PUH znak1 MAŠA, 2. B KATARINA, 5. A ANA, 5. A JAKOB, 5. A ANA GABRIELA, 5. A NIK, 5. A border-frame-purple_siv.jpg slika0044.jpg slika0009.jpg slika0017.jpg slika0008.jpg slika0010_1.jpg slika0011_1.jpg slika007.jpg OŠ MATIJE COPA KRANJ slika0031.jpg slika0061_1.jpg 2011/2012 Dragi Copovci! slika0073.jpg Mirror.jpg Šolsko leto se bliža koncu, mi pa smo vedno bolj pocitniško razpoloženi in komaj že cakamo morje in zabavo. Vedno vec je lepih dni, ki jih težko preživljamo v šolskih klopeh. A kljub temu bo tudi letos ponovno izšlo naše glasilo PUH, ki vam bo prav gotovo v zabavo in se z njim ne boste dolgocasili. slika0075.jpg slika0010.jpg slika0008.jpg smolar.JPG smolar2.JPG slika0032.jpg slika0076.jpg slika0001.jpg slika0063.jpg slika0034_1.jpg slika0021.jpg slika0060.jpg slika0062.jpg krone.JPG krone.JPG krone.JPG krone.JPG slika0035.jpg krone.JPG old_book.jpg old_book.jpg slika0069.jpg V njem smo ucenci od 1. do 9. razreda zbrali utrinke iz šolskega in domacega življenja. Radi smo pripovedovali o tem, kam vse smo potovali, kaj smo si ogledali, koga smo srecali, kaj vse bi se dogajalo v domišljijskem svetu, kaj bi se dogajalo z našimi knjižnimi junaki. In ker pripovedovanje ni vse, smo vse to tudi zapisali. Ste mislili, da smo pisali samo zgodbe? Ne, to pa spet ne. Predstavljamo vam tudi Adija Smolarja, ki nas je na šoli razveselil s svojim koncertom. Še posebej si je vzel cas za pogovor z nami. Tudi pesniki smo poskušali biti. Marsikdo je ugotovil, da pesem napisati sploh ni lahko. Še veliko drugih zanimivosti si lahko preberete v PUHU in prepricana sem, da bo prav vsak zagotovo našel nekaj tudi zase. slika0071.jpg IMG_0130.jpg IMG_0106.jpg IMG_0155(1).jpg P7120513.jpg P6300046.jpg P7030313.jpg P7120489.jpg P7110413.jpg P1000104.JPG P1000224.JPG P1000248.JPG P1000653.JPG fotka3_3.jpeg fotka4_4.jpeg Slika2.jpg Slika4.jpg Slika3.jpg poletje1-09 656.jpg poletje1-09 174.jpg poletje1-09 258.jpg slika0002.jpg stadion_1.jpg slika0038.jpg slika0043.jpg slika0038.jpg slika0038.jpg slika0067.jpg slika0016_1.jpg slika0039.jpg slika0026.jpg slika0023.jpg slika0022.jpg slika0005_2.jpg border-frame-purple_siv.jpg slika0027.jpg slika0011.jpg slika0010.jpg slika0009.jpg slika0008.jpg slika0074.jpg slika0028.jpg slika0014.jpg slika0030.jpg slika0002.jpg slika0057_1.jpg In kako smo uspeli vse to narediti? Najvec seveda pri urah slovenšcine. Nekateri ucenci pa so si krajšali cas med poukom tudi tako, da so pisali zgodbe, pesmi in tudi risali. In tudi takrat je nastalo marsikaj zanimivega. Na zadnjih straneh pa ne manjka križank, ugank, nasvetov za branje in poslušanje glasbe, poletnega horoskopa, šal … slika0072.jpg slika0010_1.jpg slika0011_1.jpg border-frame-purple_siv.jpg dsc_0659 dsc_0296 slika0007.jpg slika0006.jpg LJ2.jpg LJ1.jpg LJ3.jpg obisk 1.jpg OBISK4.jpg BB4.jpg BB1.jpg BB2.jpg OBISK3.jpg obisk 2.jpg slika0015_1.jpg slika0050_1.jpg slika0052_1.jpg slika0051_1.jpg slika0029.jpg slika0020.jpg border-frame-purple_siv.jpg slika0001.jpg slika0068.jpg knjige.jpg knjiga.gif Želim vam veliko prijetnih trenutkov ob branju našega glasila. Pa pazite, da vas ucitelji ne dobijo pri njegovem branju. Raje izkoristite cas med odmori, pred kosilom in med prostimi urami. Berite ga v popoldanskem casu, pred spanjem, v soboto in nedeljo, kadar koli, ko boste imeli cas. VEGA_masiva_Notranja_miza.jpg slika0016_1.jpg NEŽA MARKELJ BOGATAJ, 9. B ZGODBE IZ ŽIVALSKEGA SVETA OSLA IN MEDVED Neko jesensko noc sta se oce osel in sin osel sprehajala po poti, ki je vodila do njunega doma. Nenadoma sta zagledala metulja in odhitela za njim. Zgubila sta se v gozdu in zagledala medveda. Ta je vprašal oceta osla: »Kaj pa vidva v gozdu cisto sama?« Oce osel je odgovoril: »Ah, metulja sva zasledovala, pa sva se izgubila. Ali nama lahko pomagaš?« Medved je rekel: »Seveda bi vama prav rad pomagal, ce se sam ne bi tudi izgubil. Nadaljujemo pot skupaj, tako imamo vecjo možnost, da se rešimo,« je predlagal medved. Hodili so in hodili in prišli do prepada. Oce osel je rekel: »Poskusimo preckati prepad.« Medved je odvrnil: »Kako pa bomo to storili, ce pa ni mosta cezenj?« Sin osel je odvrnil: »Raje pojdimo v drugo smer, da se izognemo prepadu.« Tako so odšli v drugo smer, a prišli so le še do enega prepada. Oce osel je ponovno vprašal: »Kaj, ko bi pa preckali ta prepad?« Medved je sedaj že zelo jezno rekel: »Saj vidiš, da ni mostu, da bi prepad lahko preckali.« A sin osel je tokrat samo ponovil ocetove besede: »Kaj pa, ce bi res preckali ta prepad?« Medved jima je še zadnjic poskusil dopovedati, da to ni mogoce in ju zapustil. Oce osel in sin osel pa sta preckala prepad brez mostu. Le kaj mislite, da se jima je zgodilo? KAJA, 7. B SARA, 9. B Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. JURE POVŠIN, 7. B VOLK IN MEDVED LOVRO, 9. B Nekoc je živel reven volk. Odlocil se je oditi stran od svoje revšcine, zato je pripravil svoje stvari in zjutraj zapustil svoj dom. Hodil je kar nekaj casa, ko je nenadoma opazil, da se gozd redci in prišel je na jaso, mimo katere je tekel potocek. Ob njem je bilo postavljenih veliko hišic. V njih so živele razlicne živali in vse so ga lepo sprejele. »Dobrodošel v naši vasi, volk,« ga je pozdravil medved, vodja vasi. »Pozdravljen, medved,« mu je odgovoril volk. »Lacen in utrujen sem. Dovoli mi, da se tu ustalim in naredim hišico. Hrano pa bom iskal v gozdu.« Medved je po kratkem razmisleku rekel: »Prav, naj bo. Drevesa lahko prav tako posekaš ob robu gozda.« Tako je volk zacel z delom. Žagal je in tesal, sekal in zabijal. Pomlad se je prevesila v poletje, poletje pa v jesen. Nekega dne, tik pred zacetkom zime, pa se je medved pobahal pred volkom: »Poglej mojo hišo. Mar ni lepa in velika? Zanjo sem porabil veliko manj lesa in casa kot ti. Tvoja hiša pa je majhna in nizka, prostora je v njej le zate.« Volk se je le nasmehnil in rekel: »Je pa trdna.« KAJA, 7. B KAJA, 7. B To se je pokazalo, ko je zapihala prva zimska sapa. Medvedovo hišo je porušilo kot hišico iz kart, ostali so le stebri. Volk pa je sedel ob kaminu in opazoval neurje. Naslednje jutro je volk stopil do medveda in mu rekel: »Veš, medved, vceraj ti nisem utegnil povedati tega. Revšcina me je naucila ponižnosti in trdega dela. Tvoja hiša je bila sicer hitro narejena, a nenatancno, moja pa je trdna, saj je bila narejena pocasi. Pocasi se dalec pride.« KATARINA KUNCIC, 7. B LISICA IN JEŽ HANA, 7. A Nekega dne je ježu že primanjkovalo svežega sadja, zato se je odlocil, da ga gre nabrat v Zeleni dol. A revež je na poti srecal lisico in ta se je odlocila, da gre del poti z njim. »Kam, pa kam?« ga je vprašala. »V Zeleni dol po hruške, tam imajo najokusnejše in najsocnejše, mm, že cutim njihovo sladkobo in okus!« »Odlicno, sedaj moram iti, povem ti le nekaj, pazi se mack!« je še rekla lisica in odšla. Jež ni cisto razumel, na kaj namiguje lisica, ampak je vseeno veselo nadaljeval pot. Cez nekaj casa je ponovno srecal lisico in ta mu je še enkrat rekla: »Macka te bo ubila!« Sedaj je jež razumel lisicine besede, zato jo je prosil za spremstvo. Vprašal jo je, kako se pride do Zelenega dola. »Pri velikem hrastu ob potoku zavij levo. Pojdi do mosticka in od tam naravnost naprej in prišel boš do jase. Ne moreš zgrešiti,« mu je rekla lisica in odhitela naprej. Ježku je uspelo priti do Zelenega dola. Tam pa ga je cakalo neprijetno presenecenje – macka. »Mijav, kaj pa imamo tukaj, mijav. Ali prav vidim, mar vidim ježka?« je rekla in skocila k ježku. »Ravno tak si mijav, kot te je opisala lisica, mijav!« se je še širokoustila. Ježek je bil zelo jezen. Pihnil je v macko in odšel iskat lisico. Macki ni bilo cisto jasno, kaj se je zgodilo. Lisica je že cakala na ježa in ga na hitro pojedla. Iz te zgodbe se naucimo, da ne smemo zaupati nekomu, ki ti je že po naravi sovražnik. LOVRO, 9. B LEA POTREBUJEŠ, 7. A CEBELA IN LISICA B ila je pomlad, cebela pa je delala od jutra do vecera. Za pomladjo je prišlo poletje, nato pa še jesen. Cebela je delala in delala. Proti koncu oktobra je lisica opazovala cebelo pri delu, ko pa se je nad rob gozda spustila noc, je lisica zaspala kar pod drevesom, kjer je bil panj. N avsezgodaj zjutraj je lisico zanimalo, kaj je v tem panju. Vanj je previdno pomolila smrcek in se razgledala. Bilo je veliko nadstropij in še vec sobic. Videla je tudi podstrešje, podobno prostoru, kjer je bil shranjen cvetni prah. Lisica se je cudila kako to, da je cebela zgradila vse to. Odlocila se je, da jo bo vprašala. Cebela ji je odgovorila: »Samo potruditi se moraš!« In nadaljevala je svoje delo. L isica se je odlocila, da bo tudi ona nekaj zgradila. Poskusila je, pa ni šlo, zato je delo dala na stran. Poskusila je še enkrat, a ji tudi tokrat ni uspelo. Odlocila se je, da ne bo vec poskušala, ker ji ne gre. Cez nekaj casa pa je zopet zbrala nekaj moci in se zacela ponovno truditi. Ni in ni ji šlo. In potem je obupala. C ebela pa se je trudila in svojega dela ni opustila, dokler ni prišla do konca. No, zdaj pa ima lepo domovanje. Vztrajno delo premaga vse. URŠKA, 6. A DAVID, 7. A MANCA TERAN, 7. A MEDVEDJA SRECA Ž ivel je medved, ki je bil vedno nesrecen, in želel si je, da bi mu vsaj en dan minil brez kakršne koli nezgode. Ko je nekega dne šel na sprehod, je videl panj, poln medu. V njem pa na njegovo veselje ni bilo nobene cebele. Odlocil se je, da ga bo izpraznil. Ko se je najedel medu, se je ulegel na travo in sit zaspal. P o dveh urah se je prebudil in rekel: »Koncno imam vsaj enkrat srecen dan.« Medved je odkorakal naprej in zagledal lepo okroglo kravo, ki je po vsej verjetnosti zašla v gozd. Rekel si je: »Danes je absolutno moj srecen dan.« Nato se je zapodil proti kravi in jo pojedel. Spet se je ulegel na travo in zaspal. Cebele, ki so pomagale nekaterim drugim cebelam pri popravilu panja, so se vrnile in zagledale prazen panj. Po stopinjah, ki jih je medved pušcal v blatu, so takoj vedele, kdo je krivec in kam je odšel. Tudi bik je iskal svojo kravo, ki je zašla v gozd in našel samo njene kosti in stopinje medveda. Bik in cebele so jezni odšli po stopinjah do medveda, ki so ga našli specega v travi. Ko se je medved prebudil, je nad seboj zagledal jeznega bika in cebele. Naglo je vstal in jim poskušal uiti. Ko je na vso moc tekel, ni opazil globoke luknje pred sabo in padel je vanjo. Pri padcu si je polomil tri tace. Sorodniki so ga prišli iskat in mu pomagali priti domov. M edved pa se je po vsem tem naucil, da nikoli ne smeš hvaliti dneva pred nocjo. MIHA LOTRIC, 7. B Ucenci 2. C-razreda so brali znano pravljico Gregorja Viteza ZRCALCE. Pravljica se je zakljucila takole: NADALJEVANJE PRAVLJICE GREGORJA VITEZA ZRCALCE … in medved obesi zrcalce na steno. Ucenci pa so od tu nadaljevali pravljico s svojo domišljijo. Nekega dne je k medvedkoma prišla na obisk lisicka Eva. Naenkrat je na steni zagledala zrcalce. Stopila je zraven in se pogledala. Mislila si je: »Le kaj je s tem zrcalcem, da ne vidim sebe? Ta lisicka je manjša od mene. Ali je to mogoce moja mlajša sestrica Maja?« Medvedka sta jo od dalec opazovala. Eva pa je še kar naprej žalostno gledala v cudežno zrcalo in se spraševala, kako to, da ne vidi sebe. Že so ji tekle solze po licu in k njej sta stopila medvedka. Vprašala sta jo, zakaj je žalostna. Povedala jima je, da je v zrcalcu hotela videti, koliko je zrasla in komu od staršev je podobna, vidi pa le mlajšo sestrico Majo. Medvedka sta se zacela smejati in ji rekla: »Ne, draga Evica, to si ti, ampak, ker si še majhna, vidiš vse pomanjšano.« Eva je dvignila glavo, se še enkrat pogledala in res videla, da je to ona. Razveselila se je, objeli so se in se skupaj še dolgo gledali v zrcalce, dokler na nebu niso zasvetile zvezde. KATARINA, 7. B GABRIEL RADULOVIC Nekega dne je prišla na obisk k medvedkoma lisicka. Naenkrat je na steni zagledala zrcalce. Medvedka sta ji povedala, da je to slika njunega ocka. Lisica zvita tatica pa je takoj vedela, da to ni slika, ampak zrcalce. Prosila ju je, ce lahko nese sliko pokazat domov svojim otrokom. Dovolila sta ji. Lisica je odhitela domov, obesila ogledalo na steno in si rekla: »Pa sem ju pretentala.« NIKA KOMOVEC K medvedom je na obisk prišla lisicka. Na steni je zagledal zrcalce in ga želela imeti. Ni vedela, kako naj ga vzame, ker ga medvedi tako cuvajo. Spomnila se je, da jih pošlje na dolg sprehod. Medtem casom pa je lisicka vzela ogledalo in zbežala v gozd. Nesla ga je v svoj brlog in ga skrbno cuvala. Medvedi so ostali brez svojega zrcala. DAVID RADOŠEVIC Ko je lisica zagledala sebe v zrcalu, je pomislila, da je medvedova najboljša prijateljica, ker ima medved njeno sliko. To sta mislila tudi volk in zajec, zato so vsi trije skupaj odšli pogledat zrcalo. Bili so veseli, ker so vsi medvedovi prijatelji. ANDREJ STOJANOSKI Nato je prišel na obisk kužek. Medvedja družina je bila zelo navdušena nad svojo sliko. Pokazali so jo kužku, ki je preseneceno pogledal svojo sliko in obnemel. »Saj to je vendar moja slika«, si je rekel. Medved je sliko vzel in spet videl svojo podobo. Kužek pa se je razjezil in rekel, da je to vendar njegova slika. Zaceli so se prepirati. Nenadoma je nekdo potrkal na vrata. Bil je mali fantek, ki je iskal svojega kužka. Nekaj casa je opazoval živali, ki so se prepirale. Ko je ugotovil, zakaj se prepirajo, je vzel ogledalo v svoje roke in se glasno zasmejal. Vsi so utihnili in cakali, kaj jim bo fantic povedal. Razložil jim je, da to ni slika, ampak ogledalo, v katerem se lahko vsakdo vidi. Še enkrat so se pogledali v ogledalo, a še vedno jim ni bilo cisto vse jasno. Fant jim je rekel, naj se postavijo drug poleg drugega in se naenkrat pogledajo. Res so to naredili. Kar naenkrat so bili vsi na sliki oziroma v ogledalu. Zasmejali so se, saj so se kregali zaradi slike, ki sploh ni bila slika. TEA ROŽMAN Medvedja družina je vsak dan obcudovala sliko na steni. Kar naenkrat se oglasi najmlajši medvedek Bine: »Mama, to ni slika oceta, saj se slika spreminja, poglej, sedaj sva na sliki midva.« Mama medvedka zacudeno pogleda v zrcalce in rece: »Kaj pa je potem to? Kaj ce je televizija, samo televizija je tako pametna, da vsakega posname?« Medvedka veselo steceta v gozd k ocetu in mu sporocita veselo novico. KAJA, 7. B SARA, 9. B Oce medved je ponosno brundal in vsem povedal, da ima televizijo. TIJANA SAVANOVIC Nekega dne pride k medvedovi družini na obisk miška in zagleda zrcalce ter vpraša: »Kaj je to?« Izve, da je medvedova slika. Rada bi videla sliko, vendar ne more, ker je premajhna. Medved jo dvigne in miška zagleda sebe. »Saj to sem jaz,« rece miška. »To je cudežna slika.« Na obisk pride fantek in jih vpraša, kaj delajo. Izvedel je, da opazujejo cudežno sliko. Pogleda in se zacne smejati. Nato pa rece: »Saj to je zrcalo.« NIKOLA KALABIC ŽIVALSKI TEK Nekoc so v gozdu na robu vasi živele razlicne živali. Bila je jesen in drevesa so izgubljala svoje liste. Ker je bilo živalim dolgcas, so se odlocile, da pripravijo tekmovanje v teku. Ta novica se je razvedela po gozdu in na rob gozda so postavili nabiralnik, da je lahko vsaka žival oddala prijavnico. Volk je na glas razmišljal: »Dolge noge imam in hiter sem, ni vrag, da ne zmagam.« Oddal je prijavnico in zacel trenirati. Nagrada je bila namrec zelo privlacna: cudežna palica. Prijavnico pa sta oddala tudi medved in lisica. Lisica se je imela za tako zvito, da je bila prepricana, da je ne more nihce premagati. Medved pa se je prijavil predvsem zato, da bi se zabaval in razmigal. KAJA, 7. B Vse živali so se zbrale, da bi se dogovorile, kje bodo tekle. Zajci so predlagali pot skozi rove, mravlja pa tek skozi mravljišce. Vendar se ostale živali niso strinjale s predlogom mravelj, saj so bile prevelike, zato so se odlocile, da bodo tekle skozi gozd, pa okoli vasi, njihov cilj pa bo ponovno gozd. Živali so se lotile pometanja poti, po kateri bodo tekle. Pri delu jih je zmotil pes iz sosednje vasi. Vprašal jih je, kaj pocnejo in povedale so mu. Tudi sam je bil nad idejo navdušen in izrazil željo, da bi tudi sam rad tekmoval in živali so mu dovolile. Pes je hotel na vsak nacin zmagati, zato je doma narocil svoji ženi, naj se na dan teka postavi za drevo blizu cilja in naj stece, ko se ji bodo ostali približevali. Prišel je dan tekmovanja. Pes je bil zadovoljen in se je postavil na start, sova pa je zaskovikala in tek se je pricel. Vsi so se zagnali v dir, pes pa je pocasi in mirno stekel, da ne bi bil prevec utrujen in zadihan. Na prvem mestu je bil volk, na drugem medved, za njim so bili trije zajci, na koncu pa še lisica, pes in mravlje. Volk je pridobil že veliko prednost, zato je lisica ubrala bližnjico. Stekla je med hišami in se lotila druge polovice poti. Sova je to goljufijo opazila. Ko je volk pritekel na drugo stran vasi in videl lisico pred sabo, se je razburil, se usedel na tla in premišljeval, kako ga je lahko prehitela. Od razocaranja je odstopil. »Tako ali tako je ne morem vec premagati,« si je mislil. Lisica se je bližala cilju, zato je psica stekla izza drevesa in prišla prva na cilj. Takoj za njo je prišla lisica. Zajcki so si rekli:« Prepocasni smo.« Stekli so skozi rove ter prišli na cilj takoj za lisico. Medved je bil zadnji. Cilja sploh še ni videl. Ko ga je koncno zagledal in ni nikogar videl, je mislil, da je prvi. Ko je pritekel skozi cilj, pa so bili tam že vsi, vkljucno z mravljami. Šele na cilju je spoznal, da je tekel vec, kot je bilo potrebno. Prišel je dan podelitve. Živali so bile žalostne, ker so dovolile, da je zmagal pes in da bo nagrada njegova. Sova je že hotela razglasiti zmagovalca, ko se je spomnila goljufije. Rekla je: »Pes je diskvalificiran. Ko se je lisica bližala cilju, je njegova žena stekla izza drevesa. Tudi lisica ne more biti zmagovalka., ker je pritekla do cilja po bližnjici med hišami. Sedaj bi morali biti zmagovalci zajci, a tudi oni ne morejo biti, ker so tekli skozi rove. Pravil so se držali le medved in mravlje. Medved je žal pretekel prevec in prišel na cilj zadnji, zato mu ne morem izrociti carobne palice. Torej, zmagovalke so mravlje.« Mravlje so s pomocjo carobne palice živele v izobilju in imele vsega dovolj, o psu, lisici in zajcih pa se je po vasi razširil slab glas. HANA ZELIC, 6. A ZNANI SLOVENEC NE USTVARJAM ZARADI SLAVE, AMPAK KER TO RAD POCNEM Le kdo med vami še ni slišal za Adija Smolarja in njegove pesmi Bognedaj, da bi crknu televizor, Je treba delat, Jaz ne grem v šolo? Adi je slovenski kantavtor, pesnik, tekstopisec in kitarist, doma s Koroške. Njegova glasbena pot se je zacela že davnega leta 1981 in uspešno traja še danes. Ker je sprejel naše povabilo in imel na šoli koncert, sem izkoristila priložnost in se z njim tudi pogovorila. Pravijo, da glasbeniki svoj talent oz. glasbene sposobnosti podedujejo. Ali ste se torej rodili v glasbeni družini? To je res. Moj oce je bil glasbenik, tudi njegov oce je bil glasbenik, imam štiri brate, tudi oni so bili glasbeniki. Ampak s tem so se ukvarjali amatersko, predvsem z narodno-zabavno glasbo, igrali pa so tudi v godbi na pihala. Jaz pa sem šel po profesionalni poti. Tako da je res, da smo Smolarji prava glasbena družina. Se spomnite svojega prvega samostojnega nastopa? Kako je bilo? Ja, spomnim se ga. To je bilo leta 1981 v Cerknici. Takrat sem imel že dovolj svojih pesmi za uro in pol programa. Kot prvi uradni nastop ga štejem zato, ker so nanj vabili plakati. Pred tem sem že nastopal, predvsem na zabavah, literarnih vecerih, otvoritvah razstav, saj sem v teh krogih imel prijatelje, ki so me vabili. Vseeno pa kot uradni zacetek svoje glasbene poti štejem leto 1981. Mnogi pevci pred samostojnim nastopom pojejo v kakšnem pevskem zboru. Je bilo tudi z vami tako? Ja, tudi sam sem pel v zboru. V vrtcu, osnovni in srednji šoli. Kot zanimivost lahko povem, da sem v osnovni šoli pel v dekliškem zboru. Ker sem bil med 16 dekleti tudi jaz, to v bistvu ni vec mogel biti dekliški zbor. Pel sem drugi sopran, v gimnaziji v prvem in drugem letniku drugi tenor, v tretjem letniku pa so me že postavili na drugi bas. Takrat sem ravno mutiral, zato mi je ta glas ostal. Kratko povedano: zborovsko petje mi je zelo blizu. Ali vam je kdaj žal za kaj, cesar niste naredili? Ja, malo mi je žal, da z glasbeno potjo nisem zacel že prej. Dolgo sem okleval, nisem si zaupal. Na pravo glasbeno pot sem se podal šele s triintridesetimi leti. Ce bi cas lahko zavrtel nazaj, bi se zanjo odlocil veliko prej, saj, ce se temu posvetiš prej, imaš še vec idej, še vec možnosti. Zato mi je teh nekaj let, ki sem jih porabil za druge službe, žal. A na koncu sem le prišel do tistega, kar me zares veseli. Kitara je vaša stalna spremljevalka. Je bila edini inštrument, ki ste ga igrali? Ali pa ste se preizkusili tudi na drugih glasbilih? V osnovni šoli sem igral harmoniko, za katero imam tudi narejeno nižjo glasbeno šolo, v osmem razredu pa sem igral tudi klarinet. Ko sem bil star deset let, sem v godbi na pihala, ki jo je vodil moj oce, igral mali boben, s petnajstimi leti pa sem se sam ucil igrati kitaro, ki me je kasneje osvojila. Ceprav še vedno znam igrati harmoniko, je kitara za kantavtorsko delo najprimernejša, tako da bom ostal kar pri njej. Letos mineva trideseto leto odkar nastopate kot kantavtor. Mogoce veste, koliko pesmi ste v teh letih napisali? Posnetih je bilo okoli 170 pesmi. Vendar to ni vse, saj jih še vedno pišem in teh je okoli 50. Sicer je pa še kar nekaj pesmi, ki sem jih napisal in ne posnel, tako da je vse skupaj teh pesmi krepko cez 300. Še vedno pa je to malo, saj sem že prej povedal, da imam ogromno idej. Ce bi nastopal manj, bi lahko posnel in napisal še vec. Kje pa dobivate ideje za vaše pesmi? Sem pozoren opazovalec življenja in zanimajo me odnosi med ljudmi. Zato sem veckrat v zadregi. Pa ne zato, ker bi imel premalo idej, ampak ker jih imam prevec. Tako so skladbe sestavljene iz mojih osebnih izkušenj in opazovanj drugih. Verjamem, da vam je vsaka pesem, ki ste jo napisali pri srcu. Toda verjetno vam je katera najljubša. Se morda motim? Malce se bom pošalil, vendar je res. Najljubša mi je tista, ki jo vedno zaigram zadnjo na koncertu. To pomeni, da sem dobro nastopal, da sem naredil dobro delo. Vsaka zaigrana pesem pa pri poslušalcih vzbudi lep odziv in sem zelo vesel, ko mi zanje navdušeno ploskajo. So pa pesmi zelo razlicne. Nekatere so razmišljujoce, nekatere aktualne oz. kriticne, spet druge pa so namenjene bolj zabavi. Lahko pa so tudi vzgojne ali primerne za tolažbo. Nikoli se nisem omejeval na kakšno tematiko. Pišem, kakor se mi zazdi, da je prav in sem potem vesel lepega odziva ljudi. Vsaka pesem pa je pomembna, kajti z eno se na odru ne bi obdržal toliko casa. Veliko pesmi mi je zelo ljubih. Meni osebno je najzanimivejša in najzabavnejša pesem Šola, da se ti zrola. Kako je nastala ta pesem? Ta pesem je izšla v albumu za otroke Jaz ne grem v šolo. Te pesmi sem napisal že prej, za otroke in za šalo, ob rojstvu svojega sina. Take pesmi mi ni težko pisati in se mi je zdelo prav, da je en album namenjen zgolj mladini. Zdaj sem malo v zadregi, ker imam še enega sina in zanj nisem še nic napisal. Moral bom popraviti to krivico in izdati še album s pesmimi za Janija. Vem, da veliko nastopate. Ali ustrežete vsem, ki vas povabijo? Ne, vsem ne morem ustreci, ker je leto, ki je za nekatere dolgo, zame zelo kratko. Veliko je razlicnih prošenj in vabil, zato zavrnem tiste, ki prošenj ne pošljejo vsaj dva meseca prej. Veliko je dobrodelnih nastopov, prav tako ne morem ustreci vsem, ker je dni preprosto premalo. Nekaj casa seveda potrebujem tudi zase. Tako da imam približno 150 nastopov letno, kar je veliko. Kdo so vaši zvesti poslušalci? Kar vsi, se mi zdi. Vse generacije me dobro sprejemajo, kar mi je zelo všec, saj združujem vse ljudi, ne glede na glasbeno zvrst, starost in izobrazbo. V dvoranah je na koncertih po navadi zelo pestro. Od otrok do upokojencev, metalcev, reparjev. Vsi se nekako povežejo z glasbo in se zabavajo ob njej, ne glede na svoja podrocja, zanimanja. Ceprav pa je res, da otroci moje pesmi dojemajo drugace kot odrasli. Otroke privlacita šaljiv tekst in ritem, medtem ko odrasli bolj zaznavajo sporocila pesmi. Tako, da me imajo vse generacije rade. Vem, da ste napisali pesniško zbirko in knjige za otroke. Od kod to veselje za pisanje zgodb? Zgodbe sem zacel pisati, ko mi je umrla Pujsa, moj morski prašicek. Nekako mi je bilo žal, da bi odšla v pozabo in tako je nastala v zacetku devetdesetih let prva knjiga z naslovom Pujsa in Andrej Migec. V tem casu sem izdal tudi zbirko svojih tekstov. Potem sem zacel sodelovati z revijo Petka in s casopisom Firbec. V Petki sem objavljal zgodbe o Pujsi, v Firbcu pa Zgodbe in prigode Tecka Sitnobe. Naslednje leto bodo te zgodbe izšle v knjižni obliki. Veselje pa, hja, rad zabavam ljudi. Skozi pesmi, pa tudi skozi zgodbe. Ker nimam prav veliko casa, se bolj posvecam mladinski in otroški literaturi. Želim si, da bi tudi za odrasle izdal kakšno knjigo. Marca 2011 je izšla knjiga Jezikovni kotlicek, ki je bralce navdušila. Za to leto pripravljam slikanico o pesmi, ki govori o rolici papirja. Že s pomocjo svojih pesmi bi lahko izdal veliko knjig. Slišala sem, da radi gledate risanke. Ali je to res? Risanke zbiram in lahko recem, da imam vse tiste, ki so pri nas izšle na zgošcenkah. Zdaj so zelo dobre tiste, ki so racunalniško animirane. Zbiral sem Disneyeve, Zajcka Dolgoušcka, Tom in Jerryja. Ko sem bil majhen, risank ni bilo veliko. Le tu in tam so kakšno zavrteli in to veselje ob njih se je res obdržalo do danes. Ce sem slabe volje, pogledam risanko, v kateri me barve in glasba popeljejo v nek pravljicni svet, ki je nekoliko lepši od našega. In res uživam v tem. No, zbiram pa tudi komedije. Rad sem dobre volje in risanke ter komedije so tiste, ki me spravijo v dobro voljo. Kakšen nasvet bi dali našim ucencem, ki vstopajo v svet glasbe? Prvi pogoj je, da imaš glasbo rad, da te veseli in da je ne ustvarjaš zaradi slave ampak zato, ker to rad pocneš. Za vsako skladbo se moraš potruditi tako, kot da je prva. Ceprav sem lani izdal štirinajsti album, imam do glasbe še vedno enak odnos kot na zacetku. Vedno je pomembno, da se ne obremenjuješ z razmišljanjem o odzivu poslušalcev, ampak slediš svojemu okusu in to je dolgorocno najbolj pametno in primerno. Zahvaljujem se vam za prijeten klepet in vam želim še veliko idej, dobre volje in uspehov pri vašem ustvarjanju. Intervju z Adijem Smolarjem je naredila in ga tudi pripravila za šolsko glasilo KATARINA KUNCIC, ucenka 7. b. NAŠI KNJIŽNI JUNAKI Odisej in njegovi tovariši so z ladjo prispeli do Kozjega otoka. Ko so se zasidrali, je Odiseja radovednost ponovno poslala v nevarnost. Odpravil sem se proti velikanskemu gozdu. V njem verjetno živi kar nekaj pošasti. Zaslišim klepet nimf in se napotim za glasovi. Prispem do grmicevja. Odmaknem ga in zagledam nimfe. Dovolj sem pameten, da jih pustim pri miru. Nenadoma opazim bližajoco hidro. Nimfe zbežijo, sam pa se z mecem v roki podam v napad. Vedel sem, da tej grozni pošasti ne smem odsekati glave, kajti na tistem mestu potem zrasteta dve. Ne uspe mi napad nanjo in pošast me uklešci k tlom. Pomislil sem na smrt in si zaželel, da bi kot junak prišel k Zevsu. Toda zame življenja še ni konec, kajti nasproti tece kentaver z lokom v roki in napeto pušcico, ki zadane hidro naravnost v srce. Splazim se izpod hidre in se zahvalim kentavru. Pove mi, da se vsak cetrti nepovabljeni obiskovalec sooci s hidro. »S tem da rešujem popotnike, dokazujem, da sem casten mož. Res pa je tudi, da se še nisem spopadel z Minotavrom. Ta nakaza prav tako živi na tem otoku. Res je, da ni pretirano pametna, je pa presneto mocna. Vesel bi bil, ce se tudi nje odkrižamo,« je zakljucil svojo pripoved. Ta pošast me je zacela zanimati. »Pokoncal bom Minotavra!« sem rekel casno. »S teboj grem,« mi je rekel kentaver. Odšla sva do naše ladje, na kateri naj bi prespala. Kentavra sem predstavil svojim ljudem in jim povedal za najin nacrt. Nato sva odšla spat, kajti da premagava Minotavra, potrebujeva veliko moci. Zjutraj sva odrinila ob prvem svitu. Odpravila sva se skozi gozd, poln strupenih kac, in cez cvetoci travnik. Tako sva prispela do majhnega tolmuna. Kentaver mi je prišepnil: »Tu je Minotavrovo domovanje.« Zabredla sva v tolmun in se prebila skozi vodno zaveso. Prispela sva v vlažen prostor z visokim stropom, ki je bil posejan s tisoci drobnih kristalov, da je spominjal na zvezdnato nebo. Mah se je ujemal s cudovitimi temnimi skalami. Oba sva jo obcudovala, a sva hkrati cutila, da sva blizu najine pošasti. ODISEJEVA NOVA PUSTOLOVŠCINA Nenadoma se je zaslišalo neznosno rjovenje. Izza vogala se je prikazala bikova glava na velikem cloveškem telesu. Pognal se je proti kentavru in zacel z rogovi udrihati po njem. Ker sem videl, da je kentaver nemocen, sem Minotavra z mecem zabodel v nogo. Zatulil je in se znesel nad menoj. Ceprav sem se branil s šcitom, mi ga je prebodel. »Atena, pomagaj mi,« sem tiho prosil. In res. Uslišala me je. S kentavrom sva premagala Minotavra. »Tako, zdaj je ta otok koncno varen,« je z nasmehom rekel kentaver. Vrnila sva se do naše ladje. Svojim tovarišem sem povedal, kako sva premagala grozno pošast. Vsi so obcudovali rogovje, ki sva ga prinesla s seboj. Zvecer smo priredili pojedino in se veselili, da smo tu opravili svojo nalogo in da gremo naprej. Kentavra sem preprical, da gre z menoj. »Res sem vesel, da lahko ostanem s teboj, prijatelj. Rad imam pustolovšcine in tvoje vino,« je dodal. Naslednji dan smo navsezgodaj razvili jadra in odpluli. Pot nas je nesla skozi prehod siren. PONOVNO V NEVARNOSTI KATARINA KUNCIC, 7. B Odisej in njegovi tovariši so prispeli do Kozjega otoka. Odisej je takoj opazil ta otok. Ni se mu zdel nevaren, zato se je odlocil, da tam pristanejo in se spocijejo. Ko so stopili na otok, so se odlocili, da se najprej odpocijejo, nato pa pojdejo globlje v otok in ga preišcejo. Pocivali so uro ali dve, nato pa so se odpravili raziskovat. Odisej je svojim vojšcakom narocil, naj vsak vzame sulico za vsak slucaj, sam pa je vzel velik mec in dve majhni sulici. Otok je bil zelo lep, saj je imel veliko jas, gricev, majhnih in velikih slapov ... Nenadoma pa se je grm na neki jasi premaknil. Odisej je ukazal svojim vojšcakom, naj proti grmu namerijo sulice, sam pa je zaklical: »Videl sem te. Takoj vstani ali pa se poslovi od življenja.« Iz grma se je prikazala moška glava z dolgimi lasmi. »Pocasi, pocasi tujec, nic vam nisem hotel narediti. Samo opazoval sem vas. Kaj vas je prineslo sem?« »Kaj te briga!« je osorno odgovoril Odisej. »Kdo sploh si?« »Sem kentaver, zadnji predstavnik svojega rodu. Drugace pa mi je ime Rexnoflux. Tudi jaz sem te vprašal clovek: Kdo si?« »Oprosti mi, ker sem bil nesramen. Mislil sem, da si hudobnež, pa sem spoznal, da sem se motil. Sem Odisej z Itake. In to je moja vojska. Vracamo se s Troje, Grki smo,« mu je odgovoril Odisej. »Dobro, sem misli, da ste Bajkotluxsovi ljudje,« je povedal Rexnoflux. »In kdo je to?« vpraša Odisej. »On je Minotaver: zver, pol clovek pol bik. Aha, skoraj bi pozabil. Nisem vam še povedal, da sem vladar tega Kozjega otoka. Tako ime sem mu dal, saj poleg mene živijo na tem otoku le še koze. Bajkotlux pa je vladar otoka 20 milj dalec. Hoce zavzeti tudi moj otok. Pobil je ves moj narod. Kmalu bo spet prišel, poskušal me bo ubiti in postati vladar tudi tega otoka,« je pripovedoval Rex (kakor je Odisej klical Rexnofluxa). »Tako torej, pojdiva v gozd, se bova nekaj zmenila.« Odisej je narocil vojšcakom, naj pocakajo na jasi, sam pa je nadaljeval: »Jaz in moji vojšcaki ti bomo pomagali premagati zverino in ce nam uspe, nam boš dovolil, da ostanemo na tem otoku eno leto.« Rexnoflux je bil presrecen, ko je slišal Odisejeve besede in je takoj privolil. Naslednji dan je Odisejev vojšcak opazil na obali ladjo, ki je imela na kljunu izklesano bikovo glavo. To je takoj sporocil Odiseju, ki se je spomnil Rexnofluxovih besed, ko je govoril, da je Minotaver pol bik pol clovek. Sam je šel novico povedat Rexu, vojšcakom pa je narocil, naj se pripravijo. Vsak je vzel železen oklep, celado, šcit, velik mec in sulico. Rexnooflux je vzel le sulico, Odisej pa se je veliko bolje oborožil, in sicer z zlatim oklepom, veliko celado, lokom, mecem in s pušcicami. Tako oboroženi so prišli do obale, kjer so se poskrili za grmovje. Cakali so tri ure, a sovražnikov ni bilo od nikoder. Odisej je narocil vojšcakom, naj preišcejo otok. Iskali so jih in iskali, a Minotavra ni bilo od nikoder. Nato so prišli do vulkana. Tam so zagledali Minotavra. »Oooo, poglej ga, Rexniflux, stari prijatelj, te kaj moti, ce mecem staro šaro v tvoj vulkan? Vidim, da si dobil novo vojsko. Hoceš, da še te zmeljem? Ni problema,« je govoril in dal škatlo svojemu vojšcaku, ki jo je skrbno skril. Odisej je vse to opazoval. »Ti se kar delaj norca. Boš videl, ti in tvoji vojšcaki boste kmalu koncali v vulkani,« mu je odvrnil Rexnoflux in pokazal Odiseju znak za napad. Odisej je mocno zakrical: »V napad!« ROBERT, 7. A In bitka se je zacela. Rex in Odisej sta se odlocila, da bosta unicila Minotavra. Rex je narocil Odiseju, naj skoci na njegov hrbet in podala sta se proti Minotavru. Odisej ga je z lokom zadel v ramo, zaradi bolecin pa se je zgrudil v vulkan. Bitka se je koncala. Tako so Odisej in njegovi vojšcaki lahko eno leto uživali na Kozjem otoku. Ko je minilo leto dni, so odpluli naprej. »Zevs, pomagaj nam, da mirno priplujemo do Grcije,« je Odisej zaprosil za pomoc. To so bile njegove zadnje besede, preden je odplul proti Itaki. ROBERT SARAFIMOV, 7. A MED KOZLOVSKO SODBO SEM SE SPREHODILA PO VIŠNJI GORI Sodba v Višnji Gori je trajala zelo dolgo. Od nepotrebnih in brezsmiselnih obtoževanj, sem bila popolnoma izmucena, zato sem se odlocila,da se malo sprehodim po mestu. Povem vam, da je to mesto smešno. Hiše že rahlo razpadajo, pa se nihce ne zmeni zanje. Tudi ulice niso kaj prida široke. To sem seveda videla že na dalec, a ker me je mesto zacelo zanimati, sem se odlocila, da si ga pogledam malo pobliže. Na cestah je bil pesek, zato si se kaj hitro lahko spotaknil ob kakšen kamen. Ravno ko sem o tem razmišljala, se je majhen decek spotaknil in padel direktno v lužo. Blatno lužo. Zacelo je deževati. Vsi so postali zelo nejevoljni in takoj sem ugotovila, da tukaj dežuje zelo pogosto. V bližini sem zagledala restavracijo in se zatekla pod streho. Restavracija je bila polna. S težavo sem našla prosto mizo. Usedla sem se in cakala. Po polurnem cakanju je k meni prišel gospod. Vprašal me je, kaj delam tukaj. Odgovorila sem mu, da cakam natakarja. HANA, 7. A »Veste gospodicna, to je samopostrežna restavracija,« mi je rekel eden od gostov. Pocutila sem se kot kozel, kot Drnuljev kozel. Šla sem po hrano, jo v miru pojedla in šla ven. K sreci je že zdavnaj nehalo deževati. Ko sem šla naprej po ulici, sem videla vedno vec otrok, ki so objokani in z umazano obleko tekli domov. Nekaj se jih je »na poti« še prekucnilo, da je bila obleka le še bolj umazana. Proti veceru sem se odlocila, da grem na vlak, ki je peljal v Kranj. Rekla sem si, da bom mogoce še kdaj prišla sem. Ampak res mogoce. LAMBERGARJEVA SRECNA VRNITEV DOMOV MANCA TERAN, 7. A Lambergar je od cesarja v zahvalo, ker je premagal Pegama, dobil gradove na Kranjskem. Pri cesarju je ostal še nekaj dni, nato pa se mu je mudilo domov, da bi mami sporocil veselo novico. A ker mu cesar ni dovolil oditi, je kar pobegnil. Bilo je zgodaj zjutraj in Lambergar je že hitel domov. Zelo se mu je mudila, saj je vedel, da bo cesar kmalu ugotovil, da je pobegnil. Ko je že nekaj casa jezdil, je zagledal najlepšo gospodicno pod soncem. Kot pravi vitez jo je vprašal, ce želi jezditi z njim. Gospodicna je povabilo z veseljem sprejela. Odjezdila sta v grad, kjer so Lambergarja že nestrpno cakali. Mati je bila presrecna, da se je njen sin živ in zdrav vrnil domov, postal lastnik gradov in s seboj celo pripeljal dekle. Cez mesec dni sta se Lambergar in dekle porocila. Vsi ljudje s Kranjske so bili povabljeni na poroko, ki je trajala 7 dni in noci. Ko sta bila tako že nekaj casa porocena, je Lambergar neko noc odkril na ženinem vratu crno vrtnico. Vedel je, kaj to pomeni. To je bilo dekle, ki je bila z njim le zato, da bi ga unicila. Zaradi jeze in žalosti je ženo izgnal iz kraljestva. Ni je mogel vreci v jeco, saj jo je še vedno ljubil. Sam pa se je zaprl vase in jo skušal pozabiti. Cez nekaj mesecev se je vrnila in ga prosila odpušcanja, saj je še vedno verjela, da jo ljubi in se bo vrnil k njej. A zmotila se je. Lambergar je v tem casu spoznal preprosto dekle, ostal z njo in živela sta srecno, brez laži in do konca svojih dni. LEA POTREBUJEŠ, 7. A LAMBERGAR POSTANE LASTNIK GRADU Lambergar se po svoji veliki zmagi pocasi pripravlja na odhod domov. Kralj je zanj pripravil veliko pojedino in povabil vso dunajsko gospodo. Nato je Lambergar naslednjega dne osedlal svojega zvestega konja in se odpravil na nenavadno pot domov. AMADEJ, 7. A Nekaj casa je jezdil po prostranem gozdu in poslušal šelestenje vetra v listih ter tiho oglašanje drugih gozdnih živali. Prijezdil je do velikanskega hrasta, v katerem je bilo veliko duplo. Ustavil se je in vse okoli njega je utihnilo. Skocil je s konja in stopil do drevesa. Roko je potisnil v drevesno duplo in iz njega privlekel list papirja. Na njem je pisalo: »Pogumni Lambergar, res si Pegama premagal, a nevarnosti še konec ni. Ko prišel boš do gradu, ki tebi je najljubši, konja razsedlaj, do vrat velikih stopi. V vratih kljuc bo zlat, ki pa ne odklepa lepih vrat. V zlatem kljucu zloba Pegama prebiva, ce se ga dotakneš, ne boš vec videl belega dneva. Kljuc pravi v luknji zemlje je, najdi ga in srecna tvoja nova bo družina.« Lambergar se je zamišljeno zacel sprehajati po gozdu in iskati luknjo v zemlji. A ni našel drugega kot veliko zapušceno jamo. Stopil je vanjo in se razgledal. Ko je hodil po njej, je z nogo slucajno udaril v majhno skalo, ki se je odkotalila. Razkrila je luknjo v tleh, v kateri je ležalo nekaj majhnega, železnega. Pobral je stari kljuc in ga veselo spravil v žep. Odpravil se je proti domu in si ob tem veselo prepeval. Ko se je zacelo veceriti, se je ustavil v bližnji gostilni in z ogrinjalom zakril svojo viteško opravo. Najel je sobo in se odpravil spat. Zjutraj ga je zbudilo trkanje na vrata. Vstopil je služabnik z zajtrkom, ga položil na mizo in se priklonil. Nato je tako hitro kot je prišel, tudi odšel. Lambergar se je razveselil zajtrka, saj je bil že kar pošteno lacen. Ko je jedel kruh, je v njem našel nekaj cudnega. Spet košcek papirja. Na njem je pisalo: »Ko poješ, pojdi po stopnicah do tocilnega pulta. Za njim bo sedel moški v crnem ogrinjalu in s pavjim peresom, zataknjenim za klobukom. Odvedi ga ven. Nato ga preišci in pri njem boš našel strupeno bodalo, s katerim te je želel ubiti. Spravi ga, morda ti še prav pride.« In tako je tudi storil. Kmalu za tem je placal sobo in na hrbtu svojega konja odhitel do gradu, ki je bil zaradi kraljeve radodarnosti zdaj v njegovi lasti. Prijahal je do glavnih vrat. Okolica gradu ni kazala znakov življenja, saj je kralj obljubil, da bo grad prazen in bo služabnike poslal, kakor hitro bo Lambergar sporocil, da je prispel. Lambergar si je ogledal to velicastno zgradbo in šele tedaj je opazil kljuc v vratih. Bil je zlat. Ker se ga ni smel dotakniti, je poskušal vrata odkleniti z rokavico. A ko se je dotaknil kljuca, ga je kar vrglo nazaj. Zato je konja privlekel do vrat in mu prigovarjal, naj poskuša odpreti vrata. A konj se je prestrašil in hitro stopil nekaj korakov nazaj. Tedaj se je Lambergar spomnil strupenega bodala in stavka, napisanega na listu papirja: Morda ti še pride prav. Nasmehnil se je in z bodalom zamahnil proti kljucu. Ta se je razletel in tako je lahko vrata odklenil s starim železnim kljucem ter vstopil v grad. Njegova lepota je bila nepopisna. Hitro je napisal pismo kralju in najhitrejšega sla dalec naokoli poslal na Dunaj. Cez nekaj dni je kralj prišel na grad pogumnega viteza. Lambergar je priredil velicastno pojedino in vsi so nazdravljali novemu gospodarju gradu in ženi, ki je bila nekoc Pegamova, a sedaj je njegova. KATARINA KUNCIC, 7. B KRALJ MATJAŽ V NOVEM VEKU Mislim, da vsi poznate kralja Matjaža in veste, da je zgodba o njem že napisana, a vsak jo lahko v svoji domišljiji spremeni in tako sem napisal zgodbo o kralju Matjažu, ki se je zbudil v 21. stoletju. Kralj Matjaž je v svoji votlini prespal toliko casa, da se mu je brada devetkrat ovila okoli mize in da je sanjal na tisoce sanj. Ko se je prebudil, se je pretegnil in kmalu zatem ugotovil, da je njegova mošnja s cekini izginila in z njo tudi njegov porocni prstan, ki je bil v njej. Odlocil se je, da poišce mošnjo, saj mu prstan v njej veliko pomeni. Ko je prišel iz jame, je bilo vse drugace in ni vedel, kaj bi. Šel je do svojega gradu, a ga varnostniki niso spustili vanj ter se mu samo smejali in ga imeli za norca, ko jim je povedal, da je kralj Matjaž. A fant Jakob, ki ga je slišal, ga zacel zasliševati. »Ce si res kralj Matjaž, kako to, da si še živ, saj je sedaj že 21. stoletje.« Matjaž mu je povedal, kaj se mu je v votlini zgodilo in ga spraševal o novostih, ki so se pojavile v tem stoletju. Pogovor je trajal dolge tri ure in na koncu se je Matjaž cudil prav vsemu, a vseeno je privolil, da gresta skupaj na ogled mesta. SARA, 9. B Najprej sta odšla v trgovino, da sta Matjažu kupila nekaj primernih oblacil za to stoletje. Ustavila sta se tudi pri brivcu, ki je Matjažu odrezal nekaj metrsko brado, ob katero se je ta ves cas spotikal. Obiskala sta razlicne nove restavracije in gostilne, kjer sta se do sitega najedla, ter obiskala skoraj vse okoliške muzeje. Matjaž je bil presenecen nad tem, kako mora jesti v 21. stoletju, kako na hitro pripravljajo hrano in kaj vse ljudje jedo. Matjaž je sit, obrit in s polno glavo novosti sedel na klopci ob Jakobu ter ga vprašal, kje je shranjena njegova mošnja, ki mu je bila vzeta. Jakob mu je povedal, da jo hranijo v sefu muzeja, pred katerim sta sedela. Takrat pa sta zaslišala alarm in iz muzeja je stekel ropar z debelo vreco ter se spotaknil. Iz vrece je padla Matjaževa mošnja, iz nje pa se je prikotalil njegov prstan, prav do njegovih nog. Matjaž ga je ves srecen pobral in si ga nataknil na prst. Ko sta odšla naprej, je Jakob vprašal Matjaža, ali bo ostal v 21. stoletju ali bo šel spat nazaj v jamo pod Peco. Matjaž je nekaj casa razmišljal, a ko je zagledal na tleh casopis in na naslovnici prebral naslov Slabo vodstvo države, se je hitro poslovil od Jakoba in mu zaupal, da bo raje malo dlje spal, kot prenašal tako politiko. Kralj Matjaž se lahko kadarkoli zbudi in se še enkrat odpravi pohajkovat in mogoce ga boš srecal prav ti. Toda brada mu mora ponovno zrasti in se mu devetkrat oviti okoli mize. MIHA LOTRIC, 7. B VRNIL SE JE KRALJ MATJAŽ Po porocilih sem slišal, da se je zbudil kralj Matjaž. Ali verjamete, da se mu je brada ovila okoli mize kar devetkrat? Res je bilo tako. Po televiziji sem gledal, kako je ves prestrašen prišel iz jame pod goro Peco. Ko se je jama odprla, naj bi se iz nje slišal tak hrup, da so ga slišali celo ljudje v mestu, oddaljenem 40 kilometrov. Ljudje od vsepovsod so pritekli k jami, da bi videli, kaj se dogaja. Nenadoma se je iz jame mocno zasvetilo. To je bila kraljeva carobna krona. Svetloba je postajala vse mocnejša, dokler se ni prikazal z neverjetno dolgo brado legendarni kralj Matjaž. Nekateri niso verjeli svojim ocem, drugi pa so se smejali. Novinarji so mu povedali, da ni nevarnosti in da mu hocejo samo dobro. Najprej so ga z avtobusom odpeljali po mestu. Avtobus mu je bil zelo všec, še zlasti okna, saj je imel obraz ves cas prislonjen ob oknu. Navdušen je bil nad frizerskim salonom. Malo manj je bil navdušen nad frizerjem, ki mu je mocno skrajšal njegovo brado ROBERT, 7. A Nato so ga odpeljali v trgovino z oblacili, kjer si je izbral moderne kavbojke, ki so bile precej drugacne od njegove kraljeve obleke. V zacetku so mu bile malo tesne, a se je hitro privadil nanje. V zlatarni si je izbral veliko verižico z znakom »super DJ« in majhno modro krono. Sedaj je bil kralj Matjaž bolj podoben reparju kot vladarju. Odlocil se je, da si bo naslednji dan ogledal še letališce. Res me zanima, ali mu bo všec. Upam le, da nam ne bo ponovno pobegnil. ROBERT SARAFIMOV, 7. A MUCA COPATARICA – Pravljica z drugacnim koncem O troci so zagledali belo hišico z rdeco streho. Okna so bila polna rož, na vratih pa je pisalo: MUCA COPATARICA. Potrkali so, muca jim je odprla in jih povabila v hišo. V njej je bilo polno majhnih muck, ki so pridno delale. Muca je otroke vprašala, po kaj so prišli. Povedali so, da išcejo svoje copate. Muca je skomignila z rameni in rekla: JAN, 6. A DAVID, 7. A EDON, 9. B »Vsako leto vam sešijem copatke in ker ste neredni, jih izgubite. Tokrat boste pomagali mojim muckom pri šivanju copat za vse otroke v vasi. Mogoce pa jih boste potem bolj pazili.« Otroci so se lotili dela. Janezek je meril, Tine je rezal, Špelca je pomagala šivati, mali Bobek pa je zlagal sešite copate na police. Po dolgem in napornem dnevu so sešili copate za vse otroke v vasi. Zdaj so lahko izbrali vsak svoje copate, ostale pa odnesli otrokom v vas. Ko so se vrnili domov, je bila že noc in cas za vecerjo. Po vecerji so utrujeni zaspali, copatki pa so bili skrbno pospravljeni. TIJANA SAVANOVIC, 2. C P rišli so do hišice. Muca Copatarica jih je spustila v hišo, a copat ni bilo nikjer. Zacudeno so jo gledali. Muca jim je odgovorila, da mora vsak otrok, ki si želi copate nazaj, narediti nekaj dobrega. Zmenili so se, da bodo podarili revnim otrokom vsak eno svojo igraco. Muca je bila zelo zadovoljna. Ko so podarili igrace, so dobili nazaj ciste in zakrpane copatke. Vsi so bili zelo veseli, revni otroci pa še najbolj. Muca pa si je mislila, da je osrecila veliko otrok. TEA ROŽMAN, 2. C M uca Copatarica je šla v gozd k potoku, da bi oprala copate. Ko jih je ocistila, je šla cez potok in pri tem izgubila en copatek. Muca tega ni opazila. Ko je prišla domov, je pred hišo zagledala otroke. Povabila jih je v hišo. Otroci so si poiskali svoje copatke. Jurcek ni našel svojega para. Povedala jim je, kje je bila. Zahvalili so se ji in odšli k potoku, da bi našli Jurckov copatek. Še prej pa so muci obljubili, da bodo vedno pospravljali svoje copatke. NINA VIDUC KOSEC, 2. C V 1. B RAZREDU SO UCENCI IN UCENKE Z ZANIMANJEM SPOZNAVALI PESMICO PESNIKA OTONA ŽUPANCICA PISMO. UGOTOVILI SO, DA IMA ZAMORSKI KRALJ TEŽAVE V SVOJI DEŽELI, SAJ TAM OTROCI NE HODIJO PRAVOCASNO SPAT. ZATO JE UKAZAL VSEM CICIBANOM, DA MORAJO POSTATI HITRO ZASPANI IN TAKOJ ZASPATI, KO GREDO V POSTELJO. ZATO SO RAZMIŠLJALI O TEM, KAJ BI ONI SPOROCILI ZAMORSKEMU KRALJU. ROBERT, 7. A ALEN: ALI SO OTROCI TAM PRIDNI? JAZ GREM SPAT IN SE Z BRATCEM NIC NE KREGAVA. LUKA: POSLAL TI BOM KNJIGO S PRAVLJICAMI, DA BODO OTROCI LAŽJE ZASPALI. ANJA: LEPO TE POZDRAVLJAM, ŽELIM TI LEPE DNEVE. DALILA: TUDI KRALJ MORA TOCNO V POSTELJO IN ZASPATI. ANASTASIA: JAZ SEM PRIDNA IN TAKOJ ZASPIM. NAJA: ZELO HITRO ZASPIM Z IGRACKO, KI JE OKRAŠENA. PATRICIA: KJE SI DOBIL TAKO LEPO KRONO? TUDI JAZ BI IMELA TAKŠNO. NEJC: LEPO SE IMEJ, JAZ TE LEPO POZDRAVLJAM. ANA: VSAK DAN GREM ZELO ZGODAJ SPAT. SPIM Z MEDVEDKOM, KI JE OBLECEN V PIŽAMO. ANUŠA: GREM BREZ PROBLEMOV SPAT Z IGRACKO. IMEJ SE LEPO TAM, KJER ŽIVIŠ. VIKTOR: JAZ BI GA POHVALIL, DA JE DOBER KRALJ. MIDVA Z BRATCEM MARKOM GREVA BREZ KREGANJA SPAT. ERAZEM: ZANIMA ME, KAKO SE OTROCI V DALJNI DEŽELI IGRAJO. JAZ RAD IGRAM NOGOMET. MAJ: KJE PA JE TA DALJNA TVOJA DEŽELA? LINDION: LEPO TE POZDRAVLJAM. JAKA: JAZ SE KRALJA NE BOJIM, KER SEM ZELO PRIDEN. ANEJ: KAKŠNI SO TAM OTROCI? JAZ SEM PRIDEN. SVIT: KATERE IGRE SE IGRAJO TAM OTROCI? IMAJO KAJ IGRAC? JAZ GREM SPAT S PLIŠASTIM MEDVEDKOM. POLINA: GOTOVO SO TAM KAKŠNE ZANIMIVE IN DRUGACNE IGRACE. JAZ SI ŽELIM PLIŠASTEGA MEDVEDKA. JAZ SEM MUCA MACA Jaz sem muca Maca. Živim v Parizu. Tam je kraj mode in ljubezni. Vsak dan grem na kavo s svojimi prijatelji. Narocimo tudi rogljicke. Sem nenavadna muca. Moje prijateljice so tudi miši. Vcasih skupaj jemo sir. PIA U., 2. B JAZ SEM MUCA MACA Jaz sem muca Maca. Živim sredi gozda, kjer je zelo lepo. Zjutraj, ko sem se zbudila, sem pred vrati našla paket. V njem je bila zelo lepa obleka. Sedaj bom še lepša. LUCIJA, 2. B JAZ SEM MACEK MURI Jaz sem macek Muri. Zdaj pišem dnevnik o tem, kar se je danes zgodilo. Danes sem obiskal muco Maco. Šla sva v lunapark, kjer sva se zelo zabavala. Šla sva v hišo strahov. Maco je zgrabil pajek, mene pa netopir. Zelo sva se prestrašila in sva zbežala. Potem sva srecala še druge macje strahove. Šla sva tudi na Macji vlak smrti. Proti veceru sva se zaspana vrnila domov. Spila sva še eno kavico in se odpravila vsak v svojo hiško. NEJA, 2. B MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA Moja najljubša knjiga je strip Gusarji. Super je zato, ker je napeta zgodba. Na zacetku je Zvitorepec potrkal na vrata Lakotnikove hiše. Potrkal je tako mocno, da se je hiša porušila. SAMO, 2. B MED PRIPRAVAMI NA CANKARJEVO PRIZNANJE PA SMO SE ZA TRENUTEK SPREMENILI V MACKA MURIJA OZIROMA MUCO MACO. DAVID, 7. A NEPOZABNI TRENUTKI Morska voda. Sonce. Razpeta jadra, v katera se lovi veter. Neprestano guganje iz ene strani v drugo. To so stvari, na katere bi pomislili, ce bi nam kdo omenil jadranje. Kaj pa ti dve besedi: Nasedli smo! Verjetno pri vecini ti dve besedi ne bi bili prva misel, a pri meni ni bilo tako. Zakaj? Tukaj je odgovor. Vse se je zacelo takrat, ko smo se s prijatelji odlocili, da ponovimo lanski dogodek: desetdnevno jadranje z najeto jadrnico okoli Kornatov. Naš kapitan, ali kar po domace Borut, je zelo hitro zbral podatke in koordinate ter se dogovarjal z drugimi starši. Ta cas pa smo otroci, mladinski del posadke – pirati s Kornatov, ne s Karibov, da ne bo pomote, poskušali uganiti, kaj se nam bo zgodilo. Vendar pa necesa nihce od nas ni pricakoval. In to je, da jadrnica lahko meni nic tebi nic nasede. Na poti smo bili že tretji dan. Sonce se je že pocasi bližalo obzorju, ko smo pripluli v zaliv Cura, na severu Dugega otoka. Razveselili smo se pogleda na ljubko restavracijo, ki se je blešcala v soncu. Jadrnice nismo smeli privezati ob pomol, ampak malo stran od njega, saj je bila voda prenizka. Do pomola smo se nato odpravili z gumenjakom. Ko smo bili vsi na trdih tleh, smo se odpravili v restavracijo, kjer smo narocili same eksoticne jedi (omleto iz iker morskega ježka, rakovo juho …). Po vecerji smo bili tako prepolni morske hrane, da se je gumenjak skoraj potopil zaradi naše teže. Na jadrnici smo takoj popadali v svoje postelje. Naslednji dan smo se zbudili zelo zgodaj, vsaj za nas, ob pol devetih. Kapitan je stopil za krmilo in zagnal motor. Mi pa smo s pomola mahali domacinom. Vse bi bilo popolno, ce bi jadrnica speljala z mesta. A ni. Poskusili smo še enkrat in še enkrat. Nic. Kapitan se je z mrkim obrazom nadel masko in se potopil v vodo. Plaval je okoli jadrnice. Še preden je priplaval na površje, je sporocil nekaj takega, kot glu, glu, glu. Ko je splezal na jadrnico, smo dobili njegov prevod: »Nasedli smo.« TEVŽ, 7. B Kdo, kje, kako? Takoj so nam zaceli pred ocmi poplesavati razni zakaji. Prejšnji vecer smo mislili, da je bila oseka. Na žalost je ni bilo. Kobilica jadrnice je bila namrec v pesku. V pesku? To pomeni, da se lahko še rešimo. Zato smo se vsi najprej nagnetli na levo stran, nato na desno, pa spet na levo, desno, levo, desno. Kapitan je ponovno poskušal zagnati motor jadrnice. Nic. Po nekaj neuspelih poskusih smo za pomoc prosili ribica z motornim colnom. Vsi smo se spravili na kljun nasedle štirinajstmetrovke in ribic nas je zacel vleci. Vlekel nas je toliko casa, da nas je izvlekel iz peska. Vsi veseli smo se mu zahvalili. Uspelo nam je zapustiti zaliv. Ko smo pluli naprej, smo razmišljali o našem medsebojnem sodelovanju in prijaznem ribicu. Spoznali smo, da so ljudje pripravljeni pomagati, ce jih prosiš. Zato smo se že veselili ponovnega obiska Dugega otoka in prijaznih domacinov. KATARINA KUNCIC, 7. B PRVIC NA LETALU Vsakdo je že potoval. Bodisi z vlakom ali pa na kakšen drug nacin. Kaj pa z letalom? Ne. Ce mene vprašate, že ne. Cene so previsoke, vožnja je naporna (zaradi casovnih razlik), stranišce je težko dostopno. Aja, tudi za vzlet je treba cakati, lahko se zavlece tudi tja do 10 ur. Ja, ja, to ni šala. Tudi jaz sem si silno želela poleteti v višave, ceprav nekaj casa uklešcena v tisti pas, ki te tako stisne, da tudi dihati ne moreš. Toda na vsak nacin sem hotela na letalo, tudi ce bi bila to moja zadnja vožnja mojega obstoja. Moja želja se je uresnicila, ko nam je oci povedal, da gremo ob koncu mojega 6. razreda v Ameriko. Tako smo se med poletnimi pocitnicami odpravili na Brnik na Letališce Jožeta Pucnika. Joj, oprostite, tocno 16. 7. 2011 ob 6.20. Na zacetku smo porabili približno pol ure, da smo prišli do kontrole naše prtljage, saj veste, teža, velikost, tudi rocno prtljago so nam pregledali – tisto, ki jo vzamemo s seboj na letalo. MANCA, 7. A Letalo, s katerim smo se peljali do našega prvega postanka – Pariza, je bilo majhno, toda naš polet je trajal le 2 uri, zato se je splacalo malo potrpeti. Tam smo dobili tudi zajtrk. Ko sem pojedla, sem imela s sabo nintendo, da sem se malo zamotila. Zraven sem pa še sestri pomagala reševati križanke in naloge. Nekaj minut po vzletu je prišla stevardesa. Ravno sem bila na sredini tekmovanja (pri igrici), tako da je nisem mogla poslušati. Zacela je govoriti v francošcini. Torej mi ne bo žal, ce je ne poslušam. Ko je koncala, sem že mislila, da bo konec, a je spregovorila še v anglešcini. No, to pa sem z veseljem poslušala in vse sem razumela, ker se je ucim že od 4. leta. Torej, 9 let! Prispeli smo. Zdaj pa hitro na drug konec letališca in na letalo za Ameriko. Leteli smo v Washington, D.C. Prtljago, razen rocne, so že poslali na letalo, s katerim smo se potem peljali. Mislila sem in tudi upala, da je vecje. Kmalu sem se usedla v udoben naslanjac v vidno vecjem letalu. Gledala sem v ekran in ugotavljala, kje so slušalke. Tisti dve luknji se nikakor nista ujemali s slušalkami, ki sem jih imela s seboj. Stevardesa jih je nato prinesla nekaj minut po vzletu. Vzela sem jih iz vrecke in zacela brskati za filmi. Hop, Rio, Zlatolaska …; kar vse bom pogledala. Kmalu se je tudi 8-urna vožnja zakljucila. Nato smo šli iskat našo prtljago. Dolgo smo cakali, preden je prišla. Upali smo, da naša prtljaga ne bo med tistimi 10.000 kosi prtljage, ki se na dan poškoduje ali unici. Imeli smo sreco. Potem pa smo se z avtom odpeljali stran od letališca in pocitnicam naproti. MANCA TERAN, 7. A Zacela se je šola in po tihem sem si želela, da bi bile še nekaj casa pocitnice. Mislila sem, da bi še kam odšli. Ko pa sem drugi dan pouka, v petek zvecer, videla mami, da v sobi na skrivaj pakira kovcek, sem takoj pomislila, da ima nekaj za bregom. Zvecer mi je povedala, da gremo naslednjega dne na dvodnevni izlet na Bavarsko. Najprej sploh nisem vedela, kje je to. Nato mi je razložila, da si gremo ogledat pravljicne gradove Ludvika II. v južno Nemcijo. Že zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali proti Avstriji. Vodicka nam je pripovedovala o kralju Ludviku II. Bil je poseben clovek. Rad je risal nacrte, gradil pravljicne gradove in bil sam. Po dolgi vožnji smo se ustavili pri Kimskem jezeru, na katerem so trije otoki. Z ladjico smo se odpeljali na Moški otok, na katerem je grad Herrenchiemsee. Na otoku smo hodili po gozdu, ki ga ni in ni bilo konec. Kar naenkrat pa se je pred nami odprl pogled na cudovit park z visokimi vodometi, za njimi pa sem zagledala grad, ki se mi na prvi pogled ni zdel nic posebnega. Do gradu je kralj Ludvik II. hodil naskrivaj, zato je dal zgraditi kanal, da se je z ladjico pripeljal do njega. Notranjost gradu je bogato okrašena, tako da se je meni zdela že prav kicasta. Nato smo se z ladjico odpeljali nazaj na kopno, naprej pa z avtobusom do drugega gradu Linderhof. Ta grad mi je bil že po zunanjosti bolj všec. To naj bi bila Ludvikova pocitniška hiša. Okoli gradu so bili travniki, gozdovi in ribnik. Kralj Ludvik II. je imel zelo rad živali in njegova najlepša žival je bila labod. Sprehodili smo se po vrtu in prišli do hriba. Pod njem je kralj dal zgraditi umetno jamo. V njej so bili umetni kapniki in celo slap, v notranjosti pa so se odvijale celo predstave. Po ogledu smo se odpeljali v vas Oberamergau, kjer smo prespali. Še pred pocitkom smo si tudi ogledali tudi vas. Zanimivost te vasi je, da so hiše poslikane. Naslednje jutro smo se zgodaj zjutraj odpeljali do ene najlepših cerkva na Bavarskem, kjer imajo navado, da v nedeljah ljudje hodijo k maši v narodnih nošah. Pot smo nadaljevali do tretjega gradu. Tam smo se morali peš povzpeti na hrib. Po vec kot pol ure hoje smo zagledali grad Neuschwanstein, ki se mi je zdel kot prekopiran iz pravljice. Notranjost pa mi je bila še lepša kot v prejšnjih dveh. Najbolj mi je ostala v spominu velika dvorana, ki je bila polna ogledal in svecnikov. V kraljevi jedilnici je bila »mizica, pogrni se«. S posebnim dvigalom so mizo spustili v spodnje nadstropje, kjer je bila kuhinja. Tam so jo obložili z dobrotami in jo spet dvignili nazaj v jedilnico. Na koncu pa smo šli še na most za gradom, iz katerega smo grad videli še z druge strani. Po napornih in nepozabnih dneh smo se pozno zvecer utrujeni vrgli v posteljo. Zjutraj pa sem zaspana tarnala, da ne morem vstati. Tisti ponedeljek pa bi najraje kar ostala doma. Zelo rada hodim na take izlete, ker veliko izvem o ljudeh, kulturi in zgodovini. SARA ŽIBERT ARH, 7. A Z družino smo se s Štajerske odpravili proti letališcu v Ljubljani. Bil sem zelo vznemirjen, saj sem se prvic peljal z letalom. Toda polet je bil uspešen in popolnoma varno smo prispeli v Egipt. Ko smo prišli v veliko egipcansko mesto Hurgada, smo se pocutili cisto pocitniško, saj je bilo tam zelo vroce. Hitro smo se z vodicem iz agencije odpravili proti našemu hotelu. Videli smo, da imajo veliko dobre hrane, predvsem pa mi je bila všec njihova sladica. Dobili smo veliko sobo, ampak je nismo skoraj nic uporabljali, saj smo vecino casa preživeli na izletih. Prvi izlet je bil s terenskimi vozili po pušcavi. Mislil sem, da se vozim po oblakih, saj je bil obcutek tako mehak. Pušcavo sem si predstavljal cisto drugace, saj sem mislil, da je ravna in neskoncna, a bila je precej hribovita. Ker je veter mocno pihal, smo si morali dati okoli glave posebne rute, da nam pesek ne bi prišel v oci. To je bila tudi dogodivšcina, saj smo se vozili vsak s svojim štirikolesnikom. Med vožnjo smo si lahko ogledali vec vrst kamnin in videli smo najbolj znano pušcavsko rožo, ki raste vec tisoc let in jo je zelo težko najti, saj je po navadi zakopana v pušcavi. Kasneje smo se pripeljali v najbližji tabor, kjer prebivajo beduini. Beduini so plemena, ki živijo v pušcavah in so prvotni prebivalci pušcav, prepoznamo pa jih po njihovih dolgih crnih oblacilih. Tam so nam pokazali svoj nacin življenja. Starejše beduinke so nam prikazale, kako pecejo kruh. Postopek se mi je zdel zelo zanimiv, s peko kruha pa smo se preizkusili tudi sami. Nenavadno se mi je zdelo, da so ogenj zakurili s kameljimi iztrebki. Povedali so nam tudi nekaj vec o kamelah. Zvedeli smo, da kamele ne pijejo vode vsak dan, saj si v trebuhu z njo naredijo veliko zalogo. Preizkusili smo se tudi v jahanju kamel. Bilo me je mocno strah, saj je bila moja kamela velika in precej nerodna. Toda strah sem premagal ob gledanju cudovitega soncnega zahoda. Naš drugi ogled je bil ogled piramid. Že navsezgodaj smo se odpravili na pot. Najprej smo si ogledali glavno mesto Kairo. Piramide smo videli celo iz mesta, ceprav so bile nekaj kilometrov dalec. Ko smo prispeli do njih, smo kupili karte za vstop v drugo najvecjo piramido. V vrsti smo cakali dolgo, ko pa se je v nekaj minutah vse spraznilo, smo izvedeli, da je v piramidi zmanjkalo elektrike. Mi smo vseeno vztrajali, da si jo gremo ogledat in to smo tudi dosegli. Skupaj s tremi Italijani smo se napotili v grobnico piramide. S seboj smo imeli samo svetilke, kar nam je naredilo hojo po grobnici zelo razburljivo. Vse nas je bilo pošteno strah, saj je bila okoli nas cista tišina. V piramidi je bilo precej vlažno. Komaj sem cakal, da koncamo z ogledom notranjosti piramide. V hotel smo se utrujeni vrnili pozno ponoci. Po tem napornem izletu smo si dva dni privošcili turkizno toplo egipcansko morje, nato pa nas je še cakal zadnji, po mojem okusu, najzanimivejši izlet. To je bilo potapljanje v najlepšem predelu morja v Egiptu. Na potapljanje smo vsi komaj cakali, saj se še nihce v moji družini ni potapljal ob koralah. Preden smo šli na ladjo, smo si morali vzeti maske, da smo lažje videli pod vodo. Potem smo se z ladjo odpeljali do majhnega otoka, kjer smo se ustavili in zaceli potapljati. Morje je bilo veliko in cisto ter z razlicnimi koralami. Nekatere korale so bile mehke, nekatere so se blešcale in bile v podobi narave. Voda je bila tako cista, da smo videli veliko vrst rib in ostalega rastlinstva. Z bratom pa sva se tudi slikala pod vodo z razlicnimi koralami. Na ladji nas je ob soncnem zahodu cakala vecerja. Ob odhodu v hotel smo videli delfine, ki so nas pospremili skoraj do obale. Naslednji dan smo pocivali na plaži, zvecer pa smo si privošcili koktejle in zanimive pijace razlicnih tropskih okusov. Po 14 dneh smo žal morali domov. Odpravili smo se zgodaj zjutraj in prijazni Egipcani so nas pospremili do avtobusa, saj se nam je že mudilo na letalo. To je bilo moje najlepše in hkrati nepozabno potovanje. Na poti domov smo se ustavili še v tretjem najvecjem muzeju zgodovine na svetu, kjer smo si ogledali ostanke faraonovih grobnic. ŽIGA CERNOŠA, 9. A POTOVANJE PO MAROKU Pred dobrima dvema letoma sva z mamo teden dni preživela na potovanju po Maroku. To je dežela na severu Afrike. Uradno ime države je Kraljestvo Maroko in s pomocjo predsednika vlade tej monarhiji vlada kralj. Glavno mesto Maroka je Rabat, uradni jezik pa arabšcina. V Maroko smo prispeli na letališce v Marakešu z letalom iz Milana v Italiji. Polet je trajal približno dve uri. Letališce v Marakešu je zelo moderno in lepo. Na parkirišcu so nas že cakali avtomobili in vozniki z vodicem. Skupaj nas je bilo v skupini štirideset in potovali smo z devetimi avtomobili. Našemu šoferju je bilo ime Moutassim in nas je štiri dni vozil po Maroku. Ceprav so glavne ceste v Maroku kar dobre, je vecina stranskih cest izredno slabih in jih z avtobusom ne bi mogli prevoziti. Glavni vodic na naši poti po Maroku je bil Mohammad, profesor arabšcine in islamski imam. Pri dan smo najprej potovali do mesta Quarzazte in naprej proti Zagori, kjer smo nato tudi prenocili. Vožnja nam je ob obcudovanju prelepe pokrajine in skromnih naselij hitro minila in prišel je cas prvega maroškega kosila. Maroška hrana je bila zelo dobra. Zlasti všec mi je bil njihov sveže pecen kruh in razlicne vrste zelenjave. Skoraj pa ni jedi, kamor ne natresejo orientalske kumine, ki je pri nas manj znana. Po kosilu smo si ogledali slikovito mestece Ait Ben Haddou, ki spada med dedišcino UNESCA. Tu so posneli tudi številne filme. Pot smo nadaljevali po dolini Draa do Zagore, ki stoji cisto na robu pušcave. Tu so slovita vrata v pušcavo, kjer piše, da do mesta Tombouctou v Maliju potrebujemo 52 dni potovanja s kamelami. Prenocili smo v pravljicnem hotelu Palais Assma. Drugi dan potovanja nas je cakala naporna pot preko Alnifa in Erfouda do pušcavske naselbine v Merzougu. Med potjo so nas peljali v veliko prodajalno preprog, kjer so nam na vsak nacin hoteli kaj prodati. Meni je bil najbolj zanimiv možakar, ki je z višine nalival caj v kozarcke. Ta caj so nam tudi ponudili. Kupili pa nismo nic. Pac pa je mami na nekem postajališcu od decka, ki je prodajal dateljne, kupila košarico dateljnov, ki smo jih potem jedli cel teden. Sam sem si kupil šaš in se zavil tako, kot sem videl domacine. Proti veceru smo prispeli v Merzoug. Že od dalec smo zagledali prave pušcavske sipine in med njimi je – namesto hotela- stalo šotorišce. Dobili smo vsak svoj šotor, najin je imel številko 35. Vrat seveda ni bilo, vhod sva zagrnila samo z debelo zaveso. A v šotoru so nas cakale prave postelje s cistimi rjuhami, po tleh pa so pesek prekrivale debele preproge. V vsakem šotoru je gorela tudi ena elektricna žarnica. Domacini so nas pricakali s kamelami in ponujali jahanje na sipine, kjer naj bi si ogledali soncni zahod. Zlezel sem na kamelo, potem pa so po tri kamele povezali med seboj in vse skupaj je vodil mlad fant. Kmalu je postala pot prevec strma in kamele niso vec zmogle strmine, zato sem naprej moral peš. V suhem, ostrem pesku se mi je zelo udiralo, tako da je bilo kar težko hoditi. Na vrhu sipine smo pricakali nepozaben soncni zahod in potem smo se morali vrniti. Iz velikega šotora je že prijetno dišalo in cakala nas je prava berberska vecerja z veliko mesa, riža, krompirja in maroškimi zacimbami. Berberi se namrec imenuje nomadsko ljudstvo, ki tu živi in pase kamele ter se danes vse bolj ukvarja s turizmom. Po vecerji smo posedli ob ognju in Berberi, ki so prej stregli vecerjo, so sedaj igrali na bobne in cinele, plesali ter peli. Cez nekaj casa smo se opogumili tudi mi, najprej z njimi zaplesali, nato pa tudi zabobnali in zapeli. Potem smo se odpravili k pocitku v naše šotore in zjutraj smo nadaljevali pot. Naslednji dan smo se blizu kraja Tingur ustavili v kamnolomu fosilov. Tu je bilo nekoc morje, zato je povsod mogoce najti okamnele ostanke živali. Iz takih plošc s fosili izdelujejo razlicne mize, umivalnike, vodnjake, vaze in druge okrasne predmete. Delo je zelo težko in tudi zdravju nevarno, ker ne uporabljajo nobene zašcitne opreme. Izdelki so res zelo lepi. Ogledali smo si tudi slikovito sotesko, ki jo je izdolbla reka Todra. Med strmimi stenami je prostor samo za cesto in reko. Ustavili smo se tudi pri filmskem studiu, ki je hkrati tudi hotel za igralce. Ravno ta dan so se pripravljali na snemanje filma Ben Hur. Zvecer smo prispeli v Quarza zate in tam prenocili. Naslednji dan nas je cakala pot nazaj v Marakeš, ki nas je vodila cez prelaz Tizin n’Tihka, ki je visok kar 2260 m. Cesta je bila zares strma in nevarna, polna ovinkov in serpentin, in vcasih nas je bilo pošteno strah. A srecno smo prišli do Marakeša, kjer smo nato preživeli še dva dneva. Marakeš je –tako kot vsa dežela – mesto nasprotij. Tu so nove, moderne stavbe, v starem delu mesta pa življenje tece po svoje. Na tržnici prodajajo vse: od keramike, preprog, suhega sadja in zacimb do zelenjave, ki si jo lahko nabereš kar na tleh. Tudi meso prodajajo kar na ulici. V mestu se srecujejo moderni avtomobili in konjske vprege. Odlocili smo se, da gremo v hotel in se pred povratkom domov še malo odpocijemo v bazenu in ob njem. Zadnji dan smo se že zgodaj zjutraj odpravili na letališce in se vrnili domov. Potovanje po Maroku mi bo za vedno ostalo v spominu, saj je Maroko res lepa dežela. Najbolj všec mi je bilo v pušcavi. Motilo pa me je to, da domacini kar naprej skušajo turistom nekaj prodati. Tako dobiš obcutek, kot da te hocejo goljufati. Vsem bi priporocil potovanje po tej deželi, saj je varna in ne predraga. FILIP J. ROGAC, 9. B Bilo je leto 2010, med božicnimi pocitnicami, ko smo s sestro in starši odšli v London. Leteli smo z Letališca Jožeta Pucnika Ljubljana do londonskega letališca, ki je bilo zelo neurejeno. Bilo me je strah, da se ne bom izgubil v tisti ogromni množici ljudi. Poiskali smo taksi in se odpeljali do zelo razkošnega hotela v samem centru mesta. Ker je bilo že pozno, smo šli takoj spat. PRVIC SEM STOPIL NA ANGLEŠKA TLA Naslednji dan smo si privošcili odlicen zajtrk. Sam sem jedel angleške klobasice in pil zelo okusen sok. Kar nekaj težav sem imel pri izbiri jedi, saj je bilo vse videti zelo okusno. Potem smo si odšli ogledat Big Ben, ki se ga nisem predstavljal tako velikega. Sprehodili smo se še do Buckinghamske palace, v kateri živi angleška kraljica Elizabeta II. Palaca se ni kaj dosti razlikovala od slik, ki sem jih videl. Presenecen pa sem bil nad stražarji, ki stražijo palaco in sploh mi ni jasno, kako jim uspe biti toliko casa popolnoma pri miru. Ogledali smo si še Tower Bridge, ki je edini zložljivi most v Londonu. Pri kosilu smo spili tudi angleški caj. Njegovo pitje imajo Angleži za poseben obred v popoldanskem casu. Nato smo se še sprehodili po božicno obarvanem Londonu. Vsi utrujeni smo se vrnili v hotel in zadovoljni, da je en uspešen dan za nami. Naslednji dan smo si šli ogledat Chicago musical. Predstava, ki je na zabaven nacin govorila o življenju gangsterjev, je bila zelo zanimiva. Tudi igralci so bili izjemno dobri. Ceprav sem se peljal tudi s podzemno železnico, mi ta vožnja ni bila prav nic všec, saj se ljudje obnašajo zelo nekulturno. Zadnji dan našega bivanja v Londonu smo si ogledali dva muzeja in utrdbo. Do tja smo se pripeljali z avtobusom, in tako uporabili še tretji možni prevoz v Londonu. Ustavili smo se tudi v restavraciji, kjer sem pil pravi angleški caj in se pocutil kot pravi Anglež. Po prihodu v hotel smo takoj pripravili prtljago in hitro odšli na letališce. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli domov. Na tem potovanju sem izvedel veliko o angleški kulturi, zgodovini in navadah ljudi. Potovanje je bilo zame enkratno in ko bom imel možnost, bom zagotovo spet odšel v London. ŽAN DEMŠAR, 7. A IZRAEL – DEŽELA PRESENECENJ Za prvomajske pocitnice smo se z družino odpravili v Izrael. Ker so starši in brat morali oditi na pot že prej, sem jaz odpotoval s sestricno Niko. Polurno iskanje parkirnega prostora na letališcu v Benetkah ni bil ravno najboljši zacetek potovanja, vendar sem se kratkocasil s tem, da sem po parkirišcu iskal dobre avtomobile, ki jih je tam kar mrgolelo. Sestricni, ki pa je vozila avto, pa to ni bilo niti malo všec in tako je sebi in prav tako tudi meni brez zadržkov nacenjala živce. Ko sva stopila v glavno stavbo letališca, sem ugotovil, da ne vem, ne kje, ne kdaj imam let, poleg vsega pa je moj želodec z groznim kruljenjem strašil ostale obiskovalce letališca. Moja nesreca je dosegla vrh, ko sem vsem obcutkom ob preckanju traku, kjer se preverja, ce potniki v potovalki prenašajo orožje, dodal še strah, a sem kmalu ugotovil, da je moj strah neupravicen, saj je najhujše dejanje, ki sem ga po mnenju moje mame v življenju zagrešil to, da nisem pospravil svoje sobe. Tako sem brez skrbi preckal trak in ker po dežju vedno posije sonce, se je tako zacelo najlepše potovanje mojega življenja. Ko sem prišel na letalo, me je bilo malo strah, ker bom prvic v zraku. A moja sestricna me je potolažila in mi rekla, da se nimam cesa bati. Našla sva najine sedeže in se hotela usesti, a ravno takrat je prišla stevardesa in me pospremila skozi vrata in me posedla v prvi razred. Nisem vedel, kaj se sploh dogaja, a sem bil zadovoljen. Polet je trajal pet ur in trideset minut. Med poletom sem vecinoma gledal skozi okno. Ko sem videl oblake, sem si mislil, da sem v nebesih. Razgled je bil božanski. Sonce je bilo nad nami in oblaki pod nami. To pa sploh ni bilo vse, leteli smo tudi nad vulkanom Vezuvom. Najlepše pa je bilo, ko smo zvecer leteli nad mestom Tel Aviv. Mesto je bilo temno in osvetljeno z lucmi. Med pristankom sem mislil, da se bo letalo obrnilo na glavo. Bilo me je resnicno strah. Po pristanku je pome prišla stevardesa in mi dala liziko. Na koncu se je vse obrnilo v pravo smer. Iz letala sem z liziko v roki odšel do moje sestricne, ki me je že cakala. Odšla sva po crti, narisani za pešce, do traku s prtljago. Cakala sva približno pet minut, kar je bilo normalno. Starši in brat Vid so me že cakali. Zelo sem jih bil vesel in jim takoj povedal o svojem prvem letu z letalom. Oce nas je odpeljal v manjši motel, kjer smo prenocili. Naslednje jutro smo odšli v bližnjo restavracijo na zajtrk. Potem smo se odpeljali v po mojem mnenju najlepše mesto na svetu Nir David. Pred tekmovanjem smo si uspeli ogledati vsaj en del tega lepega mesteca. Tam so bile palme in reka, v kateri sem plaval, je bila lepa in tudi topla, saj je izvirala iz vrelca v gori. Na tekmi sem bil prvi in za nagrado sem dobil diplomo, napisano v hebrejšcini. Oci nas je po tekmi peljal nazaj v motel, kjer smo vzeli naše stvari in se odpeljali v hišice, imenovane kibuci. Tam smo ostali tri dni. Imeli smo se lepo. Blizu naše hišice je bil tudi živalski vrt, ki smo si ga ogledali. Odpeljali smo se še v mesto Nazaret, kjer smo obiskali Cerkev Marijinega oznanjenja. Tam je bila tudi slika iz Slovenije, na kateri je pisalo: MARIJA, MATI SLOVENCEV. V notranjosti cerkve je bil prostor, kjer so ljudje odlagali svece. Po tretjem dnevu smo se spet selili. Odšli smo v veliko mesto Haifa. Tam smo si privošcili spanje v hotelu s štirimi zvezdicami. Tudi tu sem tekmoval, a na žalost ni bilo tekmovalcev moje starosti, saj so bili vsi starejši. Po tekmi sem skocil v jakuzi. V njem sem užival lahko le toliko casa, dokler ni varnostnik ugotovil, da še nisem star osemnajst let. Po tekmi smo se odpeljali do Galilejskega jezera, natancneje do reke Jordan, v kateri se je krstil Jezus. Tudi sam sem stopil v vodo, a po pravici povedano nisem obcutil prav nic. Pri naslednji cerkvi, ki smo si jo ogledali, je bil majhen labirint. Zelo sem se zabaval, ko sem se prebijal skozi njega. A uspelo mi je. Odpeljali smo se nazaj. Cas je bil, da smo pocasi spakirali in odšli. Ko smo prišli na letališce in se postavili v vrsto za pregled, smo morali odpreti vse torbe. Opravili smo pregled, le mamicine kreme niso imele te srece. To potovanje mi bo ostalo dolgo casa v spominu. Ce bom šel še kdaj v Izrael, mi bo lažje, saj znam nekaj o besed v hebrejšcini. JERNEJ VELICKOVIC, 7. B POLETNA AVANTURA Prejšnje leto smo se z družino odlocili, da si bomo ogledali Grcijo. Dva tedna po zakljucku šole smo se odpravili na pot, ki je bila predolga, da bi jo prevozili brez postanka. Zato smo se odlocili, da se bomo ustavili v Srbiji in si ogledali nekaj njenih zanimivosti. Našli smo apartma v Nišu in naslednji dan krenili v mesto. Najprej smo si šli ogledat Cele kulo. To je stolp, zgrajen iz cloveških lobanj, ki so ga naredili Turki iz lobanj upornikov. Na plakatu je pisalo, da so jih vzidali z lasmi in kožo. Potem smo si ogledali še trdnjavo, ki stoji nad reko Nišavo. Ni bila prevec zanimiva, imeli pa smo dober razgled. Ob koncu dneva smo šli na cevapcice, ki so bili res boljši, kot kjer koli drugje. Po dolgem dnevu smo odšli v naš apartma in v trenutku zaspali. Drugi dan smo se odpravili v Grcijo, bolj tocno v Solun. Mesto je res ogromno. Nismo imeli srece, ker so bili muzeji zaprti tocno na ta dan. Lahko pa smo si ogledali cudovite cerkve. Ogledali smo si zunanjost White tower. Res je bil gromozanski in cisto bel. Odpravili smo se po mestu in se zvecer vrnili v naš zacasni apartma. Prespali smo in odšli na grško obalo, kjer smo ostali dva dni. Koncno smo odšli na Meteoro. Tam so bili samostani na višini 200 m. Zgradili so jih menihi, ki so bili vojni ubežniki. Je eno od cudes sveta, ker nihce ne ve, kako so samostane zgradili na taki višini in kako so sploh dobili material zanje. Bilo je zares neverjetno že takrat, ko smo se vozili in sem lahko iz razdalje videl precudovite samostane. Najprej smo šli v najvecji in najlepši samostan. Vsi smo morali obleci dolge hlace in majice, ženske pa so morale imeti dolga krila. Ko sem vstopil v samostan, sem zagledal veliko lepih poslikav. Imeli so prav posebno sobo, v kateri naj bi bila samo dobra energija, ampak je bilo prevec gnece. Samostani so bili bogati z zlatom. Na drugi strani, kjer je bila najvišja tocka, smo stopili iz samostana. Povzpeli smo se in bili deležni prekrasnega razgleda na celotno Meteoro in na mesto pod njo. In šele tedaj sem se zares vprašal, kako so se menihi lahko povzpeli nanje. Ogledali smo si še druge samostane. Vsi so imeli tudi zelo lepe vrtove. Cetudi je bilo naporno hoditi po številnih stopnicah, se je na koncu izplacalo. Slišal sem, da so tam posneli tudi enega od filmov James Bonda. To je bilo zares neverjetno in vesel sem, da sem si šel to ogledat. Od napornega dneva sem bil zelo vesel, a hkrati zelo utrujen. Da bi si vsi malo odpocili, smo se odpravili še na Ohridsko jezero, ki je najvecje v Makedoniji. Takoj ko smo prišli v mesto Ohrid, so nas vabili v apartmaje v mestu. Seveda se nismo odlocili, ker je bilo prevec onesnaženo in potrebovali bi 10 minut do jezera. Zato smo se odpeljali naprej in prišli do hiš, oddaljenih le pet metrov od jezera. In na sreco smo dobili apartma cisto blizu vode in stran od gnece ljudi. Naslednji dan so bili metrski valovi in najbolje je bilo ležati na pomolu. Bilo je, kot bi ležal na vodni postelji. Naš sosed nam je povedal, da takšnih valov ni bilo že dolgo casa. Vsi smo bili veseli. Zadnji dan smo si ogledali še albansko mejo in cudovito cerkev Sv. Nauma. Vrocina je bila neznosna. Hoteli smo si odpociti in zagledali smo ladjice s streho. Voznik ladjice nam je rekel, da nas bo peljal do albanske meje, do pritoka reke Drim v jezero in do znane cerkve. Ker se je slišalo zelo zanimivo, smo se dogovorili, da gremo na ogled. Potem smo se peljali 100 m in voznik je rekel, da smo že pri albanski meji. Šli smo nazaj in tam se je reka izlivala v jezero, po 20 m pa je bila cerkev Sv. Nauma. Ker so minile le tri minutke, smo mu rekli, naj nas odloži pred cerkvijo. Zapeljal je naravnost na pešceno plažo, nas odložil in odšel. Ogledali smo si zares lepo cerkev in njen vrt s pavi. Povsod na vrtu so bile tablice z napisom pozor pavi, nevarni ljudem. Zdelo se mi je zelo cudno, vendar smo nadaljevali z ogledom. Pocasi smo se vrnili. Še enkrat smo se okopali in odšli domov. Tako sem preživel cudovite pocitnice. Ta dolg izlet mi je bil zelo všec, saj sem videl mnogo lepih stvari. Upam, da bom šel še kdaj v Grcijo. Ceprav je bilo naporno, sem bil na koncu zadovoljen. JURE POVŠIN, 7. B NEPOZABNO BIVANJE V AMERIKI Nekega poletnega dne so nas prijatelji odpeljali na letališce Jožeta Pucnika, od koder smo leteli v München, od tam pa v New York. Na letalu je imel vsak sedež svojo televizijo, na kateri smo si lahko ogledali razne filme, da nam ni bilo dolgcas. V New York smo prišli utrujeni od potovanja in razlike v casu. S podzemno železnico smo se odpeljali do ulice Broadway na Manhattnu, blizu katere je bil naš hotel, v katerem smo prespali tri noci. Ko smo prispeli na Broadway, smo ves cas gledali proti nebu, saj smo si ogledovali visoke stolpnice, zaradi cesar se je mami skoraj zvrtelo. Drugi dan smo si z dvonadstropnim avtobusom ogledovali del New Yorka in njegove znamenitosti, na primer Empire State Building. Potem smo se z ladjico peljali do Kipa svobode, okoli katerega smo se sprehodili. Zvecer smo na Broadwayu obcudovali muzikal Shrek. Vsem nam je bil zelo všec, mene je najbolj navdušilo domišljeno menjavanje scene. Tretji dan smo si ogledali Centralni park, Natural History Museum in preostali del New Yorka. V New Yorku sem se imel lepo. Najbolj so me presenetile visoke stolpnice. Bali smo se, da bomo videli veliko kriminala, a nismo doživeli nicesar slabega. Res pa je, da sem v New Yorku ponoci slišal pogosto zavijanje siren. Žal smo že po treh dneh leteli v Chicago in od tam v Los Angeles. Med letom sem skozi okno videl Grand Canyon, ki se mi je iz letala zdel presenetljivo majhen. V Los Angelesu nas je pricakal naš prijatelj David. Odpeljal nas je k sebi domov v Laguno Beach, ki leži južno od Los Angelesa. Ko smo bivali pri Davidu, smo si najprej ogledali mesto, ki se mi je zdelo kot v pravljici, nato pa še njegovo okolico ter narodni park Crystal Cove, v katerem smo se morali paziti kac in pum, na katere pa na sreco nismo naleteli. Ker mesto leži ob morju, smo veckrat pocivali in se zabavali na plaži, kjer smo tudi deskali. Blizu plaže, kjer smo se kopali, smo si ogledali zunanjost hiše znane filmske igralke Bette Davis. Pomislil sem, da ji je bilo zagotovo lepo živeti v hiši s pogledom na morje. Po nekaj dneh smo se odpeljali v ribiško mesto Dana Point, od koder smo šli na organiziran ribolov z ladjo, s katere smo lovili morske ostriže in barakude ter opazovali morske leve, ki so plavali ob njej. Dvakrat smo obiskali Davidovo hcerko Saro, ki s svojo družino živi v hiši v Los Angelesu. Še nikoli nisem bil na obisku v tako veliki hiši, ki je imela pet kopalnic in veliko sob. V Los Angelesu smo si ogledali naslednje znamenitosti: Beverly Hills, kjer živi veliko znanih ljudi iz sveta filma in glasbe ter drugih bogatašev, Walk Of Fame, kjer smo na plocniku videli zvezde in podpise raznih igralcev, gledališce Kodak, kjer vsako leto podeljujejo nagrade oskar za najboljše dosežke v filmu, Filharmonijo in Muzej paleontologije. Po nekajdnevnem bivanju v Laguna Beach nas je David odpeljal najprej v mesto Coronado, kjer smo si ogledali Hotel del Coronado, v katerem so snemali film Nekateri so za vroce z Marilyn Monroe, Jackom Lemmonom in Tonyjem Curtisom v glavnih vlogah. Od tam smo pot nadaljevali v San Diego, kjer sta nas David in njegov vnuk Ethan po kopanju v hotelskem bazenu zapustila. V San Diegu smo si ogledali Sea World, v katerem smo hranili morske leve, božali delfine in gledali spektakularne akrobacije ork. Ko sem božal delfina, sem imel obcutek, da božam žogo, ker je imel tako gladko kožo. Cez tri dni smo se polni lepih vtisov vrnili k Davidu. Pri njem smo bivali še nekaj dni, nato pa smo se vrnili polni nepozabnih spominov v Slovenijo. Nad našim potovanjem sem bil navdušen, saj sem videl veliko zanimivih stvari. Potovanje v Ameriko priporocam tistim, ki dobro prenašajo let z letalom in ki bi jih zanimalo videti kraje, ki smo si jih mi ogledali. LOVRO PINTER, 9. B MED ZIMSKIMI POCITNICAMI MANCA, 7. A Z ockom sva se v sredo odpeljala na kranjski olimpijski bazen. Po tuširanju sva takoj skocila v vodo in nekajkrat preplavala bazen. Ker sva bila hitro utrujena, sva se šla spocit. Nato sva zopet skocila v vodo in si podajala žogo. Ker nisem bil pazljiv, mi je žoga priletela tocno v oko. Zelo me je zapeklo, zato sva odšla iz bazena sedet na klopco. Nista minili niti dve minuti, že sva bila ponovno v vodi. V vodo sva skakala na glavo in enkrat sem po nesreci skocil na trebuh. Ampak me ni prevec zapeklo. Zelo sva se zabavala, zato priporocam vsem, ki radi plavate, da obišcete ta bazen. ANDRAŽ ADAMIC, 4. A PRVI OBISK PRI ZOBOZDRAVNIKU Bila sem še v vrtcu in zgodilo se je, da me je že navsezgodaj zacel boleti zob. Pricela sem jokati. Mama mi je dajala obkladke, oce pa se je šel preoblec, da bi me odpeljal k zobozdravniku. Medtem pa se je bratec Luka usedel poleg mene in mi govoril, kako strašno bo pri zobozdravniku, da bo gospa z zlobnim nasmehom vrtala po mojih zobeh in jih ruvala, mene pa bo bolelo in peklo. Tako me je prestrašil, da sem se jokala, a bolj od strahu kot od bolecin. Potem sva se z ocetom odpravila proti zobozdravstveni kliniki. Postajalo me je vse bolj strah. Ko sva cakala v cakalnici, me je oblival srh, samo da sem pomislila na to, kaj se bo dogajalo za belimi vrati in ni mi šlo v glavo, zakaj toliko ljudi caka na to mucenje. Vendar sem kmalu pozabila na to, ker so bile bolecine vse hujše in hujše. Cez nekaj cas je izza belih vrat prišla gospa vsa v belem, z masko na ustih ter poklicala moje ime. Vsa prestrašena sem pocasi šla v ambulanto in se usedla na stol. Nato je do mene stopila prijazna gospa in mi rekla, naj se ne bojim in me prosila, naj odprem usta. Ubogala sem jo, ampak sem bila vsa zbegana, kje je zdaj tista zlobna gospa, saj sem videla samo prijazno in nic strašno zobozdravnico. Nato pa sem zagledala veliko omaro in mislila sem, da bo prišla mogoce iz nje. Spet sem se ustrašila, nato pa sem ugotovila, da je bolecina popustila, saj je zobozdravnica popravila moj boleci zob. Na koncu pa mi je še ponudila bombon in dala štampiljko. Jaz pa sem srecna ugotovila, da grozna gospa pride samo, ce je na stolu kakšen poreden fant, kot je Luka. TINA VOLK, 7. A Meseca avgusta smo se z družino odpravili na otok Šolta. Potovali smo z avtom. Na potovanje smo se odpravili pozno ponoci Ker je šel z nami tudi naš pes, je bilo potovanje precej naporno. Med potjo smo se morali zaradi njega kar nekajkrat ustaviti, pa tudi nas so bolele noge, mene pa celo glava. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v Split. Ker smo bili v tem dalmatinskem mestu prvic, nas je bilo kar malo strah, ce bomo pravocasno prispeli na trajekt. Na sreco so imeli tudi za to dobro poskrbljeno. Na vsakih petdeset metrov je stalo dekle, ki je usmerjalo promet do pristanišca. Vkrcali smo se na trajekt, parkirali avto v garažo in se napotili v zgornji del trajekta. KONEC DOBER, VSE DOBRO Na Šolto smo prispeli zjutraj približno ob sedmih. Lastnice apartmaja nam je dala kljuce. Po namestitvi v apartmaju smo odšli v bližnjo restavracijo na zajtrk, nato pa na plažo, ki je bila zame precudovita. Takoj sem skocil v vodo. V casu bivanja na Šolti sem spoznal veliko prijateljev, s katerimi sem se družil vseh sedem dni. Skupaj smo plavali, jedli najboljše palacinke, lovili ribe, rake … Z ocetom sva si sposodila skuterja. Vožnja mi je bila zelo všec, kljub temu da sem kar nekajkrat padel. Padci so bili zelo boleci in imel sem obcutek, kot da sem padel na beton. Polurna vožnja s skuterjem je hitro minila, morala sva ju vrniti in odšla sva na plažo. Postajalo je že mrzlo, zato smo odšli v apartma. V njem smo se dolgocasili in gledali TV. Komaj sem cakal noc, da bi odšli v mesto. Tam se je sestra Tijana obešala na ograjo in z dveh metrov padla na glavo. Oce je hitro skocil k njej, jo pobral in jo skupaj z nekim prijaznim gospodom, ki nam je ponudil pomoc, odpeljal v bolnišnico. Tijana je bila vsa krvava in imela je velike buške. Zdravnik nam je koncno po eni uri sporocil, da je z njo vse v redu, a se zaradi te nezgode ne sme kopati ter izpostavljati soncu. Bili smo veseli, da se je ta nezgoda srecno koncala. Pocitnic na otoku Šolta je bilo žal prehitro konec. Ostale mi bodo v lepem spominu in upam, da se bomo tja še kdaj vrnili. ALEKSANDER ĐUKELIC, 7. B Dan košarke je bil 2. 1. 2011 v ljubljanski dvorani Stožice. Takrat je k nam prišel stric z bratrancema. Pri nas so bili pet dni. Drugi dan njihovega obiska smo se odlocili, da pojdemo v to prelepo dvorano in si nato ogledamo tudi novoletno Ljubljano. Komaj sem cakal, da odidemo od doma, saj sem pricakoval, da bo ta dan res nekaj posebnega. KOŠARKARSKI DAN V STOŽICAH Zjutraj smo vstali zgodaj, saj se je dan slovenske košarke v Stožicah zacel že ob 11.00. Pojedli smo zajtrk, se oblekli ter odpravili v Ljubljano. Srce mi je mocno utripalo, ker sem komaj cakal na tekme in ostale košarkarske atrakcije, kot so na primer tekmovanje v zabijanju na koš, tekmovanje v metih iz trojke in tako naprej. Ko smo prišli do garaže pod dvorano Stožice, nisem mogel verjeti svojim ocem. Tako velike garaže še nisem videl. Ko smo prišli iz garaže, sem lahko od blizu videl to velikansko dvorano, ki ima zelo zanimivo obliko – obliko školjke. Odšli smo do blagajne in kupili vstopnice. Ker ima dvorana veliko vhodov, smo morali najti tistega, ki je bil oznacen na vstopnici. Ko smo koncno vstopili, sem ugotovil, da je notranjost dvorane veliko vecja in lepša, kot sem si jo predstavljal. Takoj sem iz torbice potegnil fotoaparat, da bi to prelepo dvorano slikal. Dvorana ima tribune na treh nadstropjih. Mi smo sedeli na najvišjem, iz katerega smo imeli fantasticni razgled. Najprej so igrali tekme fantje v kategoriji U16, kar pomeni, da so igrali igralci stari 15 in 16 let. Nato so igrali mladinci, fantje od 17 do 18 let in nato je bila tekma, v kateri so igrale legende oz. igralci, ki ne igrajo vec, kot so Slavko Kotnik, Peter Vilfan, Jure Zdovc in drugi. Mene ta tekma ni prevec zanimala, zato sem raje šel iskat avtograme igralcev, ki še vedno igrajo. Avtograme sem dobil od Kevina Pynkleyja, Vlada Ilijevskega in Kennya Gregoryja. Nato smo uživali ob gledanju spektakla z laserji. Zelo mi je bilo všec, ker je bilo veliko laserjev, ki so utripali, se med seboj križali in vrteli. Vsi so vriskali in kricali. Nastopala je tudi plesna skupina Maestro in fantje na skakajocih se hoduljah Sky Jumpers. Vsi so navduševali na velikem košarkarskem parketu. Ob 13.00 pa je napocila najbolj pricakovana tekma med tujci in Slovenci, ki igrajo v prvi slovenski košarkarski ligi. Rezultat tekme, ki sicer ni bil tako pomemben, je bil 89:90. Igralci so med tekmo pokazali veliko zanimivih potez. Ni manjkalo tudi razlicnih potez, ki so nas zelo zabavale. Nato je sledilo tekmovanje v zabijanju košev in metanju trojk, kjer je zmagal eden mojih najljubših košarkarjev, American Kevin Pynkley, ki je zadel kar 12 od 15 vrženih trojk. S tem se je dan slovenske košarke koncal. Nato smo si še ogledali center Ljubljane, ki je bil zelo lepo okrašen z luckami. ROBERT, 7. A Vesel sem, da obstaja dan slovenske košarke, ker tako lahko vidimo veliko dobrih igralcev na enem mestu, pa tudi za zabavo je poskrbljeno. Rad bi si še kdaj ogledal tak zanimiv spektakel. Ce vam je košarka všec, tako kot meni, vam predlagam, da si ogledate kakšno tekmo v Stožicah. ROBERT SARAFIMOV, 7. A PESNIK/PESNICA SEM Na kaj pomisliš ob besedi gazela? Morda na hitro in gibcno stepsko žival s temnimi ocmi? Morda na lepo dekle, ki je vitka kot gazela? Ali pa na lirsko pesem? Devetošolci smo spoznali Prešernovo gazelo in se poskusili tudi v pisanju le-teh. Nam je uspelo? Presodite sami. GAZELE Zakaj življenje ni bolj preprosto, tega ne vem, kot cvetenje cvetice, tega ne vem. Ko zjutraj vstanem, se skozi okno ozrem, zakaj je zorenje cudovito, življenje pa ne, tega ne vem. Spet v šolo je treba, ko vrabci še spe, zakaj ucenje ni lažje, tega ne vem. Vcasih smo igralci, da doma bi ostali, ko obolenje zaigramo, ali uspelo nam bo, tega ne vem. TAJDA REŠEK, 9. B Ljudje iz služb so odpušceni, denarja ne bo, vsi brezposelni ne bodo zaposleni, denarja ne bo. Študentje brez štipendij so ostali, kako hudo bo šele meni, ko … denarja ne bo. Nihce ne ve, ali bo Slovenija vse to preživela, a bo vse svoje morje izgubila, denarja ne bo. Slovenci še Fructal smo prodali, vse bi jim dali, ne od ljubezni, zaradi denarja poroceni, denarja ne bo. Gradbeni mogotci si vikende gradijo, delavci od njihovih prevar ne živijo, denarja ne bo. IVAN, 7. A NEŽA MARKELJ BOGATAJ, 9. B Prihaja najbolj znani praznik, tisti cas, kaj si želim, obišce vsako mesto, vsako vas, kaj si želim. In na meni je, da si domislim, ŽAN, 7. A saj rada bi vse, kaj si želim. Naj pomislim: nove kavbojke bi bile v redu, pa drsalke, da drsala bom na ledu, kaj si želim. Ali pa nove barvice za oci in seveda kup sladkarij, kaj si želim. ŽAN Sicer pa, veste kaj. Ta seznam se lahko venomer veca, kaj si želim. Ampak vem, da vse to nima smisla, saj vse, kar resno rabim, si ti – to si želim. AJDA KOVAC, 9. A Tisti trenutek, ko opazil sem to postavo, njo imam rad, in govoril z njo sekundo, ko prinesel sem ji kavo, njo imam rad. Zaznal sem tisto energijo, njeno samozavest, in kaj hitro sem ugotovil, da ona je tista, njo imam rad. Všec mi je, ko se njene ustnice oblikujejo v šobo, ali pa samo to, kako vrže nazaj svoje lase, njo imam rad. In ves cas, odkar jo poznam, sprašujem se, kaj naj napišem ji v ta komad, njo imam rad, da sporocil bi ji, da imam jo rad. AJDA KOVAC, 9. A SONET O ŠOLI V šoli spet sedimo v svoji klopi, a naše misli tavajo po svoje, mogoce tja, kjer pticica nam poje, mogoce h kakšni stari gozdni lopi ... Nestrpno cakamo na šolski zvonec in radi šli bi vsi že ven na hodnik, ker ne vemo, kdo Valentin je Vodnik, in radi videli bi vsi že konec. Zvonec koncno zazvonil je nam v prid! Samo še hip in vsi bomo že zunaj in gledali plakat, da greš na Dunaj … Zvonec zazvoni ... Ah, pojdi se solit! In spet sedimo vsak v svoji klopi in spet hitijo misli h gozdni lopi ... ZALKA LESKOVAR, 8. A Presneta šola, naj te vrag vzame, ker tako grdo muciš mešcane. Vedno znova jim vsiljuješ znanje in nalašc unicuješ njihove sanje. Ucitelje si v svoje mreže ujela, zaradi cesar si zelo vesela. Prav vsi zacnejo tebi le verjeti, ucence pa zacne mocno skrbeti. Moriš jih vsak dan s krutimi pravili, tako z nadležnimi ocenami kot z dolgocasnimi nalogami. Ti srecno nadaljuj te svoje sanje, nam pa dovoli izražati to mnenje, da treba je uživati življenje. NATAŠA DERMENDŽIEVA, 8. A Eni otroci so v šolo želeli, uciti se brati, note pisati. S kredo želeli so tudi risati, cvenka pri hiši pa niso imeli. Tako so morali biti veseli, da šivati so kdaj se naucili, a ob nedeljah so pridno molili in tam na koru veselo zapeli. Premnogo preteklo tegá je že let in danes ta svet se drugace vrti, otrokom se v šolo nikol' ne mudi. Brati, pisati se še vedno uci, le da ucit'lji so bolj popustljivi, otroci pa vsak dan bolj so igrivi. NIKA JAGODIC, 8. B Šola ta je res najslabša stvar, v šoli vsi mi zelo pridno se ucimo, med poukom pa nic kaj pridno spimo, saj ta snov pac nikomur ni mar! Ucitelji cel dan za nami drvijo, kot ti hudici, hudi in junaški, mi pa vsi otroci vaški v obraz se jim smejimo. Najljubši predmet naš je slovenšcina, tam mi znanega Prešerna jemljemo, Povodnega moža mi tam meljemo. Slovnica pac naša je vešcina, pridno v ucilnici za mizo ždimo in nic med sabo ne govorimo. KATJA ŠVEGELJ, 8. B V šoli se dolgocasimo na ful, ker moramo pisati težki sonet, take stvari tok so težke za znoret', radi bi pocitnice, ker so res kul. Lepo bi bilo v šoli, ce bi lahko imeli na vseh hodnikih omar'ce, ce bi lahko med poukom pletli štrikce in na telefonu poslušali muz'ko. SARA, 9. B MARK, 9. B MARK, 9. B Še zelo veliko stvari bi hoteli, na primer žvecit' gumi med poukom ali sladkat' se z liziko in gostim sokom. A tega žal ne bomo nikdar smeli. Ce namrec hoc'mo zdelati z odliko, mormo bit' pridni med to grozno muko. ANJA VOLKOVA, 8. A Super je biti odrasel, to ve že vsak majhen korenjak. Takrat si velik kot velikan in mocan kot Krpan. Ne bojiš se vec strahov in raznih duhov, ki prežijo vsepovsod in strašijo pozno v noc. Odrasli pocnejo, kar želijo, in se nikoli ne ucijo. Hodijo v službo, kjer kaznujejo voznike, kuhajo na razlicne oblike ali zdravijo bolnike. Sestankov imajo že polno glavo zato raje hodijo na zabavo. Rada bi odrasla tudi zato, ker bi živela drugacno življenje, kot ga doživljam sedaj. Bilo bi bolj sprošceno in zanimivo. Nic vec ucenja in nic vec ocen, le lep avto in velik bazen in vse bi bilo kot hotel. SUPER JE BITI ODRASEL NUŠA PERNE, 6. B Kaj je ljubezen? Je to tista bolezen, za katero žaluješ? Je to tista bolezen, ki si jo želiš dobiti, a hkrati zdravo pamet ohraniti? Le nekaj zagotovo vem: te zanimive bolezni se dogajajo samo v ljubezni. NIKA JAGODIC, 8. B Tam dalec, dalec stran pac sedi nekakšen pav. Svoje lepo perje kaže, kot bi bilo iz najboljše maže. Tam na vel'kem drogu ždi, se važnati še uci. Šteje lepa svoja peresa, da ne bi se kakšno zataknilo ob drevesa. Tam se on tako blešci, da te kar bolijo oci. A ko pride lepa dama, se stran odpravita kar sama. NIKA JAGODIC, 8. B LJUBEZEN LOVRO, 9. B PAV NIMAM RAZLOGA Nimam razloga, da bi se jezil, nimam razloga, da bi poreden bil, NEŽA, 9. B nimam razloga, da ne bi igrat se šel, nimam razloga, da nic ne bi pocel, nimam razloga, zakaj v šoli bit, nimam razloga, zakaj se ucit. Nimam razloga, zakaj muha leti, nimam razloga, zakaj juha diši, nimam razloga, zakaj luc gori, nimam razloga, zakaj ogenj žari, nimam razloga, zakaj razbil se je lonec nimam razloga, zakaj te pesmi je konec. MARK, 9. B DOMINIK PODLOGAR, 4. B Brez sonca roža ne cveti, a nam brez mam živeti ni. Zahvalim soncu se za cvet, a tebi, ker ves moj si svet. STEFAN MILADIC, 3. B Moja mami, lepa mami vedno z nami. Moja mami, lepa mami, rada jo imam. Se smeji in veseli, rada se igra in veliko spi, njen telefon pa vedno zvoni. VALENTINA UKAJ, 3. B Mama je ime, ki ga ponavlja srce. Mama je ime, ki v srcu nikdar ne umre in kateremu vecna zahvala gre. Mama je topla, nežna dlan, mama je nasmeh, ki polepša dan. Z ljubeznijo njeno, me roka neguje in le njen nasmeh me zares osrecuje. Le eno edino mamo imam, ime ji je Desa, na svetu celem najraje jo imam. Ona je moj zaklad, ki ga nikomur ne dam. ALEKSANDER KOVACEVIC, 3. B PESMI O MAMICAH Kdo so glavni frajerji, 3. a, oj, to smo mi. Radi se imamo in uciteljici mal nagajamo. V razredu nas je 25, vsi zabavamo se fejst, veliko se smejimo in se tudi veliko naucimo. Ucimo se poštevanko, branje in pisanje, potem pa komaj cakamo, da zvonec zazvoni. Tud pojemo in rišemo, telovadimo in plešemo. Pri okolju pa se ucimo, kaj narava to sploh je. EVA BERIBAK, 3. A Zvoncki cvetijo in pticki pojo, pomlad prihaja, vsem jasno je to. Snega vec ni, rožicam se na plan mudi, kukavica pa poje pesem svojo kuku, pomlad je tu. KAROLINA STAMENOVSKA, 3. A Ljubim te ljubim, mi srcek razbija, kar hoceš ti kupim, poljubcek ti dam. KAROLINA STAMENOVSKA, 3. A Moje ime je Jan, naloge nikoli ne delam sam. Pri matematiki racune se ucimo, nic v glavo ne dobim, zato moram se ucit, pred uciteljico priden bit. Med šolo rad razgrajam, malce uciteljici ponagajam. S sošolci se ne kregam, punce rad pa zbegam. JAN KOŽUH, 3. A NAŠ RAZRED POMLAD LJUBEZEN EDON, 9. B IZNAJDLJIVI JAN Bila sta fant in dekle PESEM namenjena dalec v Pariz, v mesto ljubezni, kjer ni gospodarskih kriz in hujših bolezni. Letita, letita in koncno priletita na letališko stezo širno, vsa utrujena se s kovcki mucita, ko išceta vhod na podzemno ne prevec mirno. Med seboj se ne poznata, kot tujca v vlaku nasproti so sedita in v obraze francoske strmita. Cez nekaj dni, ko fant Pariz dodobra že spozna, ko vse njegove ulice v malem prstu že ima, sreca deklico iz podzemne in opazi, njene oci so modro kremne. Pariz na njiju ucinkuje, zato fant dekle res obožuje, zdaj skupaj kot že vecna znanca, fant Anže in punca Manca. Mesto greha že od dalec se svetlika, ko letalo z njima po nebu se premika, le koga pa ne mika, ta cuda sveta velika, le kdo se ne bi izognil hoji med trafikami in kazinoji. Oba zaljubljena sta podlegla in ko zjutraj dvignila se je megla, s prstanom zlatim sta na rokah, zbudila se v velikih mukah. Zdaj zakonca porocena, že pri rosnih osemnajstih letih, sta se Elvisu zahvalila, da postala sta mož in žena. Že vajena potovanja sem in tja, v New York se odpeljeta, kariero iskat, ceprav brez izobrazbe NEJA, 2. B gotovo uspešna bosta s pisanjem glasbe. Zdaj kot starca bogata v vili sedita, s koktejli grlo si vroce hladita. V LA-ji kariero uspešno sta imela in življenje preživela. (PRE)ŽIVETI ŽIVLJENJE NEŽA MARKELJ BOGATAJ, 9. B Ali je tako v clovekovi naravi, da dobi kar hoce, tudi ce po poti ne pravi? Koliko je sposoben clovek narediti, do katere meje se mu zdi prav kršiti, nacela svoja moralna, da doseže želeni si cilj? Kaj je res sposoben narediti nekaj šokantnega in še vec, da dobi tisto rec? Mu je pohlep in strah pred porazom, zameglil razum in ves cisti um, ki mu je še ostal, ker se je prevec bal, da bitko, katero zacel jo je sam, ne bo zmagal in bo moral praznih rok dam'? Pa mu ta strah res dovoljuje, mu njegova dejanja opravicuje, da na poti do zmage je, pohodil ljudi vse? AJDA KOVAC, 9. A BARVE DREVES (nadaljevanje po pesmici Miroslava Košute) Oranžna drevesa so za pomarance in korenje, da v njih se sveti sonce. Siva drevesa so za osle in golobe, v njih vidimo smrt in žalostne konce. Rjava drevesa so za krte in kivije, da v njih cutimo toplino. FILIP PERKO, 5. B KAJA, 7. B DOMIŠLJIJA NE POZNA MEJA Rdeci volk je že od rojstva prebival v temnem gozdu. Ker je bil rdec in prijazen, ga drugi volkovi niso marali. Celo njegova družina ga ni marala. Nekega dne je šla skozi ta gozd neka deklica na obisk k babici, ki je živela na robu gozda. Med potjo je srecala rdecega volka. Ta jo je prijazno vprašal, kam je namenjena in kako ji je ime. Deklica je odgovorila, da ji je ime Rdeca kapica in je namenjena k babici, ki živi na robu gozda. Rdeca kapica je odšla naprej, a med potjo ji je iz žepa padlo ogledalce. Rdeci volk ga je pobral in se pogledal vanj. Nesel ga je še drugim volkovom. Ko so se pogledali vanj in videli, kako grozni so, so spoznali, da ni važno, kakšen si po zunanjosti, ampak kako veliko srce imaš. Rdecega volka so tako sprejeli medse. RDECI VOLK IN ZRCALCE JANINA FRANKO PLESTENJAK, 3. B CE BI IMELA CAROBNO PALICO ... V šoli smo brali pravljice. Nekaj sem jih prebrala tudi doma. V njih si pravljicni junaki pogosto kar s carobno palico pricarajo razkošne gradove, lepe obleke in dobro hrano. Preden sem zvecer zaspala, sem premišljevala, kaj bi si jaz pricarala ... Naslednji dan smo imeli preduro, zato sem zgodaj vstala in se odpravila v šolo. Bilo je še temno. Ko sem prišla na šolsko dvorišce, sem zaslišala glasove. Zdelo se mi je, da nekdo tiho joka. Obrnila sem se. Tam so stali trije starejši fantje in tepli malega sosedovega Timija. »Kaj naj naredim?« sem premišljevala. »Kako naj mu pomagam, ko pa so fantje dve glavi višji od mene?« Bila sem brez moci. NEŽA Pouk je hitro minil. Zadnjo, šesto šolsko uro smo imeli telovadbo. Punce smo igrale košarko. Sklonila sem se po žogo in opazila na Mojcini nogi veliko modrico. Pozneje sem stopila do nje in jo vprašala, kaj se ji je zgodilo. Rekla je, da ni nic hudega, da je samo padla. Vendar sem cutila zadrego v njenem glasu. Takrat sem opazila modrice tudi na njenih rokah. Posvetilo se mi je, da njene modrice niso od padcev. Zasmilila se mi je. Zvecer sem sedla pred televizijo. Preklapljala sem med programi, ko me je pritegnila oddaja o Afriki. Strašna suša je ljudem vzela še tisto malo hrane, kar so je imeli. Mlada mamica je stiskala na prsih otrocicka, ki ni imel niti toliko moci vec, da bi sesal. Vedela je, da bo umrl, pa mu ni mogla pomagati. Kar zgrozila sem se, ko sem slišala, da tam zaradi lakote vsakih šest sekund umre otrok. Pred spanjem rada berem. Tokrat sem brala knjigo o Sofiji, afriški deklici mojih let, ki so ji uporniki ubili oceta in požgali vas, kjer je živela. Preostala družina je zbežala dalec stran in našla zavetje v drugi vasi. Tam pa se je zgodila strašna nesreca. Sofija je med igro s sestro stopila na mino. Sestra nesrece ni preživela, Sofija pa je ostala brez obeh nog. Zaprla sem knjigo in ugasnila luc, a zaspati nisem mogla. Premišljevala sem, koliko hudega se zgodi v enem samem dnevu. Takrat sem si zaželela, da bi imela carobno palico. Z enim samim zamahom bi s sveta zbrisala vse hudo in pricarala nasmehe na obraze vseh, ki se jim godi krivica. HANA ZELIC, 6. A PRAVLJICNI GOZD Zadosti mi je bilo mestnega hrupa, zato sem se odpravila v gozd. Kar naenkrat mi je zmanjkalo tal pod nogami. Pristala sem na mehki travnati zaplati. Kako je bilo lepo. Zagledala sem potocek. Ves cas je spreminjal barve. Voda v njem je bila tako okusna, cisto cista in svetlikala se je. Na trati se je svetlikala rosa. Nad gozdom pa se je razprostirala mavrica. Nebo je bilo brez oblacka. Zavohala sem vonj po tortah. Pogledala sem navzgor. Na drevesih so visele torte, sadne kupe in druge sladice. Iz lukenj so se prikazali zajcki. Bili so krotki in zaplesali so ples. Prekopicevali so se in veselili. Kako lepi so bili. Nenadoma je iz gozda prišel medved. Zajcki se niso nic ustrašili, jaz pa. Nisem se premaknila. Medved pa je zaplesal skupaj z zajcki in me pobožal s šapo. Prišle so cebele in mi prinesle polno skodelico meda. Ribice so skakale iz vode. Sraka pa je prišla na ples okrašena z ogrlicami in zapestnicami. Žabice so zaigrale pesem na orglice. Mali levcek se je igral z menoj. Dala sem mu medvedka igraco in skrbno je pazil nanj. JANINA, 3. B Hotela sem se vrniti nazaj. K meni je prišla vila. Zamahnila je s palicico, posuto z zvezdicami, in kar naenkrat sem se znašla spet doma. IGOR, 5. A ANA GABRIELA KOSTANJEVEC, 5. A Zbudil sem se v kameni dobi. Vstal sem in takoj stekel ven. Videl sem, da ne sanjam. Šel sem v gozd in poiskal nekaj odpadlih vej. Poiskal sem še oster kamen in v les naredil zarezo. Vzel sem kost, ki je ležala na tleh, in zacel tolci po njej in jo oblikovati. Po dolgem in napornem delu sem izdelal sedem pušcic. Pripravljen sem bil na lov na lisico. Izdelal sem tudi lok. Skoraj sem zadel žival v prvem poskusu. Drugo lisico sem zadel. Imel sem pojedino. MOJE ŽIVLJENJE V KAMENI DOBI MATEVŽ CRCEK, 5. A Ko sem zjutraj vstal, me je žena oblekla v obleko iz kož. Pojedel sem ribo, ki sem jo ulovil vceraj. Ženi sem rekel, naj zakuri ogenj, jaz pa sem šel na lov. MATEVŽ, 5. A Pripravil sem si lok in pestnjak. Šel sem v gozd in se skril za drevo. Cakal sem medveda. Cakal sem eno uro, nato pa se je nenadoma prikazal medved. Napel sem lok in ustrelil. Zadel sem ga v trebuh, ampak mu ni bilo nic. Opazil me je in me zacel loviti. Bežal sem, a mu nisem mogel ubežati. Spustil sem se po klancu navzdol. Umikal sem se drevesom, medved pa se je zaletel v drevo in obležal. Šel sem do njega. Bil je mrtev. Odrezal sem kožo in meso. DAVID, 5. A Doma sva z ženo spekla meso. NIK HARBAŠ, 5. A Pogovor med vrati Vrata likovne vzgoje: Živijo, sosed ! Vrata glasbene vzgoje: Živijo! Vrata likovne vzgoje: Se ti je danes zgodilo kaj posebnega? Vrata glasbene vzgoje: Danes imam polne kljucavnice glasbe. Otroci so peli zelo glasno. Vrata likovne vzgoje: Veš, jaz imam vso kljucavnico umazano, ker so jo otroci takoj po uri, ne da bi si umili roke vso umazali. Vrata glasbene vzgoje: Prejšnjo uro so otroci skakali po ritmu, da sem se vsa tresla. Verjemi, niso imeli ritma. Vrata likovne vzgoje: Poglej, prejšnji teden so otroci delali z lepilom. Verjemi, še zdaj sem vsa lepljiva! Vrata glasbene vzgoje: Vceraj so se otroci ucili bobnati, nekateri so bobnali tudi po meni. Vrata likovne vzgoje: Povedala ti bom vsaj eno stvar, ki mi je bila všec. Danes so vsi gledali mene, ker so na meni visele najlepše risbice. Vrata glasbene vzgoje: Uciteljica je zadnjic razlagala nekaj o nekem kljucu. Nihce ne ve, da se ta kljuc skriva v meni! Vrata likovne vzgoje: Pri meni so otroci izrezovali barvasti papir. Mislila sem, da bodo z njim okrasili mene, vendar sem se zmotila. Vrata glasbene vzgoje: Jaz imam najrajši, ko otroci lepo pojejo. Vrata likovne vzgoje: No, poglej, vsaka vrata na naši šoli lahko naštejejo slabe in dobre stvari. MANCA ŠINKO, 5. B Z DEŽNIKOM V DEŽELI SVINCNIKOV Nekega dne sem se prebudila zelo zgodaj. Pogledala sem na koledar in videla, da je moj rojstni dan. Odhitela sem v dnevno sobo. Oce mi ja za darilo podaril rdeco žogo, mami pa cudežni rumeni dežnik. Hitro sem odhitela ven. S seboj sem vzela dežnik. Zaželela sem si iti v deželo svincnikov. Nenadoma je moj dežnik zacel leteti kot balon. Preletela sem mesto in že sem bila v deželi svincnikov. Namesto dežja so tam padali razlicni svincniki. Rasli so iz zemlje in kukali vsak v svojo smer. Hitro sem odtrgala nekaj svincnikov in se odpravila nazaj proti domu. V roki sem držala nenavadno lepe svincnike. Stopila sem v hišo, kjer sta me že cakala oci in mami. Bila sta radovedna, kje sem hodila. Povedala sem, da sem poletela v deželo svincnikov. Podarila sem vsakemu po en svincnik. Oci in mami sta se tako razveselila, da se še sedaj smejita. NEŽA KEJŽAR, 3. B POTOVANJE Z DEŽNIKOM Imela sem nenavaden dežnik, ki se je lahko dvignil v zrak. Z njim sem poletela visoko pod nebo. Ko sem nad Kranjem odprla oci, so bile hiše kot pisane škatlice. Naokrog je mrgolelo pik. Ugotovila sem, da so to bili ljudje. Poletela sem še proti Šmarjetni gori in jo kar trikrat obkrožila. Opazovala sem lepote Kranja in njegove okolice. Bližala se je noc in odletela sem nazaj proti Planini. Pristala sem tocno na našem vrtu. Zaprla sem dežnik, ga pospravila in z lepimi mislimi zaspala. KAJA, 7. B JANINA FRANKO PLESTENJAK, 3. B POMLAD V NAŠEM RAZREDU Res nekaj cudnega je storila pomlad 3. a razredu. Vsi ucenci smo zelo veseli, da se nam zacne pouk. Komaj cakamo, da se ucimo. Igre sploh ne maramo vec. Želimo se samo uciti. Zelo radi imamo matematiko in uciteljico prosimo, da nam da zelo, zelo veliko racunov. Ce ne uspemo vsega rešiti pri pouku, v šoli tudi prespimo. V šolo hodimo že zelo zgodaj in se zelo pozno vrnemo domov. Pri športni vzgoji smo cisto tiho. Pri zajtrku ne klepetamo in vse pojemo. Reditelja zelo lepo pospravita jedilnico. Vse naloge so lepo in pravilno napisane. Nikoli nicesar ne pozabimo in uciteljico prosimo, da naj da še vec in vec naloge. Pri SPO se naucimo vse, kar je v knjigi, delovnem zvezku in zvezku. Vse znamo in se nikoli ne kregamo. Mi verjamete? ANA FRANTAR, 3. A SEM SNEŽAK JAZ SEM SNEŽAK. OTROCI ME NAREDIJO IZ SNEGA. SEM MRZEL. NAMESTO NOSA IMAM KORENJE. KO POSIJE SONCE, SE ZACNEM TOPITI. OD MENE NASTANE MAJHNA LUŽA. ALEKSANDRA CIGOJA, 2. A SEM SNEŽENI MOŽ OTROCI ME NAREDIJO IZ SNEGA. SEVEDA MI NATAKNEJO KAPO, ŠAL IN ROKAVICE. V ROKI OBICAJNO DRŽIM METLO. NOS IMAM IZ KORENJA, OCI IMAM IZ GUMBOV. RAD IMAM SNEG! KO PRIDE POMLAD, SE V SOLZAH STOPIM. SELENA PODGORŠEK, 2. A SEM COKOLADA OTROCI ME IMAJO ZELO RADI. KO ME POJEJO, SE ODPELJEM SKOZI NJIHOVO CREVESJE IN NATO KOT KAKEC PADEM V NEKO CUDNO POSODO. NATO PA KONCAM SKUPAJ Z VODO V KANALIZACIJI. MAŠA SUBOTIC, 2. A SEM BRISACA VES CAS VISIM NA DROGU. LJUDJE SE ZVECER Z MANO OBRIŠEJO, KO SE OPRHAJO V NEKI NIZKI ŠKATLI. VCASIH ME DAJO PRAT V NEKO CUDNO STVAR, KI ME MED PRANJEM PREMETAVA. PO PRANJU SE SUŠIM NA TANKIH PALICICAH, KI SO NA STOJALU. SEM CRTASTA IN MEHKA. MIA JOCIC, 2. A SEM TORTA SPECEJO ME V NEKI OKROGLI POSODI. NAMAŽEJO ME IN DAJO NAME NEKO CUDNO STVAR. POTEM JO PRIŽGEJO IN IZ NJE SKACEJO ISKRICE. POTEM ME RAZREŽEJO IN POJEJO. JOJ, KAKO SE SLADKAJO! ŽIVA KECELJ, 2. A SEM NALIVKA NAJ SE PREDSTAVIM. SEM NALIVKA. SEM MODRE BARVE. STANUJEM V PUŠCICI. NAJBOLJ SE RAZUMEM S SVINCNIKOM, KER JE NAJVECJI V PUŠCICI. RADA BI BILA ŠE VECJA OD NJEGA. EVA PUHAR, 2. A SEM ŽOGA OTROCI ME RADI BRCAJO. NAJVECKRAT ZADENEJO Z MANO GOL. TI OTROCI SO PRAVI NOGOMETAŠI! KOLIKOKRAT SEM ŽE PRISTALA V GOLU!!! KLEDIAN GASHI, 2. A SEM POMLAD ŽIVALI SE ZBUDIJO, ROŽE ZACVETIJO, PTICKI VESELO CIVKAJO, SNEG SE TALI, LJUDJE PA SPET SADIJO. MAJA POTOCNIK, 2. A SEM ZOB SEM V NEKI SLUZASTI VOTLINI. VCASIH ME IZPULIJO. OTROK ME REDKOKDAJ POGOLTNE. A KO SE TO ZGODI, SE ZNAJDEM V NEKEM SMRDLJIVEM BLATU. LARA TOMIC, 2. A TAJA, 6. A JAN, 6. A TAJA LEA, 6. A SOCA MI JE PRIPOVEDOVALA P rejšnji teden se mi je zgodilo nekaj precej nenavadnega. Potem ko sem se na družinskem pikniku skregala z bratom in odšla sedet k Soci, mi je ona zacela pripovedovati zgodbo. Pripovedovati! Si lahko mislite, no, bilo je nekako takole. Torej, sedela sem na robu reke in vanjo metala kamenje, ko sem zaslišala tiho petje. Najprej sem mislila, da se mi hoce moj brat s tem oddolžiti, vendar ko sem se ozrla okoli sebe, tam ni bilo nikogar. »Misliš, da boš problem rešila s kuhanjem mule in metanjem kamnov vame? Ce to misliš, se motiš.« »Kdo je?« sem se – nevedna od kot prihaja zvok – obracala okoli sebe. »Ne delajte se norca iz mene!« sem zdaj že nekam jezno zaklicala. »Oh, ne razburjaj se, jaz sem edina tukaj, ki bi bila lahko užaljena, ko me vi, vsi nehvaležneži, obmetavate z odpadki in prirejate te vaše piknike, od katerih na mojih kamnih ostanejo le smeti.« To je Soca, le kdo drug bi lahko bil? »Povedala ti bom zgodbo svojega toka in prosim, da me ne prekinjaš, ker tega res ne maram. Ja, vcasih je bilo tukaj življenje, ko sem bila še mlada in sem lahko brezskrbno skakljala iz skale na skalo. Seveda casi niso bili vedno veseli in svetli. Kri se je pretakala cez moje kamne in ko je bilo vreme najbolj jasno, so okoli mene zaceli odmevati streli pušk, možje so brez življenja padali v moj tok. To je bila žalost in groza, ne ti tvoji mali prepircki. Pesniki so me opevali, ljudje so se pogovarjali z mano, takrat, ko so imeli še cas za to. Zdaj ga, kakor slišim, vi nimate vec, ali pa je reka le nek nepomemben delcek vašega življenja, na katerega se ni treba ozirati. Ko bi ti doživela vse te grozote, kot sem jih jaz, ko bi videla vse te fronte, ko bi vedela, kako grozno je, ko si kriv, da se clovek utopi v tebi! Nimaš pojma!« Dolgo casa ni bilo slišati glasu od nje, le njeno šumenje je ponazarjalo, da je še tam. »Soca?« sem se slišala reci, vendar odgovora nisem dobila. Namesto tega pa sem ob robu reke zagledala najlepši kamen, kar sem jih kdaj videla- svetil se je zeleno modro. »Hvala,« sem še rekla in odšla. NEŽA MARKELJ BOGATAJ, 9. B KAKO JE NASTALO OGLEDALO V eliko nas je, ki poznamo ogledalo, a malo nas ve, kako je nastal ta cudežni predmet. Ko niso poznali še ure, je v neki deželi, za katero ve malo ljudi, živel priden in pošten fant. Želel si je videti svoj obraz. Ko je kdaj pa kdaj sedel ob reki, ki je bila motna in vcasih zelo umazana, je spraševal ljudi, kakšen ima obraz, a vsak mu ga je opisal drugace. Neko pomladno noc je sanjal, kako je šel do ciste reke in v njej videl svoj obraz. Takrat je vecina ljudi verjela, da se sanje uresnicijo in tako se je odpravil na pot poiskat carobno reko. Po treh letih potovanja se je mislil že vdati, a bog ga je videl in se spremenil v drobno lacno pticico. Fant, ki je šel mimo ptice, ji je kljub svoji žalosti dal košcek kruha in ptica se je spremenila v boga. Bog je vedel, da je fant dobrega srca, zato mu je pokazal pot do soncne reke in prav tja se je odpravil. Ko je prišel do nje, je res videl podobo v njej in scasoma je ugotovil, da je to on. Kmalu je postal zopet žalosten, saj se je spomnil, da reke ne more nositi s seboj po svetu. Fanta je opazovala tudi boginja in mu dala okvir. Narocila mu je, da ga mora pomociti v vodo, ce hoce svoj obraz nositi s seboj. In res. Ko je okvir namocil v vodo, se je luknja na sredini obarvala. S svojim odsevom je odšel proti domu. Ko je prišel do svoje vasi, je okvir pokazal vašcanom. V njem so opazovali svoj obraz. Pri prerivanju v vrsti so drug cez drugega vpili besedico »alo«. Ker pa so najditelja spraševali po imenu predmeta, pa si je ta na hitro izmislil ime iz besed »ogled« in »alo« ter je tako nastalo ogledalo. Beseda ogledalo se je ohranila še do danes in iz istega vzorca ogledala, ki se je hranil vec tisoc let, so naredili današnja ogledala. MIHA LOTRIC, 7. B ZMAJ IN KNJIGA Z UROKI N ekoc, pred davnimi casi, je za devetimi gorami in devetimi vodami v crnem gozdu živela hudobna carovnica, ki je unicila vse, kar ji je prišlo na pot. Tokrat se je odlocila, da bo unicila oceta in njegovo hcer, ki sta bila zelo revna. Živela sta v razpadajoci hiši ob crnem gozdu. Mati oz. žena je umrla že davno. Nekega dne je mati odšla v gozd po hrano. Na poti je srecala carovnico z grdimi ocmi in bradavico na nosu. Ko jo je carovnica zagledala, je zahtevala od nje, da bi ji služila. Ker pa mati tega ni hotela storiti, jo je carovnica spremenila v prah. Od takrat dalje oce in hci ne hodita v gozd. Nekega dne, ko sta orala njivo, se je deklica spotaknila v majhno železno škatlo. Z ocetom sta jo odprla. V njem je bilo majhno jajce, podobno pticjemu, in knjižica z navodili. Hci je vse skupaj odnesla v hišo in v knjigi, ki je imela naslov Knjiga urokov, prebrala, da je to jajce najvecjega zmaja. Skrbno je shranila jajce in cez sedem tednov se je iz njega zvalil zmaj. Hitro je rasel in cez tri dni je bil velik za petdeset hiš in lep kot najlepša cvetica. Ker je bil tako velik, ga je opazila tudi carovnica, ki si je že dolgo ob sebi želela takega zmaja. Oce in hci sta zmaju narocila, naj gre k carovnici in ji vzame njeno knjigo urokov. Zmaj se je kmalu vrnil, a brez knjige. Oce je pogledal v navodila in prebral, da zmaj uboga le, ce dobi za priboljšek lupino jajca, iz katerega se je zvalil. Oce mu je dal en del lupine. Zmaj je odletel k carovnici, a se je spet vrnil brez knjige. Oce mu je sedaj dal tri koncke lupine. Zmaj jih je pojedel in odletel. Tokrat se je vrnil s knjigo. Oce jo je prelistal in v njej našel protiurok, kako lahko iz prahu clovek zopet postane živo bitje. S hcerjo sta naredila vse, kar je bilo zapisano, in zopet sta nazaj dobila ženo oz. mater. Naprej so vsi skupaj živeli srecno. Zacarali so tudi hišico, ki je postala velika vila. Imela je tristo oken, v vsako nadstropje je vodilo trideset stopnic. Zaradi takšnega števila oken so vilo poimenovali Svetlobna vila. Družine ni bilo vec strah carovnice in njenih urokov, kajti brez knjige je bila carovnica cisto obicajna grda ženska z bradavico na nosu. DAŠA ZADRAVEC, 6. B CESAR, GRDA DEKLICA, PRSTAN IN ZVITA LISICKA N ekoc je živel cesar. Zelo rad se je lepo oblacil. Pogosto je menjal svoja oblacila, vcasih tudi vsakih deset minut. Omara je bila tako polna samih lepih oblacil, da je še sam cesar ni mogel zapreti. Nekega dne pa so vsa oblacila izginila. Cesar se je zgrozil. Odšel je na ulico in ljudi spraševal, ce so kje videli njegova oblacila. Na žalost ni nobeden nicesar videl. Cesar se je spomnil na zanemarjeno grdo deklico, ki je imela na nosu grd rdec mozolj, zavozlane lase, povrhu vsega pa je še malo škilila, in pomislil je, da bi mu oblacila lahko vzela prav ona. Cesar je odšel do nje. Živela je na hribu blizu grada. Ko je cesar prišel do hiše, si ni upal vstopiti, saj je v hiši grozno smrdelo. Cesar je hotel od deklice zvedeti resnico. Vprašal jo je, ce mu je ona vzela njegova oblacila, a deklica mu je odgovorila, da laže. Cesar jo je še enkrat vprašal in dala mu je isti odgovor. Žalosten je odšel proti gradu. Na poti pa je našel prstan. Bil je zlat in lep, na njem pa je pisalo: »Zaželi si nekaj.« Cesar je dolgo casa premišljeval, kaj naj si zaželi, saj je imel vsega na pretek, potem pa se je spomnil na svoja oblacila. »Želim si, da bi zvedel, kdo mi je ukradel oblacila.« In res. Na poti je zagledal sledi. Cesar je šel po sledeh in prišel v gozd do majhne lisice. Zasmilila se mu je, a kaj ko je videl, da so ga sledi pripeljale prav do njene luknje. Cesar je pogledal vanjo in ves zacuden zagledal svoja oblacila. Vzel jih je, s seboj pa je odpeljal tudi lisicko. Poimenoval jo je kar Zvita lisicka. Saj je bila res zvita. ARSIM NUŠA PERNE, 6. B CAROBNI COPIC Ž ivela sem v majhni vasi. Moja koca je bila na robu gozda med lepimi cipresami. Bližal se je dan, ko je vsako leto v vas prišla kraljica. Prebivalci vasi so praznovali njen prihod. Tistega dne sem s konjem odjahala v sosednjo vas po nekaj hrane. Vsi so se pripravljali na kraljicin prihod. Nenadoma se je od dalec zaslišal zvok trobente. Ljudje so se postavili v vrsto in ko je zvok trobente postal še glasnejši, sem razjahala konja, ga privezala k drogu in se tudi sama postavila v vrsto. Nato je prišla kraljica v kociji iz samega zlata, v katero so bili vpreženi beli in okrašeni konji. Ko se je kocija ustavila, je iz nje stopila kraljica, oblecena v najlepšo obleko iz svile. Kraljica je bila vdova in je živela na gradu z vsemi služabniki ter s svojo hcerko. Ko sta se sprehodili med ljudmi, so se jima priklanjali. Kraljica je prišla do konca vrste, pogledala je v nebo in zagledala lepo oranžno sonce. Nasmehnila se je in rekla prebivalcem vasi, naj se zabavajo. Sedla je na prestol, se malo pozibavala in smejala. Zabava je trajala kar nekaj ur. Nato pa je prišel iz gozda nek clovek s cudnim klobukom ter z rdecimi skodranimi lasmi. Pristopila sem do njega in ga vprašala, kako mu je ime. Odgovoril je, da se imenuje Haterr. Za sabo je vlekel mulo, ki je imela na sebi vso kramo. Pogledala sem stvari, ki jih je s seboj nosil Haterr, in se zagledala v lep srebrn copic. Vprašala sem ga, kje je dobil copic. Odgovoril je, da so mu ga podarile vile in da ima cudežno moc. Nato mi je pokazal zvijaco. Prijel je copic, ga dvignil in izrekel neko carobno besedo. In ko je razprl roko, je imel v njej najlepše vrtnice za devetimi gorami. Nenadoma se je stemnilo in zacelo je grmeti. Ozrla sem se v nebo in zagledala velikega crnega zmaja. Bruhal je ogenj in naenkrat so se pojavili vojaki. Vojska je zacela razmetavati, razbijati, unicevati vse, kar jim je prišlo pod roko. Ljudstvo je zacelo bežati na vse strani. Nato pa mi je Haterr ponudil copic in mi rekel, naj izgovorim besedo nimfa. Res sem to storila. Na nebu je zopet zasijalo sonce in na tla je priletela velika ptica. Usedla sem se nanjo in ji narocila, naj poleti. V roki sem imela copic in izrekla besedi: »Mec zašcite!« Nenadoma se je pojavil pred menoj. Vzela sem ga v roke, zleteli sva do zmaja in zabodla sem ga v srce. Zmaj je padel na tla. Vojska se je ustrašila in zbežala. Prijela sem za copic in rekla: »Naj se zabava nadaljuje.«V vasi je bilo zopet vse tako kot prej, kraljica se je smejala in bila srecna, gostija pa je tekla naprej. PIKA KRIŽNAR, 6. B ZOFINA POT DOMOV N ARSIM ekoc sta za devetimi gorami in devetimi vodami živela oce in hci. Vedno sta se kregala, saj hci, ki ji je bilo ime Zofi, ni marala pospravljati. Kmalu po zadnjem prepiru jo je oce poslal živet na ulico. Ni vedela, ali bo sploh preživela, saj je bila že mocno lacna. Odšla je v gozd in pojedla nekaj jagod, borovnic in malin. Pot je nadaljevala po gozdu in srecala jelena, ki je imel poškodovano nogo in je težko hodil. Zofi je bila prijazna, mu pomagala in mu povila poškodovano nogo. Nato je nadaljevala pot. Nenadoma je zagledala drobno lutko in ko se ji je približala, je zagledala vilo. Ta se je je tako prestrašila, da je kar poskocila. Zofi ji je povedala, da ji ne bo storila nic žalega. Obcudovala jo je, saj je bila zelo lepa, oblecena v dolgo vijolicasto obleko, cevlje je imela tako lepe, kot sam cvet, ki cveti na travniku, v laseh je imela carobno rožo, v roki pa je držala carobno palico. Zofi je razmišljala, ce bi vilo vzela s seboj na pot. Vprašala jo je in vila se je strinjala in se ji tudi predstavila. Povedala je, da ji je ime Malina. Ko je Zofi slišala to ime, je zopet postala zelo lacna. Vilo je prosila, da ji pricara nekaj hrane. In res, v trenutku je bila ob njej miza, naložena s polno dobrot. Zofi se je do sitega najedla in pri tem cisto pozabila na svojega oceta. Prej je še razmišljala o mašcevanju, a sedaj se je odlocila, da mu ne bo storila nicesar slabega. Z Malino sta nadaljevali pot. Hodili sta že nekaj casa, ko je Zofi padla in si pri tem strgala obleko. Bila je zelo žalostna. Vila pa je bila radodarna in Zofi pricarala lepo obleko, ki ji je dodala še zlate in srebrne bisere. Ko se je Zofi pogledala, se je pocutila kot princesa. Vila ji je pricarala še torbico s sedmimi vrtnicami. Ta jo je spomnila na dom in Zofi je bridko zajokala. Vila jo je s svojo carobno palico pripeljala na dom. Tam jo je pricakal oce, ki jo je v solzah sprejel, se ji opravicil za svoje grdo dejanje in ji obljubil, da je nikoli vec ne bo poslal na ulico. Zofi je bila srecna in pocutila se je varno. Oce ji je izrocil tudi darilo. Ko ga je odprla, je iz škatle skocil kužek. Oceta je objela, se mu zahvalila in sklenila, da bo kužku ime Malinko. Od takrat naprej so vsi živeli srecno in lepo. Zofi ni nikoli pozabila vile. NUŠA PERNE, 6. B MATILDA N ekoc, pred davnimi casi, je živela deklica po imenu Matilda. Bila je revna in je živela z ocetom Francijem. Kljub temu da sta živela skromno, sta bila srecna. Tistega dne, ko se je Matilda rodila, je njena mami izginila. Mnogi so prepricani, da jo je vzela carovnica. Matilda pa je imela neverjeten dar: zelo dobro je znala peti. Ko je delala v hlevu, je pela. Sosedje so jo poslušali in se spraševali, kako to, da ima že pri sedmih letih tako neverjeten glas. Sosedje so to novico sporocili kralju na grad in predlagali, da bi mu lahko pela. Drugi dan je v vas prišel sam kralj in vsi so se ga mocno razveselili. Poiskal je Matildin dom. Matilda je bila presenecena, ko ga je zagledala. Kralj ji je povedal, da je o njej slišal veliko lepega, predvsem pa to, da nadvse lepo poje. Predlagal ji je, da bi pela na njegovem gradu in tako zaslužila tudi nekaj denarja. Nenadoma je mimo priletela carovnica na metli. Ko jo je Matilda zagledala, je ostala brez sape. Carovnica je zavpila, da ji bo vzela njen prelepi glas, tako da ne bo mogla ne govoriti še manj pa peti. Matilda se je v zadnjem trenutku spomnila na pesmico, s katero bi lahko odgnala carovnico. Ko je zacela peti, se je carovnica zbegala in padla z metle na tla. Ko je kralj zvedel zgodbo o Matildini mami, je ukazal svoji vojski, naj takoj preišcejo vso deželo in najdejo carovnicino skrivališce. Kmalu so vojaki res našli skrivališce in v njej Matildino mami, ki so jo pripeljali domov. Vsi so se srecno objeli, mami pa je bila presenecena, kako je Matilda že zrasla. HANA, 7. A Ta dan je kralj na gradu priredil zabavo, kamor so bili povabljeni tudi vsi prebivalci vasi. Matilda je tudi zapela in tako so se vsi prepricali, kakšen angelski glas ima. Od takrat naprej so Matilda in starši živeli bolje, imeli so dovolj denarja in bili srecno do konca svojih dni. STEFAN POPOVIC, 6. B HANA, 7. A DOGAJALO SE JE… V letošnjem šolskem letu je bilo na naši šoli kar nekaj zanimivih dogodkov. 18. 11. 2011 smo se tudi mi prikljucili projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer smo ta dan za malico dobili kruh, maslo, med, jabolko in mleko. Pripravili pa smo tudi razstavo likovnih izdelkov in plakatov na temo zdravega življenja, na hodniku pred knjižnico pa smo razstavili kar 12 razlicnih sort jabolk. 23. 11. 2011 so prostovoljke naše šole obiskale Dom upokojencev, kjer so se družile s tamkajšnjimi prebivalci in skupaj z njimi izdelovali adventne vencke. 13–15. 12. 2011 so prostovoljci organizirali humanitarno akcijo zbiranja hrane za Rdeci križ. Akcija je uspela, saj so s pomocjo ucencev in njihovih staršev zbrali veliko hrane, ki so jo zagotovo dobili tisti, ki jo najbolj potrebujejo. 20. 12. 2011 je v telovadnici šole potekal božicno-novoletni koncert, kjer so se s pesmijo in igro predstavili vsi naši zbori šole. 22. 12. 2011 je imel na naši šoli koncert Adi Smolar. V dobri uri nam je zaigral nekaj svojih uspešnic. 4. 1. 2012 sta nas obiskala slovenska nogometna reprezentanta Josip Ilicic in Siniša Andelkovic. Najprej sta v telovadnici odgovorila na nekaj vprašanj, ki so jima jih zastavili ucenci, nato pa sta v ucilnici gospodinjstva delila še podpise. 6. 2. 2012 nas je obiskal igralec in pianist Jure Ivanušic, ki nam zaigral zanimivo predstavo Od tišine do glasbe. 16. 2. 2012 smo imeli otvoritev nove racunalniške ucilnice. Obiskal nas je tudi župan. Z novo ucilnico bodo naše ure pri posameznih predmetih še zanimivejše. 29. 2. 2012 so se predstavniki naše šole udeležili obcinskega parlamenta, kjer so se pogovarjali o junakih našega casa, pa naj bodo to knjižni, filmski junaki ali pa junaki, ki živijo med nami. 22. 3. 2012 so ucenci razredne stopnje pripravili lepo prireditev ob 8. marcu in materinskem dnevu. Mamicam, babicam, tetam, pa tudi ockom so zapeli, zaplesali, in tudi zaigrali. 23. 3. 2012 so ucenci prostovoljci in folkloristi obiskali Dom upokojencev Kranj, kjer so prebivalcem doma pripravili prijeten program, saj so jim zapeli, zaplesali in zaigrali na glasbili. Z njimi so se tudi posladkali in jim na koncu podarili vrtnice. 24. 3. 2012 smo se tudi ucenci naše šole in starši prikljucili vseslovenski akciji Ocistimo Slovenijo 2012. Nabrali smo veliko smeti in tako tudi mi pripomogli k temu, da je bil naš Kranj vsaj nekaj casa zopet cisto mesto. V šoli pa smo z odpadnim materialom ustvarjali koristne predmete. Naredili smo tudi lepe okrasne loncke za cvetlice. 19. 4. 2012 so si ucenci razredne stopnje, ki so tekmovali za Prešernovo bralno znacko, v telovadnici ogledali predstavo Andreja Rozmana – Rozo Kako je Oskar postal detektiv. Toda to še ni vse. Ucenci so si v sklopu razlicnih dejavnosti ogledali tako Kranj z okolico kot tudi ostale pokrajine naše lepe dežele. Seveda smo se udeleževali tudi športnih, naravoslovnih in tehniških dejavnosti. Tudi na kulturne dejavnosti nismo pozabili. GAL VEBER, 8. A V petek, 21. 10. 2011, smo se ucenci našega razreda odpravili v Mestno knjižnico Kranj. Pri vhodu nas je že cakal naš vodic po knjižnici, knjižnicar Jure, ki dela na otroškem in mladinskem oddelku. Najprej nam je predstavil pritlicje. Ko smo vstopili v knjižnico, smo zagledali pred seboj pult, kjer lahko dobimo razlicne informacije. Na levi strani sta avtomata za izposojo knjig, na desni strani pa za njihovo vracanje. Desno od avtomata je nekakšna soba, v kateri lahko beremo razlicne revije in casopise. Ob stopnicah so bile v vitrinah razstavljene najbolj brane knjige. Ko smo se povzpeli po stopnicah, smo prišli do oddelka, ki je namenjen nam – otroško-mladinski oddelek. Pred nami so se vile polne police knjig za mladino, starejšo od 13 let. Ob steni so bile razstavljene knjige, ki jih priporocajo knjižnicarji za branje. Tudi police za nas, stare 9–12 let, niso bile prazne. Ceprav je kar nekaj teh knjig primernejših za mlajše, nam je knjižnicar rekel, da ni nic narobe, ce kdaj preberemo tudi te knjige. Za policami s knjigami za najstnike pa so zgodbice in pravljice za najmlajše. Take, z lepimi ilustracijami, velikimi crkami, izgubljenimi na prevelikih straneh. Na desni strani so zbrane poucne knjige in vodniki za odrašcanje. Moram povedati, da so te police povzrocile kar nekaj muzanja in tihih napadov smeha. V tem nadstropju si lahko izposodimo tudi zgošcenke z glasbo in filmi. Ce cesa ne najdemo, pa lahko prosimo za pomoc knjižnicarja, ki sedi za crno mizo z racunalnikom. Spet smo prehodili stopnice v višje nadstropje in pogled se nam je odprl na dolge in obširne police s knjigami, namenjene odraslim. Na desni strani so knjige splošne znanosti in slovarji, nekje na sredini pa so knjige, razvršcene po podrocjih. Knjižnicar nam je razložil, kako se na ubijalsko visokih policah zelo preprosto znajdemo. Sprehodimo se do polic s knjigami s podrocja biologije. Nato poišcemo njeno podpodrocje, in sicer zoologijo. Za temi knjigami, ki kar dišijo po znanju, pa se skriva meni najljubši prostor, v katerem hranijo najstarejše knjige, zemljevide, zapiske. Z vecino od njih moramo delati z rokavicami, da jih ne bi poškodovali. Tu hranijo tudi 293 Prešernovih knjig. 293? Mar je živel 300 let? Ne, seveda ne. Prešeren je izdal le eno knjigo, in sicer svoje Poezije. Vendar je bila ta izdana v toliko razlicnih oblikah, da se je kupcek res zvecal. K tej številki pa so prištete tudi knjige o samem Prešernu. V tej sobi sedi knjižnicar, ki vneto v racunalnik vnaša neke podatke. Le kakšne? Vprašamo ga in pove nam, da piše o dogodkih, ki so se zgodili danes. Vedno je kaj novega, še doda. NEŽA, 9. B Po zanimivi razlagi pridemo do tistih knjig, ki spadajo med svetovno književnost. To pomeni, da jih berejo ljudje po celem svetu in so po navadi s strani strokovnjakov dobro ocenjene. Kar vleklo me je k njim. V zadnjem delu tega nadstropja pa so police z vodniki po celem svetu. Še enkrat se vrnemo v naše nadstropje in se preseneceno usedemo na stole v dvorani. Knjižnicar nam zacne pripovedovati o knjigah, ki bi jih morali prebrati, na primer: zbirko knjig Blazno resno o …, Harry Potter … Še posebej se posveti knjigam Blazno resno o … in eno od njih – Blazno resno o šoli – nam tudi podarijo. V roke dobimo za kratek cas tudi iPade. Tako zakljucimo naš obisk knjižnice in s knjigo pod roko se odpravimo proti šoli. Ogleda knjižnice sem se razveselila, saj je to pomenilo, da bom o naši najboljši pridobitvi zvedela še kaj vec. Vesela sem bila odlicne knjige, ki sem jo takoj prebrala. KATARINA KUNCIC, 7. B V KNJIŽNICI V petek smo obiskali Mestno knjižnico Kranj. Tam je zaposleno veliko knjižnicark in celo knjižnicar. Oni ti pomagajo, ce rabiš pomoc pri izbiri knjige. Tam je zelo veliko knjig in se sam prav težko znajdeš med njimi. Knjige so razdeljene na otroške, mladinske, študentske … Knjižnicar nam je v posebni pravljicni sobi prebral pravljico. MARK, 9. B Knjižnica je zelo velika, moderna in zelo svetla. V njej sem se pocutila zelo prijetno. Vsi so bili zelo prijazni. Vesela sem, da imamo v Kranju tako lepo knjižnico, kamor bom z veseljem zahajala. TAMARA CALOŠEVIC, 3. B Ucenci 4. a in 4. b-razreda smo imeli kulturni dan v Ljubljani. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo z naslovom Igralec. Predstava mi je bila všec, ker so bili igralci zelo smešni. Najboljši lik v predstavi se mi je zdela princesa. Po predstavi smo odšli v stari del Ljubljane, kjer smo si ogledali stare stavbe, ki so bile zelo zanimive in drugacne od naših. Nato smo videli še Tromostovje, parlament, stavbo slovenske filharmonije, Zmajski most, cerkev in maketo mesta Ljubljane. Po ogledu smo se odpravili proti avtobusu in se vrnili nazaj v šolo. Kulturni dan mi je bil zelo všec zato, ker smo videli veliko zanimivih stavb in zato, ker smo se o Ljubljani veliko naucili. JASMINA JOGIC, 4. B V sredo, 9. 11. 2011, smo imeli ucenci 4. a in 4. b razreda kulturni dan. Ob 7.30 smo se odpeljali z avtobusom v Ljubljano, kjer smo si imeli namen ogledati njene znamenitosti in gledališko predstavo Igralec. V Ljubljani nas je avtobus pripeljal do Drame. Uciteljica nam je povedala, da se je Ljubljana vcasih imenovala Emona. Nato smo odšli v Cankarjev dom, kjer so nas usmerili v okroglo, modro dvorano. Tam smo si ogledali predstavo Igralec. V njej so nam z igro pojasnili, kako so igralci nekoc igrali. Po predstavi smo šli v stari del Ljubljane. Sprehodili smo se do makete Ljubljane in videli Prešernov spomenik, ki je gledal v okno Primiceve Julije. Vsi ucenci smo se slikali zraven spomenika. Nato smo šli cez Tromostovje. Zgrajen je s treh mostov. Ko smo prispeli na drugo stran mesta, smo blizu mestne hiše videli vodnjak. Kmalu smo prišli na Cevljarski most. Preckali smo ga in zagledali Filharmonijo. Šli smo skozi park Zvezda in pohiteli cez zelo prometno cesto. Kmalu smo se zopet znašli pred Dramo. Pocakali smo na avtobus in ko je prišel, smo vstopili. Avtobus nas je pripeljal na parkirišce pred šolo. Vrnili smo se v šolo in lacni ter malo utrujeni odhiteli na kosilo. Priporocam vam, da si greste ogledat znamenitosti Ljubljane. Bilo je zelo zanimivo in poucno. STEFAN HENDRICKX, 4. B Bili smo na Hujah. Oblecen sem bil v bundo, smucarske hlace, kapo, šal in rokavice. Tam smo se sankali in sladkali. Bilo je zabavno. DAVOR, 2. B Zjutraj sem vstala zelo dobre volje, saj smo imeli športni dan. Odpravili smo se na Huje. Na sankanju sem zelo uživala. Moja lopata je bila zelo hitra. S sošolkami smo uživale in se ves cas hihitale. SUMEJA ŠUPUK, 2. C V petek, 10. 2. 2012, smo imeli zimski športni dan. Najprej smo šli jest, potem pa smo šli ven. Do hriba na Hujah smo šli peš. Tam smo se spušcali po snegu. Bilo je zelo zabavno. Najbolj mi je bilo všec, ko sem padel na zadnjo plat. S sošolci smo si tudi zamenjali sanke. Kmalu smo odšli nazaj v šolo. V razredu smo se spocili in odšli domov. Ta dan mi je bil zelo všec. VELE STOJANOV, 2. C Nastopil je mraz. Imeli smo športni dan. Spušcali smo se po hribu in se zabavali. Vmes smo imeli tudi malico. MAŠA, 2. B Sankali smo se na Hujah. Vsi 2. a, 2. b in 2. c razred. Bilo je zelo dobro. Oblekli smo se v bunde in smucarske hlace. S seboj smo vzeli »lopatke«. ANA, 2. B Komaj smo docakali sneg. Odšli smo se sankat. Oblekli smo topla oblacila. Vsi smo se zabavali. ALJOŠA, 2. B Zjutraj smo se zbrali v ucilnici. Kmalu smo odšli na hrib sredi mesta. Po snegu smo se spušcali na snežni lopati. Imeli smo dve progi. Ena je bila bolj pocasna, druga hitrejša. Vsi smo se zelo zabavali. Zelo rada imam zimske športne dneve, saj uživam na snegu. NIKA ŠVEGELJ, 2. C S sošolci in uciteljico smo odšli na športni dan. Tam smo se sankali in se zelo zabavali. Imel sem bob z zavorami in vrvico. Samo enkrat sem padel. Imeli pa smo tudi pravilo, da se spusti po bregu samo eden, tako je bilo bolj varno. Meni je bilo zelo lepo. NIKOLAJ DAJCMAN, 2. C S sošolci smo se odpravili na športni dan. Oblekli smo smucarska oblacila, s seboj pa smo vzeli bobe in lopate. Spušcali smo se po hribu in se pri tem zelo zabavali. Izmenjavali smo si bobe in lopate. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu. NIKOLA KALABIC, 2. C NA HUJAH Obiskali smo kmetijo v Mavcicah. Najprej smo si ogledali razstavo metuljev. Bili so zelo lepi. Potem smo šli v delavnico. Tam je bilo veliko zanimivih stvari, kot na primer stara sekira, žaga, posebne klešce za spravilo hlodov. Videli smo tudi veliko strojev. Zraven smo videli še psicko Brino. Vmes je bil cas tudi za malico. Sledil je ogled vrta. Tam smo sadili krompir. Spoznali smo veliko novih vrtnih živali. Lahko sem pobožala zajcico Minko. Gospodar je vsakemu podaril leseno jajce. Posadili smo še soncnico. Bilo je zelo lepo. MAŠA OMERZA ZALOKAR, 2. C Na kmetijo smo se peljali z avtobusom. Najprej smo si ogledali metulje. V delavnici smo si ogledali stroje. Gospa Breda nas je seznanila z vrtnarjenjem. Tam sem že veliko stvari znal. Poskusil sem surove šparglje. S seboj smo prinesli loncek z zemljo. Posadili smo soncnico. Ponudil so nam domaci caj in potico. Imeli smo se lepo. KLEMEN IGLIC, 2. C Bili smo na kmetiji v Mavcicah. Z lastniki smo si ogledali delavnico. Tam imajo staro in novo orodje. Pili smo zelišcni caj in jedli domace pecivo. Božali smo zajcka in kužka. V loncek smo posejali soncnico. Pogovarjali smo se o delu na polju. Obisk mi je bil všec, ker sem videla živali, razne lepe izdelke in izvedela veliko novega o polju in gozdovih. NIKA ŠVEGELJ, 2. C Obiskali smo kmetijo v Mavcicah. Lastnik in lastnica kmetije sta nas prijazno povabila naprej. Ogledali smo si razstavo metuljev. Meni je bil najlepši lastovicar. Potem smo šli pogledat vrt. Ogledali smo si tudi mizarsko delavnico. Ko smo pojedli, smo hranili in božali zajcico Minko. Imeli smo se zelo lepo. NINA VIDUC KOSEC, 2. C Z avtobusom smo se peljali na kmetijo v Mavcice. Kmetijo sta nam razkazala gospod Marko in gospa Breda. Nimata strojev, ampak delata rocno. Imata štiri otroke. Njun gozd je velik. Marko je mizar in v gozdu dobi les, Breda pa dela na vrtu. Ogledali smo si mizarsko delavnico in vrt. Sadili smo soncnice. Videli smo zajcico Minko. Imeli smo se zelo lepo. TEA ROŽMAN, 2. C V mesecu decembru smo obiskali Cankarjev dom v Ljubljani. Ogledali smo si otroško opero Bastien in Bastiena. Pa preberite nekaj naših vtisov z ogleda. Bastien se je vrnil k Bastieni, ker mu je bilo dolgcas v gradu. Skupaj sta spet pasla ovce. DAME, 2. B Ogledali smo si zanimivo predstavo, kako sta se Bastien in Bastiena zaljubila. Ko nista bila skupaj, sta bila žalostna. TAJA, 2. B Nekoc sta živela Bastien in Bastiena. Bastien se je zagledal v lepo princeso in se zaljubil vanjo. Bastiena je ostala sama. Jokala je, ker si ga je želela nazaj. Bastien pa se je dolgocasil v gradu. NIK, 2. B Danes smo se imeli zelo lepo. Ogledali smo si predstavo Bastien in Bastiena. Bilo je zelo zanimivo. Bastien je zapustil lepo Bastieno. Bastiena je bila užaljena. GAJA, 2. B Bastien in Bastiena sta se imela rada. Vendar se je Bastien preselil v grad h kraljicni. Bastiena je bila žalostna, ker je ostala sama. Carovnik je Bastienu pomagal, da se je vrnil k Bastieni. PIA K., 2. B ZIMSKI ŠPORTNI DAN -SANKANJE- V cetrtek,16. 2. 2012, smo se ucenci 4. a in 4. b razreda odpravili na Pokljuko, na zimski športni dan, kjer smo se sankali. Ob 7.50 smo se zbrali pred šolo. Potem smo odšli do parkirišca. Tam nas je cakal avtobus. Sanke smo dali v prtljažnik, mi pa smo se usedli na sedeže. Nato pa je avtobus odpeljal. Vozili smo se uro in pol. Sedela sem z Lucijo in po poti sva se pogovarjali. Malo mi je bilo slabo, a je slabost hitro minila. Potem smo prispeli na sankališce Jelka. Pojedli smo sendvice in popili sok, potem pa smo se zaceli sankati. Z Lucijo sva se sankali skupaj. Šli sva zelo hitro. Na progi je bilo veliko grbin, na katerih smo skakali kot na skakalnicah. Ko pa si se ustavil, si moral sanke spet zvleci na hrib. To je bilo težko, zato sva se z Lucijo menjali. Po koncanem sankanju smo odšli še na caj. Bil je zelo dober. Jaz sem ga hitro spila in nato pojedla še nekaj sladkarij. Potem smo se odšli še malo sankat. Po treh ali štirih vožnjah pa smo odšli v avtobus. Usedli smo se in odpeljali. Bilo mi je zelo lepo in še kdaj bi rada prišla na Pokljuko. Ampak takrat bom s seboj vzela šcitnike, ker te na grbinah tako stresa, da te vse boli. MANCA KEJŽAR, 4. A TABOR MISELNEGA KROŽKA V petek smo se ob 8.45 uri zbrali na parkirišcu in se nato z avtobusom odpeljali proti Fiesi. Še prej smo se ustavili v Bistri, kjer smo pojedli malico in si ogledali Tehnicni muzej Slovenije. Okoli poldneva je bil ogled koncan in potem smo se odpeljali naravnost v dom Breženka. Tam smo imeli kosilo, po njem pa smo se nekateri udeležili tekmovanja iz logike. Ce si prej opravil tekmovanje, si imel lahko še malo prostega casa, nato pa smo se vsi odpravili na krajši sprehod do Mesecevega zaliva. Tam smo si privošcili sladoled, za katerega smo dobili popust zaradi številcnosti naše skupine. Ko smo se vrnili v dom, je bil že cas za vecerjo, nato pa so kmalu prišle na vrsto priprave na spanje. Naslednji dan smo vstali ob osmih in imeli zajtrk, na sreco brez jutranje telovadbe. Sledilo je pospravljanje in ocenjevanje sob, nato pa krajši sprehod do Pirana. Ko smo se cez približno pol ure vrnili v dom, smo imeli usmerjen prosti cas, ki smo ga porabili za razlicne športe. Nato smo dobili malico in že je sledilo težko pricakovano kopanje. Za tem smo imeli kosilo, potem pa spet sprehod do Pirana oz. Markove cerkve, kjer smo risali z ogljem. Ko smo koncali, smo se spustili do Tartinijevega trga na sladoled. Po vrnitvi v dom smo imeli cas, da se pripravljamo na vecerno prireditev. Po vecerji je prav ta kmalu prišla na vrsto. Na prireditvi so se predstavile skupine z razlicnimi skeci, ki so za najbolje izvedenega dobile tudi nagrado. V nedeljo zjutraj smo se zbudili ne prevec dobre volje, saj smo vsi vedeli, da se bliža cas za odhod domov. Še prej smo se napotili v muzej, malo naprej od Pirana, kjer smo si ogledovali razlicne jadrnice in zgodovino pomorstva. Po poti nazaj smo se spet ustavili na sladoledu, nekateri so odšli raziskovat trgovine s spominki. Po kosilu smo se odpeljali nazaj v Kranj. Tabor je bil zanimiv in poln zabavnih dogodkov, ki so nam vsem prav gotovo ostali v spominu. NEŽA MARKELJ BOGATAJ, 9. B NIK, 5. A MOJI ŽIVLJENJSKI CILJI Devetošolci zakljucujejo šolanje na naši šoli. Pred njimi je težka odlocitev: Kam naprej. Nekateri so že trdno odloceni, kaj bi v življenju radi poceli, drugi pa še ne vedo in potrebujejo cas za razmislek. In kaj so nam o svojih nacrtih in ciljih povedali ucenci 9. razredov? Vpisal se bom na veterinarsko šolo v Ljubljani, saj me poklic veterinarja zelo zanima. Za to šolo sem se navdušil, ko se je na veterinarsko fakulteto vpisal sestrin fant in mi pripovedoval o šoli. Poklic veterinarja me je še bolj pritegnil, ko sem na informativnem dnevu obiskal šolo. Želim postati veterinar, saj bi rad pomagal nemocnim živalim, prav tako pa imam zelo rad živali. Ceprav sem star dovolj, da se lahko odlocam o izbiri šole, sem se raje o tem pogovoril s starši, ki so mi dali nasvete in me spodbujali pri moji odlocitvi. LUKA MLAKAR, 9. B Ker še nisem odlocena, kaj hocem postati, sem se vpisala na gimnazijo. To odlocitev sem sprejela sama, saj sem razmišljala, da ce bi šla na poklicno šolo, bi bile moje opcije po koncani gimnaziji manjše. Izbirala sem med kranjsko in škofjeloško gimnazijo, a sem se na koncu odlocila za Gimnazijo Kranj, saj mi je bližja, program pa je tako ali tako na obeh šolah skoraj enak. Ce bom zakljucila šolanje uspešno z maturo, imam odprta prav vsa vrata na fakultete. Predmetnik bi mi omogocil ustrezno pripravo prav za vse študije, zato lahko recem, da bi lahko postala karkoli. Na primer zdravnica, zobozdravnica, farmacevtka, arhitektka, biologinja … Menim, da sem pri svojih štirinajstih letih veliko premlada, da bi odlocala o svoji prihodnosti. Vedno sem si želela, da bi bila le-ta popolna. TAJDA REŠEK, 9. B Pri svojih petnajstih letih sem se dokopala do spoznanja, da si je za premislek treba vzeti cas, ukrepati pa hitro in odlocno. Mislim, da si za vec kot štiri leta ne moreš postavljati natancnih ciljev, saj v življenju že vsak dan prinese kaj novega. Tako se o svoji prihodnosti odlocam za najvec štiri leta naprej. Vse drugo so le prebliski moje domišljije in se vsak dan spreminjajo. Prav zato, ker se še vedno išcem, sem se po svoji volji vpisala na Ekonomsko gimnazijo Kranj. Ta šola se mi zdi dobro izhodišce za študij. Ponuja ti veliko možnosti in je zelo splošna. LEA HORVAT, 9. B Po koncani osnovni šoli se bom vpisala na Gimnazijo Kranj. Za to šolo sem se odlocila, ker nudi dobro izobrazbo in te dobro pripravi za nadaljnji študij na fakulteti, pa tudi zato, ker je blizu mojega doma in mi zjutraj ne bo treba vstajati tako zgodaj, kot ce bi se odlocila za šolo v Ljubljani. Preden sem se sploh odlocila za to šolo, sem se seveda pogovorila s starši, o tem sem razpravljala tudi s sošolci in ucitelji. Zdi se mi, da vstop na gimnazijo ne bo tako zelo velika novost, saj sama poznam zelo veliko dijakov, ki jo obiskujejo in so mi jo tudi priporocili. Odlocitev sem nato sprejela sama, saj je to moja prihodnost, o kateri odlocam le jaz. Seveda pa je k moji odlocitvi prispeval tudi informativni dan, kjer so mi šolo zelo dobro predstavili. NEŽA MARKELJ BOGATAJ, 9. B Že od malih nog sem si želela postati zdravnica. Letos me je zacela anatomija cloveka še posebej zanimati, saj pri biologiji obravnavamo cloveško telo. Ravno ta poklic sem si izbrala, ker me smer zdravstva in medicine zelo zanima. Moje sanje so, da bi se izšolala na podrocju medicine ter postala zdravnica. Ta poklic mi je všec predvsem zato, ker se bom ukvarjala z ljudmi in jim pomagala. Mislim, da je delo zdravnika zelo naporno, ampak tudi zanimivo in prepricana sem, da vsak zdravnik z mislijo, da je nekomu rešil življenje, na ves ta napor pozabi in se pocuti zadovoljenega ter ponosnega nase. ERA DREJTA, 9. A Osebno mislim, da se je pri teh letih zelo težko odlociti, kaj bom pocel in kako se bom preživljal v moji prihajajoci prihodnosti. Menim, da bomo vsi najstniki pocasi zaceli razumevati, kaj je življenje in kako ga je treba na najboljši nacin izkoristiti. Del tega pa je tudi, kaj bomo storili v prihodnosti. Ceprav sem sam mnenja, da je treba uživati v sedanjosti in se ji prepustiti, sem si postavil nekatere cilje, ki me bodo pripeljali do tega, kar si želim. Za te cilje pa je seveda treba tudi kaj narediti. Sam se bom poskusil v srednji šoli sproti uciti, dobro opraviti maturo in se nato zelo pazljivo odlociti za poklic, ki bi ga rad opravljal. ARDIT AHMETAJ, 9. B NAŠE INTERESNE DEJAVNOSTI UCENCI 1. A RAZREDA OBISKUJEMO RAZLICNE INTERESNE DEJAVNOSTI. POVEDALI SMO, ZAKAJ RADI HODIMO IN KAJ NAM JE NA INTERESNIH DEJAVNOSTIH VŠEC. Ljudski plesi PLEŠEMO, VADIMO IN SE UCIMO NOVE PESMICE. RADA HODIM, KER RADA PLEŠEM IN NASTOPAM. EVA PLEŠEM SKUPAJ V PARU Z ŽIVO. RADA HODIM, KER RADA PLEŠEM. ALJA Pevski zbor VŠEC MI JE, KO UCITELJICA ALJA IGRA NA KLAVIR. RAD GLASNO POJEM IN NASTOPAM. ANŽE RADE POJEMO IN NASTOPAMO. TIA SARA, VANJA, NIA UCIMO SE ZANIMIVE PESMICE, KOT RECIMO PEDENJPED. IMAMO PRIJAZNO UCITELJICO. RADA TUDI NASTOPAM. TAMARA Zdrav življenjski slog TAM SE LOVIMO, PLEZAMO IN SE IGRAMO RAZLICNE IGRE. NINA TECEMO, SE LOVIMO IN SE IGRAM S PRIJATELJI. TANJA PODAJAM ŽOGO, JO KOTALIM, TECEM. AMIR S SOŠOLKAMI SE DRŽIMO ZA ROKE IN SE LOVIMO. ŽIVA Nogomet NAJBOLJ MI JE VŠEC, CE ZADANEM GOL, KO IGRAMO PROTI DRUGI ŠOLI. BRENDON RAD TECEM IN BRCAM ŽOGO. NAJBOLJ SEM ZADOVOLJEN, KO DAM GOL. LUKA B. NAJBOLJ SO MI VŠEC TEKME. NELLY RADA IMAM ŠPORTE Z ŽOGO. VŠEC MI JE, KO SE IGRAMO NA ZACETKU VSAKEGA TRENINGA RAZLICNE IGRICE. ANA RAD STRELJAM NA GOL. PRI OGREVANJU IGRAMO RAZLICNE IGRE. ALAN DAVID Košarka RAD IMAM KOŠARKO. TAM MECEMO NA KOŠ IN TECEMO. ALEKSEJ MECEM NA KOŠ IN VODIM ŽOGO. LUKA T. RAD IGRAM KOŠARKO. KDOR ZADANE KOŠ, IZBERE IGRO. ALEN HENDRICKX, 1. A TANJA, 1. A VANJA, 1. A ANA, 1. A RAZVEDRILNE STRANI UGANKE Crno suknjo nosi, rove koplje, vrta. Kdo vrtnar je bos, sredi našega vrta? ELENA DOJCINOVIC, 3. A Crn gospodic s kljunom rumenim, ni zadovoljen s sadežem enim. Vse nam okljuva, vmes pa prepeva, rad je na cešnji, ki dozoreva. SAŠO BOŠKAN,3. A Lepa je, a silno zvita. Redkokdaj se ujame v past. Si po gozdu išce zajce, v vas pa gre kokoši krast. SAŠO BOŠKAN, 3. A Koliko pikic na krilcih imam? Sem še premajhna in šteti ne znam. Ti mi fantek na krilca poglej, koliko pikic je, prosim preštej. DAVID STOJKOVIC, 3. A Vse se prebuja, vse že cveti, soncek nas greje, v nas radost budi. PATRICIJA KVEDER, 3. A Cvet zlatorumen, ko se oglasi, nam pomlad prebudi. Prebuja se sonce, zvoncek cveti, meni pa ven se igrati mudi. TARA VEHAR, 3. A Okrog mene jih je 24, z menoj 25, vsi zbrano sedimo in se ucimo. PATRICIJA KVEDER, 3. A 1. Jay Sean ft. Lil Wayne –Down 2. Iyaz– So big 3. One Direction– One thing 4. New Boyzft. Chris Brown –Better with the lights off 5. Bruno Mars ft. Lil Wayne –Mirror 6. Jay Sean –Ride it 7. Chris Brown – Turn up the music 8. Justin Bieber–Boyfriend 9. Tinchy Stryderft. N-Dubs–Number 1 10. Justin Timberlake–What goes around KATARINA OMEJC, 8. A MOJE NAJ KNJIGE Radi berete? Mogoce vam bo ta seznam pomagal pri izboru pocitniškega branja. Ne cudite se, da je med priljubljenimi knjigami toliko vampirskih in fantazijskih. Letos je pac leto vampirjev. Fantje pa tako ali tako neradi beremo ljubezenske romancke. 1. P. C. Cast, Kristin Cast: ZAZNAMOVANA – HIŠA NOCI 2. Richelle Mead: VAMPIRSKA AKADEMIJA 3. Stephenie Meyer: SOMRAK 4. R. L. Stine : SOBA NOCNE MORE – NOC CAROVNIC 5. Thomas Brezina: NOVOHLACNIKI – NLP AMADEUS 6. Pete Johnson: PASJA MORA 7. Bogdan Novak: ZELENA POŠAST 8. Eoin Colfer: ARTEMIS FOWL 9. J. K. Rowling: HARRY POTTER – KAMEN MODROSTI 10. William Nicholson: OGNJENI VETER 2 – MOJSTROVI SUŽNJI 11. Meg Rosoff: PRIMER JUSTIN 12. Matjaž Pikalo: VRTNAR NA JEZERU 13. Michelle Paver: IZTREBLJEVALEC DUHOV 14. Philip Pullman: NJEGOVA TEMNA TVAR – JANTARNI DALJNOGLED Izbor knjig je pripravil David Pogacar, 7. b. Kot že letošnja pomlad, bo tudi poletje polno pisanih vzorcev in barv. Najbolj bo letos prevladovala rumena in turkizna barva. Poleg teh dveh pa bodo prevladovale tudi druge barve, ki so vsako leto v modi, npr. crna, bela, bež oz. kožna barva. Najbolj priljubljene bodo torej svetle barve, ki nam bodo dale dodatni obcutek topline. Med vzorci bo najbolj priljubljen cvetni vzorec, v kombinaciji s kratkimi jeans jaknicami, pa bo najbolj prišel do izraza. Zelo priljubljeni bodo tudi kot modni dodatki cvetovi v laseh. Letos bodo med modnimi dodatki priljubljeni predvsem veliki modni dodatki, npr. veliki prstani, zapestnice, ogrlice. Moderne bodo tudi hlace živih barv. Za vse tiste, ki vcasih z modo malo pretiravajo, bo to leto cudovito. Kombinirali bomo lahko najbolj nore kombinacije. Da pa bo naš videz popoln k naši kombinaciji dodajmo še živo rdece, kožno, belo, turkizno ali rumeno obarvane nohte. Nazaj k rumeni TEA VIDOVIC, 8. A DINA, 9. B Jurcek ima težave pri matematiki. Košir mu poskuša pomagati: »No, pomisli, imaš šest jabolk in ti vzamem eno, koliko ti jih ostane?« Jurcek skomigne: »Pojma nimam, v šoli racunamo le s hruškami.« Jan se vrne domov iz šole in oce ga vpraša: »No kaj ste imeli danes na urniku?« »Kemijo.« »In kaj ste se novega naucili?« »Kako lahko izdelamo dinamit.« »Kaj se boste pa jutri ucili v šoli?« »Kakšni šoli?« »Koliko litrov mleka daje tvoja koza?« vpraša kmet soseda. »Okoli štiri litre.« »In kaj narediš z mlekom?« »Dva litra ga spijemo sami, pet litrov ga pa prodam.« POLETNI HOROSKOP OVEN (21. 03.–20. 04.) Letošnje poletje se ti sprva ne bo zdelo nic posebnega. V zacetku se boš dolgocasil/-a, pogrešal/-a sošolce in sošolke. A sredi julija bo drugace. Pricakuješ lahko nova poznanstva in tudi iskrica ljubezni bo prisotna. Zabave bodo del tvojega življenja, uživaj in bodi pozoren/-rna, saj lahko ravno tam srecaš ljubljeno osebo. Ker rad/-a poveš, kar misliš, pazi, da ne povzrociš kakšen hujši prepir, kajti kasneje ti bo žal. Preberi tudi kakšno dobro knjigo in ne posedaj prevec pred televizijo. BIK (21. 04.–21. 05.) Letos bo poletje zate precej napeto. Nova poznanstva, nekatere stare zamere bodo privrele na dan. Spoznal/-a boš svojo ljubezen, ob kateri se boš pocutil/-a precej varno. Ne bodi prevec ljubosumen/-na, ker te to ne bo pripeljalo prav dalec. S starši boš odšel/-la na zanimivo potovanje, ki ti najprej ne bo všec, potem pa boš navdušen/-a nad njim. Spoznal/-a boš tudi vrstnike, s katerimi boš navezal/-a prave prijateljske stike. DVOJCKA (22. 05.–21. 06.) Poletje in cas pocitnic bo zate pravi užitek. Malo bo takih dni, ko ne boš vedel/-la, kaj poceti. Pozoren/-na bodi na osebe okoli sebe, ki so zelo temperamentne. Z njimi se ti bo dogajalo marsikaj. Ceprav boš vse poletje med vrstniki užival/-a, si kakšen dan vzemi tudi zase, se odpocij, preživi dan s starši v naravi, poglej kakšen dober film. Ne pozabi na prijatelja, ki ga nekaj casa ne boš videl/-a, in mu poskusi napisati kakšno pismo, sporocilo. Vesel bo tvoje pozornosti. RAK (22. 06.–22. 07.) Letošnje poletne bo zate res noro. Pazi le, da ne boš imel/-a prevec takih trenutkov, ko boš žalosten/-na, ker boš prevec mislil/-a na sorodnika, ki se je odselil s starši v tujino. Takrat je najbolje, da pokliceš prijatelja/prijateljico in greš z njim na sladoled, pijaco ali po nakupih. Na zacetku avgusta boš na morju spoznal/-a zanimivo osebo. Kmalu boš ugotovil/-a, da imata veliko skupnega, a pri sklepanju poznanstva ne hiti prevec. LEV (23. 07.–23. 08.) To poletje bo zate zadetek v polno. Starše ti bo uspelo prepricati, da ti bodo pustili malo vec samostojnosti. S svojo samozavestnostjo in izjemnim talentom za petje boš ocaral/-a osebo, s katero se boš srecal/-a na koncertu. Pazi, da ne boš ob druženju z ljudmi, ki jih boš spoznal/-a, imela/-a težave, ker ne boš popustil/-a pri svojih trditvah. Ne posedaj prevec pred racunalnikom. Raje si vzemi cas za prijatelje in jih obišci. Srecanje bo prav prijetno. DEVICA (24. 08.–22. 09.) Letošnje poletje bo potekalo po ustaljenem urniku. Vsak dan boš tocno vedel/-a, kaj boš pocel/-a dopoldan, kaj popoldan. Ker imaš konec avgusta rojstni dan, boš pripravil/-a dobro zabavo, na kateri pa boš spoznal/-a tudi novega prijatelja. Teden dni boš preživel/-a pri babici in dedku in ugotovil/-a boš, da je tudi pri njima prav prijetno. Prav nic ne boš pogrešal/-a racunalnika in spoznal/-a boš, da lahko svoj prosti cas preživljaš še na drugacne nacine, ki so prav tako zelo zanimivi. TEHTNICA (23. 09.–23. 10.) V tem poletju te caka pomembna odlocitev. Vzel/-a si boš nekaj casa za odlocitev, a ti potem za to ne bo žal. Na letovanju boš spoznal/-a dve osebi in odlociti se boš moral/-a, katera oseba je primernejša zate. Svoj prosti cas boš preživel/-a s prijatelji, mnogo casa pa boš posvetil/-a tudi svojemu bratu/svoji sestri, ki ga/jo med šolskim letom vidiš bolj malo casa. Obiskali vas bodo sorodniki iz tujine in tvoje financno stanje se bo popravilo. Denarja se boš razveselil/-a. ŠKORPIJON (24. 10.–22. 11.) Poletje bo cas za prijatelje in zabavo. Koncno boš našel/-la tudi cas za branje, racunalniške igre, saj ga med šolskim letom zaradi vseh obveznosti nimaš veliko. Poleti boš spoznal/-a, da tudi tvoja kondicija ni tako slaba, saj se boš nekaj dni potepal/-a po slovenskih hribih. Na poti boš spoznal/-a nove prijatelje, s katerimi ti bo cas še hitreje minil. Starši ti bodo poleti dali nekaj vec denarja in lahko boš odšel/-la veckrat s prijatelji na sok. STRELEC (23. 11.–21. 12.) Cas na morju ti bo prehitro minil. Ne posedaj prevec na soncu, da ne boš imel/-a zaradi tega težav. Toda pocitnic s tem še ne bo konec. S starši te caka zanimivo potovanje v tujino, kjer boš ugotovil/-a, da je tudi s starši prijetno preživljati pocitnice. Doma boš s prijatelji odhajal/-a na bazen, kjer se boš družil/-a tudi s sošolci in sošolkami. KOZOROG (22. 12.–20. 01.) Poletni cas boš preživel/-a zelo koristno. Vsak dan boš pomagal/-a starejši gospe, ki ti bo za tvojo pomoc zelo hvaležna. Poleti boš nekaj casa preživel/-a doma, s starši se boš potepal/-a po Sloveniji, s prijatelji boš preživljal/-a cas ob rekah in bazenih. Spoznal/-a boš osebo, ki bo zelo humorna, in ki bo vso družbo spravila v dobro voljo. Tako ti bo na koncu pocitnic kar žal, da se je vse tako hitro koncalo. Za ljubezen pa to poletje ne boš imel/-a casa. VODNAR (21. 01.–18. 02.) Tvoje poletje bo letos zelo razgibano. Ljudje bodo velikokrat deležni tvojih nasvetov, ki jih bodo nekateri z veseljem upoštevali, drugi pa malo manj. S prijatelji boš na zacetku pocitnic preživel/-a malo casa, toda po njihovem opozorilu, boš spoznal/-a svojo napako in tudi za njih boš imel/-a cas. Za nekaj dni boš odšel/-la k sorodnikom in z bratranci in sestricnami se boste imeli super. Naucil/-a se boš tudi nekaj opravil, ki jih v mestu ni potrebno delati. Pri tem se boš zelo zabaval/-a. RIBI (19. 02.–20. 03.) Te pocitnice se bodo zacele slabo. Zaradi nerodnosti si boš poškodoval/-a nogo, zato boš moral/-a kar malo bolj mirovati, kot si nacrtoval/-a. Tako si boš dolgcas preganjal/-a z gledanjem televizije, branjem knjig in racunalniškimi igricami. Toda v tej nesreci bo tudi nekaj dobrega. Prijatelji te bodo pogosto obiskovali in prijetno se boste imeli. V avgustu pa boš ponovno užival/-a. S starši boš odšel/-la na morje, ponudbo za jadranje pa boš dobil/-a tudi od tete. Sprejmi jo, saj boš spoznal/-a prijetno osebo. Horoskop je pripravila SARA KOROŠEC, 9. B. SMEH JE NAJBOLJŠE ZDRAVILO - ........ »Hvala za pecivo, ki ste mi ga dali,« rece potepuh gospodinji. »Ravno prav dobro je bilo.« »Kaj pa pomeni to: ravno prav dobro?« »Ce bi bilo boljše, mi ga ne bi dali, ce bi bilo pa slabše, pa ga ne bi mogel pojesti.« »Kdo nosi zlato krono?« vpraša ucitelj zgodovine. »Moj oce!« se oglasi Janezek. Cel razred se krohota. »Ja, res jo nosi!« užaljeno rece Janezek. »Vceraj je bil pri zobozdravniku.« Ocka, prosim, naredi mi to matematicno nalogo." »Sinko moj, jaz tega ne znam.« »Lepo! Torej se bom moral jutri v šoli sramovati zaradi neznanja svojega oceta.« »Zakaj petelin tako zgodaj kikirika?« »Ker pozneje, ko se zbudijo kure, ne pride do besede.« Mocno je snežilo že vse jutro in kar naenkrat se sliši obvestilo po zvocnikih: »Ali bi lahko deset lastnikov avtomobilov, ki so zaparkirali parkirišce pred gimnazijo, odstranilo svoja vozila, da se lahko spluži?« Dvajset minut kasneje sledi ponovno obvestilo: »Ali bi lahko 600 dijakov, ki so šli premaknit deset avtomobilov, prišlo nazaj v ucilnice?« Oce vpraša Janezka ob koncu šolskega leta: »No, Janezek, kako je?« »Vse v najlepšem redu, ata.« »Kaj to pomeni?« »To, da je moja pogodba za drugi razred podaljšana.« »Janezek, kako je bilo danes v šoli?« »V redu. Pisali smo prosti spis.« »In o cem si ti pisal?« »O tem, kako je šel stric Tone na izlet v hribe in spoznal teto Fani.« »Kakšen naslov pa si dal spisu?« »Nesreca nikoli na pociva ...« Šale s spletnih strani zbral EDON KRUEZIU, 9. B. 1. Reši križanko. Ce boš pri reševanju uspešen/-na, boš v poudarjenih poljih lahko prebral/-a besedo, povezano s šolo. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 1. 2. pušcavska žival z grbo na hrbtu 3. ptica selivka 4. svetlobni/toplotni vir 5. žival, ki rada pljuva 6. sadje, ki ga obožujejo tudi opice 7. predmet v šoli, na katerega pišemo 8. ribja jajceca 9. žival za jahanje 10. naša država GESLO: __________________________________ 2. V tabeli poišci naštete besede. A R T O P I C A B B A I A L E V L E I Z G S A D J E Z R R E V K O N K S D E R I A M O S A C D E N T R K I R I E A C A K O K O P L D N O J P O K O O K I N O A N A C O P K O K I P A SADJE COPKO KINO DELO SVINCNIK COPIC JOK OKO PLAKAT DOM MRK ROKA LEKSIKON NOJ KACA ANA KONJ RIS TIGER ROK LEV OPICA RED POK JEZ OSA KIP RIBA ANJA J., 8. B in DAŠA, 8. A »Zdravo, prijatelj! Ti pa ne izgledaš najbolje!?« »Saj sem že bil pri zdravniku. Priporocil mi je vec zelenjave.« »In kaj si ukrenil?« »Namesto ene olive dam v martini zdaj po dve.« PUH glasilo Osnovne šole Matije Copa Kranj šolsko leto 2011/2012 zbrala in lektorirala Milena Cuden oblikovanje Barbara Zorman slikovno gradivo risbice so prispevali ucenci in ucenke naše šole maj 2012 JAKA, 5. B