LdrjL 12
Y
N
UpD.a9)IJllGD
V
OJ] OD V® IM OTO
rr
n
/1
V-
's
v
1963












2
TRSTJA ŠTEVILKA STEZIC VAM PRINAŠA
Posvetovanje o srednješolskih glasilih
Tretji sestanek gimnazijskega
komiteja
Naš intervju
MLADI LITERAT
C. Herrera - B. Joyce:	"Stezice" ali trnova pot spoz-
nanja
To uro razkrivam zaupne stvari Pesem
Rdeči demon November Želja
Tudi to je življenje Privid
Nokturno Prazne ulice
Pesem stare vrbe Zvezde padajo v noč Srečno,Kekec Dramatski krožek Pevski zbor
Priprave za novoletno jelko
UREDNIKOV KOTIČEK ŠPORT
STEZICE - glasilo novomeških gimnazijcev, izdajata literarni krožek in aktiv ZMS na Gimnaziji.
Glavni urednik:	ANTON JAKŠE
Odgovorni urednik: RUDI PRIMC
Uredniški odbor: NINA GOLEŽ, CVETKA GUČEK, JOŽE SPLIKAL Blagajnik:	ALOJZ MALENŠEK
Tehnični urednik: LADO SEDAJ Naslovi in ilustracije: DARKO DUH
Izhaja dvakrat mesečno.
Cona enega izvoda 4o.- din.
B. Joyce:
Clay:
Magdalena:
Rut h: Clay:
'N.N.:
Mirko:
Cvetka Guček : Nina:
Meta:
26. novembra ju bilo v Ljubljani organizirano posvetovanje o šolskih glasilih, ki sta ga organizirala uredništvo Mladine in centralni komite ZMS. Posvetovanja sva so kot predstavnika uredništva Stezic udeležila tudi midva. V Ljubljano sva šla s precej mešanimi občutki, saj si tega posvetovanja nisva jasno predstavljala. Predvsem naju je skrbelo, kaj bodo rekli o naših Stezicah. S sabo sva imela dve letošnji številki in ju ljubosumno skrivala v torbi, saj nama je bilo nerodno; letošnji tisk je bil precej slab pa tudi v vsebinsko in oblikovno kvaliteto sva čedalje bolj dvomila. No, pa je ta najina plahost kaj kmalu splahnela, saj sva po referatih, ki so jih imeli članica Sveta za napredek šolstva Jovita Podgornik, književnik Ivan Potrč in odgovorni urednik Mladine Jožo Šircelj spoznala, da so Stezice pravzaprav na pravi poti. Ne mislim s tem, da so dobre, vendar pa jc način, s katerim smo so lotili dela pravilen, in če bomo načrt tudi izpeljali, bo to delo vsekakor moralo roditi sad. Ne bom opisoval poteka posvetovanja: o njem si lahko preberete članek v 48. št, 'Mladine, vc-ndar pa naj povem, da sva iz referata tov. Podgornikove, ki nam je spregovorila o splošni problematiki mladinskih glasil in tov. Potrča, ki nam je pojasnil vlogo in pomen mentorstva, tor tov. Širclja, ki nam jo povedal rckaj misli o ure jap ju in vsebini mladinskih glasil, izvedela marsikaj koristnega za našo nadaljnje delo.
V diskusiji, ki se je razvila po referatih, sva spoznala, da imajo tudi mnogi drugi listi podobno probleme kot mi.
Tudi oni se trudijo za kvalitetni dvig glasila, nihajo mod glasilom in literarnim listom, so borijo s finančnimi in tehničnimi težavami itn, Povedali so nam svojo izkušnjo in mnenja, izrazili željo po tesnejšem sodelovanju med uredništvi, o izmenjavi glasil. Poslušala sva in so čudila.
Bili smo zbrani.z vseh koncev Slovenije pa smo vendar hitro našli skupni jezik. Skupno težave in skupni problemi so nas zbližali. In ko smo se razšli, smo bjli polni optimizma in načrtov. Res, na tem posvetovanju nismo dobili kakega recepta za glasilo, saj tega skoraj no moro biti. Vsako uredništvo si bo poč pomagalo, kakor so bo znašlo, toda sedaj, po posvetovanju, sc bo laže znašlo,na določena vprašanja si bo znalo hitro odgovoriti in to jo dovolj. Ostalo bo naredila praksa.
4
C (H~ I 4?	XV i
kf larv&m grnAcrij
V torek lo. t.n. po šesti uri se ie komite ZMS gimnazije zopet zbral, la bi se pogovoril o tekočih vprašanjih in problemih, ki so se pojavili. Ker se le-ti tičejo tudi organizacije dela po posameznih razredih, so bili na sestanku prisotni tudi razredni predsedniki, navzoči pa sta bili tudi tov. ravnateljica in prof. Jeleničeva. Prvi del sestanka je potekal ob razpravljanju o začetni mladinski konferenci, ki smo jo organizirali prejšnji mesec. Še enkrat smo pretresli vse sklepe in rezultate, ki jih je konferenca dala in prišli smo do zaključka, da jo kljub temu, da na konferenci ni bilo vso tako, kot bi bilo treba (tu mislimo predvsem disciplino, u kateri smo pisali že v prejšnji številki), konferenca dosegla svoj cilj, to se pravi, dala nam je navodila za 'sklepe, po katerih se bodo novi komite in mladinska vodstva ravnala. Ina važnih ugotovitev je gotovo ta, da se delo mladincev kaže predvsem pri mladinskih urah, katerim je treba posvetiti posebno pozornost.
Da bo to delo sistematično, morajo razredni kolektivi izbrati tebe in jih predložiti vsaj za 3 mesece naprej. Pospešiti bo treba tudi dejavnost razrednih skupnosti, kot samoupravnih organov, katerih dolžnost jo predvsem skrbeti za rod in uspeh v razredu, prav tako p a tudi nekaterih krožkov, ki Jo soda j še niso pričeli z dolom. V marksistični krožek, ki ga bo vodila prof, Jeleničeva, naj bi bila včlanjena vsaj dva dijaka iz vsakega razreda.
Na konferenci smo kritizirali tudi odnos nekaterih dijakov do mladinskih akcij. Tak'' sc jih jo za zvezno mladinsko delovno akcijo na avtomobilski cesti prijavilo kar 49, udeležilo pa se jih je le 22. To za naš kolektiv vsekakor ni častno, zato bomo proti malomarnežom primerno ukrepali.
Na konferenci smo prišli tudi do spoznanja, da bi bilo potrebno organizirati seminar za mladinske aktiviste, ki se v določenih problemih, na katero naletijo pri opravljanju svoje funkcije, ne znajdejo in ukrepajo po svojih sposobnostih in močeh. Kot nalašč nar jo priskočil na pomoč ObK-ZMS, ki je v četrtek organiziral takšno posvetovanje. Udeležilo so ga je šest •članov našega aktiva.
Na sestanku komiteja smo razpravljali tuli o bližnjem praznovanju Novoletne jelke. Pripravljalni odbor je povedal nekaj o svojem delu in o" načrtih za organizacijo programa.
korrvffefa
5
/
Si
pa
ji...
- IjLU---—
>	cd Iqm/mzl /—\ crr f
* ^f-7
’	^ o j f o
'JCO,£3 UOmL3CP\7na
Mi pc
predstavljate nalogo s' takim nasloven? Seveda no! Sicer izmed tristotih gimnazijcev, si jih le drobna peščica nore provoščiti tak naslov rri slovenski nalogi. 3n san razred,
I.D, ina pouk popoldne. Kot nekaki izobčenci 'so. Kraljujejo celi šoli naenkrat... 10 razredov je popoldne praznih.
A zvonec kljub tenu zvoni. Zvoni tudi za glavni odmor. Ne ob pol enajstih-, temveč ob p 1 potih, a zvoni vseeno...
Klen od popoldancev je tuli Lidija Bartolj. Najin pogovor se je odvijal takole:
Vtisi, ki jih inaš po prvih nesočih "ginnazovanja"?
Ni dosti razlike od osemletko, čeprav sr::o si predstavljali gimnazijo nekako drugače. Ginnazijee sno •inoli za bogove, zdaj pa... Razlika je le v ten, da je na gimnaziji težje, posebno pri angleščini.
Kaj pa popoldanski pouk?
Najprej sno se p ;ču bili .sad jene. Zdaj pa jo že precej boljše, saj sno se že navadili na to. Le v kino no moreno.. . .
Gotovo so tudi dobre strani pupoldanstva, nar no?
Vsekakor. Dopoldne se lažje uČii: , ker je večina prijateljic takrat v šoli. Dobra stran je še spanje, ki traja dopoldne lahko poljubno dolgo.
Kako gre pa v šoli? Kaj ti ovzroča največ preglavic?
V šoli ni gre kar dobro. Le matematika...
Knjiga, ki si jo nazadnje prebrala?
Victor Hugo: Človek, ki so smejo.
In še standardno vprašanje: Kakšno so ti zle Stezico?
Zelo dobre so. Predvsem pesmi C.Horroro' mi ugajajo.
Le kdo je to?
Zvonec je prekinil najin pogovor. Glavni o dr or traja p o-poldne na žalost le 10 minut.
- 6 -
Po slovensko napisala C. Herrera in B. Joyce
IZ IŠIL/It	pat ApOZt\a/y<±

m""
Pred vami leži nova številka Stezic (če sploh leži). Obračate jo, preklinjate tisk, pošiljate vse vrste urednikov in uredniški odbor k vragu. Mučite se, da bi prebrali pesmico v sredi lista, toda sponke so nepopustljive in držijo ves časopis skupaj na nepravem mostu. 2 bolečim izrazom na obrazu odkrijete, da vaša pretresljiva pesmica ni bila objavljena, zato hitro s svojo kritiko raztrgate vse objavljene pesnitve in še prozo povrhu = Nato začnete močno pro-tiagitacijo proti Stezicam, kar ima za posledico, da urednik žalostno strmi v celo množico neprodanih Stezic, ki vpijejo po kupcu. Pa vendar, ko bi vedeli, koliko truda je vloženega v teh narobe spetih listih, bi vsak kupil celo po dva izvoda.
No, pa poglejmo, kako se sploh vsa stvar začno !
Najprej zgubi urednik ob zbiranju člankov vse živce. Obupan skliče ostalo zveste sodelavce, ki mu predlagajo za popestritev Stezic razne čudne članke (Nasveti mladim materam, Kako iz nič skuham vse), nakar urednik pobesni in vsakemu posebej določi članek, ki ga mora napisati. Njemu ostane najtežjo in najbolj tvegano delo: Urednikov kotiček. Morda se boste vprašali zakaj ? A kdo naj ve, če bo urednik varen pred razočaranimi poeti in pisatelji ( iz dobro obveščenih virov se jo izvedelo, da urednik vedno nosi nož s seboj). Razočarani poeti in pisci ! Ne ženite si toga k srcu, kajti verjemite, da je res tako: velike genije odkrije šele kasnejši čas.
Ko so članki srečno zbrani in matrice natipkane, zopet naletimo na oviro, ki zaustavlja polet našega lista.
Danes jo svet postal vso preveč grešen in njegovo veličanstvo gori na nebu je izumilo pripravo, s katero naj bi bili grešniki kaznovani. 2ni pa trpijo nedolžni. Ta priprava
- 7
sg imenuje ciklostil (zlasti gimnazijski). Nn dan požre pet škatelj tiskarsko barve in trideset tisoč živčnih vlaken . Če k temu dodamo še dva para do komolcev zamazanih profesorskih rok (roke gredo rado še na obraz) in na vseh mogočih in nemogočih mestih potemnele dijake, je slika popolna. To dobro začinite s kletvicami, pomnožite s številom ur, prebitih ob tej-mučilni napravi, in dobili boste glagol, ki pojasnjuje vso stvar - ciklostirati. Dijaki, cenite naše žrtve pri tiskanju in nikar ne preklinjajte Stezic, ki se z nek.--like domišljije še dajo prebrati.
Tako, Stezice so pripravljene za prodajo. Dobi se nekaj mož železne volje (menda jo midva imava), ki sprejmejo to odločilno nalogo.
Med poukom sva vstopila v neki razred, ni važne kateri, a naj ga bo vseeno sram. Z obrazek, ki je izžareval upanje, sva pogledala po dijakih. Ob njihovem neestetskem pačenju sva komaj izdavila: "Stezice". Najbližji, ki sva mu boječe ponujala en izvod, je z gnusom zapihal: "No!" Ko sva proseče pogledala profesorico, je s popolnoma neprizadetim glasum omenila, naj bi prodajala še lizike. Jz skrajnega obupa naju je rešil droben glasek v ozadju razreda: "Ene Stezice, prosim." Planila sva in jo zasipala s celo množico izvodov. Medtem, ko sva silila Iruge, naj se zgledujejo po tem kreposti polnem lejan ju, se je isti glasek oglasil nekoliko ostreje: "Zakaj pa mojih pesmi ni notri?" Postalo nama jo vse jasno in obupana sva planila iz razreda.
"Denar, denar'" tuli urednik nad neprodanimi kupi Stezic, se tolče po glavi in si puli lase (dijaki usmilite se ga). Blagajnik žalostno premetava nekaj drobiža, nekje iz daljave pa se sliši: "Denar, sveta vladar!" (menda je to spoznal že Goethe. Kdo ve, če tudi on ni iz lajal kakih Stezic).
Najine ustnice so nemo zašepetale: 11 Stanu se svojega
Poznan mnogo o klet z zvezdo na čelu in s srebren v o Čoh.,
Poznam mnogo deklet, ki si z roso umijejo la'se in si jih potrese ji o s sončnim sijajem ter jih prodajajo svetu.
HX1 upre
Poznam en.; samo dekle, ki ima zlato srce.
Prikovana jo na sonce z žeblji pozabljenja in zavita v pajčolan spominov... Nedosegljiva je.
To uro razkrivam zaupne stvari, vsakomur jih no povem, a tebi jih. Nekoč boš zvedel njeno ime... 'Ukradla je mir in moje srce...
Noč za nočjo
se je prikazovala v sanjah.. . Noč za nočjo se jo vtihotapljala v obelisk mojih misli.
Vsako noč
je bila lepšo in zapeljivejša
.Zaljubil sem se v - spomin...
w\SX
Clay
- 9 -
Noč. V sobo si jo jo z voz.le kot tisočer oči tenn jmolroga neba. Vse je tiho, vso spi, jaz pa ser; ia moji n o J budnostjo in globokim spanjem... kot la jo vsa soba zagrnjena v gosto r.eglo in jaz štopar; po ozki stezici no I Ivoma prepadena, odet v rdečkast sij, ki ni kaže pot. Groza ne je pred neznano tene v globinah prepadov, a vseeno bi so rad vrgel v blagodejen nir, ki liha iz njih in ne vabi k sebi. Ah, kako onanno bi bilo leteti, neskončno dolgo, večno leteti, brez truda, brez vsakega naprezanja živcev, ki ne tu na tej ozki stezici neznansko utruja. Rdeč sij ni kaže pot naprej, vedno naprej in jaz stopam ogrnjen v plašč Rdečega denona, v plašč nerazsodnosti, bolečine in hrepenenja.
Iz prepadov ne kliče pokoj, nir in pozabljenje, a jaz se ne moreni odzvati. Rdeči er; o n me je ogrnil v svoj plašč...
Iz oddaljenosti zasliši:, bitjo uro. Skušan odpreti ;či, a voke se ni zdijo grozn- težke, kot zlepljene. Mučim so, da bi pogledal, kajti čutim, da b neni nekdo sedi, čutim dih toplote na obrazu, neko sladko bolečino v srcu,. Počasi nekoliko odprem oči in skozi ozko razpoko ne 1 vekami no zbode rdečkasta svetloba, v katero jo vdeta vsa soba... Mir, le bitje mojega s.ca tolče v molk in zdi se ni, da lahen, posmehu j oč krohot brni okoli meno... Še bolj odprem oči... Zraven mene sodi moj znanec iz temnah noči, Rdeči lonon. Krvavi plašč valovi in skozi to rdečo kopreno vidim nejasno silhueto ženskega telesa, smeji sc ni, da, to jo smeh, krohot, škodoželjen in nejasno so ni vzbudi v srcu jeza nanj... Prekleti demon, zopet si ne dobil, zopet si ne ogrnil v svoj plašč nerazsodnosti, bolečine ir hrepenenja, ah... sano reži so, njegov plašč valovi kot morje ob zahajajočem soncu in izginja v temo, tiho blodi, njogov krohot ugaša...
Prebudil sem se, dokončno. Ah, kakšna tišina, kakšen nir. Zvezde ni mežikajo z globokega neba in ned njimi iščem, njeno in noju zvezdo...
Soj ros, glej no, zopet sen zaljubljen...
lo
Jesen prihaja v mesto s tiste strani, Kjer- se vije reka, in tiho šepeta s suhimi listi zaspanega drevja v malem gozdu. Zaljubljenci so odšli in klopice so zapuščene. Poletje je s sabo odneslo tudi streho ljubezni.
Na ulicah malega mesta se ljudje srečujejo in govore:
"Dobro jutro, kako se imate?" Ali: "Časopis prosim." Ali tako nekako, samo bolj žalostno.
Nihče ne opazi, da se v III nadstropju sive stolpnice kdaj pa kdaj odgrne zavesa ob oknu in so za steklom prikaže bledi obraz mlado žene, ki gleda, kako se veter poigrava z rdečkastih listom, ga nese vodno nižje, dokler končno ne pristane v kakšnem temnem kotu zapuščenega dvorišča.
Med vrata majhne brivnice se ob podboj naslanja plešasti brivec, navidezno mirno vleče staro pipico in misli na svoje enolično življenje ali pa na str-nke., ki jih je izgubil. Branjevke no trgu preštevajo drobiž in hitijo prodajati. Na travniku za mestom vojaki kopljejo strelni jarek in odkopana zemlja' jim razkazuje svojo črno dušo.
Malo vstran zamišljen stoji mali oficir. Z roko brodi med sivimi prameni las, spominjajoč so stare legende o vojskovanju .
Na ulicah pa so ljudje srečujejo in govore: "Dobro jutro, kako se imate?" Ali.: "Časopis prosim." Ali tako nekako, samo bolj žalostno.
Ob mojem truplu ne prižigaj sveč: Njihovo modle svetlobe ne morem vzeti s seboj tja, kamor bom odšla.
Ne pldti vencev, ne muči cvetk!
V mraku odi di v borov gozdiček, sredi jase odtrgaj rosni jesenski podlcsek in ga položi k mojemu zglavju.
S seboj bom vzela samo dvoje: njegov vonj in spomin na življenje. Ob mojem truplu ne prižigaj sveč.
Rut h;
"TT! Rolo, Tovariš! Kupite, kupi to!" Nj on hripav, skoraj da že hreščeč glas doni v siv jesenski dan. Sključena sedi na majavem zaboju, pri nogah ji loži kup časopisov in v rokah drži dva izvoda Dela. 3 suho roko si popravi lase, ki ji uhajajo izpod veliko pisano rute in potom jo zopet položi na časopis, da no bi veter odnesel Dela, morda Tovariša - da no bi odnesel dol njenega zaslužka.
Stojim ne daleč od nje in jo opazujem. Vsakokrat, ko gre človek mimo njene prodajalne, mu pod nos pomoli časopis in mu zaupije v uho: "Kupite, kupite! Rolo, današnje Delo!"
A človok gre mimo nje, ne meneč sc za njeno vpitje, v s kra j-nein slučaju jo le bežno ošine s pogledom. Morda ji celo odgovori: "Ne, hvala, ga že imam!" Tedaj starka tiše ponovi: "Pa kupite Tovariša," a ko so človek nič več ne zmeni za njeno ponavljanje, skoraj boječo zašepeče: "Kupite, kupite!" Njena brezzoba usta se počasi zaprejo in starka se zopet usede na zaboj. Njene sive, utrujene oči so uprte na kup časopisov. Kdaj jih bo prodala? Poldan je že, a tu jih je še vse polno, neprodanih, zapuščenih ob njenih nogah, Vsaka tiskana stran hrani v sebi njen vsakdanji kruh, vsako Delo, vsak Tovariš ji prinaša tisto, kar potrebuje, da živi. Hranijo jo te mrtve stvari, ki 3 judom služijo za zabavo, a njej za življenjski obstoj.
Od svoje mladosti dalje, ko je prvič začela prodajati ljudem časopise, ko ji je bil glas še tih in boječ, pa vso do danes, ko ji časopisi še- vodno ležijo ob nogah, le njen glas je bolj močan, nič več se no trese od sramežljivosti, morda le od starosti, so vse te tiskane strani zanjo iste, brez sprememb, brez novih dogodkov, brez politike, brez nesreč - zanjo so le listi njenega življenja.
V žepu sem poiskala 2o dinarjev in napotila sem se k njej. "Prosim, dajte mi Delo", starka mo hvaležno pogleda, vzame denar in mi poda časopis. Kot da sem ji vlila novega upanja v uspešnejši dan, glasneje zakliče: "Kupite, kupite!" Oddaljujem se. Ne slišim njenega glasu, kajti utonil je v hrupu popoldanskega anc. V rokah držim Delo, tisto Delo, ki ser:: ga že pri zajtrku prelistala in površno prebrala in se sprašujem, zakaj som ga pravzaprav kupila. Morda zato, da sem lahko skrivaj pogledala, koliko denarja se nahaja v starkini denarnici, da som lahko slišala njen
12
glas ? drugačen o 2 tistega? ki hreščeče vabi kup cs ? takega, ki io poln neizrečeno hvaležnosti, Zvečer sen; jo se enkrat srečala. Stala jo nol d ven g avtobusoma, k sebi pa tiščala kup časopisov in ob bokih 31 je bingljala denarnica, ki se r,i jo zdela še vedno prazna. Njen glas se je zgubljal ned brnenjem rotorja in io od časa do časa sen slišala tisti "kupite, kupite!", ki pa je postajal vedno tišji. Odhajala je. Kan,? Morda na trg, ned njuni in iskala bo kupcev za svoje Delo, Tovariša, in druge casopi se, morda pa v boren doc, kjer bo s tresočo, uvelo roko štela denar — svoj današnji zaslužek. Me 1 rumenimi Kovanci bo ležal tudi kovanec nekega dekleta, ki se je prvič v svoji mladosti srečala s trdim in težkim Človeškim, življenjem.
Clay:
Pošastna ladja reže dim, ki dviga se z morja, na njej med drugimi sedim in vsak vesla, kot zna.
Po mirni zemlji hrepenim, a kdo ve, kje je ta.
ladjo črn ptič leti in vse, ki padejo v kljunu svojem zdrobi. Strašno vpijejo vsi tisti, ki jih p tič dobi, a kaj le morejo?!
Nad nami čas svoj bič vihti, usoda je krmar in pade vsak, kdor ne zdrži, v morje, kaj nam car.
Pot cola trudna nam rosi,
Po hrbtih Čas svoj bič vihti, "Veslaj!" kriči krmar, za ladjo Črn ptič leti in malo vsem 30 mar, da veslo mi iz rok drsi,
"Veslaj!" kriči krmar.
da '.ruden sem mornar.

O
O
- 13
Ure polzi jo skozi mrežo razpete noči.
Vsaka odnese del nojih ni sli, truden vzdih lahno pobere iz ustnic.
Vsaka je polna, ko tone v neskončnost, ko pride in gre in se nikoli ne vrne...
Črni prsti nemega drevesa cefrajo večno nebo, da lije iz ran rumena svetloba,..
Črni prsti tene
cefrajo speče ptico v čelu
in pletejo vence iz stokov.
Noč jo brez dna,
bolj ko se vtapljnš vanjo,
dlje si od n je . . .
Noč ima mir, samo če ga iščeš ga našel ne boš . . .
Noč ti vedno kaj da
in vedno kaj vzame,
zato se ne jezi, če spanec beži,
kajti noč jo brez dna
in tudi zate nekaj ina,
Clay:



A
r
___i
-j
ms
Lebdel sen v soparnen zraku mesta, polnem smradu, dima in vreščanja. Pod menoj so se pod ulicami trli ljudje, hiteli sen ter tja, postavali ob vogalih in bruhali gnilobo iz sebe na svoje znance. Otroci z očni, v katerih so so vrtela kolesa strojev, so mučili pretepenega psa. Ta pa je tiho cvilil in proseče glodal majhne, hudobne kreature.
Poten pa sem zaslišal škripanje, kovinski zven trka, cviljenje in pod menoj so hiteli jekleni roboti, sipali iz sebe snrdeče olje in mučili crknjene pse. Čedalje več jih je bilo, medlo svetlikajoči se stroji so se zbirali in zamolklo govorili. Odšli so v ulico brez konca, tlakovano s hrepenenjem, željami in skrbni. Na njej je ležalo drhteče človeško srce. V njegovem utripanju jo zvenela nema
14 -
prošnja za milost. P kio bo ganil jeklo?... V.ostrem, hitrem tempu so zabobneli 'železni koraki go tlaku in .roboti so: zdrveli čez srce z ostudnim režanjem in vpitjem...
Ulico so zdaj dolge in prazne... Res je, slisin hrup množice, obrekovanje, vreščanje1 otrok, a’ ulice so vseeno dolge in "prazne.
N. N.
A
' v
|Jf czsenv. stMG OrMl_
O n ra . "1 ora ”i P‘7. A	h. n c i /
/f
Ob modrem jezeru si vrba krajša elan, da gloda ribe in poje pesen.
Poslušaj, nar no čuješ pesmi staie vrbe, ki poje o ljubezni
Vrba poje pesem in misli,
da jo življenje kruto kor veter,
ki se igra z njenimi rokami
H|\k
B\X
Mirko:
Zvezdo padajo v noč...
Kakor plamteče bakle se izgubljajo v in so no vrnejo več...
Zamrejo v prostranstvu, vsemirja. Zvezde pa da jo v noč.. .
Izginjajo nar: izpred oči.
Kot drobni utrinki spomina tonojo v večnost pozabe.
Zvezdo padajo v noč.. ,
Neslišno izgubljajo v svet se tišine. Plovejo in tonejo v neizmerni mrak. Prav tih je in žalosten njihov odhod. Zvezdo padajo v noč...
temo
v rvod
Cvetka Cucek«
Čo ing mladinski film namen, popeljati za sobe mladega gledalca, oziroma otroka, s preprosto in zanimivo zgodbo, vzbujati v njem domišljijo, sočutja, ljubezen lo živali, pogum, dobro voljo, odpor do slabega, poten je slovenski film "Srečno jKekec", ki ga jo zrežiral Jože Gale, skorajda dosegel svoj namen.
Otroci so se vanj popolnoma vživeli in pozneje tudi živahno diskutirali o njen. Pozdravljamo pa ga predvsem zaradi tega, ker je mladinskih filmov tako zelo malo. Otroci si kvarijo okus ob raznih revolvorskih in psevdozgodevinskih filmih in vse prej kot občutek za lepo in dobro se prebujajo v njih brutalna nagnjenja.
Moti nas pa to, da film ne prikazuje življenja naših otrok. Tudi ni pravljičen, nasprotno, prav stremi za tem, da bi ne prikazoval čudežev. Pripravljeni smo verjeti celo v skrivnostne kapljice, ko poznamo moč nekaterih zdravilnih rastlin,
Vsekakor pa so otroci s svojim načinom mišljenja in igranja zelo prepričljivi. Kdaj pa kdaj le pri Kekcu čutimo, kako so je z njim prizadeval režiser. Boljša je bila Rožletova pojava, bojazljivega nerodneža, k;, pa jo po srcu dober fant. Že njegove oči in ni široko odprta usta nazorno pričajo o njegovi strahopetnosti Tudi Mojca nas jo prepričala v svoji nebogljenosti in krhkosti, P-r-av učinkovita pa je Pehta. Njena močna postava, razkuštrani lasje in mračen obraz nam razodevajo- žensko, v kateri so ljudje lahko videli le hudo ono čarovnico. Njen rahel smehljaj, ki sc ji je porodil na ustih, ko se je ozrla na Mojco, ali ko je zaslišala petje in igranje na harmoniko, pa nam je dal slutiti, da so tudi v njej čustva in morda colo ljubezen.
Prijetno nas je presenetilo gorenjsko naročje, ki je še bolj poživilo vzdušje.
Fotografija je bila dobra. Posebno lepo slika se nam nudi v prizoru, ko vaščani iščejo ICekca in v vodi odsevajo njihovo postavo in bakle.
Zelo lep je prizor ko Rožic pribeži od Pehte in se ves utrujen zlekne na travnik, kjer se pasejo krave. Sprašuje
16 -
svojo vest. Ta čas pa začnejo krave glasno mukati in s tem nehote stopnjujejo Rožletov strah in očitek vesti.
Glasba živahno spremlja dejanja in jih tudi dopolnjuje.
Ko Kekec vliva Mojci kapljice v oči, zaslišimo zaporedoma
tri akorde, namesto da bi gledali vlivanje kapljic.
#
Nikakor pa mi ni bilo všeč, da otroci niso peli sami. Verjetno bi njihov neuglajen, a morda bolj prisrčen glasek bolj ogrel publiko kot tisti polni, kultivirani glas, ki smo ga slišali.
Kot ste že slišali na mladinski konferenci, študiramo pri drnmatskem krožku francosko komedijo "Pero". Imamo že celotno zasedbo, ki pridno vadi. Sodelujejo trije četrtošolci (Erpič, Gazvoda, Škof), trije tretjošolci (Kobe,Lili j eva, Žužkova), dva drugošolca (Malič, Goleževa) in. en prvošolec (Bartolj). Premiera bo najbrž februarja ali v začetku marca. Izkupiček jc namenjen za maturantski izlet.
Vsebina komedije: 17-lotna smrklja napiše predrzen roman in postane slavna. Ko pa hočejo, da bi še dalje pisala, odklona., ker ji ne puste, da bi hodila s svojim fotografom, v katerega se je zaljubila. Ker jc vezana s pogodbo, si vsi od očeta in stare name, do služkinje prizadevajo, da bi jo nadomestili, kar pa se nikomur ne posreči, ker so vsi "predpotopni dinozavri", kot ugotovi dijak, ki ga oče inštruira. Končno začne pi.sati mali 8-letni Edmond in ko se oče vda v usodo, da njegova hči hodi s fotografom -tudi ona.
Lani smo na gimnaziji pogrešali pevski zbor, letos pa so se mladi pevci no proslavi 29.novembra zopet pojavili na odru, zato sen sc napotila k pevovodji, tov. Ernestu Jazbecu, da ni v zvezi s tem, odgovori na nekaj vprašanj.
Koliko časa žo vodite poveki zbor na gimnaziji?
S prekinitvijo dveh let vodic zbor od lota 1959 - 1963
Kako da lansko loto ni prišlo do ustanovitve pevskega zbora?
Pevcev pravzaprav lani ni manjkalo, toda zbor je razpadel zaradi nediscipline in neresnosti dijakov.
V pogovoru s sošolci inec vtis, da je zanimanje za zbor veliko, kaj cenite vi o ton ?
Bes, zanimanje jo precejšnjo, tole v nekaterih razredih sc zelo dobri pc-vei niso prijavil.'. Imel sen vtis, da se učenci iz II,£ m 1,A niso prijavili iz nekakšne ga protesta, čeprav sodijo med najboljše pevce,
Katere razrede nameravate vključiti v ta zbor?
V zbor nameravam vključiti prve in druge razrede in kolikor bi bilo zanimanje, še tretje.
Ali bodo v zboru lahko sodelovali tudi vloknrji?
Tudi vlakarji bi sodelovali in to zelo radi, le če bi bilo pevske vaje lo pol štirih.
Katere pesni nameravate vključiti v ta program?
To je težko reci, Ta zbor bi lahko pel kaj težjega, n.pr. kak madrigal ali kanon, toda za +o bi bilo potrebno veliko discipline, V prejšnjih letih mi je to uspelo.
Na kakšne zapreke sto naleteli o o ustanovi hvi?
Pravzaprav nn nobene. Znčo:i je treba z delom. Edino vprašanje je moj prosti čas, To In čc bi videl, da je zbor rosno prijel za delos mi tudi togo no bi manjkalo
Želoli bi, la bi imeli ob koncu šolskega leta samostojen javen nastop, ali bo to mogočo?
Do konca lota jo to nemogoče. Zato pa bi naštudirali nekaj pesmi, ki bi bile sestavni del xrograma. 3 tem bi lahko goste vali tudi v drugih krajih. Nisem pa pristaš dela brez cilja ir kur je to mlad zbor, bi skušali drugo loto obiskati celjski festival.
Pa šo eno vprašanje - kateri slavonski skladatelj vam najbolj ugaja?
Najbolj mi jo všeč Rado Simoniti. Ker pa nima dovolj skladb za mladin.o, bomo poli pesmi Gobca, Liparja in Mihelčiča.	1
Tov. Jazbecu som se v imenu uredništva Stezic za njegove odgovore najlepšo zahvalila.
Cvetka:
Le še lobrn Iva teina na o ločita cl Nevega leta. Kdaj in kakšna bo Jaroslava?
Novoletna proslava Le 29-, to je na nedeljo. Začela se bo obsednih zvečer in se bo končala točno ^ob enih zjutraj. Točno zaradi toga, ker se starši pritožujejo, da trajajo naše n ovol,tn e proslave predolgo.
Dijaki prvih razredov bode noreli na željo staršev zapustiti praznovanje ob desetih.
In progran? Nekateri hočejo, program pred plesom, drugi pa ned odmori orkestra. Če bi lahko ostali do konca slavja tudi prvi razredi, M.bilo bolje, če progran ne bi bil strnjen, kajti nn o go lijakov ne pleše, in zato bi bilo zanjo bolj prijetno, če bi bile posamezno točke ned ^lesod. Če pa bodo prvi razredi le ostali na novoletni jelki sano do desetih, ho bolje, če bo celoten program izveden pred p lesen .
Kot vsako leto bo tudi lotos zakuska. Kot po navadi hrenovke in čaj, za priboljšek pa še keksi in napolitanke. Ker nočemo natrpati tel .vadnice s klopni, ki zavzamejo preveč prostora, bono skušali urediti nekakšen bife, kjer bo vsak dobil svoj obrok.
Načrtov jo veliko, udarno, J-a bo tudi denarja dovolj. Šola nam bo dala precej dvore, vsak dijak pa 25o ali 3oo din. Veselimo se torej naše novoletne proslave !
v (_y	<3
'cujuje za podporo.
r\

19
Čg ste prebrali humoreske o nlalen literatu in se vam je v srcu porodilo usmiljenje do. urednika, ki je po avtorjevem mnenju vsega pomilovanja vreten, naj van poveri, la le ni tako hudo. Članki čedalje pogosteje kapljajo v uredniško napo, pa tuli Stezice kupi že skoraj vsak lijak v našen zavodu. Seveda, začeti je bilo treba in začetek je najbolj težak. Sedaj sr;.o začetniško krizo preboleli, v naše in upajno, tudi v vaše zadovoljstvo. Seveda še ni vse dobro, še vedno iščerio in še vedno izpopolnjuj en o, tako na tehnični, kot na vsebinski plati. V kritiki, ki je bila objavljena v Bolenjsken listu, ste lahko prebrali, da je avtor kritiziral predvsem mladega literata, medtem ko so je o ostalih rubrikah še kar pohvalno izrazil. Pojasniti pa moram, da smo imeli do sedaj ravno z drugimi rubrikami največ težav, kajti pisati smo jih morali sami člani uredniškega odbora, ali pa smo jih šele po dolgem prigovarjanju le izsilili od predstavnikov posameznih krožkov. Le-ti bi morali sami skrbeti za to, la bi prišlo poročilo o njihovem delu v javnost, in da bi lahko rekli: "Glejte, tako in tako delano Na to še prepogosto pozabljajo. In kakšno je x.oročilo, če že je, jim tudi ne sne biti vseeno.
Drugače je z mladim literatom. V zadnjem času nam gradiva ne manjka, zato se je kriterij jel rahlo dvigati. Vendar pa moramo biti rudi tu objektivni. V Stezicah objavljajo svoje prispevke lijaki iz vseh razredov, od prvega do četrtega, zato seveda no moremo pričakovati, Jo bo članek nekega dijaka iz prvega razreda kvalitetno enak članku četrtošolca, ki jc starejši in zrelejši od njega. Če bi glodali samo na kvaliteto, bi delali krivično in bi tistim popolnim začetnikom (začetniki smo pravzaprav vsi) zbijali veselje do pisanja. Razlike so tudi med- vrstniki. Recimo da dva avtorja istih lot oddata svojo članke. Prvi ima literarno žilico, kakor temu pravimo ,in čisto navadni, vsakdanji dogodek opiše s popolno stilno tehniko in čudovitimi metaforami, drugi pa snov, ki je res vredno obdelave, obdela po šolsko. Čuti se sicer velika čustvena prizadetost in iskrenost, vendar ne najde prravega izraza, ne more povedati tako, kot bi to napravil prvi. In nam ostane odločitev: ali prvi ali drugi.
Če moramo kak tak članek odkloniti, se z avtorjem vedno osebno pogovorimo, ali pa mu odgovorim v to j rubriki. Tako zve naše mnenje in pomanjkljivosti lahko odpravi.
Psevdonimi tudi nene precej motijo, soj večkrat celo san ne ven, s kon imam opravka. Moje mnenje je, la so mladi literati le preveč bojazljivi, čeprav jih moramo tudi razumeti , saj jim psevdonime narekujejo okoliščine. Končno pa. tudi ni važno, kdo piše, ampak kaj piše. Vendar, če se že noče razkriti javnosti, naj se s pravim imenom predstavi vsaj uredništvu,' kajti v bodočo člankov, katerih avtor bo neznan, ne bone objavljali. Jamčimo pa, da bo njegova skrivnost ostala ned člani, uredništva, ali pa še v ožjem krogu', če to želi,
Glede vsebine n la lega	literata,	a	bi rekel	tole ikako naj
piše in kaj naj	piše,	v to nikogar	ne moreš	siliti. Lahko
mu samo svetuješ ali pomagaš. Res jo, da smo v času gimnazije ravno v dobi, ko spoznavamo samega sebe, svoj notranji svet, svoj lastni jaz. 0 čem naj torej pišemo, da bo pisanje res' pristno in doživeto? Zato ni čudno, da najdemo v poeziji kot v prozi skoraj vedno avtorjev notranji svet, njegovo reakcijo na zunanje dogodke in predvsem njega samega. Vso kaže, da je tak način	pisanja postala-	že	nekakšna	domena te rubrike, vendar pa	to ni	prav. Saj	ne	živimo samo v svojem no-
tranjem svetu, živimo tudi v času, ki jo poln dinamike in hitrega razvoja» Tudi tega se moramo zavedati in -čas je, da se odsev tega življenja pojavi tudi na straneh mladega literata. No mislite, da hočem s ton vplivati na vas, ne, pišite, kadar čutite potrebo, ds bi pisali ,in pišite tisto, kar vas jo k pisanju napotilo. Nikar pa 'so k pisanju ne silite.
Tisk je še vedno Ahilovo peta našega glasila. Če je ta izvod, ki ga imate sedaj v roki, tehnično boljši od prejšnjih dveh, mislim, la se lahko vsi skupaj oddahnemo. Vi, ki ste lahko brez uporabo fantazije vso to prebrali, in tudi mi, ki nam ne bo treba več poslušati pritožb in očitkov.
No, pa saj sem se že kar x-roveč zaklepetal in moj kotiček se .je pošteno raztegnil, zato naj odgovorim še nekaterim avtorjem, ki so na straneh Stezic zaman iskali svoje prispevke .
JE.LA: ICot sem že preje napisal, ne bomo v Stezicah več -objavljali anonimnih člankov, zato te prosim, la se nam predstaviš s polnim imenom, ali pa nam prispevke izročiš osebno. S prispevkom pod naslovom Nedeljsko popoldne, nisem bil zadovoljen, k^r se mi zdi, la je teh popoldnevev v Stezicah le preveč in ni prav, la bi po Sobotnem popoldnevu objavili še nekako nadaljevanje. Pišeš pa dobro, zato si kar izberi primerno snov in nam še piši.

Mmif
Končno se bo tudi novomeški mladina ponudila priložnost sodelovati v enotni srednješolska ligi, Do sedaj je namreč vse ostalo le pri načrtih, kvečjemu košarkarska liga je včasih zaživela, vsi ostali športi pa so splai spanje pravičnega. Letos pa smo na najboljši poti, da bomo imeli srednješolsko prvenstvo v vseh panogah. Zaslugo za to ima delovno ŠŠD gimnazija, ki je organiziralo to^prvenstvo. Dvanajst panog, od tega pet ženskih, bo odločilo, kdo bo 25. maja dobil'prehodni pokal in kdo'zmagovalne diplome. Košarka, odbojka, rokomet, namizni tenis in strelstvo, za moške in ženske ter šah in mali nogomet za moške, bodo prav gotovo pritegnili celo vrsto dijakov, ki se bodo borili za zmago svojih šol, ali pa bodrili svoje sošolce v napetih športnih borbah. Vabila za sodelovanje so bila poslana učiteljišču, ESŠ, vajenski šoli, srednji kmetijski šoli, osnovni šoli in srednji medicinski šoli, Do sedaj so se prijavili že u-čitel jišče, ESŠ in srednja kmetijska šola, v kratkem pa pričakujemo prijave še ostalih povabljencev.
Prvenstvo se bo pričelo po Novem letu. in bo vsekakor koristna priprava za tradicionalno srednješolsko prvenstvo Dolenjske, za gimnazijado, ekonomiado in ostale dvoboje sorodnih šol ter ne nazadnje za vse tiste športnike -dijake, ki branijo barve Novega mesta v različnih Športih. 3 tem tekmovanjem pa bi obenem bila zamašena velika vrzel, ki jo je bilo čutiti v vseh zadnjih letih v športnem udejstvovanju dijakov. Ti so bili tako vse preveč vkovani v pretesen program šolske telesu^ vzgoje in niso mogli pokazati svojih športnih sposobnosti.
Maribor, sobota, in nedelja. Dva dni ^neusmiljeno sneži. Dva-intrideset-članska odprava naš ga ŠŠD se bori v telovadnici II. mariborske gimnazijo proti tamkajšnjim športnikom v šestih panogah. Izkupiček: 2 zmagi in k porazi. 2 poraza sta bila na. moč nesrečna. V spomladanskem povratnem dvoboju bo po splošnem mnenju Novomeščancv rbr-tno.
Posamezne igre so potekale takele:
ODBOJKA
Prva tekma - prva radost. Naše gimnazijke so bile boljše, toda šele v drugem in v tretjem nizu. Prvega -sc osvojile domačinke, nato p-~ so sc- gostje zagrizle in dobro merjeni udarci Šotinove so vedno znova zadevali neubranjena mesta. Oba naslednja niza sta minil.'- v znamenju nesporne premeči Novorneščank, ki so tudi zmagale z 2 : '1. Še postava: Set i-na, Čuček, Zupet, Bele, Jakše, Urbas, Kotnik.
Sledila je odbojkarska tekma meških reprezentanc. Kncll, Vozlič, Jereb, Blažič, Berger in Splihal so skušali doseči to, kar sc- pred njimi d .segle odbojkarice. Povedli so domačini, a borbeni Ncverceščani sc jih pri dvanajstih.točkah ujeli in v naletu osvojili prvi niz. Naslednji niz so v enakovredni igri odločili v svojo korist Mariborčani. Sledil je dramatični zadnji set. Požrtvovalnost ni mogla nadomestiti slabe kondicije. V odločilnih trenutkih je gostom zmanjkalo sape in 15 : 13 ter 2 : 1 so zmagali Mariborčani .	-
ŠAH
Zadnji dvoboj prvega dne je potekal zel: dramatično. Polno obratov j egiavna značilnost dvoboja. Mariborčani so bili še močenjši kot v Novem mestu in upanja na zmago ni bilo dosti. Po prvih petih partijah je kazale na katastrofo: Šporar , Berger, Uhan in Srpi 5 s.: z Mariborčani Šest ar jem, Božičem, Detičkcm in S e r i a n z c-v Ob"o žrli štiri grenke pilule. Štirje porazi in 4 : 0 za Maribor, Stokanovicev remi s Kuni ovc em situacijo ni d isti spremenil - 4 1/2 : 1/2. Picek nato z belimi figurami preigra Jenšaca ter zabeleži prve cele točke za Ncvomeščane. Istočasne prekine Splihal partije z Drašlerjem v boljši poziciji a km rtom več. Skube izgubi z Marušičem - 5 1/2 : 1 1/2, Mrvar in Gazvoda na prvih dveh deskah z dobro igr. zabeležita dv: remija proti Klemenčiču in A, Šest er ju . Ker Splihal v n- dal j---vanju v nedeljo dopoldne zanesljive zn ege , je končni rezultat 6 1/2.	: 3 1/2
KOŠARKA
Turk 4, Šetina, Jakše, Dobovšek f Pezelj, Bohte, Glonar I., Somrak, Glonar M, Markelj.
Mariborčanke so zmagale s 3o : 5. Do polčosa je bila igra enakovredna, nato pa so Mariborčanke pc zaslugi odlične Švarcove napolnile koš gesti j. Ker so poleg tega Novome-šČanke še popustile v obrambi, je r' zlika tako - visoka.
Sledila je košarkarska tekma moških. 'Mariborčani so bili izraziti favoriti, saj je v njihovi ekipi igrala cela vrsta košarkarjev Branika in Maribora. Vendar pa so Novomeščani v začetku postavili vse napovedi na glavo.. Splihal in Polenšek sta kaj kmalu zmedla domačine s hitrimi in naravnost atraktivnimi potezami, Na žalost je ostala trojica, predvsem pa Knoll, zgrešila neka j sijajnih priložnosti za zade-

tek in ob polčasu so domačini vodili z 38 : 28. Drugi polčas se je začel s silovitim naletom gostov, ki so hitro i-zenačili rezultat. Sledil je juriš Mariborčanov in spet je bila razlika lc točk. V tem času so si Novomeščani nabrali celo vrsto osebnih napak in v 14. minuti je moral pri rezultatu. 63 : 53 zapustiti igro Splihal. Do konca so nate gostje igrali razbito, saj ni nihče več znal povezati njihovih vrst in so dosegli le še 5 pik. Nasprotno pa so domačini zagrabili z vso silo in na koncu zmagali z*81 : 58. Kljub 23. pikam razlike bi gistje lahke zmagali, če bi bil Kncll razpoložen in če bi prva peterka lahko igrala vso igro. Vseeno pa S'o Knoll 8, Blažič 4, Jereb 6, Polenšek 22, Splihal 18, Pirc■in .Stokancvič zapustili prav deber vtis in vlili upanje na zmago v Novem mestu,
NAMIZNI TENIS
Berger in Picek sta bila tako superiorna, da c njuni zmagi sploh ni treba izgubljati besed. Božič in Pezliček sta v šestih setih osvojila le 61 točk, ne da bi pri tem osvojila set.
Vsekakor je bilo tekmovanje zelo zanimivo in borbeno. Mariborčani sc se-izkazali kot dobri športniki in kot slabi organizatorji. V spomladanskem srečanju v Novem mestu imajo domačini precej upanja na podoben us. eh, kot so ga zde j dosegli Mariborčani.
Za nami je že sedem kol gimnazijskega prvenstva v šahu. Sta- ' nje na lestvici re vedno bolj jasni. Tudi odločilna partija za naslov prvaka je že odigrana, V silne ostri in zapleteni igri je Mrvar kot beli takoj prešel v n: prd. Gazvoda se je branil, kot je vedel in znal, toda le majhna napaka je zadostovala, da j»e Mrvar osvojil lovca in Gazvoda se je vdal. Tako ima Mrvar lepe možnosti; da ponovi lanskoletni uspeh in tako že v drugič zapored postane gimnazijski prvak.
V zadnjih kolih ima Mrvar sedaj, kc je že igral s Stokano-vičem, s katerim je s težave remiziral (St.cknncvič je spregledal mat!), le še lažje nasprotnike. Gazvoda je še vedno na drugem mestu. Od Mrvarja ga loči točka in p 1, vendar je igral partijo manj. Tako lahko le čaka na k^k Mrvarjev spo-drslaj. Pred sabo po ima še težak dvoboj s Šporarjem, ker bo tudi v tej partiji moral voditi črne figure. Šporarja loči od Gazvode le pol točke ih ima še vedno upanje za osvojitev drugega mesta. Na četrtem mestu je trenutno Terzič, sicer pa je položaj v sredini še vedno nejasen zaradi bolezni Petelinkarja.
HUMOR )&loo
Stanje po 7. kolu: Mrvar 6 1/2, Gazvoda 5 (l), Šporar 4 1/2 (!■), Terzič 3 1/2 fl), Božič 3 (2), Zagorc 3 itd.
Naša šahovska ekipa v pcjatavi Mrvar, Gazvoda, Ficek, Spli-hal in Šporar, se je udeležila tudi brzopct.eznv.ga prvenstva Dolenjske.■ Fantje so osvojili 4. do 5. mesto, pel točke za ekipo iz Videm-Krškega - Ta uvrstitev je kar solidna, vendar pa sta bila Gazvoda in Splihal precej nerazpoložena, poleg tega pa smo usvčne pol točke, ki nas je ločila od 3, mesta, izgubili po sodnikovi zaslugi, ker je neutemeljeno kentu-maciral Gazvodo v borbi s Tisujem, ko sta se nasprotnika že sporazumela za remi. Dolenjski prvak je postala prva ekipa Novega mesta.
>
)
)
/
/
/
>
/
>
l
-j z rr nrp
/P
f\CLJ bOljSCZ/TVLL
i {/. v nrpnn fr*
‘J OJ U i dj/j/ij
sporTRTbii
V tem kolu je skoraj vse točke pobrala mariborska ekspedicija košarkarjev, odbojkarjev, šahistov in namiznoteniških igralcev:
Splihal 14, Šetinc. 12, Polenšek in Ficek 8, Berger 6, Bele 5, Gzavcda, Mrvar, Pirc in Vidmar po 4 Knoll in Florjančič 3, Stokanovic in Vozlič 2 ter Dobcvškcvs 1 točko.

r

H