Ob siničjem pogrcbu. iKonec.) fflfjp^^P^^H obral je kos deščice. Nato pa je jel kopati sredi trale grot SmjSm^K "e'1'ca ie ^ila tam zemlja, in šlo je hitro izpod rok. Mis'! (jS^Li^Sfc ie ^laž veliko pri kopanju in domislil se je tudi sinict NTj^jjfP žarice. ¦ ^MUi^mTl Živela je sinica-žarica v zelenem gozdu. Lepo je slca^B 3*tk1K2hES Ijala od veje do veje in je čebljala med sestricami naj pfcJB^^^fc' lepše. Vedno je bila dobre volje. Rade so jo imele sestrii: in rade so jo poslušale. Izlegla se je pod Vilrancem v tihem logu. Še mlao« , se je napotila iz gorskih krajev v zelene doline, v cvetoče datjave. ^fl Veliko sveta je bila obhodila sinica-žarica. Še celo na Dolenjskerti ^| preživela mesec. Stanovala je v zelcnem gaju kraj tihe, lirne Krke. CebljaB je tam in se je veselila. Poznala je celo Mlinarjevo Anico, kaiere se ni^fl bale ptice. Sedla ji je večkrat na rame. ln zasmejala se ji je Anica in fl govorila: I ,Ej, sinica-žarica, iz gorskih krajev si prišla Pa kako je lam gori?" ¦ Čebljala je sinica žarica. Lepo pesem ji je čebljala o lepoti gorski| krajev. lu zamislila se je Anica in je morda zahrepenela v gorske krajc. Rah)o je prijela drobno ptico in jo izpustila. .Pojdi, sinica-žarica," je rekla. »Pojdi v svoj dom, kcr doma je naj-lepše, ah, najlepše ... Pojdi. sinica žarica." In odhitela je sinica-žarica na bližnje drevo. Sedela je lam gori in ¦ bila žalostna. Ah, noče je Anica in jo podi od sebe. Tako lepo bi ji (efl ljala vse lepe dni, da bi ji ne bilo dolgčas. Pa je noče Anica in jfc M mara poslušati. '¦ Drugo jutro pa je pohitela k nji in ji spet sedla na rame; zasmfrjaB se je Mlinarjeva Anica in je govorila: ¦ ,Ej, sinica žariea, pa Se nisi šla domov v gorske kraje? Pojdi, pojdfl Doma |e najlepše, ah, tako prijetno ..." ¦ In spet je prijela sinico in jo izpustila. Žalostna je čcpela sinica-žar« tam na veji in ni čebljala ves dan. OkrojJ bele hišice je letala potem, 9 večer se je že delal. Pri okencu je zagledala luč in je pogledala v sobdj In videla \e takral Anico. Pri mizi je sedela in bridko jokala. I Hudo je bilo sinici-žarici. Potrkala je na okno s kljunčkom. I Dvignila je Anica glavo in je stopila k oknu. Odprla je okno^ M sinica-žarica je sedla na njeno rame in se je pritisnila k njenemu licu. 1 ,Spet si lu, sinica-žarica?" je govorila Anica in se ni smejala. nNfS šla še domov? kaj ti ni nič hudo v tujem kraju, sinica žarica? Prijetno jj doma in bridka je tujina." Jj In spel je zajokala mala Anica. jM ,Pojdi domov, sinica-žarica," je nadaljevala ,,Tudi jaz odrinem jutnTj domačega kraja . .. Dalcč, čcz petsto gora ..." 1 Pobožala je Anica sinico-žarico in jo je poslavila na okno. ¦ »Pojdi, sinica-žarica, ker noč se že dela. Čez leto pa pridi spet in ¦at se morebiti vidiva." Zaprla je Anica okno, in sinica-žarica je odletela proti gozdu. Na veji sedela dolgo. dolgo in ni mogla zaspati. Nedaleč od nje so pljuskali no zeleni valčki širne Krke ob sive skale, in na nebu 30 gorele zvezde. j ie jcsen. Drugo jutro pa je vslala sinica žarica in je odhilela iz tihega loga aj mirnc Krke. Hilela je naprej proti gorskim krajerrt- Žalostna je bila in vedela mnogo pripovedovati sestricam, ki so samevale po zelenih vejah. pride jcsen, pa pohili spel nazaj v sive daljave in polem se vrne vc- , in lepo ji bo v gorskih krajih .. . Oomislil se je Blaž sinicežarice, ko je kopal grob ubiti plici. Ža- .110 mu je hilo pri srcu in žalosten je metal črno prst iz jamice po trali. Glej, lam leži ubita sinica, in to je najbrž ona sinica, ki je bila na L>olenjskem. Mogoče se je bila ravno danes napoiila v daljno, veselo tu- iOo. Za pot se je mislila okrepčati, ko je postala pred nslalico." In skočila je na jeziček in pokrov je padel. V naslednjem trenutku se je zavrtela in je bila mrtva .. . Uboga sinica-žarica, nikoli več ne prideš 1 veselo tujino in nikoli vet ne vidiš postrežne Mlinarjeve Anice ! Vrnila >e je bila iz tujine: a ti ji ne sedeš nikoli več na rame in nikoli več jj ne 30š čebljala. Črna prst te bo zakrila v tihem gorskem kraju, in pomlad te ne bo prebudila več . . . Izkopal je Blaž grob. Na dno je položil deščico in potem se je obr- > k sinici. Lepo je bilo njeno perje, tako kot ga ima sinica-žarica. A 'aj ni čebljala več veselo in zgovorno kot tam doli pri Mlinarjevi Anici. a vselej se ji je zaprl kljunček, na veke ji je utihnito čebljanje. Da ni bilo rečnega Blaža, pa bi bila fahko čez nekaj.dni lam v daljni, solnčni (U)ini. .Odpusti mi, sinica-žarica," je izpregovoril Blaž žalostno. ,Odpustimil ; - Lep bo tvoj grob. Spomladi bom zasadil pisanih rož okrog njega in !»lsoko ograjico bom naredil . .. In lepo in mirno boš počivala tu, n5inica- iatica!" Dolgo, dolgo je gledal Blaž ubito ptico. Potem jo jc pa prijel in jo fonesel k grobu. Položil jo je na trato in se ni mogel ločiti od nje. Takrat pa so sedle na bližnjo smreko sinice in so začebljale. Zdelo \e je Blažu, kot da so prišle k pogrebu sestrice-žarice in jo hočejo videti Se enkrat Mirno so sedele tam na veji m so se oglašale z žalosmim. drob-pim glasom. ln tudi solnce je pogledalo takrat izza oblaka, in prikazal se |e velik kos modrega neba. Šumel je rahcl veter med drevjcm in rumcno listje je padalo na tla. j ,Oj 7. Bogom, sinica-žarica,' je izprcgovoril Blaž s tresočim glasom, in v očeh se mu je zasvelila solza. ,Lepo je bilo Ivoje življenje in veselo v i.olnčni tujini. V gorskem kraju si se izlegla in v gorskem kraju te je sre-j'ala žaloslna smrt. In takrat jc položil ^inico-žarico v grob. Še enkral jo je pogledal in ¦jotem jo je pričel zasipali s črno prstjo. Žalostno so čebljale sinice tam na bližnji veji, kol bi vedele. da je zakril na veke Crni grob njihovo drago sestrico-žarico. Tisti jasni kos modrega neba so zakrili oblaki in solnce sc je skrilo za njimi. Močneje je potegnil vcter, in listje se je usipalo z glas-nim šumom na lla. Dolgo se ni mogel ločiti Blaž od groba. Dva podleska je položil čezenj navzkriž in polem )e odšel proli domu žalosten in skesan.------- Ko je prišla pomlad, je zacvetelo okrog groba sinice-žarice nebroj lepih rož. Lepa ograjica je bila narejena okrog groba, in nihče se ga ni upai dotakniti, ker je vedel vsakdo, da je lam pokopana sinica-žarica. VeL-krat je sedel žalosten in zamišljen kraj groba Blaž. Prijetno so dehtele rože. Kroginkrog po gozdu so pa prepevale piice in so se veselile pomladi. Sedel je kraj groba Blaž in je sanjal o sinici-žarici. Globoko v črni zemlji pa je spala sinica-žarica, kakor bi sanjaia pokojno o solnfni lujini in sreC-nih dneh tam doli... Još. Vandot