11. številka.
V Ljubljani, t poanhljak, IS. janoarja igiz.
XLV. leto.
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvts prejema«
celo leto . pol 'eta . četrt leta na mesec
2*-12-
6 —
2-—
celo 'eto. pol leta . četrt leta na mesec
55-—
550 1*90
Dopisi nal se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo! Knaflova nllea it I (v pritličju levoi tolefon št 34.
Iskala vsak aaa aialir laonaiOl »odoli« ta
Inseratl veljaio: peterosiopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za cvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk m po 10 na Parte in zahvala vrsta 10 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih ♦fiac-cijah po dogovoru. Upravniiivu nai se pošilfaio namSnine, reklamacije, inseratl itd. to e adminisfeanivne sWan
- Poiamama atovllka volja Id vinar ev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se rte ozira. Narodna tlakama« tolofoa al 83.
.Slovenski Narod" velja po polti: za Avstro-Ogfsko za Nemčijo:
celo lete......K 2!r—       celo leto
pol leta ..•»*••   • 13" —
četrt leta.......a*50
na mesec
K
za Ameriko In vae druge dežele: eelo leto......K 3f>—
Vprašanjem glede faseratov se saj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo* Knaflova nllea 41*3 (spodaj, dvorišče levo) toloZon it33
Volitve na Nemškem.
V petek so 6e vršile volitve v nemški državni zbor. Ta dan še ni prinesel odločitve o končni sestavi državnega zbora, ker se ta odloči šele pri mnogoštevilnih ožjih volitvah, a že izid volitev v petek je velepo-memben. Karakteristični moment volitve v petek je, da so socijalni de-mokratje kolosalno napredovali, med tem ko so svobodomiselne meščanske stranke doživele velik poraz.
Upanje vseh svobodomiselnih strank je bilo, da bo pri tej volitvi razbita večina konservativnih protestantov in katoliških klerikalcev. To spanje se je izjalovilo. Katoliški kie-rikalci so nekaj malega izgubili, protestantski konservativci so izgubili nenaj več, svobodomiselne meščanske stranke s^oro vsj — mogočen uspeh pa so dosegli socijalni demokratje. Takoj prvi dan so pridobili 64 mandatov, udeleženi pa so pri 120 ožjih volitvah.
V primeri s socijalnimi demokrati so vse stranke nazadovale. Vlada se trudi zdaj na vse načine, da Li pri ožjih volitvah meščanske stranke glasovale proti socijalnim demokratom, da bi rešila, kar se da rešiti.
Vspeh socijalnih demokratov ni samo posledica napredujočega indu-sdrijaliziranja Neu.čije, saj so socijalni d mokralje v petek zavojev ali tudi okraje, kjer je delavskega ljudstva jako malo. Socijalni demokratje so dosegli svojo zmago, ker j'm je občna nezadovoljnost z vlado in z meščanskimi strankami pripeljala vse polno volilcev, ki so sicer v»e prej, kakor socijalnodemokratičncga mišljenja.
Nemške meščanske stranke so si s svojo neodločno, nedemokratično in nesvobcdcmieeino politiko podkovale tla. Nemško meščanstvo je bogato in živi v najsrečnejših razmerah; denarno in umstveno moč nemškega naroda reprezentujejo te stranke, a vender si niso znale ohraniti zaupanje meščanskih slojev. Reakcionarni vladi 6e niso znali upreti. Pritisk reakcije, gospodstvo duhovščine in plemstva, kruto zatiranje vseh de-mekraticnih prizadevanj in sina dragim"a — vse to je stotisoče i.e-sčanskih volilcev pregnalo v tabor socijalnih demokratov. Volilci so se zatekli k najredikalnejši vseh strank, upajoč, da bo ta najodlortiej&p In naj-xrezobzir- ( \"-e vodila boj zjper *s*rfa
nje raime;.' in Dobili so n. oš'* noske stranke na cedilu, ker so spoznali, da te — zastopnice za kompromise vedno zavzetega velekapitalizma -- niso zmožne, delati načelno, odločno, nepopustljivo in brezobzirno politiko.
Nemške vladne kroge je izid volitve v petek močno prestrašil, /.a t o pritiskajo na meščanske stranke, naj bi pri ožjih volitvah glasovale proti socijalnim demokratom. Nikdar ni bi strah pred socijalnimi demokrati tako velik, kakor je sedaj. Ta silni strah je tudi opravičen. V dnevih velike krize zaradi Maroka je nemška socijalna demokracija pokazala, da neče ne slišati o imperialistični politiki in da je neizprosna sovražnica vsake vojne.
V znamenju boja zoper socijalno demokracijo je šla vlada v volilno borbo, češ, zunanji polož?»j je nevaren, treba je pomnožiti armado in Ver so socijalni demokrati sovražniki militarizma, jih je treba premagat' A vladna upanja se niso izpolnila. Nemškega narodnega duha vlada ni mogla vzbuditi in postnviti v svojo službo. Socijalni demokratje so znw-gali v petek in upati je, da dosržejo s pomočjo mea'an^kih volilcev tudi pri ožjih volitvah velik uspeh. Za Evropo bo to le dobro.
Deželni glavar Šusferšič
Dunaj, 14. januarja.
Znameniti nemški publicist dr Hngon Ganz. dunajski urednik svetovnega lista »Frankfurter Zeitung« je napisal pod zgorajsnjim naslovim članek, ki ponese ime našega d žel-nega glavarja v celi svet. Mi smo povodom imenovanja dr. Šustersiča napisali članek »Politika in morala« v katerem smo pokazali, kako je šn-steršičev slučaj nov dokaz za demoralizacijo javnega življenja, v katerem se brezobzirno in brez pomislekov prodajajo in kupujejo idealne vrednosti, kakor blago na sejmu Ter sta princip in program postala tako-rekoč le barantaški besedi . . .
Z istega stališča presoja tudi »Prkf. Ztg.« ŠusteršiČevo odlikovanje, in naš novi deželni glavar je prišel v uvodnik največjega nrroškega lista kot žalosten dokaz pogrezajoče se javne morale v naši državi. Poda-jemo to sodbo in obsodbo tudi naš'm čitateljem. Le v enem jo moramo po
LISTEK.
Ricnzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward F>ytton • Bul ver. Prva knjiga«
(Dalje.)
m.
Vstaja.
Na enem tistih prostornih trgov, kjer se je stari Rim združeval z novim — oba enako zapuščena in enako razbita — je bila nekega aprilskega večera leta 1347. zbrana jako mestna, nevoljna ljudska množica. Tistega dne zjutraj so najemniki Martina di Prato šiloma vdrli v hišo nekega rimskega zlatarja in jo oplenili s smelo predrznostjo, presegajo čo celo navadno nesramnost plemičev. Sočutje in ogorčenje celega mesta je bilo globoko in zlo obetajoče.
»Nikdar se ne uklonim tem na-»ilstvom!«
»Jaz tudi ne!« »Jaz tudi ne!«
»Ne, pri kosteh sv. Petra, tega fce storim.«
»Katere so pa te nasilnosti, ki **m jim, prijatelji moji, nečete n klikniti?« je vprašal mlad plemič, obr-
ni vši se do skupine meščanov, ki so. razgreti, jezni, na pol oboroženi in z močnimi kretnjami italijanske str<*st-nosti, šli zdaj po dolgi ozki ulici, rodeči v temni mestni del, koder so gospodovali O sin i ji.
»Ah, milostivi gospod,« sta hkratu zaklcala dva ali trije me-ščanje. »Vi boste ščitili naše pravice — nam boste dobili pravičnost — vi ste eden iz Colonnov.«
»Ha, ha, ha « se je zaničljivo zasmejal mož orjaške postave z velikanskim, na rami njegov poklic ka-žočim kladivom. »Pravičnost in Co-lonna! B-žja smrt, teh besed ni dostikrat dobiti skupaj.«
»Dol ž njim! Dol ž njim! Ta je Or6inijevec! Dol ž njim! je kričalo najmanj <leset grl iz mmž'ce. a nobena roka &e ni dvignila proti orjaku.
»Resmco je povedal,« je odločno rekel drug glas.
»Da, to je storil.« se je oglasi? tretji, nagubančil čelo in potegnil svoj meč. »In mi jamčimo za to resnico. Orsiniji so tirani — in Colonni 6o v najboljšem si u čaj n ravno tako zli.
»Ti si nesramen lažnik. lopov,« je zaklical m'adi plemič, ki se je prerinil naprej in se postavil pred tistega, ki je zadnji sramotil Colonne.
Častivredni kričač se je preti plamtečimi očmi in grozečim grbljn-jem kavalir je vim umaknil nekaj Po-
pravljati. Dr. Ganz trdi, da dr. Sn-steršič enega edinega greha ni zagrešil: nikdar da ni bil liberalec. Nas bi veselilo če bi z lir. Ganzem mogli najti v delovanju novega kranjskega deželnega glavarja vsaj eno dobro lastnost, konsekvenco. T^da tudi v tem se dr. Ganz moti, dr. Šusteršič je klerikalec, »aber er k on n te auch anders«, mlada leta so ga videla v najsprednejših naprednih vrstah   . .
»Frankfurter Zeturg« torej piše: »Ko smo 20. dee. 1. 1. na tem mestu reproducirali izrek neimenovanega poslanca, da se pri nas (v Avstriji) kot najboljša kupčija izpiača Izdati svoje prepričanje, so se ra/mi patri joti zelo cgorčevali--. Dokazati pa hočemo kam vede s klerikalizmom zvezana sistematična korupcija prepričanja tudi tako vel°na-darjene narode, kakor so avstrijski v -*|-s lutno politično brezupnost. V potrditev teze, da se pri nas premira neznaoujnost, se razglaša, ia je bil poglavar klerikalnih Slovencev dr. Susteršič imenovan za kranjskega dež. glavarja. Kdo je g. dr. £u-sterš:č in kakšno vlogo da je dosodaj igral v avstrijskem drž. zboru, to je celo inozemskemu bralcu nekoliko znano. Kjerkoli je Slo za to, v avstrijski ljudski zbornici podpihovati, intrigirati, obstruirati, tam smo videli d»*. ftnsteršiča kot ved^tMia. Njegova je zaslnga, da je zapadel parla-mentn splošne volil, pravice, ki je od začetka tako mnogo obetal, dednim grehom in hibam knrijsk** zborniee. Kaj se ;"e brigal ta brezobzirni štreber in barantač, ki v izberi svojih sredstev nikdar ni bolehal na rahločutnosti, za reputae'jo in debro nravnost ljudske zbornice. Kakor da bi bil od nasprotnikov splošne voli!ne pravice, tako se je obnašal, in 6r'-čno je dosegel, da je baron Bienerth prvo zbornico odgodil. To je bil prvi korak navzdol: moglo bi se bilo \e-deti, da mu bodo skoraj sledili drui?i. V koliko je bil dr. Susteršič že takrat orodje drugih sil, ki so delovale na to, diskretirati parlament, ne vemo; trdilo pa se js. da je izvrševal naročeno delo. V zdravem parlamentu bi se bilo 6 temnim poštenjakom postopalo tako, da bi si bil premislil se povrniti nazaj; v letargični Avstriji pa se ni nobena roka zganila. Zdrava vlada bi ga bila stigmatizirala na m-čin, ki bi bil za vedno preprečil njegovo nadaljno karijero. Kajti če dr. Šusteršič ni bil plačani razdirale« parlamenta,  potem  so /a
njegovo postopanje mogli biti mero-dajni edino le izsiljevalni nameni. Preveč brezpomemben, da bi se spravil s svojim delom v višine, &e je poskusil uveljaviti na ta način, da se je napravil posebno neprijetnega.
In kaj je 6torila avstrijska vlada? Namignila je neprijetnemu kri-čaču, da naj markira nekoliko dobrega miš1 jenja in da sme zato računati na malo odplačilo a conto svojih ambicij. Tako je postal gospod dr. rfu-steršič naenkrat patrijot in je pripeljal vladi svoje malo krdelce klerikalnih Slovencev. Sedaj je bila kupčija tudi javno ratificirana. Suster-šič je di želni gavar in o6tane poslanec — dana mu je torej možnost, da pri bodoči politični situaciji zouet potegne revolver ter — izsili ministrski portfelj. Zato se pridružijo kie-rikalni Slovenci vojaško-brambni večini. Seveda je resnica, da ni razlije, postane li dr. Š.:sterš:č ali kak Jri*g štreber tajni svetnik in upravitelj kakega resorta; tudi nacijonalno-po-litično to ne pomenja mnogo, četudi nemška manjšina na Kranjskem z novim dež. glavarjem ne bo imela posebnega veselja. (Dr. Ganz se moti, »Grazer Tagbl.« je v imenu ljubljanskega kazina pozdravil novega dež. glavarja; opomb, ured.) Kadar so enkrat pri koritu, se da s temi gospodi navadno govoriti. Tudi se da razumeti, da plačuje vlada, ki išče večino, visoke cene. Toda eno bi moralo ostati nedotakljivo: politična morala. Će je v Avstriji kaj potrebno, tedaj predvsem izčiščenje političao-moralične atmosfere, naloga, za katero bi morala biti monarhična vlada sposobnejša, kakor vsaka druga. Toda ta atmosfera se ne zboljža, ako se nagradijo ljudje kakor Šusteršič
— ali pa njegov ogrski strokovni kolega Desider Polonvi — za njihovo herostratično delovanje z najvišjimi častmi.
Seveda, enega greha ni zagrešil dr. Susteršič — kakor   tudi Polonci
— nikoli. Nikdar ni bil liberalen, nikdar ni agitiral za svobodno s»e)o, parlamentu in deželi je bil dostikrat neprijeten, toda nikdar duhovščini. In to je bistveno.
Akoravno ni posebno važno, če prevzame vlada dvomljivega parlamentarca v vladno službo, je to vendar simptomatično. Ma'a prisadna pika v obrazu izda veščemn očesu pogubno bolezen celega organizma.
C. kr. učiteljišče v Raslvu.
(Dopis iz Istre.)
Vprašanje hrvatskega učiteljišča za Istro, katero je zadnja leta> toliko razburjalo javnost, je prišlo v odločilen stadij: c. kr. namrstništvo v Trstu je razpisalo natečaj za stavbo tega učiteljišča, katero naj se zida
— v Kastvu.
V Kastvu! Koliko protestov s« je že vzd:gnilo iz raznih slojev naroda proti tej vasi kot sedežu učiteljišča. Ves hrvatski, a tudi slovenski narod Istre je — izvzemši 500 Ka-stavcev — popolnoma odločno, prej kot slej proti Kastvu. Kolikokrat se je že javno z važnimi argumenti dokazalo, da ta kraj nikakor ni primeren, da se nastani tam tako važen zavod. In »narodni svet« Istre je v Pazinu — izvzemši 2 kastavska gla-*a — soglasno sklenil, da mora učiteljišče iz Kastva. A c. kr. vlar-a? Njej je vse to nič; ona vkljub vsemu temn razpiše natečaj za stavbo v Kastvu. Kar pa je najbolj ž^ostun je to: vsak narod in narod:č i na dandanrs peslance, ki zastopajo njo-govo voljo na merodejnih mestih, a mi, v »tužni« Istri nimamo niti teh. Ker ti, takoimenoveni »zastupnici naroda« so podali Italijanom in c. kr. vladi roko, da se — v d1'rek*nem nasprotju z vol:o naroda ki jrh je izbral in jim zaupal svoje blagostanje
— postavi nčiteliišče tam, kjer ja Italijanom najljubše, vladi najpri* pravnejae, a hrvaškemu ljudstvu, z ozirom na manjkajočo korist, najbolj na škodo.
Hočete li rrs vi poslanci Istre pnstiti na sebi tak greh? Hočete li res, da se vas bode spominjal pučki učitelj Istre z jezo še potem, ko \ as davno več ne bo? Hočeš li res tt, nekdaj nam tako dr^ga trojica (S, M. L.) ovenčati svoje politično delovanje s činom, ki bi popolnoma za-mazal tvoje prejšnje zasluge ter izzval na se nevoljo naroda, ogoljufanega in izdanega od svojih lastnik voditeljev?!
Še je čas! Ponoana in draera stavba, ki ima stati na kastavskih pečinah je šele na panirju, — Se niso oddana tozadevna d^?a. Toda. čaa beži. In kmalu bo prepozno, prepozno za zmiraj. Zato se streznite vi, kojim je narod dal v roke svojo osedo ter se — ako morete — nepristransko, brez trme in brez gotovega patriotizma vprašajte, ali je pravično,
rakov, tako da je med kovačevo visoko postavo in med malim, vitkim, a krepkim plemičem nastalo nek^j prostora.
Rimski patriciji so se od rojstva učili zaničevati plebejski pogum. Tudi so malo skrbeli za svoj ugled in so bili vajeni sirove drusM-ne teh kričačev; tudi ni bilo redko, da je zadostovalo, če se je kak plemič le pr;kazal, da so se razpršile cele tolpe, ki 6o trenotek prej njegovemu stanu in njegovemu rodu prisegale osveto.
Mladi Adrian di Castello, oddaljen sorodnik Colonnov, je mignit kovaču z roko in zroč popolnoma ravnodušno na z~viht lo orožje in velikansko telo mu ponosno ukazal, naj se mu umakne.
»Pojdite domov, prijatelji, ;n vedite « je dej?»l dostojanstveno, »da nam delate veliko krivico misleč, da smo sokrivi zločinov OrsinPev a!» da v boju med njihovo in našo hUo zadoščamo samo lastnim strastem. »Naj me sodi tako sveta mati,« je nadaljeval zrec pobožno kvišku, »kn-kor novem zdaj po resnici, da sem potegnil ta meč proti Orsinijem Mame zaradi krivic, storjenih van;, storjenih Rimo.«
»Tako govore vsi tirani,« je drzno odgovoril kovrč,   opirajoč avoje kladivo ob razpad*! kamen, rstanek starega Rima. »Ni dar ae n* vojskn jejo drug proti drugemu, če ne gre
za naš blagor. Če kak Colonna Orsi-nijevemn p~ku vrat prereže — se je to zgodilo za naš blagor. Će odpelje drug Colonna Orsinijevemn krojaču hčer — se je tudi to zgodilo nam na korist! Za naš blagor, da. za ljudski blagor, za blagor peka in krojača, he?«
»Denimo,« je dejal mladi plemič s povdarkrm, »da je kak Colonna to storil — storil je veliko krivico; n tndi najsveteiša stvar ima lahko slabe branitelje.«
»Da, eelo sveta cerkev se opira na prav srednjedobre stebre,« je rekel kovrč, namignivav s tem na papeževo naklonjenost Colonnom.
»Ta kleveće! Kovač kleveče,« so zavpili privrženci te mogočne hiše. »Colonna! Colonna!«
»Orsini! Orsini!« je skoro ob istem časn zavpila druga stranka.
»Ljudstvo!« je zaklical kovač in vihtel svoje orožje nad glavato i množice.
V trenotkn je podedovana strankarska strast razdelila tolpo, ki se je bila zbrala parro zaradi napada posameznega človeka. Klic »C rs ini« je privabil novih pristašev; prijatelji Colonnov so se postavili na eno stran — branitelji Orsinijev na drugo stran. Malo število tistih, ki so »»glasali a kovačem, da zaslužita obe stranki enako sovraštvo, in da ima pri ljudskih nevoljrh zgolj Ijnd-atvo pravico ae oglašati, bi se bilo
umaknilo priprav'jajočemu se boju, da se ni kovač, ki je pri njih veljal za vplivno avtoriteto — bodisi iz jeze zaradi ponosnega vedenja mladega Colonne, ali iz želje po boju, ki ni nenavadna pri ljudeh krepkega telesa — po kratki neodločnosti postavil na stran Orsini je v in s svojim izgledom privržencem te stranke do-peljal svoje prijatelje.
Pri ljudskih vstajah potegnejo množice vsakega za seboj, dostikrat proti njegovemu spoznanju ali proti njegovi volji. Pomirjevalne besede^ s katerimi je Adrian di Crstello začel ogovor na svoje prijate'je, so bile praktične. Pristaši Colonnov, ponosni, da imajo v svjih rokah enega naj-priljubljenejših in najplemenitejših mož tega imena, so ga postavili sebi na čelo in so ljuto n?padli svoje sovražnike. Toda Adrian, ki so ga okolščine naučile nekaj viteških zakonov, čemur pa se ni imel zahvaliti evojemn rimskemu pokoljenju, je začetkoma sodil, da je pod njegovim dostojanstvom, boriti se z ljudmi, med katerimi ni spoznal nobenega po stanu in orožju ravnovredn^ga. Omejeval se je na odbijanje v gneči bojevanja nanj namer jenih udarcev. Samo kovač, ki ae dosej ni dejanj* sko udeležil boja, se je začel pripravljati za odločen odpor, ko se mu je mladi vitez približal za nekaj korakov.
(Dalje prihodnji«.)
pošteno in dopustno vaše počenjanje, da drobtinico, ki je končno radia z. Tladne mize — nčiteljski zavod — postavljate proti volji ogromne večine naroda v kraj, kjer bi, v vsakem ožim najmanj koristil. ia dijake in profesorje pa bil kraj muke in prrgnanstva. Ne izgovarjajte se, da je prepozno in da vlada noče več spremeniti svojega načrta. Gotovo je, da se vlada ne bo protivila, re se vi resno z*vzamete za stvar. Sicer pa veste, Vaj vam je storiti. — Ne slenite ljudstva s tem, da se bo učiteljišče preselPo iz Kastva tudi potem, Vo bo prs'o^je Se postavljeno ter da se bo poslopje porabilo potem za kakšno drncro Obrtno) šolo. Da bi vlada za ta slučaj hi'a rr'p-ev-Ijena zavreči zopet okroglih 300.°00 kron vam more verjet* samo velik na'vnež. Zato je volja ljadst<a, da se novo neireli'šče postavi trkaj s°-daj v primernem kram izvz-misi Kastav. Naj se »voditelj'« ne izgovarjajo, da ni takega kraja, ker da v Przinn ali Pulju ne bi pustiTi Itnli-jani. Ali s*e spl^h že poskns'li? In. če bi b'lo rrs neioorroče premagati odpor Lahov, niso li tu še drn^i kraji?! Rni"V nič, kakor uč'telj'šče v Kastvn! Ker potem imamo vsaj upanje, da .^a dobimo v poznejše-« času na nrimerneišem kraju. — Še je ča«! Dela še niso oddana, ali — čas besi.
Naj nam c. kr. vlada v Trstu dovoli, da pTšemo par besedi še ra njen naslov- Čudno se n°m zdi, kako je ta visoka vlada mo^a zat:sni*i uše?a in se odi- čr t i 7a K~stev. ko j»» vendar vi-neta in rn'a, da 5e ijnds*vr» Istre odWno proti Kastvu in «• drž. poslanci I«tre notegnj \io z" K-Sta* popolnoma proti volii ljudstva in a* torei v tem popolnoma osamljeni. Čudno se nam zdi, 1 a^o se je vla }a mogTa odločiti za Kastav že samo zaradi pooolnoma neorim^rne«:« stavVšč^. S~j ce vsek — bo'*;s' toj c ali nepr:stranski d^mačTn smeje — Češ, v ta strmi b~eg. v te skale in v to n^orist^ono peč^v;e bod^ oostevi-li hišo za okroglo ?Cn n00 K?! Država je v teVi s+ic^t z*i de^ar. tu pn se 30O.opfj 7^ zTvržM Ker. k "i bo vin Ta počela s tako velikim in dracrim poslopjem potem. Vo s« bo moral zavod vendar rre^e1 it;? V drugem kram imela b: h šn tud; notem sv\jo vrednost. V K°stvu nikdar. Ker, prazna j«, da se ba ta Ka«^v »dvignil«. On leži ra »rortvi tcčVi« in nima nobene pT*hc*dno«ti. 35*d*nj* in vzdrževanje nči*el^iš7a b'lo bi n'* tako težko pri^o^n^m kraju tudi mon-gn dražie. Ka'"0 srre 'n m^re visoka vlada tako gosp^dpnti?! KaW) sme in m°re ozirati se samo na s«bir nst in lokalni ratriot'zom dveh, tr~h oseb. icrnorirati na oprav:čene ž~lje in prošnie širokih mas naroda?!
Se je čas! Ponosra in draga stavba na kastavskih neči^ah fe ne stoi\ za*o sf- fnl*oj vzd:gnHe vi. deželni pos^nci Isfre »n z odločnim »n brezobzirnem ravnanjem pokaž»t«\ da ste na svoiem mestu. Vi ste z visoko c. kr. vlado vred or'govorri za to, kar Pride. Vaših korakov ne bomo sod'H samo mi amn^k se na^h ofrok otroci. Hrvatska I^a pr'ča-koie od vas takoj odl^čitp'h korrkrv. T'čitelj'šče n*1 srn« v Kastav, ker Kastav ni za učiteljišče!
Se t petek ae je govorilo, da bo imenovan za ministrskega predsednika
Delcasse, toda kabinet, ki bi ga bil sestavil Delcasse, bi ne bil mogel biti trajen.   Delcasse je bil se enkrat zunanji minister, toda vedno si je vedel ohraniti popolnoma proste roke. Ce bi bil imenovan Delcease, bi ae bi-o to zgodilo na ljubo Angliji. Ker je videl Delcasse nasprotatva, ki bi se stavila na pot njegovi vladi, z'asti pa ker ni upal, da bi mogel spraviti na varno volilno reformo, ae je odločil zavrniti sestavo kabineta. Prišel je tedaj v poštev Poincare in ta si je izgovoril rok. da si premisli, ali sprejme ponudbo, a i ne. Bilo mu je pred vsem na tem, ali ae mu posreči dobiti v svoj kabinet mote, a katerimi more delati. Zlasti si je hotel zagotoviti sodelovanje Bourgeoisa kot 7 ima njegu ministra in De-casseja kot mornariškega ministra.   Ko sta ob-Ij"bila  Bourgeois in Delcasse svoje sodelovanje ter je bil pripravljen tudi Millerand sprejeti vojno ministrstvo, je bila sestava kabineta Poincare zagotovljena. Novi francosKi kabinet, ki ga je   predložil Poincare predsedniku Fal ieresu v odobieoje, bo s stavljen sledeče: Predsedstvo in zunanje Poincare, notranje — Bri-and, javna dela — Bourgeois, mornarica — Delcasse, vojna — Millerand, finance — Besnard, kolonije — Lebriin, poljedelstvo — Pams, de-o za socijalno skrbstvo — Bourget, trgovina — David, naučno ministrstvo — Guisfhan, umetnost — Bera rd, pošta in telegraf — Ch^umet. Knbinet se predstavi obema zbornicama v torek.
Turki to ae borili junaško in so utor mili, bojujoči se. V Ita'iji bodo nedvomno ta uspeh pozdravili a narodnim navdušenjem.
Italijani so mobilizirali avoje posadke v avoji koloniji Eritreji in so postali v Bdeče morje ladjevje, ko so turški listi sporočili, da bodo Turki poslali iz Jemena čea ožino Rdečega morja v Eritrejo 40 tnrških polkov a močno artilerijo in da ima Turčija za ta transport v Rdečem morju nn razpolago 20 transportnih ladij, na katere se more vkrcati 35.000 vojakov. Z uničenjem turške flotile so ita ijanake ladj- zdaj onemogočile to možnost. Boj je btl nevaren, ker eo imeli Italijani 20 tonov velikega kalibra, dočim so imeli Turki samo 16 topov z malim kalibrom.
Italijanski puelanee izgnan iz Tripo* litanija.
Italijanski vojni korespmdent in poslanec de Felice je bil od italijanskega povejnika izgnan iz T ipo-1 ita nije. Felice se je ostro izrazil o italijanskem poveljn'štvn, predvsem pri nonesrečenem izpadu iz Birto-brasa.
Štajersko.
Hovo ministrstvo na Francoskem.
Pariz, 14. jannarja.
Poročali smo že, da je Poincare sprejel ponudbo predsednika francoske republike sestaviti nov kabinet.
Rriza na Španskem.
Madrid, 14. jaguarja.
Ministrski predsednik Canalejas je podal kralja demisijo celokupnega
kabineta. Predzgodovina te demisije je zelo zanimiva in značilna za razmere na Španskem. Sedem mornarjev iz Cullere, kakih 20 km južno od Valencije, se je bilo uprlo. Revolu-cijonarni duh, ki vlada zvečine tudi v armadi, jih je zapeljal    do vstaje. Vseh sedem mornarjev je bilo zara-ditega obsojenih na smrt, toda kralj je na predlog ministrstva pomilostil 6 mornarjev, dočim bi se bila morala izvršiti smrtna obsodba na sedmem mornarju, Chatu Zuqueti. V Barceloni, ognjišču revolucije, pa se je dvignilo delavstvo in zagrozilo z generalno stavko. Toda pri tem ni ostalo, tudi v vrstah vojaške posadke v Barceloni se je začelo sumljivo gibanje. Sedaj je izprevidel min's'r-ski predsednik Canalejas, da je bila potrditev smrtne obsodbe za Chata Zuqueto «po!itična napaka«. Pred1©-žil je kralju dekret, s katerim naj po-milosti Še sedmega upornika Zuque-to, obenem pa je podal demisijo celokupnega  ministrstva, z motivacijo, da je dolžnost kab'neta, izvajati kon-sekvence iz te politične napake. — Kralj demisije ni hotel sprejeti in je zahteval, da ostane Canalejas na svojem mestu. Canalejas pa je izjavil, da demisije ne more preklicati Brez dvoma pa je, da to ni bil edini vzrok •demisije, marveč le spretno zakrit manever, da zakrije kabinet težkoce v zunanju politiki.
Italijansko - turška volna.
Uspeh   italijanske   mornarice v Rdečem morja.
Tri italijanske vojne ladje so potopile, kakor smo že poročali, sedem turških topničark v Rdečem morju.
Is BraMovč nam .pišeio: V našem trgu občutno primanjf*nie obrtnikov. Tako nimamo n. pr. klepar:a in kliučavn*"arja. Tudi kolar bi lahko i-h^jal. SW*enske pomočnike, ki bi radi postali v eni 'zmed navedenih obrti samostojni, opozarjamo na lepo p**il'ko. Ver je brrslovš/a okolica vol;ka in še do«ti prem' Domačini na bodo šli novim obrtnikom tudi radi na roko.
Iz Bra^lovč n-m piš jo:   »Lil e-ralci. kaj bo?« nas vprašuje v »Lifiži-gospodarin« dobro    znani dopisnn, č:gar junaštva po Drovskem polju še n:kakor niso pozabljena.   In tudi ne imeniten izlet v Benetke. »Liberalci, kaj bo?« nas na vprašuje ta dopisnn za to. ker s** bojda zaradi fega, dn so se trne na^ih ljudi   podali v Ameriko, krčijo naše vrste. Pustili so pa tu pos^s'v«, žere in otroke ter se vrnejo, ko si k*\i   pr;slnž"jo. Kaj pa, če bi mi vpr^š"li. klerikalci kaj bo? Voši ra^večji   hujskači   so pa morali pobegnHi v Ameriko. N. pr. pater Anzelm iz Naze^-ja, ki bi moral jesti »iri nrs r;čet.   Ti ni pTisfil tn posestva, na katereara bi se vrnil, pač pa rez«1:nns'p otroke, za Vntore morajo «eda: skrVeti drugi.   Odn°s°l je l>ojda tndi s scb"i denar, ki ga je na-bcračil po zg^rn^i Savinski dolini za nek^k »^eMiski dom«, menda za dom svoj:b Zink in M;nk.    Pobe*rniti je moral    tudi    belovodski faimošter Šorn. ki bi mor*»! sedeti eno leto zaradi preve^Ve ljubezni do mladine v svoji žuonij'. Tn kam so odpeljali trt-kom rol   lrta štiri   vaše pr*stn?e? »Kaj bo. kaj bo« — imaio torej dolžnost spraševati le klerikalci, imenovani za kikce. ne pa mi nmrednj-Vi. Tn kontno: nimamo navade, n*šim kikeem ali aioiohtariem tako čvrsto pnšonti na žili. ra k^kor se kl'če v gozd. tal*šen odmev se oglasi.
Iz Rnjhenbnnra. (Plesna veselica našega »Sokol n«) je md vse s;jijno usoela. Prostori so bili mnogo pretesni za toliko šj+evilo ndeVž~ncev. Počastili so n?»s vrli hrvatski in srbski sokoli iz Zagreba ter sokoli iz Sevnice. Došlo je na tudi mnogo drpgrh gostov iz Trbovelj, Blance. Sv. Antona, Vidma. Krškega in Brežic. Ali tudi domačinov iz trga in okol;ce ni manjkalo skoro no-beneora. Tako je prav: svoji k svojem! Da je pa veselica tako lepo uspela, gre v prvi vrsti hvala marljivim našim ženam in dekletom. Oo-pe in go-
apodične    Jam ik ova, GersetiČeva, Kreveljnova,   Kunjeva, Rainerjeva, ligova,     Serbecova, Unsuldova. Vončakova in Zemljakova so storile več ko svojo dolžnost. Čast jim! Trboveljska godba je jako lepo in marljivo avirala. Vse je bilo veselo, naj-bo'j pa brat blagajnik. Na zdar! — (Klerikalni   ah od)   je nudil isto in J ost nn sliko, kakor cela kleri-ka'na obstrnkcija v Gradcu. Našteli smo eelih 00 poslušalcev, med nj mi dve tretjini nevolilcev, namreč Žensk in nedorasle mladine. To je bil tako žalosten avditorij ta namestnika de-že'neffa glavarja dr. Jankoviča, da je gospod postal že pred shodom nervozen Sfopicnl je po dvorani in povpraševal: »Ja, ali ne bode več volilen v?« Oba gnvorn:ka sta preml°va-I:  stare fraze o junaškem klerikalnem boju v dež lnem zboru in strastno napadala dr. KnVovca. Najslabšo n?so t'ste hrtišAe, ki jih. najhuje opi-kavaio ose!   Koncem zborovanja pa se je zgodil sila komičen degode'". Dala se je resolneija za obstruVeij' na glasovanje.    Seveda so vsi kleri kalci  na župnikov migljaj glasovali za njo. Pri nroil^lasovanlu so ra vsi 70**et dvigni!' ro'rc.   (»S^ov. Gosp.« piše v svoji 2. Stev.:   Ljndstvo sr)o-znava samo, da imajo naši pos^arc z rhstrukcijo prav in   g'asno kliče: »Mi smo z vami!« Liberalci   so pa itnk za vsavo re no politiko pre^e umni. zato j'h nihče ne mara .. .« Op. uredu.1 Zupnrk Cerjak je kar zardel sramot0, da ima tako polit:čae zrele in zavedne lindi na shodu. Začel je kTeatJ: "^Kaj niste z resolucijo zado-vnlhvf« In ko s*» je   hod zaključil, je ostalo vse tiho. (»JSlov. Gosp.« poroča, da je bilo vce navdušeno za ob-strnvc;jo. On. nredn.) In zopot je moral župnik  po«eči vmes in pozivati I Jadi, na i vrndar zaVličejo »ž»v:o« preznslnžnim     poslancem. Blamaža pa taka!
Iz Crlja. Nemci pobirajo za svojo py žamo hrambo pri vseh Slovencih in po navadi povsod kaj d bijo z ozirom na dobrodelen namen društva. P< b'relo pa se je po mostu tndi za okol'ško slo**encko po7a**no hrambo in ob tej priliki ja nemški specerist Srimz na Graški cesti nabirala. kavor se n°m zakriti'e, nagnal. Mož ima za tako ošrhnost prokleto malo povoda. Ce pa Nemci tako postopajo, s° bodo tudi Slovenci premislili, prodno bodo za mestno požarno hrambo k^j dnli!
C^lje. CeliV'e C. M. podružnice prtr~đTjo v nedeljo 21. jannaHa v vpeh gornph prostorih Narodnega doma veT'ko nredpnstno veselico »Kmečki ples«. Ker odpade let^s obi-čaini trgovski ples. vlada za to našo nriredrtev vel »ko zanimanje po v«em Sp. Štajerskem
V Vnzenici je imela nedeljo teden p* žarna hramba svoj občni zbor, kater ga ne bi s'cer omenjali, ako se ne bi bilo tukaj pokazala narodna nestrpnost nekaterih tržanov. Do sedaj so sode1 oval i pri tej človekoljubni napravi Slovenci in Nemci sporazumno. Pri raznih prireditvah 30 pa skušali nekateri elementi nastopati v nemško - naeijonalnam dnhn in žaliti Slovencev. Pri takih prilikah se je vselej od merodajne strani poudarjalo, da je požarna hramba mednarodno in reoolrtično društvo. Pri zadnjem oljčnem zboru pa so vrgli edinega Slovenca in zmernejše Nemce iz odbora ter volili mesto nj:h prave n^mš^'e krirače, kakor so Mettin-ger, Korb, Denk. G. nadnČitelj Viher je bil skozi 19 let, od obstoja društva, tajnik ter je oskrboval pisari jo. Sedaj so ga penzijonirali ter izvolili učitelja šulferajnske šole. Na zborovanju se je seveda hajlalo ter sklenilo, da se ne udeležijo plesnega
venčka sosednega društva požarne hrambe v Vuhredo. ker so bili zadnjič nagnani Sudmarkovei. Slovenci so popolnoma zadovoljni, da je društvo enkrat vendarle pokazalo pravo barvo. Ga bode pa vzdrževala menda Stidmarka, in »kapitalista dolgov« Mettinger ter Ladinek. Čudimo pa ae, da sta mirno gledala ta preobrat moža, ki veljata kot poštena in pametna Nemca. Le dvojno je mogoče. Ali srglaš^ata in odobrujta, ali pa sta izgubila ves vpliv in ngled med lastnimi brati.
SOdmarka Je v Vnzenico izvabi-a poleti nekega čevljarja. Mamber-zani in Vuzen;čani so mu obljubljali menda zlate gradove med Slovenci. Tako se je dal mož progovoriti ter se e res naselil z Dunaja v Vnzenico. Ker je pa znani čevljar zagrizenec Dietner, nace'nik »Siidmarkine« podružnice v Vnzenici, mn menda ni bilo posebno prav, da so mu poslali najbrže nevede konkurenta. In tako ^e je zgodilo, da so pustili priseljenca na cedilu ter se ne zmrnijo več /anj. Mož je s svojo družino vsled mabga zaslužka od svojih bratcev v zadregi. Ven'Ta ni posebno vš°č Vnzeničanom, ker se vede dostojno ter ne s" I i v esnredje, kakor pa znani Ladinek in Meuinger. Res lepi bratci so ti Sndmarkovcil
V Vuhredn se je najbolj trudil za u«tanov*tev Siidmrrke žel. urnd-nik Sohneid^r. Vse je mislilo, da mož a*ori svete ljnbrzni do mater Germanih. Sedaj na se je pokazalo, kaki »lepi« n«*g'bi so b'li meroda.ini pri njem, da se je toliko potegoval za Srdmarko. To nam 1 aže ta-le dogodek. Imenovani uradnik je prišel ored kratkem v znano gostilno k Pečkn. Napravil je pošteno ceho. Poceni pa ."e obdeloval očeta in hčer. da naj pristopita k Siidmarki ter plačata letnino. Ta dva sta pa odločno "dklonila. Gostilničarju pa se je kmalu posvetilo, kakšna »sveta« Ijn-bez°n govori iz nradnika. Ko ni vse nrigovarianje ničesar pomagalo, je ^el gostilničar ven. Za niim pa pride uradnik S^hneider ter ga »napumpa« za toliko, da je mofrel plačati hčerki v sobi ceho. Mi Sr,dmarki le črstita-mo ra takih privržencih, krkar je ta uradnik, južno železnico pa obžalu-iemo, da ima v službi uradništva tudi take individue.
Društvene zadeve in zabave. I ?
Celja. V nedeljo dne 2 1. jannarja pr;redita ženska in mošVa oodružo'ca C M. D. v v^eh zgornjih nrost^rih Narodnega doma velik »kmečki pVs«.
Iz Pekla pri Poljčannh poroča »Marb. Zeitnng«: »Procvit prve Ra-segrrer^eve š^^e v ninskih dež'dah. v Peklu pri Poljčanah. jasno krže, •■•ako zelo so bile te šole p~trehn*». Šola je prenapolnjena in okoli 50 otrok se je moralo zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. Di se pa omogoč' tndi trm vstop, se bodo obp niM peketski Nemci na vodstve Schnlvere;novo. da fiolo razširi, t~kc da pos4are ^tir;rnzrrdnn« Vsa čast slovenski narodni, katoliškonarodni zavednosti in hrepenenju po pravi izobrazbi!
Od Sv. Jnrja ob Sčavnici nam
pišejo: Žalostno je gledati, da se nemškutarija v gornjeradgonskem okraju vedno bolj razširja mesto da b: se jo omejevalo. Naš okraj, narodno nekdaj tako trden in zaveden, leze vedno bolj v Štajercijansko močvirje. Pri nas ni takozvanih »liberalcev«, da bi se mogli naši klerikalni politični voditelji izgovarjati na uje; v političnem oziru smo si lepo vsi jedini in v lepi slogi tndi zvesto — nazadujemo. Duhovščina se »noče zameriti«, kmetje sami si ne znajo pomagati, R' Škarje,   dr. Korošca in
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohiin.) IV.
Sedmič je prišel na Golo, da si razvedri duh in srce, da si odpočije in umiri živce, ki so vse leto na vseučilišču bili na hudi natezalnici; zdaj pa je spoznal, da se je varal v svojem upanju in pričakovanju. Kaplana Znoja je šel že parkrat obiskat po onem obisku, o katerem je bilo pisano preje, a vselej sta se Eporekla za kako malenkost, ki ni bila vredna, da bi *e zmislil nanjo. Zato Sedmica ni dosti več mikalo k Znoju, zlasti ker se mu je se zdelo, da je ta v verskih rečeh pestal prenapet in da ni dal včasih k sebi nobene pametne b sode, nobenega še tako upravičenega ugovora.
Drugo kar je Sedmiču kalilo mir in razvedritev, so bile razmere pri Borcu. Borčevka je začela kar naiav-nost in povsod mu kazati, da se je njeno srce vnelo zanj.
Okna njegove sobe je okrasila z najlepšimi cvetlicami iz cele hiše in vsega vrta, nosila mu je v sobo, kadar je vedela, da je doma, vina in sladkarij ter pri takih prilikah mladeniča naravnost trpinčila s svojimi ljuteznjivestmi. Vs^dla se je k nj: mu k mizi, ali če je stal pri o! nu, st pila k njemu ter se naslanjala nanj. Pre-
sladko se mu je smehljala in mn z raznimi načini dražila živce. Tržila je, kako je nesrečna v zakonu, ki je zarjo pravo peklensko brezno, kajti »starega dedca se človek hitro naveliča«. In če je Sedmič povedal svoje mnenje, da bi bilo nesnodobno in tudi nevredno zanj, če bi Borcu hotel posezati v njegove zakonske pravice, ter izjavil, da tega ne stori nikoli, tekle so bridke solze po Katinkinih licih In večkrat tudi po Sedmi Če vi b rokah, in toliko je bilo ječanja, vzdihovanja in stopanja, da se je Davorinu Borčevka včasih zasmilila. Kljub Sedmioevim zatrdil tm, da on z njo noče imeti nobene večje prijaznosti kot se spodobi in kot jo ima vpričo njenega moža, Katinka ni odnehala od svojih trdovratnih prizadevanj, da si osvoji srce in telo mladega svojega gosta.
Katinkino vedenje in obnašanj* je v resnici zagrenilo Sadmiču vae bivanje na Golem. Zato je prepogosto mislil na to, da bi se poslovil in odrinil domov k očetu. A tega ni atoril, ker se ni hotel zameriti Boren kat staremu prijatelju svojega očeta, da bi odšel tako kmaln. saj je vendar obljubil, da ostane nrjmanj kake tri mesece pri njem, atoril pa tega ni tndi iz drugega vzroka.
Skoraj vaak ali vanj vsak drugi dan je polnj^l v gozd. Ni šel vse'et proti eni strani, toda prišel je vselej
j na isto mesto. Vedno in vedno je j iskal ljubega obrazka, ki ga je videl prvi dan svojega prihoda na Golo na zeleni trati divje Gorjnše. smejo-čega se lica priproste pastirice M>iri-janice! Tolikokrat že je bil na tisti ^ trati, a nje, željene deklice, ni hotelo , biti! Sel je mimo njenega doma, da se je domači pes divje zasran jal proti njemu in da se je gospodar Jevsevec čudil, »kaj se ta kisli škric potika tod okrog,« ko sicer ni bilo nikdar in nikoli na GorjuŠo tujega človeka razen sodnega sluge, ki je prinesel opomin za plačilo davkov, a nje, katero je iskal Sedmič, ni bilo videti nikjer. Kot bi je ne bilo več tu! In otoŽnost je kot strupena jesenska megla legla ua njegovo srce in m 11 je tlačila kot ohskurna mora. Postajal je resen in ni ae mn ljubilo nič. Da bi si pregnal nezadovoljnost, začel se je učiti, pi ni prebral niti par stavkov, da bi mu ne bila pred oči stopila vitka podoba srčne deklice ter mn zmešala stik ene misli z drugo v nčni tvarini.
Zaradi Marija niče Sedmič predvsem ni odšel z Golega. Zaradi nj\je ostajal tn, čeprav je moral prestajati zopernosti, kakršnih le ne v življenj«, zcpernoati gospe Katinke.
Bilo je eno onib šolnini h jutrov, kakršnih je na Golem in okolici vse leto dovolj. Kot čarobna je plavali svetla aolnčna ht# nad pokrajino »n jo  opajala v aladko mirno spanje.
Noben list na drevju se ni premaknil, dišeč zrak je obdajal hrib in plan in visoko v zraku ali pa v gozdnem hlndu so pe1! jutranji pevci pesmi, ki jih je naučila čudotovrka, narava sama.
Sedmič je vzel knjigo in odšel v gozd. Dasi je korakal proti Krvavcu, kjer so bili Borce vi gozdi, vendar ga je zanesla noga na pot proti sosedni. Gorjuši, da še sam ni vedel kdaj. Ko se je predramil iz svojih sanj, bil je tik pred ono trato, kj r se mu je pred toliko in toliko dnevi vcepila v srce ljubezen do pastirice, malodane še otročjih let.
Skoraj da ga je zabolelo 6rce, ko se je bližal temu kraju, kjer išče njo, a zastonj! Cemu si vzbuja s leni pohajanjem spomine, ki mu prizadevajo in večajo bol t Cemu hodi tja, ko vidi, da je nikdar ne najde, nje, o kateri še le zdaj za gotovo ve, da jo ljubi, zares ljubi!
Iz tega razmišljevanja ga vzbudi c:ngljanje k-avjega zvonca. Dasi je bilo to cingljmje nekako surovo po svojem glaan, vendar se je Sedmiču zde'o tako milo doneče kot angelske orgle, o katerih ae čuj? od avet i h j mož, c'a t; ko lepo po jo, da oineče še tako zakrknjenega grešnika.
Tam pri bližnjem grmn je sedela ona. Mar'ranica. Predpasnik je mela v rok'h in ga pr'**sk- la k obrazu. Ko se ji je Sedmič na skriv-
no™ približal, je videl, da se deklica joka.
»Kaj ti je, Marjanica?« jo je vprašal mehko in glas se mn je tresel, a ni vedel, ali od sočutja z domnevano njeno boljo, ali cd veselja, da jo zopet vidi po t^ikem času.
SvignPa je kvišku začuvsi tuj j glas. a ko je videla mladeniča, čigar obraz ji je bil že znan, je se Ua neaaj in si e brisala oči, kot bi je bilo sram, da je jokala. Vzela je v reke začeto nogavico in jo jela plesti. Odgovorila pa ni nič.
»Ali se vam je kaj hudega zgodilo?« je vpraševal Davorin.
Popravila si je lase, ki so ji u^i na čelo in lice, hitela plesti ter odvrnila:
»Ali vam je kaj na tem?«
Izgovorila je besede nekoliko trdo. Ne vemo pa, ali se ji je zdelo, da so bi'e preostre ali kaj, zakaj deklica se je ozrla v Sedmica z od soli rdetin1 i očmi in dejala:
»Saj res! Ali vas kaj boli, ker meni ni prav?«
Se 'm a sa tudi te besede zbodle. Čutil se je užaljenega v svoji ljubezni; je rekel:
»Ali res mis'ite, da mi je vseeno, kako se vam godi?«
Noža u pno ga je pogledala.
»Zakaj ne?« je odvrnila. (Dalje prihodnji«.)
onake tiče pa vidimo pri nas samo takrat, kadar pridejo beračit za glasove. Občina za občino pada v šta-jorc«janske roke, še te dni n. pr. Očeslavci. To so pravi uspehi klerikalne »obmejne« politike!
Iz Maribora. Trgovski v e u-oek bo letos dne 1. svečana v'veliki dvorani Narodnega doma.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 21. prosinca se vprizori prvič na našem odru krasna angleška gluma »Charlejeva teta«. Ta igra je dosegla povsod iiajf-krasnejše uspehe. Vse vloge so v najboljših rokah in se obeča vsakemu najlepši užitek. Začetek ob pol 8. zvečer. Pred predstavo popoldan ob :>. se vrši v kmetski sobi Naroduega doma sestanek vseh štajerskih dru^ štev iu odsekov, ki gojijo dramatiko, na katerem se bodo obravnavala jako važna vprašanja. Vljudno vabimo tedaj vsa društva, ki se zanimajo za dramatiko, da se udeležijo te-sestanka vsaj po enem zastopniku. Ako smo morda kako društvo pomotoma prezrli povabiti, naj nam to oprosti ter pošlje zastopnika, kajti manjkajp nam naslovi. Jako bi nam v-tregli, ako bi posamezna društva prišla že s konkretnimi predlogi. Upamo, <ia naš poziv ne bo brezuspešen, da tako lepo započeto delo kar najhitreje in najugodnejše rešimo. Odposlanci si pri tej priliki poleg predstave lahko ogledajo tudi naprave na odru in garderobi, kar bo morda enemu ali drugemu dobro služilo. Odbor.
Drobne novice. Otrok zgorel. Ko se je predvčerajšnjem zjutraj zbudit kočar Jože Pečar v Šp. Dupleku, je njegova hiša gorela s polnim plamenom. Komaj je še ušel s svojo ženo in enoletnim otrokom iz gorečega poslopja. Speče šestletne Ivanke pa niso mogli več dobiti iz sobe, ker je že žerjavica zasula hišna vrata. Ubogo deklotee je dobilo take opeklino, da je na njih umrlo. Pečar je bil zavarovan. — Umrl "je v ptujski bolnišnici bivši pekovski mojster Anton Lužar. star 82 let. — [z Studene pri Mariboru poročajo; V zadnji seji občinskega odbora se Je razpravljalo o proračn-nu za 1. 1912. Dohodki znašajo 12.734 kron 52 v. izdatki pa 19.180 K 17 v; pri mantija j se bo pokril s 30% občinsko doklado na posest itd. ter a. I0r doklado na vžitninski davek od mesa. — I z V e 1 e n j a. Posestnik Pr. Kranjc je imel pol ure od trga oddaljen hlev za rejo kuncev. To dni je ^fl gledat njegov pastork k hlevu i 'n jie našel tam dva psa nekega posestnika v Velenju, ki *ta vse kunce pomorila in jih več že tudi snedla. — Deželna zveza gostilni-carskih zadrug na Štajerske ro jo sklicala za danes zvečer v Grede u shod proti zvišanju davka na pivo.
ROPOŠllO.
Deželni zbor koroški. V drugi seji koroškega deželnega zbora je bilo veo zakonskih načrtov deželnega odbora, izročenih dotičnim odsekom. Načrt zakona o vodnem pravu je priporočal deželni predsednik Hein.
Xo zgode. Pri m li nar.i u S^ilerju pri S-ntlenartu uslužben mlinarski pomočnik Iv. Krajnar, 50 let star. je izpil pred včerajšnjem zjutraj okoli 8. dopoldne najprvo 1 liter ruma in nato kozarec arsen i ka. Obležal je na mestu mrtev. Vzrok samomora je neznan. — Z?: radi neke ponesrečene konjske kupčije se je obesil v okolici Sv. Ju Ha 51etni posestnikov sin Avgust Edler. — Ustrelil se je v Celovcu neki topni čar pri 9. topničarskem polku š službenim samokresom. Zadel se je v trebuh; odpeljali so ga ta-Icoj v bolnico, vendar je malo upanja, da bi okreval. Vzrok samomora dosedaj še neznan. — V Dravo je padel in utonil v Beljaku 671etni C. Allmoier. Bil je pijan in je padel raz voz na strmo obrežje in od tod v vodo.
Primorsko.
Razpust deelnega zbora goriške.
ta. Včerajšnji »L' Eco« poroča baje iz jako zanesljivega vira z Dunaja, da namerava vlada razpustiti goriške deželni zbor že ta teden. Vzrok zaključitve so abnormalne razmere, v katerih zaseda dpželni zbor. Te dni se bo bavil z goriškim daželnim /borom ministrski svet. Nove volitve bodo razpisane koncem marca.
Deželni zbor istrski. Ze tri tiii! so so vršile pod predsedstvom aa-mestnika princa Hohenlohe seje komisije za narodno nagodbo v Istri v -vrho delozmožnosti istrskega deželnega zbora. V6e te dolgotrajne soje ■>o imele prav malo uspeha. Seje so se v soboto za nedoločen čas prekinile, oi oicer v svrho dobave natančnih informacij, posebno glede razdelitve »bčin, kar dela največje težkoče pri klepanju kompromisa. Seje komisi-le se nadaljujejo v par dneh.
Mestni svet tržaški. Pri zadnji *ji mestnega sveta tržaškega je na-
znanil podžupan dr. Daurant, da odlaga svoj mandat kot svetovalec in mesto podžupana, zaradi bolezni. Ta odpoved se na predlog dr. Mraka, ki je bil soglasno sprejet, ni vzela na znanje, — Na mesto odstopivšega svetovalca Spazzala je bil izvoljen v mestni odbor Senigaglia. Končno je bil po kratki debati sprejet predlog šolske komisije, da se dovoli za zgradbo novega šolskega poslopja na Opčini znesek 150.000 K, kateri znesek je bil sprejet že v izrednem proračunu mestne občine za 1- 1912.
Nered in izgredi v Furlanskem konviktu. V Gorici so ustanovili Lahi takozvani »Furlansi konvikt«, v katerem je precej sinov laskih rodbin Furlanskih. Toda v tem konviktu vlada velik nered. Ze večkrat fo se dijaki in starši pritoževali zaradi večjih ali manjših nerednosti. Pred nekaj dnevi je zaprl prefekt konvikta nekega dijaka. Ta je m°ral ostati v zaporu pomotoma celo noč. Za to nerednost je zvedel tudi kuratorij konvikta, ki je prefekta odslovil. -Dijaki pa so prefekta, ki je posebno rad ustrezal iiiihovim željam, hoteli imeti nazaj. Ker kuratorij tej želji ni hotel ustreči so razdrržor.i dijaki spodili učitelje in razbili šipe, opravo in razna učila. Kuratorij je uvedel strogo d v-, i plinarna preiskavo, toda nobeden dijakov ni hotel izdati svojih tovarišev. Vsled tega je izključil kuratorij 23 dijakov, ki so vsi večinoma sinovi uglednih furlanskih rodbin.
Tatvine   v tržaškem skladišču.
Kakor smo žo v raboto poročali med brzojavkami, se je posrečilo želez-iKŠkim uslužbencem zaslediti tatove, ki so že več mesecev kradli v tržaškem skladišču južno železnice. To so namreč uslužbenci podružnice dunajskega društva za straženje in zaklepanje. Železničarji so priredili včeraj shod. na katerem so ostro napadali upravo železnice, ker ta zapostavlja lastne uslužbence tuji družbi. Svoječasno je bilo namreč izročeno varstvo in struženje skladišč oddelku bivših železničarjev, ki vsled kake nezgodo ali onemoglosti niso mogli opravljati več redne železniške* služba. Železničarji so poslali tudi deputaijo načelniku postaje višjemu inšpektorju Žboni, ki je zahtevala, da se dnnaiska družba takoj odslovi, in da sestavi zopet nadzorstveni oddelek za skladišča iz železničarjev. Zagrozili so načelniku s stvako, ako so tej zahtevi do danes ne ugodi. Med vsemi železničarji v Trstu vlada silno ogorčenje proti članom te dunajske družbe in nevarno bi bilo naravnost zavračati opravičene zahteve železničarjev. Načelnik postajo je obljubil, da bo podpiral zahteve železničarjev.
Vlomilci v tržaško grobnico. Policija je včeraj aretirala kamnoseka Ivana Škafarja v Trstu kot vlomilca v grobnico rodbine viteza Tonelli pri Sv. Ani v Trstu. Škafar je vlom delno priznal in povedal, da ga je izvršil po dolgotrajnih predpripravah v družbi dveh Francozov in enoga Italijana, Tudi te tri je policija izsledila v metu in jih aretirala. Vlomilci so se nadejali, da dobe v stari grobnici velike zaklade.
Francoski »apači« v Trsta. Policija je aretirala v soboto v Trstu tudi 4 Francozinje, katerim so dokazali, da so bile v ožji zvezi s onimi Francozi, ki so jih pred kratkem y»?-i-jeli. Na njihovem stanova njo je nasla policija precej tujega d narja in celo zalogo žag. tihih svedrov in podobnega tatinskega orodja.
Nezgode. V vili dr. P. Robbe pri Sv. Jemo jo so pokradli neznani ia-tovi za 300 K vina v steklenicah in raznih živil. — Umrla je v Trstu 19-ietna šivilja Eliza Perkovc, ki ae je pred par dnevi zaradi nesrečne ljubezni zastrupila. — Branjevka H. Z. »z Škorklje je bila pred kratkem v preiskovalnem zaporu zaradi poskusen ega umora svojega ljubimca. To priliko je porabil dninar Josip Spaz-zal. Vdrl je v iijone stanovanje in ji pokradel za 400 K zlatnine in srebr-nine in nekaj obleke.
Požar v Rovinju. V noči od sobote na nedeljo je izbruhnil požar v velikem paromlinu Calo v Rovinju, Ogenj je uničil desni trakt mliua z vsemi stroji in zalegami. Goreha je celo noo in šole proti intru ^e le posrečilo gasileom ocen j omejiti. Škoda znaša nad pol milijona kron, ki je pokrita z zavarovalnino. Vzrok ognja je neznan.
Dnevne vesti.
-f- Preprečena klerikalno slepar-stvo. Čedno zvijačo so si izmislili klerikalci za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Ker zdaj niso mogli ukrasti volilnega imenika, ker tega imenika niso mogli falsisicirati, so na drug, pa seveda spet nepošten način poskusili svojo srečo. Naročili so duhovnikom, naj na zvijačen način izvabijo od volilcev pooblastila tako, da, bi prečastiti farovški gospodje kar na pošti pouzmali vse glasovnice« Narodno-napredna stranka 6c je ee-
Iveda obrnila na postno ravnateljstvo in sicer z uspehom. Na vloženo pri-! tožbo je bil doposlan naslednji odgovor:
C. kr. postno in brzojavno ravnatelj* stvo za Trsi, Primorsko in Kranjsko.
V Trstu, dne 12. jan. 1912. Št. 1262/III. Gospod dr. Pran Novak, odvetnik in deželni poslanec,
Ljubljana. Na vlogo od 30. p. m. se Vam naznanja, da se je za slučaj, da so bodo   volilni listki in legitimacije za   predstoječe volitve v tamošnjo trgovsko in obrtniško zbornico po pošti razpošiljale, vse poštne urade posebno obvestilo, da pošiljatve brezpogojno edino le v roke dotičnih naslovnikov izročujejo. C. kr. dvorni svetnik in predstojnik: Pattai.
Nameravano klerikalno rdepar-stvo je torej preprečeno. Naj si klerikalni poštarji le dobro zapomnijo to odredbo poštnega ravnateljstva, zakaj kdor bi jo pozabil, so bo brez pordona naznanil državnemu pravd-ništvu.
+ Klerikalci kot oskrbniki dežel-nega denarja. Klerikalcem je zaupano deželno gospodarstvo. Kako to gospodarstvo opravljajo, to je deloma že znano, bolje pa se bo pojasnilo pri razpravah o računskem zaključku in o proračunu. Takrat bodo klerikalci odgovor dajali. Menda imajo ti ptički velik strah, ker z lažmi ne bo tokrat več tako izhajati, kakor doslej. Zato bi radi vloge premen ili in obetajo, da bodo poklicali napredne poslance na odgovor, ker imenuje »Slovenski Narod;; nepokrito potrebščino deželneera proračuna s pravim imenom primankljaj. 3,9(10.000 kron znaša nepokrita potrebščina. To je primankljaj, ki se mora pokriti z do-kladamt. Za pokritje tega primanklja-ja pa dosedanje doklade ne zadostujejo in treba bo aH doklado zvišati, ali pa zopet dolg napraviti. O takih stvareh pa klerikalci nič radi ne slišijo in bi se rajo prekljaii za besede. Pa s tflkimi manevri ne bodo nič opravili. Deželno gospodarstvo se mora vsestransko pojasniti in na odgovor bodo poklicani tisti, ki so to gospodarstvo opravljali, in to so kleri-kaleL
-f-  »Učiteljska tiskarna« in narodno - napredna   stranka. Pribili smo zadnjič nečuvene napade »Učiteljskega Tovariša«- na narodno - napredno stranko in na njene poslance. »Učiteljski Tovariš- je pisal, da bolj spoštuje klerikalno odkritosrčnost v zatiranju nčiteljstva. nego napredno hinavščino: da so napredne stranke ljubosumne na učiteljstvo; da stavlja učiteljstvo svoje moči na razpolaganje narodnim šarlatanom in dema-g-ogom, ki jih vodijo interesi žepa — in kar je še več takih ljubeznivosti. Pribili smo to. ker je več kakor čudno, da »Učiteljska tiskarna« v enem svojih listov meče narodno - napredni stranki take štinkbombe. v listu imenovanem «Dan«, pa prisega, da so   l>o   vojevala za narodno-napred-no stranko. Ker je oči vidno, da hoče Učiteljska tiskarna« dobiti podpor-jakov in naročnikov z« -Dan« med pristaši narodno - napredne stranke, pisava  »Učiteljskega   Tovariša« pa priča, da hoče »Učiteljska tiskarna« razbiti narodno - napredno stranko, >nio zahtevali,   da   naj se razmerje med narod p o - napredno stranko in med »Učiteljsko tiskarno« pojasni. V koliko se je to zsrodilo, nam ni znano; vemo le, da se je o stvari govorilo v izvrševalnem odboru narodno - napredne stranke in na je vsled tega pisala »Učiteljska tiskarna« izvrše-valnemu odboru dolgo pismo. Zadnji "Učiteljski Tovariš«   pa je priobčil nekake litanije, ki se odlikujejo po izredni neslanosti in čudoviti zvijačnosti. Če je to zadoščenje za narodno - napredni stranki očitano hinavščino, za očitanje, da so pristaši in poslanci te stranke šarlatani in demagogi, ki jih vodijo samo interesi žepa, tega nismo mi poklicani soditi. Ozreti pa se moramo na pripombe, ki jih je izjavi »Učiteljskega Tovariša« dostavil »Dan«. V tem dostavku je citati nesramnost, da hoče naš list pod prinko strankinih interesov indirektno pobijati »Učiteljsko tiskarno« kot konkn renti jo »Narodne tiskarne« in pa indirektno škodovati »Danu« kot konkurentu »Slovenskega Naroda«.     To je gorostasna nesramnost, kajti tu se nam podtikajo umazani nagibi, in na te ne moremo molčati. Mi smo v svojem članku pribili zgolj samo infamije. ki jih je storil »Učiteljski TovarišV, psujoč narodno napredno stranko in njene poslanec s hinavci, šarlatanu in demagogi. Mi sicer nimamo narodno-na-predne stranke v zakupu, aii njenim idejam služimo nesebično in požrtvovalno. Narodna tiskarna« je namreč za narodno-napredno stranko žrtvovala že lepe tisočake, »Učiteljska tiskarna« pa še nobenega fleka. Konkurenca, ki jo tlela »Učiteljska tiskarna« »Narodni   tiskarna«,   je sicer umazana, a vendar nismo iz tega iz-
a
vajali nikoli konsekvenee, saj smo pomagali, ko še papirja ni mogla več dohiti. Ko bi mi hoteli »Učiteljsko tiskarno« kot konkurentinjo pobijati, bi ji z zadružnim zakonom in s pravili »Učiteljskega tiskovnega društva« lahko vsako uro takorekoč vrat zavili. In za to je nesramnost in nič drugega, kakor predrzna nesramnost, da nam očita »Dan da hočemo pod krinko stankarskih interesov po-' bijati »Učiteljsko tiskarno«. Naj si gospodje le zapomnijo, da ima vsaka stvar svoje meje.
+ Dalmatinci o dr. Šusteršiče-veiu imenovanju. Spljetska »Svoboda«, glasilo državnega poslanca dr. Smodlake, piše: »Ono, kar smo pričakovali, se je zgodilo. Dr. Šusteršič je imenovan za kranjskega deželnega glavarja. Klerikalci in pravaši vseh dlak in ras so radi tega imenovanja jeli tolči na veliki boben ter peti tri-umfatorsko himno klerikalizma, ker je njihov človek imenovan na tako visoko mesto. Mi v Dalmaciji bi lahko bili radi tega imenovanja popolnoma indiferentni, ker se na prvi pogled nas niti najmanje ne tiče. Vendar pa je to imenovanje tudi pri nas izzvalo splošno zadovoljstvo. Pravaši se vesele, ker je njihov mogotec postal deželni glavar, ter se tolažijo s tem imenovanjem za to, da Šusteršič ni mogel postati minister in s tem realizovati svoje politike. Toda Šusteršičevega imenovanja se radujemo tudi mi iu z nami brez dvoma tudi vsi uaši napredni in liberalni elementi. Nadejamo se namreč, da bo imel trik. ki ga je izvedla avstrijska vlada s tem, da j'4 imenovala Šuster->ioa za deželnega glavarja, dobre posledice ne samo za centralno vlado, marveč tudi za nas Hrvate in Srbe, v prvi vrsti pa za Dalmacijo. Vlada je hotela Šusteršiča zapasliti s takim delom, mestom i u položajem, da bi ji ne mogel več delati zaprek na Dunaju ter ijrrati v parlamentu obstruk-eije. Vlada se je hotela imunizirati proti   neprestanim   egoističnim pohlepnostim tega častihlepnega parlamentarca. To, kar velja za vlado, velja v tem slučaju tudi zn nas. Šusteršič se ne ho več mogel kot pravaški varuh vmešavati v naše notranje   zadeve tako intenzivno in brezobzirno kakor preje, on ne bo več mogel držnti vajet pravaške in klerikalne poTitike v Dalmaciii. On jc^ danes postal vladni mož za Kranjsko, a kot tak menda ne bo več mogel nastopati v imenu »radikalizma« kot spasitelj Dalmacije.    Šusteršič bo imel sedaj dovolj opravka, da Kranjsko še bolj razburka, zato mu ne bo preostajalo easa, da bi tako kakor do danes vodil za nos dalmatinske pravaše. Evo zakaj je Šusteršičevo imenovanje izzvalo »splošno zadovoljstvo«.
4- Shodi narodno - napredne stranke. Včeraj sta se vršila dva lepo uspela shoda narodno-napredne stranke na U n c u in na Rakeku. Na obeh shodih je govoril podpredsednik izobraževalnega odbora narodno-napredne stranke in državni poslanec dr. R a v n i h a r. Poročal je o delovanju državnega zbora in o političnem položaju v deželi. Govoril je z oziroin na bližajoče se občinske volitve v občini Rakek, o občinski politiki, o pomenu in važnosti občine ter o kranjskem občinskem volilnem redu. V velikem številu došli možje so že med govorom večkrat glasno pritrjevali govornikovi m besedam. Zlasti na Uncu se je zbralo toliko mož, da je bila prostorna hiša gosp. Ribarica, ki je po govoru poslanca dr. Ravnikarja tudi povzel besedo, zasedena do kotička. Shoda je otvoril predsednik narodno-napred-nega političnega društva za cerkniški okraj gosp. Anton Meden. Shodu na Uncu je predsedoval g. Š e -b e n i k a r, c. kr. poštar in hišni posestnik na Uncu, shod na Rakeku je vodil g. Ambrož, železniški podu-radnik in posestnik na Rakek o. Kot pristaš socijalno-demokratske stranke, ki je za te občinske volitve sklenila z narodno - napredno stranko kompromis, je g. Ambrož po govoru dr. Ravniharja pojasnil razmere v občini Rakek ter priporočal složen nastop proti skupnemu nasprotniku. — O shodih nam je obljubljeno podrobno poročilo.
-f-   Nemškutarska nesramnost. Pretekli teden je umrl oficijal državne železnice Fran U n g e r. Njegovi stanovski tovariši so položili na ra-kev venec   s   slovenskim napisom. Uradniki, ki so prispevali za venec, so sami Slovenci razen enega asistenta Hohna. ki je Nemec. Ta je dal za venec 2 K 40 v. Razume se samo ob-sebi, da so dali uradniki napraviti na venec slovenski napis,   ker so pač zanj prispevali razen enega Nemca sami Slovenci. To pa asistentu Hoh-nu, ki je izmed Nemcev edini prispeval za venec, ni bilo po volji, češ, da bi morali Slovenci   radi   njega — Nemca — dati napraviti   na venec nemški napis. Tej svoji nevolji je dal duška   v   dopisu   v   »Grazer Tag- , blattb«, v katerem imenuje postopa-nje-slovenskih železničnih uradnikov breztaktno in jim očita, da ne spoštujejo niti svetosti smrti.    Na ta
impertinenten napad so dali slovenski uradniki edino nmesten odgovor S tem, da so nemškemu za grize ncu vrnili njegov prispevek.
4- Nekaj srednješolske statistike. V celi Avstriji je bilo začetkom šolskega leta 1911/12 316 gimnazij in 149 realk. Med gimnazijami je 218 velikih gimnazij in že 62 osemraz-rednib realnih    gimnazij    ter 4 reformne gimnazije. Kakor znano, so ■ se ti novi reformni tipi dovolili šele 1. 1908 in vendar je sedaj že 66 reformnih zavodov v naši državni polovici. Reformne, oziroma realne gimnazije imajo že vse kronovine, razen Salcburške, Dalmacije in Kranjske.   Na Kranjskem   je 7 popolnih gimnazij, izmed teh je ena zasebna (škofova v Št. Vidu),   ostale pa so državne, in sicer šteje v Ljubljani L državna gimnazija 717 učencev, oziroma učenk, II. državna gimnazija 448, v Kranju 330, v Novem mestu 280, v Št. Vidu (v 7 razredih) 299 učencev, torej na vseh »slovenskih« zavodih 2074 gimnazijcev, dočim je na    obeh    nemških    gimnazijah (v Ljubljani in Kočevju) 156 -f- 177, torej 333 učencev. Zani^pivo razmerje: za 2000 slovenskih fantov 5 gimnazij, med temi eno celo zasebna, za 300 Nemcev pa dve državni gimnaziji; na en utrakvistični zavod pride povprečno 400 učencev, na en nemški pa 150! — Realki sta na Kranjskem dve: v Ljubljani s 580 in v Idriji s 178 učenci. Vseh realcev na Kranjskem je torej 758.   Primerjajmo jih e številom gimnazijcev!   Na 2407 gimnazijcev pride 758 realcev, ali na 100 gimnazijcev 31 realcev. Ker je v Avstriji vsega skup 104.702 gimnazijcev in 49.365 realcev,   torej v razmerju 100 : 47, zaostajajo kranjske realke za 16 odstotkov za skupnim povprečkom, dočim ga v nekaterih deželah znatno presegajo na prini. na Štajerskem velja razmerje 100   :  57,      na      Dolnjeavstrijskem 100 : 81. na <*Vškem  fna čeških zavodih) 100 : 95. na Moravskem, na češki zavodih, 100 : 91, na nemških pa 100 : 137. Nasprotno razmerje je v manj obrtnih deželah, kakor n. pr v Galiciji 100 » 11, istotako v Bukovini 100 : 11, v Dalmaciji 100 : 54, torej   dokaj   ugodnejše   kakor na Kranjskem, na Tirolskem 100 : 23 — Pomembno je tudi dejstvo, da se je letos znižalo na Kranjskem število realcev za okroglo 30, dočim se jc frekvenca gimnazij za    okroglo 6C dvignila. — Vsekakor bi kazalo, da bi »e merodajui krogi tudi v naši deželi zaceli intenzivneje pečati s srednješolskim vprašanjem, posebno kar se tiče poslovenjenja realke v Ljubljani, in, kar je vsaj istotako potrebno, ustanovitve nove realne gimna. zije. To naj bi bila nekak posredovalen zavod za tiste učence,   ki se ne marajo posvetiti niti izključno gimnazijskim    (humanističnim) študijam, niti izključno samo realnim. V državi je že petina vseh gimnazij preosnovana v osem razredne realnf gimnazije, samo na Kranjskem je šc vse pri starem. Pa tudi v sosednjih deželah ni za slovenski    naraščaj v tem oziru prav nič poskrbljeno, dočim imajo Nemci svoje realne gimnazije, oziroma paralelke v Beljaku. Celovcu, Gradcu, Trstn, celo Italijani v Gorici in Hrvatje v Voloski.
—f- Občinske volitve v občini Šmi-hel-Stopičc se zaeno 16. januarja, a šr pred nekaj dnevi mnogo volilcev ni imelo glasovnice. Postavno bi morale biti že davno dostavljene. Županski stolček se ziblje iu oče Štembur se trese!
— Odvetniški izpit je v soboto napravil v Gradcu g. dr. Florijan Kukove c, odvetniški kandidat v Ljubljani. Kakor čujemo, namerava gosp. doktor otvoriti svojo odvetniško pisarno na Koroškem.
— Kje je nabrani denar? Ko je umrl nesrečne smrti g. Ivan Ora-ž e u, ki je bil vnet ribič, je neki njegov znanec P. pri ljubljanskih športnih ribičih nabral prispevke za venec, na njegov grob. Nabral je precej de-darja, toda venca ni kupil. Ker imajo tisti, ki so prispevali za venec, pravico vedeti, kaj se je zgodilo z nabranim denarjem, vprašajo tem potom g. P., naj jim pojasni, v kakšen namen je porabil nabrani denar?
— Usmiljenim srcem. V Jaršah št. 22, v bližini pokopališča pri Sv. Križu, živi v največji bedi Marija. K o š e n i n a, vdova, mati šestih otrok. Moža, ki je s trdim delom preživljal svojo rodbino, so 9. novembra 1. I. pokopali in od tistega časa je rodbina brez vsake podpore. Glad in mraz grozita uničiti mater in otroke. Kdor more pomagati, naj pomaga. Dobro došlo je vse — hrana, obleka in gmotna podpora.
Poročil se je pri Lukovici gospod Tomo "Bavčar, c. kr. davčni oficijal, z gdčno. Klaro Kotnikov o. ~ V Borovnici se je poročil g. Davorin Bolničar, kolodvorski restav-rater v Divači, z gdčno. Pepico Pa j-sarjevo. — Obilo sreče.
Dopis is Mirne, priobčen dne 12. t. m., je obžalovanja vredna mistifi-kacija našega lista. Tamkaj je imenovan kot ljubljenec župnika Koci-
joncica občinski odbornik B. Resnica
pa je, da je občinski odbornik Đ. odločno narodno-naprednega mišljenja, ki je že mnogo storil za narodno-na-predno stranko na Mirni in se je edino njemu zahvaliti, da ima Mirna napreden občinski odbor, kar poprej ni bil.
Železniška nesreča v Litiji, Iz
Litij? nam poročajo: V brzovlaku Trst-Dunaj se je v soboto opoldne Zgodil s'nčaj, ki še ni popolnoma po-jasnen. Ravno ko je vlak zavozil v postajo, je neka ženska padla z vlaka. Vozila se je z nekim moškim. Naenkrat se je začul krik in ženska je padla z vlaka. Ponesrečenka se piše Antonija Kovačič, doma je od Sv. Petra pri Sv. Gorami. Srečo j? imela, ker si je zlomila samo roko. Prepeljali so jo v bolnico v Ljubljano.
Skrivnosten dogodek na Jesenicah. Po Jesenicah kroži sledeča zanimava govorica: Pred kratkim je v cerkvi na Jesenicah po popoldanskem opravilu ostala na koru neka ženska. Ko se je cerkev izpraznila, je prišel na kor neki duhovnik — pa ne domač — in se je z omenjeno žensko umaknil v nek* večjo izdolbino za orgijami. V nekem kotu pa je necpnže-no čepela pobožna ženska. Začuvši ropot, pogleda v izdolbino in vidi nekaj, kar se v cerkvi ne sme zgoditi. Priporočamo pristojnim oblastem in zlasti gg. orožnikom, naj to stvar hitro preiščejo, da se bo dognalo, kdo je ta tuji duhovnik.
Elektroradiograf »Ideal«. Samo danes se vidijo še tri senzacionalne elike in scer: »Vejni posnetki iz Tri-polisa«; »Smrtni boj z leopardi« in pa komična privlačnost »Maks in Ivanka bi postrla rada Igralca«. Jutri lepa drama »Sreča je«.
Mestno drsališče. Mestno drsališče pod Tivolijem otvorilo se je z današnjim dnem. Izvršile so se ondi vse potrebne poprave in je obi skovanom drsališča tudi na razrolairo buffet v garderobnem paviljonu. Letne vstopnice se dobivajo pri mrstni blagajni in pri hišniku na dr-asMšču, dnevne vstopnice pa pri blagajni na drsališču. Cene za drsanje ostale so lanske.
Hudi kot sršen je. Snoči je prišel po Zaloški cesti neki nadelan možakar z dvema ženskama in neznansko kričal. Ko ga je stražnik opozoril, je začel postajati še huiši,*ceš, da sme upiti kolikor hoče. Ker se le ni dal ponrriti, ga je stražnik hotel legiti-movati in moral je dobiti pomoč, da je to izvršil. Pri tem sta se pa *ač«*li usajati tudi ženski in tako ragljali. da sa se celo mimoidoči pasanti zelo zgražali nad strupenimi jezički.
Pes naskočil je na Karolinški zemlji Ivana Črnivca ter mu pri tem raztrgal hlače. Tudi na nekem dvorišču na Miklošičevi cesti je pes po-padel hlapca Frana Ovseca ter ga na desni mgi telesno poškodoval in mil napravil tudi pri obleki 10 K škode. Oba lastnika psov sta znana.
Znamenje časa. V Kolodvorski ulici je bilo pocestnici Mariji Krc-garjevi z vozička ukradenega tri litre, služkinji Katarini Komarjevi pa 1 liter mleka s pločevinastima posodama vr~d.
Nagajivec. Po Bleiweisovi cesti je pripeljal nek h'apec s tovornim vozom ter začel z bičem tako pokati, kakor bi streljal s puško, vsled cesar so se tamošnii stanovalci naprnm došlemu stražniku pritož'li. Ko je ta hlapca rpoz°ril, je ta sicer krat?k čas s pokanjem prekinil, potem pa zopet začel in to ponavljal dokler ga ni varnostni organ legitimoval.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Mscdoneev in 4 Slovenoi, nazaj je prišlo pa 100 Hrvatov in 30 SJovence v.
Izgubljeno in najdeno. K u h urica Ana Novakova je izgubila bankovec za 20 K. — Šivilje Marija Sernitzova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Delavec Alojzij Šmue je izgub71 2 K vredno čepico, — Ga. Marija Daržajeva je izgubila sre'un uhan. — Delavec Fran Zore je našel srebrno žepno uro z verižico. — Me* bar Anton Novak je našel zlat ščipal-nik. — Trgovec g. Viktor Schober je našel boo.
Urnim obrambo.
Odbor    narodnu . obrambnega
društva »Branlbor« ima danes zvečer ob G. sejo v prostorih »Dražbe sv. Cirila in. Metoda«, na kar of>ozarjaiuo gospode odbornike.
Družbi sv. Cirila   in Metoda je
poslal g. Albert Kihsovic, postaj?uu-čelnik v Kresnicah, 7 K iz neke sou-nijsl^e zadeve. Gdč. gostilničarja v »Narodnem domu« v Mariboru je darovala 5 K namesto novoletnih voščil. V majhni lovski družbi, zbrani v lovski bajti veleposestnika g. Iv. Vcglarja v Radincih nabral »Ne:ino-uovan!«« znesek 5 K. Gdč. Štefka je nabrala na svatbi g. Fr. Ozvrlda rn njegove nevcsLe Anice v tS.šJi 7 K V5 v. Hvala!
Prostrta,
Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek gostuje drugič gospa Anica dr, Horvatova, operna pevka, altistka v Zagrebu, v naslovni vlogi opere Car-men (za par • abonente). —• V četrtek burka »Vražji Rudi«. — V soboto komedija »Gardist« Fr. Molnarja. — V nedeljo operetna noviteta »Revisor«. — V operi »Rusalka« gostuje gdč. Marija Peršlova, altistka, zdaj v Pragi.
Netočnost pri opernih predstavah grajajo vsi naši dnevniki, a vse zaman, nekaterniki prihajajo vzlc vsem pozivom vedno prepozno, motijo ouverturo in se ne zmenijo za nevoljo estale publike. Ravnateljstvo je dalo pri vhodih v parter afiširati dve tabli s primernim besedilom ter jc biljeterjem naročilo, zadržati vsa kogar, ki se zapozni. Zaman. Prepozni prihajalci se ne brigajo ne za tabli, ne za hiljeterje, nego so še osorni in razžaljeni. Ravnateljstva ne zadeva torej zaradi motenja nikaka krivda, in puhliVa naj napravi energično sama red, ker ni druge pomoči. Vendar ponavljamo, da je prihajati v gledal :šče pred zr.čtkom predstave, da je vstop v gledališče med ouverturo in med izvajanjem opere na odru zabranjen ter da je dovoljeno vstopati le v pavzah po ouverturi in po končanih dejanjih. Če še ta zadnji opomin ne pomaga, bo treba tenie-ljitejš;h sredstev, ki onemogočijo dosedanje brezobzirno motenje opernih predstav. — Ravnateljstvo.
Slovensko gledališče. V soboto zvečer je nastopila v vlotri »Carmen« kot gost gospa An:nka Horvatova iz Zagreba. Njena igra je fascinirala :n enako njeno petje. Ta v nižjih legah tako močni in mogočni alt, ki jima poleg tega tako točno višVno, de'uje naravnost očarljivo! In šele njena igra, njen temperament, njene odločne krepke geste, ki dajejo igri življenje in divjo južno kri, kako šele to vse grabi in t'ra nieno umetnost v tej vlogi do viška! Gledati tako igralko, to je užitek! Ni čuda torej, da je b»l aplavz po vsakem dajanju tako glasen in dolgo trajajoč! In tudi njeni partnerji so bili vse drug"čni in še boljši, kakor po navadi. Gg. Kram-pera in Novrk sta igrala z vidno ;n pravo umetniško slastjo. Tudi vsi drugi so bili dobri, samo ostale dame so se zdele pod vtifkom demonskega gosta nekam plahe in nepogumne. Ta predstava je nudila najbrž največji umetniški užitek v tej sezoni. Ponovi se v torek večer. — V nedeljo popoldne so ponovili Finžgarjevo igro »Naša kri« s spremembami in krajšanjem, kakor se je avtorju zdelo umestno. S tem ;e igra nedvomno pridobila na jedrnatosti in kondenzi-ranosti dramatičnega dejanja. Glavna hiba, ki lež:. recimo, vkljub historični istinitosti, v ideji, in neresničnosti glavnih značajev, je ostala, in to nam dela dramo nesimpatično. Delo ima vsekakor svoje vrline in ne bo tako kmaln pozabljeno, in meni se zdi škoda umetniške energije za neumetniško idejo. — Igrali so splošno zelo dobro. Med Jerico in Ren na r-dom leži tudi v reprezentantih na odru znaten propad, ki dela nepremostljivo brezdno v drami še ooividnejše in neverjetnejS^. Gledališke je bilo od nedeljskega občinstva srednje obskano. — Zvečer so icrrali prvič burkosto burko. »Vražji Rud]«. Občinstvo, ki ljubi plemenito nmet-nost in je bilo snoči pri Matičnem koncertu, si š*eje lahko v veliko srečo, da je bilo obvarovano drastične komike »Vražjega Rudija«,ki pren.et»i-je b'azine in postelje po odrn. O rte* jan ju ni da hi govoril. Ampak svojo dolžnost je burka storila v polni meri, ker je zelo d^vtipna in nasičena humorja, ki je sicer večinoma zelo plitev. Gledališče se je treslo ve6 večer burnega krohota. In kaj hočete še več t — Burka je bila prav spretno vprizorjena. Zdaj mora tudi umetniška dela skrbno, vestno in v pravem Stilu vprizarjati, drugače bomo prisiljeni misliti, da nima smisla za umetno dramo. Ugajali so vsi zaporedoma veselemu in zabave željnemu občinstvu: G. Povhe s svojo ne prisiljeno komiko, g. Nnf-ič s svojim eleganco in sikom, g. Skrbinšek s dobro karakteristiko nizkega štreberja. frvahen in drastičen uradni sluga je bil g. Povhe, prav na mestu g. Buk-šek in ostali. Ravnotako izvrstne so bile dame, ga. Iličičeva, gdč. W;n-trova. ga. Bukšrkova itd. Gledališke je h;lo srednje obiskano, in občinstvo polno hvale.
»Matica Slovenska«. Po najnovejši h poročilih zavoda, ki tiska zemljevid slovenskih pokrajin, bo tiskan zemljevid do julija. Takrat ga bo Matica takoj razposlala med cen j. gg. naročnike.
* Snvt 139'etnega ataroa. J a s s y,
13. januarja. V svojem posestvu v Do-rohoju je včeraj umrl posestnik Mihai Ciornodoi v starosti 139 let. Njegova žena mu je umrla pred 70 leti. Imela sta 18 otrok, od katerih je samo en sin živ.
* Dragocene zbirka poštnih znamk Bud i m ne št a, 13. januarja. Tukajšnji arhitekt Robert Holitsch, večkratni milionar, je prodal svojo zbirko poštnih znamk nekemu tukajšnjemu trgovcu z znamkami za 840.000 kron. Največ vredne so španske znamke, ki jih cenijo na 170.000 kron.
* Bogati cigani Župan v Kecs-kemetu je dal dovoljenjenje neki ciganski tolpi, obstoječi iz 23clanov, da se tam naseli. Po izpovedbi njihovega voditelja so prepotovali ves svet in skoraj vsak član govori šest do devet jezikov. Gotovine in dragulj imajo za več neko en milijon kron.
* Usodepolna zmota lekarnarjev«. Župan in lekarnar Krainski v Jecierzanv jc povabil več sorodnikov. Ker se je njegova žena, ki jc bila že večkrat zaradi pijančevanja v sanatoriju, zopet napila, ji je dal Krainski par veronalovih praškov. Kmalu nato je Krainski zaaazil, da so grozni krči napadih njegovo Ženo. Sel je v lekarno ter se tam zastrupil. Njegova žena je takoj na to umrla.
* Atentator N.eguš. Dunaj 13. januarja. Nikolaj Njeguš, ki je bil zaradi atentata na justićnega ministra obsojen na sedem let ječe, je vložil na višje dež. sodišče prošnjo, naj ga pošljejo v kopersko kaznilnico, ker se v nemški kaznilnici ne more sporazumeti z drugimi kaznjenci. Višje dež. sodišče ni ugodilo tej prošnji in Dodo Njeguša v kratkem odvedli v kaznilnico Slein.
* Rumunski pop — goljuf Budimpešta, 13 lanuarja. Iz Zaiantnc poročajo: Rumunski pop J >žef M*de, član ravnate jstva romunskega fnan enega zavoda »Zlagn* na«, je bil aretiran, ker je ponaredil menic 45 000 K Oddali so ga sodišču.
* Velika nesreća v plinarni. Lvov, 13 januarja. V B eszovu »e je danes zjutraj delavec m« sme plinarne L« vito pri snaženju posode za pbn vsled i'ba'oč h pilnov onevestil ter se v kotlu zgrudd Več tovarišev mu je hitelo na pomoč, toda tudi ti so se vsled pbna onevestili. Predn > e pr šla ni m«>č so se trne delavci zadušili. Ostali se bore s smrtio.
* Velika nesreča v semerni-škem tunelu. Murzzusclag, 13. a-nudTja  V velikem tunelu na Semtrtn
■ qu >e -,e dogodila danes zvečer velika I nesreča V omenjenem tunelu s > delavci nekaj popravljali. Ko je tižaški brzovlak ob šestih zvečer vozil skozi tunel, je vlak povozil delavce, ki so tam delali. Eden od hrvatskih delavcev je bil takoj mrtev, drugi je umri na potu v bolnišnico, tretji je pa teško ran|en. Nekateri pravijo, da se je brzovlak srečal z nekim tovornim vla kom in da delavci vsled tega niso slišali signalov lokomvtive
* Prašta „prorokinja". Mona-kovo, 13. januarja. Koncem meseca dtcemi ra so pogtešili ne«o 27 letno deklico, ki je pod vplivom neke ve-deievalke izginila. Dekle se je zdaj vrnilo in pravijo da je bila pri neki gospe Gruber v Pragi. Gospa Gruber je prorokinja. Dekle je samo videlo, kako se ji je pokazala mati božja. S takimi prikaznimi je konecno prerokinja izvabila dekletu vse njene prihranke. Gospa Gruber ima baje v M on »kove m še več tako lahkovernih ćest i I k.
Telefonska in brzojavna
Bazne stvari.
• Ponesrečen av'ati-, Pariz, 13.
januarja. Včeraj popoldne je na letališču v Vidane padel aviatik Ruchonnet s svojim aeroplanom in bil takoj mi lev.
poročila.
Delazmožnost štajerskega deželnega zbora.
Dunaj, 15. januarja. Štajerski namestnik Clary Aldringen je včeraj konferiral 2 uri i ministrskim predsednikom Sturgkhom. V političnih kregih govore, da so klerikalci nekoliko popustili v svojih obsiruk-cijonističnih zahtevah. V merodajuih krogih računajo, da bo vendar mogoče doseči delazmožnost štajerskega deželnega zbora.
Sata poroka.
Dnnaj, 15. januarja. Ob veliki udeležbi odličnih učenjakov in uradnih krogov se je vršila včeraj zlata poroka velikega slovanskega filologa vseučeliškega profesorja, člana gosposke zlornice dvornega svetnika Vatroslava viteza Jagiča, s S i don i jo pl. Struppi. Jag č je star 76 let, njegova žena je za 2 leti mlajša. Njegova hči je poročena s dunajskim pr.v-feaorjem. Milanom pl. Rešetarjem, njegov sin je priznan dunajski zdravnik. Dvornemu svetniku Jagičn je dešlo ob tej priliki mnogo brzojavk in pismenih čestitk.
Subkomite davčnega odseka,
Dunaj, 15. januarja. Parlamentarni subkomite davčnega odseka je imel danes sejo, v kateri se je razvila debata o novem hišnem davka.
Ufl cljskl predlogi. f
Dnnaj« 15. januarja. Predsedstvo nemškega National Verbanda je ime lo sejo, v kateri s'* je razvila dVbttfl o znanem nč'teljskcm predlogu Pa cher Wa!dner.
Pravaški sestanek.
Zagreb, 15. jrnnarja. Včeraj he je vršil tu sestanek poslancev pravaške stranke, na katerem fo b;le zakopane vse jugoslovanske dežele rs/.on Slovencev. O izidu te*ra sestanka varujejo popolno tajnost. Zvečer pa se je trdilo, da so poslanci sklenili udati gravaminalno izjavo v obliki me-m^randa na najvišja kroge. Na Va-bitno pisarno je brzcjavil poslanec Stareev:č, da naj ceear Čuva pravice razbit'h hrvaških dežel in hrvaškega državnega prava.
Italijani tepeni. London, 15. januarja. »Morning Post« poroča iz Tripolisa: Dne 11. t. ni. so začeli Italijani prodirati iz ITomsa proti jugu. Arabci in Turki so jih zapletli v bitko in so se mtirali Italijani umakniti. Turki so jih zasledovali, kmalo so začeli Italijani bežati in Turkom se je posrečilo skoro cel italijanski polk popolnoma uničiti. Italijani so izgubili nad 400 mož. mnogo orožja in municije. Turške izgube so neznatne.
Poslaniki.
Pctrograd, 15. januarja. Rusk: poslanik v Haagu Palen je šel v p,>-koj.
Atene, 15. januarja. Orški podanik na Dunaju dr. JStreit bo poklican \ vodstvo zunanjrga ministrstva. Se danji zunanji minister Grvparis pride kot pcslanik v Carigrad.
Turški parlament* Carigrad, 15. januarja. Dan?s se je govorilo, da turška zbornica ktjnb nasprotstvom z vlado ne bo razpu-ščena. Veliki vezir Sayd paša je ozdravel in bo zopet prevzel svoje posle.
Carigrad, 15. januarja. Snltan se je baje izrazil, da zbornice ne bo razpustil brez soglašanja senata.
Ožje volitve na Nemškem.
Berolin, 15. januarja. Vsenemško časopisje se bavi s prihodnjimi ožjimi volitvami v državni zbor. Stranka napredne levice je izdala parolo, da je pri ožjih volitvah treba podpirati vedno napredne kandidate, tedaj tudi socijalne demokrate. Nacijonalni liberalci se še niso odločili, vendar pa se domneva, da bodo šli v boj s konservativci. Politični položaj je nejasen, in v političnih krogih sodijo, da bo novi državni zbor kmalu raz-puščen.
Nove nemške vojaške predloge.
Berolin, 15. januarja. Nemška vlada pripravlja nove vojaške predloge ter zahteva za mornarico ustanovitev 3 ladjevja za odprto morje. Za armado pa dopolnitev vseh onih polkov, ki imajo samo dva bataljona na tri bataljone.
Nemški   cesar   in   italijanski kralj.
Berolin, 15. novembra. "Listi poročajo, da se sestane v kratkem nemški cesar z italijanskim kraljem v Benetkah.
Demisija španskega kabineta«
Madrid, 15. januarja. Ministrstvo Canalegas je, kakor poročamo še na drugem mestu, demisijoniralo. Nasprotno našemu poročilu poročajo sedaj, da je ministrstvo demisijoniralo zaradi tega, ker je kralj pomilostil tudi sedmega anarhista, ki je bil obsojen zaradi poskušenegp atentata. Sest izmed teb anarhistov je bilo namreč že prej pomiloščenih, vlada pa je baje obstojala na tem, da se izvrši smrtna obsodba na sedmem anarhistu Zuquetti. Včeraj pa je prišla njegova mati pred kraljevo palačo in v največjem razburjenju in obupanosti vila roke. Kralj je to videl ter se je usmilil in njenega sina pomilostil. Z droge strani pa se poroča, da je ministrstvo Canalejas odstopilo zaradi težkoč v francosko-španskih pogajanjih.
Pariz, 15. januarja. Danes v jutranjih urah je baje španski ministrski predsednik Canalejas demisijo preklical.
2elezniška nesreča. Beljak, 15. januarja. Pri Bohinjski Bistrici so skočili 13. t. m. s tira 4 vozovi. Vsled tega je bil železniški promet med Trstom in Beljakom dalj časa ustavljen.
Prelati in papež goljufani.
Rim, 15. januarja. Rimska policija je aretirala nekega internacijo-nalnega goljufa Gindrija, ki se je izdajal za monsignora, in več prelatov in celo papeža ogoljufal za velike zneske. Po ulicah je hodil v dragoceni duhovniški obleki. Skoda znaša baje skoro milijon lir.
Nesreča na cestni železnici.
London, 15. januarja. V 116. aven. sta se na neznan način vnela dva voza cestne železnice. V vozovih je nastala panika in se je vee oseb ponesrečilo. .
GaliS-ko uciteljstvo.
Lvov 15. jan. Tu se je vrS'1 demonstracijski shod poljrkih in rusinskih učiteljev in učiteljic iz Galrcr"e zaradi izboljšanja gmotnega stanja. Na shod je prišlo kakih 10000 učiteljev in učite"iic ter so govorili na shodu deželni maršal grof Henrik Bideni, in pos'anec Buzek, German, Slivinski, Daszynski, Breiter i. dr. V svojih referatih so risali učitelji bedo učiteljskega stanu ter zahtevali od deželnega zbora zboljšanje plač in službeno pragmatike Zastopniki vseh strank so obljubili svojo pomoč. Nato se je višil demonstracijski obhod, katerega sc udeležilo 16000 oseb. Deputacija je šla k deželnemu maršalu Badeniju ter mu sporočila želje učiteljstva. Grof 'Badeni je obljubil, da se bo, če se mu posreči doseči delazmožnost deželnega zbora, zavzel za težnje uči« teljstva.
Prepovedane iredent stične slavnosti v Milanu.
MIlan 15. jan. Prefekt je prepovedal za včeraj naznanjen ples treden-tističnega društva „Trento e Trieste" ker so bile nameravane protiavstrijske demonstracije.
Bolg rske čete v Turčiji Malisori.
C rigrad 15 jan. Govoreč o najnovejših korakih Malisorov piše „Saba": „Zadnje izjave zunanjega ministrstra grofa Aehrenthafa so za Turčijo dovolj tehtna garancija v sedanjih težkih časih. Turčija pričakuje, da Avstrija ne bo delala poguma onim, ki delajo Turčiji težkoče.
Solun 15. jan. Kakor poročajo uradno iz Timraša, so bolgarski obmejni vojaki baje brez vzroka začeli streljati na turško stražo pri Caltepi ter ranili 2 Turka. Da prepreči nove napade na železnice, je odredila turška vlada, da se mora preiskati vsa prtljaga, predno jo oddajo v železniške vozove. Ta odredba velja za one postaje, kjer se je bati atentatov.
Nem ri na Kitajskem.
-Petrograd, 15. jan. Mongolski knezi so iznova sklenili obrniti se na Rusi o za varstvo in Če bi Rusija ne hotela poseči vmes, hočejo poklicati na pomoč Japonsko.
Rim, 15. jan. Kakor poroča „Mes-saggero" so umorili Kitajci v Ku!ufi na Južnem Kitajskem delajoče italijanske misijonarje.
Nemiri v Brazili i.
Rio de Janeiro, 15. jan. Zvezno vojaštvo bombardira Bahijo. Pri bom-bardementu je bila guvernerjeva palača razdejana in tudi mnogo drugih hiš poškodovanih. Dve osebi sta bili usmrćeni, kakih sto pa je bilo ranjenin.
Maroko.
P riz, 15. jan. Glasom poročila iz Feza je izjavil sultan Muley Hafid, ki ga vznemirjajo na novo izbruhli nemiri v Maroku, da se ne čuti več varnega, odkar stoji pod francoskim protektoratom. Zato prosi francosko vlado, da pomnoži posadko v Fezu na 6(X)0 in ono v Mekinezu na 200C mož ter nadaljuje prodiranje proti Tazi. Četudi se zdi sultanova bojazen francoski vladi pretirana, je poslala vendar en bataljon strelcev v Mekinez.
Turčija v Perziji.
Berolin, 15. jan. »Berliner Tag-blatt" poroča iz Petro^rada: V vladnih krogih imajo obvestilo, da nadaljuje Turčija v Urmiji s svojo agresivno taktiko, da pa je hud mraz zadnjega tedna turško prodiranje deloma ustavil. Zanimanje političnih krogov se koncentrira na politiko Turčije, ki more prinesti Rusiji še marši kako presene-tenje.
Rusija in Perzija.
Petrograd, 15, jan. Pri včerajšnem novoletnem sprejemu v zimski palači se je posebno opažalo, da je ruski car posebno dolgo in prijazno govoril s perzijskim poslanikom Aligoli kanom. Sodi se, da se je razmerje med Rusijo in Perzijo zboljšalo.
Francosko min strstvo.
Pariz, 15. januarja. Novo ministrstvo imenujejo listi »Veliko ministrstvo«. Od Gambettovih časov so v tem ministrstvu najslavnejši možje francoskega političnega sveta. Ministrstvo Poincare se predstavi jutri zbornicama, ter bo ministrski predsednik podal vladno zjavo, ki poudarja potrebo nujne rešitve maroške zadeve ter potrebo dobrih stikov Francoske z Anglijo. Vlada bo tudi izjavila, da hoče vstrajati pri dosedanih zvezah, ter da hoče skrbeti za oja-čenje armade in mornar.ee.
Smrt brata kraljice Milene.
Cetin e, 15. jan. Najstarejši brat kraljice Milene, Marko Vukoi.ć, je umrl.
M I verza ci j a v Nea olju.
R m, 15. jan. .Giornale d' Italja' poroča, da so oblasti odkrile v Nea-polju velikanske malverzacije pn oJ-daji živine za italijansko vojaštvo v Tripolitaniji. Ponever.en.a ina*a.o baje 300 000 Ur.
BSS
«
PB' H
ĐruStiBna nazBBRila.
»S^kohkl raj« pod imenom v sladkem zavetju pod rosniki je pri« rerlil > Sokol I.« v soboto, 13. januarja v Me«tm?m domu. Tudi rri tej veselici »Sokola I.« smo opazili, koliko je zanimanje našega občinstva ta prireditve tega rriljnblj*n°ga društva. V oknsno dekorirani dvorani ,»e bil postavljen novi oder »Sokola 1.«. na katerem je neumorno igral salonski o^k^st^r pod spretnim vodstvom g. JaHTa najrnzrovrstnejšf4 sklnd!w, med njimi noviteti g. Bizjaka »T^jub-];enki!« in Stane Vidmrriev »Slovenski svet«, ki sta do?egli lep nspuh. Icrra'a se je tudi spevoigra »Č?e\-ljar-ski vajenec«; žela je mnogo priznanja. Izm°d zrlo obširnega snrreda te mora posebno še omeniti pevske točke g. B^k^Vka. elana slovenske opore, ki jih ?e pel res izborno in je žel mnogo aplavza, tako da je moral pesem ya>Rima iz operete »Punčka« ponavljati. Tstotnko so žive slike in tudi vrbnnška prosta vaja g. Vid-maria občinstvu zelo ugajale. — Po končanem sporedu se je razvil v dvorani živahen ples, ki je, kakor običajno, trajal do rarega jutra. V*nar-na, kavarna in jestvine so bile v društveni režiji, kar je porok, da se je dobivalo res vse n^iboHše in *o iz Sokolskih rok. — Tako se je zopet končala lepa pr:red:tev prilinbM^ne-ga »Snknia I«, katerih se ne?e občinstvu nikdar ne naveliča in si jih le želi.
X. redni občni zbar društva c. kr. davčn'h nradn'kov na Kranjskem se je vršil včeraj   dopoldne v
vrtnem salona v hotelu vPiriTa«. Ideležba je bila povoljna. Zborovanje, katerega se je nr,°VžH ko* zastopnik vlade g. dr. T r n o v e c . je otvoril predsednik, davčni nadosVrb-nik g. Lil leg. ki je podal kmtkn sl;ko des°tletnefra društvenega dolo-vania. Omenil je novo službeno pra-gmatiko in časovni avanzma za davčne uradnike, ki bosta v krntkem iivp-UavTjeni, in pridejo davčni uradniki v katp<rorijo. v kateri po ranž'r>ni računski in pošfni uradniki. Daljne in podrobno pomč'lo društvenoga delovanja je podal tudi društveni tajnik g. To me c. B'ag^j^ikovo poro-čilo izkazuje mal primanjkljaj, ki se bo pokril z prostovoljnimi darovi čl a nov, katere pobirati je pooblaščen odbor. Clararira ostale v pr hod-njem letn neiznremenj°na. Zborovanje je bilo zaključeno ob 12. opoMne.
Umefncst.
Koncert »Glasbene Matice«. Velika in opravičena zavest je obšla včeraj gotovo vsakega posetnika »Matičnega koncerta«, ki je premislil to, kako nam pravijo, da smo majhen narod in nemočen,pa je gledal obenem pred sabo del poosebljene velike naše kulture, pevski zbor »Glasbene Matice« in »Slovensko Filharmonijo«. Spored je pričela »Slovenska Filarmonija« z izvajanjem La-jovčevega »Andante«, ki je sila mogočna in zanosna zgradba, dihajoča v* najnežnejših čuvstvih in razmahu-joča v višek široke in oblastne moči, ki kot delo pravega umetnika slnšal-ce zgrabi, potegne za seboj in zama-mj s svojo prostrano lepoto in toploto. Druga točka je bil istega komponista »Capriceio«, ki je kazal v prvem delu mnogo izrazite šegavosti, a posebno učinkoval v prelepo izvedenem II. delu. Obe točki je dirigiral s popolnim umovanjem g. kapelnik Talich in žel zato obilo hvale in aplavza med hvaležnimi poslušalci. Nastopil je nato moški zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom koncertnega vodje g. Hnbada. Zapel je štiri pesmi. Dve sta bili last g. dr. Goj-mira Kreka, nrednika »Novih akordov«, eno je zložil Oskar Dev i n eno Josip M'chl. Krekovemu moškemu 'boru »Bratje v kolo se vstopimo«, je pomogel moški zbor »Matice« do veljave, srca poslušalcev pa si je zlasti prisvojila Krekova pesem »Barvica«, ki je izvrstno občutna in so jo izvajali »Matični« pevci tako, kakor oi peli s srci in ne z grli. Moški zbor Oskarja Deva »Tihi veter od mora«, ,}e jako srčkana stvarca in je učinkoval zlasti v početku s finim predna--^anjem v pianissimu. Zadnjo točko noškega zbora je tvorila Michlova *>alada »Atila in ribič«, ki riše s prav dobrimi in markantnimi mesti grozote Atilovega gospodarstva in umen '>dpor slovenskega ribica — modrijata. Sledii je mešan zbor. Najprej je *apel prijazno Gerbičevo pesem »Po-umi«, za njo ubrano Adamičevo »Ve-erno« in končno večji tbor Stanka Premrla »Pesem žrjavov«. Pri zad-nji je imel g.sklad^telj nrsrečno roko •ri izbiri teksta. Zrjavi lete na jug, ja ftako pravi pesnik), kjer bujna kri po žilah se pretaka:
oči se ognja bliskajo, ^ pogumna srca vriskajo, življenje neutešeno z nemirno silo čaka!
Tekst sam na sebi nič ne pomeni in ga je zato težko glasbeno poglobiti in
ilustrirati. Skladba sama   na sebi
(brez besed) je lep in zanimiv pojav naše nove glasbene umetnosti. — II koncu je zapel mešani zbor »Glasbene Matice« s spremljanjem Slovenske Filharmonije. Parmovo obsežno delo »Povodni mož«. Kot solista sta nastopila gospa Pavla Lovšetova »n g. Kovač. G. tenorist, ki je član Matici nega zbora, nima ravno močnega g'asu, ali poje sicer prij"zno in precizno. Gospa Pavla Lovšetova, ki je nastopila kot gost, je rešila svojo na logo jako Častno in nrejela zato 1 >pok svežega cvetja. — Ves pevski del večera je vodil s svojo spretno in sigurno roko g. koncertni vodji Matej Hn-bod. Kakor vedno, tako gre tudi to pot prva zasluga za veliki užitek tega lepega večera njemu. Med skladatelji - umetniki je učinkoval naj:ndi-vidualneje in najgloblje g- Lajovio. — Obisk je bil dober, zadovoljstvo splo&no.
Pri koncertu »Glasbene Matice«, ki se vrši dne 14. januarja v veliki dvorani hotela »Union«, se bo igrala tudi Parmo ve balada »Povodni mož«. Izvleček te skladbe za klavir je izšel v založništvu Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani in je za ceno 4 K dobiti v vseh knjigarnah.
Poslano.
Glavna posojilnica. Odgovor „Slovencu".
Sobotni »Slovenec« me zopet napada zaradi »Glavne«. Moja služba kot likvidator menda ni tako hvaležna, da bi mogla vzbujat* zavist. Na po-novoa zabavljanja ne odgovarjam. Odgovoriti hočem samo na stavljeno mi vprašanje: »Kako je vendar to, da za Člane, oziroma domnevne člane »Glavne«, ki so Vas za likvidatorja izvolili in Vam zastopstvo svojih interesov poverili. Še niste do danes prav ničesar storili, pač pa ste zastopali vedno le koristi upnikov »Glavne« s tem, da ste nekemu dozdevnemu č anu »Glavne« zatrjevali, da je resnično član \ ?«
Ako je s tem, da sem baje nekemu dozdevnemu članu zatrjeval, da je član, dokazano, da nisem prav ničesar storil za člane, ampak vedno zastopal le upnike, se pač zoper take argumente ne morem boriti.
Pri občnem zboru dne 8. januarja 1911 se je konstatiralo, da je bilo navzočih 152 imenom navedenih članov, kateri so od vseh vplačanih deležev po K 16.145 zastopali K 11.155, tedaj nad dve tretjini deležev. Navzoči »člani« so soglasno sklenili likvidacijo 1.18^9 ustanovljene zadruge, katera po najnovejših ugovorih »stih članov pravno ni nikoli eksistirala. Izvoljenih je bilo 6 likvidatorjev, kateri so po intencijah mandatarjev poskušali asanacijo zadruge ter prosili za državno in deželno podporo in za odpis neopravičeno plačanih davkov. Ako se ni dosegel pričakovani uspeh, ni odbor temu kriv. Bil je primoran napovedati konkurz. Od tega časa dalje (13. febr.) ni imel z upniki nobenega stika več. Lik«? odbor je prepričan, da dela v soglasju z mandatarji, smatral tistj za Člane, kateri so podpisali pristopno izjavo, vplačali vsaj en delež in bili vpisani v register zadružnikov. Pri komer niso bili dani ti pogoji, ga je odbor brez pravde izpustil iz zaveze — V dvomljivih slučajih odbor pod svoj n odgo-vornosjo tega nt mogel storiti — Likvidatorji so kakor upravni svetniki osebno in solidarno odgovorni za vsako škodo. Nihče ne more od njih zahtevati, da bodo na svojo odgovornost in nevarnost, kar po vrsti črtali vpisane člane, kateri to zahtevajo. Čim večja je odgovornost, tem več opreznosti je treba. Mnogi »dozdevni člani« bi si bili radi odku ili svoje jamstvo, a odbor jim ni mogel ustreči. Še manj pa more brez odškodnine črtati posamezne člane na škodo drugih, dokler ga ne krijejo načelne razsodbe vrhovnega sodišča. Tisti praktični juri-t, ki ima toliko poguma, da bi to storil, naj se oglasi. Odbor je dal tožiteljem, k izpodbijajo Članstvo, na razpolago vse potrebne podatke in odkJtl vse pomanjkljivost zadružnega poslovanja, na katere se opirajo tožitelji. Več likvidatorji, kateri zastopajo člane v celoti, na korist posameznikov ne morejo storiti ter mislim, da niso dolžni prikrivati ali zavijali resnice. Sporni in dvomljivi slučaji so v rokah sodnikov. Zaradiotega se mi ne zdi umestno, govorit' o tem, katero mnenje je pravo. Pripomnim le toliko, da mo e pravno mnenje in moj pravni čut nista naprodaj. Gotovo želim nedolžnim žrtvam, da se rešijo, a ta moja želja ni odločilna. Ako bi se bili upravni svetniki svoji odgovorno* sti tako zavedali, kokor se je zavedajo likvidatorji, bi se danes ne govorilo o žrtvah »Glavne«.
Ljubljana, 14. I**"**!** 1012
Tr VUalkaur.
Žitna otnt v ■udimpoitT.
Onr 13 januarja 1912.
Plenica za aerll 1«*^     . za 50 k« J l*:
Pšenica za oktober 1912. . za 50 k? 10*9^
Ki is april 191 i..... aa 50 kg 10 '3
Kiruia z« mai 1^11 .  . . »a 50 k-  8 9
Ove« z*  *pnl   19*2 *»      W   <> 73
Cenene
In okusne porabne in darilne predmete vsen vrst dobite v najbogatejši izberi v mojem glavnem katalogu z okoli 4000 slikami, ki se pošlje na zahtevo vcakomur gratis in franko. C. in kr. dvorni dobavitelj
JAM KONRAD, Kost Star. 1174» CiSki'
Mapli. Hmfet
Soaolalitat.
4. aa pred. risa. PATRAS, (Gr|!ce)
M itatr.n h uizu itn ntaeZn.
Giška vina (mila, sladka, pitna) Vii poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298
Slgm. tfiater, Dana*, mi.
Vlitu nI ■•rfen JWJ
Srrtiii traCal tlak lfl.7t
Cas
Stanje
S It-vai* 1 fcirf* m "nji
aictra
s Z
•» 9
» mm ! *-
O
Nebo
13
14
2. pop. 744 <>1 — 3*4 il. svzh. pol ob I ač. 9.zv. ! 744 7! —b0 si. sever oblačno*
7. zj.  744 0; — 5 l sr. jvzh. 9
2. pop 743 1 9. zv.   741 3
—4? —70
sr. svzh
15    7. z\.   745*0'—10*51 sr. jvzh. iasno
Srednja predvčerajšnja temperatura —5-0, norm 26 in včerajšnja — -7 , norm —2"6\ Padavina v 24 urah 00 mm in IK) mm
Izdajatelj in odgovorni uredaik: JZaato Puatoaleiuttfk.
Tužnim srcem naznanjam v svo-;*»m in v imenu svojih otrok Mlake, Radkota in Verice, vsem sorod-n kom, prijateljem in znancem vest, da je nasa iskreno I i ubijena soproga in mamica, gospa 20t>
Bus m km
danes v soboto, dne 13. ianuarja 1912 ob pol 6 un zvečer po kratkt, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 27 let mirn > v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabliene ranice bode v ponedeljek, dne 15. januarja ob 4 uri popoldne iz hiše ia'osti, Glince 5t. 6 na rokopaliSČe na Viču
Sv. mase zadušnice se bodo brale v 2upni cerkvi sv Antona na Viču
Blago pokojnico pnporočamn v molitev in blag spomin.
Glince, dne 13. ianuarja 1912.
Jakob Trasn.
,<v , *a3"C-<
Vsem, ki so nam povodom pre-bridke izgube naSega pieljubcga beproga, ozir. očeta, sina, brata in svaka, gospoda 205
Mihaela Palčiča
tU, aga postnega otlclfala
izraz<li srčno sočutje ter počastili dragega ra nika s svojim spremstvom k večnemu počitku, izrekamo našo iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo veleč g?, postnim uradnikom, poduradntkom m poštnim uslužbencem, veleč. g. c. kr. podpolkovniku pl. Kastlu, vsem ceni. sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem darovalcem prekrasnih vencev.
V Ljubljani, 15 jan. 1912. Žalujoča  rodbina Palčič.
Zahvala.
Ob prebridki Izgubi nase iskreno ljubljene hčerke in sestrice
Marije
izkazalo se nam je toliko iskrenega sočutja in taku mnogobrojno časteče spremstvo, da nam ie v dolžnost izrekali tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter udeležni-kom sploh našo globoko zahvalo.
Osobito in po sebe 1 pa se zahvaljujemo č. g župniku Barletu za tolažilne obiske, čast. gospodu kaplanu Jancu za podelitev prvega obhajila na smrtni postelji, veleč gosp postajenačelniku dolenjskega kolodvora, cenj. gospicam učiteljicam, caa:. gosp katehetu m učenkam ljudske sole pri Sv. Jakobu, slav. oevskemu društvu * Ljubljana« za tolažilno petje ter vsem Ijucezn ivim darovalcem leih vencev in šopkov
Iskrena hvala vsem! 207
V Ljubljani, 15. januarja 1912. žala>ta rodbina Marence.
PflPOFF
MlboliSl
■■ ■        cr  sveta. 4074
Sprejme aa
196
družabnik
1 ¥'.03015.1C0 K i iiMiito rttt;e.
Ponudbe na upravnitvo »Slovenskega Naroda pod ,f!0V3Pna41.
Na zelo prometnem kraju b izu Ljubljane
se da ▼ na'esa 301
trgovina
i mlatil Hijta io Mu Hiralo.
B .t o nost zagotovljena. O ira se lena snreme trpotce. — Ponudbe "a u^n»-ni-tvo »Hl< v Naroda« pod „Mokarija".
ntt S3
Kavarna
se takoj odda v najem. 111
Ponudbe pod „Kavama" na uprav*
12    DištTO »S.ovenskega Naroda«.
Š?8Cer2fSaM
atroke želi
M f Ml
takoj ali pozneje. Prevzame tudi lili alko* Naslov pove unravni^tvo »SI. Nirodi«
ki mora biti nemščine in slovenščine
pono'nnma rmoJpn. — Ponudbe nod „Sorespondcnt11 na upravništvo »SJo-
venshega Nart»dd«. 200
Za popolnoma novo podjetje na jugu Avstrije in brez vsake konkurence
se išče družabnik
z vlogo 10.000 kron,
ki se pa bodo v teku Časa iz dobička morale povišati vsaj na 20.00» kron. Mož bodi domačin, Slovenec. Dotični naj ima vsaj nekoliko trgovske izobrazbe, in naj če mogoče razpolaga z enim dnevom v tednu (če tudi nedelja). — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 19'J
ki je dovršila 8 razr. in trgovski tečaj, vešča slov. in nem-kega jezika 164
22] Musili f ocrnili] ali Umi pisanu
Naslov v upravnHtvu »Slov. Naroda«,
z gospodarskim po* slopjem, velikimi vin* skimi kletmi in skla* dišči, pripravno za vsak>veleobrt v pred* : mestju L)ublianev t
S2 Sol Z2l] UJOM!'; P3]3jl 100
Ponudbe na : L. T O TU 3 Ž. 6 nrej J, 0» n   Javanč č, Spodnja Šiška, a
razpisuje za tekoče leto
podpore
Pravico do teh podpor imajo vdove in sirote zdravnikov, ki so bH člani društva. S potrebnimi dokazili o premoženjskem stanju itd. opremljene prošnje je vložiti 203
do 1 Jzlnar> t.l. na odbor iraStvi.
iiiiof v lili
ji in R wmi i.!. c'j 3. m'n i MM jLiraf
s s&afutaričnim sporedom.
Ako bi bil ob^nl tbor zar di nezadostnega števila, navzočih članov no* sklepčen, čakalo se bode pol u-e po določenem ča«u. — Po preteku tega časa so navzoči člani ne glede na n th število upravičeni z navadno polovično večino sklepati o vsaki točki dnevnega reda.
Predlogi, katere so člani 14 dni pred občnim zborom pismeno izročil odboru, se stavio na dne*ni red.
Posestniki, rrldite v ©b:lno-n številu na občni zbori Le a skupnim delovaia^o^i si moremo olajšati svoje veliko davčno breme«
202 Odbor.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel dobroznano
gostilno .Zlata ribo' I
v Stritarjevi in Ribji ulici. m
Toči! bodem vedno le dobro in pristno fino in pivo iz soda ter
postrežem vedno cenj. gostom z dobro domačo kuhinjo.  Gorka E§
in mrzla jedila vedno ca razpolago. — Posebna soba za klube. O
Zmerne cene. ::                   '    198                         Točna postrežba. HI
Za mnogobrojne obiske se priporoča
^^E.mil Keržisnak, gostilničar pri „Zlati ribi^^^
Hi
«1 <*
m
o
o
a
Ji m
o
i
Milil mlin f Domžalah J. Umi
149
naznanja cenj. občinstvu, da je otvoril
na Poljanski cesti štev. 19
prsdaio DioEe in ^rneih nIsvsKili izilolkov
na drobno In debelo,
ter se priporoča za cenj naročila — Vedno svete in dobro blago po najnižjih cenah. — Na zahtevo te naroČila tudi dostavijo na dom.
H
5"
o a
o i
10
i
m
47
Odd
lepo meblovana soba
s posebnim vhodom, kopalnico, električne  razsvetljavo,  v nora bo  vrta ter
s hrano- 177
Kje. pore opravništvo »Slov. Naroda«'
-pieiema zavarovan ta Ćtovetkcfs Uvijen ia po najraznovrstnejsih kombine-cijah rod tako ugodnimi pogoji, ke nobena druga zavarovalnica*
Zlasti je ugodno zavarovanj na doživetje m smrt t manjssjoCimi se 101 vplačili.
„SIvAVIJA"
ieitino zsvspovalns banka v Pragi.       • .••
13,79S.]SS-S4. — aspiataos odSkemajse ta kapitalna K 11S,393.S03-S1. Fe velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovaasko-narodao upravo.
SS£S; i fmm m itn il
immn mmn i umsiiai
Zavaruje oosiooja tn premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cemuje ukoi in naikulantneie. Uživa naiboliSi sloves, kodei posluje.
Dovolim« Iz čistega dobiCka izdatno podporo v« narodne in občnokonstne namene.
Jomo Javčar
e. kr davim oftajat
Silara Javčar ™. tfotnik
>avj- perečena.
tPrevojc cr! Lukovic\ T4. januarja t9C2.
204
FERNETBRANCA
Speclaliteta tvrtke fratclli Jnnca, |rttlan
je vsled svojih silno dietetakih in odlično telodeo :: krepečih lastnosti :-:
Glavno razpečevali&če: Sij- Winter, Dona}, III. Ungarg. 20.
TOUARNA
\q dobra zirna kava.
olroSka moUa. oblati in drugi izdelki edino .svoje v»te. čza^opls .Domači Prijatelj!'-Zahtevajte cenik.
Štev. 619
157
Mestna občina ljubljanska razpisuje javno
oartovanja Mela Juli" in jhfEt -
v Latarmaaavam drevoredu za doba treh let, ta fe
od 1. sušca 1912, do 28. februarja 1915.
Podlaga razpisu so pogoji, kateri ao na razpolago rtfiektantom vsak dan ob uradrvh urah v mestnem gospo 'arskem   ura u.
Ponudbe moraio biti kolkovane in sicer vsaka pola s kolkom 1 K; it ponudbe bodi razvidna starost rt flektantova, rodbinske razrrere, pristojnost, sodna in policijska neon adeževanost, t* lesna sposobnost, dosedanje opravilo ia strokovno znanje hotelske — ter g« stilnićarske « brri.
V ponudbi bodi izrecno povdarjeno. da so r» fl ktantu znani prej omenjeni pogoji in da se z njimi strinja, ter bodi v nji navedena ponuđena zakup* ama s Številkami in besedami
Ponudbi je priložiti vadij v znesku en tisoč (1000) kron, bodisi v gotovini, ali pupilarno varnih vrednostnih papinih
Vlagati je ponudbe v zaprtih pismih pri predsedstvu mestnega magistrata
do 15. februarja 1912 opoldne
a napisom »Ponudba za Tivoli«.
Na nepc polne ponudbe se ne bode oziralo in si pridržuje mestni magistrat pravico proste izbere med ponudniki.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 8 januarja 1012 Za atkrStvasJa •Sdasklk •prtrfl nesta LJisijta« zaCasaa p •starije«! c fer. tfcftla« vtai« sveta*
Laschan I. r.
litiji s n rok knii. mmWi pridni
provinem agense
za nabo ne novosti z dobrimi priporočili. — Dopisi na „Rata. Devottonareo-lzistlint, Oaaal 17 L, J6r**rstrass* 31. 154
Skladišča
vinske klati In  dragi prostori
a Malo laka! i nap. 1,0
Ponudbe na: L. Tomatio, 5p. Šiška.
li II !« U Idete m *«ra-rrm acgavaai. kaie, iiaati kl kate aeprifttl «ejre aakar Nil debltl ia ohraniti aezaa mehke kaie. se aiaita le t
Hlljlnim miec'iim
milom s konjičkom (laamka icaca kaaiCeki. Sergnan. i Co. Detim a. L. Kamad pa »• » « eaki i ročk lekarnah, drogerija* Ia r:  trt;avhiak s narfaai. u
Pomori 155 proda St Fo**rl
s kletjo in lepim vrtom. 12 let davka prosta, pripravna za gostilno ka'cnr za vsako drugo obrt, oddaljena 25 metrov od železniške no«tai>. « le^em kraju
na Spodnjem Štajerskega.
Naslov pove uoravni>tvo »SI. Naroda«.
Lokal
pripraven za špecerijsko trgovino
so odda v najem
na Dolenfski cesti cesti ste v. 50, naairoti Rakovnika. — Najemnina
ie R 300 letno i*,o
Bogata zaloga
najfinejših rokavic pravi francoski parfumi
in Tsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti
667       Za obfli naroČila se trisarota
OTILIJA BRAČKO
Lian lana. Oonajska cesta 12. t frliuHi bili.
▼•lika zbirka ras ićnik mask, rasnih će*>lc fflrlaad xa ofcra-sen> plesiića, salUva poŠta, a   s     konfeti Itd.     s a
dobi se ceno pri
It Boni v liiii
aaaprotl glavno posto.
Poštna naročila se izvršuje j o s obratno pošto.
Zeleznato kina-vino
lekarnarja
i PICCOLIJA i
v LJUBLJANI. Oanajska cesta.
obsega navedeno množino železa v nasprotstvu z dru
gimi železnallmi kina-vino, ki obsegajo samo toliko železa kakor navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemtških analiz in tudi ona, ki seje izvršila po odredbi e. kr. ministrstva notranjih zadev.
Zeleznato vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno Izgledajocc otroke.
Steklenica s , I. 2 K,3 steklenice K 6*60 Voz ni na ia zavoj nina prosta.
I
(Mesto vsakega drugega posebnega obvestila)
Davorin Dolničar
ko o dvorsht r*stavrat*r
Fepica Dolničar «* Pajsar
T9
\
poročena
197
Divača
t5 prosinca 1912.
Jfjrovnica.
Zahte/aite
Najboljši vrsti belega platna za perilo sta:
Planinsko platno po 40 h Gorenjsko platno po 52 h
Varstvena znamka „eoren|ka".      Varstvena znamka „Goren'ka".
xxxxxxxxxxxx
j| Odprto pismo. jjj
X Gospod Ubald pl. Trnk6czy, lekarnar v Ljubljani. X
3C Imam 6 meseev staro dete, katerega je do drugega meseca dojila mati. V X
5JJ drugem mesecu ga ie začeh moja 2ena hraniti s Sladinom (doktor pl. Trnk6czy a JJr^
k
K X X X X X X X X
»sladntm Čajem«) Kakor hitro ie začel otrok vživati Sladin, ga nismo mofzli več pripraviti do tega, da bi vZival materino mleko. Od tistega časa dobiva le Sladin in je tako dobro reien. da ga vsakdo občuduje, kdor ga vidi. — Ker sem trdno prepričan, da je VaS Sladin dobro redilno sredstvo za o^oke, prosim, rošljite mi Se 30 zavojev, ker ga hočem še drugim priporočati. — Z odličnim spoštovanjem
21/1. 1909.   Franc Dekleva, trgovec, Slavina (Prestranek) Notranjsko.
Varčne gospodinje!
X X X X X X X X X
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladiti11 ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladai ćal* 1 zavojček z   4 kg samo 5^ vin. Na tisoče otrok ea zavživa z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge   v Ljubljani lekarna «WJ Trnk6cxy, zraven rotovža; na Dunaja v lekarnah  Trnk6czy:  VIN, Josefstadter-straže 25; III, Radetzkyplat2 4; V, Schdnbrunnerstr. 1 9; v Gradcu   Sack-tr 3. Js, V Raz90iil|aale po aeilL — Prva na'veftjs eksportna tvrd U a.    PreJzkvsetio V ayi   e'iarnarskoblago. - Droglfakeesne. - Masla sa živinorejce. — Tel. 190. y£
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
SS
CJarantirano
SS
1F
nepremočljive čevlje izdeluje Jvfatej Oblak
mojster, Liilana. Romi t;g (.
V zalogi imam tudi veliko izbiro i zgotovljenih čevljev domačega in tvorniškega izdelka, kakor :-:   tudi gamaše in prave ruske galone. :-:
Najcenejši in najpopolnejši
stroj za posnemanje mleka je
Mayfarthov „Diabolo
Prve vrste izdelek — Preprosta vporaba — Zajamčena dovršitev tta uro 120 I. — Cena samo 125 K.
m
L.
SlamoreinicOj reporeznice, drobilniki, parilniki za krmo trepalnice za gnoj9 stiskalnice za seno
h m ;iljii!li!<e stnii izdelajeji 6l3.ntiil. troralCsifi
Ph. Mayfarth & Co., Dunaj II.
Frankfurt a« M« — Berlin. — Pariz« 3908
Proapokt 01.1194 gratis is Iraško. — Saatopsiki ao Učejo.
a
Laaialaa Ia tisk »Naroda« Uakarae«.
84
48
24
FY
110607