TcrnBid — sfran svefa. ' Ppkrajine ob ravniku so naravnost .grožene od žuželk, ki se imenujejo termiti. Prebivajo v skupnih bivališčih kakor naše mravlje, čebele, ose itd. Imajo svojo kraljico, ki leže jajčeca in sicer vsaiko sekundo po eno neprenehoma včasih 10 let. Kraljici strežejo delavci in jo čuvajo vojaki. Pravijo ¦termitom tudi bele mravlje, dasiravno se znatno razločujejo od mravelj. Mravlja je n. pr. sladkosnednež in ne zna glodati. Termit je ustvarjen za razglodanje vsega, kar mu pride na pot. Noč in dan uničuje ta žuželka ogromna dreV,esa po pragozdovih, na znotraj jih čisto izvotli, da se zrušijo. Termit razgrize do zrušenja hiše, mostove, pohištvo, knjige, obleko in obutev, da se vse spremeni v prah. Cela mesta so se že morala izseliti radi te nadloge. V očigled termitski opasnosti so se zavarovali ljudje po vročih krajili ob ravniku z zvalovano pločevino. Hiša in mesto sta zgrajena iz pločevine, iz tvarine, ki vleče vročino nase, a je edini materijal, ki je do pred (kratkem kljuboval termitom. Vsa termitska razdejanja imajo nekaj skrivnostnega na sebi, fcer je od zunaj videti, kot bi bili od njih napadeni predmeti celi in nikdar uničevalca ne ugledaš. Po Avstraliji pripovedujejo o termitih čudne zgodbe. ; Farmer v Queenslandu pusti čeznoč zunaj na prostem svoj voz. Zjutraj naj- de samo železne okove, leseni deli voza so zginili v trebuhih termitov. Raziskovalcem s-o v noči večkrat snedli termiti srajce s telesa. Kmetovalec zapu_ti svojo hišo za en teden in se poda v mesto po opravkih. Ko se vrne, najde na zunaj vse v redu, a termiti so opazili njegovo .dsotn.st in so mu priredili poset. Sede na stol, ta se zruši. Ko hoče zavžiti hrano z mize, pade ta na kup. Ostrešje se spremeni v prah itd. V Avstraliji, kjer so poleg Afrike, Indije in Brazilije termiti najbolj razširjoni, se je že naučila ta nadloga, kako je treba tudi pločevino preglodati. Tako dolgo plujejo na pleb, da za.ne rjaveti in nato ga uni.ijo brez težkoč. Opazovali so, kako so prevrtali termiti svinec ter obrusild steklo, ker izl.čujejo iz sebe tekočino, ki se prime stekla. Termiti so razjedli del mesta James« town na otoku Sv. Helene taiko, da so ga morali znova pozidati. Mesto je zgledalo, ikakor bi ga bil obiskal silovii potres. Leta 1879 so požrli termiti v luki Fe-< rrol špansko bojno ladjo. Po Avstraliji so morali izprazniti cet le okraje radi termitov. . v V francosko mesto La Rochelle so zanesli iz vrooih krajev majhno vrsto termitov, ki bežijo pred lučjo. Te živa-i lice so izpodjedle hiše, da so se zrušile, in so bile na ta na.in razdejane cele ulice. Mrzlo podnebje v Evropi je pre« pre&ilo razširjenje te šibe božje. — Poi Ogrskem in Dalmadji je dobiti neka^ tere vrste južnoevropsikih termitov, ki pa niso nevarni. ¦.%*' Glavna naloga termitov je: žreti Ifl graditi. Kakor smo videli, požro nevej1« jetne predmete, a najrajši les in papir. Njihove stavbe so večkrat po 8 m visoke in so podobne stolpičastim katedralam. Zidovi so debeli 80 cm in kljubujejo vsem neprilikam. Pogostokrat si jih izbere celo človek v stan. Termitska stavba zgleda kakor grič, ki ima _ nadstropja. Ob straneh zidov na zno- traj se vijejo hodniki. Stavba sega tudi do 8 m globoko. Bivališče kraljice je opremljeno z vratami ter okni. Je nekaka dvorana, v kateri se neprestano zadržuje nekaj tisoč žuželk, 'ki odnašajo jaj.eca, prinašajo hrano in vojaki čuvajo mater pred vsako nevarnostjo.