Ocii c o. M1930 M Cena vsako DECEMBRA 1930 t8 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor sredo. Spisi io dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljuba« T O 41 Din. Izhaja v Ljubljani. I'run jo Neubauer. Novo leto. Ne v m, uli '-io nu novo zu"eto, pripelje na vozu se uli saneli, lo nem, da od sreče mladostne bo vneto, da ogenj i>lumtel mu bo o 'tirih očeh. O j novi ti čas, le pridi med na«, prenovi še nas in pomladil Saj mladi vsi bili Oi rudi! Pa leta nu m no fin ležč in težko od brin je srce. In mnogo bolesti imamo na — vesti. OtreseI hi vsak rud muk, postal bi jiopolnvma drug. Otresel raz sebe trpljenje in novo začet bi življenje .... I h, Jezušček bil je v Božiču pri nas. />a smo ga prehladno sprejeli, preslabo plam te!o srci- je tačus, premalo smo bili veseli. Dne 24. dec. je sv. oče papež Pij XI. imel na kardinalski zbor, ki mu je prišel čestitat božične praznike in srečno novo leto, znamenit slovesen nagovor, v katerem se je najprej spomnil mnogih veselih dogedkov, ki označujejo versko življenje katoliškega občestva v letu 1930. Svetit dogodki Komaj so pretekle slovesnosti jubileja svetega Frančiška — t ko je začel sveti oče — že imamo jubilejne proslave v čast sv. Avguština, sv. Emerika, sv. Antona itd., ki so po svojem poteku dokazale oziroma dokazujejo, kako mečna je obnova vere in krščanskega življenja, ki se okreplja ob spominu na največje može in dogodke krščanske zgodovine. To versko obnovo so pa tudi izpričali evhari-stični kongresi v Budimpešti, Kartagini in Loretu, katerim se bosta v prihajajočem novem letu pridružila kongresa v Bariju in na Irskem. Obenem opazujemo, kako čedaljebolj raste gorečnost vernikov po vsem svetu, ki žrtvujejo svoje najboljše sile za rast misi-jonov, za napredek katoliške akcije in za versko izobrazbo pa za kulturno delo vobče. In nismo umeli, da On je izvir vse sreče, da On le prinaša nam mir, da nnlost Njegova pre ašu vse želje, vsa upanja naša. Ah, kakor pastirje nas vabil je Bog. a mi smo blodili po svetu okrog in kakor mornarji upirali vesla, izbirali, klicali druga smo gesla, iskali veselja, toližbe drugod, a kmalu sfwznali, da sredi smo zmot. Razburkano morje od sreče podi nas, ob skale nas meče. Vgušu nam upanja svit, bojimo se: čolnič razbit morda od viharjev bo silnih in plen bo sovragov številnih ... O j leto ti novo, ti spomni nas spet, da z Jezusom vedno naj čas bo začeti N j e g o v o ime naj vselej in povsodi vse misli, besede in dela nam vodil Brezposelnost ima svoj vzrok v slabi ureditvi moderne družbe Nato je sveti oče prešel na temne strani sodobnega življenja narodov, predvsem na splošno gospodarsko in socialno krizo, ki pretresa vse države in narode in se ni ustavila tudi ne pred najbogatejšimi in najmočnejšimi državami sveta. »Tu je treba na prvem mestu imenovati splošno razširjajočo se brezposelnost, ki jemlje delo in kruh tolikim delavcem in njihovim družinam in ki vedno glasneje kliče po boljši socialni in mednarodni ureditvi svela v smislu pravičnosti in krščanske ljubezni — po ureditvi, ki bi, ne da bi prevrnila od božje previdnosti določenega reda, omogočila med različnimi razredi in nirodi bratsko, vsem koristno sodelovanje namesto borbe in neusmiljene ter nebrzdane konkurence, ki vsem škeduje in mora privesti do katastrofe.« Vendar je sveti oče prepričan, da je strah pred bodočnostjo nekoliko pretiran, čeprav je treba priznati, da gospodarske in socialne nadloge sedanje dobe pospešujejo prevratno propagando, ki je sovražnica vere — k čemur je treba še prišteti širjenje ne-nravnosti, zmotnih mišljenj in preveliki pohlep našega časa po materijalnih dobrinah. Hvala ruskim mučenikoin Sveti oče se je nato spomnil nekaterih pojavov, ki se tičejo Cerkve neposredno in ki dokazujejo, da njej poleg zmagoslavja nikoli ni prihranjeno trpljenje. Treba je slejkoprej omeniti za katoličane v Mehiki, za misijonarje v Kitaju, ki zaradi brezverske in proti socijal-ne propagande nekaterih nasilnikov trpe pre ganjanje, in pa za »občudovanja vredne duše, ki zaradi Kristusovega imena in iz ljubezni do njega trpijo in umirijo v Rusiji in v Sibiriji, pripravljajoč s svojim trpljenjem obnove in poglobitev krščanstva v tistih neizmernih krajih in med številnimi narodi osrednjr Azije« Besede na naslov italijanskega režima Za tem je sveti oče naslovil zelo odločno besede na sedanji.režim v Italiji, pod katerim se gode nekatere reči, ki so proti duhu late ranske pogodbe. To je protikatoliška pro-testantovska propaganda v Rimu, sedežu apo stolske stolice, samem. Ta propaganda je zdaj lokava in podtalna, zdaj predrzna in brezobzirna, izrabljajoč ne samo nevednost ampak tudi revščino ljudi. Zakon sicer do pušča nekatoličanom vršenje njihovega bogo častja, nikakor pa ne dovoljuje novoverstva, naperjenega preti katoliški religiji, ki je po konkordatu edina državna religija. Tudi jt ta propaganda žaljiva za papeža in za sveti in zgodovinski značaj Rima, katerega late ranske pogodbe izrecno čuvajo, oziroma st dolžne čuvati. Vendar je papež prepričan, da temu ni vzrok zla volja, ampak da se bo vlad? spomnila na obveznosti, katere je očividnt pozabila, ako ji je ta propaganda znana. Katoličani naj bodo med seboj složni Sveti oče prehaja sedaj na pomeri vzvi šenih božičnih praznikov, ki pomenjajo mir Katoličani niso samo poklicani, da uživajo Kristusov mir sami, ampak tudi, da ga razširjajo po vsej človeški družbi. To bodo storili z besedo in dejanjem po apostolatu miru, h kateremu je v prvi vrsti poklicana\katoliška akcija. Nato papež ponovno kliče katoliške svetne izobražence, da se pridružijo apostolatu duliovnižtva. Naj se vsi katoliški neduhov-niki združijo v medsebojnem miru in slogi in v vzajemnem delu tako po govorjeni kakoi po pisani besedi in po svojih praktičnih krščanskih delih, da ustvarijo blagodejno ozračje miru, ki naj se razgrne po vsem svetu 1' Papežev novoletni nagovor. Ni zunanjega mirn brez socijalne pravičnosti Obsodba nepravega nacionalizma Želja po miru pa ne sme pomeniti samo ;ako zvancga dela za pomirjenje v tem smislu, kakor ga nekateri dandanes razširjajo, amp k j krščanskem smislu, ki pravi, da je zunanji mir nemogoč brez notranjega mini. »Velika zmota je, misliti, da je med posamezniki in med narodi megoč resničen mir, če ljudje istočasno težijo dalje z vsem pohlepom za zemeljskimi dobrinami, ki ne morejo vsem zadostovati, ker so končne, če tudi bi nihče ne težil za tem, da si pridrži od njih največji del« »Drugič ni mogoč mir med narodi, ako i/ srcih ne zavladata pravicoljubnost in ljubezen. Kako more zavladati mir med socialnimi razredi, ako niso dobički in bremena med njimi v pravičnem razmerju razdeljena, ako ni pravega razmerja med pravicami in dolžnostmi, dobičkom kapitala in dela, ako niso prav razdeljeni sadovi proizvodnje, ki ?e morejo proizvajati le v medsebojnem bra-tcvskein sodelovanja. Tretjič povdarja papež, da »pravi mir udi ni mogoč, ako incsfo bratskega sporazuma med narodi vlada sebičncsl in neusmiljeno narodnakarstvo, ki ne pomeni prave in urejene ljufcezfti do lastnega naroda, amnak :Cvrašivo in zavist mesto sporazumne želje po splošiiem bfagru, nezaupanje in sumni-čenje mesto bratovskega zaupanja, konkurenco in berbo roestc skupnega dela, pohlep po amcvladi in prevladi namesto medsebojnega spoštovanja in zaščite pravic vseh, naj bodo udi slabotni in majhni« Odločna beseda proti zločinu nove vojne Končni cdctavek pomembne papeževe izjave se glasi: >Popo!noma nemogoče je tudi, da bi narodi posedovali in uživali mir, ki obstoja v pravem redu in svobodi, dokler cd znotraj in od zunaj pretijo nevarnosti, pred katerimi nismo zadostno zavarovani po pametnih sredstvih obrambe. In brez dvoma prihajajo, grožnje in nevarnosti za mir od že omenjene protisocijalne in protiverske agitacije. Treba je pa vedeti, da se ta nevarnost ne da odstraniti samo s sredstvi običajne snovne obrambe. Kar se pa tiče nevarnosti novih vojsk, medtem ko narodi še čutijo strašne posledice in bič zadnje krute vojne, rečemo sledeče: Nočemo in ne meremo verjeti v resničnost te nevarnosti, ker ne moremo verjeti, da bi obstojala kulturna država, ki bi hotela na tako nečuven način postati morilka in s tem tudi samomorilka!« Končno je napovedal papež, da bo v kratkem izšla poslanica, ki bo imela za predmet prevažno vprašanje, ki zadeva tako rodbino kakor državo in celokupno človeštvo — vprašanje, kj naravnost zahteva, da se najvišja oblast Cerkve o njem izjavi. To je krščanski zakon z oziroui na sodobne potrebe rodbine in države. Nato je sv. oče podeli! kardinalom svoj apostolski blagoslov. Kdor rabi vreče klipl |IH M|- cencje pri tvrdki; Mirko Ntokflr • Ljubljana - Slomškova ulica H. 11 Novice iz Belflrada. Sredi decembra 1930 je bi! objavljen v Službenih novinah zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Po tem zakonu se zvišajo: a) trošarina na pivo od Din 5,— za hektolitersko stopnjo na Din 7.50; b) trošarina na izvlečke (ekstrak-te), esence in eterična olja z alkoholom od 3000 Din na 3C00 Din od 100 kilogramov; c) trošarina na špirit, prozvajan v kmetijskih tvornicah špirita od Din 20,— na Din 24,— od hetoliterske stopnje, na špirit, proizvajati v industrijskih tvornicah špirita pa od Din 23,— na Din 28,— od hetoliterske stopnje, se poviša trošarina tudi na špirit, uvožen iz inozemstva. Po zakonu so se morale dne 14. t. m., to je naslednji dan po objavi zakona, popisati vse količine piva, špirita in špiritu-oznih tekočin, za katere je trošarina že plačana. Na popisane količine odpadajočo povišano trošarino morajo lastniki plačati do I. januarja 1931. Pri pivu, ki je žt- v prometu, se jemlje ob popisu povprečna jakosi 12 hek-tcliterskih stopinj. Obenem pa se zniža trošarina na vino od Din 100.— na c0.— za hektoliter, vendar pa se prejšnja trošarina ne vrača. Zniža pa se tudi izvozna bonifikacija za vino od Din 100 — na Din 80 — na hektoliter, za mošt pa od Din 50.— na Din 20. Ze zadnjič smo omenili davek ua samce. O tem danes nekoliko več. Davek za samce za naše kraje ni novost. Pcbiral se je namreč po prejšnih davčnih zakonih hkratu z dohodnino v obliki 10ali 15?,; pribitka za manj obremenjena gospodarstva. Novi davek zadene kolikor smo poučeni, samo samce v starosti preko 30 let in še te sama, če stanujejo v mestih ali pa v t kih krajih, kjer ima svoj sedež okrajno glavarstvo. Za samce se smatrajo tudi vdovci brez otrok, ločenci pa le, če r.iso dolžni skrbeti za ženo, ednosno ctroke. Davek znaša 10% do 15",, od predpisanih neposrednih davkov. Izmera se ravna po starosti tako, da znaša za samce v starosti od 30 do 35 let 50%, za samce v starosti od 50 do 60 let pa le 103, predpisanega neposrednega davka. Hkratu odreja zakon, ki uvaja samski davek, da se oprostijo vseh neposrednih davkov in doki d osebe, ki imajo preko 8 živečih otrok ali ki so imele vsaj nekaj časa 10 živih otrok. Najbolj pomemben dogodek naše notranje politike zadnjih dni je božična izjava ministrskega predsednika generala Živkoviča. V tej izjavi, podani zagrebškim »Novostim«, g. ministrski predsednik zlasti povdarja, da sloni delo sedanje vlade na željah, ki jih narod odkrito izraža. Nikjer ni sledu kakega nasilja bilo katerekoli vrste. Dela se samo to, kar narod sam želi«. Ministrstvo prosvete je izdalo pod številko 87.082 odlok glede sodelovanja učiteljstva pri Sokolu in sokolski vzgoji. Učiteljem in učiteljicam se ukazuje, da se sami v najkrajšem času seznanijo s sokolsko mislijo in Tirševim sokolskim ustrojem. Zahteva se od učiteljstva, da širi ne tdede na osebni svetovni nazor, sokolsko PO SVETU Katoliška cerkev. s Nad vse važna 401etnica. Leta 1891. je poslal pokojni papež Leon XIII. v svet p< slanico, ki jo je nazval Rerum nova-ium in ki je pedala povsem nova-načela socialnega vprašanja. Iz te poslanice so zajemale vse krščanske politične slruje, njo so vzele za temeljno podlago vse krščansko strokovne organizacije, i/, nje jc črpalo skozi 40 let moderno socialno za-kenodajstvo vseli držav. Leta 1931., oh 40-letnem jubileju Reruin Novarum , pripravlja sedanji sv. oče Pij XI. obširno spomenico o socialnem vprašanju. Naslanjala se bo na oho, ki jo je izdal Leon XII!., vendar bo obravnavala nekatere točke bolj na drobno, n. pr. vprašanje o družinskih dokladah, o normalnem življenjskem sla-iiju delavca, o pravičnih cenaji življenjskih pridelkov, o sodelovanju delavca pri vodstvu podjetju in o soudeležbi pri razdelitvi t istega dobička, o pravici do rednega dela itd. Sklican bo v Kiro prvi svetovni socialni /.!)or, ki se ga IkhIo udeležili delavski voditelji, industrijalci, učenjaki in še posebni zastopniki iz raznih škofij celega sveta. To bo nt kaj velikanskega. In zopet bo pokaži l Vatikan vsem narodom in vsem državam pot do prave sreče in blagostanja. Blagor državam in narodom, ki bodo sledile besedam Kristusovega namestnika in se uredile po Njegovih navodilih. s 36 diplomatskih jsas'opuikov i/, raznih delov sveta ima sedaj Vatikanska (papeževa) država. Starosta teh diplomatov je brazilski poslanik Senor Magalhaes. — lakih demokratov nam manjka. John .1. Rus-kob, načelnik narodne demokratske strun-ke, bo dal na svoje stroške blizu Chester-tcvvn (Amerika) zgraditi novo katoliško cerkev, za kar je daroval 14 milijonov dinarjev. (talila. s Strune nnpenjajo: v Italiji p« iiava-di. V Rimu se je vršila razprava proti nekim Italijanom, neprijateljem fašizma, ho bili obsojeni pred izrednim sodiščem "a več let zapora. — Na.še ljudi fašisti sc vedno preganjajo in zapirajo. Konfinirancem na Liparskih otokih so znižali itak pi«° hrano, tako da ubogi jetniki nc morejo^-veti. Začeli so nekateri ravno za bozic s tako zvano gladovno stavko. Kako se D misel med narodom in da v največji men sodeluje pri Sokolu. Odloča se, da učiteljevo ustanavlja sokolska društva. Nalaga se uc-teljstvu, da pojasnjuje ljudstvu vojaške oia-šave, ki jih uživajo člani Sokola. Upravtteip so dolžni dati na razpologo sokolstvu občinske šolske prostore. Naroča se učiteljstvu, da obiskuje tečaje in predavanja, ki se »cej sckolstva. Šolski nadzorniki bodo poroča" pristojnim oblastem, če se učiteljstvo tocn« ravna po tozadevnem ukazu ali ne. Sokoi krajevne uprave pa bodo še posebej PcSllk' poročila o učiteljskem udejstvovanju pnj> kolu in sicer naravnost ministrstvu orosve ifoKVetni dom na Homcu pri Kamniku Notranjščina nove kapelo v umobolnici na Studf;>;v Nedeljski »Slovenec« cenejši! Ker smo znižali ceno nedeljskemu »Slovencu« v prodaji oziroma kolportaži, znižujemo s 1. januarjem 1931 naročnino na tedenskega »Slo-venc «. Od novega leta dalje velja nedeljska izdaja »Slovenca« za vse kraje v naši drža' z dostavo na dom: celoletno Din 96.—, r letno Din 48.—> četrtletno Din 24.—, sečno Din 8.—. Za inozemstvo znaša naročnina: celoletno Din 120. -, polletne Din 60.—. Vabimo s leni vse naše prijatelje, ki si iz kakršneg koli razloga ne morejo naročiti vsakdanje izdaje »Slovenca«, da se naroč* vsaj na nedeljsko izdajo s prilogo v bakro tisku »Ilustrirani Slovenec«. Ucrava »Slovenca«. Francoski maršal Jollre, znani vojskovodja iz a ve lovne vojne, je smrtnonevarao zbolel. G. Franc Osenar dz Sv. Barbaro nad Škof.o Loko, ži 25 let zvest naročnik našega lista, in njegova žena, ki mu je 22. decembra po dolgi mučni bolezni umrla vse to končalo, ni težko uganiti, saj je načelo fašizma iztrebljenje našega rodu v Primorju. — Fašisti so se v zadnjem času posebno spravili nad cerkve na Goriškem. Imajo za svojo potrebe, tudi tam dovolj italijanskih propovedi, a to jim ne zadostuje. Zahtevajo, da izgine iz naših goriških slovenskih' cerkva vsaka slovenska beseda. 5 tako politiko pa Vatikan ne soglaša. Ne povdarja sicer za enkrat javnosti vsega, kar bi rad, vendar daje v svojem uradnem glasilu razumeti, da je fašizem na napačni poti. — Zelo čuden znak visoke italijansko kulture je vsekakor tudi to, da nima skoraj milijon primorskih Slovanov nobenega časopisa. Fašisti so zatrli vse, tako da so naši ljudje obdani s kitajskim zidom in nič ne vedo, kaj se po svetu prav za prav godi. Naši slovenski časopisi pa seveda tudi ne smejo preko meje. Potnike na meji strogo pregledajo, jim odvzamejo časopise in celo kaznujejo. To je pač višek barbarstva, ki se bo prej ali slej ubilo samo sebe. Daj Beg našim bratom v Primorju, da skoro dežive lepše čase! Srci'«, s Ker ie smatrala Italija za žaljivo. Kakor v drugih državah, so tudi v Grčiji postavili tako zvani spomenik junakom grško neodvisnosti. Na tem spomeniku so bila označena tudi imena 12 otokov Dode-kaneza, kjer živi pod italijanskim jarmem prebivalstvo grškega — kako naj rečemo — redu. Našo slovansko Dalmacijo imajo 'ašisti na vseh koncih in oglih naslikano kot italijansko zemljo, kar nas ne vznemirja. Mogcčiiim Italijanom pa nise bila všeč grška imena, slučajno pod italijanskim jarmem zdihujočih otokov na spomeniku svobode. Protestirali so in modri iz. Venizelos je pepustil in je dal dotična iniena izbrisati. Je že vedel, zakaj. Seveda ie bodo zato otoki Dodekaneza nič bolj italijanski kot so, kakor ostane tudi Dalmacija vzlic neprestanim izzivanjem nase ,-csede to, kar je. Nizozemska. s 1000 žrtev vulkana. Na nizozemskem •.toku Javi, ki leži na jugovzhodu Azije, je začel pred bežičem bruhati vulkan Mera-pija. Lava je pcpclncma zasula osem vasi. Mncgi prebivalci so rajši izvršili samolimo r, kakor da bi čakali na smrt v plamenih. V ogroženo ozemlje je bil težaven dostop, ker so se povsod razširili strupeni plini. Osem vasi je popolnoma opustošenih, dočim je z lavo in vročim peskom zasuto veliko ozemlje plodovite zemlje. Mnogo tisoč beguncev hiti po vseh potih, ki vodijo do večjih mest srednje Jave. Okraj Strum-beng je enak gorečemu peklu. Merapi deluje še vedno in ga obdaja neprodirna plast dima in plinov, iz katere neprestano švigajo visoki plameni in se vedno ponavlja podzemeljsko bobnenje. Mnogi prebivalci pokrajine Desa so iz nižine bežali v višje ležeče kraje, kjer jih sicer ne more doseči lava, kjer pa je njihov položaj kljub iemu popolnoma obupen, ker si ne morejo preskrbeti hrane. Uničenih je tudi več tisoč glav živine. Mnogi gorski potoki so polni vroče vode, pomešane z vročim blatom. Na mnogih krajih so potoki in reke pre-4' Zoper bolezni v ledjih rabile SLOAN-OV LINIMENT Zakaj bi trpeli neznosne bolečine, ko sc jih lahko izneblte z nekoliko SLOAN-OVEOA LINIMENTA1 SLOAN-A nI treba vlirali, ker sam prodira v kožo, ogreva in pomirja bolna mesta preganjajoč bolečine. Imejte vedno po eno steklenico v rezervi. Uporabljanje enostavno. Ne maže kože. uubiua se o osen LEKARNAH in DROOERIJAH Uporabljajte SLO AN zoper revmatizem, liias, bolečine v ledjih, ledvične bolezni, izvinjenja in kontuzije ter zoper ralkične bolezni vseh vrst. SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečine stopili bregove, radi česar m v nevarnosti tudi velike c< ste in železniške pre te. Železniške zveze so ali ponolnoma prekinjene ali pa prihajajo vlaki le z velikimi zamudami. Vulkan Merapi še vedno hljujc blato in žareč pesek .Na mnogih krajih je opažati cele kupe mrtvih trupel, po 8(1 do •10 skupaj in še več. Tok lave je dolg 10 do 12 km, širok 200 m. na mnogih krajih pa visok do 25 m. Doslej je bilo ubitih nad 1000 (,seb, bodisi cd iavo, bodisi od strupenih plinov. Vojaštvo je obkolilo vso zemljo okoli ognjenika. Doma na Nizozemskem so zasnovali obširno pomoč težko prizadetim I,'rajem. Povsod vise v znamenje žalosti na pol droga razvite zastave. Amerika. s Razno Pevski zbor Zarja \ ('leve landu je zapel pred kratkim komično opere Gorenjski slavček . O prireditvi so priobčili tudi angleški časopisi laskavo oceno. — Dne 7. dec. se je vršil tako zvani Primorski dan pod pokroviteljstvom .''j-gcslovanske naiodne obrane. — V Cleve-landu je umrl Frank Zakraišek iz Dvorne vasi pri Velikih Laščah. — V Bridgeportu, 0„ ie preminul v starosti 60 let Peter lloge i/. Starega Loga pri Kočevju — V Jclielu III. so pokopali Joe-ipa Ivca, ki je že 30 let v tem kraju opravljal službo mestnega policaja; rojen je bil v-črnomaljski fari v Beli krajini. — V Ely, Minn., je odšel po plačilo na drugi svet Jožef Kostolec iz Hačne pri Grosupljem. Drobne novice. Za 20 odstotkov so povišali na češkoslovaških železnicah osebne, za 33 odstotkov pa prtljažne cene. Uvoz in izvoz v Trstu je bil letos za četrtino manjši kot lansko leto. 88.100 brezposelnih je sedaj na rdečem Dunaju. Nemčija zahteva, da se ji vrnejo kolonije. Napad na nemškega ministra za delo Stegervvalda se ni posrečil. Komunistične tajne celice v Italiji delajo fašistom velike skrbi. Vladne kitajske čete so zavzele komunistično trdnjavo Tungku. 2(!00 komunistov ubitih. Enkrat mesarijo ti, drugič drugi. Zu zasilna dela proti brezposelnosti je dovolila Amerika 15' u milijard Din. Vlada ik parlamentarnih osebnosti jc v Romuniji nemogoču, je dejal kmetski voditelj Maniu. Mož se najbrže moti. Pri metli bila izrečena 70 km di železniška proga med liadomirmn in l)up-nico v Bolgariji. Bartolouico Colleeni se imenuj-nova italijanska križnika, ki baje zelo lii-tro vo/i. Najdražje mesto na svetu je sedaj boli-ševiška Moskva. Fašisti se jezo. k< j vatikansko glasilo ne objavlja Mussolinijevih govorov. Ostavke je podal turški finančni minister. Kop je smrtno zadela Vintila Briitin-iiua, bivšega romunskega ministra in vc-ditelja liberalne stranke. Biv?i ruski ministrski predsednik K• -ifiiski je dočel v Prago. Razni« obolenja na dihalnih organih povzroča rdečkasta megla na Angleškem. Revclticija na Španskem ni uspela. Zdaj je menda mir. Žti koliko časa? Pojseilho /, (irčiio i<' odobril turški parlament. Velike d< mons.lrccije delavstva -o IJle na sveti večer v Berlinu. Predsednik kitajske republike rim-kajšek je katoličan. Med Italijo in Francijo posreduje Anglija. Krvavi hoji s četaSi so zopet na dnevnem redu v Indiji. Slavni francoski vojskovodja Žofr leži na smrtni postelji. Več ket četrtina državnega preračuna gre v Italiji za armado. 981 bank jc propadlo od januarja do novembra 1930 v Ameriki. II ui'lijenov brezposelnih je v Ameriki, Angliji in Nemčiji. To je vojska! «11 tisoč lil pivu je izvozila preteklo leto Nemčija. 70 let je dopolnil znani češki politik dr. Karel Kramar. Štiri m;lijone čeških kron je dala vlada za božič rodbinam brezposelnih. 45,900.000 prebivalcev ima sedaj An-gli-'a- r „ Živo srebro so odkrili v Vidmu v 1'«' laniji. Domoljuhovini zvestim naročnikom za novo leto. Naš list ima ogromno večino naročnikov med delavnimi sloji, zlasti med kmeti in delavci. Ti dvoji tndi najbolj bridko čutijo pezo razvratnih gospodarskih razmer, na katerih boleha svetovno gospodarstvo. Kmet leze ▼ dolgove. Ne živine, ne pridelkov ne more spraviti v denar, še za petrolej in sol ni včasih dinarja pri hiši Delavce odpuščajo iz tovarn in njihove moči naco-meščajo stroji. Njihovi otroci pa nimajo ne stanovanja, ne obleke, ne skorje kruha Pa tudi trgovec in obrtnik trpita. Obubožani kmet in izmozgani proletarec-delavec ne moreta dati drugim zaslužka Omepta se na najnujnejše. Poleg teh težav pa zadevato malega človeka Se razne nepredvidene nadloge, ki ga večkrat privedejo na rob propada. Med najhujše lahko štejemo požare. N«iše časopisje polni dan za dnem svoj« predale r žalostnimi poročili o požarih ki uniruicjo naše narodno premoženje in povztočaio r« popisen strah, bedo, obup celo človeške žrtve. Del škode, ki jo po"zroč* po?«'v k i ji-jo zavarovalnice In le pripoi očati mo ramo. da naj se vsakdo zasorute /.upe; to nesrečo pri naših domačih za"«rovaln'' *b Vendar stroški, ki iih i ti a 'ospo^ai, ko pogorišče na novo pozida, daieč presegajo vsote, bi je zavarovalnica za staro poslopje kul«ntno izplača. Da bi zmanjšali te stroške, se je oprava našega lista odločila, da od 1. februarja c 1. dalje izplača podporo 2.000 dinarjev vsakemu našemu naročniku, ki v mesecu januarju plača naročnino za list za ceio le o naprej, ako ga zadene nesreča, da mu pogori stanovanjska hiša, oziroma če te nima, njegovo stanovanje. Zaradi tega naročnine za list ne bomo nič povišali, pač pa bomo naš list v novem leta povečali za štiri strani vsak teden in list opremili s tedenskimi slikami ki bodo prinašale važne dogodke iz domačega življenja in zanimivosti iz tujih krajev, tako kot ste videli pri decemberskih številkah našega listgt. Upamo m želimo, da nam bo vseh šti-ridesettisoč naših naročnikov ostalo zvestih in da bodo skušali pridobiti še novih, tako, da bomo ob koncu prihodnjega leta lahko naznanili znatno povečanje števila naših naročnikov. Radio. Radio-nrogram od četrtka do srede. Četrtek, 1. jun.: 9.30 Prenos cerkv. glasbe, 10 Versko predavanje, 10.20 Zadnje katastrofe v premogovaik.lt, 10.45 šali, 11 Radio-orkester, 12 Časovna napoved in poročila, 15 Kmetska žena, 13.30 Plošče, 16.00 Zabavno čtrvo, I6.3J Harinonika-solo, 17.00 Petrovič: Vozel — veseloigra (št. Jakobski oder). 20.00 Koncert rnu-ziikc Dravske divizije, 22.00 Časovna napoved in poročila, 22.15 llavvai-jazz. — Petek, T. jo L. 18.30 Potovanje na Spitzberge, 19.00 Francoščina, 19.30 Krekova gosp. šoda v Šiški, 20.00 Šah, 20.30 Sonny-l)oy jazz, 21.00 Plošče. — Sobota, 3. jan.: 17.30 Plošče, 18.00 Rudio-orke-ster, 19.00 Filmska kultura, t9.30 Angleščiiut, 20.00 Prenos opere iz Belgrada. — Nedelja, 4. jan.: 8.00 Kmetijska ura, 9.30 Prenos cerkv. glasbe, 10.00 Versko predavan je, 10.30 Naši izseljenci, 11.00 Koncert Radiio-orkestra, 15.00 kmetska žena, 15.30 Božične pesmi, poje pevski zbor z Dobo pri Domžalah, 16.30 Mladinska božična igra, 20.00 Dudak trio-prenos iz Filharmonije, 21.00 Radio-orkester, Jugoslovanska glnsha. — Ponedeljek, 5. jan.: 18.30 Italijanščina, 19.00 Poljščina. 19.30 Zdravstvena ura, 20.01 Glas in prvi počet k i govora. 20.30 Večer Ratlio-orkestra. — Torek, 6. dec.: 9.30 Versko predav. 10.00 Prenos cerkv. glasbe iz stolne cerkve M.00 C.laudel: Marijino oznanenje — misterij I. del. 15.00 Kmetska žena, 15.30 Plošče, 16.00 HumorisMčno čtivo, 16.30 Plošče, 17.00 Claudol; Marijino oznanenje — misterij — II. del, 20.00 Plošče, 20.30 Prenos iz Bel rrad-: Pravoslavni božični večer. — Sreda, 7. jan.t 18.30 Daleko-sežnost rezultatov sodobniih šolninah raziskovanj, 19.00 Ruščina, 19.30 Literarna ura. 20.00 Prenos iiz Zagreba: Klavce,infeto XVII. in XVIII. stoletja. Sedem milijard funtov dolga so napravili Angleži v svetovni vojni. To znaša v našem denarju strahovito vsoto 1932 milijard, 5l .'rn(», ilnik nas"' vlade l\ t"r Zivkovič io bi: pov .-5:in za arm."ilnn(a s'm r:'' K Ilirije I/ uUlirc Bleda -o -i m lavno k;ir na enkrat kupili |e-|e lirzopa rilnik.'. ki z"lo'ol:i j-nje v gospodinj-lvu Belci.railjH, ki -i -lii/ijo kruli \ Presi.leu-liji Kurili' Sion/ Pene ( Ine.i v Argentini. nuni pošiljajo i -le voščilo. (Ma-rtin (>usl''i). Jože Slalrar, lv:iu (i >r"-ie. \nlon Slalrar in Mnj/.ij (liinprl j.)' Pozna dediščina. Bogata vdova Weaver ie ameriškemu mestu Cincinna-tu, ki je precej zadolženo, zapustila 600.000 dolarjev (okoli 11 milijonov lir). Vsota jc precej čedna, a kaj, ko stoji v oporoki, da sc denar izplača šele 1. 2430. Če niso mestni očetje s to določbo zadovoljni, pripade dediščina sosednemu mestu Oklahomi. Vendar so sc pa odločili, da pogoje sprejmejo, zakaj čez 500 let bo vsota z obrestmi narastla na 120 milijard dolarjev, tfavricij Poleška, ugledni čevljarski mojster v Liut ljani, praznuje te dni svojo 05 letnico rojst ' K A j JC NOVEGA Vso srečo k novemu letu l Uredništvo in uprav®. *»***•****•+•**•*•**•+*••»•»»> >«•*•»«•»» «♦»»♦» »* d 91 letnico je praznoval v nedeljo 21. decembra v svoji graščini na Okroglem pri Kranju zaslužni narodni delavec msgr. Tomo Zupan. Pevcem, ki so mu hoteli zapeti podoknico, je svetoval, naj zapo o raje na grobu pesnika dr. Prešerna, ki jc kakor znano pokopan na kranjskem pokopališču. In zgodilo se je. Cosp. monsignor naj dočaka še mnogo svojih rojstnih obletnic! d Svoj osemdeseti rojstni tlttn jc cii-itajal v Dolenji vusi pri Kaki g. Janez Metelko. Beg (ia živi še do skrajnih nu j človeškega življenja! d 50 let je minulo, odkar obstoja tuno-bolnica v Studencu pri Ljubljani. d Dr. Korošec |c došel 26 decembta za par dni v Celje na — oddih! d Šolski nadzornik za logaški okraj g. France Merljnk je odše! na svoje novo službeno mesto v Belgrad. Dodeljen jc ministrstvu prosvelc, oddelku za osnovne šole. d 50 letnico uspešnega delovanja v Ir-gevstvu jc praznoval oni dan ljubljanski trgovec g. Ivan Samec, predseJnik društva ■ ndustrijcev in velelrgovcev v Ljubljani. d Krščansko žensko društvo v Ljubljani si je izbralo na zadnjem občnem zboru sledeči odbor: Predsednica: ga. Mara dr. Brejčeva, tajnica: go. Minka Logar, blagaj-ničarka ga. Hilda prof. Sušnikova, d Slomškova družba je priredila običajno božično zborovanje v beli dvorani ljubljanskega hotela »Union . Nedelja, 28. dec. je bila v glavnem posvečena misijonskemu delovanju, drugi dan pa so se vršila razna strokovna predavanja n. pr. o otreških vrtcih, o narodni vzgoji itd Slomškova družba je z resnimi predavanji veliko pridobila na ugledu in ji k uspehu čestitamo. d Prosvetna zveza bo priredila v letu 1031 dvoje večjih iz'etov in siccr v Palestino in na Spitzbergc. c! Odbcr za proslavo sSolctnice rojstva pisatelja Franccta Levstika so sestavili v Velikih Laščah. d Novi jeseniški vodovod je bil blagoslovljen in otvorjen v nedeljo 21. decembra 1930. d Nova ceshin uprava za litijski okraj. Na osnovi zakona je ban-ka u.irava imenovala novo ccstno upravo za združeni cestni okoliš Litija in Višnja gora s sedežem v l itiji. Za načelnika: sedanjega nače nika g. Hinko Lebingerja, župana in trgovca v Litiji; za podnačehiika; dosedanjega načelnika podokraja Višnja gora, g. Jožefa Erjavca, župana in fotografa Pod smreko, občina Draga. — Za odbornike pa slec'eče gg. Tomazin Ferdinand, posestnik, trgovec in ekonom, Šmartno pri Litiji; Gale Josip, župan in kmetovalec. Ravno brdo, občina Trebeljevo; Kotar Janez, posestnik, Gab- rovka 8, občina Moravče; ing. Loskot Fr,, rudniški ravnatelj, Zagorje ob Savi; Lovrač Ivan, posestnik, Podlipovca, obč na Kolovrat; Štrmljan T it, posestnik in podžupan, Mačkovo, občina Vače; Strubelj Franc, posestnik in lesni trgovec, Peč, občina Polica; Mestnik Josip, posestn.k, Stična 22, občina Št. Vid pri Stični; Kovačič Anton, posestnik in gostilničar, Selo, občina Bu-kovica. d Tudi v Radovljici je že nov cestni odbor. V radovljiški ceslni odbor so imenovani sledeči: Načelnik g. Fiorijan Jar.c, župan itd. v Radovljici; njegov namestnik g. Josip Lavtižar, župan itd., dosedanji načelnik cestnega okrajnega odbora kranjskogorskega; odborniki gg.: Ivan Plemelj, posestnik in stavbni mojsler na Bledu, Fr. Mavric, župan v Bohinjski Bistrici, Ivan Hodnik, posestnik, mesar in gostilničar v Srednji vasi, Ivan Finžgar, župan na Brez-nici, Anton Ovscnek, posestnik in lesarski mojster Vrbnje, Anton Pogačnik, posestnik, trgovec in gostilničar Podnart, Ivan Ažman župan in posestnik Hraše, Jakob Jan ml., trgovec Sp. Gorje, Andrej Božič, posestnik in lesni trgovec Lancovo, dr. Ernest Rekar, industrijalec Jesenice. d Poljedelski poročevalci pri banskih upiavah, ki bodo krepko delovali za moderno poljedelstvo, bodo čimprej napredovali in dobili priznanja, oni, ki bodo to zanemarjali, pa bodo poklicani na odgovornost. Tako je odločilo poljedelsko ministrstvo. Kmetijski referent za dravograjski okraj uraduje vsako sredo in v petek za stranke, ki želijo razna pojasnila in nasvete v kmetijskih zadevah. d Nekatere davkarije se branijo izdati davkoplačevalcem davčne knjižice in v iste vpisali vsa plačila davkov. Da imajo davkarije dolžnost, na zahtevo strank izdati davčno knjižico, sledi iz do'očb § 157 davčnega zakona, ki se glasi: Kot dokaz plačanega davka služi od davkarije izdana davčna knjižica, v katero se vknjiži predpisani davek in plačilo davka. Ce se plača davek potom poštne položnice, služi kot dokaz tudi položnica, dokler se vplačilo ne vpiše v davčno knjižico. Davčne kniižice se izdajajo davkoplačevalcem po lastni ceni brez vsake takse. V smislu določb § 130 davčnega zakona se plačilo davkov izvrši neposredno (potom plačila pri davkariji) ali s pomočjo občinskih organov in potom položnic poštne hranitvee. d XI, mednarodni vzorčni veksejem se vrši v Ljubljani od 30. maja do 8. jur.ija 1931. Pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel kralj Aleksander. d. Za praznike nas je razveselila gdčn<. Urška Golob iz Police pri Naklem z lepo vrtno »gavtrožo« plezalko, ki se je (e dni razcvetela rta vrtni ograji. Hvala! d Jajce, ki spada v muzej je znesla kokoš nekemu učitelju v Podsusedu na Hrvatskem. Jajce ima obl.ko kloba>l'a Klekla, ga. Terezija Kleklova. Blag ji spomin. Gosp. Kleklu in drugim preostalim pa naše izkreno sožalje! d Blizu 90 let stara je umrla na Jesenicah ga. Marija žerjav, teta tamošnje gdč. učiteljice Minke Žerjav in g. dr. Greg. Žerjava, profesorja v Ljubljani. Pokojn.ci večna luči d Lepa smrt redovnika. Dne 18. dec. so pokopali v Zagrebu redovnika brata Stanka. Rojen je bil 1. 1^09 v Rodiku pri Divači. Po končani ljudski šoli je šel ves vesel študirat v svobodno domovino k oo. minoritom v Ptuj. V šoli je veliko obetal, a tuberkuloza se ga je lotila. Dve leti in pol je bil na bolniški postelji v bolnišnici, dvakrat je bil operiran, pri čemer so mu bila presekana vsa rebra. Nikdar ni tožil in vedno si videl na njegovem licu prijazen smehljaj. Na bolniški postelji je pa tudi napravil slovesne redovne obljube. To je bil za njega dan poln sreče. — Njegovo lepo dušo najbolj razlagajo besede, ki jih je govoril dobro uro pred smrtjo svojim so-bratom, zbranim okrog njegove smrtne postelje: Kako velika neumnost je, bati se umreti. Kako srečnega se počutim. Hvalite Marijo, ki mi je toliko milosti izprosila, med drugim, da sem ostal stanoviten v redu. Nisem mogel delati, a Bog mi je dal milost, da sem mogel trpeti. Na drugem svetu bom molil za vas. Kmalu na to so ga zapustile vse moči, še malo. in Stanka ni bilo več med živimi. d. Umrl je dne 26. decembra Franc Kavčič, posestn. sin iz Planinice star komaj 18 let. Previden s tolažili sv. vere, je šel za ljubljenim očetom, ki ga je pomaj pred 3 tedni zapustil, po plačilo k Gospodu. Naj v miru počiva! _____ Priporoža se prvi slovenski zavod Vzolcmno zavarovalnico Lfublfanei t lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StarčeviiSev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Dr.med.Loize Kramaric specijalist za kirurgijo ordiirra sedaj od 11,—12. dopoldne in od l/j2.— ',a 4. popoidne Lubtjana. Miklošičeva 16/11. Telefon $». 31-3« dV Ljubljani je umrla gdč. Fanči Svetlin, dolgoletna uradnica uprave »Slovenca«. Naj počiva v miru! d Pri sankanju je zdrčal v Dravo pri Studencih Fric Ferenc. Oče je skočil za dečkom in ga potegnil iz vode živeča. Deček pa je vendar podlegel vsled notranjih poškodb, ki jih je dobil pri padcu v reko. d Na Hudem pri Kovorju je preminul posestnik Miha Praprotnik, vrl krščanski mož. Svetila mu večna luč! d V Vančovasi v Prekmurju je umrl pretečeno sredo g. Štefan Rotnik, posestnik v starosti 74 let. Bogreb se je vršil na Božič. Naj mu sveti večna luč! d Strel ii je predrl drobovje. Iz Gol-dove hiše v Krškem ob Savi je stop:la neki večer na dvorišče 20 letna uslužbenka Antonija Krneč. V temi opazi na dvorišču moško postavo. Neznanca vpraša: »Kaj pa vi počnete tu?« — Tedaj pa poči strel in strelivo ji predre drobov:e. Neznanec zbeži brez sledu čez vrtno očraio v temno noč. Bolnica se nahaja v krški bolnišnici in je upanje, da okreva. d Avtomobil je do smrti povozil na glavni cesti proti Naklem pri Kranju Franca Bajželjna, kurjača v tovarni »Vulkan«. Zapušča ženo in 7 nepreskrbl:enih otrok. d Ker si je roko zastrupil z zaravelim žebljem, je umrl na cos'edicah Ivan Zida-rič, posestnik v Ormožu. d Viseča skala se je utrgala. V kamnolomu ob Mirni ori Sevnici je delal Janez Kunej iz Loča Pod njim je stala žena. Preden se je delavec motfel umakniti. gi ie zadela velika skala ter mu zdrobila hrbte-nico in prsni koš. Kunej je bil vpričo žene na mestu mrtev. d V trenutku se je zgrudil na tla. V Murski Soboti so oni dan pokopali upokojenega sodnega oficijala g. Štefana Ko-lošo. Zadela ga ie kap. Star je bil 86 let. 48 let je opravljal sodno službo. d Smrtno se ie oonesrečil pri nasipaniu škarpe na cesti Gorenja vas—Ziri Tanez Dolink. doma iz Novakov v Juliiski krajini, odkoder se je bil izselil pred leti v Ju-goslaviio. Pokojni zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. d Ko so kopali premog v rudniku v Trbovljah, je zasulo rudarje Cerjak Antona, Iva Pusovnika in Ivana Mlakarja. Prvega so potegnili izpod premoga mrtvega, drugega težko ranjenega, tretji pa je imel srečo in se je rešil sam brez večjih poškodb. Cerjak zapušča ženo in pet malih otrok. dPekovskega mojstra našli utopljenega. le od 8. decembra so pogrešali pekovskega mojstra A. L. Te dni so dobili njegovo truplo pri poganiški graščini v Savi. Truplo so pripeljali na farno pokopališče v Šmartno pri Litiji. Pokojni zapušča ženo in 9 otrok. d Do tal je pogorel parni mlin bratov . Dakič v Sremski Mitrovici. Škode je baje 7 milijonov Din. Zavarovalnina znaša »samo« štiri in pol milijona dinarjev. d Požar je uničil Novakov petokenski kozolec v Mavčičah. Na Kocijanovem podu so ogenj pravočasno pogasili. d Železniška nesreča. Na progi Sarajevo—Belgrad je skočil s tira potniški vlak. Najprej je iztiril stroj, ki je potegnil za seboj službeni voz, salon-lti voz in dva druga vagona. Stroj in štirje vagoni so popolnoma uničeni. Železniški uradnik Tern-bach je mrtev in deset potnikov je težko in lahko ranjenih. Do nesreče je prišlo naj-brže zaradi udiranja zemlje. d Na sveti večer so se stepli neki pijani fantje v Konjicah. Zabliskali so se noži: eden pretepač je bil ranjen v čelo, drugi v roko in še dva druga sta dobila svoje. Po končani polnočnici se je boj nadaljeval in na sv. dan so ljudje lahko videli poleg cerkve v snegu velike krvave lise, kakor bi klali prašiča. Fantje, fantje! d Organizacija za praznenje žepov. V Zagrebu so zaprli 30 uzmovičev, ki so se organizirali in napravili program, po katerem bi praznili Zagrebčanom o božiču žepe. Pa jim za enkrat ni »ratalo«. d Roparski napad na hišo je pripravil. Neki kmetski fant v vasi Bobota se je spri z domačimi. Ker mu oče ni hotel izročiti posestva, se je dogovoril hudobni sin s tolovaji, da so napadli hišo, jo orof r'i, ustrelili brata in hudo trpinčili mater in sestro. Orožniki so tolovaje izsledili in jih spravili v zapor. d Robija. Večkrat čitamo, da je bil ta in ta obsojen na toliko in toliko let robije. Po starem srbskem kazenskem zakoniku, ki je bil do zadnjega časa v veljavi, je bila robija najstrožja kazen. Obsojeni je bil okovan na rokah in nogah v verige in je moral tak hoditi tudi na delo. Po novem jugoslovanskem kazenskem zakonu so okovi kot kazen za vso državo odpravljeni. Okovi se uporabljajo samo začasno pri takih zločincih, ki so nasilni ali na sumu, da pobegnejo. Sicer pa pomeni robija še vedno najtežjo kazen. d Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josei« vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom — »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah. Mi nismo niti premladi niti prestari . . . da se ne bi naučili igrati kakega instrumenta. Kuoi'e si samo dober poceni instrument, h kateremu ■ rejmete t densko poučna pisma zastonj Pišite še danes do našo brezplačno kmižico Kako postanem dobe godbenik?«. MKIKEL & HSROLO tvornica olasbil in harmonik, Dr ola alna podružnica M«u-lt»or SI. <07 8' Movoieina voščila. Srečno novo leto želim« vsem znancem in orijateljem iz Ljubljane: Tilka Lttvrič, Ivanka Ko rdiš lončka košmrlj. Francka linrtol, Mici Bartol, Nežika Barlol. Pavla liurtol, vse iz Loš-Kcjja potoka. Slovenski fantje 54. pešpolla, II. bataljona, v (Splitu želimo vsem bralcem, posebno pa bralkam »Domoljuba srečno novo leto! Kaplari: Prošl Franc in Borišek Ivan (št. Jurij), Globeunik Albin (Za-mešlio), Lenariič Ivan (Mokronog), Mavri? Franc (Sevnica), Props Rudi (Litija). Rlaznik Fr. (Hrastnik); redovi: Prijatelj Alojz, Anton Berk, Tralnr Franc. Sladic Franc (Št. Rupert); Oblak Franc, Snu-Sek Anton, Vidic Jožef. Kokole Ivan (Litija); Glavač Miroslav, Celestina Alojz (SI. Jurij); Baš Franc. Medvešek Joško (Svibno); Vene Anion (Bučka); Vodišek Jože. Podbreznik Martin. Mačrt Ivan (Laško); Žabkar Alojzij, Bnrič Franc (Raka); Kalfic Rudolf (šmarjeta); Pciun Maks (Sevnica); Gričar Miha (Hrastnik); Hrastelj Martin (Zagorje); Žibert Ignac. Maserko .Vinko (PolSnik). Srečne in vesel« nets leto želijo vsem slovenskim fantom in dekleloin pcdčnslniki komande mornarice v Zemunu: Jcško Albreht (Kamnik), Polde Mrežar (Radeče), Andrejče Tilnik (Zudvor). Stanko Zaje (Oliuce), Tone Pirih (Maribor). Veseio. srečno noto let® želimo vsem bralcem in bralkam Domoljuba?, katerega tudi mi dobivamo sem na Holandsko: Družina ti ril (Trbovlje), F. Refar. F. Rajer, I. Lah in V. Novak (Dobrniče), bi-v.-.joči v Ei.getehovnii, Linburg. SUvcaski fantje fi. ttipničar-k^Ra p»lka v Tudi želijo t^em staršem, bratom in sestram. fantom iu dekletom veselo in srečno novo leto! Karel Vid'-r-gar (Kanderše), Krhlikar Jože (Kobličje). LovSe Jože (Holič). Franc Vidic (JuikloSler), Sluga Alojz (Sv. Križ pri Litiji) Zupane Blaž (Zidani most), Albin Tomše (Sava pri Litiji), Miha Holantler (Pod-reber). Stanko Vozd (Trb-ivije), Jože VodiSek (Laško), Henrik Repov« (Polšnik). Slovenski fantje iz Prizroin: Tgiuic .ši-be-ivk (,\otr. Goric«*). F Nine Hr/cL (Vi>»le pr: Kranju).' Mirko šubic (Žiri pri školji loki), knplur Maks Ikibit" (Dovje-Mojstruna). žel jo staršem, bratom, sestram, fantom Ml tU-klrtodtt vesele božične prjtzn''ke in srečno no\<> leto! Pozdravljajo slovenski fnnije /. Ulok. sediij v ojaki 13. |X~«polka v Sin ju. I )a!mtu-'ja. slo venske fante in dekleta in vodijo vesele praznike in srečno noto leto: .Smet .Vdolf. M«rkov«"ič Anton. Pinnnn Alojzij. Struž'šč:>r ]o3ko. Oto-ničar Ivan. Ilriilijun Ivan, Hribar I rane. 120 milijonov ljvdi obšče k'no vsak teden v Amer.ki. Več kot je prebivalcev, ali pa gredo nekateri po večkrat. PO DOMOVINI Pismo ii Francije. (Caen Citlvador.) Prosim,-da mi dovolile količek v Vaicin i raj. listu, da sporočim, kako živimo v tej obljubljeni deželi, kamor vse sili. Tu v pokrajini (,'alvados n:ki je kakih 150 Jugoslovanov, a prav malo Slovencev, kateri smo zaposleni v tovarni železa in v rudniku. Delo imamo vsi slabo, ker na- večina dela zunaj na prostem, izvzomši rudarji, ki co pa še večji siromaki, ker radi neznan a franco-kega jez!ka le težko dobe dobro delo. Poleti je bilo še nekako dobro, dokler je bilo lepo vreme, ali sedaj, ko nastopu zima. je pa joj. vsak dan dež in sneg. včasih pa še prava kraška burja brije preko glave. A delati moraš, ako hočeš živeti. Zaslužek je majhen. Sedaj na zimo vse sili v lovaruo, tako da nas jc več ko preveč, pa še vsak dan prihajajo novi prosil delo. Življenje tudi ni poceni in še to žlahtno vinsko kapljico so nam podražili, tako dn kdor si hoče kaj prihranili, si mora od Ust pri trgati. Drugi rojaki, ako se morete doma le preživeti, ne hodite v tujin j kruhu i.iknt, ker mnogo lažje pa brste našli doma. Krtf-iui mali nam je domovina, n tujina mačeha! — Vi v la. srečno nova leto želimo vsem nuiini ro.akom io či-t,litijem Domoljuba slovenski fantje in možje: ,lr-ip Vide. Alojzij Grub.ir. Franc Banič Jože Po-tofar (št. Jernej); Josip šlojs (Radovk*a); Kom ilja Ivan (Kamnik); Josip Griv, (Kranj); Je*ip Si-nim (Trbovlje). Aiueril>aui>l,i Ioni. (Pismo iz Ameriki-.) Največ dopisov i/, dežele medu in mleka -o vrli okolu deb in politiko. Dn bo nekaj spremembe, bom pa jaz pisal nekaj o lovu v Ameriki in divjačini kolikor o poznam. Divjačina je tukaj precej muogolična, a ne tako nevarna kakor mnogi mislijo, ali kakor ne^ teri bivši Amerikanci pretiravajo. Tukaj v državi \Vyoming imamo mule sivo z»jcc, dalje srednje, do 3 kg težke, ki so poleti sivi pozimi beli. razen 1111 koncu ušes, ki oslane.o črna in tretjič \elike. ki jim pravijo calarjl, ki so poleti siri, pozimi pa popolnoma beli. Prvi imajo z,i svoja bivališča skopane jame kakor jazbec ampak nn pli.nolah ne v gozdu, drugi se držijo v gozdovih, tretji pa tudi na planotah. — Med ptiči imamo prerijske kokoši, neka; fazanov, rac (tri vrste) in gosi. Največ jt- rac in gosi; prepelic je irmlo; tako ludi jerebu-. Med rogato divjačino »o zastopane le vrste: jeleni, musi, srnjaki, divje ovce in nnlilope. lake kakor naši gamzi ali divjo koze. Slednje žive le po planotah, dofim se potikajo divje ovce po strašnih skalah, kakor naši ganizi. Doruifen jelen tdta do Ladja nasedla na suhem Ob priliki povodnji je pri Dresden-Kemnilzu neki vlačilec nasedel na trav-Lebl" Ko le v<>da odtekla, je estal na suhem. Slika kaže, kaiko ga skušajo s pomočjo dol-^ S"5 drevesnih debel zopet spraviti v vodo. Ako hočete za novo leto lep mu kupile že kar Ugotovljenega pri f I Oftrlfnr Ljubljnua Sv. Petru ic-ta tlamski s kožuhovino ali brez že od Hm 280--, otroški v vseli velikostih od Din 160' - uaprei v veliki izbiri po najnižjih cenah, 850 kg. Srnjaki, ki dosežejo !(*» kg. so dveh vr.l: mularjl in belorepci, meso zadnjih je jako okii-im Musi dosežejo menda do 000 kg. divje ovre 70. antilope do 00 kg. Medvedov je Iroje vrst: majhni rtijavi, črni in veliki, imenovan grizli. Ta j. t u ii precej nevaren, dočiin prva dva bežitu pred človekom ako ga le zavohala. Volkov imamo dv vrsti: gozdni iu prerij.-ski; prvi je že precej redek, h mačjih visi je št- dobiti, gorskega le\a, ki jo oiii. la je tudi zelo redek; več jih je v sosednji ilrir. Ctdcrmlo. ilnl> si* dobe razni- vrsle divjih mark. ki <•. razlikujejo po vi-liktoli. Dalje je dobili neka, pum. ki so (MMtobnt- tigrom, le ilu »o na bolj ui/kili nogah in krvoločnih jaguarjev |k> južnih liililorni,-škili gozdovih. — Rib je itč vi-I, tu v W> ming imamo gorske postrvi, ki se drže le po bistrih m a 'mi! vodah, rdeče postrvi ln nemške postrvi., dalje Vilke, seme in še nekaj drugih kojih imi n pa m maram izgovorili, ker se 1 to jim, tiar se -me o dol. Antllo|>e so prepovedane m nedoločen čas. 'Iv.i bobre je prepovedano lovili. Iz med lovcev Sfr vcnce.v so imeli lelos po^eb.io srefo »k dečj: Fran Pivk, dobil jelena iu ilivjo ovro, jelene so dobHi Josip Helel, Frnnc Oosar, \alettlin Rnlan, Josip Kržišnik in inoju nmlenkrst. Lov e precej obilen, kljub teiuu pa naj se lovcem v domovini ne ielr sline po atiier. lovu. Vsa ta divjačina se za-1 iuj>-brez psov, čez dni in slrn, 1V7. jarke iu prepade tn podrta drevesu in v goščavi, kjer dostikrat ne vid' |«*l metrov preti .teboj. Kdor ni sin:-teti lovec. > tako lov zuuj največje lr|ilj»-iije. Prej imenovani f-.t smo v trm ozirtt precej podobni pt-sjjiueut. Piz.lra vsem lovcem po domovini Jernej Jereb. Poidruv iz Francije. (Mancieullfs) Prosimo, da ludi nam oiMopile en mali ko-liček, ker se še nikdaj- nismo oglasili v -Domoljubu.. Tukaj iuis ju mala skupina Slovencev, okr;: 2o, med leuii 10 družin. Naš Dc-uioljub- uc vtr; krat po polti zgubi, tako sedaj čiliimo po d\:i ali trii«' eno samo filevilko, ki nam prinaKii veliko novega. Zelo smo veseli »Slovenca., nedeljsk-' izdaj.. ki prinaša sli-ke iz lepe naše domovine. Bliža k nam novo leto. Želimo upravnišlvu iti uredništvu našega ljubega "Domoljuba veselo in srefno novo lelo. Obenem ludi vsem sorodnikom, prijalel>m in znancem in tuili vsem čilateijein hi čit.'ileljica'ii : Domcljubar. Josip Pt hariz, Lcdinek Franc (iz okolice. Maribora), Krošel Pavel in (iuliČ Franc, Gla-gorSek Jožef. Franc O.drelič, Milan Slovenc. Lov-Sina .lohan In Budnnr Iliidnjl (iz okolire Hrežif). Franc Smole, KudoM Bitenc iti Vir,nit Jane, (c«i Št. Vida pr Slični na Doleti i ikt-ni). Pismo iz Francije. Naznanimo vam, da imr.nto prav težka in n'" varna dela v rudniku in prav zdaj smo prišli z deta in pijemo kozarec vina. Voščimo vam srečno novo letol Ivau Gros iz Kran.a, Frane Potoiar iz wt. Jerneja in Miko Mnvrellč iz Dvašič pri Metliki. Novice nn.šiiii pridnim otrooičem v prevelik strah. Prosimo Miklavža, naj jih v prihodnje bolj ustrahuje. — God sv. Lucije, naše farne patronc, smo praznovali z vso slovesnostjo. Že v petek in potem v soboto je pri romalo k nam toliko božjepotnikov, kot jih Dražgoše ž.o mnogo let iMhzaj ne pomnijo. A si so občudovali našo tako sijajno razsvetljeno cerkev. Sv. Lucija se jim pu zahvaljuje za darove, ki so jih prinesli in so vsem priporoča še za bodoče. — Tretjo ad-ventno nedeljo je priredilo Prosvetno društvo igro >I,epa Vida«. Igra jc v vsakem oziru dobro uspela. Želimo igralce, med katerimi smo videli nekatere izvrstne talente, še večkrat videti na odru. Mladimi, na dan, na plan! — Zadnjo ad-ventno nedeljo se je vršil dobro obiskani občni zbor Prosvetnega društva. Predsednik se je posebno spominjal velikih zaslug, ki si jih je stekel za druS-tvo dolgoletni župnik v Dražgo-šaih, g. Anton Pjafar. Za zgled društvene delavnosti in požrtvovalnosti pa je navzočim članom postavil prezgodaj umrlo in od vseh pogrešano Alojzijo šolar. Novi župnik g. Fr. Hiti je podal nekaj smermc zu delovanje društva v prihodnosti. Rekel jc: Mladina ]k> 14. letu potrebuje dobre druščine, prave izobrazbe in |Mišičnega razvedrita. Druščina, izobrazba in razvedrilo pa morajo biti prepojeni verskega duha in postavljeni na versko podlago. Vse to bo nudilo naši mladini Katoliško prosvetno društvo. Zato se ga oklenile tudi starejši, oveličujejo zlo, neiijo v mladini najnižje instinkte, po katerih hlasta novodobna mladina. ^Domoljub« no tako. Vsakemu pove odkrito besedo, kakršno pač zasluži. Ne rabi kadila ter mu je tuje 11-zunstvo. Prav radi tega rma toliko prijateljev med poštenim slovenskim ljudstvom. —- Pri nas se redilo vsak četrtek zbirajo v neki krčmi gotovi ljudje, ki jih zelo, zelo zanimajo dopisi iz rodne vasi. Prav ti dopisi so siprejeti z vsemi mogočimi! čuvstvi. Oni, ki se jih tičejo dopisi, se jeze, dni li — in teh je večina — pravijo, da bi moral list že i>oprej razgaliti, kar se je bilo nezdravega vršilo, a ni nihče imet poguma dregniti v sršenovo gnezdo. Seveda so pa tudli pri nas ljudje, ki so udarjeni s slepoto ter so orodje v rokah onih, ki jim zavijajo resnico. Teb ljudi ne prepriča nihče o zmoti njih početja,, kajti sami nimajo moči in zmožnosti, da bi spoznali svojo zablodo. Velik revež je tisti. ki ne zna izluščiti resnico ter brezpogojno klone vpliv« ljudi, ki povsod vidijo le sebe. J. S—Jj. Društvo. (Preska.) Kaitol. prosv. društvo jc imelo 21. dec. ob povoljni udeležb:' članov svoj letni občni zbor. Zborovanje je bito živaJino i:n poročila prav zanimiva. Članstva šteje društvo 131. Pnitraetlo4 je v tem letu 10 novih. Dohodki so napredovali od lanskih 7000 na 9000 Din, kar priča o precejšnjem obisku letošnjih društvenih prireditev. Knjižnica je narastla za 20 knjig, sedaj jih šteje 330. Pogreša pa pnidmiJi čitaiteljev, katerih število naj se v prihodnjem letu dvigne. Dru.itvo uprizori na novega leta dan ob 3 in ponovi v nedeljo, 4. jan. ob isti uri čarobno pravljico z godbo in plesom v treh dejanjih »Zapravljivec«. Po igri nastopa na odiru j kozaški plesalec«. Vsi okoličani, se vabite lia obisk dvorane — zveze z vlaki so ugodne za sem in tja. Smrtna kosa. (Breg.) Umrl je zadnjo nedeljo pred Božičem v visoki starosti 84 let, posestnik Franc Vrbovee (Bi-tenčev oče na Bregu), dober krščanski mož in skrben oče ter naročnik naših listov. Naj mu sveti večna luč! Požar na Golem brdu. (Preska). Dne 29. t. m. ob 8 zvečer je na Golem brdu občina Medvode nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Martinu Bradeško p d. pri Rešču. Martinova sestra Micka je na potu iz hleva v hišo opazila, da je skedenj ves v ognju. Takoj je bila alarmirana na lice mesta požarna bramba Preska, ki pa je radi pomanjkanja vode le malo stopila v akcijo. Nevarnost je bila velika, da se požar razpase, ker so na tem mestu hiše na gosto zidane. Ogenj se je hitro širil in požiral z znojem pridobljene poljske pridelke. Nebo je žarelo, važčani so praznili svoja poslopja, živina je mukala in begala po rdeče ožarjenih dvoriščih. Bil je to strašen prizor! Kaip-nice so bilo kmalu izčrpane in plameni so nemoteno požirali premoženje ubogih prizadetih. Po- 65 RAZNO Hudoben upravitelj, posestva si jc zlomil nogo in morali so mu jo odrezati. Ko je ozdravel, je vprašat kmeta, ki ga je srečal, kaj pravijo ljudje o tej nezgodi. »E, pravijo, da so vam nogo prenizko odrezali,« je odvrnit kmet. »Kje pa bi jo bili morali odrezati?« se je začudil upravitelj. »Pravijo, da pod vratom,* se jc odrezal kmet. Hudo. Gospod Zvitež je imel navado, da je, kadar je njegova žena spala, zopet vstal in šel v gostilno. V posteljo pa je položil psička, ker jc ravno tako smrčal kot gospodar. Nekega jutra je Zvitež opazil, da je žena zelo sitna in čemerna. Bal se je, če ni morda kaj opazila. Da bi se prepričal, je rekel: »Jaz menim, nocoj ponoči sem pa zelo smrčal.« - »Smrčal?« odvrne žena, »lajal si ob dveh ponoči in ko sem te hotela zbuditi, si me celo v roko ugriznil,« Molk vzrok za rozpore-ko. Angležinja je zahtevala to dni ločitev zakona, ker nI izpregovoril Heclor Malot: Brez doma. Roman. Vendar ni prišla tako hitro, kol smo si predstavljali, in varuhi trgovinskega prava, to se pravi ljudje, ki aretirajo dolžnike, so prišli prej kot ona. Oče se je baš namenil k enemu izmed svojih prijateljev. Ko je stopil na cesto, jih je zagledal pred seboj. Spremil sem ga, hipoma smo bili obkroženi. Toda oče ni hotel pobegniti, obledel je, kot da bi mu postalo slabo in prosil je stražnike s slabotnim glasom, da sm eše objeti svoje otroke. . Nikar ne obupajte, dragi moj.« ga je tole?il eden izmed njih, »zakaj zapor za dolgove ni bogve kako strašen, in najdeš tam prav dobre možakarje.« Vrnili smo se domov, obdani od stražnikov. Šel sem po oba dečka na vrt. Ko smo sc vrnili, je držal oče v naročju Lizo, ki je vroče plakala. Tedaj mu je eden izmed stražnikov govoril na uho, toda nisem slišal, kaj mu je rekel. »Da,« je odgovoril oče, »prav imate, treba je!« In naglo je vstal ter je postavil Lizo na tla; toda oprijela se ga je in ni hotela izpustiti njegove roke. Nato je poljubil Štefanijo, Alekseja in Benjamina. Tiščal sem se v kot, oči so mi zatemnile solze, ko me je poklical. . v . »In ti, Remi, kaj me ne prideš objeti, mar nisi tudi ti moj otrok?« Bili smo vsi zbegani. v »Ostanite tu,« je velel oče, »ukazem vam!« In hitro je odšel potem, ko je položil Lizino roko v roko Štefanije. Hotel sem iti za njim in krenil sem proti vratom, voda Štefanija mi je dala znamenje, naj ostanem. Uničeni smo obstali sredi kuhinje; vsi smo jokali in nihče ni izpregovoril besedice. Dobro smo vedeli, da bo tega ali onega dne zaprt, toda mislili smo, da bo tedaj tukaj Katarina, in Katarina je bila naša braniteljica. Toda Katarine ni bilo! Vendar je prišla približno eno uro po očetovem odhodu, in našla nas je vse v kuhinji, ne da bi izpre-govorili besedice. Ta, ki nas je do sedaj podpirala, je bila sama popolnoma potrta; Štefanija, sicer tako močna in hrabra, je bila sedaj ravno tako slabotna kot mi; nič več nas ni bodrila, brez volje in brez vodstva se je udajala edino svoji žalosti, katero je prikrivala le toliko, da potolaži Lizo. Teta Katarina je bila prava gospodinja, podjetna, in odločna žena; bila je dojilja v Parizu celih deset let v pet različnih razdobjih; poznala je življenske težkoče in kakor je sama trdila, znala si je pomagati. Bilo nam je v tolažbo slišati njena povelja in jo ubogati, saj smo zopet našli navodilo, zopet smo stali pokonci na nogah. Za kmetico brez vzgoje in brez premoženja je pomenila naša nesreča težko odgovornost, ki je lahko vznemirjala tudi najpogumnejšega človeka; rodbina sirot, od katerih najstarejša še ni dosegla šestnajstega leta in od katerih je bila najmlajša nema. Kaj naj počne s temi otroci? Kako naj jih prevzame, ko komaj preživlja samo sebe? Oče enega izmed otrok, ki jih je ona dojila, je bil notar; šla ga je vprašat za 6vet, in naša usoda se je odločila po njegovih nasvetih in navodilih. Potem se je sporazumela z očetom v ječi, in teden dni po teotoiku Marinu je pogorelo vse. Zgoreli so mu tudi vol, telica in prašič. Trpi Škodo, ki se da težko oceniti. Ta udarec občuti tembolj, ker je gospodar komaj prestal nevarno bolezen, ki ga jt stala težke dinarje. Tudi pri sosedu Josipu Plešec, p. d. pri Blažunu je požar uničil vso stanovanjsko hišo in ima mnogo škode. Oba sta zavarovana le za malo vsote, strto 6ta pomoči nujno jjotrebri« Kako je požar nastal ni znnnol Zanimive novice. (Škofja Loka.) Nove orgle. Naš g. župnik Podbevšek se je odločil, da bo prihodnje leto prenovi! notranjščino farne cerkve in napravil nove orgle. Vse to bo stalo okrog 240.000 Din kar bo plačala deloma cerkev sama, deloma pa bodo prispevali davkoplačevalci iz škofjeloške, starološke in zmtt.ške občine, kolikor spadajo pod farni zvon sv. Jakobu. 2e v avgustu je vse to sklenila konkurenčna obravnava in vprav te dni so začeli plačevati prvi svoje deleže. V mestu samem se sicer nekateri posamezniki nad tem razburjajo in pravi o, da za orgle ne bodo nič dali. kar so na vsa usta razbobnnli po znanih časopisih, ki take stvari priobčujejo. Pa bo seveda vse zaman. Cerkev se bo popravila in nove orgle bodo zabučnle v veselje in ponos loških fara nov. — Dan dobrega I is k a je priredila Škofja Loka v nedeljo. 14 decembra t. 1. Skoro 1000 Številk S'o-venea so lakrat prodali, potem pa so m>d tednom n "hirali novih naročnikov po vsej fari na naše dobre katoliške Pste, ki jih e nasprotni tisk krstil za »edinozveličavne*. In glejte, najbolj je napredoval vprav naš lisi »Domoljub Hvala zato vse m priredileljem in pomočnikom ob dnevu do-b-ega tiska. Ali ne bi to storili po vseh farab? Naj se delo Katoliške akcije razširi po vse i domovini! Novice. (škofja Loku.) Posebna številka »Ilustriranega Slovenca«, ki je hilu posveten* škofji Loki. je bila povsod z veseljem iu zadoščenjem sprejel n Hvaležni mo uredništvu in š" posebej Kg, prof 1 Debeljaku, m je vedno bo'i sred šče živahnega prosvetnega življenja. O tem pričajo številne gledališke predstave in Iru žabne prireditve. Posebej je treba omeniti umetniško visoko stoječo proslavo Praznika utedlnjenja, na kateri ie prišla do lepega Izraza is k remi domovinska !■ ubezen. Za sezono je pripravljenih še mnogo lepih prireditev, tudi več prvovrstnih gostovanj je na programu - Trobenlice so v velikih šopkih pred snegom okrasile griče okrog Sv. Barbare. — Prvi sneg je zelo razveselil naše smučarje, ki komaj čakajo, dn pohite v božjo naravo iskat si veselja in zdravju 2e v božičnih praznikih je bilo v naših hribih mnogo sinučann. Za smuko so kraji okrog Sk. Loke prece pripraven teren. — Vsak dan lahko kupite >Slovencaf v trafikah Potočnik, Zigon, P. Jnmnik, Finžgar itd. Ne pozabile pravočasno odpo-slati novoletnih voščil v list. Kaj jc novega (v Dobrniču). Zima nas je objela. — Boiiif je tukaj — Zaslužka ni nobenega — denar bomo morali v kronah šteti, da ho kaj vsote. Skoro bo morala priti nazaj doba platna, če se bomo hoteli oblačiti. — Naj-bol usmiljenju vredni pa so naši olroci, ki bodo morali v takem snegu Iu mrazu — pa tako daleč hoditi v šolo — in to vsak dnu. Zato je prav pozdravili misel o novi Soli mt »Tržnih«, ki bo rešila te naše malčke hudega mraza in slabih potov Vse so s polno paro pripravlja, tako da se bo že kmulu lahko začelo z gradnjo te šoie. Vprašanje gkde učnih učnih moči je menda že rešeno. Dobili mislijo eno g učiteljico, kateri bodo dajali hrano — !>o hišah in na mesec |>o »<>00 kron plače UČi-teljslvo pozor — ugodna prilika! Zakaj nimamo kmetijske nadaljevalne šole? (Cerklje ob Krki.) K nT na kratko bom govoril: ker nimamo več lako navdušenega voditel a. kot je bil g Albin Petelin. učitelj v Cerkljah. Na žalost vseh fantov ii okolice Cerkelj je bil premeščen. Marsikateri nje-!TOv učenec je potočil solzo, ko je zvedet, kaj sa je zgodilo Ni pa Ireba misliti, da bomo pozabili na niega. ki e bi! navdušen učitelj in voditelj nas,, fantov. Kako želimo, da bi imeli spet kmalu pevsko društvo. i«re in posebno kmetijsko nadaljevalno šolo. Ko bi bilo to, ne bi fantje zvečer po vaseh razgrajali In se pretepali. Kdaj bomo dobili eiia- kovredno nadomestilo? O. učitelju, ki je moral od-iti, v daljne hribe, želimo veselo novo leto in sko-rajšno svidenje! Njegovi fantje! Pojavi in dogodki (Bučka n« Dolenjskem.) Živimo v dobi raznih čudnih |>ojuvov in dogodkov. Pri nas je v zadnjem času nemalo brezplodnih »lučajev tožarjenja po sodnijalt. Vzroki so raznoteri: vaiinogoltnost oholost, prepiri, jeza iu drugo. Goroslnsntm, povsem hcjmi. trelinim izdatkom se čudijo g. sodniki iu c, I« snioi ttdvokati. Ko bi se ljudje že spametovali ter i de nor1 eni varčevali! Prav gotovo |>i jij, moglo utnogo več kot doslej utrpeli naročnino za naše časopisje, vsaj za najogn kmečkega zagovornika in sta rog« prijatelja »Domoljubu.) Povsem ikiv dogr din«. Prispevki bodo zaenkrat zgolj pro.io. voljni! Novitc. (škoeijnn j»rt Mokronogu.) Prvo nedeljo po novem letu, dne 4 januarja nas obišče iz Ljubljane gospod stolni vikar Košinrli, Imel bo pri jutranji sv. maši govor o kulo!iIn jaz?e: sem vpraša!. >Ti? Saj vendar ne spadaš k rodbini?« k- Delal bom za vas.« >Ti nisi domač.« »Le vprašajte Alekseja in Benjamina, ali nisem pogumen pri delu!« >In pri jedi tudi, kaj ne?« »Da, da, tudi on spada k rodbini,« so zatrjevali vsi. Liza je stopila bliže in sklenila roke proti teti s kretnjo, ki je izražala več kot vsaka beseda. »Uboga moja mala,« je dejala teta Katarina, »dobro te razumem, želiš, da gre s teboj; toda vidiš, v življenju se ne more storiti vse, kar bi človek rad. Ti si moja nečakinja, in če bi te pri našem prihodu domov moj mož gleda! po strani, ali če bi se hotel vsajati pri mizi, mi je treba te odgovoriti: »Spada k rodbini, kdo se je bo usmilil, če ne mi?« In to, kar velja za nas, velja tudi za strica iz Saint-Quentina. za strica iz Varsesa in za teto iz Esnaudesa. Sorodniki so sprejmejo, tujci pa ne; kruha je že za lastno rodbino malo, ni ga pa še za tujega človeka.« Teta Katarina ni nikdar odlašala z izvršitvijo svo- jih sklepov. Naznanila nam jo, da se moramo ločiti naslednjega dne, in nato nas je poslala spat. Komaj smo bili v sobi, že so me vsi obstopili. Liza pa je ihte prihitela k meni. Tedaj som razumel, da so kljub žalostni misli na ločitev vendar mislili tudi name, da so me pomilovali, in čutil sent, da sem kakor njihov brat. Tedaj je vstala v mojem razburjenem duhu misel, ali bolje rečeno iz srca mi je prišlo navdihnjenje, ker že moram dobro ravno tako priznati kot slabo. »Čujtek sem jim rekel. »Spoznam, da sem za vas še vedno družinski član, čeprav me vaši sorodniki ne priznajo.« >Da,« so zatrjevali vsi trije, v«, »dno ostaneš naš brat.« Liza, ki ni mogla govoriti, jo potrdila te besede s tem, da mi je stisnila roko in me gledala s tako globokim pogledom, da so mi solze stopile v či. »No prav! Ostanem vaš brat, in dokazati vam hb- čem to. c »Pa kje se hočeš udinjati?« je vprašal Benjamin. >Pri Pernuit-u je mesto prosto. Ali želiš, da se grem jutri zjutraj zmenit za te?« se je ponudila Štefanija. »Nočem sc udinjati; če grem služit, ostanem v Parizu in ne bi vas nikdar več videl. Vzel bom torej zopet svoj ovčji kožuh, snel bom harfo s kljuke, na katero io je oče obeail, iir hodil po svetu. Vse vas bom obiskal po vrsti in tako boste po meni vsi združeni. Nisem še pozabil svojih pesmi in svojih plesnih melodij; zaslužil si bom svoj kruh.« Na zadoščenju, ki se je prikazalo na vseh obrazih, sem videl, da je moja misel odgovarjala njihovim lastnim željam, in pri vsej svoji žalosti sem se Sutil vsega srečnega. Dolgo časa smo še govorili o načrtu, njen mož celi dve leti niti ene besede. Na razpravi je izpovedala, da je ni nikdar pok)'1*) P° Imenu, nikoli je ni peljal v družbo. obnašal se je v hiši kakor bi bil gluhonem. Ako je prišel k obedu domov, je sedel mole k miti in ni odgovoril, oko inu je želela žena dohor tek Zvečer je šel »pat. zjutraj je vstal in se podal nu delo. Zakon, ki j'' bil prepleten z vodnim molkom, ni bi! nič kai vesel. Sodniki so dali ženi prav in so pristali na ločitev. »1 tisoč viriink popii-šil. Zelo skrbi za državno blagajno koroški gostilničar iz Voilsberga Jane/. Wagrter. Tekom 42 lel je popuSIl 91 tisoč vlržmk. Od 20. leta naprej jc kadil izključno le viržinke. Danes je star (16 let medvojna letu je kadil le malo in toTej 42 lel neprestano puha to najmočnejšo smodko. 42 let, t 1-15.120 dni, 6 komadov dnevno in je skupaj 00 tisoč 720 komadov. Nekaj o puranu. Prvotna domovina purana Je južni del Severne Ame-r.ke. Starejši pisatelj, ki je rad dobro jedel, je zapisal te-le besede: »Čokolad«, puran in pa ananas (vrtni sad) so tri reči, za ltoje je dolžan človek do- inščeni, Da ;e med našimi fiuili in dekleti mnogo narr.:'-n'ki že I ir m-i Io podrtij« I!. \ opravičilo 1». >- * i |.>ve-l.i ei tln je S!..vene: li 'j j, >g.. -t.i prinn- i! je mej -le novico .in ji!i L:> l>o 'e iu zal i n.~ 1. prav nit- "ko'oval > ko bi si v»ij pre-. /n; j-: /:i /im.ke im-ifre uar.i. iti. drugi pa ij ob nr-.lelj.ili k:i,iili pri trafikantu ito-tihu. - :nti tl\ i ti nor j i stane. j.a iniale bred.i /.i t -v leljo dovolj. - / leciku n-d-v enia -iiio tnirli ■iilioviio v.ije / i ni i/.e .in f.iliie. Prv i: - im.i /:i i i /e iu i;inlt". kot • nekako / i po*ki|šnjo. ,\p. i »iiio kili /.ud.ivoljlli. Diu«i".~ bo še boljše iu -f \ eija le.leli-^fi.i. Skl'';i je bil kiir veličasten: ne lilo/, ili Tulil.iv pri <»!>lj:ijiljii ini/i! I len •/.' igega .-'.» iia.viliišev a li reke': kaj Uikepii je t bu večkral prireiliii. Ob iti pi :':ki je I sijonar |t. K »pulili sprejel lutls 411 Litnov \ inijno 'tiru/bo. — Mi k la \ ž ji' mladino tudi let,.s ru/veselil. Oglasil se je v Si. Jerneju in v Orelioviui. Orehovškini otrokom je prinesel Jll katekizmov. Korl in Stanko stu prav pridno delala oder za prosvetno društvo v Orehov'«!, igralci in igralke pa tudi pridno Študira I i č'r-n ":.le;i , katerega so uprizorili na praznik sv. ste.lana. — Cerkev v Dol. Stari .asi so preno-v jli. Lepe tis.:čuke je »tulo. Pu liti že sv. Štefan prine-ri kaj vbogujiiie. Kot običajno, gredo tudi b i o-i konjerejci pros'.'. sv Štefana zdravja /..i s\oj,> živini). Zbirališče ■.."!> pol desetih "na •tureui sejmišču. — Te dni so tlcibHi davkoplačevalci položnice /i plačilo davkov. Plavijo, da iako veliki niso bili »e nikoV in kar v skrbi I■ »o, kako jili lioil: /mogli. Vsi kmrlskj pridelki - > vel:!.:> cenejši', lav ki pa veliko večji, iako, -la jc kmet res vedno revež. — Domoljubu«. ki se /a letos poslavlja tr.l nas. bof.te :vt> ostali vsi /vest:, pa še novih naročniknv pii(! ,!;ite! kar takoj po pmziiikili gn naročite, ("lanom kmet»ke /veze pa sporočani.), da jo tudi letos izšel koledar, ki je vsebinsko prav iako I•.»jtat poučnih člankov k.mc-fijskili strokovnjakov. kakor druga leta. Za člane stane li Din. Dobi se v župui.ščii ali pa pri g. županu. /ji liarudovo zdravje. (Gol. Logatec.) I),ie .'.S. I. -e je vršil v občinski posvetovalnici občni /J »or in k. krajevno tuberkulozne lige. I i ga. je tekr.ni svojega kratke«;!! t>bsi:)ja eintigoeilii i/ lusinih »kfiimniti sredstev prvi pri.-jslt I »voj li člia.>v. liii/veseljiva je ugotovitev. da »o b !i nit I »krlnio pregledanimi člani lueiov Ijeni le Irije -lu '-a j i jetike. I.iga ima. Ua teknili pr'h::.-ln joga leta s piidnoro svo jih elii-iim iu pri jtitel je-\ i/.viši spomin li in jeseni /t.,) ' /Ir.ivniški nreple l iu oskrbi najrevnej-• ai ■ ei.iie.eu /:!rn\ i!.i bre/.pJačno. KnfJJaita. (I?a.ihe:iburg.) vlingim okoličanom še ni znano, da imit Sloveli-'.,o' kflltiliško izobraževalno društvo v -Uajhcii-.fciirau* veiiko knjižnico s > knjigami. Knjige iz-!>t •! iiiij'.' članom /ii iiialenkasliio članarino Din ua li to. Kiijizuica jo odprta ob nedeljah od po) (>• do pol tu v društveni dvorani, lina kn.ige vseh slovenskih, kakor ludi prevede vseh svetovnih pisateljev. Društvo je ustanovilo knjižnico, ker jf vedelo,-da je mnogo lakih, ki radi čitajo, a nimajo sredstev, da bi si kupili lastne knjige. Naša naloga je, da povzdignenimo Ijudslvo k več.i omiki. — Z;.to vsi v Slomškov dom po knjige, da £0 pre-skrbite, z dobrim člivoml BeSokraniski kofirek. Ali Črnomelj ali Metlika? Vse občine so dobila vprašanje, če ■•■o za to, tla oalane okrajno glavarstvo v Črnomlju, ali pa. da se prenese kam drugam, it če žele priti v kal: drug srez, ker da «e bodo srezi preuredili na željo ljudstva. — Kot .-;e vidi, je'prišla spodbuda za tozadevno spremembo belokranjskega, sreza iz Metlike in je lalto sedaj vprašanje,-ali bo obveljal še Črnomelj, ali pa bo odnesla srez Met lika. V tem slučaja bi se srez raztegnil na nekatere sosedne hrvaške občine, na Ribnik. Vivodino in i žumberk, na Radatoviče in Sošice, nekatere zapad-ue bt-lokran ske občine, tako Vrniea. Sinji vrh, Stari trg pa bi bile nemara prideljene na Vrbovsko. — Bela Krajina bi seveda v tem slučaju zgubila svoje .slovensko obličje. Črnomelj in Metlika se sedaj na moč prizadevata, da uveljavita vsak svoje stališče. Vsi z veliko napetostjo in bojaznijo pričakujemo, kam ho padla odločitev, ki bo imela za slovensko Belo Kraiino neuogledne posledice. —o— Listnica uredništva: Drugi dopisi pridejo pri-hedujič na vrsto! Današnjo številko smo morali radV novoletnega praznika en dan prej zaključiti. NAZNANILA. u Kad 100.000 ljudi je cikalo v izvirniku roman Kraljica Kstera.c Slovenski prevod stane samo 13 Din iu se dobi v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni iu pri .Novi zaiožbii. .\a!i:ivite si ga čini prej! 11 Lepo darilo je vKlaverjev misijonski koleda;: 1C31 . Cena 5 Din, pri naročbi 10 izvodov eden po-vrhu. Ima lepo barvasto prilogo »Dobri pastir -. Ti, koledar že radi lepili prilog toplo priporočamo vsem družinam/ .Varoča se pri Družbi .sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. 66 !.i< ga 11>k.t zahvalil e-H:i i-klju Amerike. V Italijo ie prironuil puiuii I loiii. I.ot tlragoci.no darilo nekega škofa jia|>e/.i! Leonu X. Dolgo easn je -o-lala pečenka i't dk*isi, šele leta i.)70. je piiinii /aliel«'/.''u v kuharski knjigi papeževega kuharja fiartolomeja Seappi Španiji -e je ptič. kmalu vdonint-il in se m/.širil po eell Ki ropi. Danes ga goji t) po v>eh državah in ravno Jiigosla-rija je min pokrajinu, ki izvaža purane v velikih iiuiožinab ua Angleško. Dobro ni jt- izmislil. ,\a berlinskih ulicah vzbuja lirecejšnjo pozornost neki |ies, ki je kakor avlo opremljen z lučmi. Ko se '.mrači, se na njegovi glavi posveti bela luč,na iije-fjovem repu pa nleča luč. Elektriko za luči zalaga mala baterija, ki je privezana ]>sn na hrbtu. Lastnik psu je neki slepec, ki na la način opozarja voznike nase. Televizija. Od početka radia gre prizadevanje tehnike za tem, da posreduje no samo poslušinje. ampak ludi gledanje v daljavo. Pač pa se je posrečilo prenašati mirne slike i>o radiu, za prenašanje gibajočih se slik pa ni prišlo do končno- o ločitvi, o snidenju, o preteklosti iit o bodočnosti: Potem je Štefanija zahtevala, da vsi ležemo k počitku; toda »liiiče ni spal dobro io noč in jaz mogoče še manj kakor drugi. „ Odpotovati «(> 1;moiaU- ob osmih zjutraj, iu teta Katarina ji tHuočila veliko kočijo, tla- popelje vse naj-prej v ječo, da se poslovijo od očeta, potem, pa vsu-.kega posebej /. njegovo prtljago na'vlak, v katerega so morali vstopiti/ Ob sedmih me je Štefanija poklicala na vrt. Ločiti ho motamo,, je rekla; rada bi ti dala spomin, vzemijja; to je jerbasček /.a šjvunje; našel boš notri sukanec, šivankc in tudi moje Škarje.Ai mi jili je dal boter; na potu ht-tš vse to potreboval, zftknj mene ne bo \,»i ihv bi ti popravila kako stvar ali prisila gumb. In Ito bos rezal z-mojimi škarjami, bos mislil na nas ' . Medtt m, ko je govorila Štofanija z menoj, je Alek-sej lazi! okrog naju; ko se jif vrnila V hišo in sem jaz ostal ves ginjen na vrtu, se mi je približal ter rekel: Imam dva novca po sio soldov; veselilo me bo, či hočeš enega sprejeti. Od nas pet je edini Aleksej imel smisel za denar, in v edno smo se norčevali iz njegove skoposti; zbiral ie solil za sol do m in pravo veselje je imel, če je imel v posesti svetle novce po deset ali dvajset soldov, katere je neprestano prešteval v svoji roki, jih obračal na solncu, da so se svetili, in poslušal njih žvenket. Njepova ponudba me je ganila do dna srca; hotel coni odkloniti; toda ni odnehal in mi je potisnil v roko frp svetal novec; po tem sem čutil, da je moralo biti nieeovo prijateljstvo zame zelo veliko, ker je njegova ljubezen do mene premagala ljubezen do njegovega zaklada.^ Bpn.amin nJ !wzabi) name, in tudi on mi je hotel dati malp darilo; podaril mi je svoj nož in v zameno je zahteval en sok!, češ, / tla noži režejo prijateljstvo. Ura je hitro potekala; še četrt ure, še pet minut in ločili se bonio. Ali se Liza ne bo spomnila name? V trenutku, ko je bilo čuti drdranje voza, je zapustila sobo tete Katarine in mi je namignila, naj grem i njo na vrt. Liza! je jx>klicala 1'ila Katarina. Nt da bi odgovorila, je Liza hitro nadaljevala svojo pol. • , Liza je krenila proti rožnemu grmu, od katerega je odrezala vejo, potem seje obrnila k meni in je razdelila na dvoje to vejico, "i je nosila dva mala skoro že odprta popka, in mi je dala enega. Oh! Kako slabotna je govorica ustnic v primeri z -govorico oči! Kako mrzle in prazne se zde besede, če jih primerjamo s pogledi! Liza! Liza! je klicala tela. Prtljaga je bila že na kočiji. .. Vzel sem svojo harfo in poklical sein Capija. Pri pogledu na ifloje godalo in na mojo nekdanjo obleko, ki ni imela zanj nic strašnega, je skakal od veselja, zakaj brez dvoma je umel, da se bova zopet odpravila na pot in da more skakati in tekati svobodno, kar je bilo zanj zabavneje kakor pa ostati zaprt. Trenutek slovesa je prišel. Teta Katarina ga je skrajšala; najprej je vstopila Štefanija, nato Aleksej in Benjamin, in mi velela, naj ji posadim Lizo v naročje. . Ko seni obstal ves omamljen, me je mirno odrinila in zaprla vrata. Naprej!« je ukazala. Kočija se je odpeljala. .... Skozi solze sem videl, kako ee je Liztna glava Živl.enje za žlvl/enie. (Roman.) (Nadaljevanj«,) Čudno, ta stavek ni napravil name takega rtisa, kol bi bil pričakoval. Sklepajoč po tetinem glasu sem mislil, da mi bo povedala, da je mama bolna ali da je umrla. .Moja domižljija je imela take in podobne strahove. Vendar sem kolikor toliko hladno vprašal: jS kom?c »Ne uganeš?« je dejala teta. >Z gospodom TeniiomlomVc sem rekel osorno. še danes ne morem priti na jasno, zaradi esa mi ,e ušlo to ime iz ust. Gespcd Termond je res velikokrat prihajal k nam. odkar je bila moja. mati vdova. Ampak to ni snogio nič pomeniti, saj je hodil prej tudi in še bolj pogosto R«s, da se je z nenavadno zvestobo ba vil z našimi najmanjšimi zadevami. To se mi je zdeio neka, redkega in po-'sebnega. Zakaj pri Bogu se mi je novica, da st- je mati poročila z njim. zazdela tako iskstna, bolj kot če bi vz-da ae vem ko^s na svetu. Zdelo se je. da . se je zgodilo nekaj nenavadnega, rprav nasprotno, kot pa bi človek, pričakoval. Tako dolgo sem že pozna! tega človeka. Vedno me je razvajal in tudi takrat, ko sem bil \ šoli. I Sa sem dobil od njega najlepše'igrače in najlepše knjige. Podaril mi je lesenega konja, ki se je premikal in kaj vem še vse. Vendar sem v njegovi navzočnosti čutil, da ne morem biti tako odkritega -rca kot drugače. NVem moffel strpeti v njegovi bližini. Sedaj se je začelo to? Ne morem reči: vendar se mi je vedno zdelo, la ta človek stoji vedno med meno; in med materjo. Zato sem bil ljubosumen nanj. s tislo nezavedno mrinjo. kot so pač' ljubosumni otroci. Zaradi lega sem se vedno, kadar je bil on v sobi. prilizoval materi in jo ljubkoval, da bi mu tem boljše ! pokazal, da je ona mo.a mati in da njemu ni nič. Bogve. če je čutil to, kar sem mu hotel pokazati in povedati. Ali je on tudi !a4co mislil napram meni. Da nasprotno mati zame ni nič, ampak, da je vsa za njega in ds sem jaz tujec med ujima. Vedno sem v hjegovem pogledu naše! neko mržnjo. ki je bila podobna mo i. kljub temu. da je govoril z boznjo-čim glasom in se prijazno obnašal. V tej starosti, kot sem bil takrat jaz. se človek navadno ne vara v takih vtisih. Zaradi tega se da razumeti zona. ki me je spreletela, ko sem izgovoril njegovo ime. Ta zona in pa krik, ki sem ga zavpil teti sta biia povoi. da se je začela tresti. >Z gospodom Termondom.' je odgovorila. re»; ampak.'kako da si se takoj zmislil nanj? Pogledala me je globoko ter rekla s tihim glasom, kot da bi .o bilo sram, da iiprašuje otroka o takih stvareh: ;Kaj veš o njera?« Na le preproste besede se me je polotila neka bolna razburjenost, ki me' je popadala že skozi od očettov* smrti, da sem se začel topiH v solzah. To se mi je večkrat pripetilo, kadar sem bil čisto sam v svoji sobi za zaklenjenim: vrati. Postal sem žrtev nekega neznanega strahu, ki ga nisem mogel obvladati. Zdeio se mi je. kot da strni bliža nevarnost. Videl sem v domišl iji nesreče, ki so me imele zadeti: tla primer, da bo tudi moja mati zavratno umorjena kot moj oče in nazadnje še jaz Polotil se me je strah, da sem pregledal vse pohištvo, zlezel pod posteljo, da bi videl, re je kdo skril v sobi. Kadar sem se izprehajal alu-gom. se mi je vedno vsiljevalo vprašan e, če ni ta človek morda zaveznik skrivnostnega zločinca in določen, da me pelje k njemu ali da me ubije. Preveč razburjena domišljija me je obvladovala. Rad bi bil ušel tem neznanim preganjalcem in velikokrat sem mislil, da bi pobegni! v Kornpieu h teti. A nisem imel dovolj denar.a. (iovoril sem si. da bom prodal svojo uro in s tistim denarjem bežal. V tistem hipu. ko me je teta vprašala, me je popadla prav tista bojazen. Stokal - m v solzah, teta pa je hotela, da ji razodenern. kaj imam na srcu proti gospodu Termond si Pripovedoval sem ji najtež i slučaj, ki sem si ga mogel spomniti. Glavo sem ji naslonil na ramo in sem govoril. To je bil dogodek, ki je prav za prav vseboval vse druge različne malenkosti. Zgodilo se ,e prrd dobrima dvema nifsecema. Prišel sem bil iz šole domov, proti svoji navadi popolnoma vesel. Profesor n. m je dal brati neka! zabavnega, ker sc je bližal že konec leta j„ J pohvalil moje naloge. Kako vesela novica za domovi Kako bo mama vesela! Doma sem brž spravil knjige in zvezke, umil si roke in planil v mali salon, kjer se je ponavadi držala mati. Vstopil sem. ne da bi potrkal, lako živahno, da je nalahko zakričala, ko s m vr_e| proti nji. da bi o objel. Sedela je. obrnjena proti peči in poleg nje gespod Termond, ki me je zgrabil za roko. da bi me potegnil vstran. Ah,< je rekla, »kako si me ustrašil! »Ali je to olika, da tako pridivjaš v salon?-je s svoje strani dejal gospod Termond. Njegov glas jc bil posla! surov kakor n.egove kretnje. Ko me je zgrabil za roko, me je tako močno stisnil, da sem zvečer našel črno liso na roki. kjer so se me oklenili njegovi prsti. A ni bilo ne to njegovo nesramno vprašanje ne baie-čina. ki so mi jo povzročali njegovi prsti, tisto, kar me ,e c«upnilo. Osupnila me je tnali, ki mu je rekla: »Nikar ga ne kregajte, saj je ie premlad. Se bo že poboljšal.< (Dalje.) Za neveste in ženine znižane cene! Velika izbira za moike in ženske obleke in površnike na primer lukno, kamgarni, damsko vol'eno t vseh modnih barvah, žamet, plii in svila, vsakovrstna kontenina in iiioni, plat»o tu rjuhe in kapne, {radi za postelje, krasne odeje h garnitur«, namizni prti, bel* sraicc in kravate, svilene ieroe in rute, vse vrste čipk in ili- garij«, ter sploh vse potrebščine, ki spadajo k bali. — Kčior nakupi za 1C00 Din, dobi ra 50 Din v blagu kot najrado. Za obilen obisk ie priporoča povsod znana domača trgovina F. & l. GORJČAR, -PRI IVANKI« Ljubljana, Sv. Patra cesta iL 29. Zamentomo pScntco in aido takoj za moko brez odbitka na teži. KRKVSOV MLIN - SKOFJA i.OKA sklonila skozi odprto okno kočije in kako mi je z roko poslala poljubček. Potem je kočija naglo izginila za cestni vogal, in videl sem le ie vrtinec prahu. Naslonjen na svojo harfo in s Capijem ob nogah sent dolgo stal in gledal, kako se je prah zopet polegel na cesto. Neki sosed je dobil nalogo, naj zaklene hišo in naj shrani ključe za lastnika: iztrgal me je iz moje otopelosti in me je spomnil na resničnost. Ali boš ostal tukaj? me je vprašal. Ne, odidem.-. Pa kam greš?« ■Naravnost naprej! Brez dvoma sem se mu zasmilil, zakaj prožil mi je roko in rekel: Ako hočeš ostati, te obdržim, seveda brez plačila, ker še nisi dovolj močan, za pozneje, ne rečem, da ne.< Zahvalil sem se mu. Kakor je volja, kar sem rekel, je bilo v tvoj prid: srečno potk In odšel je. Kočija je oddrdrala; hiša je bila zaklenjena. Nadel sem si jermenasto obramnico svoje harfe ta ramo. Ta kretnja, ki sem jo bil storil svojčas tako pogosto, je vzbudila Capijevo pozornost; dvignil se je in uprl v moj obraz svoje svetle oči. Ajmo, Capi k Razumel je; zalajal je in skakal pred menoj. Odvrnil sem oči od te hiše, kjer sem živel dve leti in kjer sem mislil, da bom ostal vedno, in gledal sem predse. Solnce je stalo že visoko na obzorju, nebo je bilo jasno in vreme toplo; to ni prav nič sličilo tisti ledeni noči, v kateri sem se zgrudil od utrujenoati in od onemoglosti ob tem zidu. Te dve leti torej nista bili drugega kot postaja; moral sem zopet na pot. Toda ta postaja je bila blagodejna. Dala mi je moči. In kar je bilo še več vredno kakor moč, ki sem jo čutil v svojih udih, je bilo prijateljstvo, ki sem ga nosil v srcu. Nisem bil več sam na svetu. V življenju sem imel cilj: Koristiti in napraviti veselje onim, ki sem jih ljubil in ki so ljubili merie. Novo življenje se je odprlo pred menoj. Naprej torej! KONEC PRVEGA DELA. Vsak dan Vas obvešča »Slovenec« o vsem, kar je novega v svetu in po domovini. — Zastonj na ogled Vam pošlje list uprava, ee ji sporočite svoj naslov! POZOR! Trezni, agilni krojači in šivilje z lepim vedenjem, ki se želite izobraziti v krojenju in občevanju s strankami in za potovanje, vam je dana možnost nastopiti kot krojitelj, krojiteljica. Laatno-ročno pisane ponudbe na Strokovno krojno učili««, Ljubljana, Stari trtf 19. Nov tečaj 5. januarja- veljavne dovršenoati Paf i se prena: ijo i t Londona J poizkusne oddaje Bairdo- -j ve druži e. ki oddaja .vsak ' dan glave nastopajočih ; oseb. Tudi Berlin oddaja ! vsak dan |>o pol ure izkusne filme. Za par let bo gotovo daljo/.otslvo. kakor imenujemo televizijo, to je gledanje v daljavo. na podobni višini kot je danes poslušanje, to. je radio .v ožjem smislu. Tedaj bomo lahko poslušali in gledali opera z Dunaja, bomo gledali i" poslušali pevca in predavatelja. Dobrovoljna kritika. — »Kaj menite o našem novem orgljavcu?« »Da le gotovo pobožen in dober kristjan.. »Iz česa pa sklepate to?- »Zalo, K« levica nikdar ne ve. kal desnica — igra. Pri urarju. Kupite tole uro. Gre osem dni, čeprav je ne navijate. Imenitno! Kako dolgo pa tire. če jo navijem? Pri zdravniku. »Je gospod doktor, da je slepo črevo odveč?« ljudi je morda res odveC, za zdravnika pa ne.« Doilovno. Žena: »M°' žiček, za letošnjo zimo ne potrebujem nobene obleke.« »Križ božji, kal je prišla moda ie tal" daleč?« Srečno in veselo novo lelo želi F. OSTRELIČ trgovina mešanega blaga Ljubljana, Vegova ulica 12 Vsem svojim odjemalcem žalim srečno in veselo novo lelo ter Jim sporočam, do jim bodem ludi v novem letu nudil samo dobro blago po skrajno nhkih In solidnih cenah, upoštevajoč današnje težko gospodarsko stanje kmetskega stanu. Kadi tega upam, da mi bodo tudi v novem lelu ohranili Isto zaupanje. Ivan Medic, Novo mesto manufaklurna in galanterijska trgovina Veselo in srečno Novo leto želi svojim cenjenim odjemulcem Franc Erjavec — „Pri zlati lopnti" Irgovinn z žeieznino Ljubljana, \Volfova ulica 12 Svojim ccmenim poslom prav srečno novo lelo Restavracija 6 „Pri šestici" Rezi Zalaznik Srečno in veselo novo leto 1931 Idi vsem sv/ijjh odjcmalcem in prijateljem . • « MEDIC-ZKNKL tovarna al.a. jinieia.. lakov ju-baiv družba z o z , lastnik Fratlio .Medic " Ljubljana - Medmte Maribor, Novi Sad" Srečno Novo let<5 želita, vsem cenjenim gostom Janko in Pavla Bidovec gostilna Vri Slarem Ma'yerju ■ Kranj Kmetje, pristopajte v Kinet. zvezo! Srečno novo leto žcii vst.-t svojim cenjenim odjemalccm in se priporoča še za napi e j August Štravs, splošno krojašlvo Podlurn, pošUi Toplice Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim gostom »SOKOLOV JOSKO" Pred Škofijo 18 Srečno In veselo Novo lelo želi KATI OVSEC- DRŽAJ trgovina z meš. blagom, vinom >n žganjem LJUBLJANA, Florlanska ulica 25 Srečno novo leto 1931 želi Ivan Jax in sin, Ljubljana tovarniška znloga šivalnih pisalnih in plctilnth strojev ter koles Oosposvelska cesla 2 Srečno, zdravo in veselo novo leto želi Artlon Kršžnar gostilna, Irgovina i mešanim blagom in de-" žetnlmi pridelki v $tražl$ču pri Kranju ln redavraciVno -Šmarjelnl gori Srečna roka najde vedno najprimernejše tudi pri negi zdravja. Im mo ljudi,"ki se ji in posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi žo nad 34 tet Fellerjev pristni lepo dišeči-.».t' lsa[luid-: da se obvaruje;o proli mnogim obo-. lenjem in znajo z njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, protin--skih, nervoznoslnih bolečinaji, pri bolečinah v hrbtu in križu trganju, bod-Ijajih,-.glavo- in zobobolir, slabih mišicah in pri drugih boleznih olajšati bolečino in odvrniti bolezni. St»rfteo;ti t 'a»oJ i 9 p..«k i-altčl ali Hdvoln.dll ali S vellk.rn« steklen ■ c .aa C-J !>l«i vi>f' taliili za no lev ninosro ceno So. Po po.,ti pp nnro<*n nvl BCOKK V. FKt.liUB, lekarnar, STUB1CA DOJUA Elsalrg 16. — Savska banovina._ V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! -»C Šivalni strofi „ VESTA" vseli vrst, pod najugodnejšimi pogoji, (tudi brez naplaislla) vedno v veliki sor-tirani zalogi. Cenjeno občinstvo sc vljudna vabi na ogled brez obveze za nakup Svsin Malnar zastopnik tovarne »VESTA« Llubljana 1'ražakova ulica št. 13 Samo 35 Ofn volneni fantovski klobuk! Samo 58 Din volneni, moški klobuk v vseh barvah! Samo 2» »in suknenst, moška šport-kapa! Razpošilja Tigovski dom SferinccHi, Celie št. 19 Kav no ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj veliki, ilustrirani cenik s voč tisoč slikami, katerega dobite zastonj! Mali ogiasnik Vsaka drobna vrstica ali oie prostor velja ie enkrat Din f>. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupuje o kmetijske po ttebščine ali prodni&jo svoje pridelke aji iščejo poslom oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev iu narobe Bnisčko tliMe um^a dela s; rejmem - rlača po dogovoru. Teretija Perko, Zg. Sišlta 7. ffiiznpsksgB saleoca kmečkih starišev sprejme ložof Erjavec, Sr. (lamel ne 17, št. Vid nad Ljubljano Hrana, stanovanje v hiši. Mm fanta slarost 14 do 17 let. -.Naslov rove uprava .Domoljuba št. .14.731. Zastopnike & »tro ev. seoaratovjev, koks, sramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugo Irilmi pogoji sprejmemo. »Centra tj trgovina šivalnih strojev i. t. d , Liubi-ana, Poštni predal 243. Hraečhi fant.^ šten, vajen kmečkega dela in tudi pri konjih takoj si rej me. — Nastop službe po no-.vem letu, — Naslov v upravi Slovenca pol št.^14 719. Kl»nPB Pošfeflega, h niDDGtr, i.onjem in za kmečka dela sprejmem. Naslov v upravi jmhI št, 14.185. Ilrpnra tak°i »P1'®!)"6 Dbctllin tt. Bitenc, strojno mi«arsiVQ, Viž- mar|e77 nad Ljublj. no. 250 Din no dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. - Znamko za odgovor! Pobožno službo. • Ponudbe pod i Poštena * na upravo .DomQljuba. Mm\ vajenec ^ajg^j^S! Ako Vas muči protin in trganje, otrplost in krči v žilah, znadanje in bolečine v udih, rabite popolnoma neškodljivo, že davno preizkušeno sredstvo Rheusanal Dobiva se v vseh lekarnah in pri edinem proizvajalcu Apot. ARKO Zagreb vsab dom! Žjihievaite v i .i i i; OW.B»»*!A!IOWI»N«lA iHSTtKJdOA 0»uiBAZ.OZ. l/> U B13AN A PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII Prodajalna: DUNAJSKA CESTA 14 poleg trgovine Sclineider & Vorovsek Pllutne bolezni so ozdravili ve! Pljučna tuberkuloza - Su ica Katar v grlu • Slastni kašelj • Kaielj - Suhi kašelj - Zasluzcnjt - Nočno potenje - Bronhialni katar Um ček krvi - Vzdigavanje krvi - Tesnoba - Astmatično hropanje /.padanje i. t. d. SO »zdlčlvl|ivi t Po lisoCe oidravifenih ? Zahtevajte takot ki jteo n moji novi umeiaos I hranienfa ki je že mnoge rešila- On i pomaga pr> vsakem načinu življenja. da se holezon hitro firnmaga. Telesna ežina sc pove a (er polahno poapnenje končno zaustav bolečine Rešili mož e *«« ravmSke znanost ——-—- p c t r <1 i i o p red no*' . moje metod- ter jo radi priporočale Čimprej začnete z molim načinom pre hranienia. temboljc bo za vas. Popolnoma zastonj dobite, mojo kn —. ........ "o. iz katere host črpati in oko koristnega znanja. Ko-ar torej mučijo bolečine. kdor- e ho/y.naglo osvoboditi Avoiih t oVečin na temeljit tri varen način, ni j piSe ie danes. Opclovano opozarjam, da prejmete popolnoma brpzoiafno, brez vnako .zav pojasnila ? 11 bo Vas zdravnik gotovo pritrdil temu oze s svoje strun» moja novemu načinu Va§e prehrane ki jo označu e to kot izborno prvi profesorji. V Vašem lastnem interesu je torej, da takoj pl*cte, in vas do naio vsak eas lahko postreglo moje ondotno zastopstvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdruv e iz knjige1 akusenepa ^dravn.ka. Vsebuje okrepitev in »ivl en»ko utelio ter jemlje ozir nn vse bolne ki se zanimajo za sedanje stanje /.nanstvenega asdravlien o oljuC. Moj naslov je: Oeorg Fulpner, Ber in - NeukSUn Riiigbahnstragse 24, Abt. 617 (Deulschland) Revoiailima Trganla Glavobola liiCne Hodni se rešite takoj, če rabite fran eosko žganje Ratium vinski cvet »tumor Zahtevajte takoj vzorec, ki vam pa bretplačno pošlje .,PIRETRIN" D. I). ZAGREB, Branimirova ul. 43 Fižol in semensko deteljo kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36. K"ua£11 Najboljši trdi in mehki het(S in fcooaShl premog Vani nudi Oiuiba iliti 8, Ljubljana Dunajska c. 40. Telefon 2S20 Poročne prstane v veliki izberi - priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku na Šutni, nasproti farne cerkve. FIGE krške, ČEŠPLJE bosanske, BRINJE kraško, istrsko in laško ' • prodaja" Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta St. 36. PREKLIC. Podpisana Marija Vovk, trgovka na Vrbi pri Žirovnici, preklicujem in obžalujem v:.e žaljivke, katere sem izrekla o gšj. načelnikih mlekarskih zadrug Naklo in Predoslje dne 2. decembra 1930 v gostilni pri Jelenu v Kranju, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega postopanja proti meni. — Vrba, dne 21. dec. 19C0. Marija Vovk. Šiua ni stroji. Kolesa. Gramofoni svetovno znanih znamk, gramofonske plošče, igle in drugo dobite najceneje v trgovini 3ust! Kopriva, SCran? v novo zglajenem, poslopju hotela »Stara p» Ia«. B ezplaČen poni? v strojnem \ezenjn GORENJCI! Svelovno znane KODAK FGT0 APARATE dobite že od Din 145'-dalje v drogeriji ŠINKOVEC Kranj, Glavni trg 189 Uspeh Vam ie zajamčen Iudi brez. znanja o fotografiji. Pišite ie danes, nal se Vam pošl|e h ezplafno cenik Izdajatelj: Dr Prar.t Kijnvec. 1* 11 red ni k: Jože Košiček. Za .Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel