S&V. 1.
Cento ceirente ten la posta
Izhaja vsak čo*riek zvečer. - Uredništva in ujj.jvnišHv	Via S.
a d Asois. -U, I.; v Gorici via PrOT *	d. Dopisi naj se
GrStCl	-jkopisi se
-■ Friinost.
7rst — Goriea, dne 7, Januarja 1926.
IV78007
Lešnik Ut.
Naročnina za ceio leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L : posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice“, Trieste,ViaS. Francesco d’Assisi 20.

KnUlco-moti Hntotte - umrlo
Nj. Val. kraljica-mati je umrla ^lne 4. t. m. ob il. uri dopoldne.
Že decembra meseca je kraljica-mali resno obolela. Toda po daljši bolezni je bilo že gotovo, da popolnoma okreva. V nedeljo predpoldne pa je iznenada došla Vest, da se je njeno stance nepričakovano poslabšalo in zdravniki sr» od tedaj naprej pričakovali katastrofo-, ki je nastopila v pondeljek ob 11. uri predpoldne.
Vso -Italijo jo objela neizmerna žalost; na hišah so razobešene sastave na pol droga s črnim florom, vse predstave so bile ukinjene; šole so do nadaljnegaaaprte, razprave na sodnijah oSnešene do 11. t. rn.
Ob mrtvaškem odru so stali Nj. Veličanstvo-Kralj in Nj. Vel. Kraljica. Prišli so v Bordighero tudi princi in princezinje, prestolonaslednik N j..Kr. Vis. Umberto, pred-
sednik vlade, on. Mussolini in predsednik senata Titoni.
nikak prestopek,, se ’ je zagovarjal, saj je s tem dekletu le olajšal sklep, nositi po naj-novejši modi lase kratke. Sodnik ie bil pa drugačnega mnenja in je obsodil obdolženca fla osem dni zapora in na plačilo odškodnine za odrezano kito v znesku 2000 švicarskih frankov. Preneseno v našo valuto velja ženska kita torej 9600 lir.
Kraljica Margerita Savojska je bila rojena dne 20. novembra 1851. kol hčerka princa Ferdinanda Genovskega in princezinje Elizabete Saksonske. Ferdinand Genovski je <bil brat kralja Viktorja Emanuela II. Dne 2Ž. aprila 1868 se je poročila s sinom kralja Viktorja Emanuela^ prestolonaslednikom Umbertem, poznejšim kraljem Italije, ki jeTtil dne 29. julija zavratno umorjena v Monzi Porodila je dne 11. 11. 1 1869 sina Viktorja Emanuela 113., sedanjega kralja Italije.
Velika, pokojnica je bila blaga žena, dobrotljivega srca, vedno odprtih rok. Vsa Italija jo je ljubila kot pravo mater in zaščitnico sirot in ubogih.
Pokopana bo'v Rimu v .Pantheo-nu ob strani pokojnega kralja Um-berta.
Novice iz vsega sveta
Katastrofalne popisne na Ho- s,if-so landsKem in o liemčijl
Poplave, ki so zadele obširna ozemlja v Nemčiji so napravile naravnost ogromne šokde, V sami renski provinci znaša približno .ocenjena.škoda 25 milijonov zlatih mark. V kcblenskem okrožju je naštetih nič manj kot 19.00G poškodovanih hiš in 18 tisoč družin je prizadetih. Radi tega je'brez posla 63.000 delavcev. V Neuwietl-Ji je še sedaj pod 3'odo 1000 stanovanj n 200 trgovin, torej 4/5 mesta.
Iz Holandskega prihajajo tudi grozne vesti. Polno^vasi je -^enlav Ijenih in prebivalci so se ie s teža vo rešili.
spoilhedle . amerčfeanške učenja-so se tudi oni lotili rs podvojenimi silami kopati po zgodo tinskih in znamenitih tleh 'Ob Nilu. Take je profesor Georg Reis-ner, egiptolog na nar ward skam vseučilišču, prišel v bližini keopeke piramide 'do groba faraona Senofru, :ki je vladal nad 21IC0 let pred TaJtankamenom, ki je umrl 1. 135Q. pred Kr. rojstvom. Profesor Boak z asiichiganske-ga vseučilišča, znan kot eden najboljših po-znavavcev staroegipčanske hierogrifske pi save. preiskuje svet na zapadni strani Nila, ne daleč od razvalin ogromne »vilače labi rinta. Da bodo imeli amerikanški učenjaki brezdvonmo mnogo uspeha, je kdBkor toliko gotovo,, sag so njihoTie ekspedicije zelo .dobro opremljene in mzpolagajo z velikimi vsotami.
goffi v smrt, kakor žlaeO sama z eno
Kakor znano, je angorska (.turška) zbornica sprejela zakon, po katere» mora imet» vsak Turek .samo eno ženo. V Carigradu je
živel bogat turški aristokrat, Abram Bei po 1zvečer' okrog po ulicah, »menu Ta se )e uprl odločnemu pozivu okraska svetila. Ni oblasti, na) razpusti svoj harem in naj si iz-bere izmed dosedanjih žen samo eno kot svojo zakonsko ženo. A, uvidel je, da bo njegova borba proti novi postavi popolnoma brezuspešna, zato se je oblekel (zgodilo se je to zadnji teden v decembru) praznično, okrasil se z dragocenostmi in zbral vse svoje žene okrog sebe na zadnjo pojedino. Pila se je in zabavalo. Drugo jutro so našli redarji, ki so se prišli prepričevat, je li zapustil gospodar svoj harem, v dvorani šest in trideset žen mrtvih in med njimi Ahrem Bei-a tudi mrtvega. Beladona, hud strup, ki ga je bil natrosi! Abram v jedila, je dobro učinkovala.
Tntankamen v muzeju
Na Silvestrovo je bil prepeljan iz svojega groba v dolini Kraljev egiptovski faraon Tutankamen v Kairo, kjer se mu je odka-zala precej velika dvorana v tamošnjem arheološkem muzeju. Na krasnem odru se vidi za stekleno omaro mumijo v mladih letih umrlega kralja. Vse polno občinstva, ne samo domačini, od povsod prihajajo radovedneži, da si ogledajo zemeljske ostanke tega mogočnega vladarja iz osemnajste egiptovske dinastije. Ker je pa mumija podobna mumiji in se večina obiskovalcev ne bavi podrobneje z okraski in hieroglifi, se uvrsti kmalu tudi Tutankamen med druge navadne faraone. Izkopine, ki so se posrečile angleškima učenjakoma umrlemu Carnarvonu in
Električna žarnica kot ukan
j Kakor vsaka druga ižredna moda, prihaja j tudi ta električna žarijičica iz Amerike ir. -prva, ki ši je z njo «jlepšala uho, je bila filmska igralka Godeen. Jezilo jo je nekoč, da niso listi ;že delj časa nič pisali o njej. 'Razmišljala je„ kako obrniti pozornost občinstva in javnosti nase in izmislila si je: dala si je napraviti dve mali električni žarnici, ki sta ji viseli kakor dva okraska izpod ušes. Obe žarnici sta bili zvezani po tanki žici z malo baterijo, M se je skrivala v frizuri in branila žarnici z .elektriko. Ko je hodila
sta se ji treba še posebej poročati, da je imela iznajdljiva igralka takoj vse polno posnemovalk in da bo kmalu vsaka mlada Američanka imela žarnice v ušesih. Če so pa že uhani žarnice, bi bili lahko tudi gumbi, isaj ženske ne rabijo gumbov, da se z njimi zapenjajo, S tem smo pa dali migljaj, kako izpopolniti to modo, in upamo, da bodo skušale vsaj Američanke izvršiti naš nasvet.
Kdo! se le odkrila Amerika?
Nemec Rihard Hennig je spisal zanimivo knjigo, ki je izšla te dni pod naslovom «O skrivnostnih deželah», v kateri govori tudi o .meriki. On tudi in navaja za to tudi dokaze, da je znanih enajst odkritij pred Kolumbovim in sicer: 1.) Amerika se je dosegla starem veku od vzhodne Azije; 2.) Ameriko odkrijejo v šestem in osmem stoletju po i r. Irci; 3.) Nekaj prej (stoletje ni znano) Baski; 4.) L. 982. jo odkrijejo Normani pod Ari Marssonom; 5.) Normani pod Björn As-brandsonom; 6.) L, 1000 Normanec Leif Ericsson; 7.) L. 1029. Normanec Gudleif Gudlaugs-son; Š.) L. 1170. jo je odkril Madoc; 9.) Okrog 1. 1285. Normanca Adalbrand in Thorwald; 10.) L. 1380 Fischer iz Färöerskih otokov skupno z Benečanom Zenom; 11.) L, 1472. Portugalec Cortereal in Danec Scolous in 12.) Kolumb, Za trditev pod št. 1. govori dejstvo, da so Eskimi v Severni Ameriki Mongolei. Irci (glej št. 2.) so ustanovili celo prvo krščansko državo na amerikanskih tleh, Hvirarnannuland, ki se je ohranila približno tri stoletja. Sledila so potovanja izvrstnih mornarjev, Normancev. Kako pa to, da vsa la odkritja Amerike pred Kolumbom niso imela onih posledic in da se prične šteti novi vek komaj s Kolumbom? Niti Kolumb se ni zavedal, da je odkril nov svet, menil je le, da je dobil novo, direktno, krajšo pot v In-di]0 m Indija je veljala tedaj kot dežela bajnih bogastev,
liti dežniku i smrt
PsKstajenačelnik v Territetu, Auguste Cue-nvd, je skušal skočili z vlaka, prišel pa pri lem pod kolesa, ki so mu odtrgala nogo pod kolenom ir. iztrgala desno roko. Nesrečnež je seveda drugi dan prav na Novo leto umrl. Cvanod je bil, ko se »e pripeljal z vlakom n , „postajo, že zapustil svoj voz. obenem se pa spomnil, da je pozabil svoj dežnik v vlaku. 'Skočil je po dežnik, vlak se je začel pomikati in ko je imel postajenačelnik dežnik končno v rokah, je bilo že prepozno, da bi lahko brez ^nevarnosti. skočE! z vlaka.
kler ni dobila piva in sicer toliko, da si je utolažila žejo. Po odhodu Angležev jo je hotela mestna uprava odvaditi, a nič ni zaleglo. Ko pride ura, zahteva opic.', pivo, ki se ji tudi mora dati. Zares lepo so jo udomačili inženirji.
Spomenik zaslužnemu psu
Te dneve so odkrili v nekem newyoi'Skem parku bronasti kip pplarskemu psu Balto, ki je rešil preteklo zimo mesto Nome v Alaski (Severna Amerika) gotovega pogina. V mestu Nome je namreč divjala huda da-vica. Večina prebivalcev je že ležala, svet je zvedel o lej bolezni, toda kako pomagati nesrečnemu mestu, ki je bilo radi snežnih zametov popolnoma odrezano od sveta. Norvežan Gunnar Kasson se je napravi! na pot s svojimi psi, ki so peljali potrebni serum, da se omeji bolezen. Toda medpotoma je obnemogel zdaj ta pes, zdaj drugi in sčasoma so vsi pocrkali radi skrajnih naporov na zasneženem ozemlju, le Balto je še vlekel voz z zdravili. Prišel je pravočasno v mesto in ga rešil. Odkritju spomenika tega junaškega psa je prisostvoval tudi sam Balto, ki ga je gospodar Kasson pripeljal k slavnosti.
Nekaj obletnic o letošnjem letu
Dne 19. januarja bo 350 let, kar je umrl Hans Sachs, ki je bil nemški pesnik in je zraven tega še popravljal črevlje. 27. t. m. bo 25 let, odkar je umrl Giuseppe Verdi, znameniti italijanski glasbenik. 17. februarja pred 70-timi leti je umrl v Parizu nemški pesnik Heinrich Heine. Dne 4. julija bodo obhajale Zedinjene države Severne Amerike 150-letnico proglasitve svoje neodvisnosti. 18. nov. pred 300 leti se je posvetila cerkev sv. Petra v Rimu.
S srcem na prsih
Za miinüle praznike se je rodilo v poro-dišhiči w Pragi otroče moškega spola, ki je bife sicer zdravo in normalno, z medicin-1 sktga stališča pa redka posebnost. Otroče je imelo namreč srce zunaj telesa na prsnem koša. Zdravniki ,so bili mnenja, da otroče ne bo živelo dolgo časa, ker je srce le preveč izpostavljeno škodljivim zunanjim vplivom. In res., te dneve je otrok umrl. Živel je nad teden dni. ^Srčno delovanje tega otroka so posneli;! kinematografski filmi, na katere so se že marujile mnoge evropske klinike.
Princ taindisciigriitz - aretiran
Na Madžarskem so prišli na sled družbi, ki je ponarejevala francoske franke. V tej družbi se zdi pa, da niso samo navadni ljudje, temveč tudi taki, kateri so pustili že v mar-sikaki stvari sled za seboj. Sedaj prihaja vest, da je princ Windisch-graetz aretiran, ker je financiral to sleparsko družbo ponarejevalcev,kateri je baje dal na razpolago sto milijard madžarskih kron.
Krutost
Po najjsfcoviejjši statistiki se ugonablja vsako leto, da s* zadovolji ženske v svojih modnih zahtevah, nad tristo milijonov ptičev. Tako uvaža neka londonska modna tvrdka letno povprečno štiri sto tisoč kolibrijev, šest tisoč rajčic in pet sto tisoč drugih ptičev. Amerikanški ornitologi (ptičeslovci) protestirajo proti temu, da mora nešteto nedolžnih živalic v smrt samo radi neumne ženske mode. Več vrst krasnih in tudi koristnih ptičev je že na tem, da popolnoma izgine. Leto za letom se o tej 'krutosti govori in piše, a stvar ostane vedno le pri starem.
Mednarodna gospodarska konferenca
Svet žtveze Narodov je imenoval predsednika gospodarskega in finančnega odbora pri Zvezi Narodov bivšega švicarskega zveznega predsednika Gustava Adorja za predsednika pripravljalnega odbora za mednarodno gospodarsko konferenco. V pripravljalnem odboru so med drugimi tudi glavni tajnik Zveze čeških industrijcev dr, Hodac, italijanski industrijalce in poslanec Bol-loni, predsednik angleškega trgovinskega in industrijskega komiteja Artur Balfour, bivši belgijski ministrski predsednik Thennis in ravnatelj znanega angleškega gospodarskega lista «Economist» Leyton.
Udruženje blažih knznjences
Ruska revolucija je poklicala k življenju čudno društvo, t, j. moskovsko udruženje bivših kaznencev, ki šteje 1260 članov. Vsi člani so bili obsojeni na 10.086 let ječe. Med njimi je. 159 na smrt obsojenih, ki so seveda med člani najbolj šteti.
Koliko Je vredno Kita?
Pred . sodnikom v Oissingen-Giesenhard (Švica) je stal te dneve bančni uradnik Hans Laibach obdolžen, da je šestnajstletni gospodični Klari Theissing odrezal lepo, dolgo kito. Obdolženec je priznal svoje dejanje, rekel je, da je dekle zelo ljubil, da ji je sledil, kamorkoli je^ šla, da je pa hotel imeti, ko ga je bilo dekle zavrnilo, spomin nanjo in kot najlepši spomin se mu je zdela njena lepa kita. Ni mogel drugače in na nekem izletu ji je odstrigel lase. Sicer pa to ni bil
Orb $ore Kiiimaim dosežen
Južno afriški hribolazec Londt je dosegel, kakor javlja brzojavka iz Capstadta listu «Daily Mail Expressu», vrh najvišje gore v Afriki Kilimanžaro, visok 6660 m. Ta gora se nahaja iskoraj ob ravniku. Londt je rabi! za to pot štiri dni. Preganja! ga je hud sne-
ffelike jugoslavenske demon-I sfrnelje proti Grški
V zadnjih «Novicah» smo poročali o velikem protestnem shodu v Bi-tolju radi tlačenja rojakov pod grškim jarmom, 4. t. m. popoldne pa se je vršil v Gjevgjeliji impozanten protestni shod v zaščito narodne manjšine na Grškem. Shoda se je
žen vihar. Londt je torej prvi/ ki je dosegel Udeležilo več tisoč oseb in tudi ve-vrh fe gore. Drzni hribolazec je vrh foto-j Uka množica jugoslovenskih begun-
grafiral in je prinesel s seboj tudi dnevnik, I cev iz Grške. Shod je odločno *pro ki sta ga bila izgubila ona dva Neme- ’’ sta bila prišla L 1914. skoraj do vrha.
ga bila »zgubila ona dva Nemca, ki testiral proti nasilnemu postopanju
t 1014 .1... 4- ..-u„ grških političnih oblasti, ki skušajo
zatreti jugoslovenski narodni manjšini vse kulturne in politične pravice. Razni govorniki so navajali v nebo kričeča dejstva o nasilstvih. Po končanem shodu so se vršile po mestu velike . demonstracije proti
Žejna opica
Ko so zapuščale pred približno onim mesecem angleške čete nemško mesto Koeln ob Renu, je darovala odhajajoča sedma kom-
panija britskih inženirjev opico «Old moke», j Grški. Shod je med drugim snreiel ki je bila njena last, koelnskemu mestu pod resolucijo, ki poziva jugoslovensko
pogojem, da bo skrbela mestna uprava za žival do njene smrti. Opica, ki so jo bili inženirji pripeljali iz Jeruzalema v času svetovne vojne, pije pivo kakor kak Bavarc V vojašnici se je opica lahko prosto gibala;
vlado, da intervenira na korist ju-goslovenske manjšine pri grški vladi in da sploh ukrene vse potrebno v obrambo jugoslovenskih rojakov
vedela je dobro, kdaj in kje prid» do piva. jGrškem. Grška zadnji čas nasto-Še preden se je kantina odprla, je opica | pa zelo izzivalno in neprijateljsko stala že pri vhodu in se ni odmaknila, do-inapram Jugoslaviji.
TEDENSKI
VOJAŠKA DIKTATURA NA GRŠKEM
V	Grčiji vladajo od konca iurško-grške vojne v Mali Aziji neprestane homatije. Sto-tisoči grških beguncev, ki so preplavili deželo po zlomu grške vojske, so dali misliti državnikom. Poraženi generali so začeli dvigati glave in krivili zdaj enega, zdaj drugega za poraz. Grčija je tistih dob zgubila zelo mnogo na svojem ugledu pred celokupnim svetom.
Nobeden še ni pozabil, kako so generali na vladi hladnokrvno obsodili na smrt ministre in jih dali postreljati.
Kralj Konstantin, ki je bil poklican iz izgnanstva, da ponovno zasede grški prestol, je bil vdrugič izgnan in v javnosti se je bila velika borba za ali proti monarhiji. Ple-biscitj izvršen v tem vprašanju, je odločil v prid republiki in kralj Konstantin je bil zopet begunec. Umrl je brž potem v Italiji in pokopali so ga s «kraljevskimi» častmi.
Sledili so si razni ministri, generali in civilni dostojanstveniki. V Grčiji je pa še vedno vrelo in prikrito tlelo. Generali niso bili zadovoljni z ustavno vladavino, ki se jim je zdela vse premalo odločna.
Poknil je general Pangalos, ki se je polastil oblasti v Grčiji. Iz njegove dobe datira tudi znameniti grško-bolgarski obmejni spor, ki je za Grčijo tako klaverno končal. Minister zunanjih del Rendis ni mogel z vso svojo zgovornostjo popraviti izzivalnega dejanja. Društvo narodov je obsodilo Grčijo na plačilo odškodnine Bolgarski.
No, navsezadnje je za novoletno voščilo Pangalos proglasil nad Grčijo vojaško diktaturo.
Izjavil je, da hoče s pomočjo vojske ozdraviti Grčijo. Hoče reorganizirati armado, da bo prva na Balkanu in mornarico, ki bo gospodarica vzhodnega sredozemskega in egejskega morja.
Važno izjavo je podal Pangalos tudi o parlamentarizmu. Rekel je, da je parlamentarizem preživel svojo dobe in pa da on ne bo razpisal volitev.
Torej Pangalos — grški diktator. Eden več v zboru.
BOLGARSKA.
Tudi v tej državi — jugoslovenskega naroda Bolgarov — je prišlo do spremembe. Cankov, ta krvoločni in brezobzirni diktator, ki je vodil Bolgarijo skozi skoraj tri leta s svojim neusmiljenim bičem, je prišel v nemilost in padel.
Vsi se še spominjamo s kako krutostjo in krvoločnostjo je zatrl vstajo zemljedelcev in komunistov. Cele trume krivih in tudi samo osumljenih je bilo obešenih, postreljanih ali pa so kar čez noč izginili pod rokami krvi-željnih vojakov in makedonstvujuščih. Vsi vemo, da je bila organizacija makedonskih komitov pod neposredno zaščito ministrskega predsednika Cankova in ministra Kalfova. Ti so sicer tajili vsako zvezo, toda njihovo očetovstvo se je poznalo vsaki akciji makedonstvujuščih.
Že dolgo tega pa je bilo opažati, da Cankov zgublja teren v narodu in zaupanje pri kralju. Predvideval je lahko vsadko, da bo moral iti in odstopiti mesto drugemu, ki ni tako osovražen.
Za Božič je pa kriza prišla do vrhunca in novo leto je prineslo kot prvi novoletni dar Bolgarom — novo vlado.
Kralj Boris je poveril sestavo nove vlade voditelju parlamentarne večine Andreju Ljapčevu. Ta je tudi krizo rešil z vso brzino in novo ministrstvo je sestavljeno takole:
Ministrski predsednik in notranji minister Andrej Ljajsčev; minister za zunanje posle Mihajlo Madžarov; finančni minister Atanas Burov; trgovina dr. Stojan Danev; pravosodje dr. Todor Kulev; vojni minister general Ivan Voljkov; minister prosvete Nikolaj Gaetanov; minister za poljedelstvo Rade Va-siljev; prometni minister Simon Georgijev; minister za javna dela Slavejko Vasiljev.
Hitra rešitev krize je napravila na vse kroge zelo ugoden vtis.
V	tej vladi so znani nekateri strokovnjaki, posebno Atanas Burov je splošno priznan finančnik.
Omeniti je potrebno, da obstoja v Bolgariji dobro organizirana in močna vojna liga: organizacija rezervnih in aktivnih oficirjev, ki si lasti zelo veliko moč pri reševanju vseh vprašanj notranje politike. Došle vesti pravijo, da sede v sedanji vladi trije odločni pristaši te lige na najvažnejših mestih: notranje ministrstvo, prometno in vojno ministrstvo je baje na ta način v rokah vojaške lige.
Z bližanje z Jugoslavijo napreduje pa silno počasi. Pa sai to drugače ni mogoče, ker od časa padca Stambulinskega, ki je bil odločen in odkrit pristaš Jugoslavije, ni dosedaj bilo v vladi nijednega prijatelja kraljevine Jugoslavije. Pomisliti moramo nadalje, da v Bolgariji vlada kralj Boris — Koburžan, švab-skega pokolenja, ki ni nikdar pokazal le z enim migljajem, da hoče prijateljske odnošaje s sosedno kraljevino. Treba bo pač prej iztrebiti Koburško zalego, ki vlada težko preizkušenemu bolgarskemu narodu, potem se bodo južni bratje prav lahko sporazumeli in nastopili skupno pot pri dograditvi velike Jugoslavije. Seveda niso te naše sanje tako blizu kakor bi mi želeli ali zgodovinska pot Slovanstva je začrtana in ta pot bo izglajena, četudi se vsi postavijo v bran.
RUMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK KARL SE ODPOVEDAL PRESTOLU.
Ta vest je šinila po svetu kakor strela
Oglejmo si kaj pravijo razne vesti o tem senzacijonelnem dogodku.
Princ Karl je zastopal v Londonu rumun-sko kraljevsko hišo ob priliki pogreba kra-
PREGLED
Ijice Aleksandre. Od tam se ni več vrnil v Rumunijo, temveč je naslovil na svojega očeta kralja Ferdinanda pismo, v katerem mu javlja svoj nepreklicen sklep, da odstopa od prestolonasledstva in odlaga vse časti. To pismo prestolonaslednikovo, kateremu je sledilo uradno poročilo o odstopu, je povzročilo velikansko senzacijo v vsej rumunski javnosti. Vse mogoče verzije o povodu odstopa krožijo doma in v inozemstvu. Nujno potrebno je, da obvestimo naše čitatelje malo o zasebnem in javnem življenju princa Karla.
Karl je bil rojen kot starejši sin kralja Ferdinanda 3. oktobra 1893 na gradu Peleš. Poročil se je oficijelno leta 1920 z grško prin-cezinjo Jeleno, toda svoj ljubezenski zakon je sklenil že leta 1918 z grško begunko Zizi, hčerko grškega majorja Lambrena. Prestolonaslednikov roman datira iz tragične dobe rumunskega umika pred nemškimi in avstrijskimi četami. V Jassyu se je zaljubil v gospodično Zizi in se po begu v Odeso tam z njo tajno poročil. Na dvoru ni nikdar prikrival te svoje ljubezni in svojega zakona. Prestolonaslednik se je po dolgem pregovarjanju
paniko.
vendar odločil da živi ločeno od svoje prave žene in se poročil z grško princezinjo Jeleno, ki mu je rodila sina kneževiča Mihajla; ki ima sedaj 4 leta.
Od ene strani so hoteli natveziti svetu, da je vzrok odpovedi prestolu v Karlovi Iju-
j bežni do njegove prve žene, od druge pa pri-! bajajo v svet vesti, da je prestolonaslednik I pripravljal džavni udar. On je zelo priljub-I Ijen med oficirskim zborom in pri vojski, nič I manj simpatij pa tudi ne uživa pri civilnem 1 prebivalstvu. Kakor prihajajo glasovi, je bil prestolonaslednik Karl zelo ne zadovoljen z ministrstkim predsednikom Bratianuom in sploh s celim, Franciji prijaznim režimom.
Karl se je odpovedal in za prestolona-1 slednika je bil proglašen njegov sin dietni deček Mihajl. Prihodnjič bomo poročali dalje
o tej stvari.
JUGOSLOVANSKO-TURŠKA PRIJATELJSKA POGODBA.
Na novega leta dan je stopila v veljavo jugoslovensko-turška prijateljska pogodba, ki jo je podpisal na Silvestrov dan kralj Aleksander. Turška narodna skupščina je pogodbo že prej ratificirala. Ob tej priliki je bila prirejena v Angori velika manifestacija za Jugoslavijo.
JUGOSLAVIJA SKLEPA TRGOVINSKE POGODBE.
Te dni so se sestale delegacije Anglije in Francije k prvim posvetovanjem za sklenitev trgovinskih pogodb. Angleški in francoski delegaciji predsedujeta oba poslanika in pa trgovska atašeja. Jugoslovanski komisiji, , ki se pogajajo z angleško, načeluje g. dr, ! Rybar, drugi pa bivši poslanik v Pragi dr. Vošnjak. Zaključna pogajanja se bodo vršila v Londonu odnosno Parizu.
S: S: s:
Na Balkanu kot vidimo je torej bilo ob novem letu polno novosti in presenečenj.
Cankarjev .Kralj' na Betajnovi1 pri Sv. Jakobu
V nedeljo 10. i. m. ob 8.30 zvečer pojde čez šentjakobski oder eno najkrepkejših slovenskih del, Cankarjev «Kralj na Betajnovi». Dramatični odsek «čitalnice», ki je že v preteklem letu dokazal svojo Sposobnost, se potrudi, da uprizori to delo čim najdostojneje. — V glavni ulagi nastopi g. Sila, v ostalih večjih ulogah pa gg. Širok, Gvardjančič, Cesar, Primožič in gge. Silova, Kreševičeva, Harvaii-nova in Stepančičeva,
Igro režira g. Terčič.
DNEVNE NOVICE
Vriskajoč stopamo v novo Isto...
Besede, ki so našle odmev. Na najrazličnejše načine smo se pozdravljali novega leta dan, olmazi so nam Itili plahi in klavrni, nič več ni bilo veselja. Pa pride novoletna številka «Novic» in pove krepko besedo. Dašo nam je dimila, vedeli smo, da je beseda na mestu, fantovska in moška, pa smo si stopili bliže in pogledali močneje v obraz in smo videli, da ni več strahu v nas. Da, besede, ki so našle odmev. —
Vemo pa, da nas čaka hudo leto. Leto dela in žrtvovanja, leto čiščenja, če hočemo, da danes 7 let ise
Iz slovanskega sveta
Boj zoper Plamenca v Črni gori.
Črnogorski poslanik Risto Jojič je vprašal ‘ ministrskega predsednika Pasica, kje da se nahaja in kaj da dela v Beogradu prejšnji črnogorski ministrski predsednik Jovan Plamenac. Poslanec je opisal Plamenčevo spletkarjenje zoper jugoslovensko državo v inozemstvu ter vpraša, če bo Plamenac aretiran in stavljen na odgovor.
Važna odkritja ruske ekspedicije
vosrednji Aziji.
Posebna ekspedicija, ki jo je pripravila ruska akademija znanosti in ki jo vodi učenjak Ferman, je prva v peščeno puščavo v Karo ,	. ■ • ,	,	,	„ i Komnu v osrednji Aziji. V razgovo-
ri d° avstrijskega konzula ne ve- m z nekim porogevalcem agencije doc, da spada Fuilamja pod Italijo. pasg je perman povedal, da je našla Stabde pravi, da je v Rusiji se mno- ckspedicija pj km severno od Guck ljudi oziroma vojakov iz teh kra- „.JI .... L,.
Idarju zelo slabo godilo. Pred petimi m J, , meseci je zbež.al v Moskvo in se obr- p
Pepe-ja obljudene oaze, kakor je
go
jev, ki si ne znajo pomagati. Ker se vsak(fo prieakovai. Zdi se, da žive v je pa v zadnjem času zavzelo za iu- teh oaz^h plemena, ki so sorodna ske ujetnike iz teh krajev italijansko Turkmencem. Ti ljudjo žive po čisto poslaništvo v Moskvi, je upati, da se bnih starodavnih običajih in
domovino, o ‘p]oh uiti ge ne ved0) da obstoja na so ze i Zveza ruskih sovjetskih republik. V I puščavi, ki so jo do sedaj smatrali 1 za popolnoma zapuščeno, je mnogo potov, na katerih se srečava številne karavane velblodov. Prebivalci oaz
povrnejo še mnogi v katerih mislijo domači, umrli v tujini.
POTRES
S svojevrstnim opominom je nastopilo novo leto.
Odbila je sedma ura zvečer, pre-
žive v skupinah, ki štejejo od 15 do 20 šotorovi pečajo se z živinorejo, v prvi vrsti rede velblode, ovce in
porečemo več, da smo prepasli 7	.	i
suhih let in zredili 7 suhih krav.!se 3^ stresla. Zabobnelo je v nje-V teh teških časih, ko so nam pota	truplu; streslo se jm potres.
vuuu<. j® “*“?“**	koze . Kakih 250 km od Guck Pepe-ja
tekle so se štiri minute m zemlja odkrila ekspedicija bogata ležišča
zaprta, moramo računati sami nase in na svoje moči.
Nova leta zahtevajo novega dela,
Čisto nepričakovano je nekaj za gomazelo po nogah, mize in stoli so se začeli majati, ponekod so za-
zahtevajo čiščenja, ostrega in brez- čeli žvenketati kozarci, električne
svetilke so sumljivo nihale pod
obzirnega. Očistimo najprej svoj sveniKe so sumljivo hlev in preštejmo repe pri jaslih, I stropom, omare so škrtale, se on
očistimo sebe, da bo delo drugod pi*alG in skoraj premikale. Ljudje	.
tem lažje. Vdarimo v svoje srce in so začeli v Trstu bežati trumoma govore narečje, ki je podobno jeziku svojo pamet, da se spoznamo in ua ulico,. videi si^zhegane obrazej I urkmem c\.
žvepla, ki se jim pozna, da so jih davnih dneh izkoriščali. Zelo verjetno je, da bodo postali ti rudniki velike važnosti za rusko industrijo. Rudniki so dostopni samo po posebnih stezah, ki jih poznajo prebivalci puščave. Fermanova karavana jo vzbudila med domačini veliko presenečenje, kajti že več sto let niso videli tujca. Prebivalci Kara Kouma
na obrazih si videl vsim veliko skrb in negotovost.
Bazpokline so se pokazale na nekaterih starih hišah, s stropov je tu pa tam padel kak košček ometa, velikih nesreč pa ni bilo.
vemo kje smo.
j Čistimo! V mestu in na deželi.
I Čistimo v naših društvih in zadrugah, v življenju na vasi, pisarni, jodru, hiši itd. Preglejmo in preštejmo točno in natančno svoje vrste in svoje delo, ustvarimo si potem bilanco. Bodimo trdni.
Danes stojimo ob širokem bregu deroče reke planimo vanjo, da Primorju go ga čutili, preplavamo. Ne glejmo, poprimimo. —
Zato, ker so želje vseh take, zato, ker govori dežela z mestom tako in ker vemo, da moramo po tej poti, vsi, zato stopamo vriskajoč v novo leto.	Človek z dežele.
Povišanje cen tobaku
Ker je bil^ občinam odvzeta pravica za nalaganje družinskega davka, so imeli prijemati 5% od izkupička na tobaku, ki se proda v njih okrožju. Da pa ostane država na istem, je povišala cene tobaku. Taka je stvar. Odlok je stopil v veljavo dne 1. januarja 1926, — v izpeljavo pa 5. t. m. Seveda se kadilci jeze in strme. Obljubili so prvi hip, da ne bodo več kadili itd. — a to bo le za par dni. Potem bo seveda vsak plačeval prostovoljni davek. Nekadilci se pa smejejo. Prav imajo.
Zopet ruski ujetnik.
Po več ko desetih letih se je vrnil iz ruskega ujetništva Kalist Stabile, star 32 let, v svojo rojstno vas Villo Vicentino v Furlaniji. Do jeseni je bil v Sibiriji, ker se mu je pri gospo-
Zdravstvo
Snaga telesa in naše preprosto ljudstvo
j Da je spričo mnogih modernih ko
Potresni sunki so se čutili tudi pališč in naprav še toliko nesnage
rimriori Pn v<äf>i «severni Italni v me(i našim preprostim ljudstvom, tt-drugod. Po vsej.se ver m Italiji, v	kriva ie zanikarnost. Ni mno-
Avstnji, Sloveniji m v Hrvatskem go ljJudskih kopaiišči_a še ta so večkrat prazna, in če bi imela na pri-Val potresnega sunka je bil,mer vsaka hiša svoje kopališče, M
usmerjen od jugovzhoda proti :	^JuMi^slTci^bSk in
verozapactu.	j oprati svojega umazanega in smrd-
Po mnenju italijanskih strokov- jjivega telesa. Kaj še, ko pa je voda njakov je bilo središče zadnjega mrzla in se človek prehladi! — Res,
potresa Benetke. Potres je trajal 9 minut; od tega odpade 30 sekund na začetno gibanje, 70 sekund na višek potresa, ostalo na lažje stres-Ijaje. Da mesto Benetke ni doživelo večjih poškodb, je zahvaliti dejstvu, da so tamkajšnja tla antisi-zmična (neugodna za potresno gibanje). Poškodovanih je nekaj hiš, dimnikov se je podrlo nad 30; človeških žrtev ni bilo. Med prebivalstvom je povzročil potres veliko paniko.
Pozdravi vojakov. Slovenski fantje vojaki, službujoči pri Radio-telegrafičnem polku v Rimu, Vam pošiljamo najsrčnejše, pozdrave Vam ter vsem Slovencem širom Julijske Krajine:
Gregorič Avgust, Trst-Dekani; Česnik Fran, Zagorje; Ažman L eopold, Rojan; Bradač Rudolf, Kačiče; Kuštrin Gabrijel, Pečine; Saksida Marij, Trst; Nardin Josip, Štandrež; Kozlovič Anton, Butare; Nežič An-gelj, Selce pri Buzetu; Čerin Fran, Plužnja; Čehovin Leopold, Gornje Borovnice; Wolf Pnter, P etrovo Brdo. Zdravo!
da je med drugimi narodi, na primer med Judi, še več zanikarnosti in nesnage, toda tudi pri nas je ni malo! Na tisoče jih' je, posebno med starejšim kmetiškim ljudstvom, ki se niso kopali po dvajset trideset let, četudi jim teče potok pred nosom. Pri starejših je vzrok temu zanikarnost, pri mlajših, posebno pri dekletih, pa neumestna sramežljivost. Kopajo se na kmetih le otroci do petnajstega leta, za starejše pa je kopanje ali «neumnost» ali pa «pohujšanje», nekaterim pa «potrata časa». Ce že res ne bi imeli drugače prilike ali časa za nego telesa, bi bili to vroči nedeljski popoldnevi, toda tedaj se pehajo in plešejo mladeniči in dekleta v zaprašenih krčmah, da kar puhti iz njih potni smrad, možje in žene pa polegajo okrog hiše. Dobi se celo na stotine moških, ki si v vročem poletnem času po cele tedne ne sezujejo čevljev zato, da se jim ni treba zjutraj obuvati, perilo pa gnije na njih cele mesece, da smrde že na metre daleč. In sicer so to v prvi vrsti posli, pastirji,
potem kosci, mlatiči in drugi delavci, mladi in stari, ki jim je snaga španska vas. Kako naj . jih pa gospodar ali gospodinja navaja k snagi, če še sebe ne zna cediti- In vendar so vedno v zlati prirodi, na čistem zraku, imajo rek in čistih studencev, potokov v izobilju, prilike in časa dovolj, vsaj enkrat v tednu, da se okopajo in operejo — toda škoda je časa za take «neumnosti», sram jih je, če bi jih kdo videl nage, smradu, ki puhti od njih, jih pa ni sram! Poznal sem berača, ki se je vedno pral in snaži!, nikomur ni bil v nad-
lego; kamorkoli je prišel, so ga gostoljubno sprejeli, in dosegel je zelo I visoko starost. Bil je bela vrana med j berači. Nisem pa še čul o kmetu, ki 'bi rekel vroče nedelje popoldne svo-i jim poslom, hčeram ali sinovom, naj ; se gredo kopat.
j To je podedovana zanikarnost, ki 1 je ukoreninjena v našem preprostem ! ljudstvu že od pamtiveka. Vojska je marsikaj izpremenila, te malomar-! nosti in brezbrižnosti pa ni odpravi-jla, prejkone pa jo je dolga vojna lenost, zaspanost in utrujenost še bolj ukoreninila.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
IZ KOŠANE.
Sprejmite, g. urednik, k zadnjemu dopisu iz Košane še to-le:
Dopisnik govori resnico. Sicer pa se prizadeti lahko prepriča o našem nagnenju do njega iz naše poslanice, šolskemu skrbništvu v Trstu. Izšla' je iz nas samih in po naši splošni želji, ne pa na pritisk kogarsibodi, kakor si on in kdo drugi žele. Slednjič pa bi vendar bilo še zmeraj dobro spričevalo za učitelja Kodriča, če bi nas bil upal upogniti za kaj takega.. Bodi pa mimogrede omenjeno, da ne prodajamo svojega pre-| pričanja za stotinke in ne menjujemo svojega prepričanja čez noč.’ Vsaj velika večina nas je takih.
Mi takole mislimo:	Naš molk,
molk mirnih državljanov, ni še zna-| menje nerazumevanja, 'nerazsodnosti in priznanja. Bodi povedano na ves glas, da smatramo zgodovino naše občine v zadnjih dveh letih za' zelo žalostno. To ni sodba prenape-težev in razgretih možganov, ampak poštenih ljudi, ki ne zahtevajo nič nemogočega, nič pretiranega, ki dobro poznajo svoje dolžnosti napram državi, a se zavedajo tudi svojih čisto skromnih pravic, pri vsem tem da izgledajo neumno. Pustite nam ljudi, ki hočejo dobro nam in državi, pustite nam dobre učitblje! Vedite, da znamo döbro ločiti delavnost od nedelavnosti, resnost od gostobesedne neresnosti, zdravo stremljenje od nezdravega, odkritost od zahrbtnosti itd. Tudi zelo radi odpuščamo in prezremo male hibe, kjer je dobra, blaga volja. Ni nam pa eno in isto imeti učitelja, ki nas želi učiti zaradi koristi nauka samega ali pa le zaradi mesečne plače; če se zgublja v neplodnem in škodljivem vaškem blatu ali snuje večje občekoristne načrte.
Gospod Frolio, povejte nam čisto robato, a odkrito in ne tako jokavo hinavsko: Kdo je oni «junak», ki je napel ost proti Kodriču? Da je sam kriv in da je šolska oblast tako hotela!? Ne, dragi gospodič! Danes je vse preveč šolskih in drugih oblasti, da bi to verjeli. Izvor smo izsledili nekje drugje in to je edino pravi. Vse potrebno se je izkovalo s črnilom na občinske troške, vse je le iz vaše grde sebičnosti in plod ne ravno^ lepih naklepov. V ta namen ste se* naslonil na našo sodbo o učn tel ju Kodriču. Zmotili ste se, dragi gospodič! Našo kritikđ" o Kodriču ste si vi hote ali nehote slabo tolmačil. Naša povprečna sodba o njem je vse kaj druzega, je nekaj več. Mogoče pa ste zamenjal in ste nalepil svoj madež drugim! To podkreplja naša izjava šol. oblasti.
Vemo že naprej, kam boste skušal napeljati vodo. Mi cenimo vsakega dobrega učitelja. Kako smo spoštovali n. pr. prvega ital. učitelja! Kdor pa hoče biti dober učitelj, mora se zavedati, kaj je dobro in pravo.
Če želite kaj dokazov za našo popolnoma neugodno sodbo o vas, vam vedno postrežemo z resničnimi dejstvi. Raje kot to pa vam želimo srečno pot.
GRAHOVO.
Naš gostilničar in stavbni podjetnik Ivan Rejc se je vrgel z vso žila-vostjo na «agitacijo» za fašistovski list «Camicia nera». Priporočamo gospodu Rejcu naj se raje malo bolj posveti važnejšim poslom in pa širjenju našega časopisja. Toliko za enkrat, drugič kaj več, ako se ne poboljša!
Pogamni krojaček — Gorica.
Lansko leto za Božič «Petrčka», letos «Krojačka».' Uspeh lani boljši, ker je bila igra lepša. Letos dober. Igrali so trikrat. Tretjič najboljše. Pavze so bile krajše in občinstvo (otroci) bolj navdušeni. Zlasti prvo dejanje. Debele oči in smeh, da je
sviralo. To pot so goriški malčki uživali. Le škoda, da ni bilo vseh ali vsaj mnogo več. Tudi odrastli se niso dolgočasili. Splošno je jako ugajal g. baron. Komaj je stopil na oder, v dvorani salve smeha. Jecljal je res dobro. Kraljica je bila nežna, skoro prenežna. Lep pa je bil njen dvor. No «raubarji» so povsod ugajali, če jih je bilo mnogo ali pa samo dva. Nekateri so.se jih bali, drugi so se jim smejali. G. Kozman in. pa Košuta «sta za vkup». Če se smejeta na odru, jih še videti ni. Kralj pa je svojo ošabnost kvaril s svojo počasnostjo. Njegovi skrivni in srditi pogledi li suflerki so malo zalegli. — Krojaček pa je bil kaj pogumen in se je jako znebil svoje ženskosti. (Ne vem pravzaprav zakaj v Gorici vedno nastopajo ženske v moških ulogah. So mar lepše?).
Dramsko društvo res ne pozna zastoja. Zadovoljilo je vse. Tudi smo se čudili skoro čisto novemu osobju, ki je nastopilo. Vsaj večina jih je bilo novih.
Opazujem pa skoro pri vseh prireditvah tega društva vse premalo resnosti in resnega stremljenja. Morda se motim, a tako je. Občinstvo je to opazilo in bi svetoval, da se skuša popraviti to napako.
Občinstva precej. Celo iz Tolmina je bilo opaziti nekaj posestnikov. Sodeloval je Mandolinistični krožek, ki se sicer dobro sklada, le napredovati ne more naglo kot bi bilo želeti. Upamo, da se uresniči rek: Iz malega raste veliko,
IZ SOLKANA.
Mladinski odsek Z. P. D. v Solkanu nastopi vnovič dne 17. t. m. z igro: «Dekle z biseri» v dvorani g. Mozetiča.
Igra je zgodovinska. Solkanci se vestno pripravljajo nanjo. Kostumi rimski-. Le kuliserija bo še prejšnja. Društvo ni zamoglo še, da si postavi svoj oder. Vendar hoče to na vsak način. Zato nastopa vedno z nova. Kdor pride, mu ne bo žal. Ne samo,
na stališču, da več jezikov človek zna, za več mož velja. Hudo nam je, ko otroci prihajajo iz šole, v kateri se tako bore malo nauče, ker ne razumejo jezika.
Stariši, kupimo si čitanke in abecednike in učimo naše otroke' našega jezika, da nas ne bodo pozneje preklinjali.
IZ PODGORIJ.
V našem zadnjem dopisu smo se pritožili' čez našo učiteljico in njen neprimeren urnik. Ne vemo, ali je dalo to povod ali kaj drugega, .toda od tistega časa, to je tedaj že tri tedne je g. učiteljica zginila. Šola je zaprta, otroci brez pouka. Naš namen je bil šolsko oblastvo opozoriti na nerednosti in temu od-pomoči, ne pa šolo zapirati. Vsled tega prosimo, da se nam pošlje učno moč, ki se bo pobrigala za naše otroke. Saj plačujemo tudi j mi dovolj velike davke.
Imeli ismo lepe in vesele božične praznike, j Č. g. župnik Soklič iz Klanca je bil zadržan j doma in drugih podružnih cerkvah, zato pa je nadomestoval č. g. profesor dr. Jos. Arh iz Ljubljane. Prvič je nastopil tudi naš zbor pod vodstvom g. Pečariča. In poleg vsega tega so
se tudi prvič oglasili lepi akordi novega har- ’
prihitela !
monija, ki smo si ga nabavili po zaslugi č. g. župnika Sokliča. K polnočnici je prihitela ogromna množica ljudstva iz vseh sosednih vasi. Obžalujemo le, da je bilo pod korom par mož iz neke sosedne vasi, ki se niso prav lepo obnašali. Za sedaj zamolčimo, upamo pa, da se v bodoče ne ponovi več kaj takega.
IZ BOLJUNCA.
1. januarja je vzel od nas slovo gosp. nadučitelj Anton Berce in se pod pritiskom razmer preselil v Jugoslavijo. Na dvorani pri Marjeti se je zbral pevski zbor, starešinstvo, župani, odborniki in drugo občinstvo. Vrstili so se zbori eden za drugim t. j. delo in trud gosp. Brceta, vrstili so se govori, s katerimi so mu želeli ono stran meje boljšo srečo. Vsem govornikom se je gosp. Berce v gin-Ijivih besedah zahvalil. Zahvalil višem vrlim Boljunčanom, ki so mu stali zvesto ob strani njemu in družini, bili vedno dobro in usmiljeni ter z njim prenašali gorje, ki ga je po krivici zadelo. Te vrle Boljunčane, tako zlato ljudstvo, ki bi ga zaman iskal povsod hoče ohraniti vse svoje življenje v najlepšem ispominu! Tem besedam je sledilo ihtenje — jok — tišina! In kakor bi slišal to bol in nezaslišno krivico tudi Vsegamogočni in se hotel pridružiti tudi On nam, začel je stresati zemljo. Bog, ti si velik in upamo v Tvojo moč in Tvojo pravico.
Na predlog cerkovnika g. Mihaela Maver se je ob tej priliki nabralo za Šolsko društvo 107 Lir.—.
Nad vse ginljivo pa je bilo v nedeljo, ko je gosp. Berce z družino odhajal na postajo. Spremljalo ga je par sto oseb. In zopet si tu videl solze ljubezni, solze, ki so vpile ^ po maščevanju. Vam g. Berce, uvala za vse \ ase trudapolno delo, ki ste izvrševal z največjo v šoli, med narodom in v cerkvi! Vaše delo 1 bo obrodilo dober sad! Znamo, da ste se s krvavečim srcem ločil od nas. Naj Vam Bog podeli še mnogo let zdravje in srečo, da bi zamogel tudi na novem mestu delovati z isto ljubeznijo, kakor ste med nami!
Boljunčani.
IZ DOLINE.
Prav lepo smo praznovali pri nas Silvestrov večer. Vsi prostori Pangerčeve gostilne so bili nabiti občinstva. Slišali smo prvič novo mlado godbo obstoječo iz 20 mož, ki kaže že sedaj, da se bo z marljivostjo in
da vidi lepo igro, ampak tudi igranje ’ vstrajnostjo razvila v kratkem do popolne mladih moči, ki nastopajo Še S pre- ; godbe. Tudi pevski zbor je nastopil s štirimi
!«**»* sposobnostjo.	j?,7^eS,,Lt“ihSlX”
KAL NAD KANALOM- ! sednik «Vodnika». Med prijetno zabavo je Dne 1. januarja — novega leta dan' poslovala šaljiva pošta. Razšli smo se ob - ob 7. uri in 10 minut zvečer se je zorl *	da bi nam «Vodnik» večkrat
čul v tukajšnji šoli izvenredno mo- Pnredl1 Par lepih m zabavnih urict čan potresljaj zemeljskih plasti, ki
Gospodarske novice
je trajal par minut. Med potresom je bilo čuti sklepetanje šip in globoko bobnenje in bučanje kakor da bi' Ne zabile gnojiti s kalijeml se bližal tovorni avto.	j Mn0g0 nagih kmetovalcev je še, ki
MAREZIGE. ne znajo pravilno ravnati z umetni-Imamo tako slabe poti, da Bog ob-
vari pijanca pred njimi. Strašno blato ob deževnem vremenu naravnost onemogoča vsak promet. Ob vedrem in suhem vremenu popravimo sami kako malenkost, seveda rnnog^) ne moremo napraviti, ker je treba obdelovati zemljo in polje. Ne moremo razumeti zakaj plačujemo tako visoke davke, ko se ne povračajo v ni-kaki obliki zopet med nas. Lani smo morali plačevati še zaostale davke kljub temu, da nam ni rodilo polje; peronospora nam je uničila polovico vinskega pridelka. Hudo je tebi, vbogi istrski seljak.
Čitali smo, da je bil predsednik pokrajinske organizacije političnega društva «Edinost» g. dr. Vratovin pred meseci pri prefektu, kateremu je obrazložil težko stanje istrskega, kmeta. Prefekt mu je obljubil lajšati bremena seljakom, a do danes ni še držal besede.
RABIČI.
Zadelo nas je v dno srca, ko smo čitali, da so odslej naprej ukinjene tudi dodatne ure v ljudski šoli. Nič nismo nasprotni, če se naši otroci uče italijanskega jezika, ker stojimo
mi gnojili. Ne poznajo razlike med Tomaževo žlindro, superfosfatom, kalijevo soljo in amonijevim sulfatom ali čilskim solitrom.	.
Ko pridejo v trgovino vprašajo vrečo ali dve tistega umetnega gnojila, ki najmanj stane. Kolikokrat se je že razpravljalo v našem časopisju o umetnem gnojilu in pojasnjevala njih razlika in lastnost, vendar se najde še vedno mnogo takih ljudi, ki povprašujejo le po najcenejših vrstah umetnega gnojila.
Če hoče rastlina dobro uspevati, mora imeti vse hranilne snovi, zlasti pa fosforovo kislino, kalij, dušik in apno.
Vse te hranilne snovi se dobijo v večji ali manjši meri v dobrem hlevskem gnoju, kateri je in ostane najvažnejši gnoj, ker najbolje upliva na rodovitnost zemlje.
Naš hlevski gnoj pa je glede nekaterih snovi pomanjkljiv in se ga povsod iz gospodarskih ozirov ne priporoča rabiti posebno ne po travnikih, zato je treba seči po umetnih gnoijlih.
Ko pa gnoijmo z umetnimi gnojili, moramo obenem gnojiti z vsemi ti-
stimi gnojili, ki dajo zemlji vse go-riomenjene radikalne snovi.
Pri nas se po večini dela ta velika napaka, da gnoje travnike samo s Tomaževo žlindro, ali kar je še slabše samo s superfosfatom. Na ta način se prinese v zemljo samo fosfo-rova kislina, drugih hranilnih snovi pa nič, zato je uspeh nekaj let dober, a pozneje razočaranje, ker se travnik izsesa. Zato veljaj za vsakega kmetovalca pravilo: Ne gnojiti travnika nikdar samo s fosforovo kislino, temveč vedno dodati še kalija, dušika in kjer je potreba tudi apna.
Ako torej' gnojimo s Tomaževo žlindro ali superfosfatom, moramo
na vsak način gnojiti tudi s kalijevo
soljo in istotako tudi s kakim du-šičnatim gnojilom, kakor amonijevim sulfatom ali gnojnico.
Kalij je rastlinam neobhodno potrebna redilna snov, brez katere nobena rastlina ne more uspevati. Kalij je pomemben za tvorjenje ogljikovih vodanov (škroba, sladkorja, staničnine) zato je od njega odvisno tvorjenje zrnja in slame pri žitu, škroba v krompirju, sladkorja v pesi in grozdju. Razun tega učinkujejo kalijeve soli tudi s tem, da vplivajo na težko raztopne hranilne snovi v zemlji, da se topijo in jih rastline potem lažje uživajo.
Kalij, ki ga damo zemlji v obliki kalijeve soli zaleže za več let, ker ga voda ne more izprati. Po kalijevi
soli ostane zemlja dalj časa vlažna in rastline lažje prenašajo sušo.
Konečno so rastline ki imajo dovolj kalija na razpolago bolj trpežne proti mrazu, kar je važno za one kraje, kjer nastopajo pozni mrazovi.
I Ne zabite gnojiti s kalijevo soljol
Saditev visokodebelnega drevja.
Če dobiš iz drevesnice živo in zdravo drevo in je zemlja količkaj sposobna za dotično drevesno pleme, si le sam vzrok, če ti drevo ne rase, Nepravilno ravnanie umori drevo, ti pa dolžiš tistega, ki , ti je drevo prodal. Kmetijska družba odda letos zopet veliko I sadnega drevja; prepričani smo, da bo vse prav lepo raslo, če bodo sadjarji prav ravnali z njim. Najvažnejše delo je pravilna saditev, zato pa o tej reči ni nikoli dovolj po-! uka, in iz tega vzroka bomo v nastopnih vrstah iznova obravnavali saditev drevja, in sicer visokodebelnega.
; Če drevje sadiš jeseni, izkoplji jame nekaj tednov poprej, če ga pa sadiš spomladi, jih naredi že prejšnjo jesen.
Jame naj imajo v dobri, debeli zemlji po 1 meter premera in po 60 cm globokosti, v slabejši zemlji pa po 2 do 21/, m premera in po 1 m globokosti.
Če zemlja prija dotičnemu sadnemu plemenu, je prav, drugače jo pa pomešaj z dobro zemljo in z mešancem.
Kadar pričneš saditi, zrahljaj jami dno in jo prični tako zasipati, da pride najboljša zemlja okoli korenin in tja, koder se bodo korenine pozneje razširjale.
Srčne in vse debele stranske korenine nekoliko skrajšaj. Odreza naj bo gladka in navpična na drevesno os. Od drobnih koreninic odstrani samo raztrgane in zamotane.
Sadi toliko globoko, da drevo, kadar se zemlja poleže, tako globoko tiči v zemlji, kakor je raslo v drevesnici. Če vsadiš drevo globokeje, gotovo peša, ostane nerodno ali se celo posuši. Med korenine in pod nje deni z roko dobre zemljepsploh pri sajenju ne hrani rok in kolen, če hočeš delo dobro zvršiti. Korenine razprostrl tako, da dobe naravno lego. Iz ostale zemlje naredi okoli drevesa 1 do 1 Is m širok kolobar.
Če sadiš drevo v gorko in rahlo zemljo, prilij mu precej, kadar si ga vsadil, prav močno z vodo.
Preden jamo napolniš in drevo vsadiš, zabij v dno jame kol, kamor priveži drevo najprej prav rahlo, in šele potem prav trdno privežeš, se zemlja posede, drevo pa obvisi na kolu ter se posuši. Kol bodi toliko dolg, da sega do krone, in postavljen na južno (solnčno) stran drevesa.
Kol bodi brez lubadi, ker je ona ugodno zavetje raznim mrčesom. Drevo priveži h kolu n. pr. z vrbovo trto, med vez in drevo pa deni mahu.
Zobozdravnik
D- D. Sardoč
špecijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
otvori
dne 1. januarja 1926. svoj ambulatorij
v TRSTU
Via Imbriani 16/L (prej Via S. Giovanni)
DAROVI.
Člani lovskega društva «Pivka» Št. Peter na Krasu darovali na Štefanovo, ker so slabo lovili L 100.— za «Šolsko društvo».
Podružnica trdke Jakob Mankoč Št. Peter na Krasu za razne prestopke delavcev L 48.40 za tiskovni sklad «Novic». — Darovalcem srčna hvalal
Odgovorni urednik JANKO KONTIČ.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torre bianca 19, Telefon 44-39
ima v zalogi:
Semena: zgodnjega nizkega in polvisokega graha iz Nemčije, redkvice rdeče, okrogle in podolgaste, cvetočega karfiola, solatne pese, radiča, špinače, solatine, glavate solate, vrzot, ter raznega poljskega in vrtnega semena iz Nemčije.
Detelje in trave raznih vrst.
Posnemalnike tvrdke «Mayfarth» za 130 1 na uro.
Uemtna gnojila:	superfosfat, Tomaževo
žlindro, kalijevo sol in amonijev sulfat.
Krme: Orehove tropine mlete in v kosih, koruzo, ptičjo krmo, klajno apno itd.
Med, Naravni domači med na debelo in na drobno.
Cepljene trte in sadna drevesca kraškega izvora.
Naše slamoreznice znamke «Maylarth» imajo v zalogi:
v Sežani: v trgovini Goljevšček,
v Trnovem: Mlekarska zadruga, katera ima tudi večjo izbero plugov znane tvrdke «Červinka in Čihak».
POSTOJNA

Kofranjg iiolszni oraciie.
in
IH ŽARKI X |p
hitro zdravljenje jetič- ’	'
nega vnetja vršcev.

❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
♦
❖
♦
❖
♦
•>
❖
❖
❖
❖
♦❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ <•> ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ *;• <• <• »s> ❖ ^

BUFET PRIMC
Trst, m ließ XXX öttoljre 19, isaspretä feavar«.© Coassisierei©
ločim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. i?es“ie«f©	Mrzla in gorka svinjina, sardine itd.
ža obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
- Vnrjfflo »veže Dre-POSTREŽBA TOČNA.
Y
f
t
t
V
f
IVAN PIVK
IDRIJA
ftllka zaloga Italijan, vina nn debelo in drobno.
la prip®r©ša
f - ^ ^ -	...
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□innnnnnnnnnnnnnnnnnn
Velika zaloga nemžkih In ieikšh slamoreznic
8., 10. in 12. col z verigo in brez verige z vsemi nadomestnimi deli kakor noži in zobna kolesa. — Vedno v zalogi Šivalni stroji in Liutzove peči.
TRGOVINA ŽELEZNINE M. KRIŽE. POSTOJNA.
□
□
□
□
□
O
□
□
□

B®S® 2] «19® IS1EH8
a
□ □□[JODCirUjllLl
naia
a
DjsiaaaDDoaDDaaDDDUDaaDDQQaaDQ
ZOBOZDRAVNIK 1
o
a
D
a
□
a
□
0 □ □ a a □ D
a
a
1
Q
a
a
□
□
□
□
a
a
o o □
□ 9 O B B B B B B B B
a
B
a
B
a a B
□ 13 9 B
Specijalist za ustne in zobne bolezni.
Ordinira
v GORICI nn Tnnnlkn 5. II.
od 9. do 12. in od 3. do 5.
Zobozdravniški ambulatorij v Trstu
ulica Setta Fonfiane 6
posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
Ljudske cene.
uü.anuüPüaüouüLirjn.üaaDODDoa
Najvišje cene plačujem za
Kože
kun, zlatic, lisic
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov divjih in domačih zajcev
D. Windsbach, Trsi
Via Cesare Battisti 10, II. nad., vrata 1G.
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
•C* v 4' C*	v v	v 'I' v	v 1 *M	v v	•!* v v v 4* *1“	’I*
^	---------------------Ž
* ❖
! L. DIETRICH
POSTOJNA
l III
na drobno in debelo
4- Zastopstvo Portland Cementa itd.
<•
❖
Točna postrežba.

mrtvaški predmeti, fotografije na por-celznu, pogrebna oprema, cene nizke : pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria.
Trocca

♦♦
«>♦
♦♦
♦
o
&
#1
♦
♦
♦
o
Žepm koledar
VEDEŽ
m Sef o 1926
se dobiva po L 4,— pri založništvu v Knji- | garni - papirnici. Štoka (p d. z. o.	sül
Trst, Via Milano 37.
V Gorici in pri vseh trgovcih na deželi.
o*
♦o
ti t
e-<-
&
-s»
»
o
♦
o
&
mm krže
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
§iuhieiisk@ in druge hišne p©trelišiine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd.	---CENE NIZKE.
TRST, f®IAZZA S. GIOVANNI St. 1
Ant. Koren nasl.
Geriča
Gorica, ui. Carducci (pr. Gosp. ul.)
BOGATA ZALOGA
porcelana, stekla, šip in vseh kuhinjskih potrebščin.
Na debelo.
Na drobno.
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov TRST, ulica Mazzini štev. 40 (prej ulica Nuova). Skladišča: Piazza Scor-cola štev. 1 in v prosti luki skladišče štev. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira PREDMETOV ZA POROČNA DARILA.
Izključna prodaja cilindrov za luči štev. 3, 5, 8, 11. na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iž najčištejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez konkurence. EiaaoDapagaapgaogPiPaaBEšogpaBP
rt*	.....'	O
mini f im
JUT »Erda“
TRiESTE, Via dei Giuliani 42
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete:
Emulzija ribjega olja z hipofosfiti, pripravljena z modernim strojem Stein-bucha, posebno priporočljiv za rahitične otroke in za otroke slabotne konstitucije. — Cena Lir 9“— stekle ica.
Ferroi-železno vino proti male- in b'edokn nosti, reguliranje menstruacije (belo perilo).
Prsni slftip izvrsten proti kašlju in zanemarjenim, kroničnim bronhitam.
Balzamično mazilo „ALÄBARDA“ za abscese in rane sploh.
Nevroil proti glavobolu in zobobolu.
Razpolaga tildi z vsemi pripravami za zdravljenje ž vi S.
-r-
ODLIKOVANA TVRDKA
m
IVAN TEMU, GORICA
ul. (Meti 6. - Podružnica: Cono G. Verdi 40
V	delavnici so nameščeni delavnici-specialisti za brusarska dela, kakor tudi za
popravljanje vseh operacijskih predmetov ild.
Prodala tudi toaletne predmete
V	zalogi najboljši, pristni garantirani kamni-osle bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA 1ZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST : Žepne električne žarnice iz
najboljših tovaren. — Za izvršena dela jamči.
E
cPPDPaapoPPnobpgpouopapppopp
,MUNDL0S‘ šivalni stroji
„Göricke“
dvokolesa, moiorini „F1AM“ in belgijske puške se vdobe le pri
Josipu Kerševsrnifu
GORICA ~ Piazza Cavour 9 — GORICA
i
Cevljarnlca Forcessln
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“
TRST - Via Giuseppe Caprin štev. S pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, se kupil kar na slepo!
-asa.
In šel bo k „FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . gffi®-------------------
[gvlji 13 šlSŠO
L 48'—
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena 1.1898. flS. GsOriSkOm Tvrdka ustanovljiira 1. 1898.
Gorko, ul, Met! 14 (pr. Gosposka ulica)
59 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
mmm mmMm
GORICA, Via Carducci 14 CP^ej Gosposka ulj