GDK: 375.1 :902 Razvoj gozdarskih žičnic na Bovškem Edo KOZOROG*, Iztok MLEKUŽ** Izvleček Kozorog, E.: Razvoj gozdarskih žičnic na Bov- škem. Gozdarski vestnik, št 1 0/1992.· V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 21. Bovška ima zaradi specifičnih terenskih razmer zelo močno tradicijo žičničarstva. V prispevku so dane značilnosti in razširjenost krožnih gravitacij- skih žičnic na Bovškem v preteklosti. Na primeru Golobarske žičnice, ki je redno delovala vse do leta 1968 in je sedaj urejena kot zgodovinsko-teh- niški spomenik, so podrobneje opisani način dela in učinki s nTolminko«, kot posebnim tipom gravi- tacijske krožne žičnice . Ključne besede: krožna gravitacijska žičnica 1. UVOD Soško gozdno gospodarstvo je pred tremi leti uredilo spodnjo postajo Golobar- ske žičnice kot zgodovinsko-tehniški spo- menik. Ta je bila ena zadnjih še delujočih in hkrati najpomembnejša krožna gravitacij- ska žičnica na Bovškem. Objekt je primeren za stik gozdarstva z javnostjo, saj je na primernem kraju ob cesti iz Bovca v Trento. Žičnice so namreč značilnost gozdarstva na tem območju. Letos smo za ureditev informativne table na objektu zbrali veliko arhivskega gradiva in ustnih virov redkih še živečih žičničarjev na gravitacijskih žičnicah na Bovškem. Za- radi prostorske omejitve vsega nismo mogli predstaviti v sklopu informativne table na objektu. Zato objavljamo gradivo o žičničar­ stvu na Bovškem in o Golobarski krožni gravitacijski žičnici tudi v pričujočem pri- spevku . • E. K., dipl. inž. gozd.,** l. M., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo, 65220 Tolmin, Bru- nov drevored 13, Slovenija 452 G. V. 10/92 Synopsis Kozorog, E.: The Development of Gable Yar- ding Systems in the Bovec Region. Gozdarski vestnik, No. 10/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 21. The region of Bovec has had strong tradition in cable yarding systems due to· its specific terrain features. The article presents the characteristics and distribution of circular gravitational cable yarding systems in the Bovec region in the past. The example of the Golobar cable yarding sy- stem, which was in regular operation up to the year 1968 and has been arranged into a historical- technical monument, offers a detailed description of the working methods and the performance achieved by the "Tolmin cable yarding" as a special type of a gravitational circular cable yar- ding system. Key words: circular gravitational cable yarding system 2. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN RAZVOJ ŽIČNIČARSTVA NA BOVŠKEM O gospodarjenju z gozdovi na Bovškem v preteklosti vemo zelo malo. Zelo pomem- bno je bilo leto 1530, ko je cesar Ferdinand dal tudi te gozdove popisati. V tem času postane večina gozdov na Bovškem cesar- skih oziroma državnih, kmetje pa so imeli servitutne pravice (Rutar 1882). Za obdob- je, ki je sledilo, so bile značilne tudi na Bovškem zelo velike sečnje zaradi velikih potreb po lesu v večjih centrih (Gorica, Benetke). Les so plavili navzdol po Soči, do nje pa je potekalo spravilo po vodnih, predvsem pa zemeljskih drčah (Cencič 1955). O obstoju žičnic na Bovškem pred prvo vojno ni zanesljivih podatkov. Po nezanes- ljivih virih je tik pred prvo vojno zakupnik kranjskogorskih gozdov v Trenti pod Vrši- čem, podjetnik Zakotnik, po pogodbi iz leta 1913 spravljal les debeline nad 30 cm tudi z žičnico in z volovsko vprego (Černe 1992). . Masovno so žičnice postavljali na tem Slika 1: Vise(;a zgornja postaja žičnice (foto: V. Klanjšček). območju šele med pNo svetovno vojno za oskrbo fronte. Leta 1917 je bilo na Bovškem okoli 23 vojaških žičnic, v Julijskih alpah pa najmanj 43 (Budkovič 1981 ). Po nekaterih virih je bilo na vsej soški fronti v treh letih postavljenih prek 700 vojaških žičnic (Sin- kovič 1960). Te so bile večinoma motorne, saj so jih uporabljali za transport vojaškega materiala na fronto visoko v gorah. Da se je začelo žičničarstvo prav po vojni tako naglo razvijati, je bilo povezano predvsem z naslednjimi dejstvi: - Na fronti je bilo tudi veliko domačinov, ki so se naučili delati z žičnicami. - Na področju fronte je ostalo veliko žičničarskega materiala, ki so ga s pridom uporabili po vojni za spravilo sena s planin- skih senožeti in lesa iz težje dostopnih gozdov. V začetku so kmetje za spravilo uporab- ljali predvsem preproste žične drče in spu- ščalke, ki so se marsikje ohranile vse do danes. V tridesetih letih, ko so na Bovškem začela najemati državne gozdove v zakup večja zasebna podjetja, so začeli uporab- ljati tudi krožne gravitacijske žičnice, saj je Slika 2: Spodnja postaja Golobarske žičnice nekoč (foto: V. Klanjšček). G. V. 10/92 453 bilo le z njimi mogoče izkoriščati zelo odda- ljene in zaprte gozdove. Taka je bila tudi Golo barska žičnica, ki je nastala leta 1931 . V začetku je bila večina žičničarjev, zlasti delovodij (»kapojev«), Italijanov in Furla- nov, vendar so se tudi domačini hitro učili in kmalu postali izvrstni žičničarji . Kot osta- nek prvotne italijanske šole so številni itali- janski ali močno popačeni izrazi za posa- mezne dele žičnic (npr. vlačilka - kordin) in za ukaze pri delu. Žičnice so imele značaj gozdne prometnice za transport lesa od zgornje do spodnje postaje. Podobno funkcijo imajo danes gozdne ceste. V letih 1930-1943 je na Bovškem obra- tovala 8 krožnih žičnic. Nekatere med njimi so obratovale tudi več kot 1 O let, druge pa le 2-3 leta, dokler pač niso spravili vsega posekanega lesa. Pravi razcvet so žičnice na Bovškem doživele po vojni. V obdobju 1950-1965 so popolnoma obvladovale transport lesa v dolino, saj je bilo postavljenih kar 19 krožnih gravitacijskih žičnic. Nekatere so bile dolge le dober kilometer, najdaljši sistemi pa prek 4 km. Na terenu so bile tri skupine žičničar- jev. Trentarska skupina je pokrivala zgornji del doline, sečanska Skalo, Črni vrh, Zjabce in Lepena, bovška skupina pa Golobar in Polovnik. Med najbolj znanimi žičničarji iz tega obdobja sta Milko Bradaškja iz Soče in Andrej Mlekuž iz Koritnice. Prvi je sode- loval pri montaži večine žičnic v Soči in Trenti, drugi pa je delal v glavnem na Golobarski žičnici, montiral pa je tudi po- dobno žičnico na Papuku v Slavoniji. Šele z razvojem žičnih žerjavov, ki lahko pobirajo les na vsej svoji dolžini, in gradnjo gozdnih cest, so gravitacijske krožne žič­ nice začeli opuščati zaradi previsokih stro- škov po m3 spravljenega lesa, tj . zaradi predragega vzdrževanja in prevelikega šte- vila žičničarjev, ki so upravljaH tak sistem. Zadnja taka žičnica na Bovškem je delovala leta 1970 izpod Svinjaka v dolini Bavšici. Danes Tolminski gozdarji še vedno ohra- njajo tradicijo dobrih žičničarjev. Poleg te- ga, da na Bovškem še vedno spravijo prek 50% lesa iz gozda z žičnimi žerjavi, pa so montirati žičnice tudi drugod po Sloveniji in tudi v drugih državah. Vendar postajajo tudi žični žerjavi na dolge razdalje, zlasti pri Slika 3 : Zgornja postaja žičnice na Plestenjak (foto: V. Klanjšček). 454 G. V. 10/92 Seznam krožnih gravitacijskih žičnic na Bovškem Področje Linija 1. GOLOBAR Mlake-Koritnica 2. SKALA Lavantink-Pod Melom 3. BEREVICA Staro utro-Paver 4. SKALA Zajezerom-Vrsnik 5. GOZDEC Na Pečeh-Piužna 6. MOŽNICA Planina-Koc 7. BAVŠICA Za Domenhom-Zabrajda 8. IZGORA lzgora-Zabrajda 9. SLATENIK Virje-Fulc 1 O. MANGRT Ilovec-Strmec 11 . ČRNI VRH Črni vrh-Klin 12. VRŠIČ Drevesnica-lzvir Soče 13. LEPOČ Lepoč-Tomaž (Podrastar) 14. ZA GREBENOM Zagrebenca-Pod Bosom 15. ZJABCI Na Rižcah-Soča (Barbežeč) 16. SKRILA Skrila-Lepena (Dom Delamaris) 17. VOLNIK Predel-Lepena (Dom Delamaris) 18. GOLOBAR Mlaka-Koritnica (gerkeljca) 19. MLINARICA Zadnji Lom-cestna hiša 20. IZGORA lzgora-Zabrajda 21 . NA GABRU Črča-Boča (Barbežeč) 22. ČRNI VRH Črni vrh-Boča (Barbežeč) 23. NA ODANČEVEM Odančevo-Kukeljc 24. ZA GREBENOM Zagrebenca-Pod Bosom 25. POLOVNIK Javorjeva dolina-Gomila 26. GOLOBAR Mlaka-Koritnica 27. ZA SLEMENOM Za Slemenom-Bavšica 1 Žičnica je obratovala do leta 1968, demontirana je bila leta 1989. Dolžina 900m 2800m 2000m 4500m 2500m 2300m 1700m 1000m 2700m 2300m 2200m 1400m 2100m 1700m 3600m 1400m 1600m 1700m 1400m 1000m 3000m 2300m 900m 1800m 1700m 2100m 1500m Obratovanje 1930-1940 1937 1938 1939-1942 1940 1940-1943 1940 1940 1948 1948 1949 1950 1950-1965 1951 1952 1954 1955 1955-1968 1955-1965 1955-1960 1958 1959 1960 1960 1963 1968-19891 1969-1970 G. V. 10/92 455 spuscanju lesa, vse rnanj ekonomični , saj zahtevajo primerno koncentracijo in kvali- teto lesa. V pri hodnjem gospodarjenju , ki vse bolj upošteva tudi druge funkcije gozda, se bo tudi na Bovškem verjetno spravilo lesa omejilo le še na iz dek lesa z žičnimi žerjavi na kratke razdalje in na prenosne večbobenske vitle. V bolj oddaijenih gozdo- vih pa bomo seč njo verjetno opustili . 3 . OPIS GOLOBARSKE ŽIČNICE Glavno transportno linijo Golobarske žič­ nice so trikrat prestavili, zadnja linija iz leta 1968 je bila dolga okoli 21 OO m in je bila zaradi posebnosti, tj. lesenih postaj s trač­ nicami in lesenih stebrov, imenovana Tol- minlw , kot poseben tip krožne žičnice. Les se je transportiral po eni izrned dveh nosilk, Slika 5: Pregledna \<.arta Golobarja z vrisan im sistemom žičnic .... ... .:._ ~ , .... \ . Sl ika 6: Prečni profil glavne linije Golobarske žičnice Gorenje Mlake --=.;"":::J"f -=·-c..:· ·-=-=- =--~,-::_~-~-~- _ __::·- : ~ ~---c.-- - -:-~ . . . : ·1900' ni ' /f ........ . ... . __ /~~/:· · :·. ·.·.· .. ~__;=7-· . . · ----- -____:____:_ _ _ : __ - -- __ .:........:. 500 m ~~-=-~-- -------------------------' 456 G. V. 10192 med katerima je bila speljana brezkončna vlači Ika. Spuščanje je omogočala gravitacij- ska sila samih hlodov. Zavora je bila na zgornji postaji in je bila šibki člen žičnice, saj se je navadno preveč segrevala. Do zgornje postaje je bilo speljanih še več stranskih krožnih žičnic z obešenimi zgornji mi postajami. Do teh so spravljali les s konji in tudi ročno. Zgrajen je bil sistem vlak in kolovoznih poti. Ko so les spustili po stranski žičnici, so ga na zgornji postaji v Mlakah odpeli s stranske, po tirih (»ši- nah«) zapeljali do glavne ter ponovno za- peli in spustili naprej. Glavna žičnica je imela tudi vmesne postaje (intermedije). Ena od stranskih žičnic je segala celo v revir Soča. Njen zgornji del je imel proti- vzpon, na tem mestu je delala ob pomoči druge. Ves sistem žičnic (torej glavna od doline do Mlak in stranske od Mlak do Plestenjaka) je bil dolg prek 4000 m. Ocenjujemo, da je bilo na Golobarju po- sekana in po žičnici spravljeno v dolino več kot 30.000 m3 lesa. Največ so na leto spra- vili okoli 3.000 m3, največji dnevni učinek pa je bil 112 prm drv (85m3). Povprečni dnevni učinek pri spravilu prostorninskega lesa je bil 50-70 prm, pri hlodovini pa 40- 60 m3 (Mlekuž, Bradaškja 1992). Če so delali usklajeno in je bil les na zgornji postaji dobro pripravljen, je breme potovalo vsake 2-3 minute. Pri polnem obratovanju je na njej delalo 6 delavcev (2 na spodnji in 4 na zgornji postaji). Poleg njih je bilo še poljubno število sekačev, odvisno pač od obsega sečenj. Živeli so v gozdarski koči. Največ delavcev je delalo med obema vojnama, ko so na Golobarju tudi oglarili. Takrat je v naselju ob zgornji postaji prebivalo kar 35 družin oglarjev, doma iz Karnije. Zveza med spodnjo in zgornjo postajo je bila po telefonu. Zelo zanimivi so bili znaki za sporazumevanje v časih, ko še niso imeli telefona; sporazumevali so se z udarci po nosilni vrvi: 1 x : kaj bi rad? 2 x : obesi prazen voziček! 3 x: naprej! 4 x in rahli tresljaji: počasi naprej! 5 x : poglej linijo! 6 x: konec »šihta«! 7 x: prinesi })grajfcug«! Golobarska žičnica je bila ena zadnjih še delujočih pri nas, saj je redno delala vse do leta i 968. Vendar so po letu 1959 že spravljali les do zgornje postaje z motornimi žičnimi žerjavi. Spodnja postaja žičnice je Slika 7: Pregledna karta lokacij krožnih gravitacijskih žičnic na Bovškem G. V. 10192 457 danes ena izmed redkih ohranjenih tovrst- nih objektov pri nas. Zgornja postaja in podporni stolpi so že propadli, nosilno vrv pa so odstranili zaradi varnosti. 4. KRONIKA GOLOBARSKE ŽIČNICE 1931-1935: Žičnico je postavilo in v tem času izkoriščaJo gozdove na Golobarju pod- jetje Balant-Kosmač. Zgornja postaja je bila v grapi Golobarskega potoka pod Dol- gim plazom. 1935-1937: Žičnico prevzame podjetje Sartori. Takrat je živelo na Golobarju 35 družin oglarjev, ki so kuhali oglje iz buko- vega lesa. 1937-1941 : Podjetje Sartori je v teh letih prešlo na sečnjo hlodovine iglavcev (smre- ka, jelka). 1941-1942: V tem času je podjetje Va- lant posekaJo in spravilo po žičnici okoli 3000 m3 lesa (odd. 28 in 29). Spravilo so preprečili partizani, zato je bilo opravljeno šele po vojni. 1949 je začela žičnica znova redno delo- vati. V obdobju 1950-1955 so sekali pred- vsem okrog Golobarske planine (na poboč­ jih pod Glavo). Po navedbah pokojnega gozdarja Franca Čopija so samo na planini posekali prek 7000 m3 bukovine. 1955 je bila zgrajena na Golobarju v Goren jih Mlakah nova gozdarska koča (bru- narica) za delavce. 1956 je bila zgrajena nova žičnica; spod- nja postaja je bila na istem mestu kot pri stari italijanski, le da je bila pokrita in bolje urejena. Zgornja postaja je bila v Mlakah (njeni ostanki -sidra- so vidni še danes). Na Matecovi Glavi je bil okoli 30m visok stolp. 1959 so začeli zbirati les z žičnimi žerjavi. Tega leta so posekali in spravili 909m3 lesa. 1960 je bila celotna žičnica rekonstruira- na, napravljen pa je bil tudi podaljšek do Plestenjaka. Tudi zgornja postaja v Mlakah je bila v celoti obnovljena. 1960-1965 so bile opravljene velike po- mladitvene sečnje na Pologu in Plestenjaku (odd. 28, 29, 31 in v odd. 83 v enoti Soča - Trenta). Zgrajeni sta bili dve stranski žičnici do postaje v Mlakah, kjer so les prepenjali na glavno žičnico. 458 G. V. 10192 1965 so postavili novo zidano kočo za delavce kakih1 OO m nad zgornjo postajo v Mlakah. 1968 so prestavili celotno traso žičnice v levo na sedanje mesto. Zgornjo postajo so prestavili v Gorenje Mlake, obnovili pa so tudi spodnjo postajo. Po tem žičnica ni več redno obratovala. 1969 so zadnjič pognali žičnico in z njo spravili vitel žičnega žerjava na zgornjo postajo, da so lahko z njim iz odd. 26 (Melina) spravljali les neposredno na cesto k spodnji postaji. 1989 so odstranili nosilno žico, ki je padla s propadajočih podpornih stebrov. Kot zgodovinsko-tehniški spomenik so ure- dili spodnjo postajo nekdanje žičnice in uredili okolico. 1992/93 je bila postavljena informativna tabla in ponovno urejena okolica objekta. POVZETEK Razvoj žičnic na Bovškem se je začel med prvo vojno s krožnimi motornimi žičnicami zaradi oskr- be soške fronte, nadaljeval pa z gozdarskimi krožnimi gravitacijskimi žičnimi sistemi v začetku tridesetih let. V zadnjih 20 letih se je na Bovškem spravilo prek 50% lesa z žičnimi žerjavi, ki so zaradi svojih prednosti nadomestili v šestdesetih letih krožne gravi1acijske žičnice. Vendar je pri sodobnem gospodarjenju z gozdovi, majhni kon- centraciji in slabi kvaliteti posekanega lesa tudi na Bovškem ekonomičen le še izvlek lesa z žičnimi žerjavi na krajše razdalje in zvečboben­ skimi prenosnimi vitli. V težje dostopnih gozdovih in tam, kjer je potrebno les spuščati, pa se bomo verjetno sečnji odpovedali. Najmočnejši pečal so bovškemu gozdarstvu vendarle pustile krožne gravitacijske žičnice, ki so uspešno >>živele« polnih 40 let. Danes je znanih 27 linij, od vseh pa je ohranjena le še spodnja postaja Golobarske žičnice. Ta je bila najpomembnejša na tem območju in je delovala v letih 1931-1968. Spodnja postaja je danes urejena kot gozdarski zgodovinsko-tehniški spo- menik. THE DEVELOPMENT OF CABLE YARDING SYSTEMS IN THE BOVEC REGION Summary The development of cable yarding system in the region of Bovec set in during the First World War with circular motor cable yarding systems due to the food supply of the Soča front line. It was continued by forestry circular gravitational cable yarding systems at the beginning of the 30's. ln the recent 20 years, over 50% of timber has been skidded by means of cable cranes, which in the 60's replaced circular gravitational cable systems because of their advantages. Yet because of the modern forest managing, which is becoming more and more adapted, low concen- tration and poor qualrty of the timber felled, the only skidding method which is stili economical also in the region of Bovec is that performed by means of cable cranes in short distances and by multiple-drum transferable winches. ln the fores1s with difficult access and where timber has to be lowered cutting will probably be omitted. Nevertheless, the greatest impact on the fore- stry of Bovec had circular gravitational cable yarding systems, which had their suc<;;essful yac- tive life" for as long as 40 years. 27 lines are known today, of which only the lower station of the Golobar cable yarding has been preserved. This one was the most important in this region and was in operation between 1931 and 1968. The lower station has been arranged asa forestry historical-technical monument. VIRI 1. Bradaškja, M., 1992: Ustni vir, dne 15. 9. 1992, Soča 102. 2. Bric, M., 1992: Ustni vir, dne 15. 8. 1992, Kot 83, Bovec. 3. Budkovič, T., 1981: Vojaške žičnice v Julij- skih Alpah v obdobju 1915-1917, Planinski vest- nik 81/5, s. 217-220. 4. Cencič, V., 1955: Dolina Trente in njeno gospodarstvo, diplomska naloga, Gcpzdarska fa- kulteta, Ljubljana. 5. Černe , V., 1992: Borovška vas, monografija, Turistično društvo Kranjska Gora, 168 p. 6. Čopi, F., 1988: Ustni vir dne 10. 10. 1988, Kal-Koritnica 3. Ljubo Čibej: Srhljiva zimska idila 7. Rutar, S., 1882 : Zgodovina Tolminskega, Hilarijanska tiskarna Gorica, ponatis 1972, Nova Gorica. 8. Klanjšček, V., 1947: Žične drče na Tolmin- skem, Gozdarski vestni k 6, št. 7, s. 145-1 51 . 9. Klanjšček, V., 1947: Enojna žičnice na Tol- minskem, Gozdarski vestnik 6, št. 8, s. 169-172. 10. Klanjšček, V., 1947: Trajne žičnice na Tolminskem, Gozdarski vestnik 6, št. 9, s. 201- 203. 11 . Klanjšček, V., 1947: Normalne žičnice na Tolminskem, Gozdarski vestnik 6, št. 10, s. 225- 234. 12. Kravanja, A., 1992 : Ustni vir, dne 20. 9. 1992, Kal-Koritnica 5. 13. Mlekuž, A., 1992: Ustni vir, dne 20. 9. 1992, Kal-Koritnica 30. 14. Mlekuž, 1., 1984: Gozdnogospodarski načrt Bovec 1984-93, SGG Tolmin . 15. Mlekuž, 1., 1987: Gozdnogospodarski načrt Soča-Trenta 1987-96, SGG Tolmin. 16. Jurančič, B., Papič, F., Podgornik, F., 1961: Priročnik za monterje gozdarskih žičnic, Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana, 98 p. 17. Papič, F., 1983: Upotreba šumskih žičara na području šumskog gospodarstva Tolmin s tehničkog, ekonomskog i zaštitnog stanovišta, Zbornik radova Savetovanja, Opatija 1983, pp. 293-310. 18. Pretner, A., 1992: Ustni vir, dne 25. 9. 1992, Trenta 66. 19. Sinkovič, M., 1960 : Turizem in problem turističnih žičnic, Planinski vestnik 60/1 O, s. 461- 467. 20. Kronika gospodarjenja, revir Bovec, SGG Tolmin. 21. Zakupna pogodba Kranjskogorskih gozdov v Trenti, Arhiv E. Kozorog, Tolmin. G. V. 10/92 459