Fotografije partizanskih tiskarjev skrivajo bogato vsebino
Po sledeh fotografij
Pred nama je na mizi ležal kup že oru-menelih fotografij, posnetih v letih vojne vihre. Večina jih je nastala med gorenjski-mi partizanskimi tiskarji, v trcnutkih oddi-ha ali med napornimi premiki, ko so selili tiskarske stroje v nove tiskarne.
»Največkrat smo selili kar na rokah. Deli strojev so tehtali po več deset, cel stioj, pa tudi več sto kilogramov,« je pripovcdoval Rožle Franci-Orel, partizanski tiskar, v po-vojnih letih pa znan amaterski gledališki igralec, režiser in družbenopolitični delavec povsod  tam,  kjer je  bil  najbolj   potreben.
»Večino fotografij je posnel Seškov Evgen, ki je bil pravi mojster s fotoapara-
Partizanske tiskarne so natisnile ogromno propagandnega gradiva. Na posnetku je le del tega, kar so natisnili v tefaniki pokra-jinskega odbora OF za Gorenjsko. Posnetek je nastal pozimi 1944/45.
tom, še posebej, če upoštevamo tedanje po-goje za tako delo.«
Rožle Franci-Orel, se je partizanskim ti-skarjem priključil junija 1944. leta, ko se je na Osovniku pri Močeradniku zdravil. Tu je dobil zvezo z Donom-Edom Bregarjem, ki ga je s privoljenjem štaba Vojkove bri-gade, kjer je Franci do tedaj partizanil, vključil v tehniko pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko.
»Res je, da nisem bil izučen tiskar, toda z voljo se vsega naučiš. Bil sem ključavni-čar in prav take so v tehniki potrebovali. Delali pa smo prav vse, zlagali, spenjali, ob-rezovali. Večino natiskanega gradiva smo razrezali na roko — z britvico. Don je bil do nas strog, terjal je natančnost in požrt-vovalnost. še danes je veselje pogledati gra-divo, ki smo ga natisnili — brez pack, lepo postavljene črke ... Večina današnjih časo-pisov se lahko skrije. Vzameš v roke časo-pis, pa si moraš za tem oprati roke.«
Zapletla sva se v pogovor o nastajanju partizanske tiskarne Donas. Sem ter tja js pomislil, pobrskal po spominu. nadaljeval s pogovorom in se nato sredi stavka spomnil imena, ki ga je želel iz tega ali onega raz-loga poudariti.
Skupaj sva skicirala tiskarno.
Pobrskal je po kupu fotografij, izbral ne-katere in spomini so tekli dalje. Neusahljiv vjr je in hkrati dober pripovedovalec. Pri-^ovarjal sem mu, naj zapiše vse te dogodke, o katerih mi je pripovedoval. Oljubil je.
Povezala sva spomine z bližajočim se XIII. zborom aktivistov in borcev NOV Gorenj-ske, ki bo letos v Mostecu. Obljubil je, da bo tudi sam opravil propagando med znanci, še zlasti med partizanskimi tiskarji, saj se bodo prav te dni dobili v Kranju. Nato sva se zopet povrnila v tiskarno Donas.
»Še največ preglavic nam je delal tiskar-ski stroj. Pra^aprav samo valjček, ki nana-ša barvo na črke. Don, ki je konstruiral ta stroj, se je zaradi tega precej hudoval. Sko-raj nikoli nismo stali s tiskanjem zaradi barve ali papirja« in razigrano nadaljuje:
»Drugače smo bili vesela druščina«, po-brska zopet med fotografijami in poišče ti-slo, kjer so slikani v tiskarni, verjetno na
Oktobra 1944 v tiskarni DONAS. Z Ieve proti desni: Hein-Ris, Bostjančič Franc-Boš, Filej Anka-Darinka, Sešek Danica-Romana, Sešek Olga-Rada, Sešek Nasta-Julija, Bregar Edo-Don, Mrak Edi-Matjaž, Turk Franc-Milan, Orel Franci-Rožle in Novak Jernej.
obletnico oktobrske revolucije. »Bilo nas je nekaj dobrih pevcev, pa tudi harmoniko smo raztegnili«.
Tiskarno Donas so postavili le nekaj sto metrov nad Legastjem, še danes cenjeno do-mačo gostilno, ki stoji ob poti iz vasi Sora proti Topoki. V sosednji grapi pa je delo vala tiskarna Trilof. Za obe tiskarni bi lah-ko rekli, da sta bili na pragu Ljubljane. Za-tegadelj je bila izredno stroga konspiracija. Kje je tiskarna Donas niso vedeli niti člani gospodarske komisije, ki so jo oskrbovali s
Evgen Sešek, ki je posnel vse objavljene  -* fotografije in Franci Orel-Rožle           '
potrebnim tiskarskim materialom in hrano, vendar vedno le posredno — preko javke.
Tiskarna je bila tako dobro skrita, da jo tudi slučajni sprehajalec ne bi odkril. Bila pa je tudi na nenavadnem prostoru.
Za tiskarno so skopali jamo tik ob poto-ku, nekaj več kot dva metra globoko, pod previsno skalno steno. Bunker so znotraj-obložili z deskami, nanj nametali zemljo in zasadili praprot ter drugo rastlinje. Gladina vode je bila tako v višini strehe. Bunker-tiskarna je bila dolga pet in široka približ-no tri metre. Iz pečice, ki je bila v tiskarni, so dim po ceveh speljali kar v zemljo. Sicer pa so imeli v bimkerju tudi dnevno svetlo-bo, ki je vanj prihajala pod previsno steno skozi steklo. To steklo je svoje dni služilo v Medvodah za napis na železniški posta}i;: iznajdljivi aktivisti pa so ga znali uporabiti ludi v koristnejše namene.
»Mimo bunkerja nad potokom je peljala gozdna pot, vendar ni mogel nihče opaziti ničesar sumljivega, saj je bilo zelenje nad bunkerjem vedno na novo posajeno in se tako ni razlikovalo od okolja. Še harmonika se ni slišala na to pot«. Ob tem mi je po-magal, da sva popravila skico tiskarne, ki ni prav natančna, »ampak zelo pa je podob-na naši tiskarni«, doda Orlov Franci, ko sva zaključevala najin pogovor. In čisto na kon-cu mi je še enkrat obljubil, da bo vse tisto, kar sva se pogovarjala zanesljivo popisal. Tisto, »da bi tudi drugi morali svoje napi-sati«, kot je sam dejal, zanj ne velja.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje -strani)
Januarja  1945  na  Jelovici.  Del   partizanskih tiskarjev; z Ieve proti desni: Filip Lavriša-     jp Savc, Jernej  Novak,  Orel Franci-Rožle,  Za-ložnik   Johan-Dren,   Kopač   Franc   in   Turk Franc-Milan.
Skica  tiskarne Donas,  izdelane  po  pripovedi Francija Orla