GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ulica. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641_906_030 — Naročnina: Celoletna din 100.—, polletna din 50.—. četrtletna din 25.—. Štev. 23 — Leto II Murska Sobota, 8. junija 1950 Cena 2 din Dobra organizacija -dobre volitve v odbore AFŽ V volivni kampanji v odbore AFŽ so žene na vasi dobro razumele svoje dolžnosti. Zavedale so se, da mora žena v današnjem razvoju novega socialističnega gospodarstva in pri rekonstrukciji vasi prinesti s svojo organizacijo delež do boljšega življenja našega delovnega kmeta. Tako so žene po vaseh na široko razpravljale o volitvah. Dobro so potekale volitve v tistih vaseh, kjer se je vaški odbor Fronte s KLO-jem zavedal enakopravnosti žene v vsakršnem delu in da jim tudi žene lahko pomagajo reševali vso gospodarsko in politično problematiko. Vas Čepinci se je zavedala tega. kakšen je delež žene v gradnji socializma za vasi, zato se je tudi ob pripravah na volitve KLO in VOOF povezal ter na ta način zelo dobro izvedel volitve. K dobri izvedbi volitev je precej pripomoglo skupno delo KLO-ja, VOOF in organizacije AFŽ, da se nobeno delo v krajevnem merilu ne reši brez AFŽ organizacije. Vsi plani, zavedajoč gospodarstva, se razbijajo in realizirajo poleg ostalega krajevnega dela v prisotnosti žena. Na podlagi skupnega dela so žene sprejele sklepe, ki jih bodo do konca leta izvršile ter s tem dokazale, da se borijo za stvarnost našega naroda in za enakopravne odnose med socialističnimi državami. Slab odnos tajnika KLO do volitev v AFŽ Šahovski tajnik KLO-ja ni imel razumevanja za organizacijo AFŽ, ki je rabila prostor za volitve, češ, zaradi udarnega dneva v pisarni KLO-ja se volitve ne bodo vršile ter naj si poiščejo kod drugod prostor, čeprav je bil objavljen sestanek v pisarni KLO-ja. Taki odnosi do naših žen absolutno ne odgovarjajo, še mani pa za predstavnika KLO-ja, ker tak odnos do žene ne bo rodil v njegovem delu plodovitega uspeha. Kljub zapostavljanju KLO-ja žena organizacije AFŽ. so bile volitve dobro izvedene. Zakaj v Budincih niso volitve v redu potekale! V vseh okoliških vaseh 50 naše žene izvedle volitve v AFŽ odbore, dočim so v vasi Budinci žene vzele volitve za manj vredne in niti najmanj niso mislile, da je potrebno tudi v njihovi vasi izvoliti odbor AFŽ-ja. Kljub vsemu prizadevanju sklicevanja sestankov, katerih bi se morala udeležiti sleherna žena v vas, se jih nobena ni udeležila. Vprašujemo se. kje so vzroki, da se volitve v AFŽ odbore v Budincih niso izvedle? Tu bi bila naloga predvsem vsakega odbora Osvobodilne fronte, da bi za- aktiviziral vse članice Osvobodilne fronte in predočil, kakšne važnosti so volitve AFŽ-ja. Toda vaški odbor Fronte v Budincih na to ni polagal dovolj pažnje. Ravno tako odborniki KLO-ja niso pripravili svojih žen, da gredo na volišče Če bi se v Budincih odbor zavedal kot se je v Čepincih, Dolencih in še ostalih vaseh, bi volitve bolje potekale. Tako delajo žene v Gornjih Petrovcih Žene v Gornjih Petrovcih so si med prvimi v okraju izbrale nove predstavnice v odbor AFŽ. Na volivnem zborovanju so ugotovile, da so kljub pomanjkljivemu delu organizacije v lanskem letu dosegle že lepe uspehe. Žene so se skupno z mladino vključile v izobraževalni tečaj, uspešno so končale tudi kuharski tečaj. Uprizorile so igro, s katero so žele med ljudstvom mnogo priznanja. Na sestanku pa so žene tudi ugotovile, da so v preteklih mesecih premalo sodelovale v gospodarskih akcijah in sklenile, da bodo odslej nudile ljudski oblasti več pomoči. Ob volitvah je novi odbor AFŽ skupno z vsemi ženami v Gor. Petrovcih sprejel nove obveznosti za delo v letošnjem letu. Tako so žene sklenile. da bodo še do konca leta ustanovile Dom igre in dela, kjer bodo imeli njihovi otroci boljšo oskrbo in vzgojo, žene-matere pa se bodo laže posvetile svojemu delu. Žene so sklenile, da se bodo vse vključile v Osvobodilno fronto, k delu organizacije AFŽ pa bodo pritegnile še nove, zlasti mlajše žene. V letošnjem letu bodo žene pripravile najmanj eno igro. Organizirale pa bodo tudi tečaj za vkuhavanje sadja. Vztrajno delo — lepi uspehi Tudi Satahovci v soboškem okraju nočejo zaostajati v delu mladinske organizacije. Tovarišica sekretarka mladinskega aktiva je res mlada, ampak njeno delo skupno z mladino že žanje lepe uspehe. Pred kratkim je mladinska organizacija v Satahovcih priredila igro na odru »Matiček se ženi«. Če pogledamo, da do sedaj v tej vasi ni bilo nobene kulturne prireditve kljub temu, da ljudje imajo za kulturno življenje veliko zanimanja, vidimo, koliko slabosti je imel prejšnji sekretariat aktiva. Sedaj, ko se je mladinski aktiv razgibal bi bilo potrebno, da bi sekretariat aktiva zajel in vključil v delo slehernega mladinca in mladinko za pospešitev gospodarske in kulturne dejavnosti na vasi. Za boljšo poživitev dela v vasi bi bilo potrebno skupno z vaškim odborom Fronte in KLO-jem reševati gospodarsko in kulturno problematiko vasi. O. F. Za boljše izpolnjevanje odkupnih nalog Zvezna vlada je za odkup kmetijskih pridelkov v letu 1950 izdala več uredb, katere uredbe je prilagodila teritorialnim gospodarskim močem poedinih OLO-jev Obmurski okraji spadajo v prvo, to je najmočnejšo gospodarsko skupino, kar je tudi naravno, saj tako močnih kmetijskih centrov je malo V Sloveniji. Da bo letošnji odkup pravilno in časovno izpolnjen, prejmejo v teh dneh vsi kmetovalci od svojih KLO obvestilo, koliko so dolžni svojih pridelkov oddati državi, da bodo naši delavci v tovarnah in rudnikih, ki dnevno bijejo borbo za izpolnitev plana strojev in ostalega blaga pravilno preskrbljeni. Ker so se dosedaj marsikje dogajale napake, da ni bilo dovoljne evidence v posameznih KLO-jih kot na OLO-jih obstoja naloga tudi v tem. da si isto ustvarijo. Prva stvar za dober odkup je razrez plena na posamezna gospodarstva, v katerem morajo sodelovati vsi kmetovalci, ker ravno v tem je garancija, da bo pravilno urejen in realen za posamezno gospodarstvo. Pri pravilni oceni gospodarskih moči Posameznikov bodo morale odigrati svojo vlogo tudi množične organizacije, katerih naloga je zainteresirati slehernega kmetovalca, da sodeluje pri razrezih. Nove uredbe o odkupih prinašajo kmetu jamstvo za pravilnost odkupnih akcij in vzpodbudo za povečanje njegove proizvodnje, OLO in odku- povalcem pa veliko olajšajo ter jasno orientacijo za delo. Po novih uredbah se ne bo odmerjala obvezi po hektarskem donosu, ampak po povprečni moči gospodarstva. Če bo kmet boljše obdelal zemljo, več mu bo ostalo viškov, s katerimi bo svobodno razpolagal. Lahko bo prodni po prostih cenah, katere pa bodo določevali organi ljudske oblasti, zaradi preprečitve špekulantstva cen. Letošnji plan odkupa bo takšen, koliko bo država lahko krila vrednost z artikli vezane cene. Jamstvo je tudi v tem, da bo kmet prejel samo enkrat obvestilo za oddajo, katero količino pa mora kontrahirali. Če pa se nekateri posestnik ne strinja z odločbo ima pravico do pritožbe na OLO Največ preglavic je dotedaj delala kmetom oddala živine in prašičev. Nova uredba prinaša sedaj v oddaji mesa in masti večjo jasnost Vsakemu mora biti jasno označeno, koliko ie dolžno gospodarstvo oddati; kmetu pa tudi vzbuja interes, da z viški gospodarjenja sam razpolaga. Ako bodo množične organizacije sposobne, zaaktivizirati vsakega posameznika in mu prikazati, da je oddaja potrebna za težko borbo delavcev v tovarnah in rudnikih. Ena med najvažnejšimi nalogami organizacij pa je v tem, da bodo na zboru volivcev prisotni vsi kmetovalci ker se bo razrez vršil množično, ne pa kakor do sedaj, pisarniško in birokratsko, J. P. Zakaj stoji gradnja svinjakov v moravski zadrugi? Za povečanje živinoreje v zadrugah in ekonomijah murskosoboškega okraja je nujno potrebno urediti prostore, katerih na splošno pri zadružnikih primanjkuje. V lanskem letu so pokazali največ samoiniciative pri gradnji zadružnih objektov zadružniki v Kramarovcih, ki so zgradili razen manjših adaptacij moderne goveje hleve, nadalje zadružniki v Puconcih, Tešanovcih. Sebeborcih in drugih zadrugah. Dočim so v večini zadrug zadovoljivo rešili vprašanje manjkajočih prostorov za živinorejo, se stvar v moravski zadrugi ni spremenila. Zadruga si je že v lanskem letu zadala nalogo adaptirati večje prostore, ki stoje prazni in neizkoriščeni, v svinjake. Z majhnimi stroški bi se dalo adaptirati svinjake za 80 glav svinj. Na številne urgence okrajnih forumov so zadružniki začeli v lanskem letu šele v jeseni s pripravo materiala. Tako so pogasili apno, počistili in pripravili zgradbo ter začeli z delom. Iz nerazumljivih vzrokov pa gradnje kljub nujnosti, ki jo je zahtevala utesnjena živina, niso nadaljevali. Tako ie delo počivalo skozi vso zimo do pomladi. Sedaj ko so začele druge zadruge ponovno z delom, so pa prišli zadružniki v Moravcih do spoznanja, da so jim hlevi nepotrebni, Izgovarjajo se, da stranka ki je odstopila prostore, noče pristati na to, da se adaptirajo prostori v pitališče. Natolcevanje in zaviranje gradnje v moravski zadrugi ima svoje globlje vzroke. Namreč upravni odbor tukaj sam zavira gradnjo, pri čemer se izgovarja, da v zadrugi n. delovne sile. Delovne sile pri zadružnikih v Moravcih res ni mnogo, kar pa ni vzrok, da ne bi bilo mogoče zgraditi svinjakov Če bi upravni odbor zadruge v Moravcih upošteval planske naloge živinorejske proizvodnje v letošnjem letu, bi spremenil stališče do gradnje. Letošnja odredba o obvezni oddaji živine strogo določa oddajo tudi za zadruge, tega se naj zavedajo zadružniki tudi v Moravcih ki vsled zaviranja zadružnih gradenj živinoreje občutno ne bodo mogli povečati. IZSUŠEVANJE SKADERSKEGA JEZERA Dela pri Izsuševanju Skaderskega jezera so v letošnjem letu zelo napredovala. Reka Morača, ki je v preteklosti poplavljala velike površina, je obdana z visokimi nasipi, zemlja pa očuvana pred poplavljanjem. Prvih 2000 ha zemlje bo že letos posejanih z ržjo, pšenico in rižem. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 8. junija 1950 Prvi rezultati volitev v odbore AFŽ Prosenjakovski sektor je med najboljšimi Dne 29. maja so marsikatere organizacije AFŽ v našem okraju izpolnile svojo pravico in dolžnost, oziroma, izvršile so volitve v svoje vaške odbore, V Gornji Lendavi je n. pr. organizacija priredila ob tej priliki predavanje za matere, ki ga je imel tov. dr. Lukman, a šolski upravitelj tov. Beloglavec je imel vzgojno predavanje, nato so pristopile k volitvam. Na prosenjakovskem sektorju so tene pokazale, da se zavedajo svojih nalog in dela. V Selu, Fokovcih, Središču, Čikečki vasi in Ivanjševcih so izvolile svoje odbore, a v nedeljo bodo izvolile še v Berkovcih, Ratkovcih in Prosenjakovcih. Ob tej priliki so žene v Vučji Gomili ustanovile svojo organizacijo. Sestanka se je udeležilo 39 žena, ki so na ta način pokazale, da želijo aktivno sodelovati v vaškem gospodarskem življenju in s tem tudi v političnem. Vučja Gomila je sploh v zadnjem času dvignila svoj politični nivo ker ima dober KLO, a sedaj še svojo masovno organizacijo, ki bo pomagala organom ljudske oblasti. Prav tako so se sestankov in volitev udeležile žene na cankovskem in tišinskem sektorju. Na cankovskem sektorju niso volitve izvedene v Kraščih, za kar ne nosi odgovornost domača organizacija, ampak je temu vzrok nesporazum glede časa sestanka. V nedeljo bodo tamkajšnje žene izpolnile svojo dolžnost in pravico. Zelo ugodno je iznenadil beltinski sektor. Dobri rezultati so doseženi na rogaševskem sektorju. Drugače pa je z bodonskim sektorjem. V Ženkovcih, Strukovcih, Beznovcih in v samih Bodoncih so se žene slabo odrezale. Niso se, razen V Bodoncih, sploh udeležile sestanka. Celo dosedanje odbornice so poka- zale zelo malomaren odnos do sestankov. Tako je n. pr. predsednica v Ženkovcih na dan sestanka odšla, po izjavi svojega očeta, v Radence po »slatino«, a odbornica se je popoldne izgubila, da je niso niti lastni otroci mogli najti v vasi, ki ni preveč velika. Naloga teh organizacij je, da popravijo vsojo napako. Vsekakor so naše žene v veliki večini po vaseh pokazale svojo zavednost, ki je garancija. da bodo v teh vaseh veliko bolj in prej rešili razne naloge, ker pri vseh problemih bo sodelovala tudi vaška organizacija AFŽ. Kjer niso v redu vaške organizacije, mislim množične organizacije, tamkaj se delo vedno zatika in često se slišijo posamezni ugovori in sicer zaradi tega, ker KLO ne more sem reševati vseh problemov brez napak. Mnenja sera, da bodo vasi, ki ie niso izpolnile svoje dolžnosti, to v kratkem naredile, a vasi, ki nimajo še svoje organizacije, da jo bodo v kratkem ustanovile. Ali v Trdkovi in v Martinju res ni mogoče postaviti organizacijo AFŽ? Vasi Trdkova in Martinje s svojimi raztrešenimi bajtami in malimi kmetijami dajajo izgled številnih goričkih vasi, ki leže raztrešene tik ob naši severni meji. Bolj pasivni kraj zahteva mnogo truda od domačinov, da da Ilovka zadovoljive pridelke. V teh vaseh, ki sicer več ali manj redno oddajajo obveznosti do države, pa ni opaziti političnega dela kljub temu, da je v vaseh partijska celica in pa Osvobodilna fronta. Množične organizacije so več ali manj samo na papirju, vsled česar se tudi kulturno življenje zelo slabo opaža. Slabost masovnih organizacij v Trdkovi in Martinju prihaja do izraza tudi pri sedanjih volitvah v AFŽ. Vprašamo se, kaj je vzrok, da žene v Trdkovi in Martinju ni mogoče dobili na masovni sestanek. Če vprašaš krajevne funkcionarje ali pa na primer učiteljico Zupančevo, tl bodo odgovorili, da pač žene nimajo veselja do političnega dela. Nekateri so celo mnenja, da je tem goričkim ženam organizacija AFŽ nepotrebna. Tako tudi ni bilo na sklicanem masovnem sestanku v soboto zvečer nobene žene. Zanimivo je pri vsem tem to, da na sestanek, ki je bil sklican masovno za vse volivce Martinja; ni prišel noben funkcionar KLO-ja. Jasno je, da kjer zastopniki oblasti zastopalo takšno mnenje in imajo takšne odnose do političnega dela med svojimi ljudmi, ni pričakovati, da bi žene začele z delom. Obiskal sem nekaj žena na domovih. Plaho in boječe so mi nekatere priznale, da jih možje ne puste na sestanek, druge pa so bile mnenja, da jim je organizacija kot taka nepotrebna. Pri vseh teh zgaranih obrazih pa sem vendarle našel voljo, ki se je odražala v ženah in sicer voljo do dela, ki bi ga pa trebalo s pravilnim prijemom začeti med ženami. Seveda dokler bodo v Trdkovi in Martinju takšne učiteljice kakor je tov. Župančeva, ki je mnenja, da je ženi politika nepotrebna, ni pričakovati aktivnega dela in življena pri ženah. Tako Župančeva ne najde časa niti za en sestanek žena, dočim redno obiskuje markovskega gospoda župnika na njegovem domu. Če bi tov. učiteljice v Trdkovi, predvsem pa Župančeva, šla med ljudi z interesom pritegniti žene v kulturnopolitično delo, se danes ne bi zgodilo, da na masovni sestanek ni nobene žene. Nujno pa bo potrebno, da bodo spremenili odnos do svojih žena tudi možje, predvsem pa funkcionarji KLO-ja v Martinju. Danes je že čas, da se enkrat za vselej otresemo zastarelih nazorov, češ, da je žena dobra gospodinja le, če je zmiraj doma. T. T. „Vzorenʻʻodkup Lep majski večer. Rudi se vrača domov v Mačkovce. Bil je na terenu. Že pošteno je lačen in truden. Pride na dvorišče. Že misli klicati ženo, da bi mu odprla, ko zasliši iz hleva na dvorišču nekam čudne kruleče glasove. Le kaj bi to bilo, sl misli, saj je hlev prazen, le tu in tam ima gozdna uprava konje v hlevu. Rudi je radoveden — približa se hlevu, odpre vrata in glej ga vraga, v hlevu je prašič, ki začudeno gleda Rudija. Nič manj ni začuden naš Rudi. Le kako je prišel prašič v hlev in čigav je? Saj vendar on nima prašičev, gozdna uprava in krajevni odbor, ki imajo v istem poslopju svoje pisarne, tudi ne. Rudi stoji pred nerešljivo uganko. Mogoče bo pa žena vedela? Pokliče ženo, katera pa tudi ni nič manj presenečena, ko zve za novega gosta v hlevu. Počasi se pa Rudiju le začne jasniti, kako je s prašičem. Zena mu pove, da so uslužbenci »Živino-odkupa« iz Sobote odkupovali v Mačkovcih prašiče. Začasno so naredili v tem hlevu »zbirni center«. Zvečer je prišel kamion. Prašiče so naložili na kamion in jih odpeljali v Soboto. Kako da so tega prašiča pustili, pa ni vedela povedati. Toda tudi uslužbenci »Živino-odkupa« niso vedeli povedati, zakaj so prašiča pustili v hlevu. Oni namreč sploh niso vedeli, da so prašiča pustili in ne, Če imajo na kamionu vse prašiče, katere so odkupili ali pa ne. Ali je to edini slučaj? Verjetno ne! Ali je potem kaj čudnega, če na podlagi take »evidence« od nekaterih kmetovalcev zahtevajo oddajo prašiča, čeravno so ga isti že oddali. Kdaj bo dograjen Zadružni dom na Grlavi? Na Grlavi stoji lep zadružni dom tako, da ga je veselje pogledati. Nerazumljivo Da je, da so zadružniki žrtvovali pri gradnji samo toliko, da so spravili zgradbo pod streho. Sedaj pa je minilo že dobro leto, odkar stoji zgradba v surovem stanju. Čudimo se, zakaj so zadružniki v Grlavi sploh pristopili k zgradnji zadružnega doma in čemu jim naj služi le nedograjena stavba Kaj čuti mladina v Grlavi, ko gleda že leto in dan nedograjeno dvorano, v kateri bi lahko že dajali prve prireditve? Se beseda o diskusiji Več pomoči SKUD-u „Štefan Kovač“ Delo na kulturnoprosvetnem polju v M. Soboti je res takšno in vezano s tolikimi vprašanji in problemi, da smatramo za zelo umesten predlog, katerega je stavil »Ljudski glas« in o katerem naj bi v bodoče naši ljudje, ki se s tem delom bavijo, kritičnejše in več pisali. Prav gotovo M. Sobota v pogledu kulturnoprosvetnega dela ni tako šibka in ne zaostaja toliko, da se ne bi našlo snovi, tako v načelnem kakor v kritičnem pogledu, o. kateri bi se naj javno razpravljalo in govorijo. Sindikalno kulturno umetniško društvo »Štefana Kovača«, je društvo, ki s svojimi sekcijami nudi: dokaj široko in dobro zasnovano osnovo, na kateri bi se v bodoče lahko zajelo več kulturno-prosvetnega udejstvovanja in dalo več kulturnih pridobitev Je dobro organizirano, tudi dobro popularizirano, vendar zaenkrat še vedno le precej omejeno na pevski zbor, ki ima za sabo že vrsto uspehov, in požrtvovalne člane. Žal pa ostale sekcije za delom tega zbora daleč zaostajajo in se še vedno borijo z začetnimi težavami Dramat- ski skupini, ki je v pričetku leta pokazala agilnost in tudi uspeh z uprizorjeno komedijo »Ženitev«, se sedaj, ko ima zopet požrtvovalnega režiserja, nudi prilika, da delo ponovno poživi in spravi na oder nekaj del. Toda že takoj ob začetku je naletela na težave, ki bodo, če se jih ne bo dalo odpraviti, zavirale in celo popolnoma omejile njeno udejstvovanje. Je to vprašanje prostorov, predvsem odra, ki je v M. Soboti samo eden, a z njim upravlja Mestni kino. Pisec članka je v zadnji številki tega lista kritiziral odlok, da se poruši letno gledališče v parku. Brez dvoma je, da je bil ta odlok umesten, saj je bil oder v parku res v spotiko ljudem in je vidno kvaril izgled parka. Za take namene, za kakršne je služil, pa lesen in zložljiv vsekakor bolj odgovarja. Toda če je šlo za to, da naj bi se vloga tega odra spremenila, bi imel to dolžnost poudariti zastopnik poverjeništva za prosveto, ki je bil povabljen na konferenco, kjer se je razpravljalo o ureditvi parka in odstranitvi odra in katere se ta zastop- nik, kljub povabilu, ni udeležil. Vendar to, da je podrtija pospravljena, še ne pomeni nobeno resnejšo oviro odrskim skupinam, saj se tudi lesen in zložljiv oder da pripraviti tako, da bo lahko služil tem in sličnim namenom. Vredno pa bi bilo mnogo bolj pomisliti o odru v Mladinskem domu, kjer je, kakor je že rečeno, sedaj Mestni kino. Vprašanje je. kakšno stališče je zavzela Ljudska prosveta ob burnih pogajanjih za to dvorano, in ali je bil kdo, ki je tam pravilno izražal in zastopal SKUD, ki največkrat uporablja ta oder. Vprašanje je, ali je v najemni pogodbi kjer koli stavljeno vprašanje in uporaba tega odra in kakšno stališče bo pri tem v bodoče zavzemala uprava kina in MLO Toliko bolj pereče je to vprašanje, če pomislimo na to, da oder ne služi dramski skupini le ob nastopili, temveč je prav tako nujen tudi ob vajah. SKUD »Štefana Kovača, je sindikalno društvo, vendar mn sindikati pa tudi Okrajni sindikalni svet nudijo pri njegovem delu res malo pomoči. Organizacijski sekretar društvenega odbora je kulturno-prosvetni referent pri OSS-u. Žalostno pa je dejstvo, da se ta sekretar, ki bi bil pravzaprav moral urejevati vsa organizacij- ska vprašanja društva, ni udeležil niti ene seje upravnega odbora in je bržčas že zdavnaj pozabil na to svojo važno funkcijo. In ravno takšno prepuščanje sekcij samim sebi in temu, da si stvari urejajo in usmerjajo brez pomoči, daje bedne uspehe v udejstvovanju in rezultatih. Izrazit primer za to daje folklorna skupina, ki že leto dni obstoja brez kakršnihkoli vidnih uspehov. Likovna sekcija nekoliko dela, ima nekaj talentiranih ljudi, vendar se tudi tukaj postavlja vprašanje, kdo njihovo delo spremlja, se zanj zanima in ga ocenjuje. V nasprotju je orkester že organizacijsko dobro urejen in ima zaradi tega tudi uspehe. Ko ob jubilejnem, dvestotem nastopu pevskega zbora pregledujemo delo in uspehe te sekcije, ne smemo ostati le ob tem zboru in se zadovoljiti z njegovimi uspehi Pred očmi moramo imeti celotno društvo, ogledati in kritizirati celo njegovo delo. pohvaliti, kar je pohvale vredno in grajati, kar ni na mestu. Ravno z dobro in zdravo kritiko, s pravilnim ocenjevanjem, bomo v bodoče lahko pravilno usmerjali in pospeševali delo ter zviševali kulturno raven društva. Murska Sobota, 8. junija 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Kjer sodelujejo starši s Šolo, tam so pogoji za dobro vzgojo otrok ! Kolektiv prosvetnih delavcev v Gorišnici pri Ptuju ni mogel dobiti staršev šoloobveznih otrok na roditeljski sestanek v takšnem številu, kot je to bilo zaželjeno. Naredili so sklep: »Gremo mi k staršem!« Za to delo so žrtvovali dve nedelji in so se razkropili po vaseh, ki so všolane v šolo Gorišnica. Na ta način so dosegli veliko večji odziv staršev, s katerimi so se pogovarjali o vzgoji njihove mladine in o napakah. Udeležba ni bila enaka v vseh vaseh. Nekatere vasi so se boljše odzvale, nekatere slabše. Pa so starši prišli tudi s svojimi predlogi. Želeli so si n. pr. več lepopisa, odobravali so, da otrok ne spada na veselico in na gostivanja, vsaj po noči ne itd. V vsaki vasi je ustanovljen roditeljski svet, ki šteje 4 člane. Zastopani so moški in ženske. Ti sveti bodo vodili nadzor nad otroki ter Javljali napake in pozitivne strani razrednikom. Tako je v vseh desetih vaseh dosežen uspeh po zaslugi prosvetnih delavčev, ki se zavedajo svoje vloge vzgojiteljev na vasi. Šola postaja z domom skupni faktor vzgoje, oziroma oba faktorja bosta sodelovala enotno pri vzgoji. Pionirji ljutomerskega okraja so tekmovali 28. t. m. so se sestali v Ljutomeru pionirski pevski zbori z vsega okraja. Nastop pionirjev je organiziral sindikat prosvetnih delavcev. Posebno se je izkazal pionirski pevski zbor iz Sv. Tomaža. Prav zadovoljive uspehe in napredek so dosegli zbori iz Razkrižja, Stare ceste. Sv. Miklavža, Cvena in Ljutomera. Na koncu prireditve je zapel skupen zbor, ki je štel 830 pionirjev. Zapel je Tomčevo: »Tri tičice«, Miheičičevo: »Pesem mladinskih brigad« in Prleško himno. Veliko število poslušalcev je nadgradilo s ploskanjem pridne pionirje dn njih delo, a obenem je s tem dalo priznanje prosvetnim delavcem, ki so vložili veliko truda in dela v prireditev. V Bodoncih so pionirji proslavili svoj dan V nedeljo 4. junija so se sestali v Bodoncih otroci iz Strukovcev, Vadarcev in Bodoncev. Proslavili so svoj pionirski dan. Imeli so bogat kulturni program. So deklamirali, peli, igrali in telovadili. Vse šole so sodelovale. Po programu so vsi otroci dobili malico, ki jo je dodelil OO AFŽ, a domače članice AFŽ iz vseh treh vasi so tudi prispevale svoj delež z delom. Spekle so otrokom »vrtanke« iz moke, ki so jo prispevale matere otrok. Žal, da v Bodoncih ne delajo svojega dela organizirano. Pohvaliti moramo vsekakor v Vadarcih obe tov. Potočnikovi in tov. Lovenjakovo iz Bodoncev ki so žrtvovale veliko prostega časa za otroke Na Cankovi so odprli »Dom igre in dela«... Organizacija AFŽ in prosvetni delavci na Cankovi, zavedajoč se svojih nalog, so odprli na Cankovi »Dom igre in dela«. Sedaj so matere, ki delajo na polju, popolnoma brez brige za svoje otroke, ki se med delom svojih staršev nahajajo v domu pod skrbstvom vzgojiteljice. S tem so ljudje na Cankovi dokazali. da gredo s časom dogodkov paralelno pot in da razumejo trud in delo naše ljudske oblasti, čije ukrepi so v korist ljudstvu samemu. ... v Beltincih pa so ga razširili Dosedaj so imeli v Beltincih »Dom igre in dela« v majhni sobici na državnem posestvu, v katerem so bili le otroci nameščencev državnega posest. stva. Razen tega je komisija ugotovila, da ta prostor ni primeren za DID. Domači organi ljudske oblasti so se pozanimali za ta problem in iskali rešitev. KLO je pravilno rešil svoje naloge, ko je nakazal DID-u novo poslopje, ki ima tudi primemo okolico. Ni prahu, razen tega je zraven novega poslopja tudi vrt, kjer se bodo vzgajali bodoči državljani. Pri tem delu so organom ljudske oblasti pomagale množične organizacije, zlasti organizacija AFŽ in fizkulturno društvo. Nove prostore so prepleskali, postavili nov štedilnik in v kratkem bo naš mali živ-žav zaživel novo življenje v novem poslopju, ki ima tri prostore. Razen tega bo razširjen DID sprejemal sedaj tudi otroke vaščanov, čigar otroci niso dosedaj bili v DID-u. Pomoč Mednarodnega dečjega fonda otrokom v Prekmurju V mursko-soboškem okraju je deležno pomoči iz Mednarodnega dečjega fonda preko 3600 otrok. Ta pomoč je najbolj izdatna v mleku, maščobah, rižu in drugi hrani, ki jo otroci prejemajo bodisi v šolskih mlečnih kuhinjah ali pa v dijaških domovih in drugih otroških ustanovah. Samo v letošnjem letu ie bilo med otroke v soboškem okraju razdeljenega preko 3000 kg mleka v prahu, preko 500 kilogramov masti in margarine, 300 kilogramov riža, preko 2000 kg moke, sladkorja itd. V Tednu matere in otroka so otroci prejeli še okrog 5000 kg mleka in večjo količino maščob. Mednarodni dečji fond je poskrbel tudi za oblačila našim otrokom. Letos so otroci prejeli že 100 parov čevljev, v Tednu matere in otroka pa so med najpotrebnejše matere in otroke razdelili 800 plenic, blizu 1000 komadov otroških oblekc in perila, 130 otroških smučarskih oblek in plaščev, posteljnih rjuh itd. Dojenčkom v okraju je bilo v posvetovalnicah za matere letos razdeljenega že preko 400 kg mila. H. D. V Slamnjaku so odkrili spomenik žrtvam fašizma Nekaj dni pred osvoboditvijo so nemški fašisti zverinsko umorili pri Slamnjaku 35 ljudi, večinoma matere z otroki, ki so se sklonile pred bežečimi nemškimi vojaki v jamo, kjer so nekdaj iskali premog. Bili so živi zasipani od pijanih in razuzdanih nemških vojaških tolp. Tem žrtvam fašizma so v spomin bodočim pokolenjem dne 21: maja od. krili spomenik, kj bo obenem bodril borce socializma, da pojačajo svoje delo za izgraditev domovine, katera zgraditev je pogoj čimprejšnje zmage socializma v svetu. M. M. Bokrači Ljudska knjižnica v Bokračih prav lepo napreduje. Pred kratkim so si nabavili za čitalnico novi radio aparat, da pa lahko, knjižnica zviša večje število bralcev, ki jih je vedno več, so si potoni OOLP nabavili nove knjige v znesku din 1027. Delo in napredek knjižnice v Bokračih lahko služi za primer ostalim knjižnicam v okraju. Priprave na festival v Murski Soboti Do festivala bo v Ižakovcih društvo Mi še nimamo v vasi izobraževalnega društva, toda imamo vse pogoje za ustanovitev istega. Zato smo pristopili k delu, da ustanovimo v kraju društvo, ki bo v kratkem ustanovljeno. Sodelovali bomo v povorki in sicer kot društvo. Prikazali bomo naše delo na kulturnoprosvetnem polju. V ta namen smo mobilizirali že mladino, a da bo bolj živahno, se tudi naš harmonikaš pripravlja, da nastopi z nami v Soboti. Novoustanovljena folklorna skupina bo pokazala, kaj zmorejo v Tešanovcih V Tešanovcih imamo problem z našimi prostori. V našo čitalnico se hoče namreč vseliti KLO in tako bi društvo izgubilo svojo lepo čitalnico. Čudi nas, da od strani oblasti ne razumejo prav naših potreb za delo na kulturnoprosvetnem polju. Tako so organi Mariborske oblasti nedavno določili našo čitalnico KLO-ju, kar vsekakor pomeni nerazumevanje ljudsko-prosvetnega dela. V zadnjem času smo ustanovili v našem društvu folklorno skupino, ki bo nastopila v Soboti septembra ob priliki prireditve festivala. Naša dramatska družina bo tudi sodelovala. Knjižnico smo dvigniti v pogledu števila knjig in bralcev. Vse to bomo prikazali na dan festivala z grafikoni. V Kramarovcih so že ustanovili društvo V Kramarovcih so ustanovili IZUD »Plešnik Nastja«, ki bo na dan festivala nastopilo v M. Soboti. Društvo ima izobraževalno sekcijo, ki je že pred ustanovitvijo organizirala lepo uspel izobraževalni tečaj, folklorno skupino, pevski zbor in knjižnico, a razen tega bodo v kratkem organizirali tudi godbo. Vse sekcije bodo nastopile na dan festivala v Soboti. Z radovednostjo pričakujemo njihovo folklorno skupino, ki ima nekaj posebnih ljudskih plesov. Iz kulturnega življenja SKUD »Štefan Kovač« je polagal obračun svojega dela Pretekli teden je bilo v Murski Soboti pestro glasbeno življenje. V počastitev Titovega rojstnega dne je pevski zbor SKUD »Stefan Kovač« skupno z orkestrom priredil slavnostni koncert, s katerim je obenem slavil dvestoti nastop. Ob tem svojem jubileju je pevski zbor prejel od Okrajnega sindikalnega sveta diplomo kot priznanje za svoje delo. S knjigami so bili nagrajeni tudi najbolj požrtvovalni člani pevskega zbora in orkestra. V istem času so Mursko Soboto obiskali tudi člani Mariborske opere. Z arijami iz oper in z njihovo poljudno razlago so pripravili Sobočanom prav prijeten glasbeni večer. Ob zaključku šolskega leta so tudi gojenci Glasbene šole v Murski Soboti pokazali znanje, ki so si ga pridobili v tem letu. Na javni produkciji je nastopilo lepo število klaviristov, violinistov, dva harmonikarja in dva trompetista. Zapel je tudi pionirski pevski zbor Glasbene šole, za zaključek pa je zaigral, dve skladbi še mali orkester. H. D. Posnemajte kulturno dejavnost Razkrižja! Pevski zbor izobraževalno-umetniškega društva Razkrižje je priredil v nedeljo dne 21. maja popoldne v mladinski dvorani na Razkrižju koncert za zaključek pevskih vaj in v proslavo Tedna matere in otroka. Spored je bil zelo pester, zajel je 22 narodnih, borbenih. delovnih in umetnih pesmi. Nastopil je tudi moški kvintet, ki je že večkrat nastopil pri sosednih vinogradniških zadrugah in v volivni kampanji. Pri koncertu je nastopil tudi tamburaški zbor, kj je zaigral partizanske in narodne pesmi O Tednu matere in otroka je obširno govorila tovarišica Mlakar Sonja. Poudarila je, da se je v stari Jugoslaviji posvečalo materam in Otrokom le malo pažnje, da pa naša ljudska oblast stori vse, kar le more za matere in otroke. Koncert je bil zelo dobro obiskan, med ljudstvom vlada Veliko zanimanje za kulturno prosvetno delo. Želeti je, da bi IZUD še večkrat nastopil s tako dobrim programom. Da je prireditev tako dobro uspela, je v veliki meri zasluga tov. Žunec Antona, ki je v priprave vložil veliko nesebičnega dela in truda. K. S. IZUD iz Melinec je priredil izlet v Postojnsko jamo Naše izobraževalno umetniško društvo je na koncu sezone svojega dela priredila izlet za svoje člane na Reko in v Postojnsko jamo. Vsekakor je ta izlet društva, katerega. se je udeležilo 30 članov, nov pogoj umetniškega in prosvetnega udejstvovanja, ki bo imelo več socialistične vsebine, ker so člani na svojem izletu. videli mnogo gospodarskih uspehov, ki so doseženi na osnovi širokega ljudskega udejstvovanja v našem gospodarstvu in v političnem življenju. Letos v murskosoboškem okraju sejejo večje količine industrijskih rastlin kakor druga leta. Važnost se polaga predvsem na sladkorno peso, buče in sončnice, ki jih kmetje sade v večini kot vmesni posevek Zadružni sektor je zasejal precejšnje količine industrijskih rastlin, posebno zadruge v dolinskih predelih. Ker nekatere zadruge prvič letos sejejo sladkorno peso, vlada veliko zanimanje, kakšne pridelke bodo dali posevki. Na zadnji konferenci zadružnikov so domajinski zadružniki, ki so že v lanskem letu z intenzivnim delom dosegli lep hektarski donos v sladkorni pesi, napovedali tekmova- nje vsem ostalim zadrugam v okraju, kdo bo dosegel višji hektarski donos. Zadruge v Puconcih in Tešanovcih so napoved tekmovanja tako sprejele. Zadružniki v Domajincih pravijo, da bodo dosegli 300 q, iz Puconc in Tešanovec pa pravijo, da se jim ne bodo pustili. Tako se že dober mesec bije borba, kdo bo najboljše obdelal zemljo in izvršil redno okopavanje. Delo pri sladkorni pesi so v Puconcih prevzele ženske, ki pravijo, da znajo najbolje okopavati. V Domajincih pa vodi delo strokovnjak Pirc, ki uporablja svoje dolgoletne izkušnje. Tekmovanje zadrug pa je zainteresiralo tudi privatne kmete, ki hite z delom. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 8. junija 1950 Z našo mrežo smo ujeli vse resnične, a vesele Če ne zadružni dom — pa žabja farma! V Dolnji Lendavi imajo precej racionalizatorjev, kamor pogledaš. Nekaj takega se lahko smatra tudi zamisel — nove žabje, farme, ki se šopiri sredi lapuha in kopriv na najvidnejšem predelu mesta. Pa ima kaj čudno zgodovino ta žabja farma v Dolnji Lendavi, ki je menda med prvimi v Sloveniji Začetki segajo že nekaj let nazaj v čas graditve zadružnih domov. Tudi v Dolnji Lendavi so rekli mestni možje, da bo treba zgraditi zadružni dom Beseda je dala besedo, padel je sklep Prišli so možje, mladina — pa je grmelo nekaj dni, da je bilo veselje pogledati. Iz ilovnate zemlje so zrasli prvi temelji in celo stoječi drogovi. Še nekaj dni je trajal ta živahni »direndaj« na gradilišču, potem pa je postalo vse tiho. Čas je tekel ter polagoma izpiral in razjedal začeto delo, ki je kot »babilonski stolp« klicalo graditelje, katerim so se menda zmešali jeziki. Veter je pridno prinašal semena raznih trav. ki so se bujno razbohotile v obliki kopriv, katere so docela prekrile gradilišče. Še kakšno leto in sredi bujnega zelenja so se oglasili s svojimi tenorji pvi »kvakarji in regarji« v vsej svoji veličini. Danes imajo žabe že svoje redne koncerte. Da bi ostal sit volk in cela koza, so na okraju spremenili evidenco v toliko, da so črtali iz plana eno zadružno gradilišče pri živinoreji pa so registrirali — žabjo farmo Če imaš dve levi nogi... lahko dobiš na okrajni tomboli v Ljutomeru en par lepo oblikovanih marogastih in obrobljenih levih copat. Copate žalostno sede med dobitki in se zastonj ozirajo po sreč-niku odrešitelju. Pa ni od nikoder kandidata, ki bi ga zadovoljil dobitek — levih copat. Pravijo, da še ni nikdo vložil prijave za srečni dobitek. Čudna parfumerija... se že nekaj dni razširja po nekaterih ulicah Murske Sobote. Eni pravijo, da je plin, drugi so mnenja, da prihaja smrad nekje od mesarjev, mi pa pravimo, da smrdi malomarnost in lenoba nekaterih hišnih posestnikov, ki ne čistijo svojih obcestnih kanalov. Pristanišče Kardeljevo se imenuje sedaj luka Ploče v Dalmaciji, ki bo med največjimi v Jugoslaviji. Ima ogromen pomen nele za Bosno in Hercegovino, marveč tudi za Vojvodino in Srbijo. Ko bo prihodnje leto zgrajena namesto sedanje ozkotirne proge Sarajevo — Kardeljevo normalnotirna železnica, se bo ves promet usmeril po bližnji poti Šamac—Kardeljevo na morje. Že sedaj je zgrajenih več lesenih barak z zmogljivostjo 130 vagonov in začasno pristanišče za potniške ladje. Hkrati pa gradijo tudi moderno pristaniško mesto Mežiški rudarji proizvajajo ne samo svinec in cink ampak tudi molibden. Brez molibdena ne moremo pridobivati nekaterih visokokvalitetnih vrst jekla. Njegova nahajališča so pa na svetu zelo redka V Evropi ga pridobivajo le tri države med njim je Jugoslavija ki ga bo lahko v najkrajšem času izvažala. Če si iznajdljiv pri stanovanju Moj prijatelj Lipe ti je čuden možakar, racionalizator, da mu ni para. Namreč svoje racionalizatorske sposobnosti je pokazal v skladni ureditvi stanovanjskih prostorov. Ima družino, zato rabi razen spalnice seveda tudi ostale prostore. Ker pa mu je stanovanjski odsek v Murski Soboti dodelil samo eno sobico, je Lipe uredil svoje prostore takole: v levem kotu ima spalnico, tik za spalnico je kuhinja, ob kuhinji se stiska drvarnica, ob drvarnici sprejemnica, ki se spremeni v času otroške driske v stranišče. Ker je tov Lipe kulturni delavec, ima v svojem prostoru tudi pisarno. Za vsak meter, cm in mm ima točno razporejeno mesto. Nad vsem prostorom si zamišlja dru- žina nevidne stene, prizidke, zavese itd. Na žalost se racionalizacije tov Lipeta malokdo oprijema, n. pr. »tovarišice-samotarke«, ki prebivata vsaka v kuhinji in dveh prostornih sobah. Dobro bi bilo, če bi tudi te-le stranke začele po vzgledu tov. Lipeta! Telovadno društvo Rakičan — eno izmed najboljših v okraju Letos v mesecu marcu je bilo ustanovljeno v Rakičanu telovadno društvo V društvo se je vključilo 79 članov in to iz vasi Rakičana in iz kmetijske šole. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika društva tov. Masten Franc, ravnatelj Kmetijske šole v Rakičanu. Marsikdo je v začetku postrani gledal novoustanovljeno telovadno društvo — češ, bomo videli, kaj bo iz tega društva. Toda kmalu se je izkazalo, da so se v društvo vključili člani, ki so voljni delati. Čeprav je društvo še mla- do, je že pokazalo precej uspehov. Vsi člani društva imajo dvakrat tedensko redno telovadbo. V odbojki in nogometu so se pomerili s tamošnja garnizijo in dosegli lep uspeh. Ravno tako so se pomerili v odbojki z moštvom Ekonomskega tehnikuma iz Murske Sobote. Telovadno društvo v Rakičanu je dokazalo, da se tudi z nezadostnimi rekviziti da marsikaj doseči. Društvo je lahko vzgled ostalim vasem v okraju, ki imajo več možnosti, da bi ustanovili telovadno društvo, vendar nimajo pravega razumevanja za to. SOBOTA : DRAVA (Ptuj) 11:0 (5:0) V nedeljo je domače moštvo Sobote pripravilo nemajhno presenečenje, ko je z zelo visokim rezultatom premagalo svojega nasprotnika Dravo iz Ptuja. Takoj v začetku igre je domače moštvo začelo tako rekoč oblegati nasprotnikova vrata. V drugi minuti je sodnik prisodil kazenski strel v korist domačih. Horvat je iz kakih 24 metrov zelo lepo in ostro streljal, toda žoga se je od prečke odbila v polje. Serijo golov je otvoril Zelko, ki je v 3 minuti iz daljine 25 metrov s krasnim strelom žogo poslal neubranljivo v mrežo. To je bil najlepši gol dneva. Domače moštvo je v tem polčasu doseglo še štiri gole Že v tem polčasu bi bil rezultat lahko večji, toda zaradi neverjetne »smole« se je žoga petkrat odbila od prečke, namesto da bi se znašla v mreži. Gostje so izvedli v prvem delu igre le nekaj napadov, toda še ti niso bili nevarni, tako da žoga sploh ni prišla do vratarja, temveč sta že branilca iste sigurno zaustavljala. Drugi polčas je moštvo Drave igralo defenzivno V napadu so pustili le 3 ljudi, ostali so pa bili v obrambi Vendar jim tudi to ni dosti pomagalo Napad domačih, posebno Zelka, ki je pokazal izredno dobro igro, je svojo nalogo dobro izvršil. Še šestkrat je v drugem delu igre moral vratar Drave kapitulirati. Igra je več čas potekala v veliki premoči domačega moštva. Domače moštvo je zaigralo zelo dobro Posebno se je odlikoval Zelko v napadu ki je pokazal zelo dobro igro in je precizno ter pogosto streljal na vrata. Na levem krilu je po- kazal dobro igro Norčič Bela. V obrambi so se odlikovali Klajnšček, Klepec in Norčič Aki. Gole so dali: Zelko 8 in Horvat, Bencik, Vertarič po enega. Gostje niso pokazali kake posebne igre. Najboljši del moštva je bila obramba. Rezultat, čeravno visok, bi z malo več sreče bil lahko še višji v korist domačih Sodil je dobro Presinger iz Celja. SOBOTA II : LEDAVA 4:0 V predtekmi sta se pomerili moštvi Sobote II in Ledave. Igra, čeprav prijateljska, je bila zanimiva. Že takoj v začetku igre je bil poškodovan Sečko, levo krilo Sobote, tako da je moštvo Sobote igralo ves čas z desetimi igralci. Moštvo Sobote je pokazalo v glavnem dobro igro. Enajstorica Ledave ni pokazala kake posebne igre. Igrali so raztrgano. V moštvu Sobote se je odlikoval posebno Bažika. ki se je na položaju vodje napada zelo dobro znašel. Gole so dali: Bažika 3. Fujs enega Sodil je zelo dobro Marič Alojz. SOBOTA : ŽELEZNIČAR (Maribor) 3:1 V nedeljo sta se pomerili v Mariboru mladinski moštvi domačega Železničarja in Sobote Mladinsko moštvo Sobote je že v prvem polčasu prevladovalo na igrišču, vendar napad ni vedel realizirati premoči. Kljub znatni premoči gostov so domači dosegli gol V drugem delu igre so mladinci Sobote nadaljevali z zelo lepo igro in dosegli 3 gole. Moštvo je igralo zelo požrtvovalno in dobro, tako da jih je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Gole so dali: Horvat 2 in Kul- čar enega Mladinsko moštvo Sobota je zasluženo zmagalo SOBOTA : LJUTOMER 3:0 V nedeljo predpoldne je bila odigrana v Ljutomeru prvenstvena nogometna tekma med domačimi pionirji in pionirji iz Sobote. Pionirji Sobote so prevladovali ves čas na igrišču in so domači imeli podrejeno vlogo Pionirjem Ljutomera se je poznalo, da jim manjka treninga in da moštvo ni vigrano. Enajstorica Sobote je zaigrala dobro in če bi napad več streljal na vrata, bi bil rezultat še večji. V moštven Sobote so se izkazali posebno Koudila, Horvat in Maučec. Gole so dali Maučec 2 in Horvat enega. Sodil jej dobro Flisar. PO DOMOVINI. Opremo za 6 hidrocentral sta izdelali poleg Litostroja v Ljubljani tudi tovarna Rade Končar v Zagrebu in tovarna F. Leskovšek v Mariboru. Te tri tovarne tvorijo nekako celoto Lansko leto so izdelale opremo za hidrocentrale: Maribrski otok, Mušovica Rijeka v Črni Gori, Mesiči v Bosni in Zrnovci v Makedoniji. Letos pa bodo izdelali opremo za šest hidrocentral in sicer: Moste pri Ljubljani, Ovčar Banja v Srbiji, Zavrelje pri Dubrovniku, Ozalj na Kolpi, Sokolovica na Timoku v Srbiji in na Zeti v Črni gori. MESTNI KINO v Murski Soboti predvaja od 8. do 13. junija ameriški film »Tarzan zmaguje«. — Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, v nedeljo ob 15.. 17.30 in 20. uri. RAZPIS za sprejem gojencev-gojenk v dvoletno poljedelsko šolo Rakičan, ki se bo začela 15. septembra za I. letnik 1950-51. Pravico do vpisa Imajo mladinci(-ke), ki so starejši nad 15 do 18 leta, kakor tudi mladinci od 20. do. 23. leta, ki so izpolnili svojo vojaško obveznost in ki so uspešno končali osnovno šolo z najmanj 4 razredi osnovne šole. Za sprejem imajo prednost mladinci(-ke) socialno šibkih staršev, iz KDZ, državnih posestev, zadružnih ekonomij, kakor tudi iz ekonomij ustanov ali podjetij. Učenci, ki se hočejo vpisati v poljedelsko šolo, morajo vložiti kolkovano prošnjo z 10 din, z navedbo točnega naslova in priložiti sledeča dokumente: 1. Rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo. 3. zdravniško spričevalo, 4. potrdilo o premoženjskem stanju, 5. izjavo staršev ali skrbnika, s katero dovoljuje vpis in se obvezuje, da bo povrnil vse stroške, ki bi nastali s šolanjem učenca, ako bi le-ta neupravičeno in samovoljno zapustil šolo. 6. obvezo učenca, da bo po končanem šolanju ostal v socialističnem sektorju kmetijstva, t. j. če pride iz KDZ ali državnega posestva, da se bo vrnil v isto podjetje.. Med šolanjem je uč encem zagotovljena brezplačna hrana, stanovanje in šolanje. Zaradi, ostalih pojasnit se obrnite na upravo tukajšnje šole. Prijave se sprejemajo osebno in po pošti najkasneje do 1. septembra 1950 Uprava poljedelske šole Rakičan Murska Sobota Obveščamo ljubitelje konjskega športa, da se bodo KONJSKE DIRKE vršile v nedeljo, dne 11. junija 1950, ob 14. uri popoldne. Na sporedu so KASAŠKE IN GALOPSKE DIRKE j Iz Ljutomera na dirkališče je organizirana stalna zveza z avtobusom. Poslužite se skupinske vožnje po železnici (najmanj 5 ljudi). Za jedače in pijače preskrbljeno. Odbor kluba za konjski šport Ljutomer. Urejuje uredniški odbor. — Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.