dek 2 vidika moderne muzeologije, se zoper- stavlja naloga, da je eksponate treba zaščititi. V danem primeru pa je bila izbrana edina učinkovita možnost. Janez Eržen LETOŠNJA DELA V MUZEJU NA PROSTEM V skansenu Loškega muzeja letos niso bile opravljene večje akcije, ker so to preprečevale zapreke različnega izvora. Po načrtu bi ena od večjih akcij morala biti prestavitev žage samice. Vse objekte te vrste, ki smo jih pre gledali na terenu, pa smo zaradi prevelikih dimenzij morali odkloniti. Problem je pred stavljala tudi lokacija, saj zaradi svojstvenega karakterja tega objekta, ni mogoče izbirati med številnimi variantami. Zaradi tega je bilo vprašanje prestavitve žage odloženo za nedo ločen čas, t. j. do dne, ko bomo našli na našem muzejskem področju žago, ki bo po dimenzijah primerna za loški skansen. Kot bomo videli, pa smo nepričakovano le našli ustrezno žago. ki bo v prihodnjem letu dopolnila skansen. Prva od akcij je bila letos prestavitev in predstavitev oglarstva. Lokacijo smo našli v skrajnem zapadnem kotu grajskega vrta. Ob jekt, oglarsko kolibo, pa smo našli in odkupili v Cabračah v juliju letos. Opravljena so bila tudi zemeljska dela za postavitev oglarske kope, ki bo prišla na vrsto v prihodnjem letu. Druga akcija v skansenu je bila navezana na kozolec. Le-ta je bil sicer postavljen že v drugem letu del na grajskem vrtu, vendar je bil tedaj provizorno pokrit z deskami, mo ral pa bi imeti slamnato ali skodlasto streho. Odločili smo se za slamnato in danes ima ko zolec že povsem drugačni videz. Postavitev zidanega vaškega znamenja tudi letos ni bila mogoča, ker freske z znamenja v Volči, ki so namenjena za skansen, še niso konservirane, kot to zahtevajo pogoji razstav ljanja na prostem. Tudi ta akcija predstavlja eno važnejših nalog v delovnem programu mu zeja na prostem v prihodnjem letu. Jeseni, ko zaradi vremenskih razmer ni bilo mogoče več planirati večjih del na prostem, smo nepričakovano v Davči našli žago, ki bo po dimenzijah primerna za loški skansen. Za Jetos smo se omejili na izbiro lokacije. Ob lokaciji za žago se je pojavil, kot že prej pri mlinu, problem vode. ki naj vsaj nakaže ozi roma delno ponazori funkcioniranje objekta. Ta prvi pogoj je število možnih lokacij prak tično skrčil na dve. Od teh dveh je kot naj ugodnejša za sedaj ostala ona nad mlinom v pobočju platoja pod čebelnjakom. S provizorno postavitvijo dimenzioniranega profila žage smo ge prepričali, da je prav ta varianta od vseh najprimernejša. Zaradi nestalnih vremenskih pogojev v jeseni, delno pa tudi zaradi večjih finančnih izdatkov, ki so za prestavitev in od kup žage potrebni, a za letos niso bili pred videni, smo to veliko akcijo določili za pri hodnje leto. Letos torej v muzeju na prostem ni bilo opravljenih mnogo del, ki bi prinesla končne rezultate. Opravljene pa so bile obsežne pri prave za uspešno nadaljnje delo v prihodnjem letu. Zaradi prizorišča Škofjeloških poletnih prireditev, ki je bilo letos prestavljeno v am- bient skansena, pa je bilo treba opustiti tudi večja zemeljska dela. Slej ko prej je ostalo odprto vprašanje konservacije lesenih objektov v skansenu. Preizkušeni in visokokvalitetni pre parati, ki jih z uspehom uporabljajo v podob nih muzejih v tujini, so za nas. zaradi skoraj astronomskih vsot, ki bi jih zanje in za kon- servacijo z njimi potrošili, nedosegljivi. Za radi prvega pogoja, da s prepariranjem in kon- serviranjem objektom ne bomo spremenili se- Alei Mrzel ZAfiASNO POROČILO O SONDIRANJU GRAJSKEGA DVORIŠČA Loški grad je v svoji več kot sedem stoletij dolgi zgodovini brez dvoma doživel številne spremembe in prezidave. Nekatere spremembe so sprožile povečane potrebe, druge zopet na ravne katastrofe, tretjim pa je morda botroval novi namen, kateremu naj bi grad služil. Prvotni zunanji videz gradu bi danes brez dvoma težko rekonstruirali, prav tako težko pa bi v današnjih grajskih prostorih našli sledove njegove najstarejše zidave. V najstarejših do kumentih so namreč našteti le nekateri pro stori, ni pa grad natančneje opisan. 212 Ena zelo važnih letnic v zgodovini Loke in s tem tudi gradu je leto 1511, ko je Loko močno prizadejal potres. V letih po potresu so bila v teku številna obnovitvena dela. Pozidali so dvoriščni stolp, kapelo in drugo. Potem do začetka 18. stoletja ni vesti o večjih gradiienih delih, ki bi prinašala spremembe. Tedaj pa so povišali severni in vzhodni grajski trakt. Ne spremenjen ali le delno spremenjen je ostal južni trakt, kjer so bili grajski hlevi. Te dozidave so povzročile, da je iznad ostalih grajskih stavb rasla le še slreiia štiri- oglatega srednjega stolpa, medtem ko se je pred temi prezidavami stolp mogočno dvigal nad ostala poslopja. Kolikor toliko nespreme njen je ostal grajski zunanji videz z južne, to je od poljanske strani. Vse do odhoda freisinških škofov leta 1803 je grad živel brez večjih sprememb, pa tudi do zadnjih let prejšnjega stoletja njegov videz ni bil menjan; menjali so se le lastniki. Usodne prezidave pa so izvedle uršulinke v zadnjem desetletju prejšnjega in v prvem desetletju sedanjega stoletja. Porušile so srednji stolp, ki je bil verjetno ena najstarejših, gotovo pa najbolj impozantna in do tedaj najbolj nepotvorjena grajska stavba. Tudi južni grajski trakt je dobil popolnoma novo obliko. j\a mestu, kjer so nekdaj stali nizki grajski hlevi, so postavili sedanje visoko poslopje, ki stoji kot povsem tuje med stolpom kapele in okro glim stolpom. iJršulinke so na notranji strani prizidale tudi hodnik k severnemu in vzhod nemu traktu. Za tako obsežna gradbena dela so bili seseda potrebni tudi načrti. Izdelal jih je ljubljanski stavbenik Treo. Za nas najvažnejši del načrtov so posnetki obstoječega stanja, to rej načrt gradu, kakršen je bil pred obsežnimi in prelomnimi urejevalnimi posegi. Med temi načiti pa najdemo le tlorise in še med njimi le tlorise nadzemnega dela stavbe, ne pa tudi profilov. Kljub temu pa so ti ohranjeni posnetki zelo dragoceni in po membni ter dobrodošH pri študiju stavbne zgodovine gradu. V času od leta 1959, ko je v gradu dobil svoje prostore muzej, smo pri različnih manj ših ali večjih zemeljskih delih že večkrat nale teli na temeljne zidove različnih stavb. Leta 1961 so delavci pri zniževanju ni voja kleti v severozahodni stavbi gradu naleteli na dva temeljna zidova, ki sta tekla domala diagonalno po prostoru. V izkopanem mate rialu smo našli nekaj kosov keramike, ki je močno podobna ali skoro identična keramiki, ki je bila pred leti v precejšnji množini izko pana pri raziskovanju Zgornjega stolpa na Kranclju. Iz tega bi lahko sklepali, da so to temelji stavbe, ki je stala že pred potresom v letu 1511. Mogoče je, da je bila stavba obnovljena na istih temeljih tudi po potresu. To domnevo nam deloma potrjuje prva upo dobitev .'škofje Loke po Merianu leta 1649. Zelo verjetno je, da so med velikimi prezi davami v 18. stoletju to stavbo porušili, te melje zasuli in postavili novo stavbo. Ti zidovi so se nadaljevali na dvorišču in so povezani z zidom srednjega stolpa ob njegovem severo zahodnem vogalu. V istem letu. torej leta 1961, smo na podlagi Treovega tlorisa določili še jugozahodni in jugovzhodni vogal. Ob son diranju smo lahko ugotovili presenetljivo toč nost starih načrtov. Tako glede debeline zidov kakor glede dimenzij samega stolpa se načrti na nekaj centimetrov natanko ujemajo z ohra njenimi zidovi. Načrt, da bi ugotovili še četrti, to je severovzhodni vogal, je po nepričako vanem odkritju rova ob jugovzhodnem vogalu za to leto postal neizvedljiv. I.eta 1962 so zemeljska dela v južnem grajskem traktu razkrila temeljne zidove v letu 1893 podrtih hlevov. Tudi tu se je pokazala točnost načrtov. Lani, to je leta 1963, je delo na dvorišču počivalo. Raziskovanje dvorišča je bilo nezdružljivo s poletnimi gledališkimi pri reditvami; prav te prireditve pa so pokazale na nujnost rešitve in dokončne ureditve dvorišča, tako da bo mogoče postaviti montažno cevno konstrukcijo tribune za gledalce. Da bi pa to bilo izvedljivo, je potrebno določiti nivo in padec dvorišča ter s tem v zvezi raziskati oslaline porušenega srednjega stolpa in even tualnih prizidkov. Ozko s tem je povezana tudi možnost prikaza tlorisa stolpa v bodočem ni- \()ju dvorišča. Plan izkopa\anj je v letu 196-i predvide val raziskosanje od pomladi dalje, in sicer tako, da bi najprej raziskali južno, nato pa še severno stran dvorišča. Takšen razpored del 213 je bil nujen zaradi stalne frekvence obisko\al- cev muzeja. Vendar pa je zaradi pomanj kanja delavcev začetek raziskovanj moral poča kati do končanega šolskega leta. Kot že mno gokrat doslej, so nam priskočili na pomoč dijaki srednjih šol. Ponovno smo odprli jugo vzhodni vogal. Treov posnetek ima tod namreč vrisane stopnice (verjetno v kletne prostore). Ob dejstvu, da je stolp moral biti podkleten in ob predpostavki, da uršulinkc stolpa niso porušile dlje kot do nivoja zemlje ali pa celo nekaj manj in da so pp rušenju nivo dvorišča zvišale, smo domnevali, da bomo naleteli na še bolj ali manj ohranjene kletne prostore. Ho teli smo tudi prodreti do dna temeljev in tako ugotoviti profil .zidu od največje ohranjene višine do dna. Vendar doslej v svojih pričakovanjih, žal, nismo uspeli; ponovno izkopavanje na Lubniku in priprave oziroma potek škofjeloških poletnih prireditev pa so delo praktično onemogočili. Starim, že doslej znanim dejstvom nismo v bistvu mogli priključiti nič novega. Kljub doseženi globini 5 m, nismo dosegli dna zidu niti na zunanji niti na notranji strani. Povr šina sonde (8 X 8 m) je zaradi debeline zidu premajhna, da bi lahko ugotovili, ali smo odkrili kake kletne prostore ali ne. Stopnic, ki jih je zarisal Treo, nismo našli. Zato je možno, da so le-te na tem mestu vodile v prvo nadstropje in ne v klet. Možno je tudi, da je z rušenjem stolpa in zidanjem hodnika ob vzhodnem traktu postala situacija nerazlož ljiva. Ob vogalu stolpa v smeri proti hodniku potekajo zidovi, katerih zveze s starim, stolpu sodobnim delom vzhodnega trakta pa zaradi kasneje prizidanega hodnika brez prekopavanja tlaka v hodniku ne moremo ugotoviti. Najdbe ob raziskovanju so bile letos kar se da skrom ne. Našli smo skupno 21 fragmentov keramike, katero laliko uvrstimo med tisto, ki je bila najdena na Kranclju. Od drugega materiala smo našli le še tri močno korodirane kovane žeblje. Ob pregledu rezultatov letošnjega sondi ranja grajskega dvorišča moramo sicer ugoto- ^iti. da so le-ti sicer skromni, moramo pa se ob tem tudi zavedati, da so bila letošnja dela, ki so bila opravljena do prvih dni julija, zadnja faza priprav na odkritje in predsta vitev celotnih temeljev osrednjega grajskega stolpa. Ob zaključku vseh raziskovanj pa bomo brez dvoma določneje odgovorili na vpra šanja, ki nam danes vsiljujejo nejasne in premalo precizne odgovore. Verjetno pa nam botlo odkrila naslednja izkopavanja ludi [K)- pulnoma nove. doslej neznane stvari. Janez Eržen SPOMENIŠKO VARSTVO V ZADNJEM LETU Medobčinski za\oil za spomeniško varstvo r,jubljana je pričel z rednim delom na pod ročju občine Skofja Loka v jeseni 1963, ko se je ta glede spomeniškega varstva priključila spomeniškemu zavodu v Ljubljani. V dobrem letu dni je zavod že korigital, svetoval ter odobril ali odklonil številne načrte novogra denj in adaptacij, tako na področju mesta Škofja Loka kot na podeželju. Problemi so številni, saj se ob poveča nem standardu prebivalstva in z novimi živ ljenjskimi pogoji povsod kažejo želje po mo dernizaciji bivališč, žal mnogokrat v napačni smeri, kar kvarno vpliva na pristno podobo naselja, lastniku pa ne prinese bistvenih iz boljšav. Naklon strehe, kritina in že toliko krat omenjena »moderna« trodelna okna so elementi, ki popolnoma izpremene značilno silhueto, raster in ubranost naselja in posa meznega objekta. Prav to pa je pogosto edini cilj in rezultat adaptacije, ne pa moderniza cija notranjih prostorov, predvsem sanitarij, ki so na podeželju še neprimerno urejene. Nova trodelna okna, ki so mnogokrat pomak njena tudi iz osi, tako da je poseg še bolj viden, so najbolj jiogosten znak, da lastnik koraka vštric z novim časom, .saj lahko to vidijo vsi sosedje in obiskovalci! Opravičilo lastnika, da je s tem odstranil vlago, je zmot no, saj vlagi ni izpodrezal korenin pri tleh. Modernizacija je nadalje cesto prizadela tudi lepa rezljana lesena vrata in kamnoseško oli- delane portale. .*^odobni človek jih je nadome stil z večjimi ali manjšimi vrati, v katerih so pogosto poševna ali pokončna okna nena vadnih geometrijskih oblik, kot jih je pač na rekovala trenutna inspiracija naročnika ali 214