IMištoo In oppavništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti »arii dan od 11.—12. ure dopolcL
Teiefon št. 113.
liQPOcnina listu:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno..................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K,
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 78
Maribor, due 11. julija 1910.
Letnik II.
Na straži smo.
Kakor je včeraj solnce uprlo vroče svoje žarke na zemljo, tako je včerajšnji dan pokazala naša stranka, da hoče s vso resnostjo in rodoljubno vnemo — z vsemi močmi zavzeti se za obrambo naše jezikovne meje, za tlačene obmejne brate.
Po vsem Slovenskem' so se včeraj “ustanovile podružnice „Slovenske Straže.“ Veličastna in krasna ter nad vse pomenljiva so bila ta zborovanja, združena z ljudskimi slavnostni. Na predvečer so goreli po gorah in hribih naših visoko plamteči kresovi, v znamenje, da smo na straži. ’Povsod, kjer so bila zborovanja podružnic, so ljudje nestrpno pričakovali začetka. jNavdušenje za „Slovensko Stražo“ je med Širnimi masami našega ljudstva veliko,. to se je posebno pokazalo na včerajšnjih ustanovnih slavnostih.
Ljudstvo samo hoče sodelovati pri narodni o-bramhi. Prav so imeli naši vodilni rodoljubi, ko so nam ustanovili samostojno obrambno organizacijo. K tej organizaciji bo treba pritegniti širne mase našega ljudstva in je navdušiti za nas Slovence vele-važno narodno-bbrambno- delo., i V vernem slovenskem ljudstvu bo imela „Slovenska Straža“ /močno zaslombo, mnogo boljšo, kot Ciril-Metodova liberalna družba v liberalni in slogaški inteligenci.
St. lij v Slov. gor.
Kako umeva slovensko ljudstvo ob najsevernejši slovenski meji narodno-obrambno delo in kako navdušenje vlada za našo obrambno društvo „Slovenska Straž«“, je pokazala včerajšnja ustanovitev podružnice. Spodnji prostori Oelcepjeve gostilne so bili natlačeno polni; videli smo vrle Slovenke in Slovence iz Št. Jakoba, Jarenine, Svečine in zelo mnogo domačinov.
Odbornik .centralnega vodstva gospod župan Thaler je v vznesenih besedah pozdravil navzoče in pozival k mnogobrojnom pristopu k velevažnemu društvu.
Krasno je deklamovala predsednica Zveze slovenskih deklet Anica Krenova pesem „Blagovestnikom.“
Pevski zbor je lepo zapel pesem „Slov. Straži“, nakar je povzel besedo slavnostni govornik gospod Vlad. Pušenjak iz Maribora.
Orisal nam je položaj Slovencev, vzroke, zakaj stegajo naši narodni nasprotniki svoje .grabežljive roke .po slovenskem ozemlju, pojasnil razloček med takozvanimi nemškimi obrambnimi društvi in med „Slovensko Stražo,“
Obširno je govoril o delovanju- „Slov. Straže“ za posameznike in za celokupen narod ter pozival navzoče, da z mnogobrojnim pristopom pripomorejo društvu do velikega števila članov in velikega ugleda naprarn nasprotnikom.
Govoru so zborovalci večkrat burno pritrjevali in navdušeno odobravali besede gospoda V(lad, Pušenjaka.
Vrli pevski zbor je zapel Še par mičnih pesmi; nato se je izvolil odbor, v katerem so zastopniki vseh obmejnih župnij.
Podružnici je pristopilo takoj 78 udov in plačalo 104 K udnine. Število udov se bo pa znatno pomnožilo, ko bodo začeli posamezni odborniki nabiranje udov od hiše do hiše.
<	! Fram.
Lep dan je bil včeraj v Framu. Po večernicah se je zbralo v gostilni gospe Turnerjeve lepo število občinstva, zlasti mnogo mladine, / kar daje najlepše nade za bodočnost.
Zborovanje otvori domači častiti gospod • župnik Muršič, ki pozdravlja zbrane častilce sv. Cirila in Metoda,
Za tem zapoje domači pevski zbor pesem v čast sv. Cirila in Metoda, ubrano in lepo doneče.
Roza Lešnik je nato čustveno deklamovala u-vod k pesmi „Sveta brata Ciril in Metod na Slovenskem“, ki jo je prinesel „Naš Dom“ na čast slovanskih apostolov.
Ulogu Cirila o ljubezni “ do slovenskega jezika je deklamoval trgovski pomočnik J. Vihar.
Dijak Fr. Veber izvrstno poučuje zborovalce v imenu Metodovem o sveti veri.
Mladenič Marko Brdnik deklamuje sklep pesmi o svetih bratih C. in M. na Slovenskem.
Mladenka M. Lešnik oriše zasluge slovenskih apostolov, ki sta: 1. prižgala luč svete vere, 2, učila brati in pisati, 3. da se sme sveffa maša služiti v slov. jeziku.
Pesem „Nazaj v planinski raj“, ki jo je nato
zapel pevski zbor, je žela živahno odobravanje.
Častiti gospod župnik Muršič je za tem navdušeno proslavljal sveta slovanska apostola Cirila in Metoda. V daljšem govoru je orisal življenje svetili bratov, njuno delovanje in njune neprecenljive zasluge. Pozival je tudi, naj sledimo naukom nepozabnega Slomšeka, ki je pravi naslednik svetih bratov.; Po zgledu teh mož moramo ljubiti materni jezik in domovino.
Navdušeno je zadonela nato naša himna „Lepa naša domovina.“
Urednik Kemperle iz Maribora je razlagal nato namene in cilje „Slovenske Straže“ in njena sredstva, ter navduševal k pristopu, ker le na ta način bomo obvarovali našo lepo domovino, ki ji grozi velika nevarnost.
Ko je pevski zbor zapel še par lepih pesem, ja gospod župnik zaključil krasno vspelo zborovanje.
K podružnici „Slovenske Straže“ se je oglasilo takoj 50 članov.
Trd temelj jje položen naši narodno-obrambni stavbi, z božjo pomočjo in požrtvovalnostih vseh rodoljubnih Slovenk in Slovencev jo bomo gotovo srečno dogradili in s tem zastavili pot nasilnemu naroda nemu nasprotniku.
Ze zopet intrigiraj o.
Volilni boj je absorbiral za nekaj časa, vse lh beralne moči in jim ni dopustil, da bi po svoji stari metodi uganjali zahrbtnost in intrigirali. Sedaj,; ko so volitve minule, imajo zopet dovolj časa, za svoje razdiralno delo.
Prva stvar, ki ji morajo radi svojega strankarskega egoizma metati polena pod noge, je slovenska obstrukcija v Gradcu. Že smo imeli večkrat priliko, da smo javno pribili podlost in lažnjivost, kojih se poslužuje liberalna stranka v boju proti naši delegaciji. Za vsakega pošteno mislečega ' in ' zavednega spodnještajerskega Slovenca je stvar jjasna, Vsakdo ve, da izvirajo vse liberalne nesramne ovinkarije iz nizkotne sebičnosti.
Liberalni voditelji pa vendar vedno še upajo — v njihovi zagamanosti jih preganjajo gotove bolestne
O praktičnem študiju.
Dr. J. Adlešič.
(Konec.)
Do zadnjega časa nismo imeli nikake trgovske šole in le malokateri se je drznil v trgovsko akademijo v tuje mesto. Danes se je že tu izpolnila vrzel, vendar bi se mi zdelo jako dobro, da bi se več absolventov nižje gimnazije ali reajlke posvetj/lo ‘trgovski izobrazbi. Stvar ni tako utopična niti riskantna, kot se zdi na prvi pogled.
Trgovska akademija traja Štiri leta in daje pravo enoletne vojaške službe. Zato so vpeljani predmeti splošne izobrazbe kakor v gimnaziji, razen mrtvih jezikov; obligatna pa je francoščina (n angleščina, Poleg tega se poučujejo trgovski predmeti: trgovska matematika, knjigovodstvo, korespondenca,, blagoznanstvo, kemija itd.
Predmetov je zato mnogo in treba res intenzivnega, dela, mnogo bolj kakor na gimnaziji; in to je ravno dobro, ker se dečko s tem vzgaja na intenzivno in koncentrirano delo, kakor ga zahteva trgovski poklic, dočim se v višji gimnaziji le prerad napase neke letargije in raztresenosti, ki se še bolj razpase na univerzi, in je tako nsodepr’na za poznejši poklic in praktično življen|e sploh.
Trgovski pouk : je mnogo zanimivejši od teoretičnega pouka v gimnaziji,1 in veselje do njega se vzbuja še z mnogimi izleti v podjetja,, trgovine itd. Tako raste zmjsel za praktično življenje in — hote ali nehote — tudi nekoliko podjetnosti, brez katere je vsak trgovec nemogoč.
'Angleže smatramo na kontinentu za najbolj izobražen narod z redkim zmislom in iznajdljivostjo za praktično življenje. In kako to 'dosežejo? Najbolj bi se motil, kdor bi mislil, da po našem receptu: vcepljati mladini kolikor možno veliko raznih „znanosti“
v mlado glavo. Angleškemu srednješolcu se ne vceplja toliko naukov kot našemu, nego se mu pušča potreben čas za telesno vzgojo j in Šport. Pred vsem zdravo in krepko telo in samostojni, sveži/duh, sposoben za oštro opazovanje in podjetnost.
Pri nas se pa smatra za vzornega dijaka oni, ki zmore celi dan presedeti / pri učni knjigi, nepremično presedeti šolske ure in paziti na vsak migljaj profesorskega očesa, Zato imajo prav oni, ki tožijo, da zgubi naš dečko v gimnaziji vso ono svežost in gibčnost duha, ki jo je prinesel iz domače hiše.
Kdor ne čuti pri nas veselja za višjo gimnazijo, prestopi na pripravnico ali v davkarijo, če to le gre. Na pripravnici presedi štiri dolga leta, potem dobi komaj mesto, pa s tako plačo, da mu nikakor ne zadošča za življenje, kakor si ga je želel; pride razočaranje in ne redki so oni slučaji, ko mlad učitelj pusti učiteljevanje in hajd v kako trgovino ali banko. !Seveda mu manjka predštuclija in ■ potrebnega praktičnega zmisla, in zadovoljiti se mora vedno s slabše plačanimi nižjimi mesti — mesto, da bi si bil prej lizbral trgovsko Šolo in z istimi sredstvi in v istem času prišel do neprimerno boljšega kruha.
Najvažnejše bo pač vprašanje pri mnogih ab-solviranih nižjih gimnazijcih ali realcih* ''ki jih ho veselila trgovska Šola: odkod naj plačam precej visoko Šolnino, s čim naj se preživim?
Res, šolnina je precej visoka in življenje v velikih mestih mnogo dražje, toda računati je treba s tem: če absolviram gimnazijo,, ne dobim poštene službe, moram iti Še na visoko Šolo; če pa naredim trgovsko akademijo v istem času, stane me malo več, pa dobim zato tudi dobra mesta, t dostikrat mnogo boljša, kakor z visokošolsko izobrazbo.,
'Mnogemu se i tu posreči dobiti ’ precej dobre inštrukcije, ker ravno trgovske akademije posečajo najbolj bogati sinovi, ki pravijo, da Študirajo za Šport in da, dobe enoletno prostovoljstvo.
Neki 161etni dečko iz drugega 'letnika trgovske akademije mi je rekel, da je imel doslej 23 domačih učiteljev in vsakega so plačali najmanj 3—5 kron za
uro. Ce se človek zna razmeram prilagoditi, se da tu več zaslužiti kakor v gimnaziji ali na univerzi.-
Se en pomislek bo proti trgovskemu študiju: kje in kako mesto dobim ? Pri naših razmerah se ni prav; nič bati za mesta. Preskrbeli jih bodo vplivnejši trgovski faktorji ali pa akademija sama.
Pri nas se navadno sodi, da spada absolvirani trgovski akademik v banko,1 da so tam najboljša mesta. Temu pa ni tako.
Izkušen profesor je priporočal: najprej eno ali dve leti v manjšo trgovino, I da se spozna ves obrat (kaufmännischer Betrieb), potem dve leti v večjo eksportno trgovino, da se spoznajo trgovski odnošaji s tujimi državami in njih tehnika. Nato se jako priporoča iti v tujezemstvo in sicer dzvun Evrope: Amerika, Afrika itd. Zakaj? Dober poznavatelj je to smar tral za potrebno radi tega,, da si mlad trgovec dobi tu najlažje samosto|nost v poslovanju in premoženje. Tam je namreč jako dobra plača in da se tudi — kakor pravijo — .postrani mnogo zaslužiti.
Navajal bi tukaj znane mi slučaje, pa zdeli bi se marsikomu utopični, kakor se bojim, da bi se ne zdela cela izvajana misel utopična!
Ko dobi tako mlad trgovec vsestransko teoretično izobrazbo 'v Soli, praktično, v življenju, ko spozna malo sveta in trgovskega obrata, potem naj potrka kje v domovini; povsod ga bodo sprejeli z odprtimi rokami, marsikdo pa bode tudi začel — „na svojo roko.“
*
• *
Napisal sem te vrstice v prepričanju, kako je potreben pri nas trgovski izobražen stan za ves naš narodni razvoj, pa tudi v prepričanju, da je mnogo takih fantov, ki jim ne ugaja gimnazijski pouk In si žele več praktičnega.
Storil sem pa to tudi iz potrebe,' da opozorim marsikoga na morebitno razočaranje, ki ga čaka po maturi, če si bo takrat iskal službe, ali sicer pri Študijah na univerzi.
Z maturo samo se dobe take službe, da ee res ni splačalo delati cele gimnazije.
fiksne ideje — zanesti razdor v vrste spodnještajerskih volilcev in izpodkopati zaupanje, ki ga uživajo naši poslanci,
Ker bi bilo to izdajalsko delo preočividno, ako bi ga nadaljevali v celjskem „Narodnem Dnevniku“, kjer so ga pričeli, zatekli so se k ljubljanskemu „Narodu.“
To glasijo liberalnih starinov prinaša v svoji Številki od dne 8. t. m. sledečo, od celjskih liberalnih matadorjev, inspirirano vest:
„Iz poročila dunajških listov, da ttodo v drugi polovici meseca septembra sklicani deželni zbori, se ne razvidi, ali se ta vest tjče tud(i Štajerskega in češkega deželnega zbora, ki sta oba ! odgodena radi obštrukcije. Na Štajerskem imamo od 1. julija ex lex, ker za leto 1910 proračun ni odobren, provizorij pa je potekel s 1. julijem. Ne da se tajiti, da trpimo pod temi razmerami posebno mi Slovenci, katerim se zdaj v času absolutnega gospodarstva Še bolj gleda na prste kakor do sedaj. Vsa regulacijska dela počivajo in vse podpore, na primer vinogradnikom, so ustavljene.
Iz vseh teh razlogov smo radovedni, kaj bodo napravili V jeseni slovenski klerikalni poslanci z obstrukcijo, Na eni strani je izgubila ta obstrukcija radi tajnih klerikalnih mahinacij (?!) z vlado in z nemškimi nacionalci v .Gradcu vso populariteto, po drugi strani bi bilo pa inkonsekventno, na Dunaju ob-štruirati, v Gradcu pa ne. Saj sta vendar sistem in krivica tu in tam enaka. Pričakujemo, da bodo klerikalci na svojih shodih črez poletje izrekli odločilno besedo; njihova dvorezna politika nam samo Škoduje in nas nič ne približa vdejstvovanju naših narodnih zahtev na Štajerskem.“
' ..-ins.' Vsa podlost liberalnih izdajalskih duš odseva iz njega. V času, ko se nahaja država in mnogo kronovin v akutni krizi, ki zahteva vedno odločneje in vedno glasneje spremembo sistema, začnejo Sitnariti liberalci z raznimi zahrbtnostmi. To je izdajalstvo ' in se bo Še hudo maščevalo. Kako pa tudi ne? IV tako veleresnem času, ko bi morale biti združene vse naše sile in silice, začnejo ponavljati liberalci laži, ki smo jih za vsakega dostojnega človeka vendar dovolj krepko zavrnili, in pričnejo s pretiranim slikanjem škodljivih posledic obstrukcije begati nezavedne, in vplivati na sebičnost znanih krogov. To je gnusno,
Nočemo se spuščati1 v nadaljne rekriminacije nad liberalnim početjem, pribijemo samo: f Kadar bi naj prišla slovenska politika vsled energije in konsekvence do ugodnega zaključka, izprežejo liberalci in onemogočijo r z ovinkarjenjem vsaj začasno vsak pozitiven vspeh.
Izzivanje.
Najbolj značilni lastnosti nemških nacionaleev ste nestrpnost in oholost, ki jih neprestano silite, da .vedno in povsod izzivajo. Tudi mariborski frajzin v tem oziru ni nič boljši, mogoče je celo' za stopinjo slabejši.
Pri nemškem nacionalizmu je sedaj trump! protestantovska propaganda. S to tisoče izmečejo na leto za razširjanje protestantizma. Ne gre se jim pri tem za razširjanje in poglobljenije prave vernosti in tudi ne delajo iz prepričanja, Najbolj agilni in glasni pastorji, ki delujejo na avstrijskem jugu,; so v, srcu popolni ateisti in ne priznavajo niti Kristusa niti njegovega božanstva, (Gonilna sila, njihovega delovanja so politični momenti.
Nemci vedo, da so v Avstriji v veliki manjšini in čutijo,, da se bliža čas, ko se bo treba odreči vlogi neomejenega gospodarja. Jasno jim postaja vedno bolj, da se bližajo zlati časi samolasthega gospodarjenja svojemu koncu in bo treba deliti moč in oblast z drugimi narodi, f ki1 opravičeno zahtevajo enakopravnost. To dejstvo jih pa teži in jim povzroča nemirno spanje. Njihova nasilna Herrenvolk-morala fim ne dopušča, da bi smatrali jkak drugj inarod za enakovreden in jim ne dovoli, da bi si vzeli za merilo poštenost in pravico. Kako pa potem iz neprijetne zagate? Naravnih zakonov se ne da prevroči in narava nih posledic težko zabraniti, kake potem , .; .?
Kakor rešilni angelj vstaja pri teh težkih mislih pred duševnimi očmi vsakega pristnega nemškega zagrizenca veliki ideal: Pangermanija. Ako bi se dalo potopiti to presneto Avstrijo v vsenemškem morju, potem je gospodovalna pozicija Nemcev, za vso večnost 1 zaslgurana. (Nekaj Slovanov mogoče k Italiji, nekaj h kaki „svobodni“ Ogrski, nekaj k Rusiji, z ostankom ,bi pa že obračunajta r mati Pangermanija. Kako bi bilo to lepo. Nemcem bi ne bilo treba deliti vlade in bi ostali še nadalje ošaben Herrenvolk, ki ga morajo drugi rediti. Ta misel je gotovo zelo vabljiva in mamljiva, in akoravno je nekoliko neizvedljiva, se bo vendar malokateri nemški prenapetnež domislil znanega verza: „Es wär zu schön, um wahr zu sein.“ Pri fantastičnih idealih človek navadno ni preveč natančen in tudi vsenemški sanjači ne.
Kako pa najlažje priti do cilja? Propagatorjem vsenemške ideje je bilo koj v začetku jasno, da katoliški Nemci ne bodo nikoli hoteli lizdati katoliške habsburške dinastije in se ne bodo oklenili za nobeno ceno protestantovskih HokenzoHerncev. Torej, prvi pogoj za konečni vspeh je iztrebljenje katolicizma iz Avstrije.
In pričel se je dirindaj. Gustav Adoliyerein je pričel pošiljati1 protestantovske pastorje v Avstrijo. Bogata sredstva, ki jih ima, mu omogočujejo, da nastavi pastorja v vsakem najmanjšem kraju, kjer ima le par vernikov,r samo ako je ugoden teren. ]Da bi bil vspeh sigurnejši, pritegnili) so v službo protestantovske propagande še bojni društvi Siidmarko in Schulvereih. A vse to še ne zadostuje. Vsake toliko časa nastane velik hrup in šum in vsakdo, kdor hoče veljati v očeh gotovih nadutežev za Nemca, mora pokazati hrbet Rimu, ki je po njihovem mnenju največja ovira Pangermanije in mora postati vsaj imenoma protestant.
Kakor je pa nemški frajzin / ohol in nestrpen, če se gre za narodnost, tako ne pozna nobenega takta in nobene umerjenosti, če pride v poštev vsenem-ška protestantovska propaganda. tV takih slučajih izziva in maha okrog sebe kakor besen.
Zelo značilfen v tem oziru je dogodek, ki se je zvršil v Mariboru, 1 katerega smo sicer že zadnfič omenili.
Pastor Mahnert, ki je brezdvomno eden največjih širiteljev protestantizma in z njim združene vsenemške misli, se je obrnil — seveda je bilo prej že vse pripravljeno in razni mestni očetje, ki so nasprotovali, že do dobra obdelani — na mariborski občinski svet s prošnjo, naj se prekrsti dosedanja Theatergasse v Martin Luthergasse. Ker sedi,1 v občinskem svetu več takoimenovanih .„Šarf-maherjev“, je bilo prošnji z večino glasov ugodeno, akoravno so se nekateri starejši in treznejši gospodje kot dr. M ally Izjavili proti.
S tem je bila zadeva za enkrat rešena, ako tudi definitivno, je drugo vprašanje. Nam se zdi zelo malo verjetno, da bi se pusjila ogromna večina mariborskega prebivalstva na tak očividen način žaliti in izzivali.
Za spremembo kakega starega,r že 7 popolnoma udomačenega imena, ki je splošno v navadi, bi morali veljati zelo tehtni vzroki. Nikakor ni dopustno, kar tako meni nič tebi nič spreminjati znana imena, ker se s tem povzroča davkoplačevalcem samo mnogo sitnosti in neprijetnosti. Gotovo nihče ne bo trdil, da je kaka nujna in tehtna potreba povzročila, da bi morala nositi neka mariborska ulica, ime protestantov-skega reformatorja. Tudi je čast, ki zadene raditega mesto, zelo dvomljiva, Luther je storil res veliko za nemški književni ’jezik, njegove zasluge z reformacijo so pa bolj dvomljive. (Ljubljanski pastor Hegemann imenuje Luthra • „najhujšega demagoga vseh časov“ in o reformaciji sami, ki je razdrla vse socialne vezi in povročila silno demoralizacijo in splošno razuzdanost, ne sodi ugodno ne sam Luther in ne njegovi vrstniki.
Luther sam je izjavil:	„Ce bi bil vedel za to
pohujšanje, ,(he bi bil nikoli začel pijidjgovati svoj evangelij. Kdo bi pa bil začel prfftijjgovati, če bi bil vedel, da, bo temu sledilo toliko nesreče, punstarstva, svinjarstva, obrekovanja, nehvaležnosti in zlobe?“
Erasmus, Luthrov pristaš, je pa rekel o reformaciji: „ Jaz vidim pod pretvezo evangelija rasti nov, nesramen in nebrzdan rod, rod, ki bo Luthru samemu postal neznosen.“
Gotovo tedaj ni potrebno, da bi morali ime moža, ki ima, take (! ?) zasluge, f ovekovečiti)1 na mariborskih ulicah. Ako pa gotovi ljudje brez tega ne morejo živeti, potem naj bi imenovali po protestantov-skem preroku v božjem imenu že kako novo ulico. V ta, namen spreminjati udomačena imena, je pa gotovo docela nedopustno.
A mestni očetje bi bili morali tudi pomisliti, da s svojim ravnanjem žalijo verski čut pretežne večine prebivalstva. Luther je bil najhujši nasprotnik katoliške cerkve. Pobijal jo je z vsemi sredštvi in ji je zadal s svojim početjem mnogo težkih ran. In vsega tega ni storil iz kakega notranjega prepričanja, saj je dvomil in taval v nejasnosti do svoje smrti, ampak največ iz osebnih, ne ravno plemenitih vzrokov. Ime tega moža ne more častiti in slaviti noben veren katoličan in ako se mu ga vsiljuje, se ga pa težko žali.
A stvar ima še drugo lice. V sedanji Gledališki - lici so hiše stolnega kapitelja. Ker hočejo sedaj) gotovi nestrpneži doseči^ da bi nosile hiše,/v katerih prebivajo katoliški cerkveni dostojanstveniki, Luthrovo ime, je to milo rečeno grobo in netaktno izzivanje, proti kateremu moramo najodločneje protestirati.
Prepričani smo, da se bodo našemu protestu proti žaljenju in izzivanju od strani protestantovsko-odpadniške družbe pridružili vsi pošteno misleči Mariborčani, in protestantovska drevesa ne bodo zrasla do nebes.
Politični pregled.
*	Po odgodenju parlamenta.
Tržaška „Edinost“ piše z ozirom na odgodenje parlamenta:
„Nemški listi, na čelu jim seveda .„Neue Freie Presse“, psujejo dalje jugoslovanske obšjtrukoioniste. „Neue Freie Presse" bi si bila vse to lahko prihranila, da je Bienerth storil to, kar mu je velevala parlamentarna dostojnost. Cim se |e pokazalo, da nima večine v parlamentu, ' je bila / njegova1 prokleta dolžnost, da izgine njegova vlada s pozorišča.. Potem bi se že bila našla večina, ki bi bila sposobna za delo v korist ljudstva ! in za reševanje' državnih' potreb.
Vsak politični otrok ve, da je edini Bienerth ona ovira, ki ne dopušča*,' da bi 'prišlo v parlamentu do močne večine in s tem do urejenih razmer. Samo Nemci nočejo vedeti tega, ker potrebujejo ministrskega, predsednika Bienertha in ga hočejo zato vzdržati za vsako ceno.
I Katoliške šole na Francoskem.
Katoličani na Francoskem so se začeli vendar enkrat prebujati in energično delati proti brezverskim šolam države. Zdaj razumejo besede in njih pomen :i Tukaj je naša moč; rkaka je mladina, taka bo tudi bodočnost.
Z veseljem smo brali v časopisu „Wächter“ o velikem napredku francoskih 'ljudskih šol. Katoliško Šolsko društvo na Francoskem ! naznanja v < svojem cirkularu, da je Število katoliških ljudskih šol na Francoskem naraslo na 8800, kjer podučuje in deluje 9371 učiteljev in učiteljic. Napredek katoliških ljudskih šol je jako povoljen. Učiteljske moči so izborne, skoraj vsi imajo državne skušnje. Tako naprej!
Raznoterosti.
Umrl je v Podsredi dne 10. julija tamošnji gospod župnik Matija Vaupotič v 45. letu svoje starosti. Rojen v Ormožu dne 18. januarja 1865, v maŠni-ka posvečen dne 25. julija 1892, je služboval kot kaplan pri Sv. Petru blizu Radgone, v Ljutomeru, v Leskovcu, pri Sv. Barbari blizu Vurberga, v Dramljah, kot provizor in župnik v Skomerju, in od 1. januarja 1905 kot župnik v Podsredi. Pogreb bo v torek ob 10. url. R. i. p.!
Baron Beck na Štajerskem. Baron Beck je obiskal z velikim avtomobilom Logarjevo dolino In je prenočil v Solčavi v župnišču. V Lučah je bil baron Beck slovesno sprejet.
Poslanec Pišek je precej hudo obolel in mora ležati. Marljivemu in priljubljenemu gospodu poslan^ cu želimo skorajšnjega okrevanja, da bo zamogel nadalje sodelovati pri organizaciji' kmečkega ljudstva na Spodnjem Štajerskem in skrbeti za njegov dobrobit.
In vendar je tako. Na vse pretege so kričali liberalci, da niso bili ob priliki zadnje nadomestne državnozborske volitve zvezani s Štajerčijanci. Na naše faktične dokaze ni znalo liberalno časopisje nič stvarnega odgovoriti. Na shodih Narodne stranke so ŠH roko v roki -„neodvisni“ liberalci in štajerčijanci.-: Na naše shode so zopet prihajali štajerčijanci razgrajat ter so v družbi z liberalci priporočali Kaca. Evo dokazov: Pri Sv, Duhu na Ostrem vrhu je dne
26.	junija Štajerčijanec Kranjc z j liberalnimi ' muzikanti vred ypil „Živio Kac!“ Na Kapli sta se „Sta-jerčeva“ prijatelja Diettinger in Wiedmoser zavzemala za Kaca. Tudi ,v Šaleški dolini in v okolieji Slaven jgradc a je posilineniška garda s posebno vneme delala za Katza. Zadnji „Stajerc“, štev. 28, stran 4, od 18. do 23. vrste v prvi koloni nam sam to potrjuje: „In od teh 1730 (ki jih je dobil Kac) Jih je najmanj ena tretjina naših glasov.: Kajti čeprav 1 smo proglasili, da se volitve ne udeležimo^ je vendar mnogo naših’ pristašev v opravičenem sovraštvu proti klerikalcem za Katza glasovalo . . Rodoljubni Slovenci, poglejte si te čedne zaveznike! Slava liberalnemu narodnjaštvu v objemu z nemškutarji!
Štajerska deželna, deska veleposestnikov. Ju-stično ministrstvo je določilo, da se mora deželna deska veleposestnikov na novo preurediti, ker so vpisana taka veleposestva, ki niso več za to upravičena.-
Statistika razporok. Pred kratkim je izdal nek Newton Crane, član zaveznega sodišča Združenih držav severoamerikanskih,, Statistiko razporok. Tukaj beremo sledeča 1 prav zanimiva poročila:	Japonska
koraka na prvem mestu, na .1000 prebivalcev < pride 215 razporok; v Severni Ameriki 73, v Švici 32, v. Franciji 23, v Nemčiji 15. Srednje Število za druge dežele je okoli 10, na Angleškem pa na 100.000 ljudi] samo 2. Kot glavni vzrok f razporok1 v f Severni Ameriki pri moških in pri ženskah' i navaja Newton Cra,ne alkohol.
Nemški Šulverein podpira [ pri njegovem raznarodovalnem delu ! v 'Avstriji tudi f nemška 1 vlada.) Nemški listi (./Tagespost“ od dne 8, julija) poročajo, da je iz vladne pisarne neke nemške zvezne države došlo na Sulverein poročilo, v katerem se poroča, da daruje senatna pisarna tega vladnega oddelka 2000 kron za Roseggerjev sklad, Ali naša slavna vlada še vedno ne vidi namena, ki se hoče doseči s tem, da -celo Nemci iz rajha prispevajo za prodiranje Sul-vereina? Rajhovci gotovo ne prispevajo s tem namenom Sulvereinu, da bi naši državi koristili, ampak baš nasprotno. Kak vrijšč bi neki nastal, če bi na primer, kak izvenavstrijski Slovan kaj daroval za „Slovensko Stražo.“ Nemški listi bi nas kar na. vislice obsojali!
Nakupovanje plemenskih kobil. iDne 15. septembra t. 1. ob 8, uri dopoldne bode v Ljutomeru komisija nakupila 15 plemenskih kobil, ' ki morajo biti stare 3M> do 7 let, krepke rasti, trdne podstave in pravilne,, r izdatne -hoje 1 ter najmanje 161 cm visoke. Rodu morajo biti kobile po žrebčarnskih žrebcih angleške polukrvnosti, iztočne krvnosti ali lipicanskega plemena, in se mora o njih domnevati, da, bodo dale ježne konje (remonte), Te kobile se bodo prodaj nikom prepustile pod gotovimi pogoji / in (proti gotovim obveznostim. /Tozadevni pogoji se poizvedo pri maribor-
«kem uradnem živinozdravniku. Opozarja se, da se bodo vpoštevali samo konjerejci, kojih plemenski kraj ni več nego 15 km od Budišovec, Ljutomera ali Brežic oddaljen.
„Straža“ od dne L julija je prinesla z ozirom na govorice, ki so krožile po Pobrežju in okolici o nekem posestniku, ki je baje vstrelil neko vdovo in se potem pobotal z jerobom otrok, javno vprašanje na c. kr. državno pravdništvo. To je uvedlo na to takoj preiskavo in nam sedaj poroča, da so govorice neutemeljene.
Mesto Plzenj pod kuratelo. Živnostenska banka je zaprosila okrajni odbor plzenjskega okraja, da naj mesttio občino plzenjsko postavi pod kuratelo, ker nerazumno postopa z upravo poverjenega ji premoženja. Plzenjska občina je namreč Akcijskemu pivovaru, katerega misli v Plznju graditi Živnostenska banka, odtegnila vodo, (V Plznju so namreč jezera, M so jih dali pivovarnarji obzidati in iz katerih rabijo vodo za pivo. V teh jezerih f se nahaja kolmež (acorns calamus) in ravno ta daje plzenjskemu pivu oni posebni okus, (in kakor pravijo nekateri zdravniki, tudi zdravilnost. Ta-.energični korak Živnosten-ske banke je sedaj seveda izval po celi Češki veliko senzacijo.
Aljažev ftom stoji!' Srečno dovršena .stavba se kaj ponosno dviga ob divnem podnožju orjaških vrhov ‘Julijskih alp — v podnožju Triglava jn Škrlatice. Preboleli smo grozni udarec, f ki ga nam je zadal usodni zadnji plaz, porušivši stari Aljažev dom — preboleti pa smo ga mogli fe po vsestranski pripomoči najboljših sinov in činiteljev svojega naroda. Novi Aljažev dom torej niti ni več delo samo planinskega društva : to je slovenskega» naroda delo, V zahvalo za vsestransko podporo in da pokaže celemu narodu vspeh skupnega napora, f priredi' Slovensko planinsko društvo slovesno otvoritev Aljaževega doma, in sicer v nedeljo dne 17, julija t. 1. Društvo torej iskreno vabi vse planince in prijatelje planinstva, posebno pa vse podpornike,; ( ki so mu priskočili v največji sili, da se blagohotno udeleže te otvoritve.
Kadilnikova koča na Golici. Kakor f poročajo obiskovalci te koče, se je v njej letos promet dokaj povzdignil. Cuje se splošna zadovoljnost. Oskrbnik in oskrbnica vestno skrbita za dobro postrežbo, red in čednost v koči. Pa»rtija na Golico je brez vsakih težav. Flora je krasna in obširni razgled z vrha je divenV
Boj koroških' Slovencev za pravice maternega jezika. Dve koroški slovenski občini ste se pritožili pri upravnem sodišču proti ! naučnemu ministrstvu, kep je isto potrdilo neko odredbo koroškega deželne-ga Šolskega sveta, v kateri se za šole dotičnih dveh občin predpisuje učni načrt tako, da bi bil učni jezik v prvem razredu izključno slovenski, v drugem in tretjem slovensko-nemški, v zadnjem razredu pa izključno nemški. Učne knjige pa bi morale biti razun začetnice vse nemške, Upravno sodišče ' je pritožbi Slovencev ugodilo! in je pripoznalo, f da se je z do-tičnimi odredbami kršil par, 19 ( državnih!' osnovnih postav, ker je v obeh’ občinah’ slovenščina deželni jezik in ker se v dvojezičnih deželah nihče ne more siliti k učenju drugega deželnega jezika. Izvanreden slučaj je, da je celo upravna sodnija pripoznala koroškim Slovencem njih pravico.
Štajersko.
Mariborski glavni kolodvor. V zadnji sefi mariborskega občinskega sveta je stavil dr, Orosel nek predlog, da se naj pozove južno železnico, naj že leta 1908 (predloženi načrt o prezidavi t in preuredbi glavnega kolodvora skoraj izvrši. Predlog je bil soglasno sprejet. (Kolodvor se bo po tem načrtni preuredil tako. da -bodo za osebni promet podzemski hodniki vodili na peron. (Samo vprašanje je, če se bo ravnateljstvo južne železnice [ hqfielo ozirati na želje mariborskega občihskega sveta,
Maribor. Zadnjič smo poročali, da je mariborska policija vjela glasovitoga cerkvenega tatu in roparja Turka, ki se sedaj nabaja v zaporih mariborske okrožne sodnije. Turk, ki pa si nadaje več krivih imen,, t je izvršil mnogo drznih cerkvenih ropov. Odpiral je s posebno zvijačo po Kranjskem in Hrvaškem tabernaklje in oropal mnogo cerkev posvečenih dragocenih reči. Izdalo ga je, ker je hotel' razne zlatnine pri nekem trgovcu prodaj. 'Turk je osumljen tudi umora. Sodilo ga bo mariborsko porotno sodišče.
Maribor. V soboto zvečer se je v Gambrinjevi dvorani vršilo neko socialistično predavanje,f o Fer-rerju in svobodni šoli. Skrajno pičla udeležba pa je pokazala, da Maribor ni mesto za anarhistične svinjarije. — V noči dne 10, julija so neki ponočujaki napadli domu se vračajočega stavca Rudolfa Pliberšek in ga ranili.
Globoko pri Brežicah. Dne 7. julija je v deželni bolnišnici v Gradcu umrla gospa Magda Tominc, rojena Pušnik,, soproga tukajšnjega gospoda nadučitelja. Pogreb se je vršil v soboto dne 9. t. m. v Gradcu na centralno pokopališče. Blagi pokojnici svetila večna luč!
Na Trsat se je danes dne 11, julija zjutraj na dveh posebnih vlakih odpeljalo krog 1100 romarjev iz Spodnjte-Stajerske. Na mariborskem kolodvoru je bilo živahno vrvenje. Se nikdar nismo videli, da bi se romarji s takim veselim razpoloženjem podali na pot.
Udeležba je bila posebno iz Slovenskih goric velika, Pevski zbor iz Št. Jurija v Slov. goricah1/ je že na kolodvoru romarje razveseljeval' z milodonečimi { narodnimi pesmicami. Ko se je začel vlak pomikati, postalo je nam, ki smo morali ostati doma, nekam težko pri srcu.
Celje, Od 87, pešpolka je dne 30. junija dezertiral pešec Alojzij Prosenjak ier je ukradel raznim osebam več vrednostnih reči, Izginil je neznano kam in ga Še dosedaj niso izsledili. Prosefnjak je izučen mesarski pomočnik.
Iz slovenjgraškega okraja. Po volitvah. Šmarski pot. učitelj je jšel med preroke. V, „N. L.“ od dne 80, junija prerokuje nekemu Mustaju, vrlemu pristašu Slovenske kmečke zveze, dosebedno jto-le: „Le pazi, 'dragi Mustafa, ' da ne bo v pondeljek Ivan Kac podpisal od samostojnih, zavednih in pametnih kmetov izpolnjene smrtovnice Verstovišeku in tvoji stranki!“ A človek obrača, Bog pa obrne! Ta potujoči in cestujoči učitelj je kopal jamo Slovenski kmečki zvezi, pa, je sam padel vanjo, f kjer leži zdaj pokopan, kajti že nam pripravljeno smrtovnico je njemu in pa vsem liberalcem s krepko potezo podpisala Slovenska kmečka zveza. (Pregovor iz Solimanovega, kraljestva ga je sam ubil, ko pravi: „Lažnjivi prerok se spod-takne ob lastni jezik.“ Ta potujoči učitelj, ki je divji janičar Narodne stranke, je hoteli vneti velik vihar, orkanu {jednak, 'ki naj bi uničil Slovensko kmečko zvezo, a ni šlo. Sloga zmaga vrage vse. (Cestujoči učitelj je potoval tudi v Podgorje ' ima tam svoje zračno posestvo,, saj se podpiše kot kmet v „N, Listu.“ Največ takih gradov pa ima v Šmartnem, ker se kar v množini podpiše. .Tu velja lurški pregovor v celem obsegu,1 rekoč: f „Hudobnež raste tudi tam, kjer se ga ni sejalo.“ Potujoči učitelji je sejal toliko laži, obrekovanja in hujtekanja proft pristašem Slov. kmečke zveze, kolikor si more le najbolj propali človek izmisliti, Mi bi bili lahko napisali roman o črnooki Semitki, a smo prizanesli. 'Čarobna bi bila pripovedka o krotki gazeli na naših dobravah, ( kojo je pregnal kruti divji lovec, pa smo molčali. Pravljica o kraljici in lepi dvorjanki, v katero se je zaljubijo' veličanstvo, bi se Čitala kakor tisoč in ena noč, a ni šla v tisk. Burka o turistu in pezdirju v dveh prizorih je vzbudila krohot in smeh, a se je blagohotno opustila. Za kupiti bi bila slika kikiriki in žabe, kot prizor v gostilni; 1 nič manj, vredna bi bila fotografija učitelj in stol; a vse io se je? opustelo. Veliko pozornost bi vzbudilo poglavje: učitelj in laž, ali pa učitelj in farbarija; vse to ni zagledalo belega dne.-Kod zdaj cestuje potujoči učitelj, ( in kje ima svoj gradič beli, vsakdo ve, pa povedati ne smel.
Zrelostni izpit in letno poročilo gimnazije v Celju. Od 4, do 17. julija se je vršil na celjski gimnaziji zrelostni ifepit. Oglasilo se j(e .32 Javnih učencev in ,1 privatlstinja. Z izvrstnim vspehom so postali izpit 4, 3 Slovenci, 1 Nemec, z dobrim vspehom 27, nesposobnim sta bila spoznana 2 učenca. Predsednik komisije je bil ravnatelj Proft. Iz letnega poročila celjske višje gimnazije povzamemo, da je zavod obiskovalo 301 učenec, Slovencev samo 81, Nemcev 218, Ceh 1, Italijan 1. Odliko je dobilo 50 učencev, s povoljnim vspehom je šolsko leto dovršilo 497 učencev* z nepovoljnim 32, poskusnjo ima 17 učencev, vsled bolezni ni bilo izprašanih 5 dijakov. Na slovensko-nemških razredih je bilo 145 dijakov, vseh Slovencev skupaj torej 226. Slovensko-nemški razredi Štejejo 21 odličnjakov, 107 sposobnih, 12 nesposobnih, 5 mora ponavljati izpit po počitnicah. Splošen vspeh je torej zadovoljiv.
Trbovlje. V „Narodnem Dnevniku“ se neki liberalni kljukec spodtika nad našim Društvenim domom. Povemo mu, da smo stavbo našega Društvenega doma oddali po vzgledu frbovljskih narodnih veljakov, 1 torej pomedite najprej pred -svojim pragom, potem se še-le zadirajte v našo stavbinsko zadrugo! Nas pa prav iz srca veseli, da nas včasih' kak liberalni kljukec nekoliko počasti,
Trbovlje. Išče se f krščansko-naroden obrtnik ali pa inteligenten rudar za oskrbo Društvenega doma. {Vešč mora biti (pisave in računstva. Prednost imajo taki z majhno družino. Prošnje naj se pošljejo na načelstvo stavbinske zadruge Lastni dom, Trbovlje I do konca julija t. 1. Po dogovoru bo vložiti kavcija. Službo se bo nastopilo 15. avgušta.
Koroško
Iz velikovške okolice. Pozor pred agenti! Pred par tedni je hodil po DjekŠah, St, Janžu, St. Juriju in sosednih krajih nelđ agent, ki je za judovsko firmo -Oppenheim v Budimpešti prodajal pozlačene križe po ,16 K. V križevem stojalu je ura z godbo. Povsod je zatrjeval, da dobi od skupa 25i% romarska cerkev Hanersdorf pri Dunaju. Obiskal je vse hiše in kajže, le župnišč se je previdno izognil. Našel je res veliko kupcev. Vprašali smo na dekanijski urad Hanersdorf, ter dobili odgovor z dne 25. maja 1910, štev. 83, ' da dotična cerkev ne dobi niti vinarja od omenjene tvrdke. Prišli so naročeni križi, res pravo judovsko blago, vse le navidezno, kakor pri kaki o-tročji Igrači. Ura se navadno Še naviti ne da. Namesto 16 K je vse skupaj vredno k vec|emu 6 K. Oe se Še oglasi kak agent, ki bo ponujal podobe, knjige itd, — skoraj gotovo bomo kmalu zopet tako srečni — pokažite mu z nogo, kje; se najprej iz hiše na prosto pride. Dokler dušni pastirji o enaki prodaji
nič ne vedo in vam je ne priporočita, bodite prepričani, da je judovska goljufani.
Koroška mladina vstaja.
Veliki mladeniški shod koroške S. K. S. Z, za' Podjunsko dolino na hribu sv. Heme in Rozalije nad Globasnico se je izvršil pretečeno nedeljo dne B. julija, po slovesni službi božji, na prostem pred cerkvijo na»d vse sijajno. Nemškutarska druhal je sicer v, noči pred shodom po svoji barbarski navadi razdrla govorniški oder, ( a je s svojim junaškim Činom zborovalce znova prepričala o potrebi naše organizacije in nam ta,ko nehote izkazala uslugo.
Shoda se je udeležile do tisoč zavednih slovenskih mladeničev in mož, da ne štejemo še številnega navzočega ženstva.	i
Podpredsednik zveze je prisrčno pozdravil mnogobrojne udeležence. V svojem obširnem In temeljitem govoru o potrebi mladeniške organizacije je po-vdarjal posebej skrb za naraščaj srednješolske mladine. Tudi kmetom se je treba družiti, organizirati, da ne bodo slovenska posestva drugo za drugim prehajala v roke nemških veleposestnikov in grofov, kar se žalibog v toliki meri dogaja.
Tajnik zveze, gospod Vajncerl, je izvajal v, svojem g ar odn Or obr ambn e m govoru:
„Oficielno in neofieiejjno nemštvo na Koroškem se je zaklelo v bojni klic:	„Koroška mora postati
nemška!“ Z dveh strani, nam kopljejo grob, od ene strani vlada, katera dosledno ovira narodni jn kulturni napredek koroških Slovencev, ( z nedosegljivo vestnostjo in skrbnostjo, katera bi bila vredna boljše stvari, čuva sedanjo jezikovno uredbo naših ljudskih šol, katere vidno ponemčujejb slovenske otroke. Deželnega predsednika bi preje lahko imenovali pokrovitelja nemške nacionalne stranke, kakor (pa predsednika tudi slovenske manjšine v deželi; saj se brez vseh ozirov na nas udeležuje prireditev nemških obrambnih društev.“
„Za takim okriljem“,, izvaja nadalje govornik’, imajo nemška obrambna društva Schulverein in Sud-mark nad vse lahko delo. Brez najmanjšega pomisleka s lahko zbirajo v teh društvih c. kr. uradniki, učitelji, in tudi drugi, ter delajo na uresničenje programa nemških obrambnih društev,(' Izraženega na njih letnem zborovanju leta 1907 v Gradcu, ki s® glasi: 1 „Germanizacija je smoter nemškega obrambnega dela — Številke dokazujejo, da jžnamo germanizirati — prišel bo čas, ko bomo mogli razobesiti na tržaški mestni hiši črno-rudečozlato zastavo.“ Kdor, naravnost ni slep, mora uvideti, da smo koroški Slovenci v skrajni nevarnosti; z ene stirani nam koplje grob' vlada-, z druge pa nemštvo, Id je skoro do zadnjega moža organizirano ,V obrambnih društvih. Po-; stavimo se nasprotniku v bran po njegovem zgledu, združeni, organizirani v „Slovenski Straži.“
Predsednik zveze gospod Bramor je govoril o koristi telovadbe.
Tako se je mladeniški shod pri Sv. Rozaliji izvršil sijajno In nad vse Častno za zvezo in daje upanj® na lepšo in boljšo bodočnost slovenske podjunske mladine,, kar je v sklepnih' besedah' tudi gospod žujh nik iz Globasnice tako lepo povdarjaL
Razgled po svetu
Rooseveltov sin se je oženil. (Iz !New-.Yorka poročajo: V. presbiterijanski cerkvi na, Fifth Ave. se je popoldne 'dne 20- junija poročil Theodore Roosevelt ml. z gdč. Eleanor Alexander v pričo bivšega predsednika Roosevelta, ostalih sorodnikov in toliko drugih povabljenih gostov, kolikor je bilo prostora v cerkvi. Ženin je star 22 let, in nevesta šteje 21 let. Velikanska množica radovednežev ■ je cerkev kar oblegala, da je moralo vzdržavati red 100 policajev. Med gosti, v cerkvi je bilo tudi 42 divjih jezdecev. Cvetice so se rabile neverjetno potratno. Ženitnih daril je dospelo nad 600, Po prvih tednih' ( se novoporočen-ca nastanita v San Franciscu.
Kralj z glasovalno pravico za državni zbor je belgijski kralj. Tudi za letošnje volitve je bil vpisan v volilni jmenik in je imel tri glase., A kralj se je odrekel volilna pravici, dasi predpisuje zakon volilno» obveznost. A on se sklicuje na to, da je to že stara praksa od njegovih prednikov sem.
KopenišM stotnik v Solnogradu. Nedavno je prišel v solnograško vojno pekarijo : dopoldne neki civilno oblečen človek, ki je začel naenkrat inšpiei-rati delo in stanje pekarne.' Vsi nameščeni!'' so ga sprejeli z največjim spoštovanjem, dokler ni naenkrat nek vojak spoznal v inšpektorju svojega nekdanjega tovariša — pekovskega pomočnika. Aferi se smeje sedaj celo mesto.
Pri nas nameravajo obdavčiti železo. Tozadeven predlog je že vložen v državni zbornici. Železni kartel vleče ogromne dobičke 1 na, Škodo splošnosti. Čistega dobička ima nad 51 milijonov kron. To naj država obdavči s 80 odst., kar ji bo dalo 15 milijonov 1 kron. Davek naj se tako upelje, da bo zadel zgolj tiste, ki imajo dobiček, torej neposredno karte-' lovce.
Listnica uredništva.
Koširje. Za današnjo številko prepozno. — Sr. Križ nal Ma* ribara, Sr. Bolftak pri Središču: Pride prihodnjič.
in druge umetne cvetlice, perje, ovetje in svakovrstni svileni in kreppapir dobi se:
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.
Na debeiö in drobno I	220	Na debelo In drobno I
Razglas.
V občni Cirkovce pri Ptujski gori se odda nova stavba župnišča f sprersčunjenimi stroški v znesku 26.617-83 K.
Poslopje se ima do 2. novembra 1910 dovršiti v su-rovi stavbi in do 1. julija 1911 pa popolnoma.
Odda se enemu stavbnemu pot j etniku po enotnih cenah in da se pozneje premeri.
Vse naprave pa se zamorejo tudi prevzeti za povprečni znesek.
Vse pri stavbi za privažanje gradiva potrebne vožnje preskrbi cerkveno konkurenčni odbcr brezplačno, in na to se je pri ponudbi primerno ozirati.
Ponudbe, ki morajo ponujati cene stroškovnega proračuna v besedah in številkah, se imajo najpozneje v sredo dne 13. julija ob 12. uri poldan vložiti pri župnijskem uradu v Cirkovcah.
Ponudbam je priložiti varščine 5% stavbne svote. Načrti, stroškovni proračun in stavbni pogoji se lahko pregledajo pri župnijskem uradu v Cirkovcah.
Olede sestave ponudbe se opozarja na stavbne pogoje.
Cerkveno-konkurenčni odbor si pridrži pravico, da po prostovoljnem prevdarku razsodi o sprejemu ponudb in da to ali ono oziroma vse ponudbe zavrne.
Cerkveno-konkurenčni odbor cirkorski,
dne 28. junija 1910.
Duhovnik v pokoju
je na razpolago za pomoč pri shodih, bolezni ali odsotnosti veleč. g. g. sobratov. Naslov pove upravništvu Straže.
Pišite
tžkoj po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenah. Narodna velotrgovska biša
R. Stermecki, Celje.
e P<
©	RS	-r
I	2	-	^	§
I	I	a	*2	►
a	.g*	®	C3	_.
g	S	o	\.u	S
©	p«	—	cg	N
M	.	.*9	K
■S	s	.3	•	1
S	®	°	2	I
•o	S’	os
® a S ^
BO
a
J=3 C—«
PQ
Pridobivajte za „Stražo“ novih naročnikov!
Edina staj« narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
rane Strupi : Celje
draška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih lip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah, »♦♦♦nm««« Hajselidnejša in točna postrežba, mm»«»«««
Na debelo!
Na drobnoI
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
priča k Kramar v Qelju
na voglu draške- In ICrošne ceste.
Uradne = = zavitke
•priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, z natisom in brez'natisaf. vsake velikosti in kakovosti
Preselitev!
Franjo Bureš, urar v Mariboru Tegetthoffova ulica se 15. julija preseli za dve hiši bliže k kolodvoru. Ostane prvi urar od južnega kolodvora.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
XXXXX Restavracija
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se"priporoča'	37
Lojzika Leon.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesienirani vodovodni instalater
n Rebek, C®M®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwaagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
__________ter prevzamem sploh vsa
______ spadajoča dela in izvržujem ista točno
in solidno, vse po zmernih cenah.
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropi-■ novec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža“.
Odgovorni niednik: Fran Bakovič.
Tilk tiskarne it. Cirila v Mariboru,