Gospodarske stvari. Vrstice o hmelju. Laasko leto 1888 je bilo za spodaje Štajarako, poaebao Saviajsko doliao, kar ae hmelja tiče, še dokaj ugoduo. Zadela ga ai toča, tudi mrčes ia druge bmeljeve bolezai, ki jib je kaj mnogo, aiso ga aapadale. Moramo torej reči, da je bilo sreduje dobro leto, ceaa pa se mu je tudi vzvišala ia je bil aaglo ves popradaa. Ni čuda tedaj, da ae je starim bmeljerejcem prikupil ia kakor je kazao, si aekaj aovih pridobil, ker se tu in tam vidi, da aa novo zemljo premetavajo. V naših aloveaskib listin ae večkrat zdaj o tem pridelku, zdaj o oaem piše ia podučuje, le o hmelju prav redko; morebiti bi s temi vraticami kateremu častitemu bralcu ustregel ali kakega aeskuaeaega hmeljarja poučil. Ce ai kdo bmeljišče napravi, naj obrae v to zemljo, kolikor je mogoče, dobro, ker bmeljereja se le v dobri zemlji izplača, v slabi uikdar. Ali bi ne- kateri rekel: alabe zemlje za bmelj ni škoda; se ve, da je ni škoda, pa škoda je stroškov, truda ia drugega dela, ker hmelj v slabi zem- lji tako rekoč tudi aič ae vrže. Zatoraj je boljšeimeti ga eao tretjiao v dobri, kakor tri tret-jiae v slabi zemlji. Ko imaš bmelj aasajea in mu poataviš 3—4 metre dolge droge, moraš ga, ko se po kolu ovija, kjer je potreba, privezovati, vae atrauake izrastke do poldrugega metra visoko odrezati, ter ga, če plevel aili, večkrat okopati, ker zrabljaaa zemlja mu zelo ugaja ia tako, če ga boš prvo leto dobro obdeloval, bode jeseai prav lep, zaatavea hmelj ia ae ameš aadjati. da ga bo drugo leto veaelje pogledati. Če ga, ko do polovice kolov priraate, z gaojaico zaliješ, ae ve, da v mokrem vremenu, bode ai kaj opomogel. Vjeaeai, ko ga obiraa, ne smeš ga porezati, ker to mu za drugo leto škoduje. Priporočaaja je vredao. oe je mogoče, v jeaeai ga malo odkopati ia Ba vsako aajeaico vile gaoja vreči, pa dobrega^ gaoja. ae pa kake sušiae. Neki bmeljar piše: Ce hočeš imeti polen htnelj, guoji ga v jeaeai. Kar se tiče obdelovaaja hmelja, drugo leto je poglavitao oster, prav oster aož pri rezaaji, kajti le, 5e ga boš gladko obrezal, smeš se aadjati, da ti bo krepke mladike pogaal, če ga boš pa pri obrezovanji razčesal ae bode se lepo razvijaL Plevel moraš tako čisto zatreti, ker le zemljo brez plevela ti bo mogoče rablo in bmelju primerao vzdržati, skušaja pač prepogosto kaže. da če te plevel posili, imaš zemljo zacelifljeao, ter se težko obdeluje, hmelja pridelaš za polovico manj ia ti na moči zelo opeša. Opešau hmelj je pa tudi težko zopetpopraviti. Ce hočea imeti korist in veselje s bmeljem, napravi ai ga le toliko, kolikor vea, da ga boš lahko obdeloval ter kolikor ti zemlja ia deaar dopuščata, ker od začetka aaaad bmelja tudi dokaj ataae. Za napravo hmelja dolgove rnnožiti pa meada ai dobro. Daj mu zemljo dobro, gaoji ga primerao ia če ae ti motike ne bo škoda zdelo, tedaj se ameš v jeseai obilae bratve veseliti. (Koaec prih.) Sejmovi. Dae 4. marcija v Vidmu, Ba Vraaskem, Lučaaab, v Mariboru, v Loki, v Oplotflici ia v Račab. Dae 5. marcija v Radgoai. Dae 6. marcija v Lueauah, pri sv. Petru pod sv. Gorami ia aa Ptuji. Dae 8. marcija v Vidmu ia na Pilštaaji.