Tabor pri Kapeli, eno uro niže Radgone. (Dalje.) Gosp. dr. Prelog je izročil predsedaištvo g. prof. Šumanu in je govoril tako-le : Prečastiti rojaki! Naša posestva so z zemljiščaiai ia hišaim davkom preobložeaa, če to ostaae še zaaaprej, ne bomo mogli več dače zmagati, ne moremo priti do boljšega ia če se še dača povekša, moramo priti na boben. To bode predmet mojega danešajega govora. Da je dača splob prevelika v Cislajtaaiji, tega ai treba nikomur dokazovati, ki dačo plačuje; vprašaaje je zdaj samo to; kaj pa je za vzrok, da je dača poaebao zadnja leta, tako strašno visoko prirastla? Vzrok, zakaj je dača od leta 1848 tako atrašao prirastla, je ta, da je aaše cesarstvo bilo od oaega časa trikrat strašao v vojsko zapleteao, vojska pa potrebuje deaarja ia cesarstvo je moralo delati dolge, ker v kratkem toliko dače povekšati ai moglo, kolikor so vojske potrebovale; odl. 1848, ko smo še imeli samo okolo sedemsto milijoBOV dolga, je zato dolg narastel na više od tri tisoč milijoflov goldiaarjev. Za ta veliki dolg pa država mora plačevati obresti in zvuntega še mora imeti zrairom veliko armado, da se brani proti zuaajuim aeprijateljem, ki jo hočejo aapadati, vae to je potrebovalo strašao maogo deaarja, ia ker vlada dragih virov nima, je morala od leta do leta dače povekšavati, in tako je prišlo, da ao posebao aaša zemljišča z dačo skorej preveč obložeaa. Vae, kar si posestaik pridela, akorej gre aa dačo, ia če tedaj gospodar nima drugih dohodkov, kakor samo od gruata, skorej dače ae more zmagati. Da graatae dohodke dača vse požere , se celo lehko dokaže. Postavimo , da bi posestaik vsa svoja dela tako rajtal, kakor bi dobil plačaao, če bi kteremu drugema, postavimo plag zemlje dvakrat obraol, izoral, posejal, povlačil, žito požel, domu spravil in izmlatil ia še seme k temu, bi ta rajtiaga kazala, da je za pridelaao zraje v dobri letiai in pri dobri ceni komaj toliko dobil, kolikor je izaeslo ajegovo delo ia kolikor iznese dača od graata; kde pa so obresti od kapitala? Ce je tedaj tako, da dača skorej vse požere, kar grunt prinese, mi morete pritrditi, da je gruatna dača prevelika. Dalje seai rekel, če bo dača zaaaprej ostala tako velika, je ae bomo mogli več zmagati; in to Vam hočeni spet dokazati. Emet svojega grunta sam obdelavati ne more, temuč potrebaje družiae, zaaao pa aam je vsem, da dražiaa od leta do leta zahteva veči zaslažek ia to po pravici, ker tadi dražiaa mora vse draže plačevati v štacuaab, ravno tako hočejo delavci imeti veči zaslužek iz oaega istega vzroka, ker pa kmet, kakor sem rekel brez družiae in težakov svojega gruata obdelovati ae more, mora biti ajegova prva skrb, da si obraai družiao in da dobi potrebae težake, ker če gruata ob časa ne bo dobro oskrbel, ae bo mogel sam od njega živeti, tim maaj pa še dače plačevati. če dalje premislimo, da tudi obrtaiki od dne do dae tirjajo za svoje delo večo plačo, da je vsako orodje v štacunah dražeje, kar je vse kriva velika dača, ktero tudi obrtaiki ia štacaaari plačevati morajo; moramo reči, da tudi tukaj iaaa posestaik več stroškov. Vsak posestnik tedaj, ki raora imeti delavce, družiao ia potrebao orodje, če hoče svoj gruat dobro obdelati, bo moral od dae do dae za vse to več plačevati ia tim maaj mu bo ostalo za dačo ia posledek je tedaj celo gotov, da po časa tako velike daee ae bomo mogli več plačevati. Rekel sem tudi, da če zemljiščna dača še dalje ostaae, tako veliki posestaiki ae morejo priti do boljšega. Casi so zdaj teki, da kar ne gre aaprej, gre aazaj, in to velja tudi o kraetu, da pa kmet more aapredovati, ae mora ačiti, ia k tema so potrebae dobre goapodarske kajige ia gospodarski čaaaiki, to pa vse velja deaar, deaarja pa ai, ker gre vse aa dačo. Dalje je potrebao, da si kmet spravi boljše orodje ali celo mašiae, to pa spet potrebuje deaar. K napredku v gospodarstvu je sila potrebao, da kaiet pošlje avoje otroke v gospodarske šole, v realko, da se tamo naučijo potrebaih stvari, ubogi kmet bi rad poslal svojega siačeka v v take šole, ker dobro zaa, da bi aiu bile zlo koristae, ali bi ga dal celo študirati, ker vidi, da faatek ima veselje in taleat za to, ali kaj more revež storiti, deaarja ai, dača vse požere. Ce tedaj posestaik zastran velike dače ne more podučevati sebe ia svojih otrok, če si ae more spraviti boljšega in potrebaega orodja, je gotovo velika dača aajveč vzrok, da ae more priti do boljsega. Zdaj pa še dalje poglejmo aa razmere med posestaiki v Cis- ia Traaslajtaaiji, in bomo se v kratkem prepričali, da cislajtaaski kmeti morajo priti aa bobea, če bodo razmere dolgo take ostale. Naši sosedi Madjari ia Hrvati imajo dosta boljša zemljišča, kakor mi, pridelajo zato lehko maogo več kakor mi ia pridelke zato lože za boljši kup prodavajo, ker plačajejo maogo maaje dače od aas. Vse to je vzrok, da se pri nas kupaje tako strašao mnogo ogerskega ia brvaškega zraja in viaa, ker z vožajo vred pride še zmirom bolj kup, kakor naše. Eaj pa aledi iz tega? Iz tega sledi, da so aaši posestaiki prisiljeai svoje pridelke tadi za bolj kup prodavati, da tedaj spet meaje deaarja dobijo, in če bodo take razmere med Cislajtaaijo ia Translajtaaijo še dalje ostale, morajo naši kmeti priti aa bobea. Če so tedaj razmere že zdaj take, da posestaik zemljiščae dače skorej ae more več zmagati, da pri tej veliki dači ae raore priti do boljšega, ampak po času celo aa nič, tedaj mi ae bo dalje potrebao dokazovati, da posestaiki morajopriti na bobea, če se še zemljišeaa dača celo povekša. Ali pa res kdo raisli na povekšaaje dače v vezdanjib časih, da! misli se misli, to se je pokazalo iz pogovarjanja prejšajega miflistra Giskra z nekim poslaacem: nAvstrijaiici še zmirom plačajejo premalo dače!" reče miaister, aa to mu reče poslaaec, ^Ekaceleacija, morebiti hočete reči, da dače aiso prav razmerao razdeljene!" nNe, ae!" reče bitro miaister, BAvstrijaaci plačujejo še premalo dače!" Iz tega ae zadoati jasao vidir da še vladni ljudje zmirora mislijo aa povišaflje dače. Da se 10 procentov doklade naj da k vžitaiai, je tudi zadajem državnem zboru predložil poslaaec Lohoinger, kterega so imeli čast izvoliti Radgoačaai, državni zbor je ta predlog odobril ia cesar je postavo potrdil. Marsikteri bo morebiti rekel, kaj pa za to, aaj se vžitniaa le povekša, saj jo plačujejo samo mesari in krčraari, ki tako imajo preveč dobička. Takerau rečem to, da se zlo moti če misli, da mesarji, pivarji in krčmarji plačujejo vžitaino, in mu rečem, da jo oai celo ne plačujejo, temuč le tisti, ki od ajib kupujejo živež in celo tisti, ki jirn kaj prodajo, ker če n. pr. krčmar plačuje več vžitaiae že pri kupovaaju vina, to zmirom posestaiku pod aos riva ia reče, da ne more zdaj tako drago plačati, ker mora več vžitaiae plačati. Marsikteri posestaik se res asmili ia mu da vedro viaa za pol ali celi goldiaar boljši kap. Tedaj še takaj posestaik plača spet več dače; če pa potem raaselček viaa pri krčmarju pije, ga spet mora dražje plačati, ker krčmar ga spet zarad vekše dače dražje toči ia čeravao aa maselček morebit samo četrt krajcarja pride, vendar že rajta krajcar več ia pri tem še krčmar ima tedaj celo dobiček. Ravno to isto je pri mesarju. Vsako povekšaaje dače doleti zato zmirora tudi posestaika. če so tedaj aaša posestva z zeraljiščaim davkora tako obložeaa, da dača vse požere kar priaesejo, če dače počasi ne bomo mogli več zmagati, kaj tedaj bočemo daaas tukaj izreči. Iločemo izreči, da se aaj državao gospodarstvo tako uravaava, da se dače spet poBižajo. — Ali pa je mogoče v vezdaajih časib zaižati dače? Mogoče je, ia ediao po tem, če se zaiža število vojakov, ia če se višim častaikom ae bodo plačevale tako strašao velike peazije. To je ediaa pot, po kteri je mogoče zaižati državae stroške, ia po tem tudi dače, to tedaj tukaj vsi zbraai izrecite. Na to stopi podpredsedaik g. prof. Šuraaa aa oder ia priporoča še v kratkih ifl krepkih besedab to-le rezolucijo: Vsi tukaj aazoči izrekamo: ker so aaša posestva z zemljiščnim ia bišnim davkom preobložeaa, se naj državao gospodaratvo tako uravaa, da se dača zniža, ali če to ai mogoče, aaj se v prihodaje ae povekša! Rezolucija se je soglasao sprejela. (Dalje.) Slovenska govora pri prvem shodu kato- liškega konservativnega društva v Mariboru 17. julija 1870. Govor gosp. dr. Ulaga. Predragi slovenski rojaki! Povabljen po osaovalBem odboru kar. pol. društva, da Daj o prvem občnem shodu Sloveace ogovorim, sem rad v to dovolil, ker si v arečo štejem, ako zaaiorem le količkaj priponioči dobri atvari, ktero daaas očitao začeajamo. Da Vaa predolgo ne mudim, Vam hočeno razjasaiti le eno reč: čemu aara je katol. politiškega društva potreba? Potrebo izreka §. 2 aaaih postav, ki se glasi: nNamea društva je, braaiti in pospeševati katoliško- koaservativne zadeve v cerkveaeai, drža vlj anskem, družbinskem obziru. Tedaj boče društvo v vsem , kar sv. cerkev, državo ia drnžbino (fatnilijo) zadeva, koaaervativno pot hoditi. Eaj pa so koaservativne zadeve, za ktere se boče naše društvo potezati? Beaeda nkonservativnou je tuja latia. beseda; v sloveaskeai kakor tudi v aeinšken) jezika prave besede «a to ai. Nje pomeB ee pa da s to le priliko pojasaiti. — Če pošten oče svojega siaa iz donia v više šole pošlje, mu blizo ta-le naak za popotaico da: Siu! bodi pameten ia pošten, kjerkoli bož. Pred V8ein Iepo Bogu služi, kakor smo te doina učili; zakaj, kdor Bogu služiti zaaemarja, 8am scbe in svojn pravo, večao srečo zanemari. Uči se pridao in veslno, da ae bom zastoaj za tebe trošil. Varuj se, kot same kuge budobaib tovaraij, ki človeku glavo zaiešajo ia mu srce pokaze. Nikar ne zapravljaj deaarja, ki ga težko ztnoreai, ampak pogledaj trikrat groš, predea ga izdaš. Ia ko se boš kaj več aaačil, kakor edea nas knietov zna, ne bodi zavolj tega ošabea , da bi meoe ali mater ali aosede zaničeval, marveč poaižao se aosi, ia spoštuj vse svoje žive dni, kar je sveto ia spoštovaaja vredno. Ia sledajič še eao! Jaz, tvoj oča, setn ia ostanera zvest Slovenec, ker me je mati slovenska rodila, in ini je Bog dal sloveasko govoriti; rado se pa zgodi, da Ijudje, ki bo ae po visokih šolah potikali, poteoi avoje rojake zaničujejo, češ, da so priprosti »bindiše bauern!" Te araraote mi ti, moj sin nikdar ne stori! Le ari si glavico, da te bo eakrat slov. domovina vesela, ko boi kaj vrlega za-njo opravil! Ostaoi toraj vselej zveat katol. kristijap, posten slovensk korenjak, svojim atarišeru pa hvaležea sin ! Vidite tako gorori moderoče; in kar svojemu siou aaroča, itna svojo koreaiao v živi veri, v ljubezoi do slorenake domoviae. In ako človek lo spoštuje, kar uči sr. vera, in kar je človeku prirojeBO, od Boga dano; ako v posvetnih rečeh svoje veati ae proda, ampak vse lepo uravna, kakor Bog io prava pamet velevn, — ako človek tako dela, se raa pravi, da je konservativen, ker ohraaja \n varuje to, kar je sveto, pošteoo in pravično. Ce tedaj tndi mi kouservativao društvo aaojemo, dajemo a tem na zaanje, da hočemo v vseh rečeb, ki aas zadevajo, dati najpred Bogo, kar je božjega, potem cesarja, kar cesarja ip carstvu gre, pa tudi aloveaski svoji donioviai, kar ji gre in česar ie raorebiti krvavo potrebuje. Zatoraj smo si za ravnilo izbrali tehtoo besedo : nVse za vero, dom, C68arja!u Pa me vpraša morebiti kdo: Kaj, aii ae to ae godi že itak ? Mar aam kdo brani, zvestim katoličanom in dobrim državljaaom ia Sloveacem biti? Da pravo pogodim, ia rae vsak lahko zaatopi, ai oioramo to reč bolj aa taako pogledati. Rea je, da ti nihče ne braai, dotua k službi božji lioditi, krsčaoake dolžnoati apolnovati; res je, da če svoje davke plačuješ, te gosposka pri miru pu8ti ia med dobre državljane šteje; tudi ti nihče ne braai, da sloveasko govoriš ia raorebiti še celo avoje ime po alovenako podpiaeš. Če tedaj le na aebe in v svojo domačo bišo ali vea giedaš, kjer si doma, boš morebiti rekel: nam je vse prav, ko bi le z štibro aekaj bolj aa nizko šlo. — Toda, Ijubi moj rojak! ti si katoličao ia tebi uiora raar biti za to, kako se sv. kat. cerkvi aplob, posebau v Avatriji godi; ti si Avstrijaaec, in tebi mora tudi uiar biti za to, kako da se vsej Av8triji godi; ti ai Sloveaec, ia tebe niora skrbeti, ali se Sloveoceoj sploh dobro ia po praviei godi ali ae! — Edor dalje ne gleda, kakor le po svoji vesi, ta je podoben pajku, čegar kralje8tvo tudi daiej ae sega, kakor ajegova pajčevina, ktero si je spredel. Odprite, dragi rojaki, svoje oči io glejte, kako 8e aam godi! — Na dveh straaeh se sv. kat. cerkri posebao krivica pri n»8 godi. Erivica ? aebo vpijoča je, da sme vsak rogovilež po časaikib udribati po sv. kat. cerkvi, po njeaih posvečeaib pastirjib, po ajeaih pravicab in aapravah. Na hvalo našim alovenskiui ča8aikarjem bodi rečeBo, da v tej zadevi bolj pošteno ravaajo, ker nalašč ue žalijo av. cerkve, laži in brezverstva po svetu ne trosijo. Slava jim ! Eako vse drugače pa dela Dinogo uemšliih časaikarjev, ki že ae bodo zadosti zaničljivib iiuea imeli, ktera bi duhovnikom dali, da bi jib le pred svetom za8ramovali in jim zaupanje pri katoliških kristjanih podkopali. Ib take liate plačuje ia bere tudi uiaogo Sloveocev, kat. Sloveacev. Ali je to prav. (Elici: ni prav!) Če je to prar, potera je tudi prav, pomagati lažojivemu obrekovalcn, da prav debelo laže ia očitno ohrekuje. če pa to ni prav, potem je gotovo greb in sramota katolškemu kri stjanu, z deaarji podpirati in brati liate, ki so polni žolča ia krivice proti kat. cerkvi. (Elici: rea je to!) Eaj je tedaj storiti ? — Združiti ae morajo pošteojaki ia gi zvesto obljubiti, da nobedea več budobaega časaika ae plačuje in v roke ae vzaaie. Ce bodo vsi, ki stopijo v oaše društvo io kteri ao do sedaj ali satai ali v družbi z drugioii takošni nemški liat plačevali, si besedo dali, da tega več ne atore, aiapak si, če že bočejo aemški liat brati, aaročč poitea nemški list, ki v Gradcu izhaja: se bo budobiji ia pohnjšaaju jez postavil, in — društveaiki si bodo roke umili. Le združeae moči kaj zaiaorejo; več ko je ndločaib in poštepih katoličaBov, tnaaj bo aaročnikov ia bralcev slabih aovia. Eer se tcdaj po hadobaih časaikih av. cerkvi kriviea godi, je treba krivico odvračati. Odvračali jo pa bomo, če ji odtegaemo deaarao poaioč, in če se lepo združitno , da bomo tndi 8 peresom zamogli laž ia krivico pobijati. Druga krivica, ki se sv. cerkvi godi, je: d a rainn podnka v krš. aauku, aima nič več pri šolah govoriti. Eer je to silao rabla reč, vas prosim, d« me prav tenko poslnšate. Ljndje, ki vse površno sodijo, crkvi oponašajo, da hoče aad šolo in gg. učite- lji gospodovati. — No, brez gosposke nihče ua svetu ni, in gg. ačitelji so ae tneada v kratkeni času svoje aove svobode prepričali, da je pokoršiaa rselej jarem, in sicer toliko težji, kolikor več jih je, ki zapovednjejo. — Gospodovati 8v. cerkev aeče; z druge strani pa tudi trpeti oe more, da bi veraiki, ujeni otroci aad ajo gospodovali, bj gpodrivali. Gospodovati ia cerkev strahorati se pa pravi,,  ako se učitelji izrejajo in po8tavljajo, brez da ame cerkev besedico vraes govoriti; gospodovati se pravi, ako se cerkvii  brani gledati in akrbeti, kako da se učitelj ?ede, v kakem dahn da mladež izreja. Prijatelji dragi! v vaakem staau je pošteaih in pravič Dib, je pa tudi malopridnib ia budobaib ljudi. Zatoraj imaj n r a d a i k i svojib aadzornikov iz aradniškega stann in vlada ae dopuača, da bi vojaška gnspoaka nad aradaikii  čula; vojaki imajo svojo vojaako gosposko, ia vlada oe dopušča, da bi vradaiki vojakom gospodje bili. — In učitelji? iola? kakošao goaposko tuorajo iineti? Golovo mi nijedea pataetea človek ugovarjal ne bo, ako rečem : Naj boljša in naj primerni.ša gosposka za naše kato liške šole bo, ako se izbere iz vseb staaov, kteri se a pod nkom ia otroško izrejo pečajo, io to je gotovo v prvi vrsti d a h o v s k i staa, ia častivredea učiteljski stan sam. Oba ae trudita z odrejo mladine, oba pozoata in ču tita najbolj ajeae potrebe; oba pa tudi drug drngega potre bnjeta, da se mladež v pravem, t. j. kriatiaoskem dubu iz redi. Kat. cerkev se veseli ia želi, da se luladiaa v šoli aa vsako straa dobro izuri; ali brez strabu božjega, brez pravega kristjaaskega daba v srcu je ravuo izurjeoa mlndiua v krat kib letih kervav bič atarisem , sreajam ia deželi, ki rnora zraven aovib šolskib poslopij tudi za priuierao število ječ skrbeti, da nalade hudobaeže kroti. Živa potreba je toraj, da se aove šolske postave, 9e v6 da po poatavaem potu preaarede tako, da se tudi cerkvi, k ima od Boga povelje in oblaat ačiti io svet k pravičaost aapeljevati, dostojao meato odloči, da bode šola tudi ajeni skrbi izročeaa, in da se bo tudi cerkvena oblast poprašala ali je ta in oai za ačitelja ali ne? Šolam pri aas je treba Barodaib, pošteaib, pravičaib in krsčaoskib učiteljev. Gorje 8tarišem ia občiaaoo, ako se v naše šole pritepe duh aever8tva ia dušae vnemarno8ti! Ia kdo bo to zabranil, ako cerkev molčati raora, aaj si je tudi nčitelj liberalub po novem kopita ? Človek je človek, ia s teni, da okrajoi šolski svet aii pa deželao poglavarstvo komu ueiteljsko službo da, še aiaia sreaja poroštva, da je učitelj dober, vseskozi zanealjiv raož, ktereoiu se zamore niladež z dobro vestjo izročiti. — Pred eaim meacem je tukaj slovensk volilec niilo tožil čez ae8paaietaega učitelja, ki je otrokom kvasil, da je Bearaao pred križem se odkrivati, ker je to les a ne Bog! — Glejte ga liberalaba po uovem kopitu! — Ear dela ta, to zamore po drugod še kdo drugi. bo iz takih šolV Ia ce so cerkvi roke zvezane, kaj Mislim tedaj, da ae tudi od te strani ne le cerkvi, ampak še bolj kat. starišem krivica godi. Sopet ta kriviea pa Vas, dragi rojaki, glasao kliče, da se pridražite našemu društvu. 0 V8eh teh ia eaakih rečeh se bonio pogovarjali, boaao pomočkov iskali ia, če Bog da, jib tudi Bašli. Le če aas je prav veliko eaib misli, se bo aas glaa zaališal, in mi moramo na noge stopiti in ategae s časoma bolje biti. Nič ne pomaga doaia zdihovati ia tožiti aad slabira časoni ai boljsih časov pripraviti! Sem Vam dozdaj razložil, da seBogu ic cerkvi ne da, kar njemn gre, aaj še ob kratkem povem, da se tudi cesar81 v u ia aaši slovenski domovini a e da, kar }i gre. — Imeli sbjo Be davno sopet volitev, ker ao svitli cesar z državzim zborom vred tudi vse deželne zbore razuo českega razpustili. V desetih letib ae je zdaj že drugokrat zgodilo, da so svetli ceaar niorali državai zbor razpnatiti ; s tem so pa očitao pred svetom spozaali, da stvaroegre prav. (Živi glaaovi: Ne gre ue!) Eje pa fali? Eako bi pa naj šlo? Ali veste Vi, sloveaaki rojaki iz kmetov to? In če ne veste tega, kako Vam je potem mogoče prav voliti ? Edor ae ve, za kaj da pri volitvah gr6, njemu se lahko zgodi, kakor aaš aloveoski prigovor pravi: Edor dolgo izbira, si islabo izbere! Ce Vam tony ob kratkeai povem, kako da atvar stoji, storirn to-le, da se prepričate, kako silno potreba da je daa daoas tndi kmetu poduka v politiških rečeb, da ne gre brez glave k volitvi, ter se ne da vsakemu kričaču preslepiti. — Pred deaetimi leti so dali oaš svetli cesar astavo, to je iz- Oehi odpovedati aočejo. Iz tega Avstriji drugače izpeljati ne da, rekli ao v posebaeai pismu do rseb dežel ia avstrijskib aarodov, da ce bodo za naprej ceaar sami 8 svojiuii ministri postav dajali in z državaim premožeujeai gospodarili, aiapak da bočejo v teh rečeb poslance iz vseb dežel zaslišati ia potem, kar bo prav, sklepati. T<> je nstava, kakor se vidi prav velika dobrota za posamesae dežele in vse ce. saretvo. — Eako pa to — boste rekli — da so svetli eesar razpustili že v drngoč državai zbor aa Dunaju; aaj so bli taai aaši ia poalaaci drugib dežel. Se ve da so bli, pa ae vsi. Bili aiao nikol ae Madjari, ne Hrvatje; večidel tudi ne Cebi pemskega kraljestva. Zakaj pa ti mso šli na Duaaj v državai «bor? Zato ne, ker imajo ia se sklicnjejo aa svoje posebae deželske pravice, ki so jim od aekdaj potrjeae, ia te pravice dajejo njih deželaim zboroai posebae oblasti, kterih se Madjari ia Hrvatje aiso odpovedati hteli, ia se jib že vidite, da ae ustava v kakor po lepem dogovora z vaemi dežeiami. Po teh dogovorib še Ie se določi, koliko oblasti se zamore odstopiti državaeaiu zboru aa Duoaju, ia in koliko jih mora ostati doaiačerau deželaeaia zbom, da je dobro za celo deželo. Ia ker se dozdaj s teuii deželaaii ai dogovorilo, zato atvar ne gre aaprej. Madjarora a!i ogerski kroaoviai ao sicer pravice sc povruole, dasi tudi šc imata Hrvat ia Madjar še marsikaj raed seboj poravaati, jnedea si bota dobra. Pa s čehi aa Peaiskem ia Moravakeiu se še vlada pogodila ai, ia dokler se ae pogodi, tadi Cebov na Duoaj ae bo. Poljaki, Sloveaci ia Tirolei so sicer pošiljali poslance v državai zbur, pa vsi ti ao le šli oa Dunaj, da se pošteao pogodijo ia vaak sebi toliko pravic pridobijo, da jim je mogoče, kolikor se da, srečao živeti ia doraoviai za bla^or skrbeti. Eo so tedaj Poljaki, Slovenci ia Tirolci letos do živega se prepričali, da jiai Nemci, ki imajo brez čebov prav dober kup večiao v državaera zboru, zaželjeaih pravic aočejo dati, ao državaemu zbora brbet obraoli in doniu šli, ia ceaar so videli, da tako ne gre in so še Nemce domu poalali. Moralo je tudi odstopiti vse miaisterstvo, ki je stvar tako aapeljalo, ia svetli cesar so izvolili nove ministre in prvaka med ojimi rekli ponjenljive besede: Storite mir med vsemi aarodi, da bodo zadovoljai! — Edor je tedaj na strani cesarjevi ia vseb pravičnih Avstrijaacev, njeniu je moralo pri volitvab za to aiar biti, da se izvolijo taki m žje, ki bočejo spravo, mir z deželarai ia narodi. Je volil maiiborski okraj po tem ravailu? Se Vam je aploh povedalo, zakaj da gre? Mialim da ae; sicer se bo v kratkem pokazalo, ali sta izvoljeaa za spravo ali ae? Avstrija bo le srečna la niogočna, ako bodo vsi aarodi ia tudi mi Slovenci, eaake pravice imeli. Dokler pa to ai, dokler imajo eai vae, drugi preaialo, dokler je med aarodi prepir, razdražba ia uezadovoljuost, ae bo srcče, ker tndi žegoa božjega ai! To sern Ie vse povrh omeail, in še aisiia aič povedal, "' potreba , ako nočemo po- — Eao sem želel doseči, uamreč prepričati Vas, kako živo da je poduka v vseh teh rečeb potreba. Naše društvo ioia prelep aamen, da se prijazao o vseh teb rečeb pogovarjamo ia sklepaaio, kako da aam je postopati, da bo za nas ia za celo Avstrijo aaj bolje. Edor tedaj sreče vsej Avatriji, blagra svoji sloveoski domoini želi, ta se nam bo pridružil, da bomo zaiaogli lepo če8ar je posebao aam Sloveacem pa čaaa daoas za to ai. giaoti; zIoždo delati. a pravo" klici.) nVse za vero, dom cesarja!" (Glasai nživio- Govor g^osp. dr. Preloga. Castita družba! Štejem si v veliko čast, da je tudi meai dovoljeno daies govoriti v tem slavnem draštvu, in posebao me veseli, da smem govoriti v svojem predragem materaem jeziku in razlagati svojim sorojakom potrebo, aamea ia koristi draštva, ktero se daaas tukaj snaje. Od oaega časa, kar :mo dobili pravico, da se smejo društva saovati, je nastalo Avstriji veliko razaih draštev, in med temi posebao zadaja lleta več nkatoliško-koaservativaih", kterih aamea je: delati za to, da se obraai ia pospešaje vse, kar je dobro in pravično, in da se obraai katoliška vera, ktera aekim zlo mrzi. EoBservativaa draštva se pa imajo tudi s politiškimi rečmi pečati, kar je daa daaas toliko bolj potrebao, ker imamo v Avstriji ustavo, to se pravi: takošao vlado, da državai zbor z deželaimi poatave dajejo, ktere potem svetli cesar potrdijo, ter so veljavne. jNi se toraj čuditi, rnarvee je to čisto prav, da ljudje o rečeh se pogovarjajo, za ktere se poprej aiso brigali. Vsak se vtika v državae zadeve; pa vsak jib prav ne ume; vsak bi rad državae ia cerkveae zadeve prenaredil, pa le po svoji glavi ia svoji želji. Med vsemi temi politikarji pa je aajveč takib, ki pravijo: vse staro je za nič; toraj mora vse pod klop, ia vse mora postati, kakor aii hočemo! —- Naj več takib političaih kričačev ia aevednežev se aahaja v ueaiških političaib društvib, ki sami ae vedo, kaj da hočejo ia kaj da je boljše ali slabeje. če take ljudi vprašaš, zakaj da je vse staro za aič? ti aobenega pravega vzroka povedati ae zaajo, ia se vsikdar odrežejo s tiai, da ataro ai liberalao, mi pa hočemo imeti vse po svojem libe- pridejo aa iaisel besede aekega slavaega peanika, ki pravi: nZamorec je svojo dolžnost storil, zamorec aaj gre!" Duhovai so šole osaovali ia za aje skrbeli, dokler smo mi — liberalahi aove dobe prirasli. zdaj jih več ae potrebujemo, tedaj zdaj proč ž ajimi! Res prav liberalao! Če pa vprašaš ljudi te baže, zakaj da bočejo z vso silo odstraaiti duhovaike od šole, dobiš maogokrat prav aeumai odgovor: nduhovai hočejo ljudi samo poaeumaiti!" t. j. oai Bočejo ljudstva prav podučevati, temoč samo delajo aa to, da ostane ljudstvo v teaiaoti nevedaosti. Vprašaai pa vsakega človeka. ki še le trohico pameti ima: ali hočejo tisti ljudstvo poaeumaiti, kižoaad 1800 let po celeai sveta ljadstva z vclikim tradom podučujejo ae saaio ralaem kopita. i  v pvavi veri, temač tudi v niaogih dragih koristaih stvareb ? Ali pa so ti političai aeaiški kričači res liberaliii ? JazjVprašara preaapete nernške liberaluhe same: Edo pa je bil rečem da ae, ia še pristavljam, da so vse drugo, saaio libe-jprvi, ki je podučeval ajibove preddede v veri ia pisavi? kako ralai niso! Edo pa je prav za prav liberalea? Liberaleajpa se zovejo njibove aajstarejše ia prve črke, s kterimi so je tisti, ki ljubi svobodo čez vse, ki vsakeaiu želi ia boče.se ajih predstarši učili pisati ia brati? Ali se ae zovejo te dati, kar si oa sam želi ia ima. V resaici je tedaj le tisti;črke maiške črke ali limiško pisaaje, ker so jih mnihi prav liberalea, ki želi ia privoši vsem aarodom edaako svobodo ]  prvi sostavili iz grčkih ia latiaskib črk ia jib imeaovali frakin pravico; ki dopušča vsaki opravičeai straaki ia vsakemu ]  turo' t. j. streae črke, ker se vidijo kakor da bi bile streae? društva to, kar njemu po aaravskem in državnem pravu gre. jKdo pa so bili ti maihi, ki so izaašli prve aemške črke? Zdaj pa poglejuio malo na čiae ia govore aekih aem-jAli so to morebiti bili kaki veliki nemški vodje ali kaeziV ških krivih liberalcev, ali so oai pravega liberalaega dulia? Nikakor ne, temuč bili so dubovni, ki so stare Nemce ačili pisati ia brati; ali so jih ti dabovai tedaj boteli poae- umaiti? Ce še dalje pogledaaio v aeiaško zgodoviao, komu Celo ae! Rekel sein, da se krivib liberalcev ali liberaluhov aaj več aahaja v aemškib draštvih; s tim veadar aisem hoteljpa imajo zahvaliti Neraci svojo prvo literataro, ali ne tadi reči, da bi med Nemci ne bilo pravih liberalcev. Tadi med duhovaim ? Ali ai že v četrtem stoletju dal škof Ulfila po njimi je vrlih pošteajakov, ki hočejo, da vsak aarod v Av- striji dobi jedaake pravice, ia take svobodajake iz srca spoštujem, posebao če so ob eneai tudi kat. cerkvi pravičai. Poglejmo zdaj, ali hočejo lažajivi liberalubi dati slovaaakim narodom v Avstriji edaako pravico, kakor jo vživa dahovaih prestaviti sveto pisrao v nemški jezik, ia ai li s tem prvi temelj postavil Bemški literatari? Ali je ta škoi tadi hotel poaeumaiti stare Germaae? če dalje pogledamo zastraa šol v aemško zgodoviBO ia vprašamo, kdo da je prvi osaoval sredaje ia celo više šole, aaai sopet zgodoviaa spri- aemški aarod? Ke! celo ae! — Šlovaai tirjajo vpeljaaje čuje, da. so to storili dubovai! Poglcjmo a. pr. v štatistiko svojega jezika v šole ia urade, kar jim po postavi gre. —iraariborske gimaazije ia bodemo aašli, da so jo prvi osaoNemci pa jiai pravijo, kaj vaš slovaaski ali sloveaski jezik! vali dubovai in sicer v Rušab ia še le kesaeje preaesli v Saj ga še ni; ačite se aemški jezik, ta Vam bo koristil, saj e tudi vladai jezik nemški itd. Ia to bi bilo liberalao ? — se boljše službe se podeljajejo Neracem ali neraškutarjem, vi ki ž ajimi v edea rog trobijo. Neaici se naai po sili vrivajo za poslanct. čcravno z aašimi slovenskimi kmeti niti govoriti ae ZBajo. Kaj pa bi n. pr. Nemci rekli, če bi kteri aaših se po sili vrival za poslanca na goraji Štajarski, ki pa aemški aiti govoriti ae bi zaal? Ali ga aebi takoj spodili ali kot aorca zaprli? Pri aas aa Sloveaskem je že tako daleč prišlo, da se Slovenci že na svoji lastai zemlji niti zbirati, niti veseliti, niti pogovarjati več ne smejo, ker se je povsod bati. da bodo od nemških ali nemškutarskih najeraaikov pretopeni. Vso to kaže, da Neaici delajo aa to, da bi se vsa Cislajtaaija ponemčila, da se naj vsi aeaemški aarodi samo ajim vklaajajo, ia vsak, ki se temu upira, je, kakor pravijo, aeprijatelj svobode, aapredka ia celo aeprijatelj vlade !! če tedaj Nemci v Cislajtaaiji posebao narn Slovencem ae privošijo tega, kar sami vživajo, liko razvpita liberalaost? kde je potem ajih to- Dalje nemški liberalubi tudi postopajo krivo proti opravičeaim straakam ia društvom, posebao proti kat. cerkvi ia duhovščiai. Cerkvi hočejo vzeti njeae stare od Boga daae pravice, iB se jim tudi sliae cedijo po cerkveaem premožeaju. Vprašam pa te liberaluhe: ali bi jim prav bilo , če bi aasproti katoličaBJe rekli: vi deaaiai velikaši, Rothschild ia drugi — kaj je vam potreba toliko milijoaov gotovega denarja? dajte ga aam, mi ga bodemo boljše porabili, ali ž ajim plačali državne dolgove itd. Če bi katoličaai takih želj imeU in tako govorili, kakor libeialuhi zastrau cerkveaega premožeaja vsak dan po svetu trobijo, misliai, da bi že bili vse oae, ki se za sveto pravico kat. cerkve potezajo. že zdavao križali! Premožeaje kornu po sili vzeti, je rop; rop pa ae sme biti niti v društvu, niti v državi, ker bi država, v kteri se posiloma grabiti sme, v kratkem morala razpasti. Tako ravaaaje je božji ia človeški pravici nasprotno, ia toraj gotovo tudi ai liberalao. Ce dalje premislimo, zakaj da so prav za prav cerkev ločili od šole, ia dubovaom vzeli aadvornistvo aad šolo, nobenega pravega vzroka najti ae moremo in ne hote nam Maribor; in taisto bi se dalo dokazati zastran aiaogih drugih giiaaazij po Nemškem ia Slovaaskeai, da so je duhovai prvi osuovali. Ali je tedaj res, da hočejo dabovai ljudstvo poaeumaiti? Rečeaa toraj vseai takim liberalaiui kričačeai aasproti, da, če katoliški misijoaarji aebi prišli v temae hrastove loge. bi Nemci aiorebiti še dolgo bili živeli kot divjaki v raedvedove kože zaviti po velikib brastovib šaaiab, ia bi bili kot divjaki živeli ob divjačini ia ropa. Vprasam dalje aovošegae liberalce: kdo je aajprej učil evropejske Slovaae sv. kršaasko vero, pisati ia brati? Kako pa se pravi aašim aajstarejšim črkam ia starodavai slovaB ski pisavi? Ali se ji ne pravi ,,Cirilicau, ker je aje početaik Ciril? Kdo pa je bil ta Ciril, ki je toliko dobroto storil celemu slovaaskeniu aarodu? Ali je to aiorebiti kak velik slovaask kaez ali vojvoda bil? Nikakor ae, temač bil je ubog kristjaask dahovea ia niisijoaar, ki je prišel iz Grškega v Bolgarijo, da bi takaj podačil aaše slovaasko preddede v sv. katoliški veri, v pisanju in braaju. Ali je tedaj naš sveti apostelj Ciril botel aaše predaamce poaeumaiti? Ali se ni ravao takrat začela slovanska olika? če bi še dalje hoteli pogledati v zgodoviao drugih izobražeaih aarodov, bi ravao to aašli, aamreč da je lač sv. vere pravo izobražeaje priaesla, da se je s krščaaskim življeajem tadi poljedelstvo ia splob vaa oaiika začela. Ce so tedaj duhovai više od 1800 let vedao podačevali aarode t krščaBski veri, pisaaju, braaju ia tudi v drugih koristaih stvareh likali, če še daadanašaji tako med divjimi aarodi v Ameriki, Aziji ia Afriki delajo ia sicer z velikim trudom in v Bevaraosti svojega življeaja: ali s tem ljudi aeuiaaeže delajo? — če liberalci vsega tega ae vejo, naj pogledajo v zgodoviao vseh aarodov, ia če še potem trdijo, da hočejo dubovai v šolah ljadi samo poneamaiti, takrat ajim samim parnet hira, ter ao zares od prevelike liberalaosti zblazaiU! S tern, da so vzeli duhovščiai ves upliv do šol, še niso liberaluhi čisto zadovoljai, temuč delajo aa to, da bi se napravile brezverske šole, t. j., da 8e krščaaski aauk nič več ne uči v šolah, ali pa, ce bi se že učiti moral, naj ga učijo poavetai učitelji. Toda ljudje, ki zahtevajo, da ae naj ae uči več st. vera, morajo le biti aami brezveraeži, ia ti brez dvoma najhujši sovražaiki vsega društveaega življenja, in tedaj tudi države. če namreč človek vero zapravi, če ljudje strabu božjega več ne poznajo, jih aobeBa moč več vladati ae more. Tako pa pride zdivjaai rod v žalostao stanje, da bode aeasmiljeao samo vladala moč silflejšega, ia bo tlačil, kdor bo močnejši. Taki brezveraeži so toraj največi sovražaiki državam, ker brez prave vere ia svobode ne more obstati aobeaa država, aobeao ljadstvo. Absolatizem ia triaoštvo zamore nekoliko časa vladati, dolgo veadar v zdajnih časih ae more. Pravi podlagi vsaki državi v zdajaih časih ste le prava vera in svoboda. Vladarstvo, ki ae stoji na teh podlagah, se mora v kratkem zrašiti. Ce pa duhovni aaših otrok ae bodo več učili sv. vere in. spodobaega življeaja, če jih ae bodo več učili spozaavati Boga, ki dobro plačuje ia hudo kazaaje, bodo veči del odrastli brez vere, ker vlada jih tega učiti ne more, ia v nobeai posvetai poatavi se ae aabajajo besede; rVeraj samo v eaega Boga!" Postava kazauje tata, ali aikjer ae podučaje ljudi: nNe kradi!" Vse to naj dobro premislijo tisti, ki hočejo brezverskib šol ia kteri vedao kričijo: Proč z duhovaimi iz šol! Eako strašao neraški liberalubi aapadajo slovaaske i*odoljabe, slovaaske narode ia dahovae, beremo vsak daa po liberalaih časaikih. Vsak aajraaBJši pregrešek pobero ia ga stokrat povišaaega raztrosijo po časaikib. Takim ljadern bi se lehko reklo, aaj pometajo poprej pred svojim pragom, saj imajo tadi toliko aapak, da če bi je boteli vse tiskati, bi imeli vai tiskarji dan na daa obilao posla. Vemo prav dobro, zakaj da nemškiai liberalcem aaše duhovništvo toliko mrzi. Zato, ker je sloveaski aarodaosti čvrata podpora! Za tim grmom zajec tiči. So pa tudi, ki imajo drugih vzrokov, da se aekako dahovnov izogibljejo, ker se aamreč boje, da bi pred svetom ime zgubili, da so liberalai. To so strabopetaeži, od kterih ai kaj posebaega pričakpvati. Tužaa aam majka ! Ge tedaj aemški liberalabi aočejo slovaaskiai narodoai v Avstriji dati vseh oaib pravic in svobode, ktere vživa nemški aarod v Cislajtaaiji; če delajo aa to, da bi se zatrla katoliška cerkev; če aočejo pripozaati drugim svobode, arapak hočejo svobodo le za se , ter vse, kar jiai je aa poti, posiloma zatirajo: aastaae zaresvažao vprašaaje: Kaj nam je storiti, da se vsemu temu grdeaiu postopaaju v okom pride. Jaz mislim to: Vsi tisti, kteriai je mar za to, da bodo vživali vsi avstrijaaski aarodi eaake pravice ia svobodo v aajširšem poiaena; vsi tisti, kterim je mar, da se aamobraai sveta katoliška vera; vsi tisti, ki hočejo, da se povrae zaželeai aiir med narodi v Avstriji; vsi tisti, ki hočejo, da se ohraai še dalje aaše lepo cesarstvo ia spet močao postaae; vsi tisti, ki bočejo, da spet prideaio do boljšega, vsi ti se naj tesao združijo ia s združeaimi aiočmi ia z vsemi postavnimi pripomočki aaj delajo proti sovražnikota aarodaih pravic, sv. vere in prave svobode! To skapao ia v resaici občao koristao delovaaje proti omeBJeaim aeprijateljem, je lepi aaraea aašemu koaservativnemu politiškemu društvu. Neprijateljev je sicer strašaa večifla; to aas veadar uaj ne atraši, ker je aaša stvar pravičaa, ktera prej ali slej zmagati mora, če smo le zložai ia delavai! Krivičiaa stvar aima obstaaka, pravična pa bo trajala aa veke! V8i tisti, ki tedaj hočejo z aami delati da pridemo do boljšega, aaj toraj pristopijo k Bašemu društvu, ki si je postavilo tako lepi cil in kterega geslo je ia ostane: BVse za vero, domoviao ia cesarja t«