Dopisi. Iz Murskega polja. (Graška razstava.) V. Včasi nekoliko stopinj od vboda je ležal velik kos železa, ki je bil 10 metrov dolg, 1 meter širok, 30 milimetr. debel in je tehtal 2305 kilo; bilo je še tudi več mejnšib kosov. Ta prostor je bil razdeljen v tri dele, v katerih so bili razpostavljeni železni izdelki, kose, motike, lopate, krampi, srpi, lanci, lonci, železo za razkov za vsakotere potrebe. Dalje noži in drugc namizue pa kubinjske železne reči; tudi premog, vsakojačko kamenje, razne plebovine, droti i. t. n., kar more pač biti železnega. Od tod sta bila dva oboka (velba) zidana, eden od kamenja drug od premoga. Skozi se je bodilo v prostor, kteii je bil tudi na 3 prostore razdeljen. V srednjem je bila razpostavljena različna melja (moka), krub, masti, hmelj, žgavne tvarine/ žganjice, rum, špiritus i. dr.; dalje pivo, cuker, pečcne cukrarijc, pa drugo kaj lepega. Na levi t. j. na južni straui je se vidol raed v panjib, iztiskan med, setovje, vosek in drugo, vse v lepem redu in snagi. Dalje sviloprejne reči: jcsih itd. tu je imela tiidi mariborska sadje iu vinorejska aola svojo razpostavo. Na pravi, t. j. na severni strani so pa bili leseni izdelki, razna orodja, prerczi lesa, drva, seno, deske, boleni lcs, sprbneti les, i. dr. Od tod je bil proti severni strani vhod. Tu je bil na prvi pogled umetno narejen ribnik, v kterem je 6ista voda pretekovala in v njem razne ribe pa raki. Navkoli je bilo ve6 lovne sprave, mrež i. d. V tem prostoru so imeli vrvarji raapostavljene svoje izdelke in prav lepo konopljino. Od tod naprej so pa bile razne rože lepo sestavljene in naposled poljski pridelki. Z eno besedo bodi rečeno vse, kar kmet, vinogradar in vrtnar pridelati zamorc, bilo je razno zrnje, kaj in kakoršno se da pridelati, bilo je tudi še snopje poljskih pridelkov, razni krompirji, tikve, murke, (kumare) zelje, šalata, fižol, koruza, razne žita, pšenice, travino seme i. t. n. Dalje trsi, drevesca, gozdno slivje, požlabtnjeno grozdje, jabelka, gruske, slive, vse v najlepsem redu. V tem prostoru si našel vse, kar 6rna zemlja nepremakljivega, to je ne živega, za razni živež rodi. Ta prostor zapustima, izstopima in grema zunaj po vrtu kraj vseb prostorov od zgornje k dolnji strani. Tu so bili pod prostim ncbom nekteri tudi pod strebami razni stroji ali mašine. V začetku so bili že videti mlinski kamni, zravcn so še pa delali delalci graškcga Koriiza, vclikega fabrikanta, neko mašino skupaj, kteie se pa nisein dočakal, kaj in kaka je bila, ker sem kmalu zapustil Gradec. Le to je še bilo videti, da je gonil velik blapon, v katerem je se zrairom kurilo, stroj, ki je izdelaval gombečnice (Spenadl) in drugi stroj, ki je sekal cveke. Dalje vstopima, kderje se razprostrlo gledalcu veliko število raznib reči in strojev. Bili so razui plugi z 1, 2, omi deščicami, osipalniki, ruvaluiki, krčniki i. dr., razne brane, razna kola, vozovi, mlatilnice, ročne in soparne, za vprego in za ročno gnanje, preae, veliki sod iu še mnogo mnogo kaj drugega. Najraje bi pa še videla delo sodarja Arneja Morda iz Babinec pri Ljutomeru, ki je naredil mali sod brez obročev, politiran in v njem za 6 sort vina prostor, ktero vino se da točiti iz soda na 3 pipe, na vsako pipo tece dvoje vino, na dnu nad pipami je pa izpeljana podoba leporezana sv. Urbana. Drugi sod je pa naredil biat Arnejev; toti ima za 4 sorte vina prostor in 2 pipi. Ta soda še nista bila razpostavljena, ker je še dosti reči ležalo v zabojib ne izloženih; delalci so šc pripravljali eno in drugo zmirom uaprej. Dosti dneva je že minolo in od pregledavanja vscga so nama oči zatemnele, tedaj sva za ta den storila konec pa sva se podala k živini, do konjev. Nastopil je 4. september. Vdeležima se kraj lančnega ruosta v frančiškanski cerkvi službe božje. Po sv. opravilu pregledama nekoliko med tižci in tržkanii, ki so na večib trgib imele raznoterosti na prodaj, kakor: sadja, niesa, masla, masti, zeleujavo, perjadi itd., pa vse močno drago. Čujte! 1 breskva 4 ki\, gruška debela 5 kr., drobnejša 3 kr., jabelko 3, 4, 5 kr. grozd .15, 20 kr. par pišenec, kakoranib pri nas perataiuski tržec (,,kopunar") za 40, 50, 60 kr. dobi, 1 fl. 20 kr. ne krajcarja menje. Blago, ako pri nas velja 1 meter 50 ki\, tara 60, 70 kr., robec tu 30 kr. tam 40 kr. Britvo sma cenila pa kaj pri nas se dobi za 40, 60 do 70 ki\, tam pa ena 5 fl., ena 4 fl. 50 kr., ena 4 fl. ve6 pa jib ni imel. Več reci sem cenil pa vsejedosti dosti dražje, ko-pri nas. Tedaj naj kdo reče, da je v mestu kaj ccneje, vseje drago, tudi pijače, posebno pa jedi so močno napcte. Na lančnein uiostu, ua Murskem velikcm trgu in drugod ni bilo več videti kinča in lepotije, zastave, slavoloki in drugo je vse minolo iu se vse veselje preselilo v razstavin prostor. To vse nekoliko pregledama, sebe oskrbima potem se podama nazaj v razstavo, kjer živine ne zanemariva, potem pa pregledavat konj, ki so bili v 3 prostorib. (Konec prih.) Iz Čadrama. (Naša letina.) Sv. Tcrezije god je minul in z njim tudi trgatev v naših krajib in letos so nekateri pri nas, kar je nenavadno, že teden pred Terezijenim se v vinograde podali in sicer na tibem brez strela in petja, kakor bi grozdja ne bili sami pridelali. ampak ga kradli. Dinga leta, ako so prvi dnevi vinotoka lcpi bili, je vse nekako navdušeno bilo, lctos pa mrtvo, to pa vso za tega voljo, ker so vinogradi naui za to leto silno 8labo obrodili, kajti 7eliko jib je uže po zimi škodo trpelo, posebno se jib je pa obrala stano7itna moča, 7sled ktere je 7sak den menje grozdja pribajalo, tako da ae za 7sem ni na oralu pridelalo po d^a polo^njaka in nekteii tožijo, da še tako slabe trgat^e niao imeli, akara^no 7že 30 let gospodarijo. In čudo je to, da še 7i'no pri nas 7endar 7ečje cene nima, ker se moat plačuje polo7njak 27—30 fl., starina pa je že poskočila do 40 do 50 fl. Z drugimi pridelki smo pri naa dosta srečneji od mošta iu se sme po praviei letina 7 naših krajib b^ala Boga še dobia imenovati. Sena sicer ni bilo toliko, kakor lani, a 7endar še dosta in naj bi ljudje ne puščali predolgo tra^nikov nepokošenib, da že 7si ruja^i prihajajo. Eo bi bili začetka rožnika koaili, bili bi lebko 7si krasno krmo pod strebo spravili. Eteri so pa še le 7 diugi polovici tega meseca to storili, tisti so po 14 dni seno belili in nekterim ga je še 7oda popla^ila ali tudi odnesla. Ozimina, žita so se 7kljub budej zimi dobro obnesla in ao mocno plenjala, kakor uže da^no ne tako. Tudi turaica je srečno dozorela, tako, da že zdaj na njenem mestu ozimina zeleni. Erompir nam je sicer začel že po njivah gnjiti, ki snio ga na debeli zenilji imeli, a zato nam je pa fažol obrodil in korenje je precej debelo postalo in če nam 07sa zmanjka, ga nam bodo Pohorci dali! Česar smo pa laui celo pogrešali in letos 7 obilnosti pridelali, bilo je sadje. Imeli smo sliv še precej 7eliko, dosta tudi grušek uajveč pa še jabelk tako, da sino jib lebko nekaj stolkli za uiošt 7 pijačo ljudetu in za kis, nekaj smo jib prihranili za rabo in jed*po zimi, naj^eč pa se jib je prodalo, kakor žc da^no ne toliko. Voz za vozoni se jib je ene due^e videlo 7 našej 7esi in 7 Oplotnici nalagati in proti Mariboru pcljati. Marsikteri kniet je dobil lepega denarja za nje, da je da^ke pobotal in si bo še lehko zimske obleke in obutelji piiskibel, jabelka so našcmu kraju 7eliko stotakov prinesla. To bo tudi menda maraikterega nemarnega gospoda*ja 7zbudilo, da bo za naprej 7se ne prazne prostore po pašniku in ob potih rad s sadunosnim drevjeui zasajc^al in bo drugo staio trebil, da ue bo 7se 7 mehu in zapua6eno kakor po 100 let staro hrasto^je in bo tudi že zdaj jeseni in po zimi rad sadnnosuikom gnojil in to bo ue sanio dobička prinašalo, ampak bo tudi naš kraj 7 lepoti jako po^zdiguilo in k temu nam Bog pomozi in sreča junaška! Od sv. Lovrenca v Slov. goricah. (Z b o r o- 7anje.) Vsi sla^janski časopisi se Imiležuo spomiujajo enciklike našega papeža Leona XIII. glcde naših sla^j. apostolo7 87. Cirila in Metoda. Tudi tukajanje nar.-goap.-politično društvo 7 zboro^anji 2. septembra porabilo je s^ečanosti, ktere so že drugod letos s^etko^ali, tako zlasti 501etnice Njih Veličanstva ccsarja Franca Jožefa in tisočletnice do7oljenja sla^janskega jezika za službo božjo. 0 petdesetletnici je gO7oril g. Š. po^zemši iz živ- Ijenja cesarja Franca Jožefa priinerne črtice, predsta^ljaje nam ga ko dobrotlji^ega. usmiljenega in skrbnega našega očeta iu 7ladarja ter končal z živijo-klici 7ladarju na mnogaja leta! 0 slo^enakem jeziku poročal 6. g. S. kako je uže pred jezero leti slo^enaki jezik bil sposoben in 7glajen za pisa^o, kako sta uže S7. Ciril in Metod pisala in na slo7. jezik 87, pismo in druge cerkvene knjige preložila ined tem, ko se sedaj slo^enskemu pra^ica krati, in ne da, kar mu zgodovinsko gre, kako je uže takiat bil slo7. od papeža Janeza VIII. do^oljen za službo božjo itd. Pokazale ao se tudi cike staroslo7en8ke — glagolica — 7 kteri so pisane bile pi-7e slo^enske knjige. 0 trsni uši, o tej veliki neareči za 7inogradarje in o drugih goapodarakib rečeh so go^orili preč. g. M. Slednjič je bila 70litev no^ih odborniko^, a pe^ci so med tem S7oje glase krepko po7zdignoli domo^ini 7 sla^o. Iz Celja. (Eat. podp. društ^o — no^i ž u p a n — z 7 o n i k — s 7. J o ž e f.) Eat. podp. društvu 7 Celji so daro^ali: 1) C. g. Simon Gaberc, kaplan ua Ponk^i (zopet) 5 fl., 2) Neimeno^an iz Sa^injske doline 5 fl. 3) Neimeno^an iz Podsrede 3 fl. 20 kiv 4) V6. g. Erja7ec, župnik 7 ZreSah 2 fl. 5) G. Earol Šah, obč. S7eto7alec 7 celjski okolici 2 fl. 6) G. Matevž Glinšek, obč. odboruik 7 celjski okolici 2 fl. 7) G. Lipo^šek za starim Gradom 2 fl. 8) Neimeuo^an iz Zre8 2 fl. 9) Po 7Č. g. P. Donatu 5 fl. 10) V6. g. Peter Cizej, žnpnik 7 Rcki 3 fl. Bog plati! Občiuski zastop celjske okolicc je izvolil po 7e6ini glaso^ 7 župana gosp. Antona Male, ki je opravljal že pretečeua 3 leta to častno službo. V prvega občinskega s^etovalca je_ iz^oljeu g. France Lipo^aek, 7 drugega g. Earol Šab, in 7 tretjoga g. Andrej Žnider. Imani poročati, da se bode blagoslo^ljenje no^ega 6(j nietro? visokege zvonika pri ondasnji Maiijini cerk^i obhajalo v nedeljo 21. no^embra. Ob enem se bojo blagoslo7ljali tistega dne 4. no^i zvono^i, ktcrih naJ7eči tehta 47 centO7. Z^ouove je \\{l ljubljanski zvonai* g. Satnassa 7 B mol akordu. Čč. oo. misijonarji pri S7. Jožefu poleg Celja obbajajo od 14. do 28. no7cmbra t. I. 2001etni spomin pozidauja S7oje cerk^e. 0 tem jc ,,Slo7. Gosp." že enkrat poročal. Vsaki dan sc iniajo vrstiti 7 teb 14 dnuvih po 3 pridige. Edor ob tem 6asu prejme 87. zakramente ter obiace imeno^ano cerke7 87. Jožefa, ae zamoie vdeležiti 87. odpustko7.