Številka 354 TRST. v sredo 23 decembra IS08 Tečaj XXXIII moFsrjk IZHAJA VSAKI DAN « »vtf »t Rect.jan in praznikih ob 5-, ob ponectetjkih ob 9. zjutraj. ?»»aiEič*>e et«-T. se prodajajo po 2 nv6. ib stot.) v mnogih uctakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju. Št. Petro, ^oftojni. Sežani. Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-*tec.i. Dornberg-u itd. Zastarale frtev. po o nvč. <10 stot.). OGLASI 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širckcsti 1 •Ciocifc. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 et. mm, Msnrtnice. 2ahvale. poslanice, opiase denarnih zavodov po »C rt mm Za oglasa v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka MtUljca vi>ta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, oaj-pa 40 stot. Opiase sprejema Ineeratni oddelek upravo SEaLnosti". — Plačuje se izključno ie upravi _Edino«i*. Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. Je moć 1 KA2GĆNINA ZNAŠA >a vse leto 2« K, pol leta 12 K, 3 mesece e K ; na a»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ aroenlaa aa medalj a ko la-aaj. „EDOrOSTI - .»»« = "ta-____ Mm K vao. pol lata 2 OO —— V8i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- rana pisma se ne »prejemajo im rokopisi »e ne vraCsjo. Naročnino, ogiase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti IS (Narodni d»n) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Ediaort". - Nati-sn.la tiskarna konMorefc« lista Edinost- v Trstu. nI. Giorgio Galatii št. 18. PoSino-hranilnKn! rafcm 11 341652. TELEFOft It. tl-57. S^ZOJAVNE VESTI I>ežeinozborske dopolnilne vclitve t Ljubljani. iL LJUBLJANA 22. Na današnu deželno-tatvrski dopolnilni volicvi iz me»tne kurije vo-Ii»*?Fpa okraja L-obljana (mesto) sta bila izvoljena dr. Ivan G r a ž e n. zđ»-a*nik in občinski svetovalec ▼ L ubijani in J>sn Knez vel-triec in ebiinski svetovalec v L ubijani. — Od 3232 vohlcev je prišlo 962 volilce?. Oražea je dcbil 949 Knez pa 934 glasov. Protikandidatov ni bilo. Gofpodska zbornica. BUS A J 22, Prihodnja seja gospodske zbornice se bo vršila 29. t. m. ob 1 uri pc-pcludae. Obrtni avet. DUNAJ 22. Jutršn a ..vViener Zeitung" ic državni zakonik priobčita najviši odlok, s katerim se v trgovinskem ministerstvu ustanavlja obrtni svet. Bančni odsek ogrske poslanske zbornice. BUDIMPEŠTA 22. Bančni odsek poslanske zbornice ;e imel danes pod predsedstvom rrofa Teodorja Batthyany-ja sejo. Ministeriki f.edeednik dr. Wekerle je naglašal, da priznava opravičenost, da se bančao vprašanje Sim prej reši. Obliubil je, da bo deloval v tem smislu. Govorila sta §e posl. Hollo in Koicman Szell. Nato je predsednik rekel, da akuče odsek zopet na sejo v drugi polovici meseca januarja 1909 ter je sejo zaključil. Srbska skup&čina. BELIGRAD 22, V vladaib krogih se govor-, da se jutršnja seja skupščine odgodi, ako se do tedaj med voditelji strank glede spremembe kabineta ne doseže sporazuma. Kralj Edvard ne pojde v Berolin. LONDON 22. Kraljeva dvojica ne pojde meseca februarija v Berolin kakor je bilo določeno. Vzrok temu ni iskati v zdravju kralja Edvarda, marreč v Berolinu. Viharji v Atlantskem oceanu. NEW-YORK 22. Častniki „Tentonica", ki je potreboval na potu iz Angleške v Ameriko osem dni in enajst ur, pripovedujejo, da so razsajali v atianskem oceanu grozni viharji. Ladijo so poplavljali kakor hiša visoki valovi. Kapitan Smith je moral pet dni zaporedoma opravljati svojo službo po 22 ur na dan. — Vihar ni prej ponehal, dokler se ni ladij a v četrtek približala ameriški obali. Turška zbornica. CARIGRAD 22. Prečitane so bile brzojavne čestitke, kar je vsprejela zbornica s živahno pohvalo. Nato je zbornica razpravljala poročilo komisije za pretresovanje volilnih a^estatov. Volitev poslanca iz Beogazije je bila razveljavljena. Prihodnja seja jutri. Vprašanje italijanskega vseučilišča v Avstriji v italijanskem senatu. RIM -22. Senat je včeraj razpravljal interpelacijo Tassi-Viichi, v kateri vprašuje interpelaat vlado, kake namene da ima radi dogcdkov na dunajskem vseučilišču. Minister za unacje stvari Tittoni je konstatiral, da se je zahvaliti ravno obstanka trozveze, če je bilo vladi v vprašanju italijanskega vseučilišča in našega razmerja do Avstrije kaj storiti v tej stvari. Ako ne bi bilo trozveze, bi bil tozadevno vsak trud zastonj. Italijanska PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. Fo dveh mesecih sem vstopil na univerzo, a pol leta za tem je moj oce umrl (od kapi) v Petrogradu, kamor se je bil komaj preselil z mojo materjo in z mano. Nekoliko dni pred svojo smrtjo je prejel pismo iz Moskve, ki ga je nenavadno razburilo... Prosil je nečesa mater in, pravi se, da je celo zaplakal, on, moj oče • Isto jutro onega dne, ko ga je zadela kap, je začel pisati pismo na-me v francozkem jeziku : rSin moj,* mi je pisal, „boj se ženske ljubezni, boj se te sreče, tega strupa...- Mati je poslala po njegovi smrti precej znatno svoto denarja v Moskvo. XXII. Minola so štiri leta. Ravno sem bil izstopil iz univerze, in nisem še prav vedel, vlsda je ziinojU in morala v stvari italijanskega vseučiteh^ča z* pri četi akcijo in našla je pri svoji z»i- rn ei (Avstriji) najbolje razpoloženje. To ie p išlo do izraza v i?javah avstr.jske vlade in v manifestacijah naju^itd- _ nejih listov in politikov. Da pridejo te dobre dispozicije do izraza, ie potrebno, da se s to stvarjo bavi avstrijski parlament. Medtem niso potrebni drugi koraki. Minister je dostavil, da ni akcija Itali'e v oriientu naperjena proti Avstro-Ogrski, marveč je hotela vlada le varovati italijanske interese v orijentu. Ničesar ni^ kar bi se ne ujemalo s trozvezo, kateri smo zvesti in ostanemo zvesti. Italija razširja svoio akcijo v obrambo narodnih interesov z največjo neodvisnostjo, in zasleduje politiko častaega miru. (Pohvala.) Interpelantje so izjavili, da so z odgovorom zadovoljni. (In zakaj bi tudi ne bili ? Op. ured.) Dunajska „Zeit" o razpravi v italijanskem senatu. DUNAJ 22. „Zeitu se bavi z včerajšnjo razpravo v italijanskem senatu o vprašanju italijanskega vseučilišča v Avstriji in pravi, da s© se v tej tako konservativni zbornici rabili o Avstriji izrazi, ki bi delali vso čast tudi najradžkalnejim elementom v poslanski zbornici. „Zeitu se izlasti jezi radi iraze, s katero se je italijanski vladi očitalo, da je prizanesljiva nasproti Avstriji. List pravi, da je treba proti takim izrazom najodločneje protestirati in dati gotovim senatorjem vedeti, da bi Avstrija utegnila postati zelo nadležna, ako bodo nadaljevali s takimi neumnostmi. List meni, da bi bil čas, da enkrat italijanski poslanci in senatorji nehajo baviti se z notranjimi stvarmi Avstrije. Prizaava pa, da bi se v inozemstvu ne delalo takih taktičnih po-grežkov, ako bi se ne bilo storilo velikih po-greškov v notranji politiki. Vsi v Avstriji soglašajo v tem, da morajo Italijani imeti lastno fakulteto; zakaj se jim jo torej ne da? Znano je, da se stvar zavlačuje, ker se vlada ne more odločiti glede sedeža. Neumljivo je, zakaj se ne ustanovi vseučilišča v onem mestu ki je središče blagostanja in italijanske kulture, to je ▼ Trsta. Ako imajo gotovi krogi strah pred imaginarno nevarnoatjo. ki bi nastala, ako se vseučilišče ustanovi v Trstu, zakaj se ne odloči drugače ? Naj 8e fakulteto ustanovi na Dunaju, ali naj se jo enkrat ustanovi. Ali hoče morda vlada počakati, da ponehajo v Italiji javne razprave o tem uprašanju, da se ne bo zdelo, da se je vlada vdala pritiska od zunaj ? Tedaj ne bodo Italijani imeli svojega vseučilišča niti na sodni dan. V Italiji bodo vedno in čim dalje bolj kričali. Včerajšnja razprava v italijanskem senatu dokazuje, da se razprav o tem vprašanju udeležujejo vedno — fiirji krogu Oim dalje bolj se bo odlašalo z rešitvijo tega vseučiliščnega vprašanja, tembolj se pojavi utis, kateremu bi se ravno hotelo izogniti : u tir?, da postane to notranje vprašanje Avstrije vprašanje mednarodnega interesa. Budimpeita 22. (Ogr. biro). Mini-sterstvo je danes pod včera;šnjim datumom izdalo sledečo odredbo: Z blagom iz Croe-gore se ima od današnjega dne do nadaljne odredbe postopati po splošnih carinskih po-stavkih avtonomnega carinskega tarifa. We-kerle t./r. Budimpoita 22. (Ogr. biro) Minister-ski predsednik dr. Wekerle je popoludne odpotoval na Dunaj. Kalkuta 22. Včeraj so bile proti ne- kemu železniškemu vlaVu vr/eni d»e bombi. Poškodovan ni bil nibče. Haag 22. Vlada je priobčila zbornici da se usliaj* kraljica v blag »slovljeoem stanju, i Slovani proti dosedanji politiki Dunaja. Da smo mi Slovani v tej državi po šte-j vilu le tako močni kakor so Poljaki v Nem-| čiji, iu da je naš državnopravni položaj sličen njihovemu, mi se bi mogli le veseliti do^edan i politiki Dunaja in želeti, da se naša država zaplete v vojno, ker bi bila ta predpogoj našemu osvobojenju. Ali temu ni tako. Mi avstrijski Slovani si nikakor ne moremo zaželeti vojne, ker naj-veči del troškov na imetju in krvi bi morali — mi plačevati. Naj bi navalili na nas Srbi | ali Italijani, bi naše hiše prve vsplamtele in padali bi prvi naši vojaki. In ker smo Slovani in ker bratski čutstvujemo se svojimi ; balkanskimi brati, bi oblaitniki v tej državi še huje pritisnili na nas kakor na — vele-izdajalce. | Vojne torej ne želimo in vendar ta nevarnost ni še odstranjena. Vprašanje Bosne in Hercegovine je še odprto. To vprašanje sicer dozoreva, a to v smeri, kakor še do nedavno na Dunaju niso pričakovali. Modra, pritajena turška politika je znala preskrbeti sebi toliko zadoščenja radi inkor-koracije Bosne in Hercegovine monarhiji, da je tej posledoji jelo postajati vreče na Balkanu. Vojne še ni, ali troske že plaču- da bi mogli od-Še smo igrača v po krivici gospo- česa bi se poprijel, na katera vrata bi potrkal: klatil sem se med tem brez dela. Nekega krasnega večera sem srečal v gledališču Majdunova. Oženil se je bil in vstopil je v službo: toda nikake spremembe nisem zapazil na njem. Se vedno se je navduševal brez potrebe in še vedno je nenadoma izgubljal pogum. — Yi veste, mi je rekel mej drugim: gospa Doljskaja je tukaj. — Kaka gospa Doljskaja ? — Ste-li morda pozabili? Bivša knež-nja Zasjekina? v katero smo mi vsi bili zaljubljeni, in tudi vi. Spomnite se, v dvorcu, poleg Njeskučnega. — Ona je poročena z Doljskim ? — Da. — In ona je tukaj v gledališču ? — Ne, v Petrogradu je; prišla je sem pred nekoliko dni, odpravlja se čez mejo. — Kakov mož je njen soprog? sem vprašal. — Krasen mladenič, s premoženjem. Moj sodrug v službi v Moskvi. Vi razu-mete — po onem dogodku ... vam mora biti vse to dobro znano... (Majdanov se je pomembno nasmehnil) ji ni bilo lahko priti do kake part\je; bile so posledice ... toda z njenim razumom je vse možno. jemo mi. Kajti vedati moramo, da turški bojkot avstrijskega blaga zadevlje tudi našo izvozno trgovino, osobito češko. Baron Aehrenthal ni vprašal za svet slovanske večine v tej državi, ko je inavguriral svojo balkansko politiko, kateri je bila posledica, da se je tam doli v8tvaril jak blok malih in preziranih, ki dela naši državi veliko skrb. In doli v Srbiji, Črnigori in Turčiji, kadar govore in mislijo o Avstriji, vidijo pred seboj samo protislovan-sko državo. Tako na Balkanu. Ali radi Balkana so začele postajati neprijateljsko razpoložene nasproti monarhiji tudi Rusija, Anglija in Francija, da niti ne on^njamo Italije, ki ima v teb krajih svoje posebne račune. Vsi so nam neprijateljski, ker vidijo v nas le Nemce — predstraže Viljelmove politike do Soluna in perzijskega zaliva. Nasproti željicam italijanskega irreden-tizma avstrijska politika ni imela doslej tistega bahatega tona, ki je navadno grmel proti Balkanu. Nasprotno: baron Aehrenthal in njegovi predniki so bili vsikdar pripravljeni polagati v večnem Rimu po kako — slovansko žrtev. Samo čim več slovanskih žrtev ! — tako so računali avstrijski vodilni politiki — in Avstrija je refiena !! Mi pa kričimo na vse grlo : to je laž ! Ravnoto večno žrtvovanje slovanskih interesov v monarhiji je dovelo našo državo do neznosnega položaja. Italija je bahata nasproti nam, ker ve za večno slabost dosedanje dunajske politike. Irredenta je vo je vita v našem Primorju, ker vidi neodločnost Dunaja in ozlovoljenje vseh Slovanov. Balkan pa se dviga proti prodiranju nemške ek»panzivnosti. Torej ? Te-li izhoda iz tega položaja ? Je v tem : da dunajski politiki enkrat — in zadnji čas je za to — uvidijo pogreške Stopite k nji r zelo vas bo vesela. Postala je še lepša. Majdanov mi je dal naslov Zjinajide. Nastanila se je bila v hotelu Demuth. Stari spomini so se v meni vzbudili... dal sem si besedo, da obiščem drugi dan svojo bivšo „ljubezen", toda prišla so vmes neka opravila: minol je en teden, drugi, in ko sem se naposled odpravil v hotel Demuth in vprašal po gospej Doljski, sem doznal, da je umrla pred štirimi dnevi skoraj nenadoma na porodu. Kakor da me je nekaj zbodlo v srce. Misel, da sem jo mogel videti, a da je ne vidim nikdar več — ta grenka misel se je zabodla v mojo dušo z vso silo neod-vratnega očitanja. Umrla! sem ponovil, topo gledaje vratarja, se tiho odpravil na ulico in šel, ne da bi bil sam vedel kam. Vsa prošlost je na enkrat vsplavala in vstala j pred mano. In glej, s čem je končalo, glej, k čemu je stremilo naglo in burno, ' to mlado, goreče, sijajno življenje ! To sem razmišljal in predstavljal sem si te drage poteze, te oči, te kodre — v tesni rakvi, v vlažni podzemeljski temi, tu. ne daleč od mene, ki sem tačas še živel, in morda nekoliko korakov od mojega očeta... Vse to sem razmišljal in napenjal sem svojo domišljijo, a med tem: svoje dosedanje polit ke ! ! Naj ne mislijo nikar, da bi po zuiaqi monarh:;*- v vojni proti Srbiji in Cfniet.ri. res nav.tal mir! Preveč slovanskih /. tev bi zahtevala taka zmaga I . Minuli so časi J-Iačiča in italjanskin bojnih poljan. Danes imajo Slovani v rei državi toliko moči, da napredujejo, da se bore tudi za-se, za svojo bodočnost. To naj enkrat uvidijo državni krmitelji na Dunaju, pak morajo priti do naravnega zaključka, da naši državi ni treba vojne, ker more biti močna, napredna in spoštovana v sv^tu, ako se le enkrat odloči za odnehanje od dosedanje svoje protislovanske politike! Io če se dunajski politiki le ne bi hoteli odločiti za ta korak, skrb ba avstrijskim Slovanom, da jih prislijo v to. Ali dajmo zopet izraza stari resnici: velik del krivde na tem neznosnem položaju nosijo Slovani sami. Naša nesloga, naše ne-umevanje skupnih interesov, naša navBkrižna politika je bila doslej najmočneje orožje ▼ nemških rokah proti nam. Vladna politika na Češkem, Raucliovo paševanje v Zapebu, izzivalno vedenje irredente, to vse je plod naše slabosti, naše nesloge. Napredovali smo v teh zadnjih 60 letih, to je res. Ali ne še toliko, ločevati glede svoje usode, rokah narodnih manjšin, ki darijo nad nami. Ganimo se! Ne bodimo vedno zadnji! Zahtevajmo za-se prvo meBto ! Dovolj je ia preveč suženjskega klanjanja 1 Claiiek d.ra Smodlafce v „Piceo-lovem'4 Izdanju ad usum delphiul. Predvčerajšnji „Piccolo* je citiral članek d.ra Smodlake o italijanskem vseučilišču v Trstu, ali popolnoma je j>ozabil prevesti iz tega članka — zaključek o tem vprašaoju. Ko smo pa dobili „Slobodo" d.ra Smodlake in prečitali ves članek, smo še-le videli, koliko perfidijo je zopet zagrešil „Piccolo4*. Ali, predno preidemo na to, sporočiti moramo „Piccolu", da dr. Smodlaka ni nikak narodni zastopnik in da je on v Dalmaciji — ravno radi svoje zmedene italijanofilske politike — vse drugo prej, nego li „capo rico-noscinto e apprezzato*'. Dr. Smodlaka je načelno za italijansko vseučilišče v Trstu, ali on sporoča tudi Italijanom, da postopajo krivično, ko našim otrokom kratijo jedno ljudsko šolo. Dr. Smodlaka trdi nadalje v svojem članku, „da je kraška prirodna trdnjava, pod katero si je Trst splel svoje prirodno gnezdo, del Balkana, Ilirije, Jugoslavije in da se v samem Trstu (meatu) tvorijo Jugoslovani na desetine tisočev. Zato oni v Trstu niso tujine i, ampak 60 na svoji z e m 1 j iu. Na vse te konstatacije „Piccolo" stavlja svoj bravurni (!). Je-li s tem pobito, kar trdi dr. Smodlaka. kar trdimo mi in na kar opiramo svojo borbo ? ! Višek perhdije pa je dosegel „Piccolo", ko potajuje v članku d.ra Smodlake nastopno pasažo : Trstu je možna jedna jedina politika obrambe domačega elementa : politika spora-zumljenja italijansko - slovanskega za skupno obrambo proti nemški poplavi. Dejstva in iz• kustva jih spametujejo. Jugoslovanski element, ki je bil že izginil v italijanskem morju, se osveščuje čim dalje bolj in je postal faktor, s katerim se mora računat*. Jugoslovani, ako „Iz ravnodušnih ust sem slišal smrti vest In ravnodušno sem poslušal" je zvenelo v moji duši. O mladost! mladost ! tebi ni ničesar mar, kakor da imaš v oblasti vse zaklade vesoljstva, celo žalost te veseli, celo bol ti pristoja, samozavestna si in drzna, ti govoriš : jaz sama živim — glejte! In vendar bežč dnevi in ginevajo brez sledi in brez števila in vse v tebi gineva, kakor vosek na solncu, kakor sneg... In morda vsa tajna tvojega čara obstaja ne v možnosti vse izvesti — ampak v možnosti misliti, da vse izvedeš — obstaje posebno v tem, da prepuščaš vetru sile, ki bi jih ne bila znala porabiti za drugo, — v tem, da se vsaki od nas resno smatra zapravljivcem, da veruje resno, da je opravičen reči: O, kaj bi bil storil, ako bi ne bil tratil časa zastonj ! Evo tudi mene... čemu se nisem nadejal, česa nisem pričakoval, kako bogate bodočnosti nisem gledal pred sabo, ko sem komaj z enim vzdihom, z enim otožnim občutkom spremljal za trenotek vzniklo prikazen svoje prve ljubezni? A kaj se je izpolnilo od vsega tega, čemur sem se nadejal? In sedaj, ko že začenjajo padati na moje živlienje večerne sence, kaj je ostalo v meni bolj svežega, Stran II »EDINOST« štVr 354 V ^rslti. dne 28. decembra 190S tudi počasi, napredujejo v Trstu, Italijani pa, V petnajstih ne morejo reči tega o sebi, ker — boreči se na d?e fronti — izgubljajo vsaki dan na terenu. No, mi vendar nimamo razloga, da bi se veselili na tem, ker od njihovih izgub od-j kovni jezik, to padajo nam le drobtine, a banke in zlato! potem materini t?a*ijo Nemci v svoj žep. — Trst se za do-gleden čas ne more odcepiti od Avstrije, v ujej ima le dve bodočnosti: ali da se uredi kakor dvojezično mesto, kakor italijansko-slovenski most med Balkanom in Italijo, ali pa pade popolnoma pod nadvladje nemško, kateremu bodo potem Italijani in Slovani služili za nižje službe meščanov drugega razreda. Naj Italijani in Slovani dobro premislijo, katera eventualnoat jim bolj konvenira, pak naj temu primerno urede svoje vedenje brez obzira na kako sentimen talnost". Ali „Piccolo", ki je prevod Smodlakinega članka prinesel s podnaslovi, zvršava a poglavjem „Lasciate in pace gli Italijani", ki ima po „Piccolu" samo jedno alinejo, faktično pa je Smodlaka napisal štiri alineje, od katerih se tri zadaje tako-le glase : „No, ako se je že hotelo dotakniti tržaškega spora, pa naj bi ae bila izpregovorila beseda, ki bi bila na svojem mestu in katero bi bili vspreieli tudi Srbi, a katerimi smo ae v svoji nezr- iosti zopet pokazali nesložne. Meglo se je reči: Italijani naj le svobodno dobe, ako morejo, univerziteto v Trstu, a za Jugoslovane, ki so v Trstu tudi v svoj hiši in za katere je Trst v Avstriji centralneja točka nego za Italijane, zahtevamo ml, naj se jim osnuje jugoslovansko vseučilišče, in delati hočemo, da je dobimo, kolikor bomo le mogli. Delovali bomo vsaki za-se, a če se bomo mogli složiti, tem bolie. Ali mi po običaju ne bomo delali nič : poslanci na Dunaju ostanejo stari poslanci, a naši dijaki, ki v našem bednem življenju, posebno tu v Avstriji, ne vidijo direktive, niti ne nahajajo opore, bodo hoteli kaj de* /ati. ali ne bodo mogli... In vendar bi bilo vredno delati za jujo-slovansko univerzo v Trstu, ki bi, poleg italijanske, predstavljala veliko kulturno pridobitev in bi imela veliko civilizatorno misijo zbližanja latinskega in slovanskega aveti. To misijo je pred nekoliko leti določal Trstu jeden od največjih živečih Italijanov, Gugiielmo Ferrero, ako se ne varam, a za-j želeti bi jo morali vsi zavedni in misleči Ita- j lijani in Jugoslovani". letih bodo na Ogrskem a po močjo Apponyijevega šolskega zakona le Madjari — seveda le po šolskih spričevalih in vsi oddelki vojske bodo imeli le en pol' je madjarski. Madjarski bo jezik in v tem jeziku bodo potem poučevali ne le v šolah za moštvo, ampak tndi v šolah za podčastnike. Tako postane pod silo odredeb, izvedenih po ogrski vladi, skupna vojska onkraj Litve n a j-o stre ji instrument za madjari z a c i j o. Balkanski govor ministra Izvol- skega. Dne 25. t. m. bo imel v državni dumi ruski minister za nnanje stvari Izvolaki svoj z veliko napetostjo pričakovan govor o unanji politiki. Neki angležki list trdi, da bodo izjave Izvolskega zvenele pomirljivo. Najprej da pojasni nova pogajanja z Avstro-Ogrsko ter ae bo pri tem branil pred očitanjem, da je bil že poprej obveščen o namenu barona Aehren-thala za anekaijo Bosne in Hercegovine. Potem bo konstatiral soglasje v nazorih med Anglijo, Francijo in Rusijo, da je namreč za aneksijo potrebno privoljenje vseh vlasti, ki so podpisale bero-linske traktate. Izvohkij bo nadalje naglaial svoje simpatije do Balkana, ali pripombo, da se Rusija ne da zaplesti v tako vojno. Naglašal bo, da je napetost odnehala in s tem nevarnost vojne, a to vsled dejstva, da ae je Rusija pridružila predlogom v zadaji avstro-ogrski noti. Govor ae dotakne slednjič tudi razmerja med Rusijo in Turčijo in zaključi z željo Rusije, da ki se vsa vprašanja, ki danes ugrožavalo evropski mir, rešila mirnim potom. DOGODKI HA BALKANU. BOLGARIJA. Bolgarski car bolan. Sofijski listi poročajo, da je bolgarskega Carja Ferdinanda zadela kap na desno roko in nogo in da nogo komaj vleče. Radi tega ao poklicali zdravnika iz Nemčije. Službeno pa prikrivajo to bolezen. TURČIJA. CARIGRAD 22. „Jeni Gazeta" potrjuje vest, da je Ahmed Riza imenovan naučnim ministrom. CARIGRAD 22. Turški listi dementu- * * . Kaj pravi tu dr. Smodlaka? Ono, kar ■ jejo vest o bolezni prestolonaslednika in ta nam ,Piccolo" noče povedati, ker ga resnica j jijo, da ni radi tega prisost?oval otvoritvi bije po prstih ! Dr. Smodlaka je v resnici j parlamenta. zavzel isto naše stališče, ker tudi mi smo za j SOFIJA 22. Bolgarska vlada je izročila to, da se v Trstu ustanovi utrakvistično vse-J danes zastopnikom velesil verbalno noto, v nčilišče. ako v tem mestu sploh pride do vse- i kateri se kazaje na svoje dosedanje korektno učilišča. — Dr. Smodlaka hoče celo več, vedenje in poskuse za sporazum pritožuje nad ker hoče popolno jugoslovansko vseučilišče v Trstu in graja naše poslance, zakaj ae ne bore za to. Jedino, v čemer ae ne strinjamo a d.rom Sinodlako glede taktike, ker on nekako ne dovoljuje j u n k t i m a med uresničenjem naših in italijanskih želja. Dr. Smodlaka je hotel a tem samo zaplavati proti struji, da bo slavljen kakor „realen politik", kakor radikalen Jugoslovan in kakor prijatelj — Italijanov. V t e m j e njegova pogreška. Kajti, čim dr. Smodlaka tudi sedaj priznava, da je težko pr.ti do sparazumijenja z Italijani radi njiho- j Diagati biti druzega, nego — borba. Ali borba in nada v bodoče sporazumljenje ; ali pasivnosti konečni — poraz!! neprijaznimi izrazi turškega prestolcega govora nasproti kBoIgarski. Nota temelji na krivo prevedenem besedilu prestolnega govora in navaja med drugim tudi napačno kavzalno zvezo med proglašenjem Bolgarske kraljestvom in aneksijo Bosne in Hercegovine. Vsled objave avtentičnega besedila prestolnega govora postane nota deloma brez podlage. Odškodnina Avstrije Turčiji. Berolinski dopisnik „Frankfurter Zei-tung-a" je baje izvedel iz odličnega vira, da se je Avstro-Ogrska izjavila pripravljeno Turčiji odškodnino 100 _ _ ____ ______ _ _ milijonov vega šovinizma, z naše strani ne more biti j fra^kov za B0'sn0 in Hercegovino. Iskati pa treba še-le formulo za to odškodnino. Vrhu in Madj&rizacija potom skupne vojske. Dunajska rZeitw je pisala te dni: Po delovanju pouka v m&djarakem jeziku je prišlo tako daleč, da so sedaj le 4 ogrski pešpolki in 1 lovski bataljon, ki nimajo še madjar-ščine kakor polkovnega jezika. V zadnjem času se je pokazalo, da vsakega novinca — ne glede, ali je Nemac, Romun, Malorus, ali Slovak —, ako tudi le najmanje zna madjarski, civilne oblasti hitro proglašajo za Madjara. bolj ljubega, nego spomini na to hitro minulo, jutranjo spomladno nevihto ? Toda zaman se obrekujem. Tudi takrat, v onem lahkomišljenem mladem času____ , , nisem bil gluh za tužni glas, ki me je j stinened. Leta 1879 ga je izvolilo poslancem za to tega hoče baje Avstro-Ogrska pod ;irati pri vlastih zahtevo Turčije, da ae carine povišajo od 11 na 15°/». _ Drobne politične vesti, List „Union", bivša „Politik", postane skupno glasilo mladočeške, staročeške, agrarne in napredne stranke. List bo nadalje uhajal v Pragi. f Knez Lobkovic. V ponedeljek je umrl v Pragi bivši češki deželni maršal knez Jurij Lobkovic. Knez Jurij Lobkovic je pričel svoje parlamentarno delovanje leta 1860 in je kmalu postal voditelj zgodovinskega plemstva na Češkem. Leta 1871 je bil vprvič imenovan deželnim maršalom na češkem, leto potem je pa odstopil. Leta 1873 je bil izvoljen v državni zbor, kjer se je pa pridružil češki ab- častnik je bil določen, da kralja ubije. Atentator se je postavil v zasedo in kralj ima svojo rešitev zahvali ti le hitrosti svojih konj. „Oaservatore Romano", oficijelno glasilo Vatikana, preneha z novim letom izhajati. _ ^ Onevne vesti. v češkem svojih go- zval, za svečani zvok, ki je prihajal k j veliko posestvo in kmalu je igral meni izza gomile. Spominjam se, da sem klubu veliko ulogo. Ponovno je v nekoliko dni potem, ko sem doznal o' vorih nastopal za češko državno pravo m za smrti Zjinajide, sam, po lastnem neodolji- zahteve Čehov v jezikovnem vprašanju. Leta vem nagonu, bil navzoč pri smrti neke 1881 je bil izvoljen prvim podpredsednikom bedne stare ženske, ki je stanovala v isti zbornice. Tudi v gospodski zbornici se je po- hiši z nami. Pokrita s cunjami, na trdih1 tegoval za češko državno pravo. Leta 1884 deskah, z vrečo pod glavo, je umirala težko in mučno. Vse njeno življenje je minulo v grenki borbi z vsakdanjim pomanjkanjem ; ni videla radosti, ni okusila medu sreče — ali naj bi se ne bila veselila smrti, njene svobode, njenega miru? A vendar, dokler se je njeno staro tel6 upiralo, dokler so se še njena prsa mučno dvigala pod na njih ležečo ledeno roko, dokler je niso zapustile zadnje sile, — se je starka v enomer križala ter je v enomer šepetala: Gospod, odpusti mi moje grehe, — in Se le s poslednjo iskro zavesti je izginil v njenih očeh izraz groze in straha pred smrtjo. In spominjam se, da me je bilo tu, ob odru te bedne starke, strah za Zjinajido in da sem čutil potrebo, moliti za njo — in za-se. £(Konec.) j je bil vdrugič iz »olj en višim deželnim marša* lom Češkim in je to dostojanstvo obdržal tudi po volitvah. Lata 1883 je bil knez Lobkovic imenovan tajnim svetnikom, leta 1891 je bil pa odlikovan velikim križcem dovega reda. Pavšaliranje poslaniškib dijet. Idevne manipulacije je p. Vprašanje pavš&liranja poslaniškib di.et je postalo zopet aktualno. Kakor javlja neka dunajska korespondenca se ima to vprašanje v kratkem rešiti. Poslanci bi dobivali na leto 8000 K, predsednik z ozirom na velike re-prezentaciiske stroške 30.000 in podpredsedniki po 10.000 K. Zarota pro ti portug a ts kemu kralj u. Londonski list „Central News" poroča iz Lizbone, da ao te dni odkrili zaroto proti kralju Manuelu. Neki bivši redarstveni Dr. Benjamin Ipavic, slovenski skladatelj in zdravnik v Gradcu, je umrl tamkaj minolo nedeljo v starosti 79 let. Pogreb se je vršil v torek. Pokojnik je bil brat nedavno umrlega dr. Gustava Ipavca. — Slava njegovemu spominu I Nujno potrebujemo. Ped tem naslovom smo preieli: V Trstu zelo nujno potrebujemo popolnega imenika vseh slovanskih trgovcev, obrtnikov in drugih narodnih podjetij. V minulem letu smo dobili „Imenik slovenskih društev", ki se prodaja v Slovanski knjigami (Gorenjec), po 20 stotink zvezek. Ali s tem, da je v imenovanem imeniku lepa vrsta naših narodnih podjetij priobčila svoje oglase, še daleč ni rešeno vprašanje trgovsko-obrtnega imenika. Svoječasno smo čitali v „Edinosti" pozive našim tvrdkam, naj se zglasijo u st meno ali pismeno v pisarni dra. Gregsrina in dra. Sla-vika, toda vsi ti pozivi niso imeli zaželjenega speha. Da-si bi bil tak imenik v veliko korist n&š9mu trgovsko-obrtnemu stanu, se ta dva prevažna narodna stanova nočeta, odzvati nik&kemu pozivu. Tudi izdajatelji imenika naših društev vedo povedati, koliko truda in stroškov jih je stalo, predno so mogli dobit: vsaj imena vseh naših društev, da-si so bili razposlali okrožnice vsem društvom! Kakor razvidno, je sestava popolnega imenika slovanskih tvrdk zelo težavna. Ker je pa nujno potrebna, bi bilo dobro, ko bi se za to prevažno stvar zavzelo naše „Trgovsko-izobraževalno društvo". Stroški bi se skoraj gotovo poplačali z oglasi, a našim trgovcem bi bilo a tem mnogo pomagano. — Premnogi naš trgovec na deželi in na slovanskem jugu in severu sploh naroča svoje potrebščine pri naših narodnih nasprotnikih, ker mu niso naše tvrdke poznane. Ako pa bi izdali omenjeni imenik, bi odpadli vsi izgovori o nepoznavanju slovanskih trgovin v našem mestu. Ker je to vprašanje življenske važnosti za slovansko trgovino in obrt in ker je potreba takega imenika zare3 nujna, upamo, da se v tem obziru atori čim prej odločilne korake. Na adreso našega redarstva. Hierooim Stokelj je došel v naše uredništvo ter se potožil, da so ga v neki gostilni pretepli, a potem avizirali dva v bližini službujoča redarja, potem sta ga odvedla na inspektorat na glavni policiji. Ker je bil ranjen (imel je 11 ran na sebi), da je prosil zdravnika ; a mesto zdravnika da so ga odvedli v policijski zapor, kjer je moral Bpati na „pričnah". Ce je to resnica, tedaj tako postopanje ni bu^ mannn. Čistilo (kremo) v prid družbe sv. Cirila in Metoda razprodajajo nadalje: Josip Kladnik v Holiču pri Litiji, Blaž Rupnik v Planini, Vodopivec v Bazovici in Ivan Millo-nig Trst. — Premalo zanimanja je za to čistilo (krema), ki je veliko boljše nego čistilo vsake druge vrste. — Tudi se čujejo pritožbe, da nekateri ne vedo, kje da se prodaja, to je pač čudo ; vsakdo naj zahteva tam oziroma pri trgovcu, kjer nakupuje drugo blago, tudi edino le Ciril Metodovo čistilo. Glavna zaloga: Vekoilav Plesničar Via Giulia 29. Človeku utriplje srce veselja, ko je vstopil v knjigarno-papirnico našega Gorenjca v ul. Valdirivo št. 40. Osobito pred božičem in novim letom smo morali tržaški Slovani v prejšnjih letih tekati in iskati slovenskih razglednic. Laške papirnice so jih imele po par ducatov, a so jih skrbno skrivale in pa neznansko „slane" so bile te razglednice. Danes nam je Gorenjec preskrbel na stotine vrst krasnih in navadnih božičnih in novoletnih razglednic tako, da lahko sleherne mu postreže in zadovol,i. Nad 50.000 razglednic je naš Joško Gorenjec naročil samo za božično novoletna voščila! Sedaj je dolžnost nas vseh, da si ogledamo to za tržaške Slovane novo razstavo razglednic in da, česar potrebujemo kupimo pri našem Gorenjcu. Sramota bi bila, ko bi le eno razglednico kupili — oziroma razposlali, ki bi ne imela slovenskega, hrvatakc-srbskega, češkega ali ruskega teksta! Gorenjec ima razglednic v vseh slovanskih jezikih. — Zato vsi k Gorenjcu ! Trgovci z dežele! Pazite kaj in pri kom kupujete! Pisemsko-poštni promet ob novem letu Leopol-' 1909. V dosego kar najhitrejega dostavljanja j (pisem ob novem letu 1909 in olajšanja za n. občinstvo nujno bivališče z imenom ulice, hišne številke in lege (stopnice, nadstropje in žtavilka vrat), pri pošiljatvah namenjenih na Dunaj, navesti je razven tega še mestni in tudi poštni okraj. Pisma, kterih naslov ne odgovarja pred* stoječim določbam, utegnejo biti najmanje prepozno dostavljena ; ni pa tudi izključeno, da se taka pisma sploh ne dostavijo, ako bi ne dostajalo poštni upravi sredstev za poizvedbo naslovljenčevega bivališča. Nujno je torej potrebno, da so naalovi pravilni, in to ne samo v korist strank, nego tudi poštne uprave, ker poslovanje z nepravilno naslovljenimi pismi ovira posebno pri ogromnem prometu ob novem letu v izredni meri službovanje pri dostavljanju poštnih pošiljatev. Tem povodom se opozarja na to, da so one dopisnica, kpterih vsebina obseza nedostopnosti ali žaljenja ali druga kažnjiva dejanja. ali na katerih se nahajajo slike, oziroma dodtavki, ki imajo znake nedostojnosti ali žaljenja oziroma politčao demonstrativen značaj iz poštnega prometa izključene. Privatnim potom izdelane dopisnice ne smejo presegati v dolžini 14 centimetrov in v širokosti 9 centimetrov ter no smejo biti krajše od 10 centimetrov in ožje od 7 centimetrov. Zadnja stran in leva polovica naslovne strani je dana na razpolago odpošilja-teljo. Prepovedano je, dostavljati dopisnicam kakih drugih predmetov izvzemši znamk; vendar je to dovoljeno glede vinjet ali pa fotografij iz zelo tankega papirja in sicer pod pogojem, da se le-te popolnoma prileplja na zadnjo stran ali pa na levi del naslovne strani dopisnice. Take slike se morajo natanjko razlikovati od poštnih znamk in kolekov glede barve, oblike in velikosti. Istotako bo izključene iz prometa tudi dopisnico oddane v kuvertah, ki so previđene z izrezki v ta namen, da se more prepečatiti na dopisnicah samih nahajajoče se znamke. Dopisnice, ki ne odgovarjajo ostalim prometnim pogojem, zavezane so poštnini za pisma. Nadalje se pripominja, da je dovoljeno dostaviti na vizitnice in razglednice, ki se odpošiljajo kakor tiskovine, voščila te zahvalne in uljudnostne pristavke, ako so izraženi v petih besedah ali z običajnimi okrajški (p. f. z. v. itd.) Občinstvo se tudi opozarja, da znaša pristojbina za navadno pismo: na sedežu poštnega uradu, v daljnem prometu, kakor tu-i v prometu z Ogersko, Bosno in Hercegovino in Nemško do vštetih 20 gramov 10 stot., nad 20 do 2š>0 gramov 20 st. V prometu s Srbijo in Črnogoro znaša pristojbina 10 st. za vsacih 20 gramov, z ostalim inozemstvom 25 st, za prvih 20 gramov in 15 at. za vsakih nadaljnih 20 gramov pošiljatvene teže. Pristojbina za dopisnice znaša v notranjem avstrijskem prometu, ootem v prometu z Ogersko, Bosno in Hercegovino, Nemško. Srbijo in Črnogoro 5 st. za jednostavno in 10 st. za dvostroko dopisnico z odgovorom t*r v prometu z ostalim inozemstvom 10 st. za jednostavno in 20 st. za dvostroko dopisnico z odgovorom. Ali bo razpuščen goriški deželni zbor ali ne ? Na včerajšnjo našo notico pod gornjim naslovom odgovarja včerajšnja „Soča*, da je gotovo, da bo razpuščen deželni zbor. kakor hitro se ne dobi modusa vivendi do konca leta. „Soča" piše dalje: Ce bi se dobil modus vivendi, bi bil sklican deželni zbor 2. ali 4. januarja ali takoj po Sv. treh Kraljih, če ne, pa bo sledil razpust tekom meseca januarja 190J* in nove volitve se bodo vrnile o času kakor letos. V včerajšnji Številki našega lista priob-čeno vest smo prejeli od sicer dobro informirane strani, nas bo le veselilo, ako smo bili v tem slučaju slabo informirani. Brez narodnega kolka pošiljajo — kakor nam javljajo — te dni mnogi naši ljudje božične dopisnice. Slišali smo tudi, da se je vzlic našim pozivom videlo naše ljudji v tujinskih trgovinah, kjer so nakupovali božičniL nakitov in darov. Mi opetujemo: to ni lepo in ne bi smelo biti! Vsaj o Božiču spominjaj mo se z malim darom naše družbe. Pn-lepljajte torej vsaj po en narodni kolek na razglednice, a svoje potrebe kupujte pri svojem trgovcu ! Ne bodita niti vi izjema, marveč obiskujte slovansko božično trgovino v ulic Valdirivo štev. 40. (Slov. knjigarna in pirnica). Tržaška maia kronika. naprošeno, da prileplja znamke pri nepnpo-ročeno oddanih pisemskih pošiljatvab izključno samo na desn m gornjem oglu naslovne strani. Okoliščina, da se pri posamičnih pismih nahajajo znamke deloma na sprednji, deloma na zadnji strani, obtežuje jako uradno poslovanje, radi Česar naj se ne rabijo znamke kakor zapornice in naj se ne piitepljajo iste na zadnji strani pisemskega ovitka. Požar. Sinoči ob 1. in po! popoldne so ognjegaici pridirjali v ul. Afiramar št. 59, kjer je pri tvrdki kaliber izbruhnil požar pod neko lopo. kjer se je nahajal avfalt, Po 1. in pol uri dela je bil požar pogašen. Škod-; je za približno 5000 K. Ulomil v stanovanje. Eieganten tat Pred par dnevi so Utovi vlomili v stanovanje | pilota Petra Bjrsatti v ul, Sanita št. 3 ia ukradli dragocenosti v urednosti K 509 in gotovine za S 160. Po poizvedvah policije je to tatvino ia še druge pripisati Ern3»tu Rjss7 iz Ptrana, za čigar elegatno zunanjostjo ne bi nihče slutil tata. Tatovi za praznike. Včeraj je policija aretirala pet tatov na drobno, ki so si hoteli preskrbeti kak — prezent za božično drevo. !g!a v roki. Hišna Gizela Zirm.in, stara 18 let stanujoča i ul. S. Marco št. 302 s^ Pri pisemske-poštnih pošiljatŽ!Č ! ZA NOVO LETO I 1 TRST - Piazza della Borsa 8 -- TRST EDOARDO SCHAMBIK Novosti Krač in artlstlč. predmetov pripravnih za darove. Kitajska srebrnina, ilovina, Favences. baker in usnjati predmeti. ===== Torbice za gospe, pasi in pihalke. i i Cene stalne in jako zmerne na vsakem predmetu. Prodajalnica manifaktur. blaga €nrico De franceschi Filijalka ulica delle Poste štev. 10 je prejela za jesensko in zimsko sezono bogato izbero blaga za ženske obleke pletenine, fuštanjev, trliža in izdelanega perila za moške in ženske. Darila za Božič. G. 7(ehiayan TRST — Corso štev. 23 Kova pro dajalilca Ni potrebno naročati na Dnnajii URE nikelnate od K 4- naprej srebrne „ „ 9 „ zlate r, 26 PRSTANI 14 karatni od E 6 naprej 14 „ x flijam. r io „ BUDILKE garantirane od K 3 60 naprej Vrhu tega bogata Izbera zlatih In srebrnih verižic, uhanov, Broohes itd. Čaj tisočeri cvet izvrstno domač« sretlstro, ti ne bi smelo manjkati * no bo u družini. Ta čaj je sestavljen iz mnogih zetiSC, korenin in cvetli ki pov9peSujejo prebavljaDje in tek. — liti uničuje ubadanja ii krče v žel0dcu, napihovanja preobilne kialine itd. — Zavojček r. navodilom po eno krono dobiva te v odlikovani lekarn. PRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377 H-* | k Nova prodajalnica ur in dragocenosti 1 G. BUCHEH (ex drug Drag. Vekjeta) CORSO štev. 36 — TJ&ST Jaspiori prejšnje prodajal. DRAG VEKjET. Bogati Izbor zlatanine, srebrnlne, dragocenosti In Žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato !n srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe In popravlja vsakovrstno, srebrnlr.o j , In žepne ure. fl^T* Cene zmerne. Prodajalna jestvin in kolonijalnega blaga Luigi Fenco Bi. Gfiega Št. 19-TRST - Bi, Crte ii. 19. bogata izbera suhega §adja, mandorlata, in kanditno sadje. Razpošilja ae po pošto na deželo Cene smerne. Restavracija jfotel ^bbazla Via Geppa 20 (nasproti hotela „BALKAN". Impozanten uspeh vsako večer i Vstopnina prosta. ia V prodajalnici jestvin Domenico Noretti Trst, ul. Giuseppe Gatteri Št. 20 vogal ulice Fameto prodaja ae po naj zmernejših oenab sladkor, kava, rlž. zmesi, moka, naravno maalo anrovo ln kobano, vino, pivo ln likerji v buteljkah itd. Speoljallteta praaklh ln S Danjelaklh gnjatl. Poštna pošiljatve po zmernih oenah. Velika zaloga plaščeu dolgih paletot, jop, oblek, kril in bluz za gospe in gospodične. Obleke in površniki za dečke in dekliee vsake starosti. — Cene zmerne. Giorgio Jess fu G. Trst, ulica Barriera vecohla štev. 15. Naznanilo. Pri tukajšnjem c. kr. policijskem ravnateljstvu nahaja se torbica, v kateri je več neg-o ioo kron. Kdor jo je zgubil, naj se naznani pri groriomenjenem ravnateljstvu, I. nadstropje soba št v. 23. TRST, 20. decembra 1908. Oddelek J. v. policijskega ravnateljstva. Tržiska tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi KoUar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj prl?nano kakor najbolj* Ia naj-trajneja mazilo, ki ohranja nove In stare plasti na atfaltičnih kartonih, skrilo* - ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v/. Asfaltirani kartoni, izolatora! kartoni, lesni oement, karbolinej, kmrbolna kislina, asfalti In dragi proizvodi iz aafalta in katrama, opolzia olja mast sa stroje, mašila za vozove, priznane in najbolje anamke (registrirao«) • -a vagone, mast-vaselina aa kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Tovarna ln pisarna v TRŽIČU (MonfaScone) pri Trstu. DOBIVA 6E V VSEH LEKARNAH Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE v VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu ie Tekočina GODINA P™*®* v Tratu Godina, lekarna „fl\* Jffadonna della Salate44 pri =========== od lekarnarjev: sv. Jakoba in Josipa {oftu, Ulunu jse 3gea' fameto 4 Steklen io ataa« K 1-iO. Ia Tita b« ne odpora maige od 4 afklenie proti poŠt. povzetju ali proti anticipatoi pofcJjatvi ueskm 7 K franko poŠt, in mtu,- Stran IV * EDINOST«. St 3M V Trstu, i r.e -H -^-cen? ~ ! i )S (1RLO GORTA^ Zaloga olja - Jrst - V. Santa Caterina 13. Prodata na veliko i .na drobne ===== TELEFON 865. _ — ovadba proti učittlju VenturiDi-ju v Di- lini. I)e se ni proti t- kemu kriv čr.enou postopanju uprlo učjtebstvo sploh in g. Ventu-iini £e posebej, bi „gospodu"* Lojzeku tako jon' t>no vzrastle peruti, da bi z dekretoma g. Vouka opravljal tudi službo šolskega nad-z rrika. Teiadenca ovadeb je očividna. Naraiamo iz omenjene ovadbe dobesedno: . . der Lbe rer Venturini in der Schule wahrend der Un :erncbterte lung fiucbet und das mei3tens die nacbbtehende Fhuhw6tter gegen die Kin-dtr g€wonlicb ausstie6s: ..Poico dio porca madona, strela vas udari, strela vas udari, *tr< ia va6 meči u. s. w.M (Slovenski: Učitelj Venturini preklinja med ponkom ter je izustil proti otrokom navadno sledeče kietvioe : itd.) Unoeje se, da je g. Venturini takoj, čim >e to slišal, uloŽil na c. kr. šolski svet, proJ-EjO naj se uv^de proti njemu discipliniranu preiskava ter je zahtevtl da se orožništvo ne vmešala v Šolske stvari. Od kie je bila ovadba Mučiča inspirirana je razvidno iz nadalinega odstavka: „Schie6-sdich erzablen die Kinder ncch dass zur Ztit ais der Kaplan JoBef Voxk in der Schule nese Rtligionsur terich abbielt gevvonlicb dei L hrer Venturini den Hutaufden Kcpfsetzte und in der S' fcj'e cbne den Kap an anzu-s b&nen auf un<3 ab promenieit*?. (S.ovenski: Konečno pripoveduje otroci Že, da je dal Veturini med tem, ko je kaplan Josip Vovk poučeval vercnauk, klobuk na gla^o ter se sprehajal po šoli gori in doli.. Le tia bi kaplana sploh pogledal). Po* dar]ali tmo, da je šla ovadba v zrak kjuiu ttmu, da so bili nedolžni otroci pri-tiskani in pritiskani od hudobnih starišev ;ako izjavili, ter je eden njih celo priznal : rJe rekel cče in žendarmi, da moram tako reči" ! Vprašamo: Bo-li enkrat konec tem komedijam in takemu krivičnemu postopanju ? ! tao-ii sploh še pod varstvom zakonov?! Vesti s Kranjske. Pravica javnosti se podeli IV. razredu ra kneze £kctijskem gimnaziju v St. Vidu in II. razn du ia mestnem dekliškem liceju v L ubijani. Tiskarnisko koncesijo je dobil Maks Stber v Postojni. -.N.trajnec*, ki ga sedaj tiskajo v Ljubljani, se priseli v Postojno. Kranjski deželni zbor bo baje sklican na dfcn 7. januarja ter bo zboroval do 18. jantarja. *asiov profesorja je dobil g. Julij Nar-, d:o docent na realki v Idriji, Sneg je pretrgal mnogo telofonskih zvez v Ljubljani. Telefon popravlja 29 oseb ne g-rde ca pazniško osobje. Koslerjevo pivovarno v Ljubljani kupuje baje češka budjeviška pivovarna. Vesti iz Koroške. Novi deželni šolski nadzornik na Koroškem. Sedanji deželni šolski nadzornik za Koroško Palla gre baje po novem letu v pokoj. Na niegovo mesto pride srednješolski ravnatelj Dćtchmann iz Meje na Češkem. Kakor kaže ime, zopet — renegat. Sneg. Po večtedenskem suhem vremenu ;e te dni po Koroškem zapadlo mnogo snega. Po mnogih, izlaati gorskih krajih je veliko pc mankanje vode. Po sekcd morajo vodo od daleč dovažati. Vesti iz Štajerske. ^Narodni dnevnik* prične izhajati v Ce-1 u z Novim letom. Stal bo na leto 25 K. „Domovina" preneha izhajati. Radi škrlatice so zaprli ljudsko šolo na Doberni in v Novi cerkvi. Ta nevarna bole-:en ee sploh zelo Širi v vseh celjkeni okraju. Darovi. Za podružnico družbe sv. Cirila in Met. ita Greti nabralo se je na r B žičnici" otroškega vrtca v Rojanu v gostilni Rojanskega konsuionega društva K 28 60 ne pa samo K 28, kako je bilo po pomoti izkazano v „Edinost št. 353. od 22 t. m. Moški podružnici družbe sv. Cr. in Met. v Trstu pod geslom za slovenske šole v Trstu e bil izročen povodom neke kazenske pravde v Ljubljani ztesek K 60. kar se hvaležno a zaradi obilice gradiva zakasnelo objavi a. — Srčna hvala! Za Božičnieo so darovali: gosp. Konelij Gorup v Trstu K 20., gosp. Vinko Skerk K 5. Srčna hvala. Denar hrani uprava. Za knjižnico „Čitalnice" nri s*. Jakobu [ prfirio cp je nabral g. J. Princ K 1 20. Za „Bržičnict " 1 1 uu<1 oc ifi daroval „Čitalnici" gosp. Adamič K 2. — Srčna hvala. Nadalni darovi se hvaležno spre jemajo. 70? W se 1 MALI OGLASI [tno —r** " --------- tiskane besede se računajo enkrat vec. F A Majmanjša pristojbina stane 40 stotink. p ;a " lVk" S/flnp hnno nsiV»ol e briske ribole, naj pride IVIIUI IlUtC v Škorkljo (naprej od Panorame* pri Francetu Kuaian. goatiloičnr st. H39._203S Pplfjjpflfl °bFto;ećo 25 let. dober prostor mali ( crdlllU stroški prodamo radi razdelitve. Pojasnila L e g at, V;a Industria (Vespueci) Prodajalna jeBtvin.__ VinnnraHniki trte ^p1^^6 vsake VT8te» ¥ l|iuyi auil|l\| „zne velikosti eno- dve- in triletne. Divje bilke, razno sadje. Cena po dogovori . Prodnia FORČ3C in drug — Trtnica Komen 2033 pristno istrsko vino za. dom od 50 litrov naprej po 24 stoti o k liut) Za krčirane cene po degovoru. Pristen tropinovr. lastnega prekapanja 50/^ na debelo K 1.10 na drobno po K 1*20 ne manje nego 1 liter. PORETKA KLET na Opčinah. 2020 Iflain Cfnlfo mizarski mojster. Trst. ulica JU5I|J OlUlIa Belvedere štev. S, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 pisarniškega praktikanta i?če mladenič, IvICO 10 dober slovenski kerespondent, v kakorSni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove „Edinost".__ TRST Skladišče istrskega vina Trgf?. Frana št. 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Na malo: Črno in belo po stot. liter. Za gostilničarje cene po dogovoru. V skladišču se predaja tudi na drobno za piti Priporoča ?e slav. občinstvu: Stanko Beakovič. 1£64 NarnHni nreh naPravi' kdor pub" » sli- llCtl UUIII 1)1 CII tati drugje in ne v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona Jer kiča v Trstu zraven velike peke 5t. 10, v Gorici Gosposka ulica »t. 7. — Svoji k svojim !_1267 Esposito & Bassa S'.'^'j'^r ulica San Antonlo I. Trgovina man i fakt urnega bl&^a in malih predmetov ter sukna zaQ£enske obleke. Majalnica zgotofljeuil oblet in biasa G. Mayer Grego lrs\, ulica Riborgo st. 23, Trst Specijaliteta: Obleke za dečke. Izb era perila in pletenin. Veliki prodajalnici črevljev ul. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49 Velika izbera črevljev za moške, ženske in otroke, kakor tudi čreveljčkov _---L Obitelji, kapajte za praznike Tradioijonalni RUM za PUNSCH in CROK kakor tudi pristni briški tropinovec (prekapanje pretekle trgatve) samo v odlikovani pr )daja!niui GlflCOHO POLLAK, TRST Plazza Carlo Goldoni 5 v zalogi Plazma Lip sla št. 7. Teief. 894 . kjer najdete kakoroat in veno po svojem ukusa. ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohifitvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinie. TRST — ulica Farneto 45. :: Prodajalnica in pe-arna :: P. FETERHBL je preložena iz ulice Giulin 76 v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, kater« j* r.ila vreta od rr*>;«njega lastnika Jos. Wran. je zopet 'lrivn!;f.ua sedanjemu lastniku P. rETER^KJL PEKARNI in SLAŠČIČARNI ALOJZ GUL piazza easerma 4 in Via Cascrma 17 t^ta na novo opremljen I in preskrbljeni z najmodernejimi s roii. Kruh iz moke I. vrste, svež 4-krat na dan. Nuj-tine;e sls>čice. Velika izbera mnke prve Tntrc-t^stna delavnica za popravljanje iiv. itrojev, koler, inototulfi !td , Velika zaloga pripadkov po tovar, cen&li. TELEFON štev. 1734. T V R D K A Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in de&ke Trst^ Via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperatlva e\ Hacker) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moske^ perilo i. t. d. Najdogovornejše eene. DROGERIJA prvi urad za revizijo prizive in inf orm. mm v davčnih zadevah — Trst, ulica deli'Istitnto IO, III., 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni *lavek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbinam in pogrešenim klasifikacijam. Urad jc skrajno zanesljiv in tajen. Odprto od 9. nre predp. do 1. pop. = Novo pogrebno podjetje pisama in prodajalna Oia Oincenzo Belini it. 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Masnmo D' Azeglio it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebSčin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz nmetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da m ni bati konkurenoe. Za sinčki potrebe se uljndno pripoiočajo HENRIK ST^^ELJ in drugi. Josip ZigoniCM«_8 FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 Iz^or drog, barv, čoplčev, pokontl* parfumov, fin. milo —Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, tamarlnda, malino »ca Itd. Itd. TpOOOOOOOOn^ S! Bf Nai Nad 40-let« d vtpah PASTIGLIE PRENDINI »4 .coluBjen. «ltik« ik.rj. znajiitalj In Izdajatelj P. PRENDINI v Trata Fočaičant s kolajnami ia dipUme Kdiarailko priporočan« pri |rt*for«, kalija brlpavaatl, katari. Padeljajajo percem in govornikom Oat gla^. Zaloga v lekarni PRENDINI Ia v veeb holjiih lekaraak v Trata Ia Evrepe. Sf Pasiti j t na ntpoiUnm ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTI8LIE PHENDINI". Prodaja tudi koruzno perje za postelje M. ud. ZCRQUENIE alica Laigt da Palestrina 2 (ogei o:. Coro'.eo). S Hotel Balkan 70 sob, efektr. razsvetljava, lift kopelji C*ne vmerna. PoČkaj & Kogl Hotel Balkan Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri —— Gorici. = LutM ialmliU tir : Gorica, drl kolod., Solkan Mizarska zadruga v Solkanu ZALOČE: SOLKAN, TRST, via Catenaa 4 Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: REKA. Via pue 2 SPLIT, nuovoj obali Brz.: ZADRUGA • Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 =