Zdrav Var 2006; 45: 23-31
23
ALI LAHKO NAPOVEMO ^AS VZDR@EVALNEGA ZDRAVLJENJA Z
METADONOM?
Pregled 10-letnega dela Centra za prepre~evanje in zdravljenje
odvisnosti od prepovedanih drog (CPOZD) Bre‘ice
CAN WE PREDICT TENURE IN METHADONE MAINTENANCE
TREATMENT?
Initial ten years of services provided by the Bre‘ice Centre for
Prevention and Treatment of Illicit Drug Addiction
Rade Ilja‘1, Milka Kramar1
Prispelo: 31. 5. 2005 - Sprejeto: 19. 9. 2005
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 613.83:616-085(497.4)
Izvle~ek
Uvod: Center za prevencijo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOD) v Bre‘icah je za~el svoje delo leta 1995 kot del prvotne mre‘e tovrstnih centrov v Sloveniji. V centru sta za del delovnega ~asa stalno zaposlena zdravnik in diplomirana medicinska sestra.
Metode: Retrospektivna {tudija 10 let dela CPZOD Bre‘ice, s primerjavo kazalcev dela po starosti in spolu in obliki ukrepa ter iskanje napovednih dejavnikov za ~as zdravljenja v vzdr‘evalnem metadonskem programu (VMP) Centra. Rezultati: V prvih 10 letih dela je v CPZOD Bre‘ice bilo obravnavanih 205 dr‘avljanov Republike Slovenije. 93 jih je bilo vklju~enih v t.i. vzdr‘evalno metadonsko zdravljenje (VMZ), od tega 68 mo{kih in 25 ‘ensk. Ostale ste obravnavala psihologinja in psihiaer oz. so bili dele‘ni psihosocialnih ukrepov. Povpre~na starost ob prvem obisku centra je bila 21,8 let, in sicer 19,9 let za psihosocialno svetovanje in 24 let za vzdr‘evalno metadonsko zdravljenje. Z enosmerno analizo variance (ANOVA), smo ugotovili statisti~no zna~ilne razlike glede povpre~ne starosti pri psihosocialnem svetovanju zaradi treh razli~nih prepovedanih drog (opiati, benzodiazepini in kanabis). Z uporabo multivariatne analize smo kot statisti~no zna~ilne napovedne dejavnike za ~as zdravljenja v vzdr‘evalnem metadonskem programu potrdili povpre~ni in za~etni najvi{ji odmerek metadona.
Zaklju~ek: Pri napovedovanju ~asa vzdr‘evalnega zdravljenja z metadonom velja upo{tevati najve~ji za~etni in skupni odmerek metadona. Starost ob za~etku zdravljenja pa na~eloma nima pojasnjevalnega u~inka pri napovedovanju ~asa vzdr‘evalnega zdravljenja z metadonom.
Klju~ne besede: odvisnost, vzdr‘evalno zdravljenje, metadon, psihosocialna podpora
Original scientific article UDC 613.83:616-085(497.4)
Abstract
Introduction: The Bre‘ice Centre for Prevention and Treatment of Illicit Drug Addiction (CPTIDA) was established in 1995 as part of the original network of such centres in Slovenia. The Bre‘ice Centre employs a physician and a graduate nurse on a par t-time basis. Methods: A retrospective study of the initial ten years of services provided in the Bre‘ice Centre, and a comparison
1Zdravstveni dom Bre‘ice, ^ernel~eva 8, 8250 Bre‘ice Kontaktni naslov: e-po{ta: rade.iljaz@guest.arnes.si
24
Zdrav Var 2006; 45
of key indicators by age, gender and type of therapeutic intervention. The purpose of the study was to determine
significant treatment predictors of tenure in methadone maintenance programme.
Results: In the initial ten years of its existence, the Bre‘ice Centre provided treatment to 205 Slovene citizens.
Ninety-three of them, 68 men and 25 women, were included in the methadone maintenance programme, while
others received psychological or psychiatric inter ventions as par t of the psychosocial programme.
The average age at first visit to the Centre was 21.8 years (1. 9 years in psychosocial programme vs. 24 years in
methadone maintenance programme). The one-way ANOVA revealed statistically significant differences in the
average age of entrants to the psychosocial counselling programme depending on the type of illicit drug used
(opiate, cannabis and benzodiazepines). The highest average dose and the highest initial dose of methadone were
found to be statistically significant predictors of average tenure in methadone maintenance.
Conclusion: The highest initial dose and the highest average dose of methadone are the factors to be considered
when predicting methadone treatment tenure. The average age of programme entrants has no impact on the average
tenure in methadone treatment.
Key words: addiction, maintenance, methadone, psychosocial support 1   Uvod                                                         2Metode
CPOZD v Bre‘icah je za~el svoje delo leta 1995 kot del prvotne mre‘e tovrstnih centrov v Sloveniji (1). Namenjen je predvsem zunajbolni{ni~ni oskrbi prebivalcev treh Posavskih ob~in, ki ob~asno ali redno u‘ivajo prepovedane droge. V centru sta za del delovnega ~asa stalno zaposlena zdravnik in diplomirana medicinska sestra. Pri psihosocialni obravnavi sodelujeta {e psihologinja in psihiater. Potreba po ustanovitvi centra za celovito obravnavo odvisnikov od prepovedanih drog se je kazala ‘e vsaj pol desetletja prej. Takrat so posamezni zdravniki v ZD Bre‘ice odtegnitvene te‘ave heroinskih odvisnikov ob~asno laj{ali tudi s predpisovanjem nadomestne metadonske terapije. K ve~jemu povpra{evanju po drogah in zgodnjemu uvajanju nadomestne metadonske terapije v ob~ini Bre‘ice sta svoj dele‘ prispevali pomembne prometne povezave in bli‘nje velemesto v takrat skupni dr‘avi.
Nosilci osnovne zdravstvene dejavnosti v Posavju in ustanovitelji koordinacije slovenskih centrov za zdravljenje odvisnosti ‘e od za~etka delovanja koordinacije niso imeli ve~jih dvomov glede pomena ustanavljanja enega od prvih 9 centrov ravno v Posavski regiji.
Ko smo se po 10 letih dela ozrli v hitro minulo desetletje, so bili na{i ob~utki me{ani. Prepri~ani smo, da je vsako izmed nas, ki smo se dejavno vklju~evali v zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog ter prepre~evanje in zmanj{evanje {kode, ki jo le –te mladim ljudem in {ir{i dru‘bi povzro~ijo, svoje delo opravljal po najbolj{ih mo~eh. Prav je, da bi tudi {ir{a strokovna javnost lahko presojala rezultate tega dela.
Retrospektivna {tudija 10 let dela Centra za zdravljenje in prepre~evanje odvisnosti v Bre‘icah. Primerjava kazalcev dela po starosti in spolu in obliki ukrepov. Iskanje napovednih dejavnikov za ~as zdravljenja v VMP Centra. Analiza podatkov s pomo~jo statisti~nega paketa Data analyisis plus in SPSS.
3   Rezultati
Od junija 1995 do marca 2005, torej v slabih desetih letih, je v na{em centru bilo obravnavanih 205 prebivalcev R Slovenije, ki so ob~asno ali redno uporabljali eno od prepovedanih drog. Med njimi jih je bilo 93 vklju~enih v t.i. nadomestno zdravljenje z metadonom, in sicer 68 mo{kih in 25 ‘ensk. Ostali so bili dele‘ni psiho-socilane podpore in svetovanja (53 mo{kih in 59 ‘ensk - od leta 1999). V ve~ kot 80% je razlog za zdravljenje bila zloraba opiatov, predvsem heroina.
Do za~etka leta 2005 nismo imeli vpeljane nobene druge oblike nadomestnega zdravljenja odvisnosti od opiatov. Najve~ prvih pregledov u‘ivalcev opiatnih drog smo bele‘ili v letih 1998 (20 - vsi so bili vklju~eni v VMZ) in 2004 (21 - 14 jih je bilo vklju~enih v VMZ). Na sliki 1 je prikazana dinamika vklju~evanja v psihosocialno obravnavo in svetovanje.
Povpre~na starost ob prvem stiku z na{im CPOZD je bila 21,8 let (IZ = 0,9 let) in sicer pri psihosocialnem svetovanju 19,9 let (IZ = 1,2 leti) in ob vstopu v VMZ 24 let (IZ = 1,2 leti). Mo{ki so se nekoliko pozneje vklju~evali v VMZ (24,2 let; IZ =1,5) in nekoliko prej v
Ilja‘ R., Kramar M. Ali lahko napovemo ~as vzdr`evalnega zdravljenja z metadonom?
25
Slika 1.   [tevilo prvih psihosocialnih svetovanj, po letih in spolu (tisti, ki so bili dele‘ni zgolj psihosocialnih
ukrepov). Figure1.   The number of first psychosocial interventions by years and gender (recipients of psychosocial
counselling only).
Na sliki 2 je prikazano {tevilo heroinskih odvisnikov, ki so v posameznih letih bili vklju~eni v VMZ.
Slika 2.   Vklju~eni v VMZ po letih in spolu. Figure 2. MMT clients by years and gender.
26
Zdrav Var 2006; 45
psihosocialno svetovanje (19,7 let; IZ = 1,4 let), vendar brez statisti~no zna~ilnih razlik med spoloma (p<0,05). Najpogostej{i razlog za psihosocialno svetovanje je bilo u‘ivanje kanabisa (n =50), nato opiatov (n = 26) in pomirjeval (n=15; slika 3).
Med temi tremi skupinami smo tudi ugotovili statisti~no pomembne razlike glede na povpre~no starost ob prvem stiku z na{im COPZD (enosmerna ANOVA, p< 0,001). Najni‘ja povpre~na starost je bila ob svetovanju zaradi zlorabe kanabisa (17,7 let, IZ= 0,9) in najvi{ja ob svetovanju zaradi zlorabe opiatov (24,4 let; IZ=3,2 leti). Ve~ kot 2/3 (72 %) zdravljenih v VMZ je ob~asno u‘ivalo tudi kanabis, podoben odstotek (73 %) je posegal po pomirjevalih. Slaba tretjina (31 %) je v anamnezi navajala
ob~asno u‘ivanje kokaina, kar s hitrimi kvalitativnimi
testi na prisotnost metabolitov kokaina v urinu ni bilo
potrjeno.
Najve~ prvih vstopov v VMZ je bilo v marcu (11) in
juniju (10), vendar med letnimi obdobji ni statisti~no
zna~ilnih razlik glede {tevila prvih zdravljenj (ANOVA,
p < 0,05). Na sliki 4. je prikaz {tevila vklju~enih v
zdravljenje z metadonom glede na mesec za~etka
zdravljenja.
Najve~je {tevilo vklju~enih v VMZ je imelo zgolj
osnovno{olsko izobrazbo (42). Nismo ugotovili
statisti~no pomembnih razlik v povpre~ni starosti skupin
z razli~no stopnjo izobrazbe (enosmerna ANOVA,
p<0,05). Slika 5 prikazuje izobrazbeno strukturo
zdravljenih z metadonom.
Slika 3.    Prva droga kot razlog za psihosocialno svetovanje. Figure 3. The first drug as a reason for psychosocial counselling.
Slika 4.   Mesec za~etka nadomestnega zdravljenja z metadonom. Figure 4. Month at entry to MMP.
Ilja‘ R., Kramar M. Ali lahko napovemo ~as vzdr`evalnega zdravljenja z metadonom?
27
Slika 5.   Zdravljeni v VMP po izobrazbi. Figure 5. MMP clients by education.
Primerjali smo tudi ostale pomembnej{e kazalce po spolu vklju~enih v VMZ (Sliki 6 in 7). Pribli‘no 27 % vklju~enih v program je bilo ‘ensk in 73 % mo{kih. Povpre~na starost ‘ensk ob za~etku VMZ je bila 1 leto ni‘ja od povpre~ne starosti mo{kih, v program so bile v povpre~ju vklju~ene 3 leta dlje. Najvi{ji povpre~ni odmerek metadona in najvi{ji za~etni odmerek sta bila pri mo{kih za 10 mg. vi{ja. Kot najvi{ji za~etni odmerek smo upo{tevali najvi{ji predpisani odmerek metadona v prvem mesecu uvajanja ob negativnih urinskih testih na heroin. Najvi{ji predpisani odmerek metadona nasploh je bil 220 mg.
Odstotek ‘ensk, oku‘enih z virusom hepatitisa B ali C ali so imele dvojno (psihiatri~no) diagnozo je bil nekoliko vi{ji kot pri mo{kih, vendar brez statisti~no zna~ilnih razlik. Podobno razmerje med spoloma je bilo pri dele‘u tistih, ki so po na{ih podatkih bili ve~ kot eno leto »~isti« (brez droge in izven metadonskega programa) in pri tistih, ki so bili zdravljeni na oddelku za detoksikacijo v Ljubljani. Relativen dele‘ mo{kih je bil vi{ji le pri zdravljenju v terapevtskih skupnostih (komunah). Med mo{kimi, so zabele‘ene {tiri smrti, vse po izstopu iz vzdr‘evalnega metadonskega zdravljenja (dva samomora, eno predoziranje s heroinom in en neznani vzrok smrti). Med odvisnicami nismo zabele‘ili smrtnih primerov.
0 Moški / MenD Ženske / Women
št. oseb / no. of          trajanje v VMP (v    starost ob vstopu (v       najvišji odmerek       začetni odmerek (v
clients               mesecih) / tenure in  letih) / age at entry to    metadona (v mg) /   mg) / initial dose (mg)
MMP (mos)                  MMP (yrs)          max. methadone dose
(mg)
Slika 6.    Zdravljeni v VMP, primerjava med spoloma. Figure 6. MMP clients, comparison between genders.
28
Zdrav Var 2006; 45
Slika 7.   Zdravljeni v VMP, primerjava kazalcev po spolu (v odstotkih). Figure 7. Treated in MMP, indicators by gender.
Za konec smo poiskali napovedne dejavnike za ~as zdravljenja v vzdr‘evalnem metadonskem programu. Kot neodvisne napovedne dejavnike smo vklju~ili: najvi{ji za~etni odmerek metadona, najvi{ji odmerek med zdravljenjem in starost ob za~etku zdravljenja. Na{ model se je izkazal za statisti~no zna~ilnega z mejo statisti~ne zna~ilnosti p<0,05 (tabela 1).
Kot statisti~no zna~ilni napovedni dejavniki so se izkazali: najvi{ji za~etni odmerek metadona (p<0,005) in najvi{ji skupni odmerek metadona (p<0,05), medtem ko se starost ob za~etku zdravljenja ni izkazala za statisti~no zna~ilen napovedni dejavnik (p>0,05, Tabela 3.)
Tabela 1. Statisti~na zna~ilnost modela (ANOVA). Table 1. Statistical significance of the model (ANOVA).
Model / Model		Vsota kvadratov/ Sum of squares	Stopinje prostosti / Degree of freedom	Povprečje kvadratov / Average sum of squares	F vrednost / F-value	P
1         Regresija / Regression Ostanki / Remainder Skupaj /Total		4.846 38.131 42.977	89 92	1.615 .428	3.770	.013(a)
a)  Neodvisne spremenljivke / independent variables /: max. odmerek, / max. dose / (mg), LogVststar, za~.odmerek /  initial dose / (mg)
b) Odvisna spremenljivka / dependent variable /: LogMTD ~as / LogMTD time
Z modelom, ki vklju~uje 3 neodvisne spremenljivke, nam je uspelo pojasniti slabih 9 odstotkov variabilnosti v ~asu zdravljenja v VMP (tabela 2).
Ilja‘ R., Kramar M. Ali lahko napovemo ~as vzdr`evalnega zdravljenja z metadonom?
29
Tabela 2. Pojasnjena variabilnost regresijskega modela. Table 2.   The explained variability of the regression model.
Neodvisne spremenljivke: maxodm (mg), LogVststar, zac.odmerek (mg) / Independent variables: max dose (mg), Log E age, initial dose (mg)
Tabela 3. Sstatisti~na zna~ilnost posameznih napovednih dejavnikov modela. Table 3.   Statistical significance of individual predicting variables.
		Nestandardizirani koeficienti				
Mode /		/ Non -standardized		Standardizirani koeficienti /		
Model		coefficients		Standardized coefficients	t	P
		B	Std. napaka SE	Beta		
1	Konstanta / Constant	2.114	.974		2.170	.033
	LogVststar / LogE age zac.odmerek	-.716	.720	-.102	-.996	.322
	(mg)/ initial dose	-.009	.003	-.374	-3.133	.002
	maxodm (mg) max.dose	.006	.002	.314	2.588	.011
Odvisna spremenljivka: LogMTD (mes) / Dependent variable: Log MTD (mos)
4
Razpravljanje
Analiza desetletnega dela Centra za prepre~evanje in zdravljenje odvisnosti v Bre‘icah bi bila lahko {e podrobnej{a, in zajela vrsto druga~nih primerjav in kazalcev. Sam vzorec ni omogo~al celovitej{e analize v manj{ih podskupinah. Velikega dele‘a opravljenega dela v teh desetih letih, predvsem v dveh terapevtskih skupinah in {tevilnih preventivnih programih v lokalni skupnosti nismo podrobneje omenjali in analizirali. Prizadevali smo se predvsem za ~imbolj natan~en zajem in prikaz obstoje~ih podatkov, kar za za~etna leta dela ni bila ravno enostavna naloga. Pri analizi svojega dela smo podatke iz na{ega Centra primerjali predvsem s tistimi v Nacionalnih poro~ilih o stanju na podro~ju nedovoljenih drog za leti 2003 in 2004 (2, 3, 4, 5) in kot tudi poro~ilo o stanju na podro~ju drog v EU (6).
V na{em Centru je bilo v letu 2004 zdravljenih 84 oseb, od tega jih je bilo 46 vklju~enih v VMZ. To je slabe 3 % vseh oseb zdravljenih v slovenski mre‘i tovrstnih Centrov oz. 2,1 % vseh oseb, ki so v Sloveniji vklju~eni v nadomestno zdravljenje z metadonom. V skupnem {tevilu smo nekoliko presegali slovensko povpre~je po {tevilu oseb, ki so bile dele‘ne zgolj psihosocialne obravnave. Ravno tako, je bil nekoliko vi{ji odstotek vklju~enih ‘ensk (27 % vs. 22,1 %). Razmerje med odvisniki in odvisnicami, vklju~enimi v VMZ, je pribli‘no 3;1, kar je povsem primerljivo s podatki iz slovenske in tuje literature (7, 8).
Povpre~na starost ob prvem stiku z na{im centrom je bila nekoliko ni‘ja od povpre~ja vseh centrov, pri ~emer je bila povpre~na starost pri mo{kih skoraj podobna. Upo{tevajo~ podatke iz Nacionalnih poro~il bi bil povpre~ni ~as zlorabe opiatov pred zdravljenjem v na{em Centru ve~ kot 6 let. Povpre~ne starosti ob
30
Zdrav Var 2006; 45
prvem stiku z drogo nismo posebej bele‘ili, posredno iz podatkov o prvem stiku z na{im Centrom pa lahko sklepamo, da je obrazec prvega jemanja prepovedane droge podoben slovenskemu povpre~ju. To predvsem velja za bistveno ni‘jo povpre~no starost ob za~etku zlorabe kanabisa v primerjavi z drugimi drogami in za 4- do 5-letno zamudo do za~etka zdravljenja odvisnosti. Glede hkratnega jemanja ve~ drog smo nekoliko nad slovenskim povpre~jem, tako pri kanabisu (72 % vs. 60,7 %) kot pri kokainu (31 % vs. 21.2 %). Za hkratno jemanje pomirjeval pa so odstotki ob~utno vi{ji, kot to navajajo v nekaterih tujih {tudijah (9-11). Podatkov o zlorabi alkohola nismo bele‘ili. Skupen odstotek tistih, ki so hkrati uporabljali ve~ nedovoljenih drog, je precej nad slovenskim povpre~jem (88 % vs. 69 %), kar deloma razlagamo z bli‘ino meje in posledi~no vi{jo dostopnostjo nekaterih drog, predvsem iz skupine pomirjeval.
Pri primerjavi razli~nih kazalcev pri tistih, ki so bili zdravljeni v vzdr‘evalnem metadonskem programu, smo bili predvsem pozorni na : ~as zdravljenja v programu, povpre~ne odmerke metadona in pridru‘ene psihi~ne in kroni~ne nalezljive bolezni. Predpisani odmerki metadona so bili skladni s slovenskimi priporo~ili (12).
Prevalenca protiteles za virus hepatitisa B je bila primerljiva s slovenskim povpre~jem (11,2 % vs 10,4 %), medtem ko je bila prevalenca protiteles za virus hepatitisa C nekoliko vi{ja od slovenskega povpre~ja(28,5 % vs 22,2 %), hkrati pa precej ni‘ja od navedb drugega najve~jega slovenskega centra za zdravljenje odvisnosti (28,5 % vs.40 %) (13). Dejstvo, da ob zaupnih testiranjih nismo dobili HIV pozitivnih izidov, {tejemo med ugodne kazalce za delo na{ega centra, ki so v skladu s splo{nimi slovenskimi trendi (14).
Komorbidnost ali dvojna diagnoza je po SZO opredeljena kot »sopojavnost motnje zaradi u‘ivanja psihoaktivne snovi in druge psihi~ne motnje pri istem posamezniku« (15). Nekateri avtorji so pri pregledu ve~ {tudij ugotavljali, da je najbolj obi~ajna psihiatri~na diagnoza med u‘ivalci prepovedanih drog »osebnostna motnja«, ki prizadene med 50-90 % vseh u‘ivalcev drog, medtem ko se psihoti~ne motnje pojavljajo pri 20 % u‘ivalcev drog. (6). Na{i podatki, ki so zajemali predvsem potrjene psihoti~ne motnje, so primerljivi s temi navedbami (17,2 %).
Na{ poskus, da bi s pomo~jo nekaterih parametrov vsaj pribli‘no napovedali ~as vzdr‘evalnega metadonskega zdravljenja, se je izkazal za uspe{nega. Zaradi sorazmerno majhnega vzorca in pri omejenem naboru
napovednih dejavnikov smo vklju~ili le tri intervalne spremenljivke, med katerimi sta se dve izkazali za statisti~no zna~ilna napovedna dejavnika, sicer z nizkim dele‘em pojasnjene variabilnosti (9 %). Pozitivna povezava med povpre~nim odmerkom metadona in ~asom zdravljenja v VMZ je ugotovljena tudi v {tevilnih tujih {tudijah (16-21). Nekateri avtorji so vendarle ugotavljali najmanj izstopov iz programa pri tistih z ni‘jimi vzdr‘evalnimi odmerki metadona. V posameznih {tudijah je bilo bolj{e sodelovanje zdravljenih v VMP dose‘eno tudi programih, kjer so bili cilji in na~rti ob za~etku zdravljenja bili jasno opredeljeni in kjer so se pogosteje delali kvalitativni urinski testi (16, 17, 22). Dalj ~asa so v programih ostajali predvsem tisti z dalj{im odvisni{kim sta‘em in tisti z urejenimi ekonomskimi razmerami (23). Pri na~rtovanju zdravljenja ob vstopu odvisne osebe v VMP se je pomembno zavedati komplementarnosti psihosocialnega in medikamentnega pristopa in (17, 24). ^as obravnave odvisnika v vzdr‘evalnem metadonskem programu je pomemben kazalec dela posameznega Centra. V zadnjem letu so se v Sloveniji terapevtske mo‘nosti raz{irile z registracijo novih nadomestnih zdravil - buprenofrina in dolgodelojo~ega morfina.
5   Zaklju~ek
Pri analizi prvih 10 let dela na{ega Centra smo se potrudili zajeti in prikazati najbolj zna~ilne kazalce dela tovrstnega Centra in poiskati nekatere napovedne dejavnike za ~as zdravljenja v VMP. Iz neuradnega poizvedovanja po lekarnah in zdravstvenih ustanovah v regiji in predvsem iz podatkov o zamenjavi in prodaji brizg ocenjujemo, da je odvisnih od opiatnih drog, ki niso vklju~eni v programe na{ega centra, vsaj pribli‘no tolik{no kot tistih, ki so dejansko vklju~eni v zdravljenje.
Vsekakor bi bilo potrebno in smiselno izdelati podobno analizo v {ir{em slovenskem prostoru in vklju~iti ve~ mo‘nih napovednih spremenljivk (npr. ekonomski status, izobrazbo, sodelovanje odvisnika, slog dela ambulante ipd).
Literatura
1.   Kastelic A, Rihtar TK. The network of Centres for the Prevention and Treatment of Drug Addiction in the Republic of Slovenia. Med Arh 2001; 55: 135-9.
2.   Grgi~ VM, Vegnuti M, Lovre~i} M, Drobne M. Problem drug use. In: Lovre~i~ M, editor. Report on the drug situation 2004 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, 2004: 45-50.
Ilja‘ R., Kramar M. Ali lahko napovemo ~as vzdr`evalnega zdravljenja z metadonom?
31
3.   Lovre~i~ M. Drug- Related Treatment. In: Lovre~i~ M, editor. Report on the drug situation 2004 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, 2004: 54-66.
4.   Klavs I. Drug related infectious diseases. In: Lovre~i~ M, editor. Report on the drug situation 2003 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, 2003: 29-31.
5.   Lovre~i~ M, Vegnuti M, Pribakovi} R, Belec M, [emerl [J. Health Consequences. In: Lovre~i~ M, editor. Report on The Drug Situation 2003 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, 2003: 22-28.
6.   Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Letno poro~ilo o stanju na podro~ju drog v Evropski Uniji in na Norve{kem. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2004.
7.   Lovre~i~ M, Drobne M, Vegnuti M. @enske in prepovedane droge. Zdrav Var 2004; 43: 205-17.
8.   Drugnet Europe- Editorial. Male and female drug use: Is the gap narrowing? - Newsletter of the European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Lisbon, April-June 2005: 1-7.
9.   Bleich A, Gelkopf M, Weizman T, Adelson M. Benzodiazepine abuse in a methadone maintenance treatment clinic in Israel: characteristics and a pharmacotherapeutic approach. Isr J Psychiatry Relat Sci 2002; 39: 104-12.
10. Segura M, Barbosa J, Torrens M, Farre M, Castillo C, Segura J, de la Torre R. Analytical methodology for the detection of benzodiazepine consumption in opioid-dependent subjects. J Anal Toxicol 2001; 25: 130-6.
11. Rooney S, Kelly G, Bamford L, Sloan D, O’Connor JJ. Co-abuse of opiates and benzodiazepines. Ir J Med Sci 1999; 168: 36-41.
12. Kastelic A,. Kostnapfel-Rihtar T. Metadonske smernice -slovenska priredba. Ljubljana: Koordinacija Centrov za prepre~evanje odvisnosti od prepovedanih drog, 2001.
13. Baklan Z, Gorisek JR, Poljak M, Pisec A. Prevalence of HIV, hepatitis B, C and G virus infections among injecting drug users on methadone maintenance treatment in Maribor. Wien Klin Wochenschr 2004; 116 Suppl 2: 5-7.
14. Klavs I, Poljak M. Unlinked anonymous monitoring of human immunodeficiency virus prevalence in high- and low-risk groups in Slovenia, 1993-2002. Croat Med J 2003; 44: 545-9.
15. WHO. Lexicon of alcohol and drug terms. WHO, @eneva 1995.
16. Joe GW, Simpson DD, Hubbard RL Treatment predictors of tenure in methadone maintenance. J Subst Abuse 1991; 3: 73-84.
17. Preston KL, Umbricht A, Epstein DH. Methadone dose increase and abstinence reinforcement for treatment of continued heroin use during methadone maintenance. Arch Gen Psychiatry 2000; 57: 395-404.
18. Maxwell S, Shinderman M. Optimizing response to methadone maintenance treatment: use of higher-dose methadone. J Psychoactive Drugs 1999; 31: 95-102.
19. D’Ippoliti D, Davoli M, Perucci CA, Pasqualini F, Bargagli AM. Retention in treatment of heroin users in Italy: the role of treatment type and of methadone maintenance dosage. Drug Alcohol Depend 1998; 52: 167-71.
20. Maremmani I, Nardini R, Zolesi O, Castrogiovanni P. Methadone dosages and therapeutic compliance during a methadone maintenance program. Drug Alcohol Depend 1994; 34: 163-6.
21. Anderson JF, Warren LD. Client retention in the British Columbia Methadone Program, 1996-1999. Can J Public Health 2004; 95: 104-9.
22. Caplehorn JR, Irwig L, Saunders JB. Physicians’ attitudes and retention of patients in their methadone maintenance programs. Subst Use Misuse 1996; 31:6 63-77.
23. del Rio M, Mino A, Perneger TV. Predictors of patient retention in a newly established methadone maintenance treatment programme. Addiction 1997; 92: 1353-60.
24. Pacini M, Maremmani I. Medical meaning of psychosocial issues of heroin addiction. Heroin Addiction and Related Clinical Problems 2005; 2: 37-47.