval ie namreč samo 1 m pol miliiona kron, ki pa so seveda že davno izčrpane; zato ie naletelo nadalinie imenovanie na velike finančne težkoče. Protesorski zbor še tudi sedai ni pomoštevilen. zato bodo sledila v kratkem nadalina imenovania. Imenovaiii so bili na juridični fakulteti: višji sodni svetnik dr. Gojmir Krek za rednega profesorja državljanskega in rimskega prava. dr. Anton Skumovič za rednega profesoria civilno nravdnega reda. dež. sodni svetnik dr Rudolf Kušelj za izrednega profesorja cerkvenega prava. Na filozofski fakulteti: priv. docent dr. Fran Jesenko za redmegg profesorja botanike, priv. docent dr. Hadži  za izrednega profcsorja geologije, realčni profesor dr. Ljudmil Hauptmann za izrednega profesorja stare zgodovine, posebno sredniega veka. priv. docent dr. Karel Ozvaid za izrednega profesoria pedagogikc. gimnazijski profesor dr. Jakob Kelemina za privatnega docenta germanistikc in dr. Izidor Cankar za priv. docenta zgodovine umetnosti. Na medicinski fakulteti: dr. Ivan Plečnik za rednega profesorja patološke atiatomije. Na tehniški fakulteti: dr. ing. Alojzij Kralj za izrednega profesorja tehniške mehanike. ing. Ivaai Vurnik za priv. docenta arhitekture. Na teološki fakulteti: dr. Josip Srebrnič Zi rednega profesorja starokrščanskegn slovstva in zgodovine vzhodnih cerkva. dr. Franc Lukman za izrednega profesorja historične dogmatike, dr. Matija Slavič za izrednega profesorja biblične vede starc zaveze, za docenta pa profesor veronauka Snoj. - - golske vesti s Koroške. 1. N a d ržavni gimnaziji v Velikovcu sta se otvorila prvi in drugi razred. V prvem razredu je 34 dijakov in 1 dijakinja, v drugem razredu je 12 dijakov. skupaj 47 dijakov. 2. Državno učiteljiščc. na katerem se ie otvoril letos sanio prvi letnik. obiskuje 13 učiteljiščnikov in 9 uči teljiščnic, skupai 22. 3. M e š č a n s k a š o 1 a je trirazredna in mešana. V prvem razredu je 17 učencev in 26 učenk. v drugem razredu 20 učencev in 20 učenk, \' tretjem razredu 13 učencev in 15 učenk. skupa' 50 učencev in 61 učenk. 4. D e š k a liudska šola ima 223 učencev. 5. D e k 1 i š k a I j u d s k a š o I a. nastanjena v »Narodni šoli« v St. Rupertu, šteje 209 učenk. 6. Kmetijsko šolo pn Hoprijanu obiskuje 13 učencev. /. Gospodiniska šolav »Narodni soli« v St. Rupertu ima 15 učenk. -Dnaš k i d o m v Velikovcu je nastanjen v Ur. Hud0!istovi hiši tik me^tne župni^ske cer- kve. V njein sc naliaja 46 dijakov. ki imaio tam stanovaaiie in hrano. — I n t e r uat šolskih sester v »Narodni šoli« je dosegel letos vlšek obiska, namreč 43 gojenk in gojencev. — — Koroška šolska mladina se kai pridno gi.blje s svojim ueiteljstvora na 12.venšolskem prosvetnem polju. Ni tedna, da bi ne čitali v listih, ki nam prihaiajo Iz Koroške, 0 lepih priroditvah, ki iih priieja rnladina no vsem slovenskem delu Koroške.pod vodstvom svoiega učiteljstva. Tako čitamo v zadnjih Iistih: Šolarii v Žvabeku so priredili ood požrtvovainiin vodstvom svoia učiteljice »Snegulčičo«, ki ie naravnost očarala vse gledalce. — Lepo itrro s petjcm in deklamaciiami so prLredili šolski otroci v Št. Lipšu pod vodstvom tov. jrdč. Vrečkove. — Mnogo zanimanja ie vzbudila šolska veselica v, Orebinju. 'kjer so po končanem sporedu obdarili šol. mladino s uecivom. sadjem in šolskimi potrebščinami. — Tudi v Želczni Kapli sc mladi svet pridno giblje in noče zaostati v prosvetnem oziru za drugimi. — Na želio okrajnega šolskega sveta sc je priredila božična šol.^slavnost v prostorih -vNarodne šole« v Št. Rupertu pri Velikovcu. Poleg mnogobrojnega občinstva se je udcležil te prireditve tadi general Majster. — Lepo so uspele šolske slavnosti v Černečah, v Šmarjeti, v Rožu. v Dobrlavasi, v Kotmaravasi itd. Veseli nas zelo to lepo gibatije, ki so ga vzbudili naši delavni tovariši in tovarišice med našim narodom na Koroškera. Le tako naprej po jasno začrtani poti! — Oddaia učiteliskih služb. Višji šolski svet -je na svoji seii dn'e 22. ian. t. 1. sklenil, da se ukine s podeljevan]em u_iteljskih sUižb kratkim potom. ker se je pričelo z uradnimi razpisi služb. Izvedejc se le še one premestitvc, ki so v teku. Le v riainu.ine'?ih slučajih. ako ni kje učne osebe, ali ako šola. ozironia vzgoja trpi, se sme učna oseba premestiti kratkim potom. — Izpremembe v šol. osoblu. Prideljeiii so: J 0 s i-p Žagar v službovanje na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru; stalni učitel.1 Martin Vrečko v Pamečah v siužbovanje na šestrazrednico v Šoctaiiui; začasni uč. V i k t 0 r B r e g a n t v Prevaljah v službovanje na enorazrednici v Pamečah; 1 v a Jacer, učiteljica v Zagorju v službovanje na I. dekliško meJeansko šolo v L.iubljani in stalna učiteijica Antonija Vaupot pri sv. Fiorijanu v Doliču v službovanje na pctrazrednico v Slovenjem gradcu. — A1 b i n a R 0 z m a n , učiteljica na II. meSčanski dekliški šoli v Mariboru je izstopila iz šolske službe. — Nov okrajni šolskl nadzornik. Poverieništvo za uk in bogoeastje ie imctiovalo za prehodno dobo tov. M i h a e 1 a K a b a j a, nadučitelja v Begunjah nad Cerknico, za začasnega šolskega nadzornika za cerkniški sodni okraj. — Imenovanja. Začasno so piideljeni: J 0 s i p V a 1 e n č i č, stalni učitelj na Zidanem m-ostti, sedai začasni voditelj na Blanci, v službovanje na mestni šestrazrednici v Celju: odslovljena stalna učiteijica na Kapli Marija Papst-Majc e n. ki je bila zopet sprejeta v službo v Sloveniji, v službovanje na dvorazrednici v Št. Ožbaltu ob Dravi; M i j o 2 ag a r. nadučitclj v Klancu v Istri. v službovanie na trorazrednici v Zdolah in poverjen z z.ačasnim vodstvom te šole. — Mladika v Ptulu spreiine dve gf> spodični za nadzofovanje gojenk pri učenju in v prostem času. Prednost imajc muzikalne eame, ki bi lahko poučevale glasovir in takšne, ki so po svojih študijah zmožne, da pregledujejo naloge učenkam me.ščanske šole ali nižie gimnazije. Plačs*. po dogovnru, poleg oskrbe (hrane, stanovanja. kiiriavc in svečave) v zavodu. Nastop takoi. Išče se tudi oskrbnica za Mladiko v Ptuju. Nastop 15. III. t. 1. Mestni magislrat Ptui, dne 31.1. 1920. — Razpis. Razpisujeta se: 1. na I. deški meščanski šoli v Ljubljani stalna služba strokovnega učitelia za 3. skupino; 2. na deSki mesčanski šoli v Celju stakia služba strokovnega učitelja za 1. skupino. Prošnie ie vlagati predpisanim potom na višji šolski svot v Ljubljani do 20. februana 1920. — Kaj ic s črnilom? V liubijanskih šolah nianika posebno črnila. Štupe, iz katere se ie delal. ni dobiti, za tekoče črnilo se p-a zahteva že 20 K za liter. Ali je to mogoče? iMenda se vendar štupa (prašek) Hji v tigovinah skrila in se sedaj tam črnilo fabricira za tako ceno? — Šolarske igre na prostem. Bliža se spomlad in oričele se -bodo zopet otroške •gre na prostem. ki zdravje mladini veliko bolj utriuie kakor pa vaje v zaduhlih telovadnicah. Vendar se nam sedanla nogometna igra z žogo prav ne dopade. Igra ie preveč enostranska in postane tudi več- krat naravnost divja. V prejšniih časih so bile igre z žogo veliko boli zanimive n. pi. takozvani »parm«, ki ie bil sestavljen i_ dveii strank, od teh je ena žoeo bila z loparjem, druga pa lovila, zraven pa ie bila tekma k cilju in nazaj. Ko ie druga stranka žogo vlovila oziroma ž njo nasprotnika zadela, menjala ie vlogo s prvo. Bilp je mnogo zabave, teka in smeha. Ko bi se sedanji mladini to pokazalo, gotovo bi se ii igra dopadla in zopet udoinačila. — I. — — Telovadba po sokolskem sistemu. Miiiister prosvete ie odredil, da se »čeisiiživo« (skavti spoji s Sokolstvom. Zato se ne morejo osnovati zasebni oddelki čotništvu 110 v šoli ne mcd prebivalstvom. Poak lelovadbe se bo v vseh šolah pc sokolskem sistemu, metodi, estctiki, disciplini in rcdu. Estetika se bo uegovala v nižjih razredih. Učiteiji tclovadbe imajo dolžnost, da podpirajo delo v sokolskem duhu in morajo inieti strokovno izobrazbo za sokclski pravec dela. — Z zadoščtnjem in veliko radostjo pozdravlia slovensko učitclistvo to novo naredbo! -- Razstava v Liubljani. Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljaini je razstavil v sporazumu z nadzornikom Vogeltiikom v svoji izložbi idrijske čipke. Razstavljeno biago je delo u.enk čipkarskih šol v Žireh, Zeleznikili in Horjulu. Delo je krasno. Ljubljansko občinstvo, ki se z zanimanjem ustavlia pred izložbo, sc pohvalno izraža 0 deln. Cene čipkam so napram dragtaji drugih predmetov jako nizke. Ta razstava pa ne vsebuje veliko del čipkaric. Dobro bi bilo, da priredi obrtno-pospeševalni zavod v Ljubljani kasnejši čas. ko bo stanovanjska kriza vsaj nekoliko milejSa, stalno razstavo vseh domačih obrti, med katerimi naj zavzemajo tudi čipke svoje častno mesto. Izdelki čipkaric so v velikih primerih naravnost občudovanja vredni. Ako se odpre ljubljnnskemu občinsivn vpogled na "ašo ročno nmetnost, s tem stori obrtno-pospeševalni urad velik korak k ii-adatjnermi iiani'cdku dortiače obrti. — Intenovanfe. Za začasnega okrainev;a šolskeca nadzornika v šoiskem odboru v Cerknici (loga^ki okraj) ie imenovan tovariš M i h a K a b a j, nadučitel.i v Beguniah nad Cerknico. — To itnenovanje naj služi izvrstnenm šolniku in značainemn tovarižu Kabaiu v zadosčenje za vse krivice in nreganjanja, ki iih ie moral pretrpeti l!1'-'1 v>'"o 7.nradi ¦Tmisnih demmciiacij. — Urad oblastne zaščite dece in mladine za Slovenijo v Ljfubllani se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v deželnem dvorcu v poslopje deželne vlade na Blei\veisovi cesti §t. 10, II. nadstropje, sobi št. 18 in 19. — Povfšanje draginjskih doklad. Predvideno je. da se razen aktivnim uradnikom in ostalim naineščencem povišaio d:-r-.e.inis've do"k!ade tudi upokoiencem. kakor je to minister za finaace obljubil odposlancem uoruženja upokoiencev. — Odobritev učoih knjig. Poverjemštvo za uk in bogočastje je (Kiobrilo koi šolsko knjigo za meščanske šole: »F i z I ka in kemija za meščanske šole«. V treh stopnjab. Spisal Andrej Senekovič, kr. gimnazijski ravnatelj v pokoju. 1. stopnja. Cena broširani knjigi 7 K, vezaiii knjigi 9 K. V Ljubljani 1919. Natisnila in zaiožila Ig. pl. Kleinniayr & fed. baniberg v Ljubljani. — isto poverjeništvo je z razpisom z dne 14. januarja 1920, št. 106, odobrilo za uporabo pri pouku slovenščine na meščanskili šolaii :n na nižji stopnji srednjih šol učno knjigo »Zemljepisne in zgodovinske slike iz kraljestva Srbov, Hrv a t o v i n S1 o v e n c e v,«. Izdaja B. Dodatek k čitankam za meščanske šole in nižje razrede srednjih šol. Sestavila ii. S c h r e i n e r in 1^'. if i 11 k . Cena mehko vezani knjigi 4 K. Ljubljana 1919. Založiia Jugoslovanska tiskarna. — Slovenska Solska Matica. Na razne naročbe in vprašanja poročarno pouoviio, da je cena vsem letnikom in posaineznim kujigam brez izjeme povišana za 100% in sicer tudi članoni, ki so do zdaj dobivali stare letnike in knjige za pclovičiK) prodajalno ceno. To smo morali storiti, če hočemo, da zaradi podraženegia tiska ne zabredemo v dolgove. — Naročnike in dopisnike zadnjih dni prosinio, da počakjao na rešitev, ker je unavnik (blagajnik) S. Š. M. zbolel. — Poverjenike prosimo, da s. požurijo, ker ne moremo drugače s tiskoni naprej. — Kmetijska srednja šola iii vinarska šola v Mariboru. Poslanca dr. Kukovec in Ribnikar sta posredovala dne 21. ianuaiija pri ix>ljedelskem ministrstvu radi ustanovitve kmetijske srednje šole in vinarske šole v Maribom. Ker potrebujemo nujno strokovnih šol, bo to vprašanje vešeno bržkoiie še pred početkom prihodrijega šolskega leta. — Javna študijska knfižnica se ustanovl v Mariboru v prostorili deškega zavetišča. Občina jc kupila knjižnico prof. Kaspreta in tudi Zgodovinsko društvo prepusti pod gotovimi pogoji mestu ozirotna državi svojo knjižnico na razpolago. — >/Pepeika« v Vojniku. V ncdeljo. dne 15. februarja t. 1. uprlzorijo učcnci tti učenke ljudske žole v Vojniku niladinsko igro »Pepelka«. Med odinori petie. Igra se v posojilnični avorani. Vstopnina: sedeži 3 K, stojišča 1 K. Čisti dcbjček ie naraenien za nabavo garderobe za prirejanje mladinskih iger. — 300.000 sirot v Jugošlaviji. V državi SHS ie danes okrog 300.000 otrok brez očeta in niatere, za katere mora skrbeii država. — Clatiarlno za učitellskl konvlkt so plačali: Stanko Rape 2 K; Vida Dimnik 2 K; jMarta Dimnik 2 K; Ivan Dimnik 2 K. (Te člane je v 3. številki tiskarski škrat izpustil.) Zivili nasledniki! — Dar učit. konviktu. G. Martin Svetž, mestni uslužbenec, 4 K. Hvala!