Političen list za slovenski narod.
r* raltl	Z* oelo leto predpl»5an 15 fld., ta pol leta 8 rld., za četrt leta
1 rld., za en mesec 1 rld. 40 kr. ▼ «4alBUtraei]i prejeman velja: Za oelo leto 12 rld., za pol leta 6 rld.. za četrt leta I gld., « «n meeec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 rid. 20 kr. več na leto.
Pocamezne številke veljajo 7 kr. Msreiaino prejema opravniitvo (adminictracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr
č« te tiska dvaltrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »,',6. uri popoludne.
^tev. l^r.
v Ljubljani, v ponedeljek 30. junija 1890.
Letnilc XVIII.
Ljiibljaiiski vodovod.
že stari Pindar je izrekel krilate besede: \\pic:Tcv i^ev u Sup. Teh besed zlati nauk so uvaževali povsod praktični Rimci ter v svoje naselbine napeljavah zdravo vodo, ki je eden glavnih pogojev zdravju prebivalstva. Tudi ua Kranjskem, kjer je več stoletij vladal rimski orel, so še zdaj sledovi rimskih vodovodov. Tak vodovod je bil že v rimskih časih tudi v naši prestolnici. Mnoga stoletja so mi-nola, kranjska dežela s svojim glavnim mestom je skusila v teku časa mnogo prememb, vendar je Ljubljana doslej imela navzlic vsestranskemu razvoju in napredku v obče jako slabo vodo. S sedanjim vodovodom pa je naše stolno mesto stopilo včeraj v vrsto onih mest, ki napredujejo z izumi človeškega duha, ki se okoriščajo z iznajdbami tehnike.
L. 1883. je narodna stranka prevzela v svoje roke mestno upravo. Od tedaj je vodovodno vprašanje bilo takorekoč na dnevnem redu mestnega zastopa. Po mnogem trudu in vsestranskem posvetovanji je zdrava misel postala živo telo, vodovod je gotov. Bilo je mnogo dvomov, mnogo pomislekov, a vsi so odstranjeni in ničevi postali v trenotku, ko je včeraj iz vodometa visoko švignil prvi vodni curek ter se žaril v solnčnem svitu. Bil je ta dan za Ljubljano poseben praznik, ki ostane v trajnem spominu še poznim potomcem. Velikanski so sicer troški, toda ti bodo v teku časa dajali dobre obresti, ako pomislimo, da bode vodovod dajal v prvi vrsti idravo pitno vodo, katere doslej Ljubljana ni imela, da se bode obila voda porabljala za škropljenje ulic in v slučaji nesreče za gasilne namene.
Vodovod so zvršili po načrtu gosp. inženerja Smrekarja. Vse delo obstoji iz štirih naprav, iu sicer so 1. glavni vodnjak v Klečah in trije postranski vodnjaki z železnimi cevmi, v katere se steka nadanja voda; 2. parni stroji z dvema kotloma, ki blizu štirideset metrov globoko pod površjem stiskajo vodo v cevi; 8. reservoir v tivolskem gozdu, kjer se voda nabira, in 4. vodovodna mreža, ki je
razpeljana po vsem mestu in iz katere bodo vodo napeljavah v posamezne hiše, zavode, tovarne itd. j Voda pa se more napeljati v mesto tudi naravnost iz vodnjakov v Klečah ali iz reservoira, ki obseza 30.000 hektolitrov vode.
Ker nekateri pomišljajo, ali ne bode morda voda v reservoiru prestana, torej nevžitna, bodi omenjeno, da se more regulovati odtok in pritok vode v reservoir, da morejo stroji stati, ako je reservoir poln, in da bode voda vedno krožila torej po vsem mestu enako gledž na kakovost. Vsi stroji pa delujejo, kakor je pokazala poskušnja, tako redno, da se ni bati pomanjkanja vode.
Troški se danes še ne morejo natančno določiti, ker niso dogotovljeni še konečni računi. Pro-računjeni so bili sprva na 550.000 gld., vodovodni odsek jih je skrčil na 485.000 gld.; z vsem vkupe utegnejo znesti k večjemu pol milijona. Omenimo tudi, da je vodovodna naprava v Klečah električno razsvetljena po tvrdki Križek v Pragi.
*
* *
Povodom odprtja vodovoda je bila včeraj ob 11. uri slavnostna seja mestnega zbora, katere so se vdeležili inžener g. Oskar S m rek ar in več odličnega občinstva. Gosp. župan Grasselli je pozval poročevalca, naj prečita svoje poročilo. Gospod odbornik Hrasky je nato podal vso zgodovino tega velevažnega podjetja, ki se je točno in srečno izvršilo, ter nasvetoval, naj se v Klečah vzida spominska plošča z imeni g. župana, ki je ves čas vstrajno in modro sodeloval pri vodovodnem odseku, g. Ivana Hribarja kot načelnika vodovodnemu odseku in g. projektanta inženerja Smrekarja; dalje naj mestni zastop vzame na znanje konečno poročilo vodovodnega odseka in mu dd absolutorij. Ces. svetovalec in odbornik g. Murnik še dostavi, naj se izreče zahvala načelniku vodovodnega odseka ; projektantu in mestnemu županu. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Gosp. župan Grasselli v imenu mestne občine zahvali vodovodni odsek.
osobito njegovega načelnika g. I. Hribarja ter predlaga, da se g. L Hribar izvoli za častnega meščana; predlog je bil sprejet. Na predlog gosp. dr. viteza Blei w e i s a so bili v ravnateljstvo za vodovod izvoljeni gg.: L Hribar, Vladimir Hraskj in J. Gogola. S tem je bila seja končana.
Na to so se mestni odborniki odpeljali na cesarja Jožefa trg, ki je bil okrašen z mnogimi zastavami. Na odrih ob obeh straneh vodometa se je zbralo ua stotine občinstva. Za vodometom na odru so bili mej drugimi: Deželni predsednik baron Winkler, podmaršal pl "VVattek, generalni major Schilhavsky in mnogo častnikov, deželni glavar dr. Poklukar, mestni zastop in mnogo povabljenih gostov. Točno ob 12. uri je preč. gosp. kanonik Ur bas z obilno azistencijo blagoslovil vodomet, župan Grasselli je s kratkim pa jedrnatim govorom nagovoril občinstvo, rekoč: Katoliška cerkev praznuje danes vehk praznik; mestna občina ljubljanska pa poleg tega praznuje svečano odprtje mestnega vodovoda. Bilo je mnogo zaprek, mnogo predsodkov iu dvomov, a vsi so premagani, ker velevažno podjetje je končano, srečno dovršeno. Izjavljam, da je vodovod odprt. — Te zadnje besede je ponovil tudi v nemškem jeziku.
V tem trenotku se zaiskri v zraku curek vodometa, na Gradu ustrele iz topov, vojaška godba zaigra. Vtis je bil velik. Naj si vsakdo, ki pride v Ljubljano, ogleda to napravo.
Ob 1. uri je bil slavnosten obed na starem strelišču, katerega se je vdeležilo okolu sto povabljenih oseb, in sicer župan z mestnimi odborniki, deželni glavar dr. Poklukar, inžener Smrek ar, mnogo višjih uradnikov in odličnih meščanov. Prvo napitnico je govoril župan Grasselli na cesarja, ozirajoč se na svetopisemske besede: Dajte Bogu, kar je božjega, iu cesarju, kar je cesarjevega. Odbornik Hrasky je napil deželnemu predsedniku, ki podpira vse koristne naprave v deželi in njenem stolnem mestu. Župan je dalje napil vodovodnemu odseku, odbornik Zupan deželnemu odboru, doktor
LISTEK.
V štirinajstem bataljonu.
Obrazek iz vojne. Češki spisal Bohumil Brodsk^. Poslovenil Trbojski. (Dalje.)
Ob štirih zjutraj je dobil bataljon ukaz, postaviti se v bojno vrsto. Ob polu petej uri je pogledal vojake vrhovni poveljnik, in nekoliko minut potem so zapustile vrste tabor. Krajina je tu hribovita in posuta s kamenjem in je zahtevala največje opreznosti. Polkovnik je stopil k častnikom v kratko posvetovanje. Nato se je razdelil bataljon v posamezne čete in te zopet v manjše oddelke. V velikem polu-krogu so korakali dalje.
Krnovec je bil oddaljen dobre tri ure. Mogli so prehoditi to pot v jednem dnevu. Ali pa bodo prišli tja res v jednem dnevu, niso vedeli. Morda bode trajalo to dan, dva, tri, ali še več. Milo Petrovič se umika nerad, ali kadar se umakne, priboriti ni posebno lahko prehodov.
Hodili so že tri ure. Nekatere čete so morale prebiti marsikatero nezgodo, katero je provzročilo kamenje, ki se je odtrgavalo od gorskih skal. Drugi oddelki so zato morali večkrat čakati. O neprijatelju
ni bilo ni duha, ni sluha. Krajina je bila pusta, vasi opustošene, razrušene, polje prazno. Vse je vplivalo žalostno na vojake. Zdelo se jim je, da ne prebiva tukaj nobena živa stvar. Ali uverjati se o tem, bilo bi zelo nevarno. Cim pustejši je postajal kraj, tem večje opreznosti je bilo treba.
Po hoji štirih ur so se odpočili. Vojaki so bili že utrujeni in bilo je treba napeti vse sile, da dosežejo svoj cilj.
Krnovec je bil skrit za hribom, vendar so se videli za njim griči, katere bi moral še poveljnik zasesti. Gledal je z daljnogledom okoli. Niti najmanjšega sledu sovražnika ni bilo. Kje se skriva? Nekje je gotovo in v najnevarnejšem času se lahko prikaže. Gotovo nastane skoro priložnost, da pokažejo strelci svoje junaštvo in hrabrost.
(jez uro je ukazal poveljnik dalje in opomnil znova vojake, kaj morajo storiti. V prostih vrstah se je pomikal bataljon dalje. Nekatere čete so ogledovale pred njim krajino. Glavni oddelek je korakal po ravnini, mej tem, ko so se straže pomikale k vrhu hriba. Polkovnik je skočil s konja in gledal željno proti vrhu. Straže so izginile za hribom iu vojaki so hiteli na višino. Ko so že dosegli svoj namen, zaslišali so pok. Spogledali so se. Vedeli so, da je to sovražna puška.
Za prvim pokom se je zaslišal drugi hujši. To je avstrijska puška.
.Navzgor", zapovedal je polkovnik. Trobentar je dal znamenje, in hitro, kakor so mogU po slabej poti, hiteli so na hrib. Vedeli so, zakaj je treba hiteti. Ako so na vrhu, zmaga Je gotova.
Gori so se slišali pogostnejši poki. Sovražniki so streljali hudo, in vojaki so slišali, kako so jim žvižgale kroglje nad glavami. Tudi straža ni stala mirno, ali odgovarjala je redkeje. Zdelo se je, da skoro potihnejo, ko je bil prvi oddelek na vrhu.
„Na zemljo", začul se je ukaz. Bil je potreben. Tako gosto, kakor dež, so padale sovražne kroglje. Polkovnik je ležal za skalo in gledal na bojišče. Pred njim se je širila nevelika ravnina z malimi kočami.
Sovražnik je bil skrit v kočah in metal smrt na avstrijsko vojsko. Ne daleč za vasjo se je vzdi-gal hrib z velikimi skalami. Rastlo je na njem nekaj borovcev. Naloga bataljona je bila, posesti ta hrib. Ako pride tja, ne bode boj težak.
Polkovnik se ni dolgo pomišljal. Poslal je ne<' koliko oddelkov, da bi se približale vasi in odgovorile strelom vstašev. Sam je stopil na rob, kjer so bili drugi vojaki, in velel hitro, da bi se obrnili k izhodu. Hitro je korakala vojna v velikem polu-

Poklukar županu Grasselliju, župan Grasselli zopet uradnikom deželne vlade in občinama Ježiea in Spod. ŠiSka, po katerih zemljišča je vodovod deloma izpeljan; deželne vlade svetovalec Draika deželnemu predsedniku, podžupan Petričič(nemški) inženerju Smrekarju, ta Ljubljani, Dober le t kot načelnik gasilnega društva mestnemu zastopu in županu, odbornik Povše meščanstva, in konečno je Doberlet ponovil svojo napitniee v slovenskem jeziku. Okolu 5. ure je bil obed končan, in s tem svečano odprtje vodovoda, ki naj bi bil mestu v korist in kras.
,,Matica 81oveiiska.^^
Tajnikovo poročilo o delovanji odborovem v zadnji dobi.
(Dalje.)
Po daljšem prestanku pričela je .Matica' izda> jati z lanskim letom počenši zopet založnu knjige. Eot taka se ima smatrati Križmanova .Slovnica italijanskega jezika", katere je .Matica" založila 1000 iztisov, da tako poravna staroknjiževno zadevo, pri kateri se je bila že pred mnogo leti nekako obvezala. — Da ustreže nujni potrebi, in ker je upati, da zadobi knjiga ministersko potrdilo kot šolska, dalje ker bodo troški zelo neznatni in ker je knjiga omikanim krogom sploh pristopna, založila je .Matica" letos v 500 iztisih dr. Kosovo .Vzgojeslovje", namenjeno učiteljiščem in sestavljeno strogo po zahtevanih predpisih za šolske knjige. Tiskala jo je Miličeva tiskarna. — Draga učiteljska knjiga, ki jo je .Matiea" založila, .Lavtarjeva geometrija", ntegne prav v kratkem poiti. Odbor se bo o tem ie raz-govoril, jo li bo in pod kakimi pogoji bi jo .Matica" vnovič založila. — Tudi gled^ Pokornj-Taško-vega .Prirodepisa rastlinstva" in pa glede „Woldrich-Erjavčeve .Somatologije", ki jih je bila .Matica* založila, se ni ravno bati, da bi vsled prevelicega preostanka zastareli; v par letih namreč tudi utegneta poiti. Pač pa ima .Matiea" v svoji zalogi še jako mnogo Pokornj-Erjavčevega .Prirodopisa živalstva".
Ker predlanskim častni nagradi iz Jurčič-Tom-šičeve ustanove nista bili izplačani obe, marveč le jedna, in sieer manjša, je odbor ponovil razpis večje nagrade z rokom do 1. novembra 1889. leta, ter podaljšal rok še do 1. junija letos. To utegne .Matici" pripomoči do zanimive leposlovne knjige, ki izide po priliki ob letu kot VI. zvezek „Zabavne knjižice". — Dobil je namreč odbor v ta namen v zadnjem času dva rokopisa, vrnil pa že prej jednega pisatelju, ker ni ugajal.
Preeej bistvene premembe so se zvršile tekom zadnjega leta v društveni književni zalogi, ki se je zdatno zmanjšala. V prvi vrsti je tu omeniti zemljevidov, katere je .Matica" prepustila razven za naj* nujnejšo silo potrebnih izvodov vse, njih 7809, .Narodni Soli"; ostalo jih je le še 235. Zaloga štela je pričetkom letošnjega leta 14.655 knjig; zmanjšala se je tedaj za 429 knjig. Prirastlo je 7000 knjig, odpadlo pa 7429, in sicer 6008 na ude, 810 knjig in pa 7790 zemljevidov vsled daril, 611 knjig (v prvi vrsti šolskih) in pa 19 zemljevidov
vsled nakupa. — Odbor je namreč kot običajno podarjal prošnjikom založne knjige starejše ddbe, ozirajoč se v prvi vrsti na to, da so prošnjiki društveni iluii, ali da vsaj hočejo v kratkem postati. Kapo-Talci saložnih knjig so bili večinoma le knjigotržci, ta pa tam vendar dragi posamezniki. Tudi lani pošlo je nekaj založnih knjig popolnoma, namreč mimo že omenjenih zemljevidov in pa .Nauka o televadbi" (II. del), kateri je „Matica" podarila ,8okolu", .Narodni Šoli" in pa ^Učiteljskemu društvu slovenskemu", tudi še .Koledar za leto 1867", .Letopis sa leto 1888" in .Olikani Slovenec". Nekaj knjig nahaja se pa le še v majhaem številu r zalogi.
y smisli odborovega, po zboru potrjenega •klepa objavlja .Matica" v svojem .Letopisu" društveno knjižnico, razvrščeno po jezikih. V preteklih letih izgotovljeni sta bili poročili o slovenskih in hrvatskih jezikih v treh nadaljevanjih. Letos pridejo na vrsto srbske in bolgarske knjige, ki se bodo tiskale vsled odborovega sklepa v latinici. Knjižnica je pa, akoravno za .Matičine" razmere v njenih tesnih prostorih prevelika, vendar zelo pomanjkljiva, in nikakor ne doseza tega namena, kateri jej je po pravilih določen. Tudi se društveni krogi zelo malo zAnjo zanimljejo. Iste knjige bi donašale več duševne koristi, ako bi primerno popolnjevale kako drago večjo knjižnico. — Prirastek zadnjega leta znaša 243 knjig, zvezkov, časopisov in zemljevidov; 67 po darilih, 176 po zameni od društev, s katerimi stoji .Matica" v književni zvezi. Glede jezika največ, namreč 106 ruskih, 44 slovenskih, 43 čeških, 31 hrvatskih, 7 srbskih, 4 nemške, 3 bolgarske, 3 poljske iu 2 latinski. Darovalcem izrekla se je o svojem času primerna zahvala. Pri društvih, ki jej redno ne pošiljajo svojih knjig, opustila je .Matica" zamenjavanje; na novo jih zamenjuje s tukajšnjim „Muzealnim društvom" in pa s .Statistiško komisijo mesta Prage".
Veliko opravila je imel v preteklem letu gospodarski odsek, ker se je bilo treba mimo običajnega vsakoletnega posla lotiti tudi bistvenih poprav v hiši, ki so provzročile nad 1000 gld. iz-vanrednih troškov in pa 300 gld. primanjška v društvenem premoženji v primeri s predzadnjim letom. Iz tiskanesa računskega sklepa je razvidno, da je imelo društvo lani 9681 gld. 66'/, kr. dohodkov in 7551 gld. 22'/, kr. troškov. Glavne troške ima .Matica" z izdavanjem društvenih knjig, hišnim davkom in popravami; glavne dohodke dobiva od društvenikov, katerih število se vekša od leta do leta. Upati je, da preseže letos 2000. Kakor razmere zadnjih let kažejo, zvekša se število od jeiaega leta na drugo povprek za 150—200 društvenikov in se je od I. 1880 sem, ko je imela .Matica" najmanj udov, podvojilo. Nova poverje-ništva so se osnovala v zadnji dobi za Brdo in Središče, več se jih utegne osnovati v kratkem; izvršilo se je tudi dosti sprememb. Poverjenike so menjali bodisi vsled smrti, bodisi vsled odpovedi ali preielitve prejšnjih poverjenikov: Trst, Bled, Slov. Gradec, Kamnik, Slovenska Bistrica, D. M. v Puščavi, Mozirje in Celje. Močno se je pomnožilo
krogu proti vasi. Sedaj se je razdelila na dva dela. Jeden del je moral planiti na Krnovec, drugi osvojiti si hrib mej tem, ko bode zdolaj boj.
Glas trombin se je zaslišal, in vojska je hitela, da izpolni svojo nalogo. Ob jednem je tudi prvi oddelek začel streljati na vas in hitel v vas. Krvav boj se je pričel, štirinajsti bataljon se je udaril najprej s sovražnikom. Oddaljenost od vasi je bila precej velika, a kroglje sovražnikov so provzročile med vrstami strelcev le mnogo žrtev.
Vstajniki se niso dolgo umikali. Bili so dobro skriti in mislili so, da bo sovražnik meril le na vas. Ko 80 pa videli, da se velika četa primika ua hrib za njihov hrbet, šli so iz vasi. Podvizali so se, da bi bili preje na hribu kakor vojna. Kroglje so letele kakor toča na oba sovražnika, ki sta se skušala, kdo bo prvi na hribu.
Nadporočnik Barta je bil v oddelka, ki je moral lasesti hrib. Hotel je uporabiti resni trenotek in je hitel visoko držeč sabljo pred svojim oddelkom. Cilj ni bil več daleč. Se trenotek in bode na hribu. Preskočil je prvi skalo, ki mu je ležala na poti in sedaj je hitel vštric z neprijatelji. Nekoliko krogelj je palo med vrste vojakov in več mož je palo na semljo.
Vendar so strelci položili puške k licu in glasen strel je odgovoril sovražnikom. Nastal je ogenj med skalami, grmovji, sem ter tje so letali nasprotniki — smrt je kosila.
Hrib in vas sta bila v avstrijskih rokah, vse je bilo storjeno v jednem dnevu. Zmagalni klic se je oglasil iz grl prijateljskih in odmeval daleč na okolu.
Hitro se je pripravilo stanovanje za ranjence, katere so prinesli sem, da bi jim pomagala zdravniška pomoč. Drugi vojaki so napravili nasipe poleg ležišč, da bi varno prenočili. Polkovnik je poštel vojake. Petnajst jih je bilo mrtvih, dvajset ranjenih bolj ali menj težko. Znatna žrtev zares — ali hrib je bil vendar njihov. Na.šli so tudi nekoliko mrtvih in nekoliko umirajočih sovražnikov. Bolj lahko ranjene so odnesli seboj. Pogled na umirajoče je bil najjasnejši dokaz, s kako nevarnim sovražnikom so se bili. S pretresljivimi pogledi, v katerih se je kazala že smrt, so gledali ua vojake in molčali na vsa njihova vprašanja in zavračali sleherno pomoč. Nekatere izmed njih je upal zdravnik ohraniti in morali so upotrebiii vse sile, da so jih pripravili, da bi si dali odrezati noge in roke. (D»lje sledi.)
število članov v Maribora in Trstu. Nazadovalo ai skoraj nikjer. Precejšnji so tadi pomnožki v Ljubljani, Idriji, Kamnika, Tržiča, Radečah, Selcih, Metliki, Novem Mestu, St. Petru, glov. Bistrici, Braslovčah, Brežicah, Ljutomeru, Badgoni, Kozjem, Laškem Trgu. Marenberga, Novi Cerkvi, Ptuji, Veliki Nedelji, Cirknem, Gorici, Beljaku, Celovcu in Doberli Vesi. — Društveni dohodki so se ie toli sboljiali, da je s« knjige mogoče rposUviti vsako leto v proračun 4000 gld. ter da društvo lahko tudi kako drugo knjigo izd4 kot založno, ne da bi a tem preveč obremenilo blagajno. Račune so pregledali, s knjigami primerjali in potrdili v lanskem občnem zboru voljeni presojevalci. Bazun tega je bila blagajna o navzočnosti predsednika in ključarjev ne-katerikrat škontrirana ia našlo se je vse v popolnem redu. — Zastanki, pasivni in aktivni, so le neznatni. — Proračun za prihodnje leto kaže nad 500 gld. prebitka. — Ptuje premoženje, v oskrbi društvenega odbora, obstoji sedaj prav za prav le Še iz dveh zakladov: namreč iz Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene in pa iz dr. E. H. Goste spome-nika v skupnem znesku 3881 gld. 41 kr.. — Kot depozita hranijo se v društveni blagajni tudi: hran. knjižica z doneski za Bleivveisov spomenik in pa obligacija ljubljanske čitalnice. — Društveno pra^ možen je znaša 51.908 gld. 53 kr., bodisi v gotovini, bodisi v hranilniških vlogah, nepremičninah, inventarji, ali papirjih.	(Konee sledi.)
Politični pregled.
y Ljubljani, 30. junija. JTotranl« detele.
Feč poslancev na Dunaju. Pravni odsek dunajskega mestnega zastopa je sklenil, poslati peticijo na vlado in državni zbor, da se pomnoži število dunajskih državnih poslancev. Število prebivalstva se je pomnožilo, davki so narastli. Na Dunaju pride eden poslanec na 1,770.000 gld. davkov, sicer pa v Avstriji na 250.000 gld. davkov.
Uravnava valute. Kakor poroča .Pester Lloyd", došla je od avstrijskega finančnega ministra natančna nota glede na uravnavo valute v Budimpešti. O tem predmetu se hoče torej zdaj posvetovati ogerska vlada. Bržkone ostane to vprašanje čez leto nerešeno in se bode reševalo še-le jeseni, ko boti pozvali vladi enketo. da se posvetuje o tem vprašanju.
Tnai^e driare.
Srbija. V Belemgradu so priredili vseučiliščni profesorji banket na čast kralju Milanu. Banket je imel na sebi nekaj politiškega in protivladnega. Milan je imel govor, v katerem je posebno ostro obsojal radikalizem. Ker je prišel ta tok po upravnem potu do državnega vesla, odpovedal se je kraljevemu prestolu. Strah, ki ga je tedaj mučil, pokazal se je pozneje popolnoma osnovan. Srbija je v kritičnem, neugodnem položaji, kateri so zakrivile pred vsem male ničvredne demonstracije. Rad prevzame odgovornost za vsako delo svojega vladanja, četudi je bilo svoje dni toli kritikovano in uničevano. Sicer pa upa, da omenjeni tok kmalu poneha, kakor se sicer vsi politiški toki kmalu poležejo. V tem zmislu pač noče biti priljubljen med ljudstvom, dasiravno v^, na kak način se pridobi ljudska naklonjenost. Vsi napadi, sumničenje, obrekovanje in kar je še tacih nepriličnosti letelo na njegovo osebo, ničevno je in izmišljeno. Sicer hoče storiti svoje dolžnosti kot oče in kralj ter braniti svoje meščanske in očetovske pravice proti vsakemu, ki bi jih utegnil prezirati.
Rusija. Poročalo se je že, da Rusija ni nič kaj posebno vesela nemško-angleškega sporazumenja. Listi 80 povsem obsojali Anglijo, ko je odstopila Nemčiji belgolandski otok. V najnovejšem času je prinesel list .Nov. Vreme" uvodni članek o omenjenem sporazumenji. Mej drugim se trdi, da znači ta pogodba nemške in angleške države zmago nemških državnikov, ki so prijatelji Angležem. Ko bi bil še kancelar knez Bismarck. se to pač ne bi bilo dogodilo. Knez Bismarck baje uvideva. na kako nevarnem potu gred6 njegovi nasledniki, kako predrzno večajo odgovornost nemške države, kako malo cenijo mir, meneč, da so kos vsaki nevarnosti, če so v trdni zvezi in dobro oboroženi.
Bolgarija. Iz Sofije se je brzojavno listom poročilo, da je zarotnik Panica pal, zadet s svin--čenkami iz smrtonosnih cevi. Dne 28. t. m so ga peljali v zakritem vozu na vadišče blizu Sofije. Tu ga je duhovnik še izpovedal, in potem si je sam zavezal oči in stisnil se k drevesu, h kateremu so ga orivezali. Še prej pa je bil pozdravil navzoče častnike. Ko je pomerilo in sprožilo na njegove prst 21 vojakov, sklonil se je mrtev ob deblu. Predno je zaklical poveljnik: Streljajte! vskliknil je še Panica: .Živela Bolgarija!" Truplo so izročili njegovi soprogi, da ga zagrebe. — Torej je pal zarotnik, o katerem se je toliko govorilo in pisalo. Da bi bila ž njegovo smrtjo končana tudi kal zarot v bilgarski deželi.
Francija. Pretekli teden so prstnovsli udje francosko-italijanske zveze spomin vojne pri Solfe-rinu. Predsedoval je poslanec in nekdanji minister de Heredia. Razven njega so bili navzoči: senatorja Trarieui in Bardoux, predsednik italijanski kupčijski zbornici v Parizu, Macsqua in španski revolucijonar Suic Zorilla. Nekateri posebno vročekrvni italijanski irredentovci so jim pozdrav brzojavili. Heredia je pri slavnostni pojedini pil nanerazrninofrancosko-italijan-ska skupnost. Železna roka bivšega nemškega kanclerja je sicer obe državi ločila, a ljudstvo italijansko je ostalo zvesto Franciji. ,Mi želimo,* — omenil je nadalje govornik, — .sporazumenje obeh latinskih ljudstev in plodonosno prijateljstvo. Imenovani senator Trarieui je skušal v svojem govoru dokazati, da tič6 koristi obeh držav v medsebojni pomoči, kajti bratje so si med seboj, in ista kri pretaka se po njib iilab. Kot ud carinskega odseka v senatu meni, da se ne bodo ponovile kupčijske pogodbe 1892. leta. Ruic Zorilla ju opominjal Španijo in Italijo, naj imate Francijo za svojo starejšo sestro.
Nemiija, Poročalo se je že, da nemško-aagleško sporazumenje ni bilo nič kaj z veseljem sprejeto med angleškim prebivalstvom. Proti tej naredbi so istotako nemški jnžni državljani. Kakor se namreč čaje, nameravajo prebivalci v južni Nemčiji poslati nemškemu državnemu zboru več prošenj, da naj se ne uresniči nemško-angleška pogodba. Prošnje bodo osnovane mej drugim na te le besede: .Pripravljeni smo na poziv cesarjev stopiti v bojno vrsto, in se damo nemo in pokorno vesti proti sovražnemu orožju, a zato pa tudi lahko zahtevamo, da se nam dovoli biti podložnikom gospodujočega naroda, ki si sam jemlje svoj delež v svetu ter ne išče milosti in naklonjenosti pri drugem narodu. Nemčija vzbudi se!"
Turilja. Kakor se poroča listom, divjajo turški divjaki proti kristijanom zmerom bolj. Poročalo se je že. kako so nečloveški Turčini zaseli kristijauske vasi ter prepodili uboge vaščane iz ljubih koč. Zdaj se jim pa posebno okoli Erceruma slaba godi. Armenci ne morejo baje več prenašati gorja, ki jim ga prizadevajo Turčini. Nedavno je prišlo do boja med kurdi in kristijani. V boji je padlo do osemdeset Armencev, telesno poškodovanih je bilo pa še mnogo več. Tega .mesarskega kUnja" se je bilo vdeležilo tudi turško vojaštvo, ki je ugubilo deset mož. Izmed kurdov je bilo tudi mnogu u::,mrčenih.
Iz\inii dopisi.
Iz Celovca, 28. junija. (Kompromis.) Mi imamo tri mešane volilne okraje: Celovec, Beljak in Št. Mohor, v katerih Slovenci sami nič ne opravimo, nemški konservativci pa tudi nič brez nas. Navezani smo tedaj drug na druzega, in v tem spoznanji smo ponudili Nemcem kompromis, vsled katerega bi se v vsakem teh okrajev postavila eden Nemec in eden Slovenec kot kandidata. Imamo namreč sedem volilnih okrajev za kmete; vsak okraj pa voli po dva poslanca. Ker bomo v Velikovcu skoro gotovo zmagali, bi se lahko mnogo na bolje obrnilo, ko bi združeni konservativci zmagali še v treh mešanih okrajih, kajti potem imamo večino med kmečkimi poslanci in dobimo enega deželnega odbornika. To bi tem prej šlo, ko bi zmagali še nemški konservativci v labudski dolini (okraj Wolfsberg), kjer je ljudstvo še verno in konservativno.
Nemci so kompromis sprejeli; da bi pa le tudi kaj delali! Stvar je važna dovolj; enega deželnega odbornika bi morali Slovenci vendar imeti, in spodobilo bi se, da ga nemški konservativci nam prepustijo, kajti mi bomo morali za srečen izid volitev največ storiti. Ako naši sprevidijo, da je kaj upanja do zmage, potem bi bilo dobro, ko bi Slovenci izbrali enega takega kandidata, ki v Celovcu stanuje, da bi zamogel sprejeti službo deželnega odbornika. Od vseh do zdaj imenovanih slovenskih in nemških kandidatov nobeden ne stanuje v Celovcu. Pač bi bilo veselo, ko bi se te naše želje uresničile; zato naj rodoljubi celovškega, be-Ijaškega in šmohorskega okraja vse svoje moči na-pnejo; lahko nam pridobijo nepričakovano zmago! Kar pa se tiče podjuuske doline, tam smo storili in Se delamo, kar je v naših močeh, in upamo, da ne zastonj!
Z Vrhnike, 28. junija. (Praznik sv. Alojzija.) Sv. Alojzija smo letos v naši šoli praznovali v četrtek! t. j. 26. dan tega meseca. Ugodno vreme privabilo je mnogo občinstva na prijazni holmec sv. Trojice, med njim tudi vsa naša čestita duhovščina, g. župan in mnogo druge odlične gospode. Ob 8. uri zjutraj se je pomikal dolgi sprevod učencev in učenk v spremstvu svojih gg. učiteljev s zastavo proti cerkvi. Po sv. maši, pri kateri so učenci in učenke peli, so se vsi v lepem redu avunaj cerkve ustavili in blage gospe razdelile so
med nje štrukljev in črešenj. Vsak učitelj peljal je svoj razred na odkazani prostor, kjer so se razne otroške igre vršile. Nekaj pridnejših učencev in učenk iz vsacega razreda je deklamovalo, kar je bilo vsem jako všeč. Učenci višjih razredov so skupno prepevali slovenske pesmi. Velika zahvala gre tukajšnjemu pristavu gospodu Kapunu, ki je žrtvovalno učence zabaval. Navzoči gospodje so pa pridnejše obdarovali z denarjem. Jeden deček zahvali šolske prijatelje, zatem pa kakor iz jednega grla zadoni cesarska pesem. Trikratni .živio" iz mladih grl zaključi slovesnost.
Občno veselje je vladalo med mladino in poldne je zvonilo v zvoniku, ko smo se zadovoljni vrnili domov.
Vso veselico je vodil naš vrli župan gosp. Je-lovšek. Hvala in čast mu bodi! Pa tudi vsem drugim Šolskim dobrotnikom Bog plati!
Iz Ljutomera, 28. junija. (Volitev deželnega poslanca.) V našem volilnem okraju je bil včeraj v deželni zbor izvoljen narodni kandidat g. dr. Ivan Dečko s 74 glasovi proti 38 glasom, katere je dobil tudi narodni kmet Ivan Farkaš. Tega je namreč naš okrajni glavar baron Mac-Nevin po sili za protikandidata postavil, čeravno Farkaš tega ni želel in je volilni komisiji poslal pismeno izjavo, ki se je pred volitvijo prečitala, da on ni kandidat in ne sprejme poslanstva, torej tudi ni treba zanj glasovati. Glavar in njegova stranka so bili vsled te izjave vsi iznenadjeni, a znani kmet Bračko od Radgone se zadere: Mi bomo ga pa vendar volili in tako je glavarjeva stranka res oddala 38 glasov Ivanu Farkašu. V Ljutomeru je bila do letos vedno najbolj mirna in enoglasna volitev. Naš sedanji okr. glavar pa si je v glavo vbil, da tako ne sme biti, zato je takoj, ko je bil dr. Dečko narodnim kandidatom proglašen, izdal geslo: kmet naj voli kmeta, ter je pri volitvah volilnih mož agitoval proti njemu, med volilnimi možmi razpor delal in potem na vse načine agitiral, da bi najboljšemu madjarskemu kor-tešu čast delal. Posrečilo se mu je tudi, dobiti od prostega poštenega kmeta Ivana Farkaša, župana v Iljaševcih, izjavo, da sprejme poslanstvo, če bode izvoljen. Ali ko je Farkaš sprevidel, da bi bil on le orodje za njemu nepovoljne namene, ko je videl, kdo in kako zanj agitirajo, preklical je svojo prej dano besedo, obrnil glavarjevi stranki hrbet ter je celi dan med volitvijo in pozneje ostal med narodnimi volilnimi možmi. Vrlo je bilo videti, da so bili vsi inteligentni volilni možje na narodni strani, glavarjeva stranka pa ni imela iie ene inteligentne osebe. Da je glavarjeva stranka vendar toliko glasov imela, pripisovati je večjidel tej okoliščini, ker je g. glavar pri volitvi volilnih mož posebno na to gledal, da bi se za volilne može izvolili župani, ki so ž njim v vedni dotiki in od njega odvisni. Vendar smo videli tudi mnogo značajnih županov na volišču, ki 80 se upali tudi vpričo gosp. glavarja voliti narodnega kandidata dr. Dečka.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podaril zdravišču v Gradu na Goriškem 300 gld.
(Črno ST. mašo) za pokojnim cesarjem Ferdinandom so v soboto darovali v stolni cerkvi prevzvišeni knezoškof. Navzoči so bili deželni predsednik z uradniki, deželni glavar, podpredsednik trgovske zbornice Klein, predsednik dež. sodišča, državni pravdnik Pajk, župan Grasselli z mnogimi odborniki, ravnatelji m profesorji srednjih šol, podmaršal pl. W a 11 e k in mnogo druzega občinstva.
(Odlikovanje.) Poročali smo v petek, da je uradni sluga gosp. Ivan Junec pri tukajšnjem finančnem vodstvu prejel od Nj. Vel. cesarja srebrni zaslužni križec za dolgoletno in zvesto poslovanje v svojem poklica. Danes dopoldne pripel mu je v prisotnosti uradnikov finančne uprave g. finančni ravnatelj K. Plachki s primernim nagovorom na prsi. Junec se je porodil v Sent Petru pri Novem Mestu in je v državni službi že 44 let ter je zdaj nad 67 let star. V vojaščini je služil 15 let v domačem polku, tedaj .Princ Hohenlohe" nazvanem in se je vdeležil 1. 1848. in 1849. pod Radeckijem bitke pri Novari in Mortari.
(Veselica.) Poročali smo že, da priredi čital-niški pevski zbor v nedeljo dne 6. julija na čital-niškem vrtu veselico s prijaznim sodelovanjem opernega pevca g. Josipa Nolli-ja in vojaške godbe. Občinstvo bode izredno zanimala veselica tudi zaradi tega, ker hude slišalo peti večino onih zborov.
ki se bodo peli pri velikem koncertu slovenskega I pevskega društva v Mariboru dni 10. avgusta. Veselica odmenjena je popotnemu fondu, kakor ga imajo druga pevska društva. Pričakovati je, da s» bode občinstvo vdeležilo veselice v mnogobrojnem številu, ker obeta izreden muzikalen užitek. Program razglasil se bode v kratkem.
(Umrl) je v soboto v Brežicah g. dr. Teodor Petrič, e. kr. sodniški pristav v 44. letu ddbe svoje. Pokojnika prepeljali so danes v Ljubljano in bode jutri ob 6. uri zvečer iz kapelice sv. KrištoCa pogreb na tukajšnjem grobišči.
(Glas izmed komisijonarjev.) Z ozirom na zadnji glas .izmed postreščkov" smo dobili naslednji odmev: .Istina je, da je bilo pred sedemnajstimi leti le malo postrežčkov. Ko pa je občinstvo uvidelo korist tega zavoda, moralo se je število pomnožiti; ustanovil sa je nov zavod komisijonarjev, ki s prvim podjetnikom niso bili zadovoljni. Tožba, da ne dobe redne plače, ni resnična, ker se o^ koncu tedna ali meseca gotovo vse pošteno izplača. Nobeden komisijonar ali postrežček v teku let ni ničesar izneveril, ia če tudi vsakdo malo zasluži, vendar še labko vsaj skromno preživi sebe in rodo-vino, če je varčen. Vsi so pošteni ljudje, večinoma vojaki, in imajo založene kavcija pri oblastvu, da jamčijo za vse škode. Števila ne kaže zmanjšati, ker bi občinstvo moralo zopet iskati nezanesljive osebe, ki so v istini postopači, kar pa postrežčki in komisijonarji niso.
(Cerkveni tatovi.) Iz Rovt se nam poroča: Tudi v logaški okraj so se pritepli cerkveni tatovi. Na sv. Alojzija dan so v Logatci pobrali več denarja iz cerkvenih nabiralnikov. Na krsni večer se je priklatil tat v rovtarsko cerkev, po noči pa izpraznil dva nabiralnika ter jo popihal skozi stranska vrata.
(Odbor .Slov. pevskega društva") prosi svoje cenjene poverjenike, naj blagovolijo pobrati dru-štvenino članov za tekoče leto, da se morejo računi skleniti. Kjer poverjenikov ni, od ondut račijo naj posamezni člani svojo društvenino neposredno na odbor v Ptuj poslati.
(Samomorilec) Janez Novak, mesar, ki se je ustrelil v petek v Šiški, umrl je v soboto ponoči v tukajšnji bolnišnici. Novak bil je stoprav štiriindvajset let star.
Raznoterosti.
—	železna cerkev. Iz Tonkinga se poroča, da je priplul tja parnik .Kosmopolit" z železno cerkvijo, ki je izdelana na Francoskem in namenjena za španjski katoliški misijon. Različni kosovi so bili zložni v 834 bal, ki so tehtale vkupe 76.000 kilogramov. Cerkev bo 55 metrov dolga, 20 metrov široka in 15 metrov visoka in imela dva železna križa, ki tehtata 200 kilogramov.
—	V Berolina je baje 40.000 stanovanj praznih.
—	Otok Caprero je prepustila družina Ga-ribaldijeva državi za 300.000 lir.
—	Popolnoma pogorel je v nedeljo 15. t- m. po noči samostan San Francisco della Vigna v Benetkah. K vsej sreči je ostala samostanska cerkev čisto nepokvarjena. Pri tej nesreči se je bilo pa še bati, da se ne razpoči bližnji ga-zometer. Kaj je bilo vzrok požaru, se ne vi.
—	Odrezane cvetlice ostanejo v vazi 14 in še več dni čisto sveže, če se dene v vodo na vsak liter tri grame amonijaka in ielenorožne soli.
—	Fonograf so porabili zadnji čas tudi za to, da so vjeli vanj jezik umirajočih Indijancev, ker se po fonografu vsekako bolje in natančneje označi govor ter bolje spravi. Vanj so vjeli vsakovrstne narodne popevke, in mnogo Indijancev se jo tako privadilo tem čudnim in umeteljnim instra-mentom, da so sami lahko svoje glasove vanj lovili. Prestava se je izvršila tudi fonografičnim potoai in sicer v angleškem jeziku.
—	Pol mesta pogorelo. Kakor sa brzo-javlja iz .Združenih držav", pogorelo je glavno mesto Fort-de-France. Do 5000 ljudi je brez strehe. Tamošnji konzul prosi za pomoč.
—	Človek in zver v boju. Preteklega leta je bilo v Srednji Indiji 22.970 ljudij žrtva divjih zverij; 974 so jih raztrgali tigri, 512 medvedje, leopardje, hijene, največ pa so jih usmrtile kače. To je gotovo veliko in strašno število; vendar pa je v tem boji, katerega bojujeta človek in zver na onem velikem polotoku, človek zmagovalec. L. 1889. je pobil človek 1473 tigrov, 4207 leopardov, 1261 hijen, 1829 medvedov, 5544 volkov, 6374 druzih divjih živalij in 511.948 kač.
—	Nemški cesar Viljem se uči ruščino. Kakor piše neki uemški list, uči se nemški cesar s Dosebnim veseljem ruski jezik. Odkar je bil zadnjič v Petrovem dvoru, priučil se je ruščini, kakor piše omenjeui list, toliko, da »e lahko tmeui po ruska.
Pri pribodnjem obisku na Ruskem pogorarjal se bo Ihbko s carjem v ujegovem maternem jeziku. Tudi bere cesar Viljem že dl|e časa ruske časnike.
— (iledališče v Troji. Turški listi poročajo, da jo Scbliemauu prišel pretekli teden na sled razvalinam gledališča. Kakor kaže razpalo zidovje, bilo je gledališče zidano v polukrogu iu je imelo prostora za kakih 200 gledalcev. Našel je tudi grški napis, ki kaže, da je bilo ^Medališče sozidano za cesarja Tiberja. Iz razvalin je izkopal nadalje tudi dve sobi, iz marmorja izsekani ženski podobi. Iz marmorja so bila tudi tla in sedeži.
.farodiio g:ospo(larstvu. „Unio Catholica'-.
Komaj je preteklo pol leta, odkar je ta zavod pričel svoje delovanje na gospodsrstvenem polju zavarovanja, in že je postalo zanimanje za njtgov razvoj tako živahno, da se mora na lepo bodočnost tega za katoličane velevažnega zavoda sklepati.
. ^ Kdor je pričetek tega zavoda in njegovo poslovanje do danes zasledoval, prepričal se je o grenkih urah, katere so udje ravnateljskega soveta, dični duhovniški dostojanstveniki in odlični katoličani, morali preživeti. Židovski listi in židovski kapital hoteli so noTorojeno dete v zibeli zadušiti; a zamdn, kajti vstrajnost ravnateljskega soveta in pa katoliška zavest bili ste zmagovalki proti Ijutemu sovražniku. Danes je stališče „Unio catholice" tako ugodno, da gledajo nevoščljivo delniške zavarovalnice v prelepo raicvitanje tega zavoda.
In kateri katoličan, ako ima tudi katoliško srce, bi se ne oklenil „Unio catholice", vsaj ima ta zavod preblage katoliške namene; — vsaj ima ta zavod nalogo, da se razrušijo vse one zavarovalne pogodbe, katere smo mi katoličani z najhujšimi sovražniki svete cerkve sklepali; razrušijo nenaravne pogodbe, koje so v sili katoliška zastopništva s prostozidarskimi ravnatelji delniških družeb — sklepala.
„Unio catholica" je zavod, kateri ne išče do-bičkarije, temveč njemu je naloga, breme zavarovanja kolikor mogoče zlajšati; zato je pa tudi potreba, da se vsi tega zavoda trdno oklenemo, in da vsak stori za njegov razvoj, kar mu veleva njegovo katoliško srce, njegova katoliška zavest. Kapitalizem gospodari danes na polji javnega življeuja, njegov vpliv raste od dn^ do dne, a ž njim pojema tudi čloieška samostojnost od ure do ure, iu to posebno na gospodarskem polju. H kupčijam, koje so kapitalu popolnoma pripale, uvrsteno je tudi prevažno zavarovalstvo. Delničarji zavarovalnih družeb in istotako njih upravni sovetuiki so udje verige kapitalizma, kateri nevarno preti narodnemu blagostanju.
Delniške zavarovalnice uiso nič druzega, nego ttruge, po katerih se izteka težko prihranjeni sold zavednih katoličanov v židovske žepe, torej naših ljutih sovražnikov. Dandanes ni več potreba nam s sovražnimi delniškimi društvi zavarovalnih pogodb
sklepati, oklenimo se tedaj vzajemnih zavarovalnic, . h katerim spada tudi ,Unio catholica". j Kdor je menil v začetku, da bode »Unio catholica" vsled židovske konkurence osamljena ostala, varal se je, močno varal, kajti danes šteje že ta zavod mnogo udov, in kar je tudi prevažno, „Unio" je stopila v zvezo z najstarejšimi vzajemnimi zavarovalnimi zavodi, kateri imajo katoličane na čelu.
Vsled te zveze daje ,Unio" večje poroštvo svojim zavarovancem, nego vsaka druga delniška zavarovalna družba v Avstriji.
Stališče „Unio catholice" je tedaj trdno, in vsakdo sme s polnim zaupanjem k temu zavodu pristopiti. Na Slovenskem je za ta zavod posebno živahno zanimanje postalo, kajti ne le prečastita duhovščina, temveč tudi laiki se kar naravnost pri generalnem zastopu kot udje oglašajo; a tudi po druzih deželah Avstrije podpira se ta zavod z vso odločnostjo. Tako se je pri duhovski konferenci v Ronkveilu (Vorariberg) dne 2. t. m. sklenilo in v zapisniku vknjižilo, da se mora .Unio catholica" z vso odločnostjo podpirati in da tudi vsa duhovščina svojo imovino pri tem zavodu zavaruje.
Bog daj mnogo takih sklepov tudi v mili naši slovenski domovini. Kaicor je že občno znano, osnovala je „Unio catholica" za slovenske dežele generalni zastop s sedežem v Ljubljani in v nadzoro-valni sovet imenovala doslej gospoda dr. Jos. Poklukarja, deželnega glavarja itd., gospoda Karola Kluna, kanonika itd. v Ljubljani, in gosp. Miho Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca v Celji.
Ti trije gospodje so ta častni posel radovoljno sprejeli.
Drugi trije gospodje za slovenske pokrajine, in sicer dva na Spodnjem Štajerskem in jeden na Kranjskem, bodo še tekom tega meseca v nadzoro-valni sovet vstopili, kateri so že tudi drage volje sprejem obljubili.
Imena teh gospodov priobčimo v kratkih dneh.
Ker je ravno sedaj najugodnejši čas za zavarovanje, bodisi premičnih ali nepremičnih stvarij, štejemo si v dolžnost, da opozarjamo vse katoličane na »Unio catholico", katero prav toplo častitemu občinstvu priporočamo.
Telegrami.
Dunaj, 30. junija. Cesar je včeraj popoldne zopet počastil s svojim obiskom grofa Kalnokvja. Danes je sprejel prisego dunajskega knezonad,škofa Grusche; navzočen je bil pl. Gautsch. Nato sta prisegla tirolski in gornje-avstrijski namestnik JJerveldt in Pou-thon. Po navadnih obredih je danes v dvorni cerkvi cesar slovesno izročil baret novoime-novanemu kardinalu Dunajevskeniu. Navzočni so bili papežev odposlanec Meszezynski, nuncij
Galimberti, knezonadškof Gruscha, ministerski predsednik Taaffe in več višjih uradnikov. Nato je cesar sprejel Dunajevskega, Meszczjn-skega, papeževega gardista Mattei-a. Zvečer je bil kardinalu na čast obed.
Pariz, 20. junija. Danes so na pokopališču :Montniorency izkopali AIickiewiczeVo krsto. Govorili so knez Czartoryski, Eenan in grof Koziebrodsky.
TremeuNko »porodilo.
Cas'
Stanje
opazovanja
zrakomerm T mm
toplomer« po Celziju
Veter
T?, u. zjut. 28l 2. u. po^.
I 9. u. zveu. "7ru.~'zjut7 2. n. pop. 9. u. zvec.
73.')0 734-8 734-8
27-0 20-C
29
735-1 733-0 7319
.22-6 27-8 19-8
i^l szap. si. jzap.
Vreroe
•ss; t
~oHi5no del. jasnv jasno
1-50 dež
si. zap si. jzap.
jasno
000
Srednja temperatura obeh dni 22 2°, in 23 3°, za S S" in 4-4° {.od normalom.
]>unafHka borza.
(Telegratieno porodilo.) 30. junija.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld.	65 kr.
Srebrna , 5», . 100 , , 16* , 89 „	25 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„	35 „
Papirna renta, davka prosta......101	„	40 „
Akcije avstr.-ogerske banke...... 973	„	— „.
Kreditne akcije ..........305	^	_
Locdon - - •..........116	„	85 „
Srebro .............
Francoski napoleond. ........9	„	30 „
Cesarski cekini...........5	„	55 „
Nemške marke .......... 57	.	35 „
Poillja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine protto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot

■f
s i
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih o^s-iiji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—27)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 17. 'ošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
(20-18)
Karol« Ginnija zalogo umetaljne vezenine in tkanine priporočata
iVilinger Easdiiger
Dunaj, I., Seilergasse 10, Gdttweigerhof
ik	f velečastiti duhovščini kakor:
bandera, baldahine,
luašiic plašče, dalmatike, pluviale,
velume monstrance,
keHIie, kadifiiice,
altarne svetilnice. svete kipe, križeva pota,
cerkvene lestence od
stekla in medi,
vsakovrstne oblike in zloga.
Nn eahteraiije pošiljajo se
paramenti na ogled. Skoro 100 let imajoči sloveč obstanek na^e u-.tanovitve jamči zanesljivost naie tvrdke. Ilustrovane cenike poii-Ijava brezplačno in franko.
jf SreCke dunajske razstave a 1 gld J
^^ Vsaka sreeka za oboje-« srečkanje veljavna. ^^ Ji Kazalo srečeh obojega sre6kan}a, " Prvo srečkanje 14. avgusta 1B90.
(9)
I
H
M
1		5000
1	))	2000
1	jj	1000
		600
5	fj	200
10	))	100
20	j>	50
50	J9	20
200		10
2000	»	5
razstavnih srečk
Drugo srečkanje 15. oktobra 1890.
1 dobitek 50.000gl. vrednosti A
fi K
dobivajo se pri	»
€- C. Maj er-ju v Ljubljani^^
1
1 ■>
it
10
20
50
200
2000
2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
»»
)> )i

OLflVATIi BARTB
"V
ko«iltar«i«kih piis^iicah |m» pol In Je«leii kilo
I>i*il><>i»ooa iiajeeiieje
(36)
tovarna oljnatih barv, laka in firncža
semeniško poslopje 6	semeniško poslopje 6.
Udajatelj: Matiia Ktlar,
Tu-k .Katoliške Tiskarne gv Lj»blj.4Di