2fl GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV t- LJUBLJANA, 21, DECEMBRA 1960 — LETO X., ŠTEVILKA 21 eg < :i » PROSVETNI DEIAVEC Nekatera vprašanja ob prvi redovalni konferenci ' Da bi ugotovili, ali je ugodno Vplivala na učence in starše ^todba, s katero učenci višjih razredov osnovne šole lahko .pre-?^°Pajo v višji razred, čeravno “haj0 po več nezadostnih ocen, 111 če to dejstvo dvigne učencem tavest, da s pridnostjo lahko iz-“hlnijo manjkajoče znanje v na- siednjem višjem razredu, smo na- ___________________ ____ ______, Pfavili pregled učnih uspehov ob bodo učenci hitro naveličali ta-pDri redovalni konferenci novem- kih uvoženih »cvetk« in jih znali “ra po vseh višjih osnovnih šo- pravilno razlikovati oziroma pri-*“h (osemletkah) na perifernih in merjati z domačo ali klasično “testnih šolah občine Ljubljana- glasbo in petjem. Le tisto je Vtf mnenju starejših članov .pevskega aktiva pa ta šlager ne spada v šolo. Tako mnenje se ne ujema z reformnim prizadevanjem, da vnašajmo v šolo življenje, ki teče mimo nas. Naj zopojo učenci tudi v šoli take šlagerje, če mogoče celo s pomočjo magnetofona. Tako bodo ujeli pravilen ritem in besedilo. Če bomo tako delali, se SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV Sodelovanje med muzeji in šolami Pojem muzeja bi moral biti neločljivo povezan s pojmom vzgoje Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev je na seji 12. t. m. razpravljal o problematiki povezave muzejev s šolami. O tem je obširneje govoril član RO, ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani tovariš dr. Anton Polenec. Pod drugo točko dnevnega reda je o vprašanjih slovenskega knjižničarstva poročal predsednik Društva bibliotekarjev LRS tov. Josip Rijavec. Na seji so razen tega razpravljali še o problemih nagrajevanja v prosvetno-znanstveni stroki. in hranimo, temveč, najširši javnosti. Razumljivo, da so ti novi pogledi na vlogo muzejev naleteli na težave, ki so izvirale zlasti iz globoko zakoreninjenega mnenja, da so muzeji znanstvene ustano- da služijo šola povezuje z različnimi organizacijami in ustanovami, katerih dejavnost je v zveži z delom šole in vzgojo in izobrazbo mladine — v zakonu o muzejih pa je rečeno, da se morajo muzeji pri izvrševanju svojih nalog povezovati s šolami ter zavodi in organizacija- ve in da v njih delajo strokovnjaki samo strokovno. Jasno je, ako mi za ljudsko prosvetno izobraže- Danes objavljamo referat tov. Polenca o sodelovanju med ostanejo muzeji znanstvene usta- vanje. učencem slajše, kar je prepovedano, zato moramo s takim ravnanjem prenehati. Menjavati treba teorije s prakso, domače narodne in umetne pesmi tudi s takimi, ki so tuje in trenutno vžgejo. Marsikomu prav taka vzbudi veselje do petja in glasbe, kar so povsod potem učencu ostane. ki je dvema Te- T^di če Primerjamo učne ^r^ositnima ocenama (sl., ma.), je !le- usipehe po vzporednicah ene in r^dobro ocenjena in bo lahko na- iste* Šole, vidimo, da ima en od 8.«>S?Vala- OstaUi učenci pa imajo delek ^ 39 u;w,™v«r o oioKiVo ocene: 5 iz angleščine 3 iz sr- * Prva šola: Sola je podežel&ka in letos nastaGa popolna osemletka j/*-1' ima štiri oddelke s predmetnim IjJJttkcm. Z ©no nezadostno oceno je r^estopilo v višji Tazred 10 učencev, : dvema nezadostnima ocenama diva perica. V letošnji ocenjevalni dobi ti učenci naslednje ocene: 2 po muzeji in šolami. Dokler so bili muzeji po svoji K nam je prišlo novo gleda-dejavnosti bolj podobni inštitu- nje na muzeje predvsem šele po tom in so se ukvarjali v glavnem osvoboditvi. Hkrati, ko so nasta-s strokovnim, znanstvenim delom jali novi muzeji, so tudi prej bolj nove, ne morejo odigrati tiste vloge, ki jim v današnji družbi gre. Zlasti je mladina vse bolj glasno trkala na, muzejska vrata in s svojimi vse pogostejšimi obiski moralno pritiskala in zahtevala, f Sto ijno, l dve, 4 po tri, 3 po žtiri, rJJ ttabih. V siaibe ocene jJtJvaS&me, 4 iz m-aitematUce, 9 iz jSotlovine, 4 iz spoznavanja prirode, 1, ~ zemljepis]a, 4 iz slovenščine, 2 1 1 12 biologije, 1 iz kemije, Ssi? tehn. vzgoje, 1 iz petja. Da ni jC« ali gola kriva teh slabih uspe-je možno izvzeti samo eno U-rT*0’ to im.a izredno slabe in ne-elene družinske razmere. 10 Druga šola: je mestna šola. Ima V bddelkov s predmetnim poukom, fe od:|tolkih je 27 učencev, ki so ^“izjih razredov prestopili z neza-ocenami. Dva učenca sta dve , po 4 negativne, 2 po tri, 7 po od 32 učencev 9 slabih, drugi oddelek od 35 učencev 22 slabih, tretji od 34 učencev 6 slabih, ali od 39 učencev 22 slabih od 37 učencev 8 slabih itd. Vsi ljuje se mnenje, da razredni uči teljski zbor ene vzporednice pre malo koordinirano deluje z dru gsm razrednim učiteljskim zbc rom. Če pa so eni in isti preda vatelji v obeh vzporednicah, pa menda vlada mišljenje, da je v eni vzporednici prav zanič »ma- ^^a«oSna°Sr-paPrje terjal«. Mogoče, da v resnici ni prp haeiednj« rezultate: i s šest, 2 s učencev, iki bi izstopali in vlekli ^ i s štiri, s S tri, 10 Z dve, s z ostale za seboj. Take »slabše-* di0 negativno oceno Dva učenca pa „x™„„ . V , , eame pozitivne ocene, po učence bi bilo treba porazdeliti ^tometih ima angleščina 12, mate- po vseh vzporednicah, ker sliša! S&op?š TkS l neeS9 l * 1? učencev izjavo: ^enščina 5. srbohrvaščina 1,- risa- >>fc>aJ nas imajo Za najslabsi od-^3,: fizika l, petje 1 negativno delek na šoli, čemu bi se učili?-' šolo: ima s oddelkov a Iz sledi, da učence n< poukom, z nezadostnimi smemo smatrati za slab material 8 uaT11 je prestopilo v višje razrede ampak individualno pristopati l 3’tru^v, od katerih je_ imej editn posameznikom in jih pritegniti t delu po tisti strani in pedmetu la šola: ima 8 oddelkov him poukom. Z nezadostnimi 8 je prestopilo v višje razrede ampak 8> tato^v, od katerih je imel edlen °ceni,e bo 2 in štirje po 1 negativno . . tovii?’ ftedovaCma konferenca Je u-go- “ei I jfia 3 učencem po dve- 2 po tn, ki m-u je najljubši. Počasi se bc ^rteh toavPma£Ta«k!T”m ^ drugih disciplin to St m^ini s, fiziki 5, zemijepisju 3, ke- tako nevede vključil v delo. 3, p-rirodopisju 2, slovenščini 2. V Muzeju narodne osvoboditve pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je odprta razstava »ZAPORI IN TABORIŠČA MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM« Obiskovalci — med njimi številne skupine šolskih otrok — si z zanimanjem in ogorčenjem hkrati ogledujejo dokumente o trpljenju naših ljudi v tujih zaporih in taboriščih da jim dajo muzeji nova spoznanja, da jim olajšajo v šoli obravnavano gradivo. Kljub tem težavam, katerim so Tako rekoč predpogoj za uspešno slodelovanje med našimilin drugimi kulturno-prosvetnimi ustanovami je poleg izobraževalnih nalog tudi dejstvo, da se je število muzejev po osvoboditvi tako močno dvignilo — v državi na 251, v naši republiki pa na okoli 50, če upoštevamo še posamezne zbirke in materialne muzeje, pa že preko 70. Šele taka gosta mreža, kjer ima vsako večje mesto vsaj en muzej, omogoča tesnejše sodelovanje-med šolami in muzeji ter galerijami. Sedaj pa si oglejmo dosedanje sodelovanje malo pobliže. Če vržemo za trenutek pogled preko meje, vidimo, da so nekatere dežele v tem pogledu že precej daleč: Na Norveškem je obisk muzejev del učnega programa. V ZSSR je poleg metodskih enot iz muzejev in galerij, ki jih ima učni program, obvezen tudi obisk muzejev. Na Poljskem njihov narodni muzej prevaža s posebnim vozilom občasne razstave iz šole v šolo. V ZDA so imeli že pred desetimi leti 316 posebnih otroških muzejev, kjer je omogočena Solarn, zlasti začetnim, najrazličnejša dejavnost. In pri nas? Kot v svetovnem merilu, tako je tudi pri nas najpogostejša oblika sodelovanja med muzeji in šolo: šolski obiski teh ustanov. V določenih muzejih zavzemajo šolski obiski tudi 80 % vseh obiskovalcev, sicer pa vsaj 50 “/o in več. Posebno, odkar šo »tedni muzejev«, so se šolski obiski močno dvignili. Kakor smo veseli tega porasta, vendar smatramo, da bi se dalo tako v pogledu kvantitete kot tudi predvsem kvalitete še mnogo napraviti. Ali z drugimi besedami, to naj bi bil šele začetek našega sodelovanja. Predvsem v večjih mestih, zlasti pa v našem PrčrtJj10 poslabšan. tov<™let°v 4 učenci, Pferii iz štirih predmetov 4, iz pet SeojJl^tov i, iz šest predmetov 1, iz le veliko od njih. predlaganih — ne predpisanih — Toda že pred 50 leti so najvid-10 tem samo 6, toda te življenj- nejši evropski muzejski in gale- iz slovenščine 4, ocenjenih* iz^angleščine, IžVma-•Pet? Pa P0£llabša[;i iz drugih pred- tematike to celo 3 iz risanja, ali četrt, - , ' od 28 učencev 12 slabih v angle- rfas z ščini, 6 v matematiki, 10 iz fizike vjgjg vnimi ocenami je prestoipiio v in 3 celo iz petja itd., je treba ter so bile njihove zbirke le skladiščem podobne zbirke starih 5aivegr^?e?e 15 učencev, ki so imeli noVo snov graditi na trdne teme- ogromna skladišča, namenjena le muzejev začele dobivati novo so- 6S ije, izbirati aktualno življenjsko nekaterim ljubiteljem to strokov- dobnejše lice. ije3.©oščine 7, matematike 7, zem^ snov iz maksimalnega načrta, ka- njakom, vse dotlej te ustanove ni- v Zo“Pri enT^bi™? ^r,° Pa morajo učenci obvladati, so imele velikega vpliva na ljud- družbeni toog^uzejev p/naTto se pridružile šrdruge‘deloma ob- glavnem, kjer Imamo” takoTetoč 01^tnm ko 50 50 vsi' ostaii u*e,'lchi Bolle; d.a llčen.cl obvladiJO j ®ke množice in tudi šole niso ime- po SVetu dobro obveščena šele ko Jektivne v zvezi s prostori in fi- osredotočene vse institucije, tako oosiabšaii. Tako te dveh maksimalnem učnem načrtu od le veliko od njih. ge ^čeU »tedto muzejev« nančnimi sredstvi - saj so nove muzeje in galerije kot tudi naj- le tedaj so bile v dnevnem čašo- postavitve zahtevale prav to dvo- različnejše šole, bi se dalo še Ea~‘“n predmetov 1. po 'predmetih sko, katere potem lahko z analo- rijski delavci spoznali, da so mu- pisAu izra?.ene PjfM’ da morajo f®. ..... . . " 80 fe 4 te angleščine gy0 uporabijo pri nadaljnjem po- zeli zašli v slepo ulico, do sn so na*^...niuzeJ1 Postati izobraževalna P, _.Li...vseDb? I 1 obr? e Nadaljnja analiza solskih obi- Pn tem preobra- skov nam pove, da odpade večina muzejev v nove le-teh na konec, deloma pa na 4 in iz kemije i negativna vidi in ceni ter forsira samo svoj muzejev sta mogoča le ob široki jasno, da izobraževalna naloga osvojitve "ožiromaZenhhoto°td- začetek solskega leta‘ Res so pM' hjeTu,Ji vzbudi pozornost ocenjeva- Predmet ta da hoče oživotvonti naslonitvi na občinstvo. Ce muze- muzejev nikakor ni prispevek delki zelo važno vlogo. star način ra, °sMih učencev, saj je v vi.a vse mrtve črke učnega progra- ji nočejo okameneti, se bodo mo- znanstvenega in strokovnega dela razstovliania to nrav nri toh mn- J^iTe l TTngTešii^t^vi^ T"' UČend Pa VSe te-^ ^ ^ ^ spremetliti • • • Jaka besede muzejev temveč njihova temeljna zejih že tako/ v^ačptku poklal Od 29 učencev iT Šiabih v dane snovl «e morejo prebaviti, shsimo iz ust napredmh muzeal- naloga, ki pa jasno brez strokov- vse svoje slabosti Premalo ie če »Če,?13’41151- v VII a razredu od 28 Te številke in ugotovitve, ka- cev v začetku stoletja. ne oziroma znanstvene osnove ne sn rtotoimrmi; natoua nsimiandiina S Taz^Ta£!,3 3. fizike 8, biologije 1, pri- UKU. hajS^teja 1, srbohrvaščine 2, 0c65 2 in jz kemije 1 m gijo uporabijo pri nadaljnjem po- žeji zašli v slepo ulico, da so se Na vseh šolah sem dobil izolirali in odtegnili od javnosti. središča. ’ valna središča. „ ---- zpvaniii likovni vtis, da vsak predavatelj najbolj — Nadaljnji obstoj in življenje Iz pravkar povedanega pa je na odisravaio negativna vidi in ceni ter forsira samo svoj muzejev sta mogoča le ob široki jasno, da izobraževalna naloga osvoboditve oziroma 'njihovi'od- 6a „• niso vseh neuspehov krivi i^ci sami. Ali je premalo utr-torn 0Sneva, slabo in premalo na- U T>nrl n n o -n/-vir o onrvtr r\r*r>rrn n i - sn hZ*10 Podana nova snov. pre-maj-1V~ ^Puta-kt z razredom, ali še meri, kjer si razred ogleda le en muzej, to velja zlasti za šole, ki pridejo iz bližnje to daljnje okolice, pa si v dopoldnevu ogleda vse mogoče druge znamenitosti in končno še muzeje, ali da izrabijo čas pred začetkom opere ali drame itd. Brez dvoma so tudi taki obiski dobrodošli, toda smatramo, da učenci od takih obiskov nimajo veliko. Tudi če se zadržijo samo v enem našem muzeju, si je nemogoče kljub skrčenemu števi-(Dalje na 2. strani) hip?°ž® stari klasičen način oce-!ta, Zadnjo trditev bi do- Sr'toh naž4n učenca, ki je bil iz “^aščin® ocenjen z eno ne-je k?,®0 in 6110 Plus tri oceno in jd pri konferenci opominjan. Wgtovlien° je tudi, da niso na eh* ht-gš žotah enako upoštevani vsi toario1*’ lcer n' pr' ni povsod Preoblikovanje šolstva na Goriškem Petje, tehnični pouk to f>- V goriškem okraju zadnji čas veliko razpravljajo o reorganizaciji šolskega sistema skladno Vi, ki živite zdaj v miru, obdani s skrbjo socialistične skupnosti, v svoji rasti z vsakim dnem bolj spoznavate, kako težaven je bil boj za svobodo. Slišali ste in brali o trpljenju odraslih in otrok, prav tako majhnih in nedoraslih, kakor ste vi, v dneh naše težavne in slavne narodnoosvobodilne borbe. Vi živite zdaj v miru, igrate se in učite. Na svetu pa je še mnogo narodov, ki se bore za svojo neodvisnost, mnogo je še otrok, ki trpe kot begunci, otrok, katerih mater0 in očetje se bore s puško v roki ali umirajo . . . Ena takih dežel je tudi afriška dežela Alžirija, katere narodi se.borijo že celih šest let. Šest let otroci gladujejo, umirajo in se mučijo po taboriščih in med begunci. Ti otroci so potrebni pomoči. Potrebni so kruha, obleke, knjig, igrač, potrebno jim je prijateljsko razumevanje in sočutje v njihovem strašnem trpljenju. Pionirji Jugoslavije, pomagajte alžirskim otrokom! V svojih šolah, pionirskih odredih, po svojih mestih in vaseh zbirajte prispevke za pomoč alžirskim otrokom! V vaši plemeniti akciji vam bodo pomagali odrasli. Lotite se dela in sodelujte z njimi. Naj si alžirski otroci zapomnijo, da so jim pomagali mali jugoslovanski prijatelji, ki žele svobodo in srečo vsem narodom sveta.< (Iz poziva Savjeta za staranje o djeci i omladini za zbiralno akcijo za pomoč alžirskim otrokom.) Obisk v »Institutu za pedagoška Komu zvoni? istraživanja« \ Beogradu Prispevek k razpravi o delu naših pedagoških F društev *tv0 ‘elje Kadar hočejo na primer v diju bolečin največkrat ni več iskovalno delo. 'V zadnji številki Prosvetnega povedala, ne moremo prav verje- Ugot IV. do VIII. razreda, ki smo jih delavca (št. 20 od 7. t. m.) poroča ti. Eno pa je gotovo: vrhovi nase j,, & Industriji spremeniti delovne po- rešitve... Zato so prišli v svetu Institut za pedagoška istraži- izdelali v septembru na naši šoli j_ z. o mučnem »umiranju« pedagoške znanosti vse preve stopke ali delovne procese s tež- do spoznanja in prepričanja: če vanja so ustanovili v LR Srbiji v Laškem. — Naravnost osupnila p£> Ljubljana. Na občnem zboru- poudarjajo »raziskovalno in Jtolo njo, da bi dosegali večje in boljše je kje potrebno načrtno in »iste- v septembru tekočega leta. To je pa me je velikodušnost tov. Throja, 22. XI. 1960 se je od 141 članov varjalno plat« vzgojnega u . Udej delovne rezultate, ali kadar gre matično raziskovalno delo, je to prvi inštitut te vrste v državi, ki mi je brez vsakega pomišljanja zbralo le 20 članov — brez tajni- nega dela, ki ga načrtno zahte ^ *....................... ‘ ' - > -t.-;— - — tje *iza ti. i stmi it: » k)2 Wi postopek, ki ga ne bi predhodno To nalogo naj bi prevzeli repub- študijsko knjižnico, ki'je založena bodočnosti vzporedno preizkušali la še zaveznica pri 100 din letne ti«. Starejši šolniki to mnenje od ^ ^ natančno proučili in preizkusili, liški zavodi za napredek šolstva, tudi z najnovejšimi inozemskimi v Sloveniji test šolskih sposob- članarine... Pisec ugotavlja, da klanjamo, ker dobro vemo, Zakaj? Zato, ker je vsak neuspeh Medtem pa je bila reorganizirana publikacijami. Direktor inštituta nosti, na katerem dela sedaj je tako mrtvilo tudi drugod in je vsebinsko neoporečno »pred Sj j- v industriji neposredno evidenten, šolska inšpekcija, ki se je pri- in več članov je trenutno na njegov oddelek. to znak hude krize v naših peda- vanje« še ni učinkovita, m uspe ^ —-t.. —-=-»*—- inozemstvu. Na Če primerjamo pogoje za pe- goških društvih. Razpravljali so o na ucna^ ura. Vsi^ solniki n^. ___ _ ___________________________ ^ ........... _ _______ __________ _ _ _ _________ _ ki ga načrtno zahtevi • za novo proizvodnjo, izdelajo potrebno na šolskem področju, Vodi ga prof. Nikola VUČANOV. odstopil del konkretnega njiho- ka, nadzornega odbora, brez in- empirija. Tako prihajajo z predhodno natančno tehnično do- saj gre v tem primeru za naj- Inštitut ima začasno svoje pro- vega testnega gradiva (7 inven- špektorjev, upraviteljev in direk- višjih šol diplomanti s teoretic kumentacijo, ki jo nato vsestran- dragocenejši »material-" — za cele store v palači Srbske akademije tarnih baterij učnih testov in to tor jev, brez profesorjev inštitu- nim pedagoškim in strokovni strokov- generacije... znanosti in umetnosti, prihodnje za srbohrvatski jezik, za tuj jezik, tov in univerz. Poročilo o trilet- znanjem svojega »predmeta«! S šolskoreformnimi ukrepi se leto (avgusta 1961)' pa dobijo zemljepis, zgodovino, biologijo, nem neuspešnem delu (s poklo- prav malo ali nič pa ne vedo je nagrmadilo v naši neposredni lastno zgradbo. Od 47 sistematizi- matematiko in liziko) ter komu- nom bogate knjižnice upravno- »tehniki vzgojnega dela« sko pretresajo številni njaki, preden začno s praktično realizacijo neke nove zamisli. Ne moremo si na primer zamisliti, da šolski praksi niz problemov, ki ranih delovnih mest je zasedenih lativni karton, ki ga eksperimen- pedagoški službi) je torej poslu- poučevanju. Didaktika je zred bi administrativno uvedli v vse terjajo znanstveno raziskovanje 23. Inštitut je razdeljen na od- talno uporabljajo v Srbiji. Na šalo in zanj glasovalo le 20 šol- cirana marsikje na »tehniko P° jeklarne v državi nek nov delovni in objektivno utemeljeno rešitev, delke in ima lastno zelo obsežno njegov predlog naj bi v bližnji nikov, ki jim je pedagogika osta- ka«, kar se, baje da »hitro priuc^^ materialna škoda je takoj, tako ključila republiškem merilu specializaciji v i j/-..- yusKm ur usi.ui.it,, n,u.*.yi uu u M.,* učna ura. Vsi šolniki , ...g,, ali drugače, aktualna, zato mora Zavodom za napredek šolstva, kratko: v inštitutu so idealni dagoško raziskovalno delo v Slo- tem, da so PD sploh nepotrebna, moremo biti teoretiki-raziskovaft ^ prevzeti zanjo nekdo odgovornost, zato so dobili ti zavodi novo delovni pogoji. ' veniji s temi pogoji v Srbiji, Skratka: štadij umiranja. Kaj jih in predavatelji, morah pa bi o ^ Na šolskem področju pa je strukturo, ki pa ni najbolj ustre- Osebno sem se sestal, po naro- pridemo seveda do poraznih ugo- naj še rešuje? Tako zveni. «pred,- čim boljši oblikovalci^ u in d. , »uisivoui poutoeju pa jc su luniui u, k.i pa 111 uajuuij usue- c/seuuu bci 11 at; acatcu., .... ......... .... ' -" “V • • ----- , ; ' - - . . . ~ povsem drugače: tudi tu lahko zna za pedagoško raziskovalno Čilu našega Zavoda za napredek tovitev. Če je približno terito- log za razpravo« tov.. J. Z., ki je na vseh stopnjah. Šolska gre za deficite milijonske vrednosti, ne da bi bil kdo zaradi tega klican na odgovornost, zato ker Na drugi strani pa smo šolstva, s šefom oddelka za psi- rialno razmerje med Slovenijo nekoč nedvomno doživljal lepše poudarja pomembnost sub je tetiv i v razvoju našega šolstva hometrijo prof. TROJEM, ki je in Srbijo 1:4, to ne pomeni, da je čase pedagoškega snovanja in nega faktorja, v delo. dosegli . ___ „ .. tisto stopnjo, ko je napredek ali nedvomno največji strokovnjak v Sloveniji n. pr. problematika udejstvovanja. vzroki za te deficite in deficiti nazadovanje kvalitete šolskega v državi za področje učnih testov, okoli napredovanja učencev os- Krik o delovnem mrtvilu in sami niso neposredno evidentni; dela- odvisno, v osnovi vzeto, v V slabih štirih urah sva predeba- novne šole z negativnimi ocenami umiranjU p£> v slovenski presto- j«,,— ---’ -J' - - ----prvi vrsti tudi od uspešnega ali tirala mojih 26 vnaprej priprav- v naslednji višji razred štirikrat ^ in ^ruao^ hudo preseneča manj zahtevna kot v Srbiji, v škodljive posledice napačnih ukrepov v šolstvu, ki se največ- neuspešnega pedagoškega raziš- Ijenih principialnih vprašan] s . , , . .... praw gotovo vse, ki so kdajkoli krat sploh ne dajo oceniti, se po- kovalnega dela neposredne peda- področja učnih testov. Sledil ]e In vendar imamo v Sloveniji storijž ^aj za napredek slovenske kažejo v celoti šele takrat, ko ni goške prakse. Zato so se odločili še kritičen pregled kratkoročnih praktično enega samega človeka, pe(jago£,ifce_ y času, ko društva mogoče ničesar več spremeniti, v Srbiji za ustanovitev samostoj- revizijskih učnih testov za slo- ki dela na področju pedagoškega tehnikov, ekonomistov, pravni- potrebujemo vsi Pedagoška društva so se v preteklosti posebno brigala s svojine sestanki, hospitacijami in tečapl za napredek šolnikov. Družbem afirmacija pedagogike ne morif in ne sme opustiti pobud -in nflj svetov za ono precizno delo, ki g® kotTpri rakastem obolenju v šta- Aega “inštituta za pedagoško raz- venski jezik in za matematiko od rajsko vašega dela in to na ZNS rimiToirimfstcnamtiCc^fbS Občni zbor Zveze prosvetnih društev no področje samostojen inštitut, i^teje segajo — vzporedno z ki ima 47 (beri: sedeminštiri- vre(iuj0čim socializmom — deset.) sistematiziranih delovnih probieme svojih strokovnih pod-mest in tudi seveda vsa potrebna r0(xjj tn jjjj permanentno rešuje- na- v materialna sredstva. Zveza pedagoSkiih društev Slove- dokov na osnovnih šolah ter gradivo svetovanja je,sedanji Izvršni odbor jo, so na nekdanji zelo živahni nije nam je v zvezi s člankom »Po za razvoj te mreže. Sekcija za statl- ohčnem zboru Pedagoškega d rušiva uti ko Je sodelovala pri pripravah za Ljubljana«, ki smo ga objavili v anlsei _ ... . _ . prejšnji številki našega lista kot utnega osebja na osnovnih šolah, predlog za razpravo, poslala v obja- Razen tega Je imelo tud.1 nekaj pro-vo ižvod iz zapisnika z občnega zbora da vanj. Društvo Ima vrsto težav, ki to o življenjskih pogojih in delu zaključi: svojo delovno dobo. Poročilo o pedagoškem tisku je podal tov. Venčeslav Winkler, in sicer poročilo o »Sodobni pedagogiki« Situacija v neposredni šolski »pedagoški fronti« le še — mrli-praksi terja v Sloveniji širše za- či?, To bi naj veijalo za Ljublja-snovano pedagoško raziskovalno n0 _ naš pedagoški center? delo (bodisi v okviru ZNS ali v obliki samostojne raziskovalne V Mariboru Zveza pedagoških društev Slovenije, ga ovirajo pri delovanju. ki je bil 9. oktobra na Bledu. Gradi-občnega zbora bo objavljeno in Naf omlnlnVdato^od knjig pe- ustanove), ker'nas bo Sicer pri- vembrskem občnem zboru vsaj 60 dago&ke knjižnice v okviru izdaj pri peljalo dinamično obratno soraz- elanov (od 300), večinoma, starej- nekatere stvari, ki jih je načel pisec omenjenega članka. Uredništvo Prosvetnega delavca) PD oprijela tudi obravnavanji metodičnih enot, celovitosti potika, skupinskega dela itd., bodi prav gotovo našla odziv povsod tam na terenu, kjer še ni zamrfi prava zavest kvalitetnega šolskega dela. Vzor in pravilno usmerjevanj1 nam je lahko Novo mesto* je bilo na no- svojim pedagoškim tednom (2.-^: novembra 1960), kjer so združi" i teorijo s prakso: 10 obravnav oM-' I tualnih enot z 10 praktičnimi nO' j stopi, za uvod pa politični referM' i S takimi prireditvami je včasih pritegnila mariborska Pedagoški centrala množico šolnikov, ki r z zanimanjem sledila in se P°' glabljala pozneje tudi v teorij0'. Prav tako tudi danes šolniki želijo pogled v ožja didaktičv* vprašanja, le začeti je treba! Prepričani smo lahko, da b°- » . , . mo z metodiko šolskega deti leto razvijalo načrtno skozi m -bo!j bUzu dejavno8d let0-J-°JAJe. omenjenih strokovnih društe* saj gre n. pr. zdravniku ne le zaC*' za diagnozo, temveč za kuro tivne posege, arhitektu ne le p ± načrt, temveč za zgradbo sdmo. jih je treba premagati m mladi . ‘ ' Uresničenje takih misli ^ vodi prav gotovo k uspehom, 0 „ . , pa v stagnacijo in umiranje! Zff(: vzgojno problematiko ter sodelovali Delovni predsedlk občnega zbora ^r^mMinTStav- društlv na letošnjem losveTova- ™Aar ne zvonimo k POgrebšf v vzgojni in poklicni svetovalnici. se je v imenu vseh čtanov pedago- raziskovalno delo temeljni sestav arusiev na leiosnjem posvezova je ni in je v današnjih ča!1 v-jiVv Pn.TVTčbn O delovnih hrt- poročilo o delu izvršnega odbora: Stih društev s toplimi besedami zar, ni del naših prizadevanj za res- nju na Bledu dovolj temeljito na- zadevaniih in d^lžklh posamezmh Da bi zmanjšali eno izmed slabosti Sfdto^za nfeko^des^t' ni2no boljšo šol°. kot -l0 imam0 kaZala m0zn0Sti Za del° ne tere' w .. Tudi pedagoško društvo v Ceiju DZS v Ljubljani predvidena naslad- m^rje med kvantiteto in kvaliteto, sih solnikov (nekaj tudi iz okoli- vo z občnega zbora bo objavljeno v jo v za , , . .. zanimalo za veda- Sodioibni pedagogiki, vendar članek je delo. Sodelovalo je z Ljudsko uni- na Žlebnika »Psihoogija otroka in ki je karakteristično za trenutno ce), ki se ŽIVO zanimajo za pe objavljamo, ker bo morda pojasnil verzo, Društvom prijateljev mladine mlado-stnika«, Gustava Šiliha »Didak- stanje in težnje V našem Šolstvu, goska vprašanja Ca preaSOlSKe aO ln učiteljskimi zbori na Šofah, pri tika«, Antona Skaleta »o otrocih, ki , nedaeoške inflacije ki je lo- družinske vzgoje do didaktike in vzgojnem izobraževanju staršev ter so ovirani v razvoju« in Savli An- ..p , „ TI. „ ’ nmhlemnv strnknvnih šol in izo- prf organizaciji pedagoškega centra drej Je pripravil »Tiho delo v raz- gična posledica »Hura - peda- problemov Strokovnih SOL m IZO in vzgojne posvetovalnice v Celju, redu«; prevedli pa bi tudi solidno : - ii k c- -- --- žp’ ninv-r : brazevanja odraslih, lo je poka Občni ^zbor_»e Je^vrštj ^oktobra To deio Je v novejšem času dopol- ameriško knjigo o testiranjih v šoli. sam0 y Kantovi filozofiji, ampak zala diskusija in ustanovitev raz- im na Bledu po. pedagoškem posve- nMo ge s sistematičnim strokovnim Po poročilih se je razvila vse- v rvariruvi £ sankcii ki so tako! vričele z tovanju. Udeležila sta se ga med dru- izobraževanjem pedagoškega kadra stranska debatna diskusija; zaključki obstojajo tudi V našem Šolst 1, . . nkrnin vnnrariimrm z in- gim tudi tov. Franc Kimovec-Ziga, sekretair Glavnega odbora SZDL, in tov. Vladiko Majhen, predsednik Sveta za šolstvo LRS. Delo občnega zbo- »zakijučkih’s Pedago- kjer ge'bomo mogli z njimi uspeš- delom v okraju, sporazumno z in--- --- - - dolgoročnim špektorji in družbenimi delavci. ter priredilo vec stroko organiziramn so navedem v »/.ak j predavanj. S kolektivnim raziskova.’- škega posvetovanja«. nn ervanriirti le z .................. nlm delom na terenu Pa tudi to dru- Izvoljen je bil novi Izvršni odbor v Pop - , . . p0leg obsežne knjižnice (1200 Štvo ni prodrto; to velja tudi za prej Zveze pedagoških društev LRS; pred- znanstvenim raziskovalnim ae- ki notluie vsako sredo se ra je vodil tov. Venčeslav Wlnkler navedenega društva. sednik Franc Strmčnik, podpredsed- iom ne pa s pavšalnimi mnenji, knjig), ki posluje vsauo sreao, se Po uvodnih formalnostih je podal m.1d«ihšlh noeoilh dela Peda- nik Gustav Šilih, tajnik Oberilntner ..ju,—;. in arPiimen taci lami ki bo delo razvijalo ^...... glavno : poročilo predsednik tov. dr. SBŠ1?0 ^Stvo v^ovem “mestu ki Roman, blagajnik Janez Tomšič, čla- sodbami m argumeniacij , Vlado Schmidt. Nato pa so bila pre- Ptnštvo v mestu, ki nl. CVetko Vladimir ne morejo nikogar prepričati. vse . ________ brana še poročila: o našem pedago- D^2lognobenegiinančneS ali *ma- Dekleva Marica, dr. Stanko Gogala, Zlasti mi ki smo v neposredni »Pedagoške, -province« v škem. tlaku,, blagajniško porocito tor rirtSlnTpo^ to s“ Humek Draga, Kompare Dušan, Da- nrnkri in vse^dobne Mariboru. Tu na »pogrebščino« a Sit; rirvmoči in se tak odnos lo- Hume« orag Skl dtskusiU* navederdh ^'poročii ka?mh do d^va seveda nic« Marion S,rTelegati™i ptonumZve^ pe- ^ ^i^so^Si^^gir . ništvo' ° J Sfodb^ S1<>Verli3e ^ n°Vl Pre^vanh^ idkh ‘^sta^ na Vo- 1ZVrpnrUedbnik je poročal o delu. in Celjskih ^tankih, P^ ^uštvu pri- vlado Schml»ut/u.i.* ... • džteljskih sestankih, pri Društvu pri- Vladimir,^ člani^| dr. Stanko^ Gogala, 'njihovih posledicah,^ sto^m ^ ^ generaciji odpreti pota za korist- freoseuniK je porocai. o fiteiiev miarfine ’ ‘Rdečem križu. flr. Vlado Schmidt, Venčeslav Win- nemočni pred njimi, ženinu ur ndnnnikn deln MS-S-iHS “ “ — ■p^Me^o.d. bo^vsiov«- same zveze. Poročilo o delu okrajnih pedago- niji postalo razširjeno pedagoško pedagoških društev je ' začel dr. naše organizacije, namreč pomanj Schmidt z našim najmJajšim diru- klljiv stik izvršnega, odbora z okrao štvorn — s Pedagoškim društvom V nlml pedogaškimi diruštvi, smo lani ' ' ' ' “ -i. nosvetovaj Vladu Schmidtu za njegovo letno plodno delo. še danes. Jože Sirec nu. Da bi tu ravno Ljubljana od- napredka biti ne sme! B. Z., Maribof Kopru. 2e samo to dejstvo kaže, da sklicali posvetovanje predstavnikov smo dobili nove sodelavce in terito* posameznih, pedagoških društev. Po-rialno razširili pedagoško društveno vabljeni so bili tudi tovariši iz tisti n delo. Delo tega društva, ki ima zdaj krajev, kjer društva še ni oziroma 25 čianov' se Te odvijalo predvsem v je 'zamrlo (Gorica Koper, Kranj). Kopru. V društvo so vključeni pro- obsežna problematika je bila P^tre* svetni delavci z osnovnih in srednjih sena po naslednjih glavnih vidikih: šop ter pedagoški svetovalci. Člani, popularizacija vzgojnih vprašanj za ki so se mesečno zbirali in razprav- širšo javnost, delo s prosvetnimi de-Ijali o strokovnih vprašnjih. Razen lavci za izboljšanje njihovega peda- Sodelovanje med muzeji in šolami tam mnenje, da 'je, obisk muzeja veti zlasti v najmlajše obiskoval- ^saj. odteg« sodei«*« WT4M,. , _____________ _________ _______ (Dalje s 1. strani) ---- ...... , nlmefftopi™0Stovlniki ^Jadran«3 v mihkegciaruMlnih čffivnieVši^jeim ^g^^g^edmete1-3 °Sledati STudiČ na1 muzej siti strani so te- dobro tolmačiti, razstavljene pred- Jam°^«na««aST BS^SiTprlponS^! KftrtreMfBac kssssss rT»r.S »S t'««» ^ ^ n’uzej*kl . irtfsrSSS a.*Jir3rs&g»ws5 več predavanj v Ljudski univerzi in smo »odelavaU predvsem v kjer je bilo med drugim tudi ^ nav^rl tr kn ižrnhl toni kot bi tudi vse trdnejšo vez, ki bo zatrd- p,ek;> Sol ^ bodo v prosveti^ vsismassTtu zttjsss? s S«*- — -—v* so začenjali z delam na novo. najprej tematiko in nato iskat) za- pravila, drugi pa so smatrali za Prav se lz leta .v leto stvari DOlj zejev m galerij v najs rs n pi ^ Kar se tiče možnosti, je imelo nJO re£erente, simo nasvetovali obrat- , , telefonsko ohve- sa)° in postajajo muzeji vse bolj no “ P ““ P vsekakor najboljše delovne pogoje [X)ti kl 8e nam je obnesla tudi pripravo, aa SO teieionsko ODve , j p0stajaj0 kui. Doslej smo se zadrževali pri mu- ne ljudske ustanove, mariborsko pedagoško društvo, ka- prl organizaciji našega delovnega po- stili muzej, da bodo prisil. Le V SoaoDm se p P J J zejskih oziroma galerijskih stalnih Prek0 6ol bi se tako bolj uspeSnJ tprppa d«io ie bilo tudi v preteiklih ? namroč obmiti sie ni« Idu- anom nrimAm tpiičitAlinri rcrnHn- turno prosvetne ustdno e. razstavah, ki so naše najpomembnejše uveljavljal tudi pravilen odnos imvorm r\ r-oa-l ett ifv TDrN 1 ar« z- 4’ o 1 KI i Vi vio-retot? -4 rrs Pi/0''1 ^ pri orgamizaciji nuste-gH uicivvucea fv- . rafno natnnnvA zejskih oziroma galerijskih stalnih SžrSlSffi SSSS7SS5 JSafSSatŠS« =£1 u&sts&z daj 164 članov, so bila predavan a ter tog Je predsedstvo Saveza pedagoških učence, kaj bodo Videli v muzeju,. V nll. vezavo s Sol<) tuk0Vno izpopolnitev. Fakul- do ogledali V eni ali dveh učnih i 11 mu^jSKin aaavcin tu m Ljubljanl _ da navedem omenjenega loti napisali zbirko člankov. ^ *£ OLO Maribor. V proslavo 15-!etnice 1e -na^0 ve4. določeno učno enoto. Ni dvoma, ponuiuv imulcilUKidi, najuuj napl.avl;ia sodo,bne, prijazne, vedno Vsaj deloma bi odpadlo za osvoboditve je društvo pripravilo po- 7v„_„ nedagoških društev Je da bo zgodovinska ura, ki obrav- ovira za uspešen obisk. drugačnel n prav s temi občasnimi mezna predmetna področja pona ji! seben zbo-mik pedagoških fr ankov, kl1J£oLa okP^f pedagoška društva nava n Dr rimsko obdobje na na- Poleg učiteljev-pedagogov in razstavami bodo muzeji in galerije joče se P^oževame o pomanh ^ Kakor prejšnja leta, tako tudi Se ae- ^ tL zak(>na o ^u^i "h fji ^ražne ofenzive ali muzejskih delavcev so se v zad- zelo veliko pripomogle k čim večji učil; marsikje bi se iznebili w. -kj-p-jbs IčT?;KiS riT««»s-okm ----------------------------------------------------------------------*•—— * nazornost pri pouku. tako da »risisHSS - “ Trm J*no- pri xoiTnui«Lijšr j , t, - • • •* muzejih posebni tako imenovani omenim še korak, ki ga bodo morah nsti, saj posegajo neposredno v drugače uspela,^e jo imamo- m ‘ZSm ST ^ knjižnico, ki jo -tajno izpopolnjuje. leto pa so nas lahko rekli - na terenu samem, PH iz81 ’ aievskega ze- tote v. .muzej«, «e bodo tatoh v« kovanje in osvajanje pravilnih / EssrtFJ^rrtrsTS ggsfe.gša^t. if««’'58?« m. »» »mi m. S/eg« « BW,stjar«»afflr “*«-*•**"»25* SS*« *«• maSo^izkoriščatj^aSe ustanove. muz.J.kih p«l,gog» j. atab prod- »SmSSS, S2R SX& En in isti razred bi se tekom leta vsem prav za Cim Kvalitetnejše take vodnike založiti in izdati. Tako manje za aktivnost učencev. P°v $ večkrat vračal v muzej, prav ta- šolske pa tudi ostale obiske ŠTe ^od^r^ * ^ilno^13^'^'’ ko bi se tekom svojega šolanja Poleg teh treh možnosti pa ni galerijit drugi so v pripravi - se- mladega človeka, naša mladina ob različni razvoj- obstoji še četrta, ki se mi zdi Veda ,je težava v tem, ker so razsta- anj& ni stopnji seznanjala z vsebino prav v današnjem času, ko gre za ve nekaterih muzejev zaradi pomanj- Od poglobljenega sodeio Q, Za leto 1961 SO porov- naših muzejev in galerij. čim večjo aktivizacijo mladega ^ne* ^ogoče^izda"«4^”^ ^^‘nre^ser oaTadfni ^ r Seveda je na poti.k uspešnej- človeka, zelo na mestu: ucenci sa- Selei k0 bodo dobili muzeji ustrezne ri.sth predvsem pa mlaaind, ^ šemu sodelovanju vrsta objektiv- mi lahko postanejo vodniki. V prostore. Prav tako bi bili dobrodošli nihče drugi kot prav muz j nih in tudi subjektivnih težav: ameriških šolah je tak način akti- paniki tudi za občasne razstave, po- ga]erjje hranijo dokumente o jj) učitelj ali profesor, tudi' če bi vizacije že dolga leta v praksi, pri eažie razstave - kataloge. ših bojih skozi stoletja, o ^ hotel imeti n. pr. zgodovinsko uro nas v državi so bili že uspešni po- prav zato, da bi bili pedagoški de trpljenju pod tujim jarmom, vj v Muzeju NOB v 45 minutah, ne skusi, tudi v naši republiki se je ^ ^ naše republike ^vsebine bo mogel učence pravočasno pri- tak način vodstva izkazal kot ze- ga]erli dodobra seznanjeni, se je Dru- kulturni rasti, o nas) zermj < mariborskih šol! osnovna peljati nazaj k naslednji uri. Je lo dober: ob priliki Danvinove štvo muzealcev odločilo, da izda ne- ni zgradbi, njenih rudnin ta pač tak razpored ur in se je prav razstave, ko smo razstavljali v fak tak prir^tok. ^ katerem stvih, živalstvu, rastlinstvu, o po. lotatvb OI.O” Maribor. . Pedagoško društvo v Ljubljani je v svojem poročilu odprta zanimivo vprašanje ali naj šteje kot društveno dejavnost vse, kar so posamezni člani prispevali k dvigu pedagoške teorije in vzgojne prakse, ali pa samo tisto, kar sso opravili v ožjem društvenem okviru. Pedagoška društva imajo življenjsko upravičenost samo tedaj, če si poiščejo nalogo, ki jo ne opravlja nobena druga ustanova. Ce si je društvo prizadevalo, da, bi njegovi 6'ani de'ali kjerkoli, če delajo na višj) strokovni ravni, potem je njihov uspeh pri delu obenem tudi uspeh njihovega pedagoškega društva. Torej ni niti bistveno, nll delajo člani pedagoškega, društva v svojem društvenem okviru aU pa Izven njega v okviru drugih orgam-zacii in ustanov. Bistveno ie. da dobivajo v in pomoč POSNEMAJTE! noli že celotno naročnino za »Prosvetnega delavca« učiteljski kolektivi treh “svojem drtišfvu0 £p*n>ude gglC AntOHO AŠkOrCO, II. bbC takem razporedu razbila ozi- Novi Gorici, Mariboru, Kranju in ^ i^^ihšmarno in predvsem*kaj lje vsem pa hranijo dokument^ č za čivmvišjo raven sveto- , roma ni prišla do izraza marsika- Škofji Loki, smo se redno pove- v njih razstavljenega, po kakšni temi najtežjem pa tudi najsve .g. U osnovne šole Ivana Can- tSTd^ra^ijT u«tei5a Tn && —-u- - do^j za posebno .. . močio Rdečega križa izdalo brošure »pmš.vno nerazvit otrok doma in v šoli", logopedska sekcija pa je pregledala otroke loeopate v mnogih krajih na Slovenskem, da bi z analizo dobljenih podatkov Izdelala osnovo za razvoj mreže tagopedsklh od- karja in osnovne šole Bratov Polončičev! roma ni prišla _ _ ... - . preko bioloških krožkov s te- ie možno izkoristiti ta ali oni muzej fesorja. Druga, vsaj tako velika mi mladimi navdušenimi naravo* membnejših eksponatov v posameznih ... . , , . . . ,0vrih aoi>'o težava je oddaljenost Šol, ki je slovci.. Ko so bili seznanjeni z muzejih in galerijah, v nekaj dneh dum borbi. Prav iz krvavi zvezana še z denarnimi izdatki. razstavnim gradivom, ki so ga po- bomo imeli to knjigo v rokah m že mentov naj črpa naša mi ^ Med subjektivne težave pa se znali že iz šolske knjige, so bili dSpre]eli0kSt lzraz Ielje mS^^ vero v 1 najbrž lahko še uvršča vsaj tu in prav ti zelo dobri: znali so se vži- Cev po čim tesnejšem sodelovanju. napore, ki jo še čakajo. §tev. 21 OSEBNI IN DRUŽBENI POLOŽAJ UČITELJEV NEKAJ PODATKOV IZ ANKETE FILOZOFSKEGA IN SOCIOLOŠKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE b) je premalo cenjen in spoštovan. 3. Ali imate željo, da bi menjali poklic? Če imate željo, da bi menjali poklic — zakaj? — Človek je malodušen, ker se čuti manjvrednega v primeri z drugimi poklici in ker si ne more urediti življenja takb, kot bi bilo njegovemu stanu primerno. — V svojem poklicu sem za- 5. Če se kot učitelj želite preseliti v drug kraj; iz kakšnih razlogov? 6. Kako se občinski forumi zanimajo to se ne zmenim. — Kar počenja mladina slabega, za vse so krivi učitelji. Nihče pa ne pomaga reševati problemov. Po eni strani učitelj ni nič, 'f P"S0vrkS£!\jS’a«t? v do voljna In ne gledam na pte- ,Je na osnovnih šolah itd. Ana-ankete obsega okoli 100 stra-V tem sestavku bomo povzeli ,^0 nekaj odgovorov iz poglav-»OSEBNI IN DRUŽBENI PO-‘-OZAJ UČITELJA«. , Kako je učitelj s strani družbe ®tiran in kako se osebno poču-•*> so važni momenti pri obliko-.^iu delovne morale. Učitelj, ki a te svoj poklic izbral pod silo “točenih razmer in ki ga povrhu ega še preganja zavest, da od hižbe ni zadosti spoštovan in “ako tretiran glede na stopnjo “le izobrazbe, je prav verjetno ““ učitelj. Visoka delovna mo-a se pri posamezniku oblikuje ob zavesti, da je njegovo p‘0 pomembno in s strani druž-p Priznano in cenjeno. Družbeno t*znanje dela pa se ne izraža tho v deklarativni ..““r osnova vsakega Visoka delovna morala se pri posamezniku oblikuje samo ob zavesti, da je njegovo delo pomembno in s strani družbe priznano in cenjeno a) za vaše življenjske pogoje, b) za vaše strokovno izpopolnjevanje, c) za vaše šolsko delo, d) za vaše izvenšolsko delo; e) pripombe. Iz skopa teh vprašanj smo po drugi pa vse. naj bi bil vse in za delam izven šole, bila bi svobodna, tako pa sem vedno v ospredju pozornosti. — Če bi napravil razpredelnico, bi bil moj poklic na zadnjem mestu. Učitelj ne proizvaja, ni produktiven. Iz vseh odgovorov zelo očitno izstopa občutek inferiornosti. Anketirane učitelje smo tudi vprašali, če želijo menjati svoj poklic. Glede na prejšnje odgovore bi pričakovali, da bo večje število učiteljev izrazilo mnenje, da želi menjati svoj poklic. Tabela pa nam je pokazala, da 77,2 %> učiteljev ne želi menjati svojega poklica. To nam potrjuje domnevo, da so učitelji kljub inferiornosti in družbeni zapostavljenosti, ki se javlja v njihovi zavesti, le zadovoljni s svojim delom in poklicem. Vendar pa število tistih, ki želijo menjati svoj poklic, ni tako majhno in nepomembno. Če prištejemo vse tiste, ki jim učiteljski poklic ne ugaja, in tiste, ki čutijo več veselja do drti- — Vse kulturno delo bi na vasi moral opraviti učitelj, češ da je za to plačan. Ostali se dela otepajo, ker pri tem delu ni pla- osnova vs„reg,ob,& “Ž SSXASSSS^SS. Ssft&t » marveč vedno bolj v razu- bem položaj. Na vprašanje: »Za-oranju do raznih oblik in kaj ste postali učitelj« smo do-rfiodbud materialne zainteresi- bili sledeče odgovore: ‘“osti. Okoli 80 %> učiteljev je izbralo V naši raziskavi nismo vzeli sv°j poklic iz lastnega notranjega Predmet proučevanja tiste ob- interesa. Samo 12,5 0/o je izbralo svoj poklic pod silo razmer in 2,1 % iz trenutnega navdušenja. Nastopajo tudi majhne razlike r,pr' Olivne družbene činitelje, ki na zavest učitelja, na bttiranje in oblikovanje njego-|Sa občutja o svoji lastni družbi in osebni pomembnosti, lin ^““blematiko o osebnem in J; nem položaju učitelja smo sJe‘i s sledečimi vprašanji, ki zastavili anketiranim uči- b Zakaj ste postali učitelj? ®“kli ^ nekciai sem si žetel ta a bil sem v drugem poklicu, ski ^ kasneje zanimal učitelj- sem službeno ali pod silo moral preiti v ta poklic, P) drugo. th*2’ Ali ‘“n! jev in zasluženega priznanja niti starši niti občinski forumi. — Učitelj je najbolj obremenjen človek v vasi; od nobenega poklica se ne zahteva toliko požrtvovalnosti. — Sem na vasi med delavci in kmeti, ki imajo nizko šolsko odgovorih med posameznimi izobrazbo in jih polovica ne vidi T7 n 1. _ n ^ _ /“N — — * _ • • _ v j*_ tt 4- w"\ X T 1-v je učitelj ““Pju cenjen? a) Je cenjen fn po vašem spoštovan, okraji. V okraju Gorici in Kopru je najmanj tistih, ki trdijo, da so si od nekdaj želeli učiteljski poklic. Zanimivo je dejstvo, da okraja Koper in Gorica v mnogih vprašanjih izstopata in kažeta slabše rezultate od odstalih okrajev. To kaže na dejstvo, da je situacija v teh dveh okrajih specifična in nekoliko slabša od ostalih okrajev. To pomeni, da morajo biti posegi lokalnih komunalnih forumov za izboljšanje stanja v teh dveh okrajih močnejši in aktivnejši kot v ostalih okrajih. Nato smo anketirance vprašali, če je učitelj cenjen in spoštovan. Odgovore na to vprašanje nam daje spodnja tabela: v učitelju učitelja, temveč le človeka za pisanje zapisnikov in poročil. — Učiteljevo delo ni nič vredno. Vsak tehnik ali trgovec pomeni' več. — Ce bi bila v drugem poklicu, se nihče ne bi zanimal, kaj Skupaj 100 31,9 65,9 1,2 1,0 Skupaj je cenjen je prema- Drugi odg. Brez. odg. Celje Gorica Koper Kranj Ljubljana Maribor M. Sobota Novo mesto spoštovan lo cenjen spoštovan 100 100 100 100 100 100 100 100 35.7 36.4 31.8 41.5 29,2 26.6 37.8 27,6 65.5 61,7 65,2 56,9 68.6 73,1 57,4 66,0 4,1 5,9 0,8 1,9 3.0 1,6 1.1 0,3 0,7 0,5 6rj Ogovor nam kaže, da se č“tek • ^ih kaže zelo močan ob-ljet. inferiornosti in zapostav-žave.8*' Iz takega občutja raste ““Sa • ki z družbenega, politič-si{fa,ln Pedagoškega vidika ni v beist 2 učiteljskim poslanstvom. da ie 65,9 0/,° učiteljev da je njihov poklic pre-va» penjen in premalo spošto-bQcj^ te zaskrbljujoče. Potrebni benj u°ločeni ekonomski in družile . ukrepi, ki bodo vsaj zavrli, ČUtjo ne odpravili omenjeno ob- “it^j “dgovorih so med posamez-like ? aji nastopile majhne raz-v lii,Kia-nimivo te dejstvo, da se “Itfoi “‘tenskem in mariborskem ie, Jv najmočneje javlja občut-jt) Sn 1® učitelj premalo cenjen jJlvQl °štovan. To je tudi razum-is tj.’.83! se v tistih krajih, kjer ^“Ij ustrite najbolj razvita, naj-“ktj rkažej° ekonomske razlike “ikij t^oizvodnimi in neproizvod-J' te^?anogami- Zanimivo bi bilo ^ ‘ Pogledu ugotavljati razli-^eželje industritekimi kraji in tizfrje vprašanje smo konkre-Mje ’ na ta način, da smo uči-kako presojajo svoj tivi3o ni Položaj, v kraju, kjer ^llci ’ v prirneriavi z drugimi po-vPrašanje je bilo odprto postavljeno, tako da so anketiranci izpisali svoje odgovore. Ker so bili odgovori zelo različni, jih ni bilo mogoče statistično obdelati. Tukaj navajamo samo nekaj značilnih odgovorov: — Čutim se zapostavljeno, materialno in moralno. — Odkar se je v naše vrste sprejelo vse, kar sodi in ne sodi, se je položaj učitelja občutno poslabšal. — Ker je kraj zelo konservativen in verski, si mora učitelj-komunist — vsestransko prizadevati, da si ustvari avtoriteto. — Družbeni oziroma socialni položaj učitelja je na neprimerno nižji stopnji od izobrazbeno enakovrednih vrstnikov v gospodarskih poklicih. — V kraju presojajo delo samo po fizičnem učinku. Pri učitelju pa vidijo samo 4 ure dela v šoli in počitnice. — Ljudje ostalih poklicev si Novo središče Dortmunda 21,6 %, republiško povprečje pa znaša 19,7%. V tem pogledu so se pojavile zelo pomembne razlike med moškimi in ženskami. Tabela nam je pokazala, da 80,6% žensk ne želi menjati poklica in 63,3 % moških. Ce štejemo ostale odgovore, vidimo, da kar 33,5 % moških želi menjati poklic in samo 16,1 % žensk. Opaža se tudi večja ambicioznost pri moških kot pri ženskah, kajti 9,1 % moških pravi, da želi doseči nekaj več, in samo 2,8% žensk izraža isto misel. Odgovori med moškimi in ženskami so zelo različni po okrajih. Tako n. pr. v koprskem okraju 50 % anketiranih učiteljev želi menjati poklic, v Kranju pa samo 17,9. Zanimivo bi bilo ugotavljati vzroke tako pomembnih razlik, ki jih anketa ni mogla zajeti. Anketa je samo ugotovila, da je moških v učiteljskem poklicu razmeroma malo in da obstaja ten- čujoče vplival na večji ugled učiteljskega poklica. Ker pa je že danes položaj in ugled učitelja v veliki meri odvisen od tega, kako se občinski forumi zanimajo za njegove življenjske pogoje, njegovo strokovno izpopolnjevanje itd., smo anketirane učitelje vprašali, kako se občinski forumi zanimajo za njihove življenjske pogoje in za njihovo strokovno izpopolnjevanje. Tabele so nam pokazale, da se občinski forumi mnogo bolj zanimajo za strokovno izpopolnjevanje učiteljev (58,7 %), kot pa za njihove življenjske pogoje (35,1 %). Sploh je število tistih, ki so mnenja, da se občinski fo- stim, ki pravijo, da želijo menjati svoj poklic, dobimo 19,7 % kandidatov, ki bodo v bodočnosti poizkušali zapustiti učiteljski poklic. Ta številka pa je glede na današnje pomanjkanje učiteljskega kadra zaskrbljujoča. Seveda je vprašanje, če bodo vsi tisti učitelji, ki so izrazili na ta ali oni način mnenje, da želijo menjati poklic, to željo tudi realizirali. Toda dejstvo je, da bodo ustrezne možnosti iskali. Ob gornjem vprašanju sta zopet občutno izstopila okraja Koper in Gorica. Tistih, ki želijo menjati svoj poklic, je v okraju Koper 31,9%, v okraju Gorica -*> rumi zanimajo za njihove življenjske pogoje, razmeroma majhno (36,1 %). Pomembne razlike so nastale tudi med okraji. V celjskem okraju je 41% anketiranih učiteljev mnenja, da se občinski forumi zanimajo za njihove živ-denca, da se to število še nadalje Ijenjske pogoje, v okraju Murska zmanjša. Znano pa je, da delo, ki Sobota 56%, v goriškem okraju se feminizira, izgublja delno svoj pa samo 24 % in v koprskem družbeni ugled. Glede na to, da okraju 23 %. Da se občinski fo-je anketa pokazala, da moški v rumi ne zanimajo za življenjske veliko večjem številu izražajo že- pogoje učiteljev, jih je v goriškem Ijo, da bi menjali poklic, kot žen- okraju tega mnenja 64 % anketi-ske, sklepamo, da se bo učitelj- ranih učiteljev, v koprskem okra- ski poklic še v večji meri feminiziral. Ko smo križali vprašanje: »Ce imate željo, da bi menjali poklic,« s starostjo, smo ugotovili ju 69 %, v okraju Murska Sobota pa samo 26 % in v celjskem okraju 49%. Že prej smo poudarili, da go-riški in koprski okraj često izsto- med tema dvema čini tel j ima kav- pata v negativnem smislu. Gornji žalno zvezo. Ugotovili smo, da je želja po menjavi poklica odvisna od starosti. Do 30. leta se javlja še razmeroma močna želja po menjanju poklica, po 30. letu postaja ta želja vedno manj intenzivna in statistično manjša. Trideseta leta pomenijo v tem pogledu kulminacijo. V teh letih posameznik vskladi svoje ambi- odgovori nam to zopet potrjujejo. Iz tabel je bilo tudi razvidno, da se tisti okraji, ki se najbolj zanimajo za življenjske pogoje učiteljev, tudi najbolj zanimajo za njihovo strokovno izpopolnjevanje. Med okraje, ki se najmanj prizadevajo za strokovno izpopolnjevanje učiteljskega kadra, spadajo: Gorica, Kranj in Koper. cije z realnimi možnostmi. Stati- Preseneča dejstvo, da se je med r* 4-1 Xr 1 /*7 v« x 4-«is3{ 1 rt O T 1 r •• i • _•________* 1 stično so vidni tudi razni nihaji med 30 in 40 leti. Po 40. letu pa niso vidni več nihaji, temveč nastopa' zanesljiva sprijaznitev z danim stanjem. Ugled in položaj učitelja je v veliki meri odvisen od širših družbenih meril. Glede na to, da odločanje o ekonomskem in družbenem dogajanju prehaja vedno bolj na komune kot osnovne teritorialne in družbeno-politične enote, bodo v perspektivi tudi komune tisti faktor, ki bodo odločujoče vplivale na položaj in družbeni ugled učitelja. Drugačen sistem nagrajevanja bi odlo- okraji, ki se najmanj zanimajo za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, pojavil Kranj. Znano je, da je izobraževanje na proizvodnem področju najbolj razvito v kranjskem okraju. * Anketa nam potrjuje, da se občinski forumi zelo razlikujejo glede zanimanja za materialne in druge pogoje učiteljev. Zaradi tega se javlja pri učiteljih razmeroma močna težnja, da bi menjali svoje službeno mesto. Spodnja tabela nam kaže, kolikokrat so doslej anketirani učitelji menjali svoje službeno mesto: Okraj Skupaj 1 X 2 X 3 X 4 X 5 X 6 X 7 X 8 X Ni Brez in več menjal odg. Skupaj 100 24,6 17,5 12,2 7,9 5,3 2,7 1,6 2,6 24,5 1,1 Celje 100 23 15 15 10 5 4 2 2 22 2 Gorica 100 25 18 13 9 5 2 1 3 24 — Koper 100 19 21 16 7 4 4 3 4 21 1 Kranj 100 23 17 14 11 7 3 1 4 20 — Ljubljana 100 22 20 10 9 7 3 1 4 22 2 Maribor 100 26 17 10 8 4 3 1 2 28 1 M. Sobota 100 27 14 15 5 7 4 1 — 26 1 N. mesto 100 31 16 10 5 5 1 1 1 29 1 Samo 24,5 % anketiranih uči- njava službenih i mest zelo inten- teljev ni menjalo službena mesta Zavedati se moramo, da je večina tistih, ki so menjali službeno mesto, menjala tudi kraj službovanja. Glede na to, da je bilo v prosvetni službi do nedavnega teže menjati službeno mesto kot drugod — zaradi raznih omejitev, ki so obstajale (kot je dolžina odpovednega roka) — je bila me- zivna in morda večja kot kjer koli. Janez Jerovšek (V naslednjih številkah bomo objavili izvlečke iz nekaterih drugih poglavij. Sola ali ustanova, ki želi celotno analizo, jo lahko naroči na naslov: FILOZOFSKO IN SOCIOLOŠKO DRUŠTVO LRS, poštni predal 278/VI, Ljubljana.) Mednarodna šolska razstava v Dortmundu — Kar je za učitelja obvezno, je za druge le prostovoljno. — Učiteljski poklic je v teh krajih najtežji in najmanj hvaležen. za letalski podmladek In modelarstvo *®»ubliška komisija Glavnem odboru Letalske zveze Slovenije Prireja začetniški tečaj gradnje letečih modelov ki bo od 23. do 28. januarja 1961 v Ljubljani Uka Tečai 3e namenjen predvsem učiteljem tehničnega po-, »semletk in osnovnih šol. Na tečaju bodo udeleženci Hip j osnovno znanje iz letalske fizike, konstrukcije, grad-ln reglaže letečih modelov. ^oud Vse stroške tečaja — razen potnih — nosi organizator. r'te,ani0’ da bodo na tečaj siprejeti samo začetniki oziro-Orn-,-01’ kateri se še niso nikdar udeležili kakega tečaja v Sanisaciji G0 LZS Gla*. yse informacije daje in sprejema pismene prijave do vi-! ,ock:)or Letalske zveze Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, ključno 14. januarja 1961. Odšli smo, da bi spoznali del pedagoga o organizacijsko in vse- In končno: razstava »šola vče-. v, . . , »______ ustega. kar so v povojnem času binsko popolnem vzgojnem siste- raj, danes in jutri«, ki je bila slitev učitelf ni mor? biti . s mU SOdobn® urejerma na 16.000 kv. m rtzpro- olačan funkcionar •!?lsJva '51, vz®?" Druga je bila na vrsti osnovna »tirajočem se razstavnem prosto- plačan funkcionar. 3e mladega rodu m starejših Od- šoia. Tu bi lahko elovek ob naj_ ru. Splošni vt^: predvsem ko- šh smo na enotedensko potova- modernejši ureditvi, laboratorijih mercialno turistična in le malo nje ter obiskali mednarodno jn kabinetih, telovadnici, ki služi pedagoška atrakcija sodobnega razstavo »Sola včeraj, danes m ^di dortmundskim »gospem«, pouka. Glavni sodelavci: nemške jutr « v Dortmundu. razstavnim prostorom in podob- firme in družbe in le v skromni, Dortmund je drugo največje nem, razredih po 8—10 učencev preveč skromni udeležbi dve ali nemško mesto. Na ruševinah sta- s predavateljem in dvema asi- tri tuje države. Poudarek s pe-rega, v sivino tovarniškega pra- stentoma vprašal, čemu profesor dagoškega vidika je bil na teh-hu zavitega mesta je zraslo novo, fizike še vedno vztrajno narekuje ničnih učnih pripomočkih, kot so moderno središče Westfalije s ob skrbno zaklenjeni omari učil. mikrofoni, magnetofoni, filmski 630.000 prebivalci, naglo razvija- Omembe vredna pa je učilnica s projektorji in podobno. Vmes pa jočo se industrijo, novimi, mo- stekleno steno, kjer po končanem je bilo nešteto šivalnih in pletil-demimi šolami in še marsičem, skupnem delu v večjem prostoru nih strojev, likalnikov (morda za Naša pot nas je vodila predvsem — razredu dijaki posamič preha- pouk »sodobnega gospodinjstva«), v šole in na šolsko razstavo. ‘ jajo v prostor k individualnemu gramofonskih plošč, šolskega in Najprej smo obiskali Aufbau delu. nešolskega pohištva in celokrzne- gimnazijo, neko osnovno šolo ter Najbolj navdušeni pa smo bili nih Pl3*tev- Skratka, pestra in Šolo za poklice. Značilnosti orne- ob ogledu centra za strokovno iz- rieysa™anja razstava šolskih in njene gimnazije so v tem, da v obraževanje v središču mesta (pri nešolskl11 predmetov, njej vzgajajo v šestletnem študi- nas šole za učence v gospodar- In demonstracija novih učnih ju tisto mladino, ki je že zaposle- stvu). V ogromni stavbi so v metod v sodobnem pouku? Videli na in skuša naknadno dopolniti glavnem strokovne šole za mla- smo pouk tujega jezika z magne-svojo nepopolno osnovnošolsko dino in odrasle glavnih industrij- tofoni, kar tudi za nas ni nobena izobrazbo ter nadaljevati študij skih panog mesta ter nekaterih novost; uro tehničnega pouka — na višji in visoki šoli. Hkrati pa obrtnih strok. Sole obišče letno izdelovanje najrazličnejših pred-je v poslopju z modernimi učilni- približno 30.000 dortmudnske mla- metov iz lesa ter gospodinjski po-cami, kabineti in laboratoriji tud> dine, vzdržuje pa jih država ter uk ob sodobno opremljeni kuhi-realna gimnatzija, kjer se izpo- industrijske m obrtne zbornice, nji. Demonstracija pouka je v vr-polnjujejo zaposleni ljudje s po- Vsekakor je tu precizno urejen vežu in gneči množice izgledala polno osnovno šolo. Vtis: pedant- vzgojni sistem strokovnih kadrov, nesolidno in ni dosegla želenega na urejenost, točnost in malce kjer bi se tudi naši pedagogi lah- učinka. To pa je bilo v glavnem pretirana samohvala nemškega ko marsikaj naučili tudi vse, kar smo na razstavi lahko videli. Prišli smo z velikimi pričakovanji, odšli pa s spoznanjem, da bi marsikaj od tega, kar smo v Dortmundu videli, lahko doma izvedli prav tako ali celo bolje, z malo več dobre volje. dobro organizacijo in potrebnimi finančnimi sredstvi. I. B. Kongres estetike v Atenah V Atenah je bil IV. kongres estetike; prvikrat so se ga udeležili tudi jugoslovanski predstavniki. Delo kongresa je pokazalo dvojno usmerjenost sodobne estetike: z ene strani teži reševati veliko število splošnih problemov, z druge strani pa stoji pred kopico problemov specialnega značaja. Glede metodoloških prijemov se niso mogli zediniti, večina delegatov pa se je opredelila za filozofsko metodo kot izhodišče dela, toda tudi tu niso prišli do istih gledišč. N. pr. sovjetski delegat je postavil marksistično metodo in poudaril socialistični realizem kot umetnost bodočnosti, v nasprotju s kapitalistično umetnostjo, ki bo propadla. Ameriški delegat pa je vzel za osnovo »naturalistično« filozofijo, ki je zelo blizu materializmu, vendar izključuje vlogo razredne borbe. Poudarja vrednost stilne analize iz raznih perspektiv. Toda — naturalističnemu« zagovorniku se pač da dokazati, da je imela razredna borba svoj odraz pri formiranju nekega umetniškega gibanja. In — ali ne morejo nastati velike umetnine tudi izven okvira socialističnega realizma? Naša delegata — M. Damjanovič in D. Je-remič — sta nastopila s temama »Problem grdega v umetnosti« in »Logika umetnosti«. Sola je prinesla prežganju NOVO ŽIVLJENJE Dva plodna sestanka v Metliki P: tele ■o Spominjam se Prežganja in Janč pred nekaj leti. Sta to hribovski vasici, odmaknjeni od mestnega in cestnega hrupa in vrveža. Svoj čas sta se smatrali za kazenski službeni mesti. Tretjina učencev prihaja v šolo skoraj dve uri daleč. Kmetje se s poljedelstvom in živinorejo skromno preživljajo. Tudi zdravstveno stanje učencev ni zavidljivo! Na Jančah je bila šola v stari kmečki hiši, v nizki čumnati, z majhnimi okenci, temnimi stenami, klopmi, zbitimi iz 4-me- Tudi osnovnošolski pouk dobiva novo vsebino. Služi mu radio, diaprojektor, tehnična učila, mladinski listi, publikacije, knjižnica. Vsa ta učila in učni pripomočki dopolnjujejo pouk novega učnega načrta. Tov. Fertin Boris, šolski upravitelj, je zlasti znal lepo vključiti v pouk tudi proste dejavnosti. Znal je popularizirati vsebino in pomen šolske zadruge. Problem, ki bi bil še pred kratkim nerešljiv in nemogoč, je sedaj čudovito uspel. Kmet sam je šolski zadrugi odstopil njivo po- tiskih desk, tabla skromna, skoraj leg šole na južni strani, s članom brezbarvna. Res nemogoči delovni in življenjski pogoji. Bivši OLO Ljubljana-okolica je s sodelovanjem množičnih organizacij, šolskega odbora in upravitelj-stva postavil lepo, moderno šolsko poslopje z električno razsvetljavo, kjer se sedaj izživlja v prosveti in kulturi ne le mladi jan-ški rod, ampak tudi mladina in vaščani. Stavba je v veselje in ponos učencem in prebivalstvu. V njej se mude otroci po ves dan! Uče se, urijo v proizvodnem delu in seveda tudi vesele. Njena soseda je šola v Prežganjem. Tudi ta je životarila v podobnih razmerah, dokler ni posegla v te prilike naša socialistična družba. Preurejena stavba je dobila sodobnejše lice. Urejeni prostori, sodobno razsvetljeni, so dali pogoje za kulturnejše, pestrejše življenje. V njej se danes zbira mladina na sestanke, predavanja, k pevskim vajam, prirejanju predstav in proslav. Starši, ki še dokaj časa po vojni niso imeli smisla za šolska vprašanja ^druga v Besnici in ji poklonila _______________1.1__ 300 kom in vzgojne probleme, prihajajo radi na roditeljske sestanke in razgovore z učiteljstvom. Dobili so občutek, da je šola del njihove lastnine in skrbi. Učenci prihajajo v golo radi, redno, ne izostajajo več zaradi poljskega dela, kot so še pred nedavnim. Tudi učitelji se ne menjajo več tako pogosto. Delovni in življenjski pogoji so se bistveno izboljšali. Sedanji učitelji res žive z ljudmi in šolo, uživajo ugled in spoštovanje. Sola se je povezala z vsemi organizacijami v vasi in občini. Ustanovljena je KGŠ za fante in dekleta. Solo radi obiskujejo, ker so željni izobrazbe in znanja. Predavat prihajajo zdravniki, socialni delavci, strokovnjaki KZ, agronomi in tehniki. Taka predavanja, včasih slabo obiskana, so danes zaželena. Stanko Eržen Dolgoletena zahrbtna bolezen Jo izpodkopala zdravje učitelj n Stanku Erženu, da je sredi dela omahnil v grob. Rodil se je leta 1900 v Jeličnem vrhu pri Idriji in je na Gorah nad Idirijo obiskoval osnovno šolo, nato pa realko v Idriji. Ker so ga Italijani kot Slovenca preganjali in ga še kot dijaka zaprli, je šel po opravljeni maturi v Jugoslavijo in v učiteljsko Sjužbo visoko v hrastniške hribe Dolga leta je služboval v Turjah nad. poleg že omenjenega lutkovne-Hrastnikom, od koder je moral po- ga krožka, tudi v dramskem, ša-novno bežati, Okupator ga je pregnal bovškem, moto krožku ter V sa-in mu uničil vse imetje. Med vojno djarskem in vrtnarskem. Zlasti je bil brez službe in odšel k parti- zadnji vedo, kdaj in kako je tre-zanom. Po vojni se je vrnil na osvo- ba priskočiti k delu boj eno Notranjsko in službovati v Idriji. Čekovniku, na Gorah nad Idrijo. Na zadnjem službenem mestu na Cerkljanskem vrhu je resno obolel in umrl v šolski zgradbi na Gorah nad Idrijo. V tej zgradbi je dokončal svojo pot, v katero je hodil še sam kot otrok v šoti o in v kateri je potem kot učitelj sam poučevati druge. na vrtu ali v sadovnjaku, da je letina uspešna in bogat pridelek. S takim načinom družbene vzgoje in pedagoškega dela z mladino res gradimo in usposabljamo bodoče kmetijske proizvajalce na sodobnih zadružnih načelih in obratih. Na sestankih političnih in zadružnih organizacij je bilo dosedanje delo zadružne Sindikalna podružnica pro- ziranih šolah, kjer so prepuščeni eVi Zlasti je bilo izrečeno javno pri- omenjeno mladinsko In pionirsko svetnih in znanstvenih delavcev sami sebi in se ne znajdejo takoj tip znanje mladim šolskim zadružni- zadružno življenje razvijalo tudi v Metliki šteje 45 članov. V le- v šolskem delu. Poleg tega a kom ob priliki občnega zbora v bodoče, pogoji so ustvarjeni in tošnjem šolskem letu je že imela še veliko administrativnega dejsi te Kmetijske zadruge. Posebno pri- najtežje ovire premagane. TaKo dva sestanka: v novembru občni za katerega se na učiteljišču nis® ki znanje je bilo izrečeno tudi šol- uspešno delo ni moglo ostati skri- zbor podružnice, na katerem so dovolj usposobili. Z upravitelj) len skemu vodstvu osnovne šole Prežganje za vzorno organiziranje šolske zadruge in uspehe pri konkretnem delu. Laskava je tudi ocena osnovne organizacije ZKS v Besnici, ki je postavila šolsko zadrugo na Prežganju za vzgled vsem ostalim šolam na tem območju. Prepričani smo, da se bo rcoillj A*. A A AAVJ.fr, VAv? UCA C A OU.VA. A A frS JL A.AA A J-AVA AA.A* —— AAA -------J A JL — - . tudi okrajni komisiji za oce- izvolili novi odbor in razpravljali šol bi bilo potrebno organizirati 'U .... • v-, , ., _______1___„ 1 • • • _ _______¥ •!_ ______V • ■‘L _______ fi nv-n i *-> r. T. t o v, o Iro+ovill /in' Ifil njevanje šolskih zadrug, ki jo je nagradila z nagrado 40.000 din. Z njo in prispevkom šolskega proračuna bodo kupili moderno učilo — epidiaskop. Upravičeno so ga zaslužili, kar naj jim bo v priznanje in vzpodbudo za nadalj nje delo. šolskega odbora pa sta jo preorala. Pionirji so jo znali temeljito izkoristiti. Stopili so v stik s KZ v Besnici, šolski odbor pa se je za stvar resno zavzel. V okolici šole je zrastel vzorno urejen nasad jablan, hrušk in ribeza. Sadili so pod strokovnim vodstvom in načrtno, se pravi po določenem planu. Izdelali so tudi 40 krmilnic za ptice pevke. Zadrugarji dobro vedo, kako koristijo nasadu in kako ga oživljajo krilati pevci. Skratka: delo zadruge je Vzorna šola za izrazito kmečki kraj. Izkušeni sadjarji šolskega odbora nudijo zadružnikom uspešno pomoč z nasveti in praktičnim delom. Šolska vrt, do sedaj zanemarjen in neurejen, ni služil pouku v svrhe, kot bi moral. Sedaj dehte na njem cvetice trajnice, krasi ga 26 vrst raznega lepotič-nega grmičevja, goje zelenjad, ostale povrtnine in kulture prilagojene zemlji in podnebnim prilikam. Resno delo šolskih zadruž-' nikov je uvidela tudi Kmetijska 300 komadov sadik črnega ribeza, nekaj umetnega in hlevskega gnoja. Po opravljenem delu so priskočili na pomoč tudi njej in posadili 3000 sadik črnega ribeza. Kmetje pa se ustavljajo mimo grede pred šolo, potrkajo na vrata šolskega upravitelja in pristavljajo: »Tole smo Vam pripeljali, predvidevamo, da bomo kmalu rabili pri ureditvi šole ali njene okolice-« — in odlagajo vreče cementa, deske in ostali gradbeni material. Na vrtu je zrasla prijetna vrtna hišica, v njej je delavnica za tehnični pouk in mlečna kuhinja, ki pridno izkorišča sadne in vrtne pridelke za malice učencev. V kleti je polno steklenic napolnjenih s sadnimi sokovi in mezgami za zadružnike. Ureja se igrišče za razvedrilo in telesno vzgojo, ki je bila tudi do sedaj prav zaradi pomanjkanja prostora premalo uspešna in aktivna. V tehnični delavnici so izdelani predmeti poučne in zabavne vsebine. Lutkovno gledališče so si pripravili sami. Oder, lutke in garderobo zanje so si Izdelali sami. Tudi igralci so prav dobri. Predstave imajo vedno polno zasedene. Za dopolnilo praktičnega pouka in svojo razgledanost so si planirali nekaj smotrnih ekskurzij. Ogledali so si kmetijsko posestvo v Zadobrovi, Hladilnico, Agroindus, kurjo farmo in Silos. Na šoli se zadružniki izživlja- o perečih vprašanjih šolstva v seminarje, ha katerih bi se ob-tej; občini, a v prvi polovici decem- ravnavala vprašanja šolske ad- (fe bra dvodnevni delovni sestanek ministracije. Absolventi učite- ta v Ljubljani. Ijišč naj bi bili vsaj eno leto n* te; Občnega zbora sta se udeleži- više organiziranih šolah, kjer bif> la še predstavnik Republiškega bili P,,. - odbora sindikata in predstavnica upravitelj« “^7“„k, L T' okrajnega komiteja ZKS. Po po- T^ delo. le^edaTi bT/akše način odličen, vendar v današ-pi ss-js: si ženo, ker so nhkatere šole" odda- z učiteljskim kadrom, ker ga Ijene od političnih in kulturnih primanjkovalo In kazalo je celo. iot središč. V zimskem času bodo or- b? treb3 nekatere sole zapreg ganizirali seminarje, na katerih Stanje se bo iz leta v leto izbolj- n bodo predelali celotno problema- sevalo saj obema štipendira kat ^ tiko nekega predmeta od prvega 22 učiteljisčmkov. te do osmega razreda. Tako bi se Trditve nekaterih, da ugleo ite: strokovnost dvignila in piemaga- učiteljev in učiteljskega poklic« ne bi bile marsikatere težave. upada in da učitelji niso upošte; Ni pravilno, da absolventi uči- čemu ne arze ivaKor • teljišč poučujejo na niže organi- učitelj ustvarja avtoriteto v ra J redu s svojim delom in znanje® Zbirka poskusov iz lizike V obliki skript je Izšla zbirka poskusov iz fizike. Nastala je iz navodil, ki so Jih dobili v Juniju 1960 tako si mora ustvariti ugled delom med ljudmi. Razpravljali so tudi o novi)1 oblikah nagrajevanja v prosvel' nem in znanstvenem delu. V diskusijo je posegel tu® 1A, IVA JAAA VAS-Z-lTAli V JMlAAJfrA AJ7UU * — -J “ J “ f “ ~ “D 1 deieženci tečaja za pripravljene fizi- pedagoški svetovalec Janez SO1! kaime eksperimente. Zbirka vsebuje ^r Deial tp Ha «n uči+pli1 242 poskusov, in sicer 76 iz mehanike, Uejal je, ha so UClteij 70 iz nauka o tapOoti, 19 iz akustike včasih delali v težjih razmeri 22 iz optike in 55 iz nauka o etiektri- kakor danes in so uživali maflJ ki. Ce pa upoštevamo, da je pod eno llff0dnosti Občina kot ffosnodaf' samo številko ponekod več poskusov UfoarfOSn* ^ j K°l i P Xrd - posebno pri elektriki —, se število ska skupnost dobiva vedno vecr !e-teh znatno dvigne. veljavo; zato se mora pouk n3* uvodnfb^e^m^žiTO^j^^elel sloniti na občinsko problematik«; Vencev tečaja v pričakovanju, da bo Ucenci se naj seznanijo Z drU* koristila tudi vsem drugim učiteljem, benim načrtom občine, ki so že nekotiiko domaičj s fizika!- nim eksperimentom, čeprav je tako _ v^b koncu so se poslušali tekst kot slikovni materiai- prikrojen bolj za one. ki feiat o svetovni in zunanji poJ redili ali vsaj vldelf5^1™^ liki naše države. Pogovorni so ^ s to zbirko eksperimentov bi se- o strokovnem izobraževanju O' sfavijalci radi dal-i majhen impulz k raslih. nazornosti in antiverba.’lst:čnemu prn„ nosrečonn ie Lil n za®1' stremljenju pri pouku fizike na na- , t13! posrečena je Dlla zau* šib šotah. Hkrati pa želimo in upa- sel m izvedba delovnega sesta1' mo, da bi za tem skromnim impul- ka v Ljubljani. Nekateri učitec zom čimprej prišel mogočen impulz T. mr„x - . ' ipi- 11. nraV' v Obliki povečane proizvodnje uči'.« namreč se niso viden. Kako pr« Tečaj so organizirali in s tem zaprav poteka skupinski P03 .j omogočili izdajo zbirke; Pedagoški Prvi dan so imeli priliko vida1! center, sedaj v sklopu Zavoda za na- ' cbnninskprn nouku PrJ predek šolstva LRS. Fizikalni inšti- 3ast?P v SKUpinSKem pouku tut univerze v Ljubfjani in Društvo kemiji. Profesor Bogdan Urataf1 matematikov n fizikov^ LRS. Založil je na osnovni Šoli Frana Levstka obravnaval v 8. razredu Šolski zadružniki iz Prežganja v pogovoru z upravnikom kmetijske zadruge Besnica 3o je v 1000 izvodlih Zavod za proučevanje Izobraževanja odraslih — *— ----"T ' T • ''"TT-rT-ri Erjavčeva 18, Ljubljana, kjer usta- tor. Delo po skupinah je prav z. nove ali posamezniki .ahko naročijo nimivo potekalo. V soboto pop® 8' u- dan so si učitelji pod vodstvo«! Križem po matematiki dr. Antona Polenca ogledali novo urejeni Prirodoslovni ® zej. Marsikateri je že takf« sklenil, da bo popeljal svol otroke v ta muzej, kjer bo« (Docent dr. F. Križanič: Križem po matematiki. Mladinska knjiga, 1960, 400 str.) IV'.. lahko opazovali rastline in ži^fr Razstava tehnične in strokovne literature, ki je bila pretekli mesec na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, nam je pokazala, da smo naredili po vojni velik korak naprej in da se je naša tehnična kultura močno dvignila. Hiter razvoj proizvajalnih sil je to zanimivo znanost približujejo ljudem na zanimiv in dostopen način. Tudi pri nas dobivamo zadnje čase vedno več takih knjig. Spomnimo se na delo dr. Vidava pod naslovom: Rešeni in nerešeni problemi matematike, dr. Vadnala Uvod v verjetnostni močno povečal potrebe po tehnič- račun in zelo zanimiv Uvod v nih strokovnjakih. Vse to je po- matematično logiko izpod peresa vzročilo napredek prirodoslovnih Nika Prijatelja. Pred leti smo in tehničnih ved pri nas, ki so te- dobili od Colerusa Od poštevan-melj našemu gospodarskemu, kul- ke do integrala in še neke dru-tumemu in političnemu življenju, ge. Pred kratkim smo dobili še Ni potrebno posebej omenjati, eno delo, ki ga je napisal doc. dr. v naravnem okolju in posl«'*., glasove raznih živali in petje P . ne geometrije, racionalne in alge- jeV; posneto na magnetofonski* brajske funkcije, osnove infinite- traku. Zvečer so gledali črti«' zimalnega in integralnega računa, H ram o Hansberryja »Grozdna r posebej pa še transcendenčne g0da v soncu«. funkcije, kjer tudi obdela razvoj Nedeljski dopoldan je bil 111 računanja z logaritmi. men jen obravnavi nastopa Prednost in pomen omenjene- predavanju prof. Uratariča " ga dela je v tem, da avtor pri- skupinskem pouku. Učitelji .* kaže matematične pojme im poja- sedeli, da se da uvajati skup1« -- ------------ f^ -- 4, v "Lic. 11. ai a riv: vi a uvajali aivi*r 'n ve v njih zgodovinskem razvoju skj pouk tudi na šolah, ki niinal in pri tem ne pada v pretirani hi- urejenih delovnih prostorov. r,r' storicizem, ki bi zameglil bistvo j^0ra jn učil v zadostni meri. Sk*!- Ul«1 si«; problemov, poleg teQa^ Va daje pjnski pouk se lahko uvaja *11 mnogo migljajev za poživitev pouka matematike. Avtor je tudi da je za razumevanje prirodoslovnih, tehničnih in celo družbenih ved potrebno znanje matematike. V družbenih vedah moramo poznati statistiko in statistično matematiko, da o tehničnih vedah sploh ne govorimo. Isto je seveda z gospodarskimi vedami. Kljub vsemu temu pa se na matematični oddelek naše univerze vpisuje vse premalo slušateljev, ker na naših šolah straši matematika, ki je nekako odmaknjena od življe- France Križanič in ki ima naslov: zapletene matematične pojme raz- Križem po matematiki. Oglejmo si to zanimivo knjigo! Avtor najprej prikaže načine matematičnega pisanja in izražanja, nato obravnava naravna, racionalna, realna in kompleksna števila, govori o potencah in korenih, polinomih, o linearnih, kvadratnih ter nedoločenih enačbah, poleg tega pa še o reševanju enačb višjih stopenj. V drugem delu knjige razpravlja o množi- Naj mu bo lahka rodna zemlja! mladine ocenjeno zelo pozitivno. nja. V tujini izhaja vsak dan pre- cah, zaporedjih in vrstah, zelo cej knjig, ki so napisane tako, da zanimivo prikaže osnove analitič- vil razumljivo in dovolj poljudno, da jih bo lahko obvladal tudi manj matematično razgledan srednješolec. Knjiga bo koristila predavateljem predvsem zaradi tega, ker bodo v njej našli mnogo vzpodbud, da bi to znanost približali mlademu človeku in ga podružnica organizirala po«' ^ zanjo navdušili. Potrebna in ko- izlet na Štajersko, Koroško *Dje, ristna pa bo tudi vsem ostalim Hrvaško Zagorje. Ob koncu našim ljudem, ki si želijo razši- tošnjega šolskega leta pa riti in izpopolniti svoje materna- ravajo obiskati zgodovinske k Učno obzorje. je v Bosni. , Divjak Milan Janez Dr®^0* pri dingih predmetih, n. pr. SL venskem jeziku in računs'* Nato jim je govoril še o eksk^.j zijah kot obliki pouka. unorf',, flonelograma in diaprojekto1, jj Po predavanju so si ogle«!!1 razstavo starih slikarjev v ^ rodni galeriji. Lani je metliška sindika^ ,'e« Skoraj povsem enotno, povsod razširjeno mnenje je, da sedanji plačni sistem ne ustreza tako po notranjih kriterijih kot v primerjavi z gospodarstvom; zato ga je treba ne le dopolniti, temveč postaviti na bistveno nove temelje. Prav je, da smo o tem vprašanju začeli razpravljati in ni nepomembno, da se je začela s temi vprašanji ukvarjati tudi cela vrsta raziskovalnih ustanov. Prosvetno delo, učinek in nagrajevanje Neposredno najvažnejše id1; je, da izoblikujemo temeljne ^ terije: kaj v našem pedagos14 i(i Vsi vemo, da je sistem nagrajevanja po učinku dal odlične rezultate v gospodarstvu — povečal produkcijo, sprostil in pozitivno Usmeril številne notranje probleme organizacije dela, upravljanja in končno največ prispeval k zboljšanju družbenega standarda. Mnenja sem namreč, da pro-starji pogostoma capljamo za som, čeprav smo prvi poklicani, ga — perspektivno gledano — mladem rodu vodimo in merjamo. Če se je v gospodarju obnesel ta sistem, po kate-n so bolje plačani prizadevnej-vestnejši, sposobnejši delavci, treba enake pozitivne lastno-— prikrojene stroki seveda — neki določen, svojstven način jektivno ugotoviti. Mar se res intelektualno delo ne da meriti z nobenimi merili za nagrajevanje? To vprašanje so že doslej temeljito in kritično pretresali mnogi psihologi, fiziologi in sociologi dela — ter svoj študij zaključili s trditvijo, da namreč ni »intelektualnega dela«, ki bi bilo zgolj miselno, ustvarjalno, kot tudi ni fizičnega dela, ki bi ga opravljali docela brez intelek-ta; potemtakem je možno tudi intelektualno delo meriti, kajpak z drugačnimi merili. Tu gre le za eno: kako določiti stopnjo prizadevnosti — kako določiti objektivne kriterije za presojo stopnje učinkovitosti dela konkretno pri tem in tem učitelju. Reforma šolstva je že krepko na svoji poti, vendar pa bi s tem sistemom po učinku stopila v novo fazo, v kateri je treba dati prosvetnemu delu najkvalitetnejšo vsebino in s tem v zvezi kriterije nagrajevanja. V tej fazi bi postalo središčno vprašanje: problem strokovnih profilov pedagoških delavcev. Ali lahko govorimo o strokovnem profilu pedagoškega delavca, ki je veljaven za vse čase, o učiteljevem liku — veljavnem za sleherne družbene pogoje? Kakšen je bil profil učitelja na podeželju — nekoč? Povsem drugačen od današnjega. Nad svojim okoljem je bil apriori suveren. Strokovno se je moral usmerjati v vse mogoče smeri, kakor je pač to narekovala lokalna potreba: »sadjereji in bučelarstvu« sta botrovala še strankarstvo in cerkev. Učitelj je bil v ospredju socialnih trenj — ob njihovi ostritvi je prihajala do izraza njegova osebna etičnost. In danes? Socializem je odpravil socialna protislovja. Etos družbenega delavca, kakršen je učitelj, se zrcali v njegovem odnosu do celotne družbe. Ob tem merilu prihaja vse bolj do veljave še strokovna vrednost pedagoškega delavca. Kaj pa je pravzaprav strokovna vrednost? Mnogi jo enačijo z obvladanjem vseh pedagoških načel. Nesporno je, da so taka stro- kovna, teoretična načela nujno potrebna vsakemu učitelju, vendar pa je tak profil učitelja neizdelan in odločno preozek za današnji čas. Tu lahko govorimo o profilni skrajnosti; tak učitelj bo nujno postopoma zdrknil iz naših vrst — in kriterij za nagrado po učinku je v tem primeru dovolj jasen. Naloga, pred katero smo danes, je predvsem ta, da kritično presodimo, koliko ustreza učitelj današnjim potrebam: tu mislimo pri starejših pedagoških delavcih na njih miselno preobrazbo. Gre namreč za to, da zasluži najvišje denarno priznanje učitelj, ki se bojuje proti ostankom stare miselnosti, s katero se naš razvoj spoprijema na vseh področjih — tako pri pojmovanju odnosa posameznika db skupnosti, v pojavih parazitstva, kantorstva, oblastnosti in birokratizma — skratka, prvo zaslužno priznanje gre učitelju, ki ima tak pogled na naš čas, da mu le-ta odkriva razna nasprotja in probleme. S prirojenim pedagoškim čutom in z iz- brušeno strokovnostjo bo le tak učitelj ogromno prispeval h kulturni preobrazbi našega mladega rodu. Poglavitno za našega pedagoškega delavca danes je, da je sposoben dojeti stvar socializma v celoti in da se s tega stališča bojuje proti vplivom, ki bi hoteli ovirati razvoj — (Miha Marinko). Delo v šoli ali izven nje, delo z mladino nasploh, kjerkoli in kadarkoli, moramo usmerjati tako, da bodo prišle naše materialistične, marksistične koncepcije do velja- gjili delu škoduje zdravemu PrOL - da vse zaviralno brez pomis1, odstranimo in naše delo z =.° jž vostjo nadaljujemo. Marsikaj, že narejeno, vendar še ne tn ^ mo govoriti o že oblikovanem ševnem profilu našega UCI pr Nepravilno pojmovanje bistva dagoškega dela in naših ^ c®« nih nalog je povzročilo, da Aj marsikdaj pri našem šolskem p, ^— II i ti o 11 OD a — ■ h dajali prednost zunanji okrasu — fasodi — kahS^^Lr i točno pisali piko na i in se “ _L _______u sla!?015. Ijali pri izjemah sedme fd3"?.' pj vrste — pri tem pa pozabil ^ ve, do polne veljave. V tem šole tičijo tisti objektivni kriteriji za presojo stopnje učinkovitosti dela vsakega posameznika, tu so skriti tisti najfinejši odtenki za merilo učiteljeve sposobnosti — še več: edinole tak je strokovni profil našega prosvetnega delavca da- furikcionalni namen življenje okoli nas. Tudi na prosvetnem Pofb . t)i je torej dovolj problemov, # jih z novim načinom nagraj ..jj. nja lahko reševali Morda bomo naleteli nes; vse ostalo sodi med »buče- tolmačenja o nemožnosti larje« in nekdanje »vrtičkarje«, ki še danes iščejo svoje vzore v zunanjem zmedenem svetu, s solznim očesom prisluškujejo cerkvenemu zvonu ali zasanjano strmijo nekam v preteklost sistema, za zmedo ali celo med prosvetnimi delavci ra pa bomo naposled le tako obliko nagrajevanja ko .^o-veljavno, spodbudno in po® Milica MeWn<^ Oddolžitev poetu ifri Cankarjevi ~°žbi je nedav-, ® izšel izbor Jar-i 'fih pesniških in ■n rPovednih del. [ ^ tihi in skromni a, Oet, ki je po kri-!..*ci živel vse živ-{• [eihe bolj ob ro-1 l . literarnih do-j’ ?lanj v slovenski ^ 'Maturi in je e' f^ih moral s sa-li. '°založniško zbir-01 5 opozoriti jav-® ^t nase, je zdaj '“il priznanje, v 'alci pa prilož-f ??t, da se sezna-?' !o z deli, ki ^ Ldolgo ■e i5r|jigo je uredil 3) r?]an Štih ter jo j, Poslovil po Jar-r- pesniškem ;j ^eiicu »Človek ? Boč«. Urednik j ,Kvključil v izbor , ^'Bi vseh treh Riških zbirk — ;• (ii,;0vek in noč« ’ »Novembr- ih Pesmi« (1936), (1940) so razpro- Pomen praktične in teoretične estetske vzgoje KNJIŽNE NOVOSTI Albert Londres: »-Dante ni videl ničesar-«. Mladinska knjiga je v zbirki Školjka natisnila prevod francoskega poročevalca Londresa, ki ga doslej nismo srečali med knjižnimi izdajami; gre za reportažo o kaznjencih, ki so morali prestajati kazni v ječah in taboriščih francoske Afrike. Resda je bila knjiga napisana že 1924 in ima zaradi tega nekoliko starinsko Estetska vzgoja v pravem po- romantično bolestno, prav zato, mo tudi mi slediti v zalaganju menu besede dobiva pri nas šele ker je romantični koncept nad- umetnostno teoretskih del. v zadnjem času svoj pomen in če vladal strokovno povprečje in še samo v socialističnih deže- bo dobila tudi domovinsko pra- danes vlada v vseh panogah lah je dobila p0seben pomen za vico, potem bo resnično nastopil umetnosti kot zakon. Zbližanje proučevanje umetnostnih in Ail Lcsa čas, katerega odraz bo poglobljen med ustvarjalcem in uživalcem umetniških problemov sodobnosti patino, to- ^°/nrn^ ^ w “T™ kriult svoje znanstvene estetske koreni- £2^ m človecanstva nasploh. Današ osebnosti tega trenutno še ne do- ne ge v publikacijah Černišev- kazenskih oddelkih Tujske legije, ob nji človek socialistične ureditve voljuje, posebno negativno vlo- skega Belinskega itd. Marksistič- usodi hudi m jim je postalo življenje črpa za svoje izpopolnjevanje vi- go pa je odigrala tudi za današnji na estetika q noalnblionim nro- bre7'pomembn° sPrido nečloveškega re predvsem v šolah, saj je meto- čas vsestrano modna abstrakcija, ^evfnjem sledf temeljem ka^e- SSfega^koTS^ tUvdl£r^cŠ^ da samovzgajanja in samosola- Ta je še bolj povečala to že po- re je v svojj izredni koncepciji - nja še v povojih in predvidena prej veliko razdaljo, ki je seveda p0Stavil Karl Marx in ki še da- ,za visokošolsko stopnjo najrazvi- za strokovno razgledanega kultur- nes neomajno drže, to so temelji, tejših držav. Odpravili smo doslej nega človeka minimalna in vča- določajo zelo pomembno vlo-skoro nepremostljivo oviro žara- sih celo smešna. To zbližanje mo- g0 in odgovornost umetnostne zf Sboijlm1^^ di razlikovanja fizičnega od psi- ra predvsem premostiti populan- prakse in teorije; ta estetika nuj- Miška Kranjca. To delo je izšlo že hičnega dela, in to v obojestran- zacija ustvarjalne teorije v naj- no udarja pečat tudi našemu so- leta 1936, toda tedaj se je moral pisa: sko korist s tem ni pridobil le širših pogledih od kompleksnih cialističnemu gledanju na pomen, severni Afriki. Prevod Angele Vode nudi bralcu berilo, Id je dobilo nagrado francoskih novinarjev. Miško Kranjec! »Zalesje se pre- telj skriti za psevdonim, ker je služil fizični delavec kateremu je žara- sintetskih zsrabitev do detailnih , , t ’ vojsko in bi mu miselnost tega roona- dipreplet^Ivosti z domski itd akci- znanstveno Sroko^ ^ ln k°nSt Umetn°Sti 23 Č1°- na Iahto škodi,a' Nova izdaja je vse- jami priznana ravnopravnost z tako bomo ' razromantizirali utnskim delavcem, temveč bomo umetnost, ki bi še dalje ostala odslej tudi umskemu delu pra- narodu nepojasnjena in neum-vilneje odmerjali vrednost in pri- Ijiva." binsko Ista kot predvojna, le da je „T » , . , pisatelj napravil slogovne in jezikovne Naša naloga je, da se s teme- popravke. V tem delu se nam ra zimi-Iji in detajli marksistične esteti- va pisatelj v tistem značilnem ambi- ke dodobra seznanimo in razum- entu, ki ga je vpeljal v našo literaturo. Kadar beremo Kranjčevo delo. znavali napornost pri njega sto- Ustvarjalna teorija bo razmak- ^iv nam b°marsiufk trenutno vemo, da se bomo srečali z življenjem ri___za nas nerešljiv problem vsakda- in ljudmi, ki so zajeti, v strasti, kopr- tVL ”_la nepreplezljive stene med ne- n^e umetnostne in umetniške n*nju po lepem to sreči, volji po delu Dosedanje izobraževanje v ustvarjalcem uživalcem in smeri kultiviranja mladega člo- ustvarjalcem samim in s tem veka je bilo prepuščeno njemu bomo nujno tudi umetnostno prakse. Današnji absolvent in kruhu. V Kranjčevo realistično pripovedovanje je vpleteno tkivo lilrič-srednje hega razpoloženja. František Behounek: »Brodolomci j h Pes fftaka B w ^ pa ie dodal J K P®5™) ki so ^ j!6 natisnjene v revialnem tisku reformator. Kakor hitro pa si je _ jtlzidu zadnje pesniške zbirke. Jarc začrtal pot v realizem v odgovor, da je v razredu aktiven, mo podpirati izdajanje knjig, Id terature, d< p dramska odlomka — »Ognje- pesništvu, je tudi v pripovedni- da je miren, družaben, vljuden in obravnavajo teoretsko literaturo ni°> katero ___________________________________ 4,*tnaj«, »Vergerij« — sta zna- štvu težil, da bi dal vsem prob- drugo. Dobili ste torej nekaj sko- o umetnosti in umetnostnih pro- redki posamezniki, katera mu bo stvenih dognanjih - ne še uresniče- izltl »o vnicoln/-, leimrtm ž!OI,":i nnmvrlA fiimpnzi- iV, tv,r,»Qlnrtr\pli+ičnctffn Klcrviiti torla + z, c rio OmOgOČala aktlVnO SamOlZpOpOl- njih! ZatO jC PO navadi teŽIŠČe litC- samemu. Če ste v vlogi staršev področje človekove dejavnosti šole bo moral imeti izoblikovan rlilIlllaeB. vpraševali za oceno vzgojitelja razindividualizirali in socializira- estetski čut, preverjen v njem sa- v vescijU„. Tudi pri nas že dolgo ni višješolca-gimnazijca, . ste dobili li. Iz navedenih razlogov mora- mem in skozi študij ustrezne li- več redek gost fantazijski roman, ki terature, doseči bo moral stop- prikazuje vizijo bodočega življenja. • Jedro tovrstnih literarnih del sloni so doslej dosegli le predvsem na tehniških obetih in znan- iva za miselno izpovedovanje lemom človeka naravne dimenzi- pih podatkov moralnopolitičnega blemih, toda to s poudarkom, da omogočala aktivno samoizpopol- njto! - ^to je po nhvaaa. teasce ute- jrtCa v ekspresionistični fazi, je v prirodnem in stvarnem pro- in etičnega značaja. umetnostno-zgodovinski vidik ni- njevanje, samovzgajanje v kul- Janetih, skratkaJ v j|0žo pa zastopajo »Črni čarode- cesu življenja. Nekompleksnost dosedanjega kakor ne sme biti edini. Založbe turnih vprašanjih; tako naj bo všemirekem prostoru. Največkrat pa »Novo mesto« in »Legenda o Jarc že po prirodi ni bil vnanje obravnavanja umetnostne in v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu smoter prav kompleksne estetske se pisci takih del omejijo na teh- Snu«. Prav bi bii0) k0 bi aktiven, zato pa je ostal tanko- °Setaiške 'vzgoje preozki in in v ostalih republikah tekmuje- vzgoje postaviti temelje vsakemu Slvdoffz^bo^^o° ee ^tohik vključil med izbor od- čuten opazovalec, dovzeten za re- nena{rtnost _ načrt je bil pred- i° med seboj v izdajanju knjig, individuu (dijaku), na katerih bo no Da zafiobi fantazijski roman tedaj; v?'1® kratko prozo, pa četudi na alnost in družbene odnose sredi vjden le iz historičnega vidika- trenutno seveda povečini prevo-■KCBn Holo socialnih nasnrotii. Ideal burna- __ __j' • ___.• dro, Htorot,,.-«, v; oam Mirana Jarca. taHokf k;i ciološke, miljejske in psihološke tumbga sateljski dispoziciji m bil hladen komponente — vse to je nujno nujno potrebne, zato jim mora- gšsfi PIPP sšss lou. v Slovenski literaturi. Ma- Jarčevo ustvarjalno pot je pre- blemov ni bil vzet v obzir človek ii^eri domači književnik je do- trgala druga svetovna vojna Med opazovalec> ta je moral mehanič-tnj3.takšen značilen estetski in racijami v Ljubljani je Italijan- no Sprejemati domiselnost ideali-JarSelni razvoj, kot ga je Miran ska soldateska aretirala tudi ziranega ln romantično od real- Igor Pleško »ec ^*S5."5Sg!L*KSSyS: ErUtS« ,St» »človek in noč« - je na- tizani in med drugimi rešili tudi mladf človek zavzeU stalile v —.. .... ............................................ . . . 'tičv-V .znameniu_ el?;spresioni' f55^a,_5ak,°. smislu kulta osebnosti. Umetnik Beogradu je izdalo v latinici prvo novih šolskih odborov, izdelava I^iai li, ilustracije Teodora Rot - rekla imajo osnovo v fantazijskem ponazarjanju to ne v umetniški ilustraciji. Delo je izšlo pri Mladinski knjigi. Marguerite Buras: »Boj z morjem«. Pod nekoliko nedoločnim naslovom, ki ga je postavil prevajalec - originalni naslov je »Un Barrage contre le Paclfique« — je knjižni trg dobil delo francoske pisateljice, ki je malo poznana, Marsikdo pa se bo spomnil filma »Jež na Pacifiku«, le-ta je bil . . . , , . , „ . izdelan na osnovi istega romana. Mar- Založmsko tiskarsko podjetje lo, vpis na fakultete, visoke šole guerite Duras se je med francosko plin umetniške akademije, volitve šočimi književniki uveljavila po vojni. ZBIRKA NOVIH ŠOLSKIH PREDPISOV i7ra7„ kn7mixn; p,.n7„ Jeno nzemlip toda avvnsta 1942 smlslu Kuua oseonosu. umemm v «vo “vvru izdava plsan roman 0 družlni, ki živi na oba- “satu? izraza kozmične groze, Jono ozemlje, toda avgusta 1944 bil neke vrste drugi bog, pol- knjigo »Zbirke novih školskih učbenikov m ocenjevanje učen- g pacifuca. Eksotika življenja v fran- ^ih zbirkah prestopil v na beseda, ki prerašča v študijo, nejših relacij: priroda-ustvarja- predgovorom sekretarja Sekreta- republikah. Vse ljudske republike pital, boriti se mora še proti prirod s -5« /-vi4/-V n C14-L. „ T T w_3_ _ " ° ^ . . . .v/ ... . . V/ . ■ u i_ /v M« TD /-vr-n rt 1.-1 rta 11 . , . ' - . « _ _ _ . , P delo Ane Matko, ravnavala umetniška kreacija kovskega. Zbirko sta pripravila veznim šolanjem. To obširno delo so izdale zakone o osnovni šoli nim silam p^eana. , kt |a j« in druge predpise v zvezi z ob- ^4 S tl tonllu p?idobi bralca. |,Sel3iBsklaeiln0-Sti ekSPkeSi0niZHmf’ Knjižna oprema z Jakčevo grafi- kot nekaj realnega, neskrivnost- Rodoljub’ Jemuovič in dr. Milan nam prinaša knjiga »Zbirka no- Mark^Twaln: Okopa je pfnik prizadeto ko je na višini/ Id zasluži pc«ne- „ega, Tn umetnik kT navaden Jovič. ., vi t . ., J Sawyera-«. Cez 16 let bo stoletnica, kar vih školskih prepisa«. Obdelava ^ ^eio, a kljub častitljivi sta- Jšsg socialno podobo tedanjega manje. Za opremo je skrbela Me- človek Umetnika človeka so eno- Šolska reforma je v letu 1959 gradiva je posrečena in original- rostT najde Tedne dovolj -mladih - na-Ke v - bhžujoče se sve- lita Vovkova. stavno izenačevali z bohemom, in ......... ~ „ . . , . ------ 0.=,..« 1960 razgibala tudi zakonodaj- na. Zvezni predpisi so komenti- skrivaj tudi starih hrMeev. 2e teflaj ojne je zorela refleksivna Jarčeva pesem je ostala neiz- kateremu je vse dopustno in no delo na področju šolstva. Iz- rani, republiški predpisi pa so novo^smer6 v^iteraturi^reaUzeni m ^ . . . . - - . . . ____________ .. __________________ _________________________________________ ___________J_______ . .... . r v __________ _________ nf,Pe,sn'k v?s zaskrbljen peta, njegov ustvarjalni polet je možno, in med njega karakteri- dani so bili številni zvezni pred- podani v primerjalni oblik1. Ta moč° njegovega ^peresa i>a tudi danes rBaiB°„0V0 Prihodnostjo svoje- preminil sredi zagona, sredi živ- stikami so tudi žalostne, pa ven- p1si, s katerimi so dani temelji način obdelave pravnega mate- ^j,tak isti pred usodnimi do- venski književnosti. iSsti T* nar®da- kljub sivi pre- lienja. Najboljša dela pesnika pa darle važne, da — če ni pijanec, in smernice za ureditev posamez- riala na področju šolstva nam bo manj0^ *bo^4 «v- u-j- -1 ni umetnik. nih vprašanj, kakor: izobraževa- pomagal seznaniti se z podobnimi ijenjske izkušnje. Humor je vedno Probleme umetniških osebno- nje strokovnih kadrov, predmet- predpisi drugih republik in nas prepričljiv in svež. Kdo m vedel, ka- ie poln vere v njegovo bodo ohranila svojo ceno v slo- žertit V .»Liriki« je Jarc dosegel tri 7, sv°jega ustvarjanja. Za vse '*t>ovke Pa ie značilna iskrena Igor Gedrih sti so reševali za ljudstvo zgolj nik in učni načrti za osnovno šo- tudi primerno obogatil z izkuš- ^.PreJ°de7e GraSšnikd za^knjlžmco njam1 ter prispeval k enotni pra- sinjega galeba, oba zvezka je iiustri- Kako zboljšati glasbeno vzgojo ksi. »Zbirka« koristen torej predstavlja ral Walter Trier. Morda bi kazalo pre- ^Ivea, kjer prevladuje miselni tolo* v tihotnem liričnem raz-, Zenju. življenjska pot je pre- fa2js^^marsikje pa so še ne- raleckže:ih zazna^ tudi površen davno tega ugotovil naslednje: kot za festival t j., da od spodaj d^o knjigo So rnjakom v roke m kom osnovnih šol šolskim odbo- dfzal0^XmTPizb“r noveTton^I 'a iijgrlz Pesmškm zbirk. Nje- »Na občnih zborih podružnic navzgor že v sedanjih pogojih p11 pouku ne zgubljajo časa za piša- rom, članom za šolstvo pristojnih nien mladlril. predvsem šoisid, ki se ti delo naših šol in drugih vzgoj- izbor iz »Dekamerona« Kondorje-nih in izobraževalnih zavodov. va Sekretar ideološke komisije pri bo zasenčen s temi nedostatki, bo od teorije do prakse. Mnogi učitelji Prva knjiga »-Zbirke« bo kot pri- ».Defcamercma*. Andrej Budal je izbral miselni in estetski pre- CK ZKS tov. Lev Modic je ne- potrebno, da po isti vzpodbudi in -prav^°’ da ■ ------ - ------ - - ročnik služila zlasti predstojni- in prevedel 16 novel, ob koncu pa je terarna ostalina — še ne- društva učiteljev in profesoriev zbolišamo glasbeno vzgoio tako nje pr?.v11- Čeprav se da ta učbenik svetov in za šolstvo pristojnim Oznanja z literarnimi pojavi in veii-— na«, ta ,rnHlln »o P fJ*D0ysa™O giaSDeno VZgOJO tako, uporabiti tudi pri drugih metodah, llwa,ml_ ™aanrtm HnHcklh od- ktonl mojstri književnosti. Pri posa- Sor- nam J® vodilo za je mnogo govora o tem, kaj bi da bo glasbeno teoretično znanje note," ritem, lestvice, ~ pravila itd. i v n= sP°znavania razvojne morala družba oziroma faktorji mladih pevcev na isti višini, kot ostanejo iste, vendar želimo, da bi V« -- » v , , , r 7 Ir +03 rv, n+/vrl4 Ir4 polna liričnih re- drugod. Tako pasivnost je mogo- ni tako. Ko pridejo dijaki z osem- el“2e,ile raznih učnih knjig danega p0 gradivo s področja prosvete a spremno besedo o slikarstvu, ki se 1% Pogosto pa ne dopušča če premagati samo z večjo zavze- letke na učiteljišče, začnejo glas- pi stožile kot pripomoček za enoten ,^va npovedne širine, ki jo za- tostjo komunistov prosvetnih de- bani nauk od kraja, namesto, da pouk do skupnega ciaja na osemiet-r°man ali novela. Portret lavcev itd.« bi ga nadaljevali pri harmoniji, kah, hkrati pa olajšale predavate- &ssr%Si rivs: ^ r^siarSEsa.?1« ShS&SSSS l!^hlaCab moralno in miselno no vzgojo. Glasbeni pedagogi v leta so pri tem izgubljena, na toliko govora o teoriji, važna je. Ra- sss-“SS?EaSSrSrSft-S ušteli ati avtobiografske poteze niso čakali direktiv od zgoraj, z glasbeno vzgojo dani in izpol- on®' na katere principih pesem kar % Ja v liku Danijela Boho- niti na pomoč faktorjev, s tem pa njeni predpogoji v osemletkah in ^naVedenega razvidimo nujnost, '-etud,- 80 dokazali, kaj je mogoče storiti nato tudi dani pogoji za glasbeno dai sedanje pogoje bolj učinkovito iz- . Pri Jarcu nadvlada z vestnim delom že v sedanjih vzgojo kandidatov na učiteljiščih, koristimo, to pa čas m potrebe ter- &Sfa?a1kPotVedn0tSt-’!S1U leaa,ni pog1ojih- Njihxova ^iriativa je šla bomo lahko pričakovali, da bodo "ragojm^^probTrS urBžani K°l umetniško sredstvo preko vse naše republike m izven učitelji dobri kulturniki in zboro- končno rešili v splošno kulturno ko-aria • Miseina komponenta nje, nato je to delo izdatno pod- vodje. n st že po gori omenjenem mnenju. Jl{^, mu 3® narekovala prla še družba in faktorji izven • Poleg učnega načrta (sedanjega kazal? kaj "Sl^bolf^streza^Da pri ^tk° Prozo in značilne šol. Veličastna pevska manifesta- Bo treba popraviti) rabimo za eno- tem delu in po besedah tov.’ Modica: h8 Bijvi... iBagmente, kasneje, ko cija pa je v Celju združila mla- ^®”,.,pouk; u4ne knjige, ki n.aj bi .kaj b; že v sedanjih pogojih lahko PeSem v,realistie; dinoVvse Jugoslavije. Mnogo ^ n^ru^od^To I^zre^ "Sl ^Ikalf ^m0«pSj ^a0-a roman, novelo, povest, se je ob tej pribki razpravljalo osemletk Imamo »Metodiko pevskega vz,gor, predmet je Pa splošno kultur-v -im g._so mu dopuščale po- tudi o glasbeni vzgoji in njeni povka«, od V. razreda dalje bi se nega pomena. je potrebno, da to delo ^tid *'rino za obliknvanie nronniaoaH; 1- 1-..1..,u „ .,X: lahko uvedel »Pot v glasibeail svet«, in stremljenje podpre še od zgoraj Mi-ar Re X_ 00 .ovanje organizaciji V osemletkah, na uči- Ta vsebuje po učnem načrtu slste- naša nova reformirana šola pri Svetu matično in na drobno obdelano teo- Za šolstvo .LRS tako, da se bomo in kulture. Zbirko toplo priporočamo. nanaša na Boccacciova dela Poleg vinjet Vladimira Lakoviča naidemo v knjigi odbrane slikovne reprodukcije _ x . _ J_x_______ .. „„3/--a4 /4 O 4/o T/«/4 _ Tr, c,«!«-«#starih mrviatrov: v celoti dale Kondor- sekretariata Sveta- ^ev lekarncron« vHc ene ^»Hepše za šolstvo LRS opremljenih knjig v letošnji zbirki. Tretjič: Andrej Kančnik rojen v Podčetrtku Profesor Etbin Bojc mt je zelo razveselil ln storil lepo uslugo slovenski slovstveni zgodovini, ko je pri zbiranju gradiva za zgodovino slovenskih šolnikov odkril, da je bil ljudski pesnik Andrej Kančnik ro- jen v Podčetrtku. Ko sem prebral daitaja pot ga je peljaila v Loko pri od V. razreda dalje bi se nega* pomena ^ i e' potrebnoTda tcTdeCo Prvi Bojčev članek v Prosvetnem de- Zid. mostu (1807—1810), Velike Lašče - - - • lavcu štev. 15. sem se s pismeno (1810—1814), Kostanjevico (1814—1818), prošnjo obrnil na župnijski urad v Podčetrtku zaradi podatkov o Kanč- V drugem članku (Prosvetni delavec štev. 18. 1960) je prof. Bojc ugotovit tudi to, da je bil Kančnik v prvi službi na Blokah, kjer je prebil od 1793 do 1802, nato pa je bil v Dobrepoljah (1802—1806). Njegova na- l LSeStfVine za ®^Presioni- nTsmo Sšlfkafdal™pr^ Josip Breik° tamka^° krstne knjige' kjer -Je v St- k l3iva t ' kra3 in ča8 nista d°- blem zasenčuje tudi festival V poji1' 50 melodične, intervalske ta Utiti nri3 »r-. Cmi tpn-v/i 3roiH» mr 4 +omi3'<3 + i r*m om y Vn»=rcu poedmeem in Zborovodje zaradi nezadostne je to, da se predpisana učna snov pre- živi hrvaški pisatelj Viktor Car-Emin. danji župnik Jožef Pahner. S tem je Mohorjeve družbe za j 1961 Upam, basanje ali umetnik ali glasbene vzgoje pevcev mnogo dela ln utrdi. Metode so indlvldual- so bile svečane proslave za njegov 90. • - . — . mučnih m- in na.rct-ih vai Proti ne in Iast učiteljev, zato tudi nobene rojstni dan. Književnik je bil dolga mucnin ur in pev&Kin vaj. rtrou ne smatramo za vzvišeno in bi bito leta učitelj v Istri, toda pred fašisti da bt se mnroi niča*; im koncu priprav za festival. SO se neumestno, če bi hoteli eno metodo je moral bežati 1929. leta. V svojih ro- ti?,iT,_ -- p t pravzaprav 120-letmci Kančmkove smrti vedet ,~s;i----——x- j--------------i- monopolizirati. So pa o metodah raz- manlh je opisal trdo življenje Istranov K-oncmK ln torej potrjeno, da s« je Kančnik rodil v Podčetrtku, obenem pa še to. da bo v 1. 1961 izšla tudi monografija o Kančnlku. Tako bomo ob .‘B0(jn ■ „ _ Koncu priprav za festival so se j J9 številka Presvet- vršile pevske vaje dnevno in celo 6t,tih laVCa bo zaradi novo- še dve. uri dnevno. To je bilo ai/i. vjw jua v/ Lv/^naii i v/pioclt tl UU Z/ivij cilje Aotlctllv/V na mnenja. Nekateri učitelji pravijo, pod tujo oblastjo, njihovo gospodar-da je pouk boljši, če učijo po meto- sko propadanje, živo je orisal življe- — w A/14A CAVAA A J V/ T V/ . . J ^ A^/mv/mj***, \^/ ^'-i.lv/ ^v/ iiivriv/- Jh»x. v/j^czvidllj C, /tl V U J C V/llSdl /tl V1J C PraznilcoRj ;.,X!„ 11 •„ pravo kampanjsko delo. dni in dl, ki približa teorijo praksi. To ute- nje mornarjev, včasih pa je segel tudi x»uv i/.Sia 11. Jd- dresura. Nekateri zbori SO peli meljiidejo s tem, da vsak predmet po zgodovinski snovi. Med najbolj po- Knjiga pa nav mir..— začne na teoretični podlagi, teorija znanimi deli je »Pusto ognjlšte«, bo treba tudi ni*arja 1961 nalaa foon ča maharilčno in rvnd- zdcne na reoreiicru pooriagi, teorija znanimi aeli je »Pusto ognjiste«, uo treoa tuai to popraviti v SBL, ster-Drabosnjak, poteg tega. se "ieitdiiu.no tn pou pa mOTa dati čvrst temelj. Omenjeni »Usahlo vrelo«, »Vitez mora«, »Presje- priimka pa ne bo mogoče več spre- Jurij Vodovnik. ne Kančnik. Poleg tega za pravi datum ln kraj njegovega pa je ugotovljen pravi datum Kanč- rojstva, Iz objavljenih. pesmi pa se nikovega rojstva. SBL I, 425 pravi, bo pokazalo, da gre Kančnlku prvo da se je rodil 17. nov. 1775, rojstna mesto med našimi ljudskimi pesnijo, knjiga pa navaja 7. okt, 1775. Torej kot so njegov) sodobniki Andrej Šu-to popraviti v SBL, ster-Drabosnjak, Matej Kračman in zavestno. Da prhodnji festival ne učbenik »Pot v glasbeni svet« vodi čeni putl«, »Naša Mare« itd. meniti. Jože Gregorič. Krka Str. 6 NAROČNIKOM! Uprava Prpsvetoega delavca obvešča naročnike, da bo pričela v prihodnjih dneh spet razpošiljati šolam in ustanovam račune, nerednim naročnikom pa opomine. Da bi ji prihranili nepotrebno delo in velike stroške, prosi, naj ji CIMPREJ NAKAŽEJO ZAOSTALO NAROČNINO. Ker se bo z novim letom povišala letna naročnina, priporoča uprava vsem sindikalnim blagajnikom in poverjenikom, naj ji nakazujejo naročnino — če že ne vse hkrati — pa vsaj v dveh obrokih po 200 din, in sicer 1. januarja in 1. junija 1961. Osemdest let Rajka Gradnika Pot slovenskega šolnika nekdaj, v predvojni dobi, ni bila lahka. Toda kakšno zadoščenje lahko čuti ravno učitelj, pedagog, ko se spet srečuje z nekdanjimi učenci. Vsakdo od njih ga spominja na del bogate preteklosti, polne dela, zamisli in prizadevanj. Prav tisti učenci, ki jim je nekoč razdajal svoje znanje PBOSVETNJ DELAVEC Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS - Ust izhaja štiri najstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham - Na-&oy uredništva: Ljubljana, Kopi tarjeva 2 — Telefon uredništva. 33-722, Interno 381 — Naslov uprave Ljubljana, Nazorjeva ulica 1 Telefon uprave: 22-284 - Poštni predal: S55-VH. - Letna naroč mna 900 din — Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 - Tiska CZ P •Ljudska pravica«. lOO-letnica šole V Biljah na Goriškem so pred dnevi proslavili 100-letnico tamkajšnje šole. Ob tej priložnosti so pripravili vrsto prireditev, med katerimi velja še posebej omeniti slavnostno akademijo s pestrim umetniškim progrhmom ter osrednjo slovesnost, na kateri sta govorila o kronologiji osnovne šole v Biljah njen direktor Adolf Kuglot in predsednik šolskega odbora Joško Krpan. -rn- in jih bogatil z iskušnjami in spoznanji, mu danes s hvaležnostjo stiskajo roko. NEBO V JANUARJU Dne 2. Januarja se približa Zemlja ha svoji eliptični poti SONCU na 147.500.000 km. Z učenci lahko opazujemo, kako se začenja Sonce zopet bližati vzhodni in zahodni točki in kako se polagoma veča njegova višina. Tako opazovanje in preprosto merjenje lahko priporočamo učencem tn dijakom kot koristno in prijetno udejstvovanje v polletnih počitnicah — če ne bo smuke. ->■ Četudi aktivnost na Soncu pojema, se vendarle tu in tam pojavijo na njegovem površju tako velike pege, da so vidne brez daljnogleda, a skozi potemnjeno Sipico. — v januarju bo zadnji čas, posebno v počitnicah, da si pripravimo stojalo in dobro preizkušeno potemnjeno Sipico za opazovanje sončnega mrka dne 15. februarja. Ponavljamo: če tudi v Sloveniji ne bomo videli popolnega sončnega mrka, ki bo viden v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Črni gori in večini Srbije, bo pri nas pomračeno okoli 97 "A Sonca, kar bo omogočilo opazovati 1. stike Lune s Soncem, 2. nazobčani rob Lu- na večernem nebu po sončnem zahodu. Vse lepša pa Je Venera! Stoji sicer zelo nizko na nebu, vendar jo bomo v januarju lahko tri ure zvečer opazovali. Konec meseca bo najvišje na nebu, ker bo dosegla največjo vzhodno elongacijo. Ko bo Sonce zahajalo, bo Venera 47’ od njega na vzhodnem nebu. Posebno zanimiv prizor bosta nudila Venera in Luna dne 20. januarja, ko bo šla Luna tik ob tem planetu! Na južni po-luti naše Zemlje bo Luna celo pokrila Venero. Planet Mars nam bo zelo okrasil januarsko nebo. Nahajal se bo v glavnem v ozvezdju Dvojčkov. Zemlji se bo približal na 90 milijonov kilometrov in premer njegove ploščice bo 15”. Le v dobrih daljnogledih bomo videli njegovo sneženo kapico in nekatere podrobnosti. Lahko pa bomo opazovali njegovo potovanje pred daljnimi zvezdami, saj bosta v njegovi bližini svetila Kastor in Poluks, pod njim pa najlepše zimsko ozvezdje ne (v manjših daljnogledih), 3. mo- mogočni Orion, kjer svetita dve po- rebitni pojav zvezd na nebu ob času naj večje zatemnitve. V januarju bo imela Luna sledeče faze: Polna Luna dne 2. I. ob 0.06 uri; stala bo v ozvezdju Dvojčkov. Ker stoji zelo visoko, nam bo sijala 15 ur in 40 minut. Zadnji krajec bo dal 18. L ob 4.03. Mlaj dne 16. I. ob 22.30. ^Prvi krajec dne 23. I. ob 17.14. Polna Luna dne 31. I. ob 19.47. Luna le še vedno visoko na nebu in nam bo svetila 14 ur In okoli 50 minut. Od planetov bo Merkur šele konec januarja viden, in sicer nizko sebno veliki zvezdi, rdeča Beletgeza v levi rami, in beli Rigel v desni nogi orjaka. Premikanje Marsa pred zvezdami opazimo lahko že v nekaterih dneh, kar posebno lahko pojasni pojem »planet-premičnica« napram zvezdam stalnicam v ozadju. Oba velika planeta Jupiter in Saturn bosta v januarju nevidna, kajti revolucija je Zemljo zanesla v položaj, da sta Imenovana planeta dne 5. oz. 11. januarja v konjunkciji s Soncem: oba stojita torej za Soncem. Sele v mesecu februarju se bosta po- Slovenski leksikon MLADI VEDEŽ MLADINSKA KNJIGA izda meseca februarja 1961 že dolgo pričakovani slovenski leksikon za otroke MLADI VEDEŽ To je prvi slovenski leksikon namenjen šolarjem, ki bo imel na 300 straneh nad dva tisoč pojmov iz naravoslovja, zgodovine in tehnike. MLADEVEDEŽ bo nepogrešljiv učbenik v osemletki. SOLE, KNJIŽNICE, PROSVETNE DELAVCE IN STARSE VABIMO na subskripcijo tega pomembnega dela za globoko znižano ceno 1500 DINARJEV Ta znižana cena velja samo do izida knjige, to je približno 20. februarja 1961. Knjigotrška cena bo seveda znatno višja. Leksikon lahko naročite v vsaki knjigami, pri poverjeniku ali pri »EMKA« Založba MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Tomšičeva 2. Odrežite spodnjo naročilnico in jo pošljite v kuverta z znamko 20 din na javila na jutranjem nebu pred vhodom Sonca. Tako bo Jupiter dohitel Saturna in bo tudi z njim v konjunkciji. A nam velikega srečanja ne bo mogoče opazovati, ker se bo izvršilo za Soncem. Sele 1. 1981 se bosta velika planeta zopet srečala, kajti Jupiter preteče svoj tir okoli Sonca v dvanajstih letih, Saturn pa v 29 letih, tako da vjame Jupiter počasnejšega Saturna šele v dvajsetih letih; tedaj bo nastopila po 1. 1941 zopet »največja konjunkcija«, ker se bosta tedaj planeta kar trikrat srečala! Zvezdnato nebo je v primeri s poletnim popolnoma izpremenjeno, kajti sedaj so tiste zvezde na nočnem nebu, ki so bile poleti na nebu podnevi in torej nevidne. Tudi Rimske ceste malone ne vidimo. Nebo pa obvlada naj lepše ozvezdje — mogočni Orion, kjer sveti vrsta velikih zvezd — velikanka rdeča Betelgeza, vroči beli Rigel, iz treh belih zvezd sesto-ječi pas velikana in njegov prečudni meč, kjer celo s prostim očesom vidimo v daljavi 500 svetlobnih let meglico plinov! Orion pa je obdan od samih lepih velikih ozvezdij. Pod njim sveti Sirij v Velikem psu. Sirij je najsvetlejša zvezda na severnem nebu in samo 86 svetlobnih let oddaljen od nas. Poleg njega kroži pritlikava zvezda, katere snov' pa je okoli 30 tisočkrat težja od vode! Drugi sosedje Oriona so Bik z rdečkastim Aldeba-ramom in kopicama Hijade in Plejade* lepa Dvojčka, Mali pes in visoko gori Voznik z rumenkasto Kapello. Ce se potrudiš, sestaviš iz glavnih zvezd teh ozvezdij znameniti zimski šesterokot-nik. Globoko na zahod se je nagnil Pegaz, od njega navzgor pa se razprostirajo Andromeda, Perzej in Ka-siopeja. Od Dvojčkov prideš preko Raka s kopico Jasli (že v lovskem daljnogledu vidna kopica) do Leva na vzhodnem nebu. Na Jugovzhodnem nebu je tedaj precejšnja praznina. Tam sveti le ena večja zvezda j A.faird, kot srce daleč raztegnjene Hidre — Morske kače; in tam je tudi zanimivi Samorog, globoko nad horizontom pa so deli Ladje Argo, ki vsa spada na Južno nebesno poluto. Veliki voz je v zgodinjih zimskih nočeh Se vedno zelo nizko nad severnim horizontom. — Ce greste opazovat zimsko zvezdno nebo, opozorite dijake in učence, naj se oblečejo Se bolje kakor za smučanje. Zimske noči so zalo mrzle, a nedosegljivo lepe. Pavel Kunaver Takšne misli so se mi vsiljevale, ko sem se vračal s sprejema, ki ga je priredil pred dnevi učiteljski kolektiv osnovne šole na Bledu znanemu slovenskemu šolniku In znanstvenemu delavcu RAJKU GRADNIKU ob njegovi osemdesetletnici. Zares bogata in polna dela In prizadevanj je bila njegova življenjska doba. Toda Rajko Gradnik je še zmerom poln načrtov in pravzaprav še sredi dela. Čeravno je bil uradno upokojen že 1937. leta, je z delom nadaljeval vse do današnjih dni. Se zmeraj sodeluje pri raznih javnih nastopih in uči v glasbeni šoli. Aktivno se še ukvarja z znanstvenim delom, hkrati pa opravlja meteorološka opazovanja za Hidrometeorološki zavod v Ljubljani. 2e vrsto let je redni član Geografskega in geološkega društva v Ljubljani, na Bledu pa je predsednik muzejskega društva in član številnih organizacij in združenj. Dodobra sem ga spoznal šele zadnjič ob njegovi osemdesetletnici. Priznati moram, da je njegova osebnost napravila name nenavaden vtis. Občudoval sem njegovo duhovno prisebnost, prodornost in vedro razpoloženje. Svojo delovno pot je začel kot učitelj v Kozani na Primorskem. Od 1920. leta dalje je živel In delal na Bledu kot nadučitelj in šolski nadzornik. Kot vzgojitelja in učitelja ga lahko prištevamo med tiste slovenske pedagoge, ki so vnašali v predvojno šolo življenjski in nazorni pouk. Takšna načela je tovariš Gradnik dosledno uveljavljal v lastni praksi, obenem pa jih je kot mentor in nadzornik posredoval tudi drugim učiteljem. Njegovi učenci in sodelavci ga imajo v spominu kot doslednega, načelnega in radikalnega človeka, ki se je na vsakem koraku prizadeval uveljavljati v šoli napredna in sodobna načela poučevanja, ki razvijajo v otrocih dejavno mišljenje in jih usposabljajo za življenje. Pri posredovanju znanja mu ni služila zgolj živa beseda in lastno prepričanje o stvari; glavni in najučinkovitejši objekt nazornosti mu je bila narava. Zategadelj ni bilo škoda časa, če je vodil otroke v naravo in jih tako opozarjal na njene zakonitosti in razvoj. Toda šolsko in vzgojno delo je le ena stran njegove delavnosti. Ukvarjal se je tudi z znanstvenim raziskovanjem.'Za geološke probleme naših krajev se je zanimal že zelo zgodaj. Prvi njegov mentor in učitelj v tej stroki je bil nekdanji profesor na goriški realki Ferdo Seidl. Na njegovo pobudo se je Rajko Gradnik začel zanimati za geologijo, mineralogijo in sorodne vode. Gradnikovo raziskovalno delo na tem področju je rodilo prve sadove, ko se je preselil na Bled. Z vso skrbjo in vnemo se je posvetil sistematičnemu proučevanju vodnih razmer Blejskega in Bohinjskega jezera. V Geografskem vestniku je priobčil tudi več razprav te vrste. Sedaj Je v tisku razprava Klimatske poteze Bleda, precej gradiva iz sorodnih ved pa pripravlja in ureja. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je za blejsko in bohinjsko območje zelo pomembno, prav tako pa tudi za geografijo in njene vede v širšem obsegu. Obe svetovni vojni sta Rajka Gradnika in njegovo družino hudo prizadeli. Ze 1914. leta je bil skupaj s svojim očetom in bratom pesnikom Alojzem Gradnikom interniran v goriškem gradu. Druga svetovna vojna ga je pahnila v Begunje in naprej v izgnanstvo v Valjevo, koder je sodeloval z NOB v izgnanskih organizacijah. Ob osvoboditvi Srbije je Rajko Gradnik prostovoljno odšel v Bolgarijo, kjer je poučeval jugoslovanske otroke. Od tam se Je septembra 1945 vrnil na Bled. Vsa povojna leta je pridno poučeval na različnih šolah in tečajih, hkrati pa aktivno delal v različnih organizacijah in društvih. Njegovo ime je na Bledu tesno povezan z razvojem turizma, saj je z raziskovalnim delom v mnogo-čem pripomogel, da je ta panoga gospodarstva nenehno napredovala. Ob tej priložnosti naj izrečemo željo, da bi Rajko Gradnik tudi v prihodnje izpolnil vse delovne načrte, ki si jih je zastavil, saj je še zmeraj krepak in poln volledodela! Iskreno čestitamo! J. B. EMKA — Založba MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana Tomšičeva 2 NAROČILNICA Naročam za . zadnja pošta; Slovenski leksikon »MLADI VEDEŽ« za subskilpcijsko ceno 1500 din, ki jo bom plačal v ________ mesečnih zaporednih obrokih po-----------din na vaš tekoči račun 600/70 1/67 Podpis naročnika: Prosimo, napišite razločno naslov: Ime in priimek: __________________ Kraji Zadnja pošta: vtobvisfl0 » Tutis«n° i* * podjetje Kompas« X \\a^0W .V- tevce Slovenile. ^ sprejemal to PASVanj to iiVl bOW° delavcem Sto- Vsem .&wene 6es^e m ob vstop« v n Državna založba Slovenije opozarja na publikacije, ki izidejo v kratkemi BINTER: Po gorah in dolinah Jugoslavije Gradivo za spoznavanje prirode v petem razredu osnovnih šol SCHMIDT: Uvod v pedagoško metodologijo ERNEST TIRAN: Pomenki Dr. IVO TOLIČIČ: V igri spoznamo otroka Knjižne zbirke Cankarjeve založbe za leto 1961 Ljubitelje dobre slovenske knjige, zlasti pa vse dosedanje naročnike vabimo, da si ogledajo program naših knjižnih zbirk za leto 1961. SVETOVNI ROMAN Italo Svevo: ŽENO COSINI A. I. Kuprin: JAMA George Eliot: MLIN NA PLOSSI Grimmelshausen: ŠIMPLICIUS SIMPLICISSIMUS SODOBNI ROMAN Premčand: GOD AN Enzo Bettiza: TRŽAŠKA PRIKAZEN Louis Guilloux: ČRNA KRI James Gould Cozzens: V OBLASTI LJUBEZNI BIOS Prekopi j: BLIŠČ IN BEDA BIZANCA Hermann Schreiber: SIMFONIJA CEST Pierre Brisson: MOLlERE Avto Manhattan: VATIKAN IN XX. STOLETJE NOVA LJUDSKA KNJIŽNICA Jordan Leov: POBRATIMA Sairtt Loup: GORA NI HOTELA Mary Renault: KRALJ MORA UMRETI Paul Hermann: MED NOČJO IN JUTROM Frank J. Hardy: MOČ BREZ SLAVE Mika Waltari: TURMS NESMRTNI Knjige naših knjižnih zbirk lahko plačujete v mesečnih obrokih, njih cena pa je nižja, kot bo kasneje v knjigarnah. Vabimo vas, da se nemudoma priglasite v krog naših naročnikov, kajti tudi v letu 1961 bomo tiskali knjige v omejenih nakladah. Vsa podrobna po* jasnila in prospekte dobite v založbi in v vseh knjigarnah. CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 3 P. p. 201 — IV. V sodelovanju z Republiškim odborom Sindikata prosvetn1" in znanstvenih delavcev Slovenije bomo izvedli v letu l®61 sledeče izlete in ekskurzije: • RIM in NEAPELJ v času prvomajskih praznifc®^ ter v poletnih počitnicah: • CARIGRAD in SOFIJA • SKANDINAVIJA • MUNCHEN in DUNAJ • DOLOMITI • Švicarske alfe • AŽURNA OBALA • LONDON • Ekskurzija po Jugoslaviji: BOSNA, MAKEDON1jA Informacije daje Republiški odbor Sindikata prosvetnih ^ znanstvenih delavcev Slovenije ter potovalni urad SA TURIST, Ljubljana, Miklošičeva 17 (tel. 30-645 in ZO-6^1’’