Pugtulna ph&un t gotovini
Leto XXII., št. 213
Ljubljana, četrtekJL septetnbra 1941-X1X
Cena cent. 70
Upravništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
ZKLJ UČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije Id Inozemstva Ima
Unione Pnbblicltš Italiana SA, Milano
dan naea ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—> za Inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica it 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi ae ne vračajo.
concessionaria esclustva per la pubblicita dl provenienza Italiana «1 estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano
stani nemški napadi na vzhodu
Bombardiranje letališč in skladišč bencina ob Sueškem prekopu -Uspešni letalski napadi tudi v severnem Egiptu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. sept. Nemško vrhovno poveljništvo je izdalo naslednje vojno poročilo:
Na vzhodu stalni napadalni uspehi.
V severni Afriki so napadla nemška bojna letala v noči na 9. september letališče Abii Suir ob Sueškem prekopu. V hangarjih ln skladiščih pogonskih sredstev so nastali veliki požari.
Na Velikem slanem jezeru je bila zadeta z bombo neka tovorna ladja. V Sueškem zalivu je bila hudo poškodovana še neka ■druga trgovska ladja.
Nadaljnji uspešni letalski napadi so bili Izvršeni na pristaniške naprave v Tobruku ter na angleška letališča in železniške proge v severnem Egiptu. V petek ponoči so nemški letalski oddelki napadli letališče Ismailja.
Letalskih napadov na nemško ozemlje ni bilo niti podnevi niti ponoči.
Srditi boji
na vse]
Bern, 10. sept. d. Na vzhodu so se včeraj nadaljevali ogorčeni boji na vsej fronti. Nemško vrhovno poveljništvo pošilja v boj vedno nova ojačenja, pa tudi sovjetsko vrhovno poveljništvo pošilja na fronto nove čete. Položaj se na vsej fronti naglo iz-preminJa, ker prihaja pritisk na raznih točkah vedno znova do veljave.
Borba za Petrograd prehaja v končno fazo. Sedaj gre za to, da se obroč okoli njega čim trdneje sklene, konsolidirajo zavzete postojanke in zavarujejo nemške čete pred protinapadi z vzhoda in juga. Za splošni razvoj nadaljnjih operacij nemške vojske je manjšega pomena, kdaj bo Petrograd padel. Cas bo dozorel, ko bodo zaloge v mestu še bolj izčrpane in leo bo nemško letalstvo še bolj opustošilo industrijske naprave v njem. Upoštevati je tudi treba, da preskrba Petrograda po Finskem zalivu ne prihaja v nobenem pogledu v poštev, nasprotno pa je po padcu Re-vala znatno olajšana preskrba nemške vojske po Baltskem morju in preko Estonske.
Po obkolitvi Petrograda se more pričakovati, da se bo sedaj povečal nemški pritisk proti Moskvi in Kijevu. Na osrednjem bojišču so se znova razvili srditi boJi in so so bili posebno krvavi kakih 80 km vzhodno od Smolenska na področju okoli mesta JeLnje, kjer je poslal maršal Timošenko v protinapade močna ojačenja, ki pa so doživela silne izgube. Hudi boji so v teku tudi na področju vzhodno od Roslavja.
Posebno srditi boji se razvijajo tudi se-vemo-zapadno od Kijeva ob zgornjem toku Dnjepra in niegovih dotokih Desni in Teterevu, južno od Gomela. Tudi tu pošilja sovjetsko vrhovno poveljništvo v borbo vedno nova ojačenja, pri čemer ne šte-di nobenih žrtev, zaradi česar so tudi izgube primerno velike.
Obleganje Odese se nadaljuje po načrtu. Pri tem sodelujeta v povečani meri nemško in zavezniško topništvo in letalstvo. Zdi se, da se nemško vrhovno poveljništvo poslužuje pri tem enake taktike, kakor pri obkoljevanju in obleganJu Petrograda, namreč, da uniči prej vse obrambne postojanke in oskrbovališča, nato pa preide v odločilni napad za končno osvojitev mesta.
Ob spodnjem Dnjepru je posebno aktivno topništvo, ki obstreljuje postojanke vojske maršala Bud j oni ja na levem bregu reke, ki jih močno bombardira tudi nemško in zavezniško letalstvo.
Pomen obkolitve Petrograda
Rim, 10. sept. s. Padec utrjenega Sliselj-burga zavrača vse lažne in tendenčne vesti, ki jih razširja anglo-ruska propaganda glede vojaškega položaja okrog Petrograda. Zasedba Sliseljburga dokazuje, da je Petrograd popolnoma obkoljen, da je prekinjen rečni promet na Nevi in da ni več zvez med Petrogradom in Kronstatom ter med Ladoškim jezerom in Kaspiškim morjem. Cimdalje bolj težaven je zaradi tega položaj Kronstata in letalskih oporišč v bližini bivše carske prestolnice. Težav-nejše je tudi oskrbovanje pomorskih oporišč Hangoeja in otokov Oesla in Dangoe-ja. Petrograd je po Moskvi največje središče železne, kemične in elektrokemične industrije Sovjetske Rusije. V Petrogra-du in v okolici je polovica vse ladjedel-ske in pomorske industrije Rusije. Zaradi napredovanja Nemcev v odseku Volhova in napredovanja Fincev na področju reke Zvir so že številne industrije Petrograda brez pogonske energije in ne bodo mogle več obratovati. Pomanjkanje električne energije in ustavitev dovoza surovin neizprosno onemogočata obratovanje številnih industrij, ki jih še ni porušilo nemško topništvo. Več industrijskih predelov je v ostalem pod ognjem nemških topov, ki se čimdalje bolj približuje z napredovanjem nemških čet. Vesti angleške propagande, ki skušajo olajšati učinek obkolitve Petrograda, zatrjujejo, da bodo druge industrije v notranjosti Rusije nadomestile petrograjsko industrijo, niso v skladu s stvarnostjo Izguba industrijske proizvodnje Petrograda se ne bo m.osla niti približno nadomestiti z drugimi industrijskimi središči, kar dobro vedo vsi, ki poznajo industrijsko in gospodarsko življenje boljšev"ške Rusije.
Monakovo, 10. seot. s. Ves nemški tisk obravnava strateško važnost obkolitve Petrograda. Listi predvsem podčrtavajo
velik pomen dejstva, da je poslej to veliko rusko industrijsko središče popolnoma izgubljeno za sovjetsko vojno proizvodnjo. »Miinchener Neueste Nachrichten« pravijo, da je z obkolitvijo Petrograda dosežen uspeh, ki ga dovolj no označuje dejstvo, da maršal Vorošilov ni štedil žrtev, da bi onemogočil sklenitev železnega obroča okoli mesta.
More se pričakovati, da bodo te oborožene sile delale obupne napore in izpade, da bi razbile obroč, ki jih stiska, in da bi dobile zvezo z ostalim svetom, v ostalem pa že sama okoliščina, da je v Petrogradu zaposleno približno pol milijona delavcev v oboroževalni industriji, kaže vso veličino izgube, ki jo je z obkolitvijo mesta utrpela sovjetska vojska. Železni obroč se vedno tesneje oklepa okoli bivše carske prestolnice in že sedaj se zdi, da je njen konec neizbežen, čeprav Nemci ne bi nadaljevali svojih napadov. Samo po sebi je umevno, zaključuje list, da se obkolitev sama še ne more smatrati za likvidacijo velikega vojaškega činitelja, ki ga predstavlja Petrograd, kakor je v ostalem nedvomno, da se obroč okoli mesta ne bo odprl, dokler mesto ne bo zavzeto.
S finske fronte
Helsinki, 10. sept. s. Vsa poročila z operacijskega področja potrjujejo, da je bil bliskoviti manever generala Heinricha, ki je vodil finske čete pri triumfalnem zavzetju področij ob reki Sivi, veliko presenečenje za sovjetska poveljništva, ki so bila prepričana, da pomeni dolgi odmor od preteklega julija opustitev finskih načrtov za napredovanje v tem odseku. Prebivalstvo krajev, ki so bili osvobojeni prvič po tisočletnem moskovskem zatiranju, manifestira svoje veselJe. Plen težkega topništva je izredno velik. Mesto Lopejoje Pole južno od Zvira so Rusi pred hitrim begom zažgali. Področje Aurusa, ki je najnovejša osvojitev pa je v splošnem malo poškodovana od vojne in se tu obeta dobra žetev.
Sovjetska grozodejstva v Rigi
Stockholm, 10. sept. s. Po poročilu lista »^.ftonbladed« so bili umorjeni vsi skandinavski državljani, ki so ostali v Rigi po priključitvi Letonske k Sovjetski zvezi To dejstvo naj bi bilo potrjeno po številnih verodostojnih pričah, ki so bile osvobojene z osvoboditvijo Letonske izpod sovjetskega jarma.
Španski prostovoljci na vzhodni fronti
Berlin, 10. sept. d. V tako imenovani »modri diviziji« zbrani španski prcstovofl jc; so prispeli na vzhodno fronto.
Turški general o sposobnosti industrije za Uralom
Carigrad, 10. sept. s. Generali Ihsan Šahih se v TašviriefkJrarju bavi z vprašanjem vzhodne fronte ter pravi med drugim, da sovjetske delavnice v Uralu, o katerih pripoveduje angleško - ruska propaganda, da
-Jutror
lahko krijejo vse potrebe vojske, nikakor niso kos ogromni nalogi. Po zatrjevanju generala tovarne v Uralu llahko dobavljajo samo surovo in lito železo, nikakor pa ne že gotovega vojnega materiala.
Rumunska vlada za obnovo besarabskih mest
Bukarešta, 10. sept. s. Maršal Antonescu je predsedoval seji ministrskega sveta, kateremu je obrazložil vojaški položaj. Razpravljali so nato o organizacijskih vprašanjih z upravnega, gospodarskega in finančnega staliča. Proučeno je bilo tudi vprašanje obnovitve raznih besarabskih mest. Ministrski svet se je nato bavil z načrti gradnje novih železnic ter je odobril zakon, ki določa najstrožje kazni, v posebnih primerih tudi smrtno kazen za zapravljivce državnega imetja.
Demanti o misiji admirala Raeder ja v Sofiji
Sofija, 10. sept. u. Pristojni krogi de-mantirajo vesti agencije Reuter, po katerih naj bi bil veliki admiral Raeder, vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, ob priliki svojega zadnjega službenega obiska v. Sofiji skušal pridobiti Bolgarijo za to, da bi angažirala svoje vojno brodovje v operacijah proti Sovjetski Rusiji. Bolgarski krogi naglašajo, da šteje tako zvano bolgarsko brodovje le malo ladij in še te je mogoče uporabiti le za policijsko in obalno stražno službo.
Angleške molitve za boljševike
Rim, 10. sept. u. Britansko časopisje je pretekle dni zabeležilo cel niz javnih molitev in slovesnih služb božjih v vsej Angliji, s katerimi se kliče božji blagoslov nad orožje Velike Britanije. V skladu z navodili, ki jih je dala angleška vlada anglikanski cerkvi, veljajo te molitve in službe božje v polni meri tudi za boljševiško vojsko, ki je potemtakem po Churchillo-vem prizadevanju prišteta med branitelje krščanske tradicije in krščanske misli.
Zlasti slovesne so bile prireditve te vrste v Canterburyju. Tu so v molitve vpleli poleg imena angleškega kralja tudi ime Stalina. Canterburyški nadškof je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem blagoslavlja rdečo vojsko poudarjajoč, da se Junaško bori proti brezboštvu, zdi pa se, da angleška javnost ni popolnoma zadovoljna s tem čudnim prepletanjem boljševizma in anglikanskedržav ne cerkve. »Goeoteborg Morgenpost« poroča iz Londona, da so meščani v Leicestru prav ogorčeno protestirali ter označili molitve za rdečo vojsko kot svetoskrunstvo. Kakor poroča omen-'eni švedski list, se je te protestne manifestacije udeležilo kakih 10.000 oseb. Policija je obkolila poslopje verske družbe ki je organizirala protestno zborovanje ter je s pendreki razpršila pobožne anglikanske kristjane.
Ni prvič, da je eanterburySki nadškof s svojim nastopom razburil pobožno angleško javnost. 2e med abesinsko vojno so mu ljudje močno zamerili, ker se je odloč-
Topniški boji pri Sollumu in Tobruku
Učinkoviti letalski napadi pri Tobruku in Marsa Matruchu Bombardiranje Famaguste in petrolejskih naprav pri Haifi
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 10. septembra naslednje 463. vojno poročilo.
V	severni Afriki delovanje topništva na fronti pri Sollumu in Tobruku. Pri tem je bilo uničenih več sovražnih avtomobilov.
Naši bombniki so učinkovito zadevali objekte na kopnini v področju Tobruka in Marsa Matrucha. Protiletalska obramba v Bardiji je sestrelila letalo tipa Bristol-Blenheim.
V	Vzhodni Afriki ni v odsekih bojišča pri Gondarju zabeležiti nikakega dogodka posebne važnosti.
Britanska letala so izvršila polete nad Reggio di Calabria in nad Messino. Pri tem med prebivalstvom ni bilo žrtev.
Naša letala so bombardirala pristaniške naprave v Haifi. Opaženi so bili požari in velike eksplozije.
Letalski napadi na Sueški prekop
Berlin, 10. sept. s. DNB poroča, da so nemška letala v noči na 9 septembra na-
padla letališče Abi Sueir. Napadi so bili izredno uspešni. Zadet je bil v polno velik hangar, kjer so nastale močne eksplozije. Zažgano je bilo skladišče pogonskih snovi. Letališče je bilo razušeno z napad; v nizkem poletu. V teku napada na pomorske objekte ob velikem Slanem jezeru je bila isto noč hudo poškolovana neka 4000tonska trgovska ladja. V Sueškem zalivu je bila neka 8000 do lO.OOOtonska trgovska ladja taka hudo poškodovana z bombami, ki eo zadele v polno, da je po eksplozijah na krovu takoj oddala znake SOS.
Na Rdečem morju potopljen ameriški parnik
Rim, 10 sept. s. Vest, da je bila na Rdečem morju potopljena neka ameriška ladja, ki je bila v angleški službi, se v tukajšnjih krogih komentira v tem smislu, da je bila ladja verjetno res potopljena, da pa je to povsem naravno, odkar je tudi talija svo» čas proglasila področje Rdečega morja za vo;no področje, enako kakor področje Sueškega kanala
Preselitev Nemcev iz savjetske republike
ob Volgi v Sibirijo
Moskovska vlada se boji sabotaže s strani nemških
kolonistov
Berlin, 10. sept. d. Vrhovni svet sovletov je sklenil preseliti okrog 400.000 Nemcev iz Povolžja v Sibirijo.
Stockholm, 10. sept. d. Listi poročajo, da je moskovska vlada sklenila preseliti prebivalstvo nemške republike ob Volgi v vzhodne predele Sovjetske Rusije. Gre za 600.000 ljudi, ki bodo naseljeni v Sibiriji in blizu mongolske in afganistanske meje. ker baje obstoja nevarnost, da ne bi nemško prebivalstvo pričelo izvajati sabotaže. Baje so aretirali že več tisoč Nemcev, ki so se v republiki ob Volgi bavili s sabotažo in vohunstvom.
Berlin, 10. sept s. Tukajšnji tisk ostro obsoja vest, ki jo je razširil londonski radio glede preselitve Nemcev iz Povolžja globoko v notranjost Sibirije. Nemški tisk odločno obsoja in žigosa to odločitev kre-melskih mogočnikov, ki z enostavnim ukrepom jemljejo domove in zemlJo stoti-sočim pridnih nemških naseljencev ter jih brezobzirno in kruto pošiljajo v naročje negotovi usodi ter ostri sibirski zimi. Stvar je tem bolj vse obsodbe vredna, ker gre tu za nekoliko stotisočev nemškega življa, ki je že poldrugo stoletje živel ob bregovih Volge ter s svojo pridnostjo in sposobnostjo dokazal pravico do obstoja. Odločitev kremlskih mogočnikov je tem bolj vredna vse obsodbe, ker je znano, da je železniški promet v Sovjetski zvezi zelo pomanjkljiv in da železniška uprava nikakor ne bi bila kos ogromni nalogi prevoza sto in sto tisočev duš globoko v notranjost Sibirije. Po vsem videzu moskovskim oblastnikom tudi ne gre za drugo, kakor za golo osveto. Ker drugod ne morejo udariti nasprotnika, mu hočejo škodovati s tem, da izroče sto in sto tisoče marljivih nemških kmetov poginu ter dokončajo delo, ki ga niso mogli izvršiti vsa leta svoje strahovlade. Upravni ukrep, ki uničuje avtonomijo nemške povolške republike, ima samo en namen: Uničiti povoljške Nemce! *
2e v prvi svetovni vojni je ruska politična uprava izdala odredbo o preselitvi povolških Nemcev dalje na vzhod v Sibirijo ali v Turkestan. Dokler so merodajni činitelji še iskali kraja, kam bi pregnali nemške koloniste, je prišlo do revolucije in
vprašanje je ostalo nerešeno. V sedanjem trenutku se je sovjetska politična uprava zopet spomnila teh Nemcev in iz Londona že prihaja vest o njihovi preselitvi v vzhodno Sibirijo. Nemške kolonije v Povol-žju izvirajo iz časov carice Katarine II. Velike. Ta je v letih 1764 do 1773 naselila iz Nemčije kakih 800 družin, ki so štele skupno 27.000 duš. Priseljenci so ustanovili 106 naselbin in jim dali čisto nemška imena kakor so Jekaterinenstadt, Strekerau, Schondorf, Gnadenflur, Hofentai. Blaken-feld in slično. Nemški naseljenci so dobili posebne povlastice, svojo šolsko in cerkveno avtonomijo, dočim so bili ruski kmetje v njih sosedstvu še vedno tlačani. podložni svojim graščinskim gospodom. Po prvih letih težkoč so nemške kolonije kmalu premagale začetne neugodnosti ter so se raz-cvitale v gospodarskem in kulturnem pogledu. V zvezi s tem pa je seveda tudi raslo blagostanje posameznih vasi. Iz nekdanje peščice Nemcev je v 150 letih nastala mogočna nemška kolonija v saratovski gu-berniji in ob času ruske revolucije je štela nemška kolonija ob Volgi visoko nad 300.000 duš.
Ko se je ruska federativna republika začela notranje organizirati po narodnostnem načelu, je bil 1. 1918. v Saratovu osnovan poseben komisariat za nemške naselbine v Povolžju in ta komisariat je pripravil vse potrebno za ustanovitev posebne nemške republike. V malu lanskega leta je bila dokončno urejena republika povolških Nemcev in velika naselbina Jakaterinen-stadt je dobila novo ime Markstadt in postala glavno mesto nemške republike. V upravnem pogledu je nemška republika razdeljena na 14 kantonov, katerih je deset na levem bregu, štirje pa na desnem bregu Volge. Naseljenih krajev ima republika 791, med temi tri mesta, meri pa skupno 26.753 kv. km. Nova republika je imela 1. 1928. 572.000 prebivalcev, kar je znašalo 0.4 odst. vsega prebivalstva Sovjetske zveze. Po narodnosti je bilo prebivalstvo nove republike zelo pestro. K nemški narodnosti se je priznalo 66 odst. vsega prebivalstva, 21 odst je bilo Rusov, 12 odst Ukrajincev, neznaten ostanek pa so tvorili Tatari in druge mongolske narodnosti.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 10. sept s. V okviru običajnih vsakoletnih sprejemov so bili včeraj pri Duceju v Beneški palači prefekti iz Jakina, Ascoli Pičena, Macerate in Pesara-Urbina.
Rim, 10. sept. s. Duce je sprejel direktorja nemškega podjetja »Essener Verlagsan-stalt« Wolfganga MUllerja Clemma, ki mu je izročil v dar nekaj zanimivih nemških publikacij.
Hitlerjev dar španski Falangi
Madrid, 10. sept. s. Hitler je poslal Falangi v Oviedu obsežen album fotografij, ki kažejo akcije legije Condor v španski vojni. Svoj čas je legija iz Ovieda poslala kot dar Hitlerju kip borca v bronu in kamen iz oviedske katedrale.
General Franco v San Sebastianu
San Sehastiano, 10. sept. s. Semkaj je prispel generalisim Franco, ki so ga sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblasti in hierarhi Falange.
Filov pri kralju Borisu
Sofija, 10. sept s. Predsednik ministrskega sveta Filov je poročal kralju Borisu.
no zavzel za cesarja. Tafarija ln za suženjstvo abesinskega prebivalstva. Tudi med špansko vojno je ta čudni nadškof kazal pretople simpatije za španske revolucijo-narie ter za strahovlado barcelonskega ln madridskega režima, ki je zažigal cerkve, ubijal duhovnike in menihe ter izpostavljal za smehu vse, kar je bilo katoličanom najdražje.
Minister Farinacci v Berlinu
Berlin, 10. sept. st, V Berlin je dospel min;ster Roberto Farinacci. Na kolodvoru so ga pozdravili državni tajnik za propagando Gutterer, dr. Wiister iz zunanjega ministrstva in italijanski poslanik Gino Al-fieri. Roberto Farinacci se je nazgovarjal s nemšk;m propagandnim ministrom dr. Goeb-belsom glede sodelovanja nemških umetnikov na razstavi »Premio Cremona« v prihodnjem letu in z državnim tajnikom zunanjega ministrstva von Weiszackerjem. Poslanik Alfieri in minister Farinacc' sta obiskala tudi taborišče italijanskih delavcev. Nagovorila sta delavstvo, ki je priredilo navdušene manifestacije vdanosti Duceju.
Hanover, 10. sept. s. V mestni dvorani jo bila velika patriotična manifestacija ob otvoritvi razstave »Premio Cremona«. Navzoče je bilo veliko število rjavih srajc ln ljudstva. Po toplih manifestacijah za italijansko-nemško prijateljstvo sta govorila minister Farinacci ln hanoverskl okrožni vodja o načelih borbe, ki jo vodijo v bratskem tovarištvu narodi osi proti židovski demoplutokraeiji in proti boljSevl-ški hidri. Govornika sta zaključila izvajanja pozdravljajoč skupne politične ldealo obeh narodov, ki sta odločena premagati vse ovire za dosego končne zmage.
Obilna žetev v Franciji
Pariz, 10 sept u. Generalni tajnik km«, tijskega ministrstva Preaud je Izjavil no-vinarjem, da je bila letos žetev v Franciji tako obilna, da bo v celoti krita potreb« dežele.
»JUTROc 9t 213
četrt*, £L DL tMl-XIX
Napad! japonske vojne mornarice v kitajskih vodah
Očiščevalne akd|e v južni Kitajski
Tokio, 10. sept. s. Poveljstvo japonske mornariške eskadre v kitajskih vodah jo objavilo komunike, v katerem pravi, da so letala japonske mornarice v zadnjih štirih dneh bombardirala in s strojnicami napadla zbirajoče se kitajske čete, kolikor še operirajo v pokrajini Kukijem. Sovražniku so prizadejale izredno hude izgube. Oddelki japonsk;h mornariških strelcev pa so v sodelovanju z letalstvom uspešno nadaljevali očiščevalne operacije v tej pokrajini in v drugih predelih južne Kitajske.
Nanking, 10. sept. s Predsednik nanking-ške nacionalne vlade Vangčingvej je bil na inšpekcijskem potovanju po nekaterih okrajih Sučova v pokrajin4 Kijangsu. Včeraj se je vrnil v Nankmg. Novinarjem je izjavil, da je popolnoma zadovoljen z vsem, kar je videl ob priliki svojega potovanja. Izrazil je toplo zahvalo japonski vojski in njene-mu stalnemu prizadevanju, da omogoči kon-solkiac;jo življenja in dela na ozemlju, ki je pod neposredno kontrolo nankingške vlade. S to japonsko pomočjo in spričo nove politike, ki jo je uvedla nacionalna vlada, se je lahko nad 130.000 Kitajcev v zadnjih dveh mesecih vrnilo v svoje domače kraje in se znova posvetilo delu.
Važna posvetovanja v Toki ju
Tokio, 10. sept. s. Zunanji minister To-joda je na včerajšnji ministrski seji kakor tudi na seji zasebnega kronskega sveta poročal o najnovejšem dip.omatskem razvoju položaja. Službeni krogi opozarjajo, da je imel doslej kar 12 sestankov z ameriškim poslanikom Josephom Gree\vom. Splošno sodijo, da je bilo njegovo poročilo v zvezi z važnimi izjavami ministrskega predsednika Konoja. ki so napovedane za danes. Dopoldne se je zasebni kronski svet znova sestal, tokrat pod vodstvom mikada. Konoje naj bi svoje izjave podal takoj po seji sveta.
Med tem je vlada izdala nov odlok, ki določa mobilizacijo električne industrije. Električni tok naj bi se v bodoče v mno-
go večji meri dobavljal vojni industriji, ki bo morala zaradi hude napetosti mednarodnega položaja znatno povečati svojo produkcijo.
Povratek Japoncev v domovino
Tokio, 10. sept. s. Zunanje ministrstvo je objavilo komunike, v katerem pravi, da se je japonska vlada odločila od poslati tri parnike v Malezijo, Indijo in Afriko ter v Evropo. Na ta način hoče omogočiti japonskim državljanom v tujini, da se vrnejo na Japonsko. S parnikom, ki bo krenil v Evropo, bodo tja odpotovali japonski diplomati, ki so bili pred kratkim imenovani na diplomatska službena mesta v posameznih evropskih glavnih mestih. Vse tri ladje bodo že v krakem krenile na pot.
Nova japonska poslanika v Siamu in Indoklni
Bangkok, 10. sept. s. Prvi japonski poslanik v Siamu Teiji Cubokani je bil včeraj dopoldne v spremstvu višjih funkcionarjev poslaništva na dvoru in je regentom predložil svoja akreditivna pisma. Svečanosti je prisostvoval tudi japonski zunanji minister.
Tokio, 10. sept s. Bivši minister Menkiči Jošisava, ki je bil šef japonske delegacije v Nizozemski Vzhodni Indiji, je bil imenovan za izrednega poslanika v Francoski Indokini.
Teroristični atentati v Šanghaju
šanghaj, 10 sept. s. V teku štirih dni je prišlo tu že do drugega terorističnega atentata. Žrtev terorizma je včeraj postal neki funkcijonar japonske policije. Bil je smrtno ranjen sredi mednarodne koncesije. Pr; spopadu med teroristi in nekim policijskim agentom je bil ranjen tudi neki Kitajec.
Ozadje angleške zasedbe Spitzbergov
Madrid, 10. sept. s. Glede okupacije Spitzbergov pravi madridski tisk v svojih komentarjih. da otočje nima nikakega strateškega pomena ter pripominja, da hočejo Angleži na ta nač:n odvrniti zanimanje angleškega naroda od ruske katasf-ofe. Angleži hoicjo svojim ljudem injicirati nekaj optimizma, injekcija pa bo imela le neznaten učinek, kajti Spitzbergi, k? so na pragu arktičnega področja, niso ozemlje na katerem b: se vojna lahko izvojevala.
To početje Angležev je docela razumljivo. Zaradi nedostatka zmag in uspehov na boj:ščih. kier se je treba trdo boje* vati za vsako ped zemlje, se je Velika Britanija zatekla v območje Severnega tečaja, kjer ji je bila dana prilika za lahko zmago brez nasprotnika. Po vsem videzu se Anglija zadovoljuje s takimi navideznimi uspehi. Značilno je tud;, da v Londonu kar naenkrat smatrajo Spitzberge za izredno važno postojanko za svojo pomorsko zvezo z Rusijo. in sicer v trenutku, ko je važna luka Murmansk odrezana od ostale države. Tudi glede preskrbe ladij s premogom je otočje postalo naenkrat zelo važno, dasi v Londonu vse doslej niso ■vedeli za to izredno važnost. Resnica bo pač ta. da se hoče Veliki Britanij; cenenih uspehov, zato je treba odljudeno otočje proglasiti za važno postojanko v prometu z Arhangelskom in za preskrbevališče ladij z gorivom. To napihovanje važnosti Spitzbergov je tako prozorno, da angleškega izmotavanja nihče ne bo smatral za resno.
Premirje v Iranu
Teheran, 10. sept. u. Iranski parlament je sprejel pogoje angleške in sovjetske vlade za premirje. Na podlagi teh pogojev so bile določene tudi meje področja, ki naj bi jih zasedle sovjetske čete na severu, angleške pa na jugu. Severna demarkacijska črta gre kakih 50 milj severno od Teherana, druga pa omejuje ves južni predel Ha-madana. Tako je izvzet od okupacije le osrednji del dežele. Vsi Nemci v Iranu, ki jih je nekaj nad 500. bodo internirani. Izjema velja le za diplomatsko osebje in za nekatere tehnike, glede katerih je iranska vlada izjavila, da so ji neobhodno potrebni. Italijansko in rumunsko poslaništvo bosta ukinjeni. Petrolejska polja preidejo pod angleško in rusko oblast. Ni še jašno. kaj se bo zgodilo z iransko vojsko in policijo, posebno glede na njuno novo razmestitev.
Rooseveltove intrige
proti
New York, 10. sept s. »Daily Miror« objavlja zanimiva odkritja, ki dokazujejo izzivalno politiko Rooseveltove vlade in kažejo, da je skušala washingtonska vlada kompromitirati nevtralnost Irske: Du-blinska vlada je pred časom naročila v neki ameriški ladjedelnici dva parnika. Nedavno, ko sta bili ladji dograjeni, je washingtonska vlada predlagala v Dubli-nu. naj bi se prodaja obeh parnikov izvršila v skladu z ameriškim zakonom o posojanju v prid vladam, ki se bore proti osi. Dublinska vlada ni hotela prevzeti ladji na posodo in je raje plačala v gotovini po svoj čas določeni pogodbi, kakor da bi se kompromitirala.
Ameriška letalska oporišča v Liberiji
Nevr York, 10. sept. s. Listi poročajo, da je prispelo v Monrovijo v Liberiji več in-ženjerjev ameriške družbe »Panamerican Airways«. Tam bodo zgradili novo oporišče za severnoameriško letalstvo, tako da se bo lahko vzpostavila letalska zveza med Zedinjenimi državami in Bližnjem vzhodom preko južnega Atlantskega Oceana in Afrike. Ameriški listi poročajo, da bodo ob obali Liberije zgradili več letališč.
Letalski boji na zapadr
Berlin, 10. sept s. Britansko priznanje glede izgube 20 letal pri nekem poletu nad Berlin, ni v tukajšnjih krogih zbudilo nikake pozornosti, čeprav je nemško uradno poročilo objavilo nekoliko manjše število uničenih britanskih letaL Kako vestno sestavlja nemško vrhovno poveljništvo svoja poročila, dokazuje nedvomno ta razlika med angleško in nemško ugotovitvijo izgub. Očitno je, da nemško vrhovno poveljništvo postopa tako vestno, da gredo morebitne razlike vedno v škodo Nemčiji. Da je to pot London povedal večjo številko lastnih izgub, nego so jih ugotovili Nemci, je pripisati samo okoliščinam, da je Churchill enkrat krenil s svojega običajnega pota doslednih laži. To priznanje, ki ga je Churchill napravil nedvomno s stisnjenimi zobmi, hoče samo pokazati moskovskim prijateljem, da Angleži store vse, da bi pomagali svojim rdečim zaveznikom, ter pri teh napori tudi trpe občutne izgube.
Bombe na Kassel
Berlin, 10. sept. s V noči na torek so britanski bombniki prodrli nad nekatere predele zapadne in srednje Nemčije ter bombardirali neke kraje. Med drugimi so napadli področje okrog Kassela. Med civilnim prebivalstvom je b:lo nekaj žrtev.
Vojna na morju
Washington, 10. sept. s. Državno tajništvo je objavilo komunike, da je bil neki panamski parnik, ki je bil v službi Zedinjenih držav, potopljen v bližini Islandije. 24 ljudi je utonilo, med njimi en državljan Zedinjenih držav. Potopljeni parnik se je imenoval »Sessa«. Prvotno je pripadal danski trgovski mornarici, zadnje čase pa je bil last neke newyorške družbe, ki je prevažala živež in vojne potrebščine v Islandijo. Parnik je bil torpediran že 17. avgusta. Tri brodolomce s te ladje so rešili 6. septembra.
Berlin, 10. sept d. »New York Times« je naslovil na Roosevelta zahtevo, naj odredi, da morajo vse ameriške ladje na tako zvani islandski progi takoj streljati, če zapazijo kake nemško podmornico.
Obstreljevan angleški konvoj
Berlin, 10. sspt. s. V noč; na sredo so nemške daljnostrelne baterije močno obstreljevale angleški konvoj, ki se je pojavil v vodah pred Doovrom Po prvih strelih se je konvoj razpršil in posamezne ladje so krenile v vse smeri, da bi se izognile nemškim granatam. Obstreljevanje angleških parnikov pa se je tudi potem uspešno nadaljevalo.
Italijanska poštna tarifa za Jonske otoke
Rim, 10. sept s. Od 1. septembra veljajo za dopuščeno korespondenco (pisma, razglednice in rokopisi) z Jonskih otokov in naslovljeno v kraje na otokih tarife, veljavne v Italiji. Na Jonskih otokih se bodo uporabljale pretiskane italijanske znamke.
Vrnitev ameriških podpor Grčiji
Solon, 10. sept s. Solunski guverner je odredil, da morajo vsi, ki so prejeli kake podpore od ameriških dobrodelnih odborov ali društev, te podpore vrniti. Izkazalo se je, da so bile podpor deležne predvsem imovitejše osebe.
letala na švedskem
Stockholm, 10. sept s. Tudi peti čSan posadke angleškega letala, k5 se je zrušilo pri Marienbergu v južni Švedski, je bil prijet na postaji Malmoe. Izjavil je, da je hotel priti v stik z angleškim konzulom. Ponesrečeno letalo je bombnik vršite »Wellington«.
Bogat ribji lov
Lizbona, 10. sept & Z Grenlandije in
Nove Fundlandije se je 1111510 na Portugalsko več ribicah ladij, ki so b;le do vrha natovorjene s poteoevkami
Obisk Visokega Komisarja na vclesejnm
Ljubljana, 10. septembra.
Včeraj popoldne je Visoki Komisar po setil ljubljanski vel esejem, da si ogleda la-mošnja deLa. Med posetom ari je Eksc. Gra-zioli v spremstvu podpove!jnika Zveze pomožnih centrov ter vodilnih osebnosti ve-4;ke jesenske prireditve ogledal vse delo ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad njegovim uspešnim potekom.
Kc je dal nekoliko navodil g'ede tega. kakšen naj bo letos glavni vhod je pregledal vsa dela ter se je ustavil pred paviljonom Fiata, družbe Mcntecatini in si ogledal tudi ostale paviljone, kjer je delo v polnem teku. Preden je zapusril velesejem, je dal Visoki Komisar še nekaj navodil glede raznih del, ki so še v teku.
Hrvatski konzul pri Visokem komisarju Eksc. Grazioliju
Ljubljana. 10. septembra. Včeraj dopoldne je Visoki Komisar sprejel v vladni palači novega konzula neodvisne Hrvatske države v Ljubljani, ki je bil v spremstvu svojega zasebnega tajnika gospoda Pera Gospoanetiča.
Eksc. Grazioli se je pr:srčno razgovarjal konzulom dr. Antonom Ivaničem. popoldne pa mu je v spremstvu podpoveljn:ka Zveze pomožnih centrov vrnil poset.
Uspešno delovanje mestne zaščitne šole
Ljubljana, 10. septembra Mestna zaščitna šola je avgusta nadaljevala s svojimi tečaji zlasti za nadzornike hišne zaščite. Po podatkih zaščitnega oddelka in zaščitne šole je v mestu Ljubljani 2060 hiš v ožjem nevarnostnem rajonu, to je tam, kjer je hišna zaščita obvezna. Skoraj v vseh teh hišah so že izvežbani ter tudi postavljeni nadzorniki hišne zaščite, ki imajo skupno s Hišnim gospodarjem skrb za nadaljnjo izgradnjo hišne zaščite. V 47 tečajih za hišne nadzornike je tečaj končalo 2080 tečajnikov, med temi 1980 ali 96.11% tečajnikov iz ožjega nevarnostnega okoliša, drugih 100 pa je prostovoljnih iz širšega nevarnostnega okoliša ali pa namestnikov, pomočnikov i. dr., ki so se prostovoljno prijavili v tečaj. Za mali odstotek zadržanih ali zamudnikov, kakor tudi za morebitne spremembe in novo prostovoljno prijavljene se bodo tečaji za hišne nadzornike nadaljevali v začetku oktobra. Opozarjamo pa, da morajo hišni lastniki sproti naznanjati vse spremembe glede hišnih nadzornikov ali drugih članov hišne zaščite. Prav tako je treba mestnemu zaščitnemu oddelku sporočiti morebitno spremembo hišnega lastnika ali hišnega upravitelja. V sredo 10. t. m. je zaščitna šola začela, že s tečaji za hišne gasilce t j. za pomožne organe hišnega nadzornika.
Ti tečaji trajajo tudi po 3 dni vsak dan po 2 do 3 ure ter imajo na programu večii del demostracije in praktične vaje- Tečajniki so razdeljeni na skupine, da bodo praktične vaje čim bolj uspešne.
Najprej pridejo v tečaj hišni gasilci iz večjih poslopij, nato pa postopoma vsi drugi iz ožjega nevarnostnega rajona. Vabimo hišne lastnike, naj skupno s hišnim nadzornikom po mogočnosti že pred oblastvenim pozivom prijavijo hišne gasilce, če tega še niso storili, saj bo šele z izurjenim osebjem hišno gasilsko orodje uspešno uporabljiva
NaraScanje proizvodnje v Italiji
Pred meseci smo obširno poročali o naglem razvoju, ki je bil v zadnjih letih zabeležen v italijanski prod akciji premoga. Sedaj objavlja agencija AGIT o tem
naslednje zanimive podatke. Italijanska produkcija premoga se je gibala do leta 1934. v višini nekaj nad 700.000 ton. Naslednje leto je prvikrat dosegla 1 milijon ton, nakar se je pričela naglo dvigati in je v letu 1939. dosegla 3,125.000 ton. Za lansko leto še niso bili objavljeni uradni podatki, vendar cenijo, da je v tem letu italijanska premogovna produkcija že prekoračila 4 milijone ton
Zanimivi so tudi podatki o povečanju italijanske proizvodnje ekstraktov za strojenje, zlasti tanina. ki se pridobiva iz kostanjevega lesa. Prej je morala Italija znatne količine tanina uvažati, postopno pa se je od uvoza emancipirala in je uspelo tudi zmanjšati potrebo uvoza kostanjevega lesa. V začetku prve svetovne vojne je imela Italija 16 tvornic tanina s kapaciteto 390.000 stotov. Sedaj je v Italiji 34 takih tvornic, v katerih ie zaposlenih 10.000 delavcev. 2e leta 1934 je produkcija dosegla 800 000 stotov. sedaj pa znaša nad 1 milijon stotov. Ker se giblie dom=ča potrošnja le na višini okrog 750 tisoč stotov. je pričela Italija tanin že v znatni količini izvažati, prevdsem v Nemčijo.
V zadnjih letih je Italija napredovala tudi v pogledu proizvodnje hladilnih stro-
Obiski mestnih zdravnikov na domu so omejeni
Ljubljana, 10. septembra
Zdravniški obiski manj premožnih na domu so zaradi skrčenega avtomobilskega prometa in sploh zaradi izrednih razmer tako težavni, da mestno poglavarstvo mora opozoriti vse one, ki imajo na podlagi ubož-nega lista mestnega socialno političnega urada pravico na brezplačno zdravljenje, da je odslej mogoče klicati mestne zdravnike le med uradnimi urami, najpozneje pa do 13. ure na mestnem fizikatu. Na vsak način je pa treba prej priskrbeti ubožni listek socialno-političnega oddelka.
Izven tega časa je dovoljeno klicati zdravnika samo v zares najnujnejših in življenjsko nevarnih primerih obolenja. Majhne otroke, ki niso prav težko bolni, je pa treba prinesti v mestni fizikat med ordi-nacijskimi urami od 9. do 12. ure. Podpore potrebni bolniki morajo razumeti sedanjo zadrego z bencinom in upoštevati sedanje razmere, da mestni zdravniki peš ali s kolesi nikakor ne morejo opraviti vseh obiskov, kadar bi kdo želel in je bolniku pač najbolj priložno m pripravno. Ce kdo res težko zboli že zjutraj, si lahko pač takoj priskrbi ubožni listek v socialno-politič-nem oddelku na Ambroževem trgu. nato pa še dopoldne lahko pokliče zdravnika na mestnem fizikatu, nikakor naj pa taki bolniki ne kličejo zdravnika šele popoldne ali celo zvečer. Tudi bolniki, ki plačujejo honorarje. morajo dandanes večkrat potrpeti in čakati na zdravnika ter radi upoštevajo težke razmere.
Predsednik portugalske republike na inšpekciji
Lizbona, 10. sept & Predsednik republike general Carmena se je odpravil r« inšpekcijsko potovanje po obmejnih okrajih. Obiskal je že več manjši mest v portugalskem obmejnem področju.
Pomanjkanje delovnih sil v angleškem kmetijstvu
Berlin, 10. sept. d. Angleško kmetijstvo je zaradi pomanjkanja delovnih sil, ki je postalo zSasti ▼ zadnjem času občutno, zelo vznemirjeno. Opozarjajo, da je s tem postal tud; položaj v pogledu prehrane Anglije vedno bolj težaven.
Huda avtomobilska nesreča na Slovaškem
Bratislava, 10. sept s. V bližini Krupine je prišlo včeraj do hude avtomobilske nesreče. Neki tovorni avto, na katerem je bilo poleg Šoferja 29 delavcev, je na nekem ovinku zdrknil v globok jarek ob cesti. Dva delavca in neka delavka so se ubili. Ostalih 22 je bilo hudo poškodovanih,
jev in aparatov, ki so zlasti važni za sodobno konzerviranje živil. Letna produkcija znaša sedaj 20.000 takih strojev odnosno aparatov. V svetovni produkciji hladilnih strojev zavzema Italija že šesto mesto.
Pridobivanje mineralnega olja v Albaniji je letos nadalje napredovalo. Petrolej sko področje pri Devoliju oddaja sedaj kakor poroča »L'Eco di Romat mesečno 13.000 ton nafte italijanskim rafinerijam. Petrolejska družba AGIT, ki kontrolira družbo za izkoriščanje albanskih pe-trolejskih vrelcev, je dobila od države 50 milijonov lir za investicije v petrolejskem področju rta Patos v pokrajini Berat. kjer bodo vrtali potrebne sonde. Ležišča nafte so na tem področju verjetno v globini 300 do 1000 m. Pri poizkusnih vrtanjih so ugotovili ležišča goste asfaltne nafte in je verjetno, da bo tudi vrtanje na tem področju uspešno. V zadnjih desetih letih je italijanska družba za izkoriščanje petrolej ski polj v Albaniji na vrtala 600 sond, iz katerih je doslej pridobila okrog 1 milijon 200.000 ton nafte. Aktualno postaja tudi vprašanje pridobivanje mineralnega olja iz ležišč bituminoznega škriljevca. ki se cenijo na 10 milijonov kub. metrov. Iz tega bituminoznega škriljevca se lahko pridob; okrog 2 milijona ton nafte. V načrtu je gradnja poizkusne naprave. Ce se bo naprava obnesla, bodo priče!: pridobivati iz bituminoznega škriljevca nafto v večjem obsegu.
Prva statistika hrvatske zunanje trgovine
Hrvatski listi objavljajo prve podatke o hrvatski zunanji trgovini, in sicer za čas od 10. aprila do 1. avgusta, to je za nekaj manj nego 4 mesece. V tem razdobju je znašal izvoz Hrvatske 480 milijonov kun, uvoz pa 327 milijonov kun. Seveda je treba upoštevati, da je zunanja trgovina v prvih dveh mesecih obstoja nove države skoro mirovala, dokler ni hrvatska vlada sklenila prvih trgovinskih sporazumov z drugimi državami.
Od celotne vrednosti Izvoza v višini 480 milijonov kun je odpadlo na izvoz živine in živinskih proizvodov 116 milijonov, na les in lesne proizvode 202 milijona, na kemične proizvode 43 milijonov, na proizvode rudarstva 50 milijonov, na sadje 10 milijonov in na ostalo blago 59 milijonov.
Od skupne vrednosti uvoza v višini 325 milijonov kun pa je odpadlo 29 milijonov na živila, 78 milijonov na pogonska sredstva, 56 milijonov na tekstilno blago in surovine. 85 milijonov na kovine, kovinske izdelke in stroje, 49 milijonov na kemične proizvode, 15 milijonov na papir, 7 milijonov na steklo in 9 milijonov na razne proizvode.
Od posameznih uvoznih in izvoznih držav sta na prvem mestu Nemčija ln Italija. Izvoz v Nemčijo (brez Spodnje štajerske) je znašal 262 milijonov, uvoz pa 175 milijonov. Po posebnem sporazumu je Hrvatska izvozila v Spodnjo Štajersko za 16 milijonov blaga, uvozila pa je iz Spodnje štajerske za 66 milijonov blaga.
Izvoz v Italijo ie dosegel 129 milijonov, pri uvozu v vrednosti 24 milijonov. Nadalje je znašal izvoz v Ceškomoravski pro-tektorat 43 milijonov, uvoz pa 13 milijonov. V Srbijo je Hrvatska izvozila za 14 milijonov blaga, uvozila pa ga je za 5 milijonov. Nadalje je znašal izvoz v Nizozemsko 7 milijonov, med tem ko uvoza iz Nizozemske ni bilo. V Madžarsko je Hrvatska izvozila za 7 milijonov blaga, uvozila pa za 14 milijonov. V uvozni statistiki je končno omenjena Slovaška, kamor je Hrvatska izvozila za 2 milijona blaga, med uvoznimi državami pa je še Rumunija s 3 milijoni, Bolgarija z 2 milijonoma in Švica z 1 milijonom.
Mednarodni lesni trg
Hrvatski gospodarski inšpektorat vojnega ministrstva je objavil v Narodnih novi-nah, da je sklenjen sporazum z Nemčijo, zaradi dobave znatnega števila lesenih hiš in barak, kar bo hrvatskemu lesnemu gospodarstvu omogočilo izvažati gotove izdelke namestu lesa kot surovine. Na ta način bodo imeli hrvatski obrtniki, tesarji, mizarji in industrljci možnost trajne zaposlitve skozi vrsto let. Dobave lesa bo financirala neka zagrebška banka, ki bo prevzela izgotovljene sestavne dele lesenih hiš in blago plačala v gotovini. Da se poveča storilnost podjetij, bodo lesni obrtniki debili potrebne stroje proti odplačilu v obrokih. Zaradi izvršitve naročil se bodo združili obrtniki posameznih krajev v izvozna združenja, ki bodo imela centralo v Zagrebu.
Zaradi nastalih razmer ima Švica precejšnje težkoče pri oskrbi gospodarstva z lesom. Švica je pred vojno uvažala na leto okrog 700.000 kub metrov lesa. Zaradi političnih sprememb v Evropi se je švicarski uvoz lesa znatno skrčil, medtem ko se je potrošnja precej dvignila. Domača proizvodnja lesa znaša okrog 3 milijone kubičnih metrov, potrošnja pa preko 5 milijonov kubičnih metrov. Da se omogoči kritje potrebe so sečnjo skoro podvojili. Težave ima Švica tudi pri oskrbi z drvmi. švicarski zvezni urad za vojno industrijo je pooblastil kantonalne urade za kurivo, da smejo za sezono 1941/42 odobriti le kontinget 75% drv. Dobava premoga pa je naenkrat kontingentirana na 20% normalne potrebe.
Zaradi spremenjenih političnih razmer je otežkočena tudi oskrba Nizozemske z lesom. Od 10. maja lanskega leta do 10. januarja ti. je Nizozemska iz švedske ln Finske uvozila 35.000 standardov lesa in sicer z ladjami obalne plovbe, z nekaterimi drugimi nizozemskimi in tujimi parniki pa so uvozili še okrog 50.000 standardov. Za letos je predvideno, da bo mogoče uvoziti prav tako 50.000 standardov lz švedske in Finske.
Gospodarske vesti
— Ivo® Sliv iz Hrvatske. Priprave za pričetek Izvoza stiv iz Hrvatske ao v polnem teku. Pripravljenih je 300.000 zabojev za ta izvoz. V strokovnih krogih cenijo, da bo imela Hrvatska zlasti iz pridelka v Bosni na razpolago za izvoz okrog 2000 vagonov sliv.
= Iz Italijanske tekstilne Industrija.
Največja bombažna predilnica in tkalnica v južni Italiji Manifattute Cotoniere Me-ridionali v Napoiju bo zvišala svojo delniško glavnico od 45 na 90 milijonov lir, in sicer za 30 milijonov lir na breme izrednih bilančnih rezerv in za 15 milijonov lir z izdajo novih delnic.
= Devizne določbe za potnike, ki potujejo v Hrvatsko. Hrvatski finančni minister je odredil, da smejo potniki, ki potujejo v Hrvatsko, prinesti s seboj do 500 kun v hrvatskih bankovcih.
= Pridobivanje olja iz paradižnikovega semena. Na Madžarskem so napravili uspešne poskuse za pridobivanje olja iz paradižnikovega semena. Neka madžarska tvornica je že uredila električne naprave za sušenje paradižnikovih semen z vročim zrakom. V tej napravi posušijo po 5 meterskih stotov paradižnikovih semen na uro, nakar semena prešajo, pri čemer pndob;jo fino namizno olje.
= Novi davki v Zedinjenih državah. Iz Washingtona poročajo, da je ameriški senat odobril zakonski predlog, ki predvideva izredno povišanje davkov, kakršnih Zedinjene države niso poznale niti v dobi svetovne vojne. Državni dohodki na podlagi tega zakona se cenijo na 3.7 milijarde dolarjev. število davčnih zavezancev, ki bodo morali predložiti davčno prijavo, se bo po tem zakonu povišalo na 22 milijonov. Zlasti občutno bo obdavčenje privatnih oseb z dohodnino. Dohodnina bo znašala v najnižji stopnji 6%, v najvišji stopnji, to je pri dohodkih preko 5 milijonov, pa bo znašala dohodnina 77%.
— Fordova tvornica v Nemčiji. Ameriška družba Ford Motor Co je kmalu po svetovni vojni ustanovila v Kolnu lastno tvornico, ki se je najprej bavila z montažo, pozneje pa s popolno izdelavo Fordovih avtomobilov. Pri družbi Fordwerke A. G-, Koln, je bila ameriška družba Ford Motor Co. doslej udeležena z 52% delniške glavnice, neka druga Inozemska Fordova družba pa z 6.25%. Letos v marcu je bilo sklenjeno povišanje delniške glavnice nemškega podjetja v Kolnu od 12 na 32 milijonov mark. Ker se je družba Ford Motor Co. odpovedala pravici odkupa novih delnic m enako tudi druga inozemska Fordova družba. so bile nove delnice v nominalni vrednosti preko 9 milijonov mark prodane na nemškem trgu, tako. da ima sedaj pri podjetju nemški kapital večino.
= Podružnica Sofijske kreditne- banke v Skopi ju. V zasedenem delu Južne Srbi.e je bila te dni ustanovljena prva bančna podružnica. V Skoplju je namreč otvonla svojo podružnico Sofijska kjedat^ banka.
= Racloniranje živil v Nizozemski. Sta-nie prehrane v Nizozemski je seda3 15. mesecev po zasedbi in po pričetku blokade razmeroma ugodno. Nizozemski, ki je bila prej navezana na uvoz znatnih količin žita, krmil in umetnih gnojil, -e doslej uspelo preprečiti nezadostno prehrano prebivalstva, v nasprotju v Belgijo, kjer je stanje bolj kritično. Nizozemska je v pravem času spoznala potrebo preorientacije in potrebo povečanja neposredne produkcije najpotrebnejših živiL Zaradi pomanjkanja krmil so v prvih mesecih poklali precej živine, sedaj pa ;e krma za preostalo živino več ali manj zasi-gurana. Znatno se je dvignila relativna produkcija surovega masla, ker se dobi za konzum le posneto mleko. Normalna kvota kruha na karte znaša na teden 1700 gr. poleg tega se dobi še 100 gr moke na teden. Za težake so določene večje količine. Olajšanje je nastopilo z novo letino krompirja, ki je omogočila, da dobi seda; vsaka oseba na teden zopet 3 kg krompirja. Težavna je oskrba z maščobami. Sedaj dobi vsak prebivalec pol funta surovega masla vsakih 9 dni, od časa do časa pa namesto surovega masla jedilno olje ali pa margarino. Navzlic zmanjšanju števila krav je produkcija surovega masla razmeroma znatna ker se vse mleko posname. Oskrba z mesom se je v zadnjih tednih zboljšala. Zaradi oskrbe z živinsko krmo v zimskih mesecih, bodo v teku zime zopet v večjem obsegu klali govejo živino. Vsak prebivalec dobi sedaj 300 gr mesa na 7 dni (doslej 250 gr na osem dni). Kontrola klanja goveje živine v redu funkcionira, težavna pa je kontrola pri prašičih, ki se koljejo pogosto pod roko. Sladkorja dobi vsak prebivalec 1 kg na mesec, marmelade ali medu pol funta na mesec. Racijonira-na je potrošnja zdroba krompirjeve moke, in riža. Sira dobi vsak prebivalec 100 gr na teden. Poleg tega pa eno ali dve jajci. Zaloge kave in čaja so potrošene in obstoja le še manjša rezerva za enkratno dodelitev v zimi. Prebivalstvo stalno dobiva tudi kavo. Nakup oblačil je urejen po nemškem vzorcu z oblačilno karto. Stroga je tudi ureditev potrošnje krmil in umetnih gnojil, kakor tudi kontrola cen. Največje težave pa dela pobijanje črne borze.
»JUTRO« št 213
3
Četrtek, 11. IX. 1941-XIX.
U paricu na sclncu in v senci

Nikoli ni naš dragi Tivoli tako vneto obiskovan kakor v pozni pomladi, ko je v njem vse v razcvetu, in pa v pozno-
| poletnih dneh, ko smo še tako željni sonca, preden nas zajame hladna jesen. Medtem ko se Tivoli spomladi bohoti z bohotnim zelenjem in najlepšimi cvetličnimi nasadi, je pa njegova pozno-poletna lepota v čudoviti barvni simfoniji, v najnežnejših pastelnih odtenkih cvetja, grmičevja in drevja. Prijazno sliko parka Tivolija obkroža kakor mogočen okvir ozadje z rožniškim gozdom, ki prav zdajle ob prehodu v jesenski čas skoraj dan za dnem izpre-minja svo je lice in barve.
V menjavi deževnih in sončnih dni so začeli letos parki naglo dobivati jesenski kras. Po zadnjem deževju, ko imamo spet vedre in sončne dni. je Tivoli zlasti vsako popoldne poln sprehajalcev, tistih, ki ljubijo samoto, ma-
mic z otroki, ki ljubijo družbo in po-menek o tolikerih rečeh, zaljubljencev in upokojencev. Letos je obisk množice, ki se steka z velike promenade v Tivoli, še posebno pester. Mnogo novega življenja so piinesli italijanski oficirji in vojaki ter z njimi mnogi novi obiskovalci Ljubljane, ki prihajajo iz Trsta in drugih italijanskih mest Tri slike, ki jih priobčujemo, kažejo pravo nastrojenje sedanjih dni v Tivoliju. Dva mlada človeka sta si poiskala na soncu svoj prostor. Tam gori v »Monte Carlu« menda ne bo nikoli izumrla vsakdanja popoldanska zabava s kvar-topirjenjem. A po peščenih igriščih tivolskega parka leto za letom dorašča nov rod, ki mu želimo toliko sonca v i mladosti, kolikor sreče v bodočnosti.
S ponsočfo oglasa je do&il konfs vrnjenega, prodal je les ln izve^eS, da je njegov sin živ in zdrav
Matej Povšič, mali posestnik Malih Poljan, je pred dvema latoma posekal del svojega bukovega lesa in napravil do sto metrov drv. Hotel je priti do denarja, da bi
popravil že močno razrahljano hišo. Ali zaradi težko dostopnih drv, ki so počivala na jasi na oddaljenem hribu, ni mogel najti kupca, četudi je svojčas pridno ponujal drva v nakup prav povsod, kamor so ga privedli drugi opravki. Lepe sanje, kako si bo z izkupičkom popravil hišo, so plahnele bolj in bolj. Doletela ga je mimo tega še druga nesreča, namreč, da je moral pomladi oddati vojski ne le svojega fuksa, marveč tudi sina Toneta. Zdaj je hodil iskat fuksa od vasi do vasi, vselej pa se je vračal brez njega, potrt in utrujen od dolge hoje. O Tonetu prav tako ni mogel nič zvedeti. Lahko si mislimo, da je naš dobri-čina Matej živel prav bridko življenje, ki mu je obetalo le še hujšo bodočnost. Nu, hvalabogu, ostalo je samo pri obetanju, zakaj čudno naključje mu je življenje pre-okrenilo na bolje.
Nekega dne je v Tržišču sedel na vlak. Zvedel je bil, da ima neki kmet na Zaplazu v svojem hlevu fuksa, ki je močno podoben njegovemu. Zgovorni Matej, ki si je v svo-
jih tegobah vsepovsod in ob vsaki priliki iskal pomoči, je potožil svoje gorje nekemu gospodu, ki se je vračal v Ljubljano in ki je pokazal vse zanimanje za kmetove težave. Svetoval mu je, naj vendar drva z oglasom v »Jutru« ponudi v nakup. Prav tako naj z oglasom išče fuksa in Toneta, naj vendar žrtvuje še teh par lir, da bo mirne vesti, da je storil vse, kar se storiti da, da ju najde. To je najpametnejša pot, ki bi io bil moral že davno prej ubrati. Pa se je Matej tako prepričevalnemu prigovarjanju udal, četudi ne rad in gospod mu je napisal oglase in jih objavil v »Jutru« Nekaj dni po objavi oglasov je prejel od občinskega urada v Polju obvestilo, da je njegov fuks v varstvu pri žibretu .v Za-voglju. Prav tiste dni pa so ga začeli oblegati v njegovi razpokani hiši številni kupci drv in so jih prav drago plačali. O Tonetu. ki je živ in zdrav, pa mu je pisal narednik Franc Rebar. Skozi razpoke Matejeve hiše sili zdaj spet dobrih nad polno življenje, lepše življenje, žal, da je takih Matejev, ki se ne spomnijo oglasov in re zaupajo njihovi pomoči, le še preveč med nami. Zato so si svojih tegob pač sami krivi.
Sa kmetijski napredek v SrMji
Zanimive psbisde slovenskih priseljencev v Kruševcu
Beograd, 10. septembra Izredni komisar (minister) za priseljence je pozval vse tiste, ki so se doselili v Srbijo, tako Srbe kakor Slovence, naj mu po nekaj tednih svojega bivanja v določenem kraju sporoče svoja opazovanja o stanju in razmerah, kakršne so našli v svojih bivališčih. Obenem jih je naprosil, naj mu sporočajo tudi predloge, kaj vse bi po njihovi sodbi kazalo storiti za napredek do-tičnih krajev.
Zdaj je prejel izredni komisar od predstavnikov Slovencev iz Kruševca pismo, ki kaže — kakor pravi »Novo vreme« —, koliko »koristne pobude in dobre volje za sodelovanje je v sredini priseljenih Sloven-
cev«. V pismu se podčrtava gotova zaostalost in nerazgledanost prebivalstva v vsem kruševskem okolišu, in to v sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji in v kmetijstvu sploh. Zato prosijo komisarja, da pomore slovenskim naseljencem do tega, da dobe zadosti zemlje za vzorno drevesnico, v kateri bodo začeli vzgajati vse vrste žlahtnega sadnega drevja. Delo bosta vodila upokojeni učitelj g, Vekoslav Benko, ki je že v Sloveniji znan kot saljarski strokovnjak, in bivši uradnik posestev Kmetijske družbe v Konjicah g. Ciril Žagar.
Dalje so se odločili isti Slovenci ustanoviti v Varvarinu pri Kruševcu izdelovalnico bučnega olja. Varvarin je središče zelo bo-
gate kmetijske pokrajine. Tu pridelajo mnogo buč kakor tudi semena sončnic in še marsičesa drugega, vendar pa doslej sploh niso izdelovali olja. Slovenci so takoj uvideli nujno potrebo in so napravili stiskalnico, ki bo dajala dnevno po 60 kg olja, kar je za to pokrajino vsekakor važna pridobitev. Pretekli ponedeljek je začelo teči prvo olje.
Slednjič je bila izrelnemu komisarju po priseljencih sporočena želja, naj bi se slovenski učitelji in učiteljice, ki imajo strokovno usposobljenost, nastavili v raznih krajih Srbije, kjer bi prirejali tečaje za hišno obrt ter zimske kmetijske in gospodinjske tečaje.
Doslej je v vsej Srbiji nameščenih okrog 3000 priseljenih učiteljev. Deloma so bili upokojeni učitelji s polnimi službenimi leti, deloma so bile upokojene ali razrešene učiteljice, katerih možje imajo primeren obstanek, deloma pa so bili razrešeni tudi učitelji, ki so narodno nezanesljivi. Na ta način se je izpraznilo toliko mest, da je nad 80% priseljenih učiteljev moglo dobiti službe. Med njimi je tudi znatno število Slovencev.
Dogoni goveje živine
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino priredi prihodnji teden naslednje dogone za govejo klavno živino:
v torek 16. septembra v Grahovem pri
Cerknici,
v torek 16. septembra v Črnomlju, v sredo 17. septembra v N ovem mestu, v sredo 17. septembra v Trebnjem. Vabijo se mesarska strokovna združenja, da na najbližji dogon pošljejo iz vsakega sodnega okraja po enega ali dva pooblaščena zastopnika v svrlio prevzema živine.
Rdeči križ poroča
Obvestila o pogrešanih Devetaku Josipu, Trelcu Alojziju in Zupančičevi Johanl naj dvignejo svojci v pisarni na Miklošičevi
Pošto naj dvignejo:
Dekleva Ivan, posestnik, Moste, Kralj Alfred, Korytkova, Mesesnel dr. France, Narodni muzej, Mikič Ivka, Poljanska 15. Putre Srna, glavna carinarnica, Regoršek Jurij, Oražnov dom, Robežnik Gustel, Vič, Sedej Janko, profesor, Tyrševa 17, štru-belj Janko, Poljanska 1, »Učiteljska samopomoč«, Vole Bina, Vodnikov trg 4.
Gospod Kovalevsky Dimitrij naj se zgla-si v tajništvu poizvedovalnega oddelka.
Ea smatraci gafsufe |ag@d
Hirasilsa In. zdravilna vrednost tega sadu — Konziun bo vedno večji — Koroški zgled naj nain bo vodilo
Gozdne in vrtne jagode vseh vrst pri nas niso bile bog ve kaj cenjene. Meščani so nekaj sadu pojedli presnega, neka] pa ga vkuhali, dečim deželani skoro da »niso naredili škode« temu sadu. Zadnja leta, ko so ljudje začeli spoznavati hranilno in zdravilno vrednost jagod, je bil kenzum večji. Ta videz bi utegnil zbuditi naval ljubljanskih gospodinj na vsako prodajalko, ki je prinesla na trg kakršno keli vrsto jagod. Vendar moramo upoštevati, da je bil velik del tega sadu našemu trgu odtegnjen. Da bi dali pobudo za smotrno gojitev nasadov tudi pri nas, objavi: amo v izvlečku članek »Karntner Grenzrufa«, ki v njem pisec našteva velike zasluge pionirja koroškega sadjarstva, vrtnarskega mojstra Jožefa Prinza. Ker je podnebje Koroške podobno našemu, smatramo, da so Princova izvajanja in izkustva merodajna tudi za naše kraje.
Najprej je mojster Prinz govoril o pec-katem sadju. Iz njegovih izvajanj posnemamo glavne misli: Jabolko sv. Pavla je tradicionalna vrsta sadja v Laventski dolini, ki je bila uvedena v tem kraju že pred okroglo" 100 leti. Jablana rodi sad, ki je zelo odporen ppoti slani, čemur se ima sadjarstvo doline zahvaliti pred marsikatero katastrofo. Ta vrsta dreves nobeno zimo, za razliko od drugega sadja, še ni pomrz-nila.
Do leta 1938. popolnoma nesistematično gojeno sadjarstvo je bilo tuje vsakemu poskusu in želji po napredku, še drug važen razlog je v prejšnjih letih zaviral izvoz koroškega sadia. Ni bilo enotne vrste. Dežela je dajala skupek sicer sočnih vrst sadja, vendar za trgovino to ni bilo primerno. Tudi v tem pogledu je bil storjen zadnji čas velik preokret. Prepotrebni načrt za enotno vrsto koščičastega in pečkatega sadja bo v krattcem izveden. Kar se je v celih generacijah zanemarilo, je nemogoče y ne-
kaj letih popraviti. O velikopotezni akciji za smotrno gojenje jabolk na Koroškem naj priča samo to, da je bilo v zadnjih letih posajenih 250.000 drevesc za razmnoževanje. Zastaiela drevesa bodo vsa zamenjana z novimi. Posebne pozornosti je vredno dejstvo, da so za razplod uporabljena le drevesa tako imenovanega bananskega jabolka, ki so popolnoma odporna proti slani in dajejo okusen sad.
S posebno ljubeznijo je nato mojster Prinz govoril o gojenju jagod in o svojih uspehih, ki jih je dosegel na tem področju. Hitrejši napredek in obilnejši pridelek te vrste sadja je pripisati hitrejši rasti in množitvi jagodovega grma. 10 let se že mojster Prinz v Laventski dolini pri V/olfs-bergu trudi s tem, da gojenje jagod udomači v vsej deželi in ji s tem pripomore do blagostanja. Kar je bilo pred leti le majhen začetek, je danes postalo že pomembno delo.
Prinz se je rodil na Švabskem, v vrtnarstvu pa se je izobrazil v južni Rusiji. Po prvi svetovni vojni je bil zaposlen po raznih krajih Rajha, dokler se ni osamosvojil in kupil posestvo na Koroškem. Njegovo delo je bilo v začetku tvegano. Nikakega zanimanja ni bilo za gojenje jagod. Jožef Prinz pa je gledal v bodočnost. Na najprimernejši zemlji je sadil vse mogoče vrste jagod, jih križal in izboljševal ter naročal nove. Vzgojil je 40 do 50 tisoč mladih rastlin. šele če pomislimo, da je to delal brez velikega denarja in brez oficielne pomoči in da si nekaj let ni mogel obetati nikakega zaslužka, lahko precenimo njegovo vztrajnost in zasluge, ki si jih je pridobil za to svoje delo. Pridnega pa tudi Bog podpira in neumorni Prinz je, čeprav mu je nekoč neurje uničilo večji del njegovega nasada, že v pol desetletja pridelal 10.000 kg jagod, Robidnice, ribe« in malina so
vrsta Prinzovega zanimanja. Pri robidnicah se mu je posrečilo vzgojiti rastlino, ki je odporna proti slani in brez trnja. Ta rastlina je iz najjužnejšega nemškega okrožja našla pot v vse dele Rajha in je zaradi svojih posebnih prednosti zelo cenjena. Daljnja njena prednost je v njenih velikih grozdičih. Cel grozd izgleda kakor ena sama jagoda, ki so mesnate in velike in se lahko primerjajo debelim rdečim jagodam.
Tudi pri ribeznu je mojster Prinz dosegel velik uspeh. Posrečilo se mu je vzgojiti tako sladko vrsto tega sadu. da se lahko jč brez sladkorja. Zastavil pa si je še novo nalogo. Vzgojiti hoče črn grozdičast ribez.
Koliko dela je potrebnega za vzgojo posamezne rastlinske vrste, je lajiku težko doumeti. Da pravilno lahko ocenimo Prin-zovo delo, je treba vedeti, da so prvotne rastline bile pripeljane iz Amerike in so bile le z velikimi težavami prepeljane v Nemčijo. Izmed 12 odposlanih rastlin sta prišli na Koroško samo dve taki, ki sta se mogli posaditi. Danes je na tisoče grmičev, ki dajejo isti kakovostni sad, kakor sta ga dajali prvotni rastlini.
Prizadevanja mojstra Prinza v Sv. Jakobu pri Wolfsbergu so za Koroško, za Vzhodno marko in za ves Rajh izrednega pomena. Niso prinesla samo slave njemu in ga priznala za kapaciteto na tem področju, ampak so tudi praktični nasledki Prinzovega nehanja izrednega pomena. Jagode so zdrave in nadvse bogate vitaminov. Zato ima ta sad posebno pri prehrani mladine velik pomen. Koroška kot nevlnorod-na dežela ima vse pogoje postati dežela jagod. To jI bo prav zaradi tega omogočeno, ker je vrsta, ki jo je vzgojil Prinz, posebno prikladna za njeno gorsko podnebje in odporna proti slani. Do višine 1000 metrov bo možno gojiti jagodove nasade. Koroška bo tako postala jagodov vrt, ki bo imelo od njega koristi ljudsko zdravje in vsak prebivalec, M se bo o pravem času zavedel tudi gospodarske važnosti negovanih jagodnih ng0§£o&
ŠPORT
še pogled v atletske vrste
Nekaj drugih zanimivosti s pravkar minulega prvenstva
Ljubljanske pokrajine
Dodatno k poročilom, Id smo jih o poteku dvodnevnega tekmovanja za prvenstvo SLAZ odnosno Ljubljanske pokrajine objavili v zadnjih dveh številkah našega lista, dodajamo še nekaj opazovanj strokovnjaka, ki je zajel dosežene uspehe ali neuspehe z drugega, predvsem s statističnega vidika. Evo kaj pravi:
Letošnje atletsko prvenstvo nam nI prineslo pričakovanih in zaželjenih uspehov. Tega je deloma kriv spor, ki je nastal še preden je prišlo do prvenstva, deloma pa vreme, ki je že prvi dan nagajalo prireditvi in jo drugi dan skoraj čisto onemogočilo. Ravna zaradi tega moramo to prvenstvo ločiti v dva posebna dela: v prvi dan, ko je bila še kolikor toliko dana možnost za dosego vrhunskih rezultatov, ki jih baš pri prvenstvenih nastopih najbolj pričakujemo, in v drugi dan, ko se posebnih rezultatov ni moglo pričakovati, ker sta dež in hladni zrak vzela atletom voljo in možnosti, da bi dali od sebe kar največ.
Kar se tiče doseženih rezultatov, moramo ugotoviti, da v večini primerov niso bih takšni kakor smo pričakovali. To velja seveda samo za nedeljo, ko je bilo vreme še dovolj ugodno, a so bili letošnji najboljši rezultati izboljšani samo na 800 m, kjer je Košir precej popravil samega sebe, dalje v štafeti na 4X100 m, kjer je prva štafeta Planine izboljšala letošnji najboljši čas Hermežanov od 45,8 na 45,1, kar )e za klubsko štafeto zelo lep uspeh, to na 5000 m, kjer je Kien poboljšal svoj najboljši rezultat od 16:37,4 na 16:14.2, kar je le malo slabši od njegovega najboljšega sploh. Razen v teh treh disciplina)., ni bila tablica najboljših letošnjih rezultatov nikjer izboljšana, pač pa je bila izpopolnjena s tieki na 110 m. ki jih letos do prvenstva sploh še ni bilo na sporedu. Zanimivo je tudi, da so bili v petih disciplinah doseženi boljši rezultati kakor na lanskem prvenstvu. To so teki na 400 m preko zaprek kjer je zmagal letos Skušek s časom 58.8. lani Poljšak z 1:00.9, dalje na 800 m, kjer je bil tudi lani prvak Košir s časom 2:01,2, na 110 m preko zaprek (lani Lužnik 18,0, letos Lončarič 17,8), v štafeti na 4X100 m, v kateri Je lani zmagala Ilirija s časom 45,3, letos Planina s 45,1 in v metu diska, kjer je bil lani zmagovalec letos šestopla-sirani Lužnik s 36,09, letos pa ing. Stepi-šnik s 37,37.
Presenečenja
Kakor na vsakem športnem tekmovanju, je bilo tudi na tem neK»-j presenečenj, ki pač samo potrjujejo pravilo, da rezultati »na papirju« niso zmerom pravo merilo za določanje plasmaja. Izmed onih do zdaj tako imenovanih manj znanih so posebno presenetili J a g e r, ki je v zelo lepem stilu in sigurno zasedel drugo mesto v teku na 110 m preko zaprek Ker je prav za prav začetnik in vrh tega še junior, ni dvoma, da bo v tej disciplini ob vestnem treningu lahko dosegel še mnogo boljše rezultate. Omahen je drugI, ki se je uveljavil s svojim tretjim mestom v skoku v višino. Skače še neizdelan western-roll in je le za las podrl prečko pri 170 cm. Nepričakovano dobro se je odrezal tudi Krenčič, ki do zdaj še ni nikoli vzbudil posebne pozornosti. Na 200 m je namreč samo tesno za Bratožem zasedel tretje mesto z zelo zadovoljivim rezultatom. Med ostala presenečenja moramo prišteti še Magušarjevo zmago v teku na 1500 metrov in nad Kienom, Bačnikov rezul tat v metu kladiva, ker ga je metal prvič,
in pa deloma ponovno in nepričakovano visoko zmago Kranerja nad Riglerjem v metu kopja.
Najboljše rezultate sta postavila zopet inž. Stepifnik v metu kladiva in Košir v teku na 800 m. Medtem ko je Koširju uspelo postaviti svoj najboljši rezultat, ki naj bi veljal po novih pravilih tudi za slovenski rekord, inž. Stepišniku ni uspelo da* seči 50metrske znamke, ki so jo tako želeli videti gledalci. Od ostalih so zadovoljili z rezultati še Sušteršič na 100 m, Hlade v metu kladiva, Oberšek na 400 m in 800 m, Skušek na 400 m preko zaprek, Kien na 5000 m, štafeta 4x100 m. Kraner v metu kopja, če se upošteva spolzek zalet, in Lu-šicky na 200 m.
Borbe
Posebno napetih oorb je bilo zlasti pri tekih malo. Najzanimivejši pa je bil tek na 1500 m. Siguren favorit je bil sicer Košir, ki je zmagal in tud: tekel samo na zmago, kar je najbolje razvidno iz rezultata, zato pa je bila borba za mesta tembolj ogorčena med ostalimi tekači, ki so bili en krog pred ciljem še v skupini. Računali so verjetno vsi na finiš, ki se je začel šele 250 m pred ciljem, kjer je tudi hitrejši Magušar sigurno prehitel lanskega zmagovalca Kiena, medtem ko Koširja kljub obupnim naporom seveda ni mogel dohiteti. V teh zadnjih 250 metrih je odpadel tudi Glonar, ki pri svojih tekih običajno nima hitrega zaključka. Od ostalih disciplin smo gledali še napete borbe v skoku v daljino, kjer je znašala v prvih treh serijah skokov razlika med prvimi petimi samo 7 cm, v troskoku med zmagovalcem Nabemikom H in Smolejem in v skoku v višino, kjer so bili prvi trije skoraj čisto izenačeni. Kolikor je bilo tekmovanje zanimivo zaradi borb atletov med seboj, toliko manj je bilo napeto glede na prvenstvo klubov. Planina je bila zmage sigurna od prvega početka in je bilo edino-le vprašanje, kako visoko bo ta zmaga izražena v številkah. Prav tako se Iliriji ni bilo treba bati za drugo mesto, ker Elan iz Novega mesta, ki je pokazal sicer mnogo dobre volje, ni mogel ogražati dosti močnejše Ilirije.
Za zaključek bi še omenili, da je bilo tekmovanje zelo skrbno organizirano. Da pa ni šlo vse tako izpod rok, kakor bi človek posebno ob takih prilikah želel, je gotovo kriv sodniški zbor, ki je bil sicer zelo močno zastopan, a žal kliub temu ni bil kos svoji nalogi. Ona napaka pri teku na 5000 m se seveda ne jemlje tako tragično, saj so se podobne stvari pripetile že na večjih in važnejših tekmovanjih. Tudi gledalcev je bilo prvi dan kar lepo število in bi želeli, da bi jih bilo vsaj toliko pri vsakem lahkoatletskem nastopu. Novost na tem prvenstvu je bilo tudi podeljevanje plaket prvakom, kar je zelo hvalevredna novost, posebno še, ker so bile res okusno izdelane in — poceni. Ce ni vse uspelo in če je bilo to ali ono vredno graje, potem so pa vse te vplivale prav gotovo tudi razmere, v katerih je težko ustvarjati več kakor smo že imeli. Zato smo zadovoljni, da je bilo vsega vsaj toliko!
Drugi dan plavalnega prvenstva
Sedem plavalnih točk in druga tekma v vvaterpolu
Včeraj ob 17. so začeli svoje tekme za pokrajinsko prvenstvo ilirijanski plavalci v svojem kopališču in zdaj, ko to čitate, je najbrže prvih 6 prvenstvenih naslovov že oddanih. Danes popoldne pa gredo borbe za naslove in čase — klubske konkurence to pot ni, ker zastopajo vsi tekmovalci samo Ilirijo — spet dalje, in sicer v naslednjih 7 točkah: 400 m prosto, gospodje, 100 m, hrbtno gospodje, lOo m prosto, dame, 200 m prsno, dame, 100 m hrbtno, dame, 200 m prsno, gospodje in 3X100 m hrbtno, gospodje. Na koncu sporeda je še druga tekma v waterpolu med dvema domačima moštvoma.
Med današnjimi točkami opozarjamo gledalce na 400 m prosto, v kateri pričakujemo dober čas Žižka, dalje na 100 m hrbtno na start Pelhana in pri ženski točki na 200 m hrbtno na odlično Werner-jevo. Udeležba bo tudi danes vseskozi številna, rekordna pa v točki na 400 m. kjer bo startalo nič manj kakor 11 plavalcev.
Dozdaj neznana disciplina pri nas je štafeta na 3 X100 m hrbtno, ki je bila sprejeta v spored predvsem zaradi tega, ker jo imajo tudi v italijanskem fdržavnem prvenstvu in je prav, da se v njej pomerijo tudi naši hrbtni plavalci.
Začetek tekem je tudi danes ob 17., — vstopnina enaka kakor prvi dan do L 4 in L 2.
Sem in tja po terenih • .
Na spertnih terenih po državi so bili zelo delavni skoraj povsod, tako med kolesarji, med veslači, med teniškimi igralci, med atleti in še v raznih drugih panogah.
Med atletskimi prireditvami zaslužita posebno omembo dve sicer veliki miting cb otvoritvi novega stadiona v Pratu, na katerem je bilo nad 5000 gledalcev in s«o sitartali skoraj vsi najboljši italijanski atleti. V posameznih disciplinah so zmagali: Tito na 100 m z 10.5, Donn:ni na 400 m s 50.3. Lanzi na 800 m z 1:56.3, Bertocchi na 1500 m s 4:00.8, Beviacqua na 5000 tn s 15:05, Bian-cani v metu diska s 47.49, Profeti v krogli s 14.31 in Ossena v skoku v daljino s 6.82. Tudi ceila vrsta tekmovalcev, ki je zasedla nižja mesita, je imela odlične rezultate, dokaz, da so italijanski atlet* trenutno na višku sivoje forme.
Druga atletska prireditev, ki nas tudi zanima, je bila v splošnem krajevnega značaja, in sicer za prvenstvo Julijske Krajine, je pa za primerjavo z našo atletiko prav posebno dobrodošla. Najboljše izide na tem m'tingu so imefli: Furlan n« 100 m z 11.4, Ferassutti na 400 m s 50-5, Rebuttini na 1500 m s 4:26.6, Burio na 5000 m s 16:05.2, Mazzoii na 110 m z zaprekami s 17.4, Hribar v skoku v višino z 1.70, Delli Compagni v metu diska z 41.75, Oretti v metu kladiva s 46.94 in Vallon v trotkoku z 12.93.
V Salsomaggioru je bit v nedeljo fc-vnčan nacionalni teniški turnir, na katerem sta. kakor znano, startala tudi naša najb jiljša teniška predstavnika Boris Smer d u in inž. Eza Semec-Matre. ki pa sta morala že po pnrh nastopih prepustiti mesta boljšim. V nedeljo so bili odigrani vsi finali, iz katerih k i«ii kot mm&Mtek Chs ro-
škem singlu z zmago nad Canepelejem v treh setih 6:4, 6:1, 6:4, Canapele—Romanom v moškem doublu z zmago nad Caniatom— Chitarno-m s 6:2. 6:3. 2:6, 8:6 in Tonoflli— Romanoni v mešanem doublu z zmago nad parom San Donnino—Cucelli v dveh setih z 11:9 in 6:4.
Največja kolesarska dirka je bila za pokal Piera Marina s startom in ciljem v Pa vi j; na 236 km dolgi progi, na kateri je zmagal vozač tovarne Legnano Ginc Bar-tali iz Firenze s časom 6:54:22, ki je vozil torej povprečno 34.20 km na uro
V	Rimu so JmOli po vzorcu plavalnih tekem na odprtih rekah skoz' mesta to nedeljo že petintridesetič podobno prireditev po reki Tiberi. Proga men 6800 m; voda je imela ta dan samo 17 stopinj, kar pomeni, da so imeli tekmovalci hudo nalogo. Udeležencev je bilo 24 in je med njimi zmagal veliki favorit in znani italijansk' dolgopro-gaš Giacomo Signori iz Milana v *asu 49:22.
V	Bolzanu so izvedli to nedeljo tekme za prvenstvo v ženskih skokih v vodo z udeležbo vseh najboljših predstavnic te športne d4scipHne. Proti pričakovanju je v skokih z deske in s stolpa zmagala Mara Can-di iz Modene pred prejšnjo prvakinjo in favoritinjo Lanzi-Pertot Tatjano iz Rima.
V	mednarodni nogometni tekmi med Slovaško in Hrvatsko v Bratislavi je ostal Jzid neodločen 1:1. Zanimivo je, da je bila tekma se dve minuti pred koncem remis brez gola na obeh straneh in sta potem po en gol na vsaki strani padla tik pred zaključkom. Beda je zabeležil zgoditek za Hrvate, takoj nato p« so Slovaki izravnali po Visokem. Na tekmi je bilo 16.000 gledalcev.
Obnovite naročnino!
»JUTRO« St 213
4
Četrtek, 11. IX. 1941-XDC:
Borba s tigri
Največji sibirski tiger, kar so jih imeli kdaj v ujetništvu, poroča L. Montestella, je bil bržkone samec, ki je veljal pred leti za prvaka med živalmi zoološkega vrta v Lipskem. To je bila v resnici impozantna žival, ki je segala v višino hrbta srednje velikega konja, po dolžini pa ga je prekašala za cel meter. Kot mladič je padla v tako zvanem Kolivejskem Altaju ljudem v roke, toda ta plen je veljal tri človeška življenja.
Dva kalmiška gorjanca sta nekega dne še pred prvo svetovno vojno sporočila kozaški postaji v pustih gorah, da biva v skalnih soteskah Visokega Altaja dvojica tigrov, ki je postala s svojimi roparskimi napadi prava šiba božja za vse ozemlje. Poveljnik postaje Vazimirov je bil takoj pripravljen, da priredi lov na nevarni živali, sestavil je odpravo in je nekoliko Kalmikov poslal naprej, da ugotovijo njiju bivališče. Ti ogleduhi so se vrnili razmeroma kmalu s poročilom, da sta se tigra utaborila v jami sredi neprehodne soteske, a samica doji pravkar mladiče. Častnik se je pri zadnji vesti takoj odločil, da se mladičev polasti živih.
Ze naslednji dan se je lovska ekspedi-cija odpravila na pot, štela je poleg Vazi-mirova kozaškega podčastnika Jabikovain nekega drugega kozaka ter pet izkušenih kalmiških lovcev, dva domačina sta pa odšla naprej na oglede.
Po šesturni naporni ježi po gorovju so našli enega izmed ogleduhov, ki ga je tiger s šapo težko ranil na roki. Povedal je, da je s svojim tovarišem splezal do jame, v katero je vodila le ozka razpoka. Tovariš je ostal na straži, sam pa je zlezel v jamo. V njej je razločno slišal cvilenje mladih tigrov, a nenadno se je oglasilo tudi preteče renčanje starke, na kar je pobegnil. Komaj je pritekel pred jamo, je videl, kako se je ogromni samec pognal kakor rdeč blisk na tovariša in mu z enim samim udarom šape zdrobil glavo. Nesrečnikovo telo, ki je še drgetalo, je zvlekel tiger v jamo, mimogrede pa je zverina možu, ki je pribežal iz jame, razmesarila roka
Ko so ranjenca pokrepčali in obvezali, so možie sklenili, da počakajo ob vhodu v sotesko do noči, ko bi obe odrasli živali odšli na rop, Jabikov naj bi tedaj z dvema Kalmikoma poskusil, da se polasti mladičev in jih vtakne v pripravljene vreče. Kmalu pa so možje ob vhodu v sotesko spoznali, da sta obe stari živali neopazno izginili iz jame in odločili so se, da ju bodo takoj zasledovali.
Med tem je Jabikov z obema spremljevalcema splezal do jame in vanjo tudi zlezel, svoje dolge puške, ki bi jih ovirale, pa so možje pustili zunaj. V svitu gorečih tresk so kmalu dospeli v precej prostorno skalno dvorano, ki so ji bila tla posuta z velikimi skalami, a ostanki krvavih tigr-skih obedov so razširjali strašen smrad. Ostre kalmiške oči so v nekem kotu zagle-
dale tri mladiče. Niso bili večji od mačk, a s praskanjem in cviljenjem so se na vso moč otepali lovcev, ki so jih le z veliko težavo spravili v vreče.
Cviljenje je bilo trajalo le nekoliko sekund, a je zadostovalo, da je imelo za lovce strašne posledice. Tenki sluh tigrice je moral namreč navzlic daljavi ujeti te glasove ogroženih otrok, kajti nenadno so možje zaslišali pred jamo besno, hropeče rjovenje starke. V svojem obupnem položaju so skušali lovci z največjo naglico zadelati ozki vhod jame s skalami. Komaj jim je to uspelo, se je starka z vso silo pognala proti tej pregradi, skozi luknjo med skalami so zagledali nje s peno pokriti gobec, a iz njenega rjovenja so lahko spoznali, da je pripravljena za rešitev svojih mladičev tvegati vse. Strel iz pištole Jabikova jo je za trenutek sicer pognal nazaj, toda v naslednjem trenutku se je zagnala s še večjo silo v skalno barikado, a možje so spoznali, da ta barikada pod njenimi silnimi sunki ne bo zdržala. In tedaj so zaslišali tudi rjovenje druge odrasle in še večje živali, samca, ki je prihajal samici na pomoč. Z vso silo sta si zverini skušali odpreti pot v jamo, edino upanje mož, ki so bili zaprti v njej, je bilo to. da jim bodo prišli ostali tovariši še pravočasno na pomoč.
V tem obuDnem položaju si je eden izmed kalmiških lovcev, bržkone na podlagi praznovemih nazirani svojega plemena, izmislil nekaj grozovitega in blaznega. Povedal je dve. tri besede svojemu rojaku In preden je mogel .Jabikov stooiti vmes, sta planila moža na vreče i mladimi tigri, po-
tegnila vsak po eno živalico na dan, jo ubila in pomolila skozi odprtino v pregradi odraslima živalima pod gobec. Jabikov je komaj še utegnil rešiti tretjega mladiča. Učinek dejanja, ki sta ga izvršila Kalmika, pa je bil vse drugačen, nego sta menila, kajti po kratkem presledku, med katerim sta tigra obvohala in oblizala mrtva otroka, sta zveri zarjoveli s še strašnejšim glasom in se pognali v pregrado. Ta se je pričela pod njiju silovitimi navali vdajati.
Toda v trenutku skrajne sile, so jeknili zunaj streli. V naslednjem hipu je cvileče renčanje in hr open je obeh tigrov opozorilo može v jami, da sta se živali morali lotiti tudi nasprotnikov z druge strani. Strel za strelom se je oglašal, nenadno ie eden izmed tigrov silno zarjovel in za-ječal. Vazimirovu je bilo uspelo, da je smrtno zadel ogromnega samca. Tigrica je tedaj v skrajnem besu planila proti lovcem, ki so se bližali jami, z enim samim udarcem šape je ubila enega izmed psov, ki so jih imeli s seboj, in Kalmika, ki je psa vodil na jermenu, z drugim udarcem pa je enemu izmed kozakov razmesarila ramo in roko na takšen način, da se je mož zgrudil nezavesten in je pozneje umrl. Šele tedaj se je Vazimirovu z vsemi desetimi streli, ki jih je imel v puški, posrečilo. da je usmrtil tudi to pošast.
Možje v jami so lahko zlezli ven, ubite tigre so odrli, odprava se je navzlic uspehu žalostna vrnila domov Ta lov je zahteval tri človeška življenja, za to ceno je prišel preostali, mladi tiger pozneje v živalski vrt v Lipskem.
Gledališke predstave na fronti
Zakladi na rečnem dnu
Nekateri čolnarji na reki Missouriju so v bližini Kansas Cityja našli v blatu neke plitvine dele avtomata, kakršne uporabljajo v Ameriki za znano hazardno igro: v režo takšnega avtomata vržeš kovanec in če si malo spreten ter imaš nekaj sreče, jih dobiš iz njega majhen kupček. Običajno pa ne dobiš seveda nič oziroma izgubiš svoj denar. Ob tej najdbi so se ljudje spomnili na čudno sodbo, ki jo je izrekel pred leti neki sodnik v Kansas Cityju. Ljudje so govorili, da skriva dno Missou-rija, ki ga imenujejo tudi »veliko blatno blazino« prave zaklade. Ti zakladi sicer niso tolikšni kakor oni, ki so se potopili v bližnje Karaibsko morje, vendar pa bi marsikomu prav dobro zalegli. Dejstva so sedaj potrdila to govorico.
Gotovo je, da počiva na rečnem dnu zaklad, ki je vreden najmanj 200.000 dolarjev, in to zlasti pod nekim mostom v Kansas Cityju. Tam je struga tako rekoč tlakovana s kovanci. Pred nekoliko leti je slodnik Kilroy organiziral ostro kampanjo proti zgoraj omenjenim avtomatom, pod-
rejenim organom pa je zapovedal, naj jih zaplenijo, kolikor jih najdejo in vržejo v Missouri. Na ta način je končalo kakšnih tisoč avtomatov v vodi. Ker je njih cena povprečno 200 do 300 dolarjev, so predstavljali ti stroji vrednost najmanj 200.000 dolarjev, toda v njih je bil denar, ki je
končal na isti način, in lahko si mislimo, da se je na dnu Missourija nabral sčasoma pravi zaklad. Najmanjši kovanec, ki so ga uporabljali za igro, je bil kovanec za pet centov, a najmanjši avtomat je vseboval na ta način najmanj 10 dolarjev v gotovini. Sedaj se je sestavila skupina spretnih mornarjev, ki nameravajo potopljene avtomate in njihovo vsebino sistematsko dvigati na beli dan.
Debela toča
Silen vihar, ki ga je spremljala izredno debela toča, je obiskal okolico mesta Miri-daeta v Španiji. Uničil je tam vso letino, kolikor je je bilo še na polju, a mnoge poljedelce so ranili ledna zrna, ki so biia debela kakor jajca.
Italijanski rnšilec
pred odhodom na visoko morje. Na brodu vidimo v ospredju naprave za lov na mine.
Kulturni pregled
Na razstavi slik L. Perka
Mladi slikar Lojze Perko, ki je pred nekaj meseci opozoril nase z razstavo v Bafc»-vi palači, je izbral svoje najnovejše slike in jih razstavil v Obersnelovem salonu na Gosposvetsfc cesti. Perko je po študiju v Ljubljani, Sofiji in Zagrebu sredi svojega umetniškega razvoja. Dobro se zaveda, da ima najvišji in najtežji vzpon k svojemu umetnostnemu idealu še pred seboj, vendar ve. da samo delo, neugnano de:o. vodi k mojstrstvu. Zato Lojze Perko de!a. Njegova ncva razstava je rezultat trimesečnega della. Več kakor trideset slik v olju in večje število sk'c pričuje o delovnem vzgonu mladega slikarja. Toda v tej količini zaznavamo tudi že nezadržno kvalitetno rast. Lojze Perko je cd razstave do razsitave zanimivejši slikar in bližji pravi umetniški viš;ni.
Kdor obišče razstavo v Obersnelovih prostorih, ga najprej zamika množica skic v prvem prostoru. Te skice pričajo, da se Perko mnogo bavi s šud;jem predmetov, posebej še figur.
_ Figuralno slikarstvo me prav posebno
mika — nam je dejal mlladi slikar, ko smo obiskal4 njegovo razstavo. — Kakor ste nogfli videti tudi na prejšnji razstavi, sli-1 am le redkokdaj krajino samo: najrajši ^tavim v&ajo človeka. Zdi se mi, da tako
bolj zaživi in da je bližja mojemu slikarskemu doživetju.
Počasi hodiva od slike do slike. Tamle je značilna vas z ljudmi, ki gredo najbrž k maši aili od maše. Krajinski in vaški tip je nekoliko drugačen, kakor smo ga vajeni s prejšnjih ?erkovih sl;k, na katerih nam je prikazoval notranjsko ali izjemoma štajersko vinorodno krajino.
— Zadnje mesece — pravi slikar — sem se bil umaknil na Dolenjsko in njena mehka, sanjava pokrajina mi je navdahnila večino tu razstavljenih motivov. ŽVel sem v Podgradu in venomer slikal. Posebej sem slikali ljudi pri delu.
In res: kamor koli pogledaš po tej ne ravno obsežni, a vseskozi zanimivi razstava, povsod vidiš ljudi, k;. delajo. Zemlja in človek v svojem večnem, jasnem in vendar skrivnostnem odnosu nudita Perku — kakor veliko drugim slikarjem — nezčrpen vir slikarskih motivov. Dve sliki obravnavata oranje — vsaka po svoje, a obema je skupno to, da dobiva oranje zemlje z raMo sti-lizac'jo tal, brazd, svetlobe, človeka in živali nekoiliko simboličen poudarek. Motiv se dviga od realnega prizora k ideji d^la, k ljubezni do defla, k češčenju dela. Pri redkokaterem našem umetniku je ta poteza tako očitna kakor pri Perku. Ali pa si oglejmo dve elita, ki t» po cenovni ideji fapo-
krajino v jeseni. Mož in žena pospravljata krompir. Zanesla sta na polje zibelko z otrokom, zakaj žena je že dala rodbini in svetu plod ljubezni. — Tako mladi slikar Perko opeva s čopičem slovensko zemljo in slovenskega človeka. Na drugi sliki vidimo kmeta, kr- » oa polnem vozu vnoča zvečer
Takoj ob začetku te vojne si je prosvetni odsek nemške delovne fronte, ki je znan pod imenom »Kraft durch Freude«, nadel nalogo, da bo organiziral poleg drugeea gledališke in podobne predstave za bojujoče se čete. Z veliko naglico je sestavil dolgo vrsto igralskih in opernih skupin, vsakovrstne orkestre in varietejske skupine, ki jih je pošiljal z motornimi vozovi ua razne fronte. Danes sodeluje v tej organizaciji okrog 4000 igralcev in igralk, ki nastopajo z najraznovrstnejšim programom na vsan frontah od Kirkenesa do Libije, od obal Rokavskega preliva do vzhodnega bo-
jišča. Kakor navaja neka statistika agencije Centraleuropa, so te skupine v prvih mesecih vojne ob koncu L 1939. priredile 12.400 predstav, ki sta se jih udeležila 2.425.749 vojakov. L. 1940. je število predstav naraslo na 137.802 z udeležbo 51 milijonov 539.820 vojakov, a v prvem polletju tekočega leta je bilo predstav že 82.455 z udeležbo 31,912.769 vojakov. Od septembra 1939. do konca prvega letošnjega polletja je »Kraft durch Freude« organizirala skupaj 250.381 gledaliških nastopov, ki jim je prisostvovalo 90,868.338 bojevnikov vseh front, vseh činov in orožij.
Večerja za dva milijona dolarjev
Ameriški milijonar Lool se je neke zime pred prvo svetovno vojno strašno dolgočasil na Brionih Ker si je hotel na vsak način priskrbeti družbo, je brzojavno povabil dvanajst svojih najboljših prijateljev in prijateljic, da pridejo k njemu na večerjo. Ti njegovi prijatelji in prijateljice so se mudili deloma v Ameriki, deloma na Rivieri, deloma v ostalih koncih Evrope. Osem žensk je bilo na Dunaju, štiri so bile v Parizu. Da bi jim ne bilo treba potovati v prenapolnjenih vlakih, je Loof naročil za vsakega gosta posebni vlak. a za one, ki naj bi pripotovali preko morja, je na hitro
roko kupil jahto. Gostje naj bi se vedno spominjali tega večera, zato je podaril vsakemu moškemu zlato cigaretnico, vsaki ženski pa lepo ročno torbico. Na ta darila je dal s pisavo, v katero so bili vdelani diamanti. zabeležiti datum slavnostnega večera. Seveda je imela ta večerja, ki je veljala Loofa čedno vsotico skoraj 2 milijonov, točneje 1,816.000 dolarjev, velikanski uspeh. Ves svet je govoril o njej. Mož, ld ni vedel, kam bi s svojim denarjem, si je pa služil velikanske vsote s tem, da je prodajal indijanska ozemlja in finansiral železniške gradnje.
Lov na kače
Mehiška riževa polja so letos polna majhnih kač iz družine modrasov, ki so s svojim močnim strupom zahtevale že mnogo žrtev med poljedelskim delavstvom. Nevarnost za to delavstvo je tem večje, ker je zavoljo posebnih zahtev riževih kultur prisiljeno, da stopa z bosimi nogami na blatna tla.
Da bi iztrebil strupenjače na svojih poljih, je neki veleposestnik v državi Michoa-can obljubil svojemu delavstvu nagrado
enega peza za vsako ubito kačo, posebno nagrado tisoč pezov pa bi prejel tisti, ki bi ulovil in uničil največ kač. Te velike nagrade so vzpodbudile ljudi, da so se z vso vnemo lotili tega dela, že prvi dan so ubili okrog pet sto strupenjač. Nagrado tisoč pezov je prejel mlad fant, ki je sam ubil 185 nevarnih plazilk. Da so bile te v resnici nevarne, je najbolje razvidno iz tega, da je ta lov zahteval življenja treh bednih mesticev, ki so umrli od kačjih pikov.
Strast do anonimnih pisem
Ni bilo tedna, da bi sodniki v mestu Chartresu na Francoskem ne dobili kakšnega anonimnega pisma, ki jih je zasra-movalo in jim pretilo s mrtjo. Nekemu sodniku je takšno pismo grozilo n. pr. s stavkom: »Vaše kosti ne bodo ostarele.«
Vsa ta pisma je pisala in jih opremljala z žaljivimi risbami ista roka, podpisana pa so bila z ženskim imenom. Ko so se tega končno naveličali, so sodniki poklicali na pomoč grafologa, ki mu je uspelo, da je gotovil »pisateljico«. Seveda so jo takoj aretirali, šlo je za neko 23-letno Luizo Jou-
Radoniranje bencina na Portugalskem
Portugal, kjer je bila prodaja bencina po razmeroma nizkih cenah doslej prosta, je moral končno sprejeti kakor vse ostale evropske dežele potrebne ukrepe, da se potrošnja te dragocene tekočine omeji. Vlada je številnim drugim omejitvam živil pridružila sedaj tudi racioniranje bencina. Odslej ga bodo dobivali samo lastniki tistih motornih vozil, ki opravljajo v resnici splošnosti koristno službo in ki bi javnost imela veliko škodo od tega, če bi prenehala voziti. Turistični avtomobilizem pa je za-branjen kakor vožnje za zabavo. Računajo, da so v Lizboni samo prvi dan omejitvenega ukrepa prištedili 200.000 litrov bencina. Mesto, ki je bilo do zadnjega eno najhrupnejših na evropski celini, se je spremenilo, kakor poročajo, namah v mesto tišine.
Avtomobilizem na lesni plin
Po neki novi statistiki kroži ta čas na Švedskem nič manj nego 65.000 avtomobilov, ki so jih preuredili na pogon z lesnim plinom. Ta pogonski način so uporabili, kakor znano, najprvo v Italiji, švedska pa ga je posnela v najširši meri. Bilo jI je to tem lažje, ker razpolaga z ogromnim gozdnim bogastvom, bencina pa ne dobiva v današnjih prilikah od nikoder.
polnjujeta: Na prvi vidimo moža in ženo pri skromnem kosilu na njivi. Poldan pozne pomladi ali prvega poletja je legel na pOlja. Vroče je. Tedaj je zazvonilo in zavabilo k molitvi in kratkemu počitku. Žena je v blagoslovljenem stanju, prav kakor zemlja, k5, bo rodila kruh. Na drugi sliki vidimo
Oton ne sme voziti
Bostonska prometna policija je odvzela bivšemu avstrijskemu prestolonasledniku Otonu Habsburškemu dovoljenje za krma-renje avtomobila, ker je vozil prehitro. Sodnik, ki je odredil, da mu odvzamejo vozaško izkaznico, je izjavil, da ne more opravičiti brzine 100 milj na uro, s kakršno se je postavljal sin zadnjega avstrijskega cesarja.
domov, ali poljske delavce pri zajtrku ali južini, vaščane na poti k maši, pastirico, živino na paši, jutrnje razpoloženje na vasi, pot iz mlina itd.
— Verjemite mi, — prav^ slikar Perko, — da se mi zdi življenje na vasi neizčrpen vir slikarskih motivov. Ne samo narava, tudi človek in njegovo delo ustvarjata nene-homa nove kombinacije in nudita neskončne odtenke.
Slike z glad;olami, vrtnicami in drugimi cvetlicami so na razstavi, ki je tako polna dela in razgibanosti, s svojo statiko tihožitja nekam osamljene, vendar kažejo, da Perko tudi v takih motivih preizkuša zlasti svoje kolorist;čne sposobnosti Drugod mu je barva samo sredstvo za oris razpoloženja ali za poudarek umetniške ideje, ki jo hoče izraziti: tu je trdno zvezana s predmetom. Perko se razvija od realizma k impresionizmu, prav za prav pa čedalje bolj uveljavlja svojo osebno noto. Verujemo, da ne bo zaostal na svoji razvojni poti in da bo dozorel v umetn;ka, ki bo kdaj v bodočnosti zavzel trdnejše mesto v slovenskem slikarstvu.
Kmalu se bo slikarju Perku izpolnil sen, ki ga je imel skoraj vsak naš umetnik: dobil je po ljubeznivi dobroti Eks. Visokega Komisarja štipendijo in pojde letos oktobra v Firenze, da se izpopolnjuje v svoj; umetnosti. Ni dvoma, da bo bivanje v klasični deželi slikarstva in kipartva, na tleh, ki so dala toliko slavnih umetnikov izpopolnilo Perkovo znanje in izpodbud;lo skrite moči njegovega talenta. Na tej novi poti mu želimo* se mnogo novih uspehovl
letovo, ki so jo že v preteklem juniju zavoljo pisanja anonimnih pisem obsodili na 18 mesecev ječe in 500 frankov globe, toda pogojno. V protest proti tej obsodbi, ki se ji je zdela nezaslišana, si je Jouletova izmislila nove anonimne napade proti svojim sodnikom. Sedaj bo odsedela prejšnjo kazen in še novo, ki si jo je naprtila s svojim nepoboljšljivim vedenjem.
Bogat ribolov
Kakor poročajo iz Stockholma, javljajo iz vseh ribiških pristanišč v južnovzhodni švedski, da je bil lov na slanike v zadnjih tednih tako izdaten, da mu že dvajset let m bilo enakega. Na trg prihajajo ogromne množine svežih rib, še večje množina pa polagajo ta čas v soL
Ženske opravljajo moška dela
Tudi v Švici so ženske v mnogih področjih nadomestile moške, ki so vpoklicani. Slika nam kaže žensko kot dostavljalko pošte.
ANEKDOTA
Rossiniju je neko odposlanstvo, ko je postal slaven, sporočilo, da so v njihovem mestu sklenili postaviti mu spomenik.
»Koliko bo stalo?« je vprašal skladatelj.
»Približno 12.000 lir,« je bil odgovor.
»Nu, recite mestnemu svetu, naj mi nakaže polovico,, potem se bom postavil vsak tržni dan osebno in živ na trg, da me bo lahko vsak ogledoval,« je dejal Rossini.
VSAK DAN ENA
Umetnik je naslikal tihožitje potem je vsedel h kosilu. . .
Kronika
Stari gondoljer
V času, ko so se lienetke pripravljale na svoje vsakoletne septembrske svečanosti, so izgubile enega svojih najzanimivejših mož. Umrl je najstarejši beneški gondoljer. Vrlemu možu v spomin je napisal neki novinar prisrčno posmrtnico. Tole nam je povedal o vrlem gondoljer ju:
Sedem let mu je bilo, ko je tuji avstrijski vojskovodja Kadecki vkorakal v njegovo rodno mesto na lagunah. Naslonjen ob ar-kiide je fantič morda zastrmljen gledal, kako korakajo na Markov trg pestre čete, in je bil presenečen, kako more več kakor 80 let star možiček tako možato poveljevati zmagoslavni vojski. Takrat še ni vedel in tudi še ni sanjal, da bo nekoč tega star-čka posekal v pogledu starosti — resnično ga je presegel za sedem let. Ni ga prekašai po slavi, pač pa mu je bil kos po mednarodnem slovesu. To je bil gondoljer Ales-sajndro Grossi. Skozi tri človeška obdobja je vozil Ijubavne pare z vsega sveta ob do-ževih palačah, dokler ga ni — 991etnika — nedavno prepeljala manj elegantna barka čez tisti Canale Grande, ki loči dva sveta.
Dovolj dolgo je gondoljer Alessandro Grossi spoznaval srečo miadih zaljubljencev iz vseh dežel, sodoživljal pa je tudi zavzetost samotnih potnikov in vedrino prijateljev umetnosti. Ali ni takšno življenje še vse nekaj več kakor tisto, kar cenimo kot dolgo življenjsko dobo? Stari gondoljer je pozabil zapustiti svoje napisane spomine. Bili bi gotovo polni ognja, duhovitosti, dov-tipnosti, pa tudi banalnosti. Njemu je pač bilo vse tisto, kar ceni svet v Benetkah za lepoto, le melanholičen utrip enega samega velikega srca, duše vsega sveta. Sivolasi starec je v svoji ozki gondoli imel vedno tiho sopotnico: iluzijo. Ona je najljubša spremljevalka, vedno mladostna in tolažeča. Stari gondoljer je videl mnogo sijaja in je spoznal nmogo enoličnosti. Bil je priča puste vsakdanjosti in vendar se ni zgrudil zavoljo dolgočasja, nego je prenašal svoje življenje skoraj polnih sto let. Kar je velikega, se lahko poniža do navadnega, in kar je izrednega, lahko postane vsakdanje. Toda tisto, kar je nedosegljivega, tisto vodi gondolo nas vseh...
*
*	Italijanska umetnostna razstava v Hannovru. V znamenju oborožene vzajemnosti italijanskega in nemškega naroda je spodnjesaško okrožno mesto Hannover preteklo nedeljo prisrčno sprejelo italijanskega državnega ministra Eksc. Farinac-cija, ki je prišel tja, da prisostvuje otvoritvi italijanske umetnostne razstave »Premio di Cremona«. Dopoldne je bil v hannovrskem gradu svečan sprejem. Državni svetnik .okrožni vodja Lauterbacher je pozdravil Eksc. Farinaccija, naglašajoč, da je eden izmed najbolj znanih sobojevnikov Duceja. Poleg tega je okrožni vodja pozdravil tudi voditeljico španske ženske organizacije, ki se mudi v Hannovru. Nato je razglasil ,da ustanavUa posebno han-novrsko nagrado, za katero lahko tekmujejo umetniki iz vse nemške države. Mini-s.er Eksc. Farinacci se je zahvalil za pozdrav in je orisal pomen letošnje razstave »Premio di Cremona«, ki je prirejena z geslom »Iz krvi se mora roditi nova Evropa!«
*	Novi filmi v Benetkah. Te dni smo poročali o reprezentativnem italijanskem filmu »Železna krona«, ki je na filmski smotri v Benetkah dosegel posebno močan uspeh. Prav tako je bil deležen priznanja drugi italijanski film »Speče dekle«. Vsebina je ljubko zajeta iz živUenja na deželi. Švica je prispevala film »Zmedena lju-fcavna pisma«, za katerega je zajeta snov iz prikupne novele slavnega švicarskega pisatelja Gottfrieda Kellerja. Iz Ceško-mo-ravskega protektorata je prispel v Benetke film »Nočni metulj«, ki prikazuje človeško usodo iz romantične meščanske dobe ob prelomu stoletja. Dan za dnem se vrstijo v Benetkah novi filmi in prikazujejo prav zadovoljivo stopnjo evropskega ustvarjanja.
*	Nov slovenski roman. Prve dni oktobra izide novo delo slovenskega književnika Rudolfa Kresala. Roman se imenuje a-Nikodemova žena« (Zapiski neverjetnega advokata). V knjigi je sodobno zanimivo in duhovito osvetljen zakon, ki mu konec napravi zločin. Problematika zablodele žene in moža, ki je prav tako pognal v konkurz svoje srce kakor svojo banko, živo očrtane osebe ter naglo, s krepkimi domislicami potekajoče dogajanje, ves kar moči zgoščeni roman bo nudil bralcu užitek in dovolj pobude v vsakdanjem življenju, ki mu je dal pisatelj v knjigi naslednji zaključek: da je v vsakem pravem moškem zajet svet svobode in borbe, da bi ženska živela v soin-cu otroka. Originalno vezana knjiga v celo platno velja 24 lir, izda pa jo založba Hram.
*	Pokrajinska cesta Vič—Dobrova—Polhov Gradec—>Iala voda med km 4.600 in 5.000, to je tik prel vasjo Dobrovo, bo zaradi do-vršitve novega odseka ceste zaprta dne 15. in 16. septembra 1941 za vse vrste voz in motornih vozil. V smeri Ljubljana—Polhov Gradec se lažji promet vrši lahko čez Bo-kalce na Stransko vas, kjer se priključi občinska cesta na pokrajinsko cesto v Stranski vasi. Za težji promet pa preko Podutika na Dobrovo, kjer je zveza proti Polhovem Gradcu in Horjulu.
*	Vlagateljem Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, bivajočim na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Od merodajne strani se mi sporoča, da doslej še ni ugotovljeno premoženjsko stanje posameznih podružnic bivše jugoslovanske Poštne hranilnice, katerih delokrogi se sedaj nahajajo na 7 različnih ozemljih. Po zaključku omenjenega stanja bo seveda potrebno tudi še diploma-tično posrelovanje, zaradi česar se na dokončno ureditev te zadeve ne more računati pred potekom 2 mesecev. Vlagatelj.
*	Praznik glasbe v Benetkah. V palači Vendramin Calerghije bila v ponedeljek otvorjen mednarodni praznik glasbe v okviru bienala Na otvoritvi so predvajali Wagnerjev koncert. Velika umetnostna manifestacija je pod pokroviteljstvom Pie-montske princese Marije in pod vodstvom maestra Maria Cortia. Letošnja glasbena manifestacija se bo vršila ob sodelovanju italijanskih in nemških glasbenih umetnikov.
*	Stoletnica rojstva znanega učenjaka.
Te dni je minilo sto let, odkar se je rodil znani znanstvenik, zdravnik Fermo Augu-sto Murri. Sodobna medicinska znanost dolguje velikemu zdravniku mnogo. Med drugim je bil Murri prvi, ki je prj težkih
živčnih boleznih začel odpirati lobanje. Veliko se je zanimal tudi za živali in je bil zmeraj dober učitelj.
*	Nov grob. V Kranju je umrl v visoki starosti 74 let g. Anton Majdič. Pogreb blagega pokojnika je bil v sredo popoldne na farnem pokopališču. Za rajnkim žalujejo vdova Albina, roj. Eržen, hčerka Marica, sin Anton in sestre Franja, Marica in m. Felicitas. Blagemu pokojniku bomo ohranili lep spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
*	Kongres tkalcev zaključen. Veliki kongres tkalcev v Benetkah je bil v nedeljo zaključen. Na kongresu so se zbrali številni predstavniki delavstva in trgovine. Na sestanek je poslala svojega predstavnika tudi Nemčija, tako da se je spremenil v manifestacijo italijansko-nemške solidarnosti. Na kongresu so bih razstavljeni in se je razpravljalo o številnih avtarkčnih izdelkih Italije, ki ima v tem pogledu brez dvoma prvenstvo. Prireditev se je zaključila v splošno zadovoljstvo vseh prisotnih.
*	Odhod japonskih vseučiliščnikov. V nedeljo popoldne je bil v občinski hiši v Ri-miniju zaključni sestanek japonskih vseučiliščnikov z italijanskimi. Poslovilne slovesnosti so se udeležili predstavniki obiasti, člani japonske delegacije in italijanski vse-učiliščniki. Sestanek je bil otvorjen s pozdravom Duceju. Nato se je dr. Kanajama v imenu japonskih gostov zahvalil organizatorjem za tako prisrčen in tovariški sprejem. Poudaril je, da je kongres v vsakem oziru uspel in da je poglobil prijateljstvo obeh držav trojnega pakta proti Kominter-ni. Dr. Kanajama je končal svoj govor z vzklikom Italiji s karakterističnim »Ban-zai«. Japonskemu delegatu je odgovoril Formichi, ki je izrazil radost, da je vse-učiliški kongres tako uspel in da se je vršil v tako prisrčnem in prijateljskem vzdušju.
*	Italijanski delavci v Berlinu. Zveza nemških delavcev v Berlinu je pred dnevi na čast svojih italijanskih tovarišev priredila gledališko prelstavo. Na prireditvi so sodelovali najizbranejši italijanski umetniki, ki so odlično izvajali varietejski program. Na predstavo je prihitelo nad 2000 v Berlinu živečih italijanskih delavcev, ki so z največjim zanimanjem in zadovoljstvom sledili posameznim točkam. Prostrana dvorana je bila vsa drapirana z zastavami obeh držav. Predstava se je zaključila z igranjem italijanske in nemške himne.
*	Romarji na Sveto goro. Povsod na Goriškem so tudi letos praznovali Mali šmaren z veliko pobožnostjo. Posebno na znani božji poti na Sveti gori se je ta dan zbralo mnogo romarjev iz bližnjih in daljnih krajev. Nekateri so prišli tja že v soboto, v nedeljo in ponedeljek pa je bil obisk rekorden. Računajo, da je obiskalo Sveto goro okoli 10.000 romarjev. Mnogi so morali prenočevati na prostem, ker ni bilo na razpolago dovolj prenočišč.
*	Rimska najdba v okolici Berna. V Švici so v kraju Munsingenu, malem naselju bernske okolice, delavci izkopali dva dela mozaikov, ki predstavljata morska božanstva Eden izmed njiju predstavlja v sredini Neptuna, obdanega z delfini in drugimi vodnimi silami. Na drugem mozaiku, ki je nekakšno nadaljevanje prvega, je upodobljena neka morska igra Profesor Otto Tschumi, ki že nekaj let predseduje ustanovi za raziskovanje spomenikov iz rimske dobe v bernskem kantonu, si prizadeva, da bi oba mozaika rekonstruiral v muzeju. Po njegovem mnenju sta najdbi iz prvega stoletja .
*	Umetnostna razstava v Sieni. Dne 7. t. m. je bila v Sieni otvorjena VII. tradicionalna umetnostna razstava, na kateri so razstavili svoja dela številni slikarji in kiparji. Vseh razstavljenih del je skoraj 300. Za razstavo vlada veliko zanimanje in bo odprta več dni.
*	Gibanje prebivalstva. 7. in 8. t. m. so našteli v rimski občini 157 novorojencev, 52 mrtvih; v goriški občini 4 novorojence, •3 mrtve, 1 poroko in v videmski občini 2 rojena, 10 mrtvih, dva para pa sta se vzela.
*	Primer poštenosti. 141etni Franko Er-
ba, natakarski vajenec kolodvorske restavracije v Tortoni, je našel na neki mizi listnico s kuverto, v kateri je bilo 9500 lir. Deček je najdbo takoj izročil lastnici restavracije ge. Silviji Polastri. Slednja se je zanimala za lastnika in ga je tudi našla, Bil je neki trgovec iz Genove, ki mu je izročila izgubljeno listnico.
*	Igra strele v Ronkih. Noč od nedelje na ponedeljek je prinesla prebivalcem malega mesta Ronki mnogo strahu. Silovita nevihta se je razbesnela v zraku in strele so udarjale ko za stavo, spremljene z oglušujočimi treski. K sreči ni bilo nobene človeške žrtve. Strela je enkrat udarila v ap-neno jamo, drugič pa skozi dimnik v stanovanje Antona žoržeta, stanujočega v ulici Modena. Strela je uničila električno napeljavo, pretaknila vse kote, prevrnila nekaj stolic in drugih predmetov ter končno odšla skozi zaprto okno spalnice, ki ga je seveda povsem razbila. Razen velikega strahu ni zadela nobenega človeka. Na železniški progi Ronki—Tržič je strela še uničila električno napeljavo in povzročila velik nered v stanovanju železniškega uradnika Lojzeta Furlana.
*	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (telefon 2986). Vpisovanje se vrši vsak dan. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. (—)
IZ LJUBLJANE
Pismo oralca ledine
Letošnja letina je v posameznih krajih zelo različna. Četudi se v splošnem ne moremo pritožiti in lahko zatrdno upamo, da pozimi in posebno še na pomlad ne bo pomanjkanja na živilskih trgih, vendar niso vsi obdelovalci zemlje enako zadovoljni. Še prav posebno tega ni mogoče trditi o vseh tistih meščanih, ki so se letos s posebno vnemo lotili obdelovanja ledine. Eden izmed takih, ki niso imeli tolikega uspeha kakor drugi, ki se spet zadovoljni pohvalijo, nam poslal naslednje pismo:
Pomladi smo z veseljem sledili pozivu, naj obdelamo čim več zemlje. Hvaležni smo bili mestni občini in vsem tistim, ki so dali zemljo brezplačno ali po nizkih cenah na razpolago. Vse leto smo s strahom gledali, kakšno bo vreme, ali bo ugodno našemu krompirju, ali ne bo obilica dežja uničila našega fižola.
V začetka J* kazalo dobro, tako da ft
tisti, ki je vsadil na primer 100 kg krompirja, računal, da ga bo pridelal vsaj 1000 kilogramov. Toda ko so začeli sadeži zoreti, ko smo si obetali, da bomo izkopali krompirja za vso zimo, se je pa izkazalo, da je marsikateri od nas komaj seme nazaj dobil. Posebno na peščeni zemlji je krompirja letos silno malo. Veliko je temu kiivo tudi to, da so ljudje pomladi prepozno zorali, potem pa jih je deževno vreme oviralo, da bi o pravem času sadili. Ravno, ko je bilo treba moče, je pa pritisnila suša. ki je sicer pšenici dobro dela, a je škodovala krompirju. Nič boljše ne kaže naš pridelek fižola. Ze spomladi je začela zelen ie razjedati rja, potem pa so se pojavile še uši, tako da bo prišlo nizkega fižola na en liter posevka komaj tri litre pridelka, medtem ko bi se ga moralo pridelati najmanj 10 kg na 1 liter.
Tako nam s temi parcelam> žh' ni toliko pomagano, kakor smo upali, čeprav je vsako zrnje dobro spričo draginje, zavoljo katere je v strahu marsikdo kliub vsej pridnosti in vsemu prizadevanja Pri dosedanjih plačah so se cene dvignile Ni dvoma. da bodo oblastva letošnjo zimo vse storila za zaščito malih ljudi. Pri vsem tem bo kljub slabi letini tisti pridelek, ki smo ga izsilili iz ledine, ki smo jo obdelovali v potu svojega obraza zelo prav prišel. Misliti pa je treba že na prihodnje leto. ker ne vemo. kaj nas čaka, čeprav upamo, da bomo z mirom dobili vsega, kar si želimo in potrebujemo. Zdaj ko smo si pridobili že nekaj skušenj, bomo gledali, da jih za prihodnjo tetino izkoristimo v svoj prid. Pred vsem je priporočljivo, da vsakdo zemljo že jeseni zorje in če je mogoče seveda vsaj malo pognoji. (Lansko leto smo mnogi sa dili kar v ledino.) Tudi to bi bilo dobro, da bi se najemnina nekaterih parcel znižala, da se ves trud vsaj nekoliko izplača.
živilski trg je bil včeraj, kakor vsak tržni dan, spet prav dobro založen z zelenjavo in drugimi vrtnimi in poljskimi pridelki. Zgodnojesenske solate, zelja, ohrov-ta, pese, kumar in buč je bilo na pretek. Paradižnik je prodajala menda vsaka prodajalka. Tudi paprike in čebule je bilo dovolj. Večja stiska pa je bila za krompir. Zgodnje vrste so večidel že pošle, Jesenski krompir pa je v glavnem še na njivah. Zato je marsikatera gospodinja morala s trga brez njega. Mestni preskrbovalni urad ga je prodajal po 1.30 lire, toda samo v omejenih količinah. Perutnine v zgodnjih urah še nI bilo na trgu. prijatelji mesa pa so lahko kupili zajce. Cena jim je različna po velikosti. Kmetje so pripeljali na trg veliko jabolk. Nekatere okoličanke so imele na prodaj tudi robidnice in maline. Sira vse vrst je zdaj dovolj na razpolago. Stalni prodajalci sadja na Pogačarjevem trgu so imeli na izbiro breskev, hrušk, sliv, jabolk in drugega domačega in uvoženega sadja.
u— Razpis sprejema učencev v Šolsko kuhinjo Higienskega zavoda v Ljubljani. Higienski zavod v Ljubljani razpisuje za šolsko leto 1941/42 400 mest opoldanske prehrane za učence srednjih in meščanskih Sol, ki so zdravstveno in socijalno potrebni. Prehrana bo v šolski kuhinji na Aškerčevi ulici št. 5 in Prečni ulici št. 2 in sicer po sledečem ključu: 80 učencev brezplačno, 80 učencev proti plačilu L 0.50, 80 učencev proti plačilu L 1.—, 160 učencev proti pla-čilu L 2.—. Osebne prijave se sprejemajo na oddelku za zdravstveno zaščito učencev v Aškerčevi ulici 5, kjer se tudi istočasno vrši zdravniški pregled. Poiatke o socialnih razmerah utemelji prosilec s potrdilom o imovinskem stanju, ki ga izdaja pristojna občina in davčna uprava Zaključek prijav dne 20. septembra t. I.
u— Nastanitev razstavljal cev velesejma v Delavskem domu. Mestno poglavarstvo je sedanjim prebivalcem Delavskega doma odpovedalo najem sobe za dan 1. oktobra Sobe morajo biti na razpolago za raz-stavljalce velesejma od 1. do vključno 16. oktobra. Mestno poglavarstvo se je nasproti odpovedanim najemnikom, ki jih je vsega skupaj okrog 70, pismeno obvezalo, da jim bo soba s 17. oktobrom zopet na razpolago. V primeru, da dosedanji stanovalci sobe ali postelje ne bi več eleli vzeti dne 17. oktobra v najem, morajo to sporočiti mestnemu poglavarstvu vsaj do dneva izselitve. Vsi dosedanji prebivalci v Delavskem domu se te dni živahno razgledujejo po Ljubljani, kje bodo našli nova bivališča.
u— Brezplačna predstava »Veselega teatra« za delavce. V nedeljo se je vršila v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze brezplačna predstava »Veselega teatra« za ljubljansko delavstvo, katero je organiziral tukajšnji Dopolavoro s sodelovanjem Pokrajinske delavske zveze. Igralci so prikazali izbrane in prav posrečene prizore, za kar so želi splošen in navdušen aplavz. To je začetek umetniškega in prosvetnega delovanja ljubljanskega Dopolavora, katerega namerava izvajati v korist delavstva. Delavstvo z zaupanjem gleda razvijanje dopolavoristične organizacije, ki si je nadela nalogo koristno izrabiti delavčev prosti čas.
u— Brezobziren avtomobilist. V soboto proti večeru se je vračala iz Zaloga proti Ljubljani žena mehaniškega mojstra Nar-dina s Poljanske ceste. Na cesti pri Studencu je kolesarko podrl neznan avtomobilist. Ne da bi se ustavil in ponesrečenko. ki je obležala nezavestna s hudim pretresom možgan in občutno rano na glavi, prepeljal v bolnišnico, je avtomobilist drvel naprej in ni ustavil vozila niti na poziv očividcev. Avto, v katerem so se vozili dve 16- do 18-letni dekleti in dva mlajša moška, je bil dvosedežen, črno pleskan in s sivo platneno streho. Družba se je zadrževala popoldne v okolici Zaloga in Device Marije v Polju. Nazadnje se je razgovarjala z nekim železničarjem v Zalogu pri prelazu železnice čez cesto. Soprog ponesrečenke prosi železničarja in vse, ki bi mogli dati kakršno koli pojasnilo za izsleditev družbe, da se javijo pri njem na Poljanski cesti 31.
u— Knjižnica in čitalnica za ljudsko in srednješolsko mladino si je nabavila lepo število novih knjig in posluje vsak delavnik izven ponedeljka od 16.—19. ure v Prečni ulici št. 2. Izposojuje knjige na dom od 20 cent dalje. Svetla in zračna čitalnica je obiskovalcem na razpolago za 2 liri mesečno. Izkoristite ugodno priliko.	(—)
u— Za mestne reveže je g. dr. France Lokar, odvetnik na Rimskem trgu 2 podaril 100 L iz neke kazenske poravnave, gospa Fani Urbane pa le nakazala 100 L namesto venca na grob ge. Gerte, baronice Lazarini. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
n— Bdet SFD ▼ nedeljo 14. septembra na I
Vrhniko čez Podlipo ln Ulako. Prijavite se 1 najkasneje do sobote.	(—)
u— Odpiranje ln zapiranje trgovin. Združenje trgovcev obvešča članstvo, da bodo do nadaljnjega trgovine z živili in Šolskimi potrebščinami odprte od 8. do 12. ln od 14. do 18. ure, vse ostale obratovalnice pa od 9 do 12. in od 14. do 17. ure. Delovni čas za pomožno osebje pa ostane isti kakor to določa naredba o odpiranju in zapiranju trgovin SI. 1. Stev. 379/61 z dne 30. junija 1938.	<—)
u— Veseli teater. Samo Se danes ln jutri. Gostovanje gospe Polonce Juvanove. Začetek ob 20.	(—)
u— Mestna zastavljalnica zaradi snaže-nja uradnih prostorov drugi petek in soboto 19. in 20. sept. ne bo poslovala za stranke.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ima v
četrtek dne 11. t. m. točno ob pol 20. prvo vajo in sestanek vsega mešanega zbora. Vse dosedanje članice in člane zbora vabimo. da sodelujejo tudi v bodoče pri izvedbi novega programa. — Odbor.
u— Zaradi čiščenja, pleskanja in raznih manjših adaptacij, bo glavno univerzitetno poslopje zaprto v času od 15. do 20. septembra 1941.
Iz Spodnje štajerske
Novo šolsko leto v Nemčiji
Maribor, 10. septembra
Z današnjim dnem se je v vsej Nemčiji pričelo novo šolsko leto. Kakor poročajo listi s pristojnih mest, je vpisovanje v ljudske in srednje šole spet pokazalo vpadek mladine, kar je pač obžalovanja Vredna posledica nazadovanja porodov po svetovni vojni. Za primer navajajo listi, da stoji nasproti 11.000 novo vpisanim šolarjem povprečno po 15.000 tistih, ki so dovršili gotovo vrsto Sol. To so številke, o katerih mora narod razmišljati. Prav zanimivo pa je, da se večina dijakov na glavnih šolah posveča praktičnim poklicem ln želi doseči dobro strokovno Izobrazbo. Zadovoljiv je bil obtsk v obrtne ln trgovske strokovne šole. po katerih je mlademu pokolenju dana možnost Izpopolniti svoje znanje z nadaljnjim študijem. Posebno velik je bil naval na poklicne strokovne šole. Državne obrtne in Inženjerske šole poročajo, da so Imele posebno letos zelo velik dotok mladine, ki se želi na kakršen koli način izkazati v širokem delokrogu industrije. Vpisovanje na višjih gospodarskih šolah je bilo tudi prav znatno. K temu pravijo listi, da se mladina zaveda, kako važno poslanstvo jo čaka zlasti spričo nalog v južnovzhodni Evropi.
Na višjih šolah si mladina poljubno Izbira bodoči poklic zdravnikov, juristov, tehnikov in drugih važnih organov v javnem življenju. Listi pravijo, da je znanost vedno bila nemška sila, zato je treba paziti, da dosežejo res samo sposobni dijaki visoki emoter ln da bodo samo sposobne moči
lahko predstavljale nemško vedo. •
Mladinska zabava v Trbovljah. Na velikem športnem igriSču v Trbovljah se je zbrala nedavno popoldne Številna trboveljska mladina. Bilo je blizu tisoč dečkov m deklic. Deset mladih dijakov ih dijakinj pod vodstvoifi, Edwarda StOCkla je s petjem, glasbo, deklamacijami in raznimi prizori zabaval mladino. Zvečer pa je bila podobna zabava v dvorani okrožnega vodstva Naslednje jutro so se gostje poklonili pred občinsko hišo, nakar so nadaljevali pot v Hrastnik. Tu so uprizorili neko pravljično igro v kostumih, ki si jih je igralska družba sama napravila Iz Hrastnika je družba nadaljevala pot po drugih spod-nještajerskih krajih.
Preiskava otrok v Šmarju pri Jelšah. Te dni so bile sklicane k zdravniškemu posvetovanju in pregledu otrok matere lz Šmarja pri Jelšah. Pregledanih je bilo 127 otrok ln je bilo ugotovljeno prav zadovoljivo zdravstveno stanje.
Predpisi o zatemnitvi se na Spodnjem Štajerskem zadnji čas niso dovolj upoštevali, zato je bilo treba izdati nove oklice, s katerimi se prebivalstvo opozarja, naj do-slednjo Izpolnjuje, kar je zapovedanega za varstvo pred napadi iz zraka. Mariborski policijski ravnatelj je izdal nov oklic, v katerem zahteva tako zatemnitev stanovanj, trgovin, gostiln in drugih lokalov, da ne prodre niti žarek svetlobe na cesto. Varstvena policija bo poslej strogo nadzorovala zatemnitev m bo vsak kršilec kaznovan.
Starinska listina v mozirskem trškem arhivu. Mozirjanom so bile z 10 listinami različnih avstrijskih vladarjev podeljene nekatere posebne pravice in so jim bili dovoljeni razni tržni dnevi. Vse te listine so shranjene v trškem arhivu. Najstarejša listina je od 21. februarja 1581 in jo je podpisal nadvojvoda Karel, štajerski listi naglašajo, da je ta listina za Mozirje zgodovinsko posebno važna, ker kaže trški grb upodobljen v barvah, ki so danes prav sveže in živahne. Tudi pisava je Se zelo čitljiva. Listina je dovolila Mozirjanom, da so si volili trškega sodnika, ki je smel pobirati dvorne davščine kakor tudi dajatve Mozirjanov za graščake na fcovne-ku. Tržni sodnik je tudi bil upravičen posredovati pri kupčijah in jc razne grešnike izročal gospodom na žovneku. Skratka, listina je zanimiv dokaz nekdanje ob lastnosti grajske gospode.
Kaznovani navijalci cen. Kljub večkrat objavljenim maksimalnim cenikom so se v Mariboru pregrešili s previsokimi cenami in jih je zadela kazen policijskega ravnateljstva. Dva mesarja sta bila obsojena kar vsak na 1000 mark globe. Nadalje je bila z manjšimi kaznimi prizadeta cela vrsta preprodajalcev, ki so prodajali pokvarjene klobase. Neka mariborska trgovka je bila prav občutno kaznovana, ker se ni držala cenika in ker je kopičila zalogo živil, ki jih je policija naSla deloma pokvarjene. Razen tega se bo morala zagovarjati zaradi prekrška deviznih predpisov. Kaznovan je bil slednjič neki ključavničar, ki je za navaden ključ zahteval 10 mark namesto 2.50. Listi navajajo ta primer v dokaz, da se cene ne nadzorujejo le pri živilih, marveč tudi pri drugih potrebščinah.
Novi grobovi. V mariborski bolnišnici sta umrla 311etni komisarični vodja Aleksander Pernat in 701etni vini čar Janez Rovnik iz Zgornje Sv. Kungote. V Grajski ulici v Mariboru je umrla 801etna zasebni-ca Roza Cotičeva.
Nesreče. Nedaleč od St. Lovrenca na Pohorju se Je zgodila huda prometna nesreča. Slletni cestni delavec Ferdinand Vreznik je bil povožen od nekega tovornega avtomobila Težko vozilo ga je podrlo ln pregazilo. Siromak leži polomljen in hudo poškodovan v mariborski bolnišnici. Tja so pripeljali tudi zidarskega pomočnika Ja-
_ Grafooerja t> Cmoreka, ki Je obnavljal neko klet in je podel z odra. Ima prav Občutne poškodbe. Na cesti v Mariboru pa se je ponesrečila trgovka Jožefa Jutr&žcvcu
Sladkor za vlaganje. Da bi al prebivalstvo lahko z vlaganjem pripravilo nekaj zaloge za zimo, dobijo posamezniki Se posebej po pol kilograma sladkorja. To velja za vso Spodnjo štajersko.
Iz Hrvatske
Italijanski novinarji v Zagrebu
Zagreb, 10. septembra Odposlanstvo italijanskih časnikarjev je na krajšem studijskem potovanju po Neža visni hrvatski državi prispelo v Zagreb. Sprejeli so Jih predstavniki oblastev m zastopniki tiska na prav prisrčen način. V teku dopoldneva so najprej obiskali grobnico Ante Starčeviča, potem pa jih je sprejel tajnik za propagandno Milkovič, s katerim so se zadržali v daljšem prisrčnem razgovoru. Italijanski časnikarji so se pohvalno izrazili o uspehih, ki so jih oblastva dosegla za napredek države na vseh področjih. Navdušeni so bili s prvo hrvatsko enciklopedijo, ki je bila izdana po vzgledu enciklopedije Treccani. Pod tajnik Milkovič je v kratkem nagovoru med drugim rekel: »Veseli me, da se počutite pri nas kakor doma, prav tako, kakor smo se mi počutili v dobi naše emigracije v Italiji. Vaše ljudstvo se je tedaj izkazalo tako gostoljubno ln ljubeznivo, da smo se počutili čisto domače. Hočem opozoriti še enkrat na odločujočo pomoč, ki nam jo je dal Duce pri ustanovitvi Nezavisne države Hrvatske. Pot, ki ste nam jo pokazali, ne bo nikdar pozabljena.« Ko se je poslovil od italijanskih tovarišev, Je podtajnik Milkovič izjavil, da upa, da bo v nekaj dneh lahko obiskal Italijo.
časnikarji so nato obiskali zunanjega ministra Lorkoviča, ki jim je želel dobrodošlico in med drugim dejal: »Prihajate v dobi Intenzivnega dela. Jasno je, da niste mogli najti še popolne organizacije. V nekaj mesecih bomo živeli že v novih razmerah. Bodite prepričani, da je vsemu našemu delu vedno za vzgled Duce, ki je s svojo zgodovinsko odločitvijo pomagal k napredku naše države, čustva prijateljstva vežejo hrvatski narod z vašim. Na tej osnovi bomo z uspehom nadaljevali tako srečno začeto aktivno sodelovanje med Italijo in
Hrvatsko na vseh področjih.«
*
Jubilej Umetniškega paviljona
Zagreb, 10. septembra. V vsej svoji tišini in skromnosti je te dni praznoval 45letnico Umetniški paviljon na Trgu kralja Tomislava v Zagiebu. Prav vsak Slovenec, ki je kdaj obiskal Zagreb in izstopil na glavnem kolodvoru, je ugledal zanimivo zgradbo na Znnje\xu, ki že t svojo zunanjostjo očituje, da ne more služiti ničemur drugemu kakor umetnosti. Ta paviljon je najprej stal na milenijski razstavi v Budimpešti, nato pa je bil po-klonjen Zagrebu, kamor so ga prepeljali po železnici. Železno sestavo so namreč v Budimpešti demontirali in jo na novo sestavili na zagrebškem Zrinjevcu.
Polnih 45 let že torej služi znameniti paviljon prirejanju raznih razstav, največ umetnostnih, zato se tudi lahko diči s ponosnim imenom Umetniški paviljon. Prejšnje čase so kdaj pa kdaj bile v njem tudi plesne prireditve, toda bile so redke. Pritlični prostori so večji kakor zgornji. Nekaj časa je bila tu kavarna in restavracija, igrala je godba in uprizarjali so varietejske predstave. Toda to se ni obneslo. Danes je je v spodnjih prostorih mestni muzej t prav lepo zbirko stprin. Sleherni predmet pa vpije po večjih, lepših prostorih, po lastni zgradbi. Prav tako potrebuje lastno palačo ravnateljstvo mestnega muzeja, ki se stiska v gornjem nadstropju paviljona.
O Umetniškem paviljonu v Zagrebu se je že večkrat razpravljalo, ali bi ga kazalo porušiti, preurediti ali tretjič preseliti. Toda doslej se ni nič zgodilo, paviljon je ostal na svojem mestu in je začel polagoma praznovati jubileje. Ker je treba starost spoštovati, je prav verjetno, da tudi poslej ne bo ogjrožen obstanek Umetniškega paviljona. Kvečjemu ga bo kazalo nekoliko prenoviti, pa bo še nadalje služil za razstave lepe umetnosti. To bo tem bolj potrebno, ker bo oni paviljon na trgu N., ki je zadnja leta služil za umetnostne razstave, spremenjen v muslimansko džamijo.
*
Radio Zagreb na novem valu. Od pret^
kle sobote dalje oddaja zagrebška radijska (krugovalna) postaja na novem valu 476.9 m (629 kh).
Enake pravice nemških delavcev s hrvatskimi. Vodstvo zapadnohrvatske delavske zveze je izdalo posebno okrožnico, ▼ kateri pravi, da pripadajo nemškim članom delavske zveze v vseh zadevah name-ščenja in plačila iste pravice kakor članom Hrvatske delavske zveze.
Svinje izpod 100 kg se ne smejo klati. Da se zagrtovi zadostna dobava mesa ln masti na vsem Hrvatskem, je kmetijski minister odločil, da nihče ne sme klati svinj izpod 100 kg žive teže. Prav tako ni dopustno krati teleta izpod 2 let starosti.
Pred ustanovitvijo nemško-hrvatske trgovske šole v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da se privatna nemška meščanska šola s pravico javnosti v Zagrebu spremeni v nemško-hrvatsko trgovsko šolo. Če se bo javilo dovolj učencev se bo pouk v prvem razredu te trgovske šole pričel že lotos.
Iz Črnomlja
č— Igralci Narod. gied. v Ljubljani bodo
v četrtek, dne 11. sept gostovali v bivšem Sokolskem domu ob 7. uri zvečer z znamenito J. Knittlovo dramo »Via mala« iz Švicarskih gora Igralci so z »Via malo« povsod, kjer so jo igrali, dosegli prodoren uspeh. Obisk toplo priporočamo. Predpro-daja vstopnic v trgovini Miiller v Črnomlju.
ŠKOTSKA
—	Kaj se pa tako kislo držiš, EkmgP
—	Kaj bi se nel Oče si je da! napraviti novo zobovje in zdaj se bojim, da bi m dal starega prenarediti zame.
Iz Srbije
IJotM redlvivm. v Beogradu je zače! Izhajati novi tednik »Naša borba«. Ureja ga znani publicist Radko Parežanin, »Naša borba« je glasilo pokreta »Zbor«, ki ga vodi znani smederevski odvetnik in bivši minister dr. Dimitrije Ljotič. V uvodniku pravi dr. Ljotič, da bo srbski narod mogel današnje težave premagati samo tedaj če bo imel pogum in voljo, da premaga samega sebe. List prikazuje naloge nove srbske vlade generala Nediča. Objavljena je tudi spomenica, ki jo je Ljotič dne 30. avgusta lani poslal knezu Pavlu. »Novo vreme« Izva ja k temu, da bi se bila usoda gotovo obrnila drugače, če bi bili lani upoštevali Ljoti-čevo spomenico.
Nemški generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji. V Beogradu je že več let na svojem službenem mestu nemški generalni konzul Franz Neuhausen. Spričo
svoje velike vplivnosti ie bil zdaj postavljen
za generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji. Beograjska »Obnova« sodi k temu da se bo srbsko gospodarstvo zda] razvijalo z večjo onergijo in železno disciplino. Pravi, da je bil FranzNeubausendo-
slej inženjer, trgovec, vojak m	*
da zdaj združuje izkušnje vseh teh pokli
cov
Nemški vojaški dom v Beogradu. Preteklo soboto je nemški beograjski poveljmk odprl nemški vojaški dom. Dcjlej^oUko zanemarjena akademija je bila preurejena
v ta namen.
Slavolok princa Evgena. Na povelje vojaškega zapovednika v Srbiji so se letos 19 junija pričela dela na spodnji trdnjavi v Beogradu. Dela bodo še ta mesec končana Slavolok princa Evgena in nekatere druge zgodovinske stavbe bodo obnovljene. Obenem so odstranili ruševine prejšnje vojašnice in skladišč. Tod so zdaj sprehajališča, tenišča in drugi športni prostori. Starinska vojašnica iz dobe princa Evgena bo preurejena v kletno restavracijo.
Novo središče proizvodnje tobaka v Srbiji. Letos je proizvodnja tobaka v Srbiji močno narasla. Prvo »tobačno središče« je nastalo v Bajšini Bašti, te dni pa se otvar-ja novo središče z okrog 1000 producenti v Aleksincu.
Najmodernejšo dečjo kliniko na Balkanu so pričeli graditi L 1936. v Beogradu iz posojila Drž. hipotekarne banke v iznosu 19 milijonov dinarjev. Za zgradbo, ki pa na znotraj še ni bila urejena in je tudi bila nekoliko poškodovana ob priliki bombardiranja Beograda, se je doslej potrošilo 12 milijonov din. Sedaj je iz milijardnega kredita za javna dela odobrenih 6,800.000 za popravilo zgradbe in nJeno dokončno notranjo ureditev.
Otroci za priseljence. Beograjska mladina je ustanovila v Beogradu celo vrsto otroških gledaliških odrov, na katerih dan za dnem nastopa deca z raznimi igrami Vse te prireditve se vrše pod devizo: Za Srbe-priseljence in za obnovo Smedereva.
Narodno gledališče v Beogradu pred novo sezono. Drama in opera beograjskega Narodnega gledališča sta te dni pričeli z delom in bo že 2. septem. prva predstava v novi sezoni. Ker popravila obeh gledališč, pri knježjem spomeniku in na Vračam že niso izvršena, se bodo predstave začasno vršile v dvorani Kolarčeve začtus-bine. V operi bo poleg dosedanjih moči sodeloval tudi Slovenec g. Josip Rijavec. Opera pripravlja med drugim opere »Ca-valleria rusticana«, »Bajazzo«, »Madamme Butterfley«, »Figarova svatba«, »Werther« in »Fidelio«.
Nad 200 Špekulantov s cenami je kaznoval oddelek za kontrolo cen uprave mesta Beograda v kratkem času desetih dni svojega obstoja.
2450 kopaliških gostov izkazuje doslej Vrnjačka banja.
Novo kooperativno gledališče v Beogradu snuje skupina mladih umetnikov. Gledališče bi bilo sintetično, kombinirano s filmom.
Prve redne pisemske znamke v Srbiji.
Dočim so bile dozdajšnje emisije srbskih poštnih znamk samo provizornega značaja, bo konec tega mesca dana v promet nova redna pisemska znamka Srbije, znamka po 7 din, ki se bo uporabljala za priporočena pisma, reklamacije itd. Natisnili jo bodo v 500.000 izvodih.
Huda obtožba. Danica Brameonič, žena državnega mojstra v Debru, je prijavila okrožnemu sodišču v Kragujevcu, da je aktivni art narednik Dušan Lakič ob izbruhu vojne v družbi z dvema tovarišema oropal blagajno 47. pešpolka in odnesel dva milijona dinarjev državnega denarja.
Iz Trsta
še do nedelje se bomo kopali. V nedeljo 14. t. m. bodo za občinstvo zaprta mestna morska kopališča v Barkovljah in pri Svetilniku. Od dne 15. t. m. bo dovoljeno kopanje v morskem kopališču v Barkovljah samo imejiteljem posebnega dovoljenja mestne občine, da jim je kopel iz zdravstvenih razlogov res potrebna.
Rojstva, smrti in poroke. Dne 9. septembra je bilo v tržaški občini 7 rojenih, 7 mrtvih in so se vzeli trije pari.
Zastavljalnica in nredba o dragocenostih. Kakor je že bilo sporočeno, posluje mestna zastavljalnica redno vsak dan od 8. do 13. in ob sobotah od 8. do 12. Uprava obenem sporoča zastavljalcem, da se najnovejša uredba o prepovedi prometa dragocenih predmetov ne nanaša na poslovanje zastavljalnic, ki obratujejo in bodo tudi v bodoče obratovale v popolnem redu i i obsegu v interesu vseh, ki si želijo v stiski z njimi pomagati. V tržaški zastavljalnici ostane prav vse pri starem. Potrebno pa je, da so zastavljalci zmerom oprezni ic da se čuvajo slabih svetovalcev, zbirateljev polic, ki upajo na lahek način napraviti dobre kupčije na škodo revnih, plašnih ln lahkovernih. Na take koristolovce budno pazi tudi policija.
Radio Lfubliana
Četrtek, 11. septembra
Ob 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Pestra glasba. — Ob 8.: Napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. — 13.50: Slovenska glasba. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.16: Koncert v izmenjavi z Nemčijo. - -14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert violončelista Amedeja Baldogina. — 17.45: Koncert Renata Pacija na flavto. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.45: Glasba Antona Dvofaka, spominski koncert pod vodstvom Armanda La Rosa Parodija, v odmoru zanimivosti v slovenščini. — 22.10: Izbrana operetna glasba pod vodstvom Arlandija. — 22.45: Vesti v slovenščini.
12%
EKSPORTNI
L E Ž A K
BUD JE JOVIŠKO PIVO
Toči se v AVTOMATIČNEM BIFEJU
D A J-D AM
PREMOG
DRVA — nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-5i Postrežba nrezhihn:-.
v«.-<3.	:	■'. 4*5,
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega predobrega, ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta
Franja Gasperina
izrekamo prisrčno zahvalo. Isto iskrena zahvala za izkazano nam sočustvovanje ob naši žalostni uri.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v Ljubljani v soboto, dne 13. t. m. ob % 8. uri.
Ohranimo mu svetal spomin.
Žalujoče rodbine GAŠPERIN - SAJOVIC
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60. za
dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek Je L. 7._.
Za ženltve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ah za šifro L. 2.—. NajmanjSi znesek
je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. _.60,
taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Sluzbo.dobi
leseda L —.60. taksa —.60, •a daianje naslova ali '.a šifro L 2.—.
Dobro kuharico
ki opravlja tudi vsa dru-I ga hišna dela, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večletna spri čevala«.	15673-1
[ Samostojno
služkinjo
| ki zna kuhati in opravljati dr hišna dela, iščemo. I Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna spriče-I vala«.	15654-1
Službe išče
Beseda L —.30. taks« —.60. lajanje naslova ali za šifro L 1.—.
I Pravila
delniških družb
I denarnih zavodov in druge spise, prevajam v italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. | Jutra pod »Pravnik«.
15658-2
a
Beseda L —.60, taksa —.60, | 2a daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Strojepisni pouk
Večer; i tečaji. Oddelki od u;c zvečei dalje za za-I četnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 15. septem-I bra. — Vpisovanje dnevno. CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, LJUBLJANA, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82). 15670-4
Klavirsko
harmoniko
I po uspešni metodi poučuje gospa. Pride tudi na I dom. Sprejmem otroke tudi v skupinah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15363-4
Prodam
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslov; ali za šifr. L 2.—.
Antične predmete
preproge, slike itd. Vam najbolj zanesljivo proda v komisijski prodaji »Umetnost«, Kolodvorska 30.
15669-6
Kompletno sedlo
(Pritschej kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sedlo«.	15651-7
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60, ?» -Uianje naslova di za šifro L 2.—.
Fotoaparat
zrcalna kamera, 6X9, s Tesarjem 1:3.5, prav malo rabljen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tesar«.	15664-6
Otroški voziček
globok, prodam. Stožice 79, poleg gostilne Ramovž.
15653-6
Lepo črno obleko
srednjo postavo, ugodno p:^ !.im. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15638-6
Pohištvo
še dobro ohranjeno, prodam. Urdih, Trdinova 5.
1563"
Amerikansko
pisalno mizo
hrastovo, črno politirano, >roda ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška.	15676-6
Kupim
Beseda L —.60, taksi —.60, dajanje naslova ali za
šifro L 2.—.
Aparaturo
za pogon avtombila z metanom kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aparatura za metanski plin«.
15666-7
»Kraljico peči«
št. " ali manjšo, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kraljica peči«.
15640-7
Prodam
več spalnih in kuhinjskih oprav. Kurnik Jože, mizar, Ljubljana. Zg. Šiška, Pod hribom 28.	1^535-12
Prodam pohištvo
za spalnico, jedilnico, kabinet in kuhinjo. Ljubliana, Kotnikova 15, priti., desno.
15668-12
Jedilnico
lepo, dobio ohranjeno, pro-iam. Ogled od 10. do 13. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15649-12
Jedilnico
poceni k jpun. Ponudbe na igl. odd. Jutra pod »De-"r«.	15645-12
Sobo odda
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova šifro L 2.—.
Sončno sobo
poseoi.iui vhodom takoi oddam v f 'Mjani, Reber št 3/II.. desno. 15660-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu v vili nasproti Sv. Krištofa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15641-23
Lepi sončni sobi
oddam. Gledališka nI. 16, priti., levo.	15642-23
m
Beseda L —.60. takta —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Prazno sobico
za shrambo oprave iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suha sobica«. __ 15667-23a
Zakonski par
išče dve opremljeni event. tudi prazni sobi s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada«.	15634-23a
Opremljeno sobo
iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Študent«
l3o65-23a
Oficir išče
opremljeno sobo s poseb nir. vhodom v bližini Be žiprada za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oficir«.	15646-23a
Iščem za takoj
sobo s pi sebnim vhodom, po nsti z glasoviriem Prednost v bližini opere. Pcni^oe na ogl. odd. Jutra r' ' »Operni pevec«.
15639-23«
Prazno sobo
za mirno pisarno iščemo za »Bkoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za pisarno«.
15675-23a
Stanovanja
Beseda t —.60. taksa —.60. '-a daianje naslova ali z* šifro L 2.—.
'nosob. stanovanje
iščem boc'i=;: v centru mesta ali : periferiji za 15. oktober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15663-21a
rmrMlfM
Opremljeno sobo
veliko, zračno, oddam dvema boljšima gospodoma s 1. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15671-23
Beseda L —.60. taksa —.60, dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Generatorje
(pogon z ogljem) za tovorne, osebne avtomobile in stabilne motorje, različne velikosti po znižani ceni na zalogi. — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Fi-govec, levo dvorišče).
15662-10
TORINO >1835
AMAROCORA
eol selzi ottimo eperirivo
Gscioi •ffcoce digesrtvo s socavico: najboljši apeririv jtam, brez sodavice: zalo učinkujoč za dobro prebavo.
Kupimo
stare osebne in tovorne avtomobile in motorna kolesa. Plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, leve dvorišče).	15661-10
Pisalni stroj
Adler, skoro nov, stoječa pisalna miza, klopi, naprodaj. Aleksandrova 7/n., levo.	15656-29
Obrt
Reseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Pristno oranžado
originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo »e dobi v glavni zalogi. Ko "dvorska ul. 8. M. Ge-rovac.	14889-30
Kozo
dobro mlekarico, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15659-27
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje n^^l. aii za šifro L 2.—.
Zlato zapestnico
drag spomin, sem izgubil« od Slepega Janeza do gostilne Kaučič. Pošten najditelj naj jo vrne proti lepi nagradi na ogl. odd. Jutra.
15655-28
Izgubila sem
na poti od ljubljanskega kolodvora do Železni čarske zadruge L 2000.—. Prosim najditelja, da jih vrne proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15647-28
Izgubljena je bila
ročna torbica na vlaku, prihajajočem iz Trsta včeraj zjutraj ob 9. uri. Naprošam naiditelia, da jo vrne: G. De Vecchi, hotel Metropol. — Denar najditelj lahko obdrži.	15643-28
Istrijanko
čistokrvno, 5 let staro bra-ko z rodovnikom, izvrstno, oddam v dobre roke zaradi opustitve lova. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rodovnik«.	15652-27
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60,
za dajan,': naslova ali za šifro L 2.—.
G. železničar
Vi ima v shrambi kovčeg, ne pozna mojega naslova, se naproša, da vpraša zanj v ogl. odd. Jutra.
15644-31
t
Umrl nam je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stari oče, tast, svak in stric, gospod
Anton Majdii
v 74. letn starosti.
Pogreb blagopokojnega je bil v sredo 10. septembra 1941 ob 17. uri na farno pokopališče.
KRANJ, dne 8. septembra 1941.
ALBINA roj. ERŽEN, soproga MARICA, hčerka	ANTON, sin
FRANJA, MARICA in m. FELICITAS MAJDIC — sestre; dr. ALEKS. GRO-BELNIK — zet; MACICA in ADICA — vnukinj, in ostalo sorodstvo.
J Marquand	3
HVALA LEPA,
GOSPOD MOTO!
Ko si ga zdaj obujam v spominu, je Montgo-meryjev vrt s svojimi zelenimi, košatimi drevesi, ki so se rezko odražala od čistega in jasnega neba, podoben gledališkemu odru. Ko obujam ljudi, ki so bili tam, se mi zdi, da jih vidim, kako se premikajo in gibljejo v jarki, neusmiljeni svetlobi... Kitajci, edini, ki so bili zvesti narodnemu oblačilu, v svojih svilenih haljah, mi drugi v evropski obleki, a vsi s pečatom Vzhoda na obrazih.
Major Jakob Best je bil, kakor menda mi vsi, prikazen, ki si je nisi težko zapomnil. Njegova bela obleka je bila neoporečna kakor obleke skoraj vseh Angležev in se je brezhibno prilegala telesu, ki mu je bila nenehna vaja ohranila atletsko podobo. Tudi pričeska njegovih, na sencih že malce osivelih las je bila neoporečna. Njegov obraz je imel vso trpko oglatost angleškega obraza, tiste določne in ustanovljene črte. ki jih nobena izkušnja ne izpremeni, a vendar je moral vsak takoj spoznati, da je bil Jakob Best že marsikaj doživel. Stvari, ki jih je bil videl, so bile zapisane v kotičkih ravnih, trdih ust in v gubicah okrog oči. Njegove oči so imele izraz, ki ga pogosto srečavamo v očeh trudnih, naveličanih popotnikov. Čeprav so bile v njih skrivnostne vrzeli, ki jih ni mogel nihče zadelati, je vendar vsak vsaj deloma poznal njegovo zgodbo. Bil je
v Tibetu in Turkestanu. Mandžurski razbojniki so ga imeli ujetega. Govoril je baje kakih dvanajst narečij, vendar se ni nikoli bahal s svojim darom za jezike. Vse to se mu je zrcalilo v očeh. Bile se bledo višnjeve, izprane barve, hladne in brez vsakršne vesele iskrice, tudi kadar se je smejal.
Pristopil je k nama in se obrnil h gospe Mont-gomeryjevi:
»Torej smo vsi zbrani, kaj? Nelson je tudi prišel, po tem takem je družba polnoštevilna? Nelson, kaj menite, če bi šla nocoj večerjat v štiri oči? Že nekaj časa je, kar zanemarjava državne posle, mar ne. prijatelj mladi? Torej se odpraviva skupaj, ko nam gospa Montgomeryjeva pokaže vrata. Velja?«
»Hvala, Best, drage volje poj dem,« sem odvrnil.
Nasmehnil se je, in v očeh mu je blisnila nedoločna svetloba, ki ni imela nikakega opravka z nasmehom.
»Imenitno!« je rekel. »Kadar boste nared za odhod, pridite pome.«
Srebnil je iz kozarca, se naklonil in odšel. Pogledal sem Elzo. Nekam nemirna je bila videti. Želela je, da bi se tudi jaz kam premaknil.
»Vojno so dobili možje tega kova,« sem pripomnil.
»A kaj ga je pograbilo?« je dejala Elza. »Nisem vedela, da sta takšna prijatelja. Mislila sem...«
»Mislili ste, da se zanima za čisto druge reči,« sem dopolnil. »Katera je zdaj njegova prijateljica?«
»Nova? Nikar mi ne recite, da še niste slišali govoriti o tem! Tista, ki je prišla minulo pomlad in ki venomer podaljšuje svoje bivanje v Pekin-
gu... gospodična Joyceova, kakopak. Pravkar pleše na terasi.«
Ozrl sem se proti terasi, dovolj pazljivo, da sem videl, da major Best ne gre v tisto stran.
»Nisem vedel, da sta z Bestom takšna prijatelja,« je Elza ponovila.
»Niti jaz ne,« sem odgovoril. »Mar ne vidite, za kaj gre?«
»Ne. Za kaj?«
Sluga je prišel s podnosom coctailov, in jaz sem si vzel še enega; ta je bil tretji.
»Nova homatija,« sem dodal. »Major želi, da bi ga videli odhajati z menoj. Rad bi, da bi vsi vedeli, kako bo prebil nocojšnji večer. Ve namreč, da grem po navadi kmalu domov. Nu, pa to ni važno.«
Zasmejala se je.
»Oh, Tom, vaš zaključek je prebistroumen, da bi mogel biti pravilen.«
»Ne, ne,« sem se uprl, »pač pa prelahak, da ne bi bil pravilen. Človeški razum deluje skoraj vedno na isti način, Elza. Če dovolite, poj dem plesat.«
»Z gospodično Joyceovo?«
»Morda. Saj ni važno, kaj?«
»Nemara imate prav,« je Elza zamrmrala. »Gospodična Joyceova se mi skoraj smili.«
»Morda imate prav,« sem zamrmral zdaj tudi jaz. »Pa menda ni važno, kaj?«
2. poglavje
Popil sem četrti coctail in krenil proti terasi. Z Noro Joyceovo, ki jo je bila omenila gospa Mont-
| gomeryjeva, sem bil v teku zadnjih mesecev že mnogokrat govoril. V majhnem občestvu, kakršno je pekinška kolonija tujcev, vsi poznajo drug drugega, in »novinka« je povsod dobro došla. Do tistega popoldneva nisem nikoli slutil, da bi Nora Joyceova utegnila bit dekle »takega kova«. Zdaj je nastopal v meni nekakšen miselni preobrat, kakor pogosto v človeškem življenju. Nora Joyce je nehavala biti odmišljeno bitje, postajala je oseba. Obstal sem na robu terase in jel z novo radovednostjo čakati, da bi jo zagledal.
Dvojice so se predajale odmerjenemu gibanju plesa, ki je, če dobro premislimo, brezsmiselna bedarija. Zalotil sem se, da primerjam njihove gibe s plesi divjaških rodov. Vsekako so bili ti odmerjeni plesi z vidika biologije in naravne izbere mnogo slabši od preprostih in neprisiljenih plesov kmečkega ljudstva. Preveč stilizirani so bili in prepri-skutni.
Mnogo znanih obrazov se je vrstilo mimo mene; nekateri so bili veseli, drugi medleči, tretji naveličani. Človek se je nehote vpraševal, kakšne okolnosti so neki združile te plesalce, tujce v tuji deželi, prihajajoče z vseh strani sveta. Ta je bil pribežal pred razočaranjem, samo da se nabere novih. Oni je bil pobegnil pred sramoto, pa je bil menda že spoznal, da je beg zaman. Nekateri smo bili tu, ker smo iskali nečesa novega, a novega ni bilo nič. Toda nekaj nam je bilo vsem skupno... nekakšna nevarna podjetnost, ki je naši rojaki v domačem kraju nismo imeli. Plesalci so se kar naprej sukali mimo mene, mladi, stari, lepi in grdi.

Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.