I-K številka. Tr*U v MolN»ti» I. julija I >91). Tečni XXIV ..Edinost'* '.Iih'." 'liakrat hm dan. ra/un nedelj in praznikov, fjutraj in zvečer «>h 7. uri. O ji,,nf»,|f>!j)rjh {n p0 praznikih i*li*ia ol> }♦. liri zjutraj. Naročnin« tmiin : OI>e izdanji na leto . . . (fl.l, Zn «amo večerno izdanje . „ l'J' — Za pol let«, četrt let« in iih meneč razmerno. Naročnino je pl«čev«ti naprej. Na iih-ročlie lirez priložene naročnine «e uprav« ne ozira. Na drohno t,. prodajajo v Trat" /jutranje »tevilke po 3 nvć. večerne Številke pn 4 nvć.; pom deljnke /jutranje številke pu 2 nvč. l/ven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" U PRIMORSKO. Telefon H70. 4 nvč. \ .'lit II.„i | j«, moč! Oflail *e računajo p«i vratali v petitu. Za večkratno naročilo « primernim pženju v teli pokrajinah, ter računati, kaj jim more donesti bodočnost, v pra torti bi se morali; kaj jim bo po-ni d pu m ii h t e ni, ako |t o i t a I i j a n č i j o š e par tisoč duš v spodnji okolici tržaški? Ali ne vzhude ravno h tem v našem ljudstvu željo po povračilu, po maščevanju na drugih točkah tega velikega bojišča ? ! In če bi se kedaj jelo na naši strani izvrševati geslo: /oh za zob, dušo za dušo, potem pride gotovo dan, ko hodo Italijani britko obžalovali svoje sedanje besnenje in svoj slepi fanatizem, Tedaj bodo obžalovali, da niso spoznali o pravem času, koliko bolje bi bilo zanje, ako bi imeli v teb pokrajinah slovenski govorečih, značajnih in dobrih sosedov, nego pa da so, ustvarivši si udano jim tolpo slovenskih, italijanski le ble-1 >etfljoč i h izdaji«1 torej nemoralnih in neznačajnili ljudij — izzvali v vsem našem narodu čut ogorčenja proti sebi ! In ta narod naš ostane v teh pokrajinah ! Ta narod bo napredoval, ker mu ho prihajala vspod-buja od bratov ! Z napredkom bo rasla tudi njega energija v zahtevanju. ('e pa je že tako, da je usojeno Italijanom, da bodo morali živeti z našim ljudstvom in da ostanejo s tem našim ljudstvom v neštevilnih zvezah, ali bi jim ne velevala že zdrava pamet in dobro umevani narodni egoizem, da »stavijo usodno in nespametno pot, po kateri hodijo in da bi iskali posten modus viveudi z nami?!! Njihova bodočnost je priklenjena na življenje z nami, zato naj ne pozabijo besed, ki jim jih je zaklieal Dinko Politeo: Italija ne bode imela nič opraviti, ko se bo določala usoda primorskih Italijanov. Od teh poslednjih samih je odvisno, kakova bo ta usoda! Politični pregled. TRST, 1. julija 1899. j Kako bo na Goriikem? Pogajanja med t slovenskimi in italijanskimi poslanci so se torej razbila. Mi smo pričakovali taeega izida. In kdor ' je sedaj prečita! pismo dr. Dottorija v «Corriere«, ! ta mora biti tudi prepričan, da ni moglo priti d rti- ! gače. Dr. IJotton pri;,nava, tla Iui*;;,,«« I njihov * primat*, za nadvladje, kar je gotovo nečuvena drznost, ako pomislimo, da so oni manjšina prebivalstva ; ta svoj primat da hočejo braniti «do j — zadnje kaplje krvi*. Na drugi strani pa so ,! slovenski poslane! morali zahtevati, da se mora od- j praviti dosedanji italijanski primat—ta gorostasna ! kriviea ter da je uveljaviti enakost obeh narod- ! nosti! Ta zahteva je tem skromneja, ker smo mi j v večini. Italijani so torej sezali do vrhunea drz- | nosti, Slovenei pa niso smeli pod minimum onega, j kar zahtevajo naša gospodarska korist, naša na- ■ rodna čast in skrb za bodočnost! Ob takih dispozicijah je moralo priti do ločitve. V prvi vrsti so se Italijani uprli proti zahtevi, naj pridejo v deželnem zboru '<• taki predlogi na dnevni red, o katerih ste se\>prej zjedinili obe stranki. Kolike važnosti je -ihteva za Slovence, mora biti razvidno vsakomur, kdor ima preti očmi številno razmerje v deželnem zboru (ionskem. Na to ni računati, da hi kardinal redno zahajal v deželni zbor. Brez tega virilnega glasu pa imajo Italijani večino 1 glasu, ako glasuje žnjimi deželni glavar. Tega pa ne treba praviti, kako hi jeden Pajer ' vsikdar glasoval, (lori označena zahteva, oziroma zahteva, da bi se deželni glavar odrekel pravici glasovanja, je bila torej od slovenske strani postulat samoobrambe, jedine sredstvo v zavarovanje preti laškimi nasilstvi. In s tem, da so odklonili to toli opravičeno zahtevo, so pokazali Italijani, da jim na vseh pogajanjih ni bilo zn drugo, nego da bj^hše poslar.ee ujeli v zanjko. A nu*i se niso dali. Hvala jim na tem ! Kaj sedaj ? Današnja poročila iz Gorice že javljajo, da je vlada deželni zbor Goriški /uključila. To kaže, da je bila poprej obveščena o tem, da so Italijani odbili slovenske zahteve, nego pa javnost in slovenski poslanci ; kaže torej, da so Lahi in vlada v jako intimnih odnošajih med seboj. i oda vlada naj ve. da je ta intimnost le na jedno stran ne reši iz zagate, v katero je zašla. Hvala Bogu, da so minoli tisti časi, ko so se Italijani dogovarjali z vlado, Slovenci pa so jednostavno — ubogali. Naj le razpišejo nove volitve. Mi nočemo trditi, da se povrnejo vsi dosedanji poslanci, ali to je gotovo, da se povrn jo naše zahteve, sedanje ali i mi - povečane. Ako na slovenski strani sploh pride do kake spremembe, mogla bo biti le taka, da bo pnlmj^^ -lovenski klub še iz tršega lesu. Naj le pride do te lekcije ! S:ij so je študirane vladne glave jako potrebne, da začno enkrat gledati stvari svobodnim očevom in da nehajo gledati skozi Pajer-jevo ste'-b\ SeV>*d.i je to žrtev tudi na naši strani, ali lekcija bo vredna te žrtve. šovinizem. Pod tem naslovom prinašajo zadnje « Novice* zanimiv članek, ki se bavi z žalostnimi dogodki povodi i m/maj Jovan Jovanovičeve »Javnosti v Zagrebu. Zaključek tega članka se glasi : »Kazpor mej Srbi in Hrvati slabi oba naroda, mej tem, ko rase moč tistih, kateri svoje poglede obračajo proti jugu. V Nemčiji, kjer računajo z desetletji, proglašava jo javno, da balkanske dežele doli do Soluna spadajo in das deulsehe Machtgebiet, in da morajo te dežele biti politično pokorne nemškemu narodu, ker jih ta potrebuje za svojo kupčijo in za to, da veže nemštvo z nemškimi kolonijami doli v Anatoliji. Tisti časi, ko je Bismarek zatrjeval, da ves Balkan za Nemčijo nima toliko vrednosti, da bi zanj žrtvovala le jed nega samega porneranskega grenadirja, so že davno minuli. Nemčija hoče postati svetovna država in to postane šele tedaj, kadar zavlada, če ne direktno pa indirektno, doli v balkanskih krajih. In Madjari ? Kdo je tako kratkoviden, da ne pozna njihovih ekspanzivnih namer. Madjari silijo z vso močjo proti jugu, da razširijo meje svoje države, da si s pridobitvijo novih pokrajin u trde svojo moč in zagotovo novih virov gospodarskemu blagostanju. Ker vedo, tla bi imeli v državi, h kateri bi pripadali Srbi in Hrvatje, težavno stališče, zato se trudijo na vso moč, da bi pomadjarili SI »vane in Ru-mune, zato zastavljajo vse svoje sile, da bi zlomili moč hrvatskega in srbskega naroda in pri tem jih krepko podpira sedanji avstrijski sistem, ki je po Milanu Srbijo ostavil tako, da je vsemu svetu samo še v posmeh, v Bosni pa dela na to, da prepreči vsako narodnopolitično gibanje, kar je zopet na korist le JNemeem in Madjarom. Namesto, da so se Srbi in Hrvatje porazu- meli, ium»owto, flu l>i upuatili mojuehojnu izniv»t»j.v in se složni in jedini lotili dela, da duševno in materijalno povzdignejo svoj narod, se rujejo in koljejo mej seboj, v tem, ko Madjari in Nemci postavljajo stebre svojemu mostu tlo Soluna. Slovani na jugu smo v veliki nevarnosti, a mi, brezumni šovinisti, te nevarnosti niti ne vidimo in se zanjo ne zmenimo, ampak se bijemo mej seboj ter si tako sami kopljemo grob». Viharji v italijanski komori. Ta košnji h \ iharjev morda še ni videla italijanska komora, kakor včeraj. Včeraj je stopila v akcijo obstruk-cija — na pesti, ali kakor zveni tehnični izraz : mehanična obstrukcija. Vlada in predsedništvo sta se bila dogovorila, tla v tej seji se mora dovršiti razprava o spremembi poslovnika zbornice, tudi če bi imela seja trajati vso noč. No opozicija jo sklenila in dosegla drugače. Prodno so prešli na dnevni red, je že opozicija zahtevahi, da se mora po imenih glasovati o tem, tla-fi je zbornica sklepčna. S tem so se začele praske med predseduištvom in zbornico, ki so se polagoma razvile v grozen pretep med poslanci. Tepli so se s pestmi in več poslancev se je celo valjalo po tleh. Kakov poslanec si je zavihal tudi rokave, da je mogel boljo udrihati. Prav po fantovsko. Da so vihteli tudi sedeže, se ume ob sebi, ker ti« zahtevajo dunajski izgledi T,t borba mož proti možu je m«.}«!«« po več minut, ter se je ponavljala. (lovori se, da je tudi nekoliko ranjenih. Mej tem splošnim bojem je prišel predsednik Chi-naglia do prepričanja, da bo najbolje, da zaključi sejo. Pred nekoliko dnevi, ko se je doznalo, tla hoče opozicija v italijanski komori zapričeti z ob-strukcijo, smo izrekli svoje ineuenje, tla rimski učenci — ob poznani vroči italijanski krvi — utegnejo še prekositi svoje dunajske mojstre. Nismo se motili, kakor kažejo dogodki. Samo v jednem so še menda zaostali slavni Rimljani. Poročila iz Rima ne vedo ničesar, da bi bil kdo vihtel tudi nožič, kakor slavni naš profesor Pfersche, ki je v onih pomembnih dneh obstrukeije dunajske potegnil nož iz žepa. Sicer pa so si podobni; in kulturni in pro-svetljeni in liberalni svfobojni : (Jermani in Rim- ljani. (Vrnil bi tajili?! Slovani sm«> še nazaj« s kartami. Takoj po tej škandalozni seji se je sešel mi-nisterski svet in takoj na to je izišel kraljevi dekret, s katerim je zasedanje zaključeno. Poročila o dogodkih v Bruse Iju so grozna in jim ne treba komentarja. To so že viharji prave resnične revolucije. Bijejo se prave bitke mej množicami in organi javnega reda. Prve tržejo kamenje iz trotoarja, da je rabijo kakor orožje, drugi pa rabijo sablje jM streljajo. Poročila govore o ranjenih in mrtvih. In krik razsrjenih množic priča, da upor ni obrnjen samo proti vladi, ampak da se je jel obračati tudi proti dinastiji. Ako se skoro ne poleže vihar, bodisi da odstopi vlada od svoje volilne preosnove, bodisi da se posreči vladi, da se silo uduši upor, utegnemo doživeti v Belgiji usodnih stvari v zmislu klicev, ki se oglašajo že sedaj, klicev: živela republika!! Domače vesti. Nadaljujejo! Pišejo nam: Po receptu ■socialističnega « »Lavom«, ki porablja vsako priliko, tla zabada svojo strupeno ost v srce naše narodnosti, začeli so tudi njegovi oprode žaliti nas in našo narodnost. Danes na VHe zgodaj se je vozila druhal po mestu, prepevaje »Lasse pur« in kričaje: »M .... por i ščavi«. Da jim ni tako lahko priti do živega, so si izmislili vozarenje, ker tu ni to-tolike nevarnosti za one, ki izzivljajo. Ne vem, so-li najnovejši briganti iz one d r u ž h e, ki napada bolj prem o ž n e z n a-menom, da se odkupujejo, ali pa so le najeti od istih ! Vsa kako treba, tla jih zalotimo, tudi ko — — nt«, saj umete! Narodni vohun. Iz Voloskcgft nam pišejo: Na dan sv. Petra in Pavla, dne 27. junija t. I., krstilo se je v naši župni cerkvi dete gospoda Braidottija, c. k. kan-eelista na tukajšnjem okrajnem sodišču. Na krstu sta imela kumovati tukajšnji trgovec I. Ma ljevač in c. kr. viši kontrolor na tem glavnem davčnem uradu, g. Bombig, Ko je naš prečastni župnik — kakor je starodavna navada v naši cerkvi — začel s krščenjem v hrvatskem jeziku, je izjavil Bombig, po narodnosti Italijan, da on ne ume hrvatskega jezika in tla noče sodelovati na krščenju v hrvatskem jeziku. Prečastai gospod župnik ga je zavrnil, da je v naši cerkvi starodavna navada, da se sv. krst (kakor tudi ostali sv. zakramenti) tlele samo v hrvatskem jeziku in tla za krščenje v latinskem jeziku treba posebnega dovoljenja od škofijskega ordinarijata. — S tem se pa gospod c. kr. viši kontrolor ni umiril, ampak pobral se je iz cerkve, zbok česar so morali iti po druzega kutna, da se je krščenje moglo vršiti. Taki so ti c. kr. uradniki italijanske narodnosti! Da-si so prisegli, da bodo spoštovali vse jezike, katerih jednakopravnost je zajamčena s temeljnimi zakoni, vendar zaničujejo in proganjaju skoro vsi naš jezik. In to se dogaja v nas, kjer je hrvatski jezik izključni jezik prebivalcev okraja in kjer uradnik brez poznanja hrvatskega ali pa slovenskega jezika sploh ne more uradovati. (Je so c. kr. uradniki taki, kako naj bi se čudili fanatizmu in intoleranciji ostalih Italijanov?! In ravno uradniki davčnega urada na Voloskem so navadno toliki italijanski šovinisti, da mrzijo vse, kar je v nas narodnega in podpirajo vse, kinje protinnrodncga. Pred Ura tki m smo doživeli tu, da so uradniki davčnega urada na Voloskem zapustili gostilno zato, ker je novi gospodar iste, Nemec po narodnosti, rabil za mize stolnjake v treh hojah : rudeči, beli in modri. Take uradnike naj c. kr. vlada pošlje v Kalabrijo, ne pa med verne podanike svojega cesarja: Hrvate in Slovence. Vpis v zadružni register. Vsled sklepa trgovskega in pomorskega sodišča od (>. junija IS'I',1 npr. št. T^^-n'-SF »P'8,ino v zadružni register: kousumno in kmetsko društvo, reg. zadruga z omejenim poroštvom v Saležu, z dovoljenjem krčme. Veselica društva »Slava«, spojena z razvitjem nove društvene zastave, se bo torej vršila jutri popoludne po že priobčenem, velezanimivem programu. Nadejamo se, tla bo vreme vsaj to pot milostno, da bo mogla »Slava«, ki je med naj-pridnišimi društvi v naši okolici, na dostojen način proslaviti ta svoj .lan. Seveda je ttuli mestnim Sloveneeni v dolžnost: da |n, častni udeležbi jm,-v/dijrneje to velepouiemlmo slavnost. Veselica se 1h> vršila v prostorih konsumneffa društva pri sv. Ani, in se prične oh 51/* uri popnhidne. Draihe premičnin. V ponedeljek, dne H. julija oh 10. uri predpohidne se IhmIo viiled naredbe tnk. c. kr. okrajnega aoditfn /a civilne stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici SanitA št. dragocenosti; v ulici Sol i tari o St. 22, les; v ulici Fabbio Sever.» štev. 12, hišna oprava in rastline. r mrlji VOH t V Trstll. Od nedelji' dne iS junija do vštevši sobote 24. junija je umrlo 4"> oseh možkega in 27 ženskega spola, skupaj Ti* oseb, proti 77 v istem tednu lanskega leta. < >d teh je bilo 24 v dobi do 1 leta, f> do "». leta, (i do 20. leta, 0 do; 10. leta, f) do 40. leta, H do (»0. leta, 22 do HO. leta, 2 v dobi čez HO. leto. Povprečna umrljivost je znašala 22f» od tisoč. Je t i k a je provzročila smrt v 10, bolezni v sopilih v 15, škrlatiea v 2, ditvica v 1, bripavica v 0, legat- v 0, enteritis v O slučaju. Nova brzojavna postaja v llarjanu. Dne 2X. junija se je odprla v Marjanu, političnem okraju (iradiška, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom. Zblaznel je sinoči ob 9. uri 50-letni dimnikar Jakob P. iz Campo S. Giacomo štev. Zgrabil je nož ter hotel zabosti svojo taščo. Poklicali so g. Trevesa, oblekli mu prisilni jopič ter ga prepeljali v bolnišnico, kjer je bil že večkrat na opazovanju. PoiH'rerJenJe. Bivši 27-letni mornar Fran €. iz Castellamore del Golfo je prevzel od tvrdke Vincencij Caldara krčmo z laškimi vini na račun. V kratki dobi je postal dolžan Caldari-ju okoli 1100 gld. Ker je vino razpečal in potrošil skupilo, ga je omenjena tvrdka ovadila raoi ponevei-jenjo, in včeraj popohulne so Frana C. aretirali ter sproveli v ulico Tigor. Tatvine. Včeraj predpolutlne med 11. in 12. uro so prišli neznani tatje s pomočjo ponarejenih ključev v hišo Ivana Alperta na Bclvederu štev. 45> ter odnesli iz neke pisalne mize v prvem nadstropju znesek 3X0 gld., in sinpr tri UlMlC III desetakov in dva petaka. Na mesto denarja so neljubi gostje pustili na licu mesta vetrih in železen ti rog. Delaven Ivanu Hočevarju je minolo noč nekdo* ukrul v ulici (1 rosa d u srebrno uro in verižico v vrednosti 14 gld. V Barkovljuh so priprli včeraj v jutro 23-letno deklo Ano li., katero dolže, da je ukrala Katarini R. novčarko z 1 desetakom in 1 krono. Zaradi prepovedane pesmi. lH-letnega Josipa S. iz ulice Molino a vento so aretirali predzadnje noči, ker je pel Caserijevo himno. Stavili so ga dež. sotlišču na razpolago. Zaradi vla^llgarstva sil priprli včeraj v jutro na Grumuli 15-letncga Avgusta Durmoserja iz Leopoldsdorfa na Ni že-Avstrijskem, Na policijskem ravnateljstvu je pripovedoval, tla je . m. m. zbežal iz očetove hiše. da bi si nun služil kruha. Do Ljubljane se je vozil / železnico, od tod i je šel pes. Včeraj v jutro je prišel v Trst ter takoj začel iskati tlela. Našel pa jo redarje, ki so ga aretirali. Iz-pred porotnega sodišču. Včeraj je pričela poti predsedništvomdvornega svčtnika l*rban-cicha razprava proti Josipu Grizoiuču radi roparskega umora. < »lasom obtožnice so našli dne 21. decembra 1898. leta pri Sv. Štefanu na cesti iz Kopra v Izolo truplo Ivana Glavine, Razna znamenja so kazala, da je Glavina umrl nasilne smrti. Obtoženec je bil priznal, da je bil prejšnjega dne z umorjencem na licu mesta, vendar je dejal, da je Glavina morda padel z 7 metrov visokega vrha. Dokazalo se je pa, tla cesta na tem mestu ni tako ozka, da bi moral pasti ž nje in tla pobočje ni takti strmo. Pa tudi to je bilo. da Glavina, ki je bil zdrav in krepek mož, ni pil veliko vprašav-nega dne. Obtoženee pa je vedel, da ima Glavina denarja pri selti. Tudi je še tisti večer šepnil svojemu bratrancu Antonu na uho, da j»- n,ul»ii, kar pa je pozneje tajil. Isti večer j^ «>bt*»ženee spri z nekim Antonom Vukom ter vrgel xa „,;,„ kamen, radi česar je tudi tožen. Tudi njegov iwg iz preiskovalnega zapora v Kopru, da-si se je pozneje sam prijav'd, govori proti ' rimoniču. \a razpravi je tajil krivdo, pač pa je priznal, 'da je vzel iz telovnika iimorjenen so kr. in i/ vreče na Glavinivem oslu, ki je stal najesti, kos kruha. Potem so se zaslišali svedoki, katerih je bilo povabljenih 17. Razprava se je dovršila danes o pol ml ne. Porotniki so zanikali vprašanje o roparskem umoru, pač pa so potrdili vprašanje o tatvini, storjeni na umorjenem Glavini oh ohtežujočih okolnostih, kakor tudi vprašanje o telesnem poškodovanju Antona Volka. Xa podlagi tega verdikta je sodišče prisodilo (irižoniču .'» leta težke ječe. Različne vesti. Cerkev zgorela. Kakor poročajo iz Lvova, je prošle noči cerkev Krasnopuserska zgorela do tal. Cerkev je bil postavil Ivan Sohijeski. Ogenj je na vstal tako, da se je prevrnila sveča ter zažgala oltar. Plamen se je širil z neznansko hitrostjo. V kratkem Času je zgorela vsa cerkev. Le malo oprave in nekaj slik so mogli rešiti. Škoda znaša nad 100.000 gld. Kuga V Egiptu. Kakor poročajo dne ;t0. t. m. iz Kajirc, je bilo v Aleksandriji vsega 47 slučajev kuge. 1K osel) je umrlo, 15 ozdravelo. V ostalem j Kgiptu se kuga ni pojavila! Šestnajst usmrtitev enega ,dne. Kakor pomnijo turški listi, bodo ta teden v Elassoni enega dne obešenih 1(5 grških roparjev. Štrajk na Vestfalskem. Iz Herne javljajo dne :10. t. m.: Štrajk rudarjev se bliža koncu. V vseh rudnikih, kjer so štrajkali, je prišlo danes v jutro precej rudarjev na delo. Ostali delavci se še pač vrnejo tekom današnjega dne. Mesto je mirno. Novih izgredov ni bilo. Tragedija bolnika. Nekaj časa je tega, kar ne je prijavil deželnemu sodišču v Zadru bolniki se je le s, težavo še držal na nogah, češ, da je v okolici zaderski ukral več kosov živine. Prijeli st> ga. A tekom preiskave se je pokazalo, tla mož ni kradel nikdar, in tildi žandarmeriji ni bilo znano, da bi kje zmanjkalo živine. Na smrtni postelji je priznal jetnik, da si je tatvine le izmislil z namenom, da dobi v ječi zavetja. Nekoliko dni je tega, kar je siromak umrl. Narodno gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, je imela do 30. junija t. I. 055.1»fl7vU gld. prometa; lansko leto v istej dobi pa 4li5.6ft2'5li gold.; naraščaj znaša torej 4iK).274'7S gld. Iz tega je razvidno, da se je promet v primeri z lanskim letom več nego podvojil. Do enega milijona prometa v letošnjem poluletju manjka samo še 44 tisoč gld., a lanski vseletni promet je presegal en milijon samo za 175.000 gld. Iz teh številk se kaže velikanski napredek in razvoj tega zavoda. Ce poj de tako naprej, bo v kratkem času najmočnejša posojilnica na jugu. Svoji k svojim! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Kciincs 1. Drcvfus je dospel semkaj ob t». uri zjutraj iz Ouiberona, kjer so ga izkrcali. Voz, v katerem se" je | ripeljal Drevfus, je pričakovalo 25 orožnikov. 10 orožnikov je stopilo na voz in so spremljali Drevfusa do vojaških zaporov. Ko se je voz pripeljal v Rue Duchanel, so rožniki hitro zastavili to ulico, tako, da se nikdo ni mogel približati zaporom. Dasi je bilo oh prihodu veliko število jrledaleev, ni bilo vendar ntkakega jM.java in tudi ni bilo čuti nikakega vsklika. Carigrad 1. Po došlih pi-menih poročilih v zadnji čas oddelki kurdskih konji kov — p.«! pretvezo, da zasledujejo armenske agitatorje požgali in oplcnili več armenskih vasi. Ruski poslanik Sinov jev se pritožil pri sultanu radi izgredov od strani Kordov na ruski obmejni zemlji. Ca I'1 liiad 1. Pogajanja, ki jih je bila bolgarska vlada začela v ta namen, da hi se sklenil dogovor s turško vlado za medsebojno nadzorovanje meje, katera pogajanja pa so se pretrgala vsled spremembe bolgarskega ministe rstva, so se sedaj zopet pričela. Ilolgarska je predložila turški vladi načrt, sloneč na rusko-turški in srbsko-turški mejni konvenciji. Ilaau* 1. Poročilo I. komisije mirovne konference pravi, da je komisija s ma prišla do prepričanja, da se niti za dobo 5 let ne bi moglo določiti, da se efektivna stanja vojsk ne smejo povišati. Carigrad 1. Maršal (ihazi Osmim paša je obolel. Z ozirom na visoko starost bolnikovo vzbuja njegovo stanje skrbi. HrilscIJ 1. Včerajšnje demonstracije so bile velikanske. Kakih :J0.000 ljudij je orvuo po ulicah. H i III I. So.li se, da po včerajšnjih dogodkih pride do razpuščeuja zbornice in do novih volitev, Dunaj 1. V bolnišnici Kudolfsheim je na-vstal minolo noč ogenj. Nesreča je tem huje, ker so tri osebe zgubile življenje v plamenu. S t. 4*f>. Natečaj. V koperskem šolskem okraju je popolniti mesto učiteljice lil. plačilne vrste na trorazredni ljudski soli se slovenskim učnim jezikom v Dolini. \ eč o tem je čitati v uradnem T. C. kr. okrajni šolski svet. V Kopru, dne 24. junija IS91). Naznanilo. V skladišču v ulici Molino u vento st. !> se kupujejo cunje bele po M gld. stot., polubele po 4 gld. stot., kukor tudi cunje vsake druge vrste po dogovorjeni ceni. Dobavljajo jo tudi iz Istre, Dalmacije in s Krasu. „A G HIC O L" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrčeaov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Trenti na, Istre, Goriške in pri tu k. p o I j e d e I j s k i družbi izkušeno kot uspešno sredstvo /zatiranjem vseh pa rasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužil jejo I rte, sadim drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o 11, ua F. željo poštnine prosto. Milarnica Fenderl i dr. v Trstu. Via Limitanea itv. 1. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg lli, na dvorišču ; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto; Cillla, l'onterosso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Harriera veechia; Mlzzan, San (tia-como; Ongaro, Via tleli'Orologio; Petrone, Via (tiiiliu in Cumar, Općina. Trnkoczy-jev obliž za kurja očesa je najgotovejši in najboljši pripomoiJek za odstrajenje kurjih očes, debele kože it<|. Uspeh zajamčen! Samo pristen, če je firma „Franziskus-Apotlieke" litisnjena v vsakem obližu. Dobiva se pri izdelova-teljn Dunaj, V 2, Schonbrunnerstrasse 107 in v Trstu pri gospodu leknrju I. Serravallo, Piazza del sale. Po pošti proti vpošiljatvi 4u kr. dopošljo se franko. Cena 35 kr. Tržaška posojilnica ia hranilnica leustrovana zadruga z omeieium poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, II. n. (Slovanska t itn I niča i. Hranilne aloare se sprejemajo od v*akc|fH, će tudi ni ml Badruge in «e obreatujejo po 4"„. Kentni davek <>d hranilnih ulog plečuje zavrni aam. 1'oNnjlIn dajejo sc samo zadružnikom in sicer na uknjtžho po ~>l.,"„. iih menjicn po »i",,, na zastave po "»'..j",,. Iiailnc ure mi: ml |_> dopolnilne in od .'J—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od lo—\-> dopolnilne. I /.plačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 ilopoludnc in vsaki četrtek od .1—1 po-poluduc. # Poštno hranilnični račun 816.004. ^ Njega svetost Papež Leon M sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice tinkture za želodec in so iijeitni z diplomo dne 27. novembru 18JI7. podelili naslov „dvorni založnik Njihove svetosti-' s pravico v svoji firm i pole^r naslova imeti tudi fjrb Njihove svetosti. Imenovani zdravnik ter tmli mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Piccoli-Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prelinv-Ijenje in telesno odprtje. ISnmi ll« ;,r „,„ ,„,,»; zetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar pri Angelu" v Ljubljani mi Dunajski cesti. Tinkturo za Želodec pošilja izd lovatelj v ikat-ljah po 12 stekleničk za gld. 1-26 a. vr., po 21 stekleničk- za gld. 2'40, stekl. /ti g|. 6*60 (postni paket ne črez fi ki. težak), pa 110 za gl. 10*30 Poštnino mora plačati p. n. naročnik. IVAN SCHINBLER Dunaj, III. Erdbergstr. štev. 12. razpošilja gratis in Iranko kataloge v slovensko - hrvatskem jeziku z več kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, za ohrtue in gospodarske namene. Cene nižje Mor drugod, Za realno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se iš ,. Blago za ienske obleke dvojna šiirina od 2.'i nvč. naprej ,, „ molke obleke Širina 150 cm. „ 90 Alpagasčr nI za. ženske obleke velik. izbor . .......■ . . . „ 50 „ „ Kotenina...........«18 „ „ „ bela...........21 Navidezno platno........,15 ,, Platno čisto laneno.........„ „ za rjuhe dvojna širina „ 45 ,, „ MuAolin bel prve vrHte......„ tli „ n Ohiffton za srajce.........i IS „ Srajce za gospode, velik i/bor belili in barvane...........«90 „ „ flrajoe za gospe.....50 „ „ Koderol, zadnji kroj.......,.60 » Velik isbor * trakov, čipk, bordur, vezenj, svile ln različnih garnitur ter vaeh drobnarij za ilvllje in modistlnje. — Vsprejemajo se naročbe moiklh oblek po meri in najniijlh oenah. VB" Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. Svetovna kolesa amerikanski oriiritiali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v -vseh državu h no kontinentu radi elegance, točnosti in v s t rajanj a, prodaja se izključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SEERL V TRSTU, Vla S. Lazzaro Atv. nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca. Mehanična delavnica W za vsakovrstno popravo koles ln iivalnlh strojev. CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE. mr Vse stroje za poljedelstvo Vnovič znižane cene! Trljtri (čblllni stroji za žito) v natančni i/rršilrl. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, pobo'jšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov. Mlatilnicc, mlini /n žito, stiskalnice (prešel za vino in sadje različnih sestav, — Huiiioreziiice jako lahko za noniti in po zelo /merilih ceimh. Stiskalnice za seno in »lamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi Ig. Heller, Dunaj Cjenike m spričevala zastonj. ||/s Praterstrasse, rjtf Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj ! xx>^xxxxxxxxxxxxxxx>oo7..... » '28.828,.'J75*_ Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . j 848.800 067'_ V letu I*»l7. izdanih 74I5S polic za glavnico od....... , 07.881 851*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije doposljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. MF* Glavno zastopstvo v Trstu. , Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. g Iščejo se dobri agrentje, zastopniki in potovalci. X :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>oooooc^