458 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
sestavi dr. Ervin Dolenc, predsednik, dr. Ignacij Voje, dr. Branko Maru{i~, dr. Janez Marolt in dr. Avgu{tin
Malle, prejel dr. Peter [tih za delo „Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza“: {tudija o dveh listinah
cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (Nova
Gorica, 1999). Delo, ki je isto~asno iz{lo tudi v nem{kem in italijanskem prevodu, predstavlja po mnenju
komisije „pomemben dose`ek ne samo slovenske, ampak tudi evropske medievistike“.
Dvodnevno posvetovanje je zaklju~il Ob~ni zbor ZZDS, ki je razre{il dosedanje vodstvo ZZDS in
izvolil novo. Predsednik ZZDS je postal dr. Jurij Perov{ek, podpredsednika dr. Stane Granda in mag.
Branko Goropev{ek, tajnica Barbara [atej. V Nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Petra Svolj{ak, dr. Janez
Marolt in dr. Jo`e Ciperle, ~lani ̂ astnega razsodi{~a pa so postali dr. Franc Rozman, dr. Ignacij Voje in dr.
France Kresal. Ustanovljena je bila raziskovalna sekcija ZZDS (za predsednika je bil imenovan dr. Marjan
Drnov{ek), v kateri so zdru`ene nekdanje krajevna, ekonomska in {olska sekcija, ki po ugotovitvah
izvr{ilnega odbora ZZDS do sedaj niso delovale.
Sobotni dopoldan je minil v ogledu Zre~, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice in @i~, kjer je
udele`encem pripravil dobrodo{lico gospod Janez Jazbec, `upan Slovenskih Konjic. Kratko zgodovino
@i~ke kartuzije je zanimivo predstavil dr. Igor Grdina. S kosilom na kme~kem turizmu so udele`enci
uspe{no zaklju~ili {e eno, `e 30. zborovanje slovenskih zgodovinarjev.
Priznati moramo, da je bilo tudi to zborovanje tako strokovno kot organizacijsko uspe{no izpeljano, da
so se udele`enci vra~ali domov z novim in poglobljenim znanjem, zlasti pa so se uresni~ile besede
dosedanjega predsednika ZZDS, dr. Staneta Grande, ki je med drugim dejal, da je zborovanje tudi dru`enje,
kar se je prav na Pohorju jasno pokazalo. Mogo~e pa ideja, da bi Rogla postala kraj tradicionalnih
zborovanj slovenskih zgodovinarjev, prav iz tega razloga le ni tako napa~na.
B a r b a r a  [ a t e j
Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije v letih
1998–2000
Po na{i stari navadi smo se v za~etku dol`ni spominjati vseh umrlih ~lanov. Seznam je dolg, predolg
in nepopolen. Vsi so nam bili dragi, vsi so bili na{i in vse pogre{amo. Glede na zaslu`no ~lanstvo, bi
omenil posebej le akad. prof. dr. Ferda Gestrina. Sedaj pa vstanimo in se z molkom poklonimo prav vsem
na{im pokojnim prijateljem in kolegom.
Zveza zgodovinskih dru{tev se je tudi v  obdobju med obema ob~nima zboroma prilagajala novim
razmeram, ki so vse prej kot lahke. Obilica dela bi zahtevala vsaj minimalno profesionalizacijo, ki pa se je
glede na finan~ne mo`nosti, te se neprestano slab{ajo, ne moremo privo{~iti. Manjka nam denar za
osnovno organizacijsko dejavnost. Prav zato bo treba v naslednjem dvoletnem obdobju nadaljevati s
prizadevanji, da bi zveza dosegla ve~jo finan~no trdnost.
 Dru{tva ali zveze kot je na{a, je zelo prizadela  uvedba zakona o dodani vrednosti. Pove~ala je
administriranje, ne da bi kjerkoli zato dobili potrebna sredstva. Amatersko vodenje financ ni ve~ mo`no.
Zato je dru{tvo anga`iralo ustrezno strokovno mo~ g. Fani Groznik, ki nam je uspela prebroditi nepredvi-
dene te`ave. Tako k sre~i poslujemo v skladu z zakonodajo.
Med organizacijske novitete, ki jih predlagamo ob~nemu zboru, je ustanovitev sekcije raziskovalcev
zgodvine. Z njo ho~emo na eni strani nadomestiti delo nekaterih sekcij, ki ne morejo za`iveti v predvide-
nem obsegu, na drugi pa povezati raziskovalce, ki delajo na fakultetah, in{titutih, arhivih, muzejih in {olah.
^eprav zanimanje za preteklost nara{~a, v zadnjem ~asu je nastalo tudi Zgodovinsko dru{tvo v
Ormo`u, pa vsi tega ne ~utijo kot potrebo po nujnosti strokovnega povezovanja. Pojavljajo se nekatere
delitve, ki kratkoro~no prina{ajo dolo~ene rezultate, dolgoro~no pa bodo stroki {kodovale. Zveza zgodo-
vinskih dru{tev Slovenije javno poziva Zvezo u~iteljev zgodovine k pristopu k Zvezi. Ugovori, da bo s
tem okrnjena njena samostojnost, niso utemeljeni, ker je vsako dru{tvo samostojna pravna oseba z lastnim
`iro ra~unom in odgovornostjo ~lanstvu. ZZDS pozdravlja ustanovitev Dru{tva u~iteljev zgodovine
459ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Slovenije, a ga vabi, da se v~lani v Zvezo. Zveza je zgolj krovna organizacija, povezovalec med dru{tvi, ki
to funkcijo lahko opravlja samo v tolik{ni meri, kolikor mu ta dovolijo. Vklju~itev Zveze u~iteljev zgodo-
vine avtomati~no prina{a ~lanstvo njenega predsednika v Predsedstvu zveze zgodovinskih dru{tev Slove-
nije. V perspektivi bi mogo~e veljalo odpreti vpra{anje, ali ne bi po statutu moral biti eden izmed podpre-
dsednikov, lahko tudi tretji, predsednik omenjene zveze. Seveda pa bo mo`no odpreti ta vpra{anja {ele
takrat, ko bo izra`ena volja za pristop. Prepri~ani smo, da {e vedno velja geslo, da v slogi je mo~.
Demokratizacija slovenske dru`be na{e zveze ni ob{la. V njej je ob~asno ~utiti tudi dolo~ene politi~ne
napetosti, ki pa so v resnici bolj osebne narave. Nobena skrivnost ni, da je zanimanje za strokovne nastope
na na{ih znanstvenih prireditvah precej{nje in vrsta mlaj{ih raziskovalcev si prizadeva za njih. Ker vsem
ni mogo~e ustre~i, smo pri vseh zadnjih prireditvah sestavljali seznam predavateljev kolektivno. Klju~no
besedo so imeli vsi ~lani predsedstva. ~e se kdo sej ni udele`eval in ni odgovarjal na dopise, naj odgovor-
nost sam prevzame, ne pa po kuloarjih razgla{a bojkot. Tudi posamezniki, ki bi radi aktivno sodelovali na
na{ih strokovnih prireditvah, morate glede tega urejevati svoje na~rte s predsednikom va{ega lokalnega
dru{tva. Nih~e ni bil na~rtno zapostavljen, nih~e lustriran. Rad bi vas opozoril, da smo imeli v zadnjem
parlamentu kar pet poslancev, ki so na{i ~lani. ~eprav so bili tam kot ~lani ZLSD, SNS, SDS in SKD, so
nam vselej soglasno in ne glede na osebne in politi~ne razlike prisko~ili na pomo~. To naj bo vzor tudi
na{emu ravnanju. Ne vidim problemov, ker smo politi~no razli~no opredeljeni, ker je to naravno. Problem
je v nespo{tovanju nasprotnega politi~nega prepri~anja. Politi~na kultura je tudi v na{ih vrstah zelo nizka,
mogo~e {e bolj kot v drugih strokah. Nekateri bi {e vedno radi obvladovali razmere z argumenti mo~i
namesto z mo~jo argumentov.
Kot poseben problem Zveze bi omenil tudi pe{anje strokovne zavesti. Mnogi poznajo dru{tvo samo
takrat, kadar od njega pri~akujejo koristi, sicer pa ga po mo`nosti obidejo. To ne {koduje vodstvu Zveze
zgodovinskih dru{tev, ampak nam vsem.
V celoti gledano pa smo z dejavnostjo ~lanov Zveze zgodovinskih dru{tev zelo zadovoljni. Stroka je
prebrodila menjavo generacij brez ve~jih pretresov. Kvaliteta zgodovinskih raziskav nara{~a, kar se odra`a
v {tevilnih magisterijih in disertacijah. Vsem na{im ~lanom, ki ste v preteklih dveh letih diplomirali,
magistrirali ali doktorirali, iskreno ~estitamo. V zadnjih letih smo dobili {tevilne nove, kvalitetne u~benike
in druge u~ne pripomo~ke. Opazna je velika aktivnost u~iteljev zgodovine na vseh stopnjah izobra`evanja.
`elim, da bi imeli u~itelji zgodovine – praktiki, tudi ve~ besede pri maturah. Posebno je  razveseljiv
napredek na raziskovanju starej{ih obdobij. Slovenskemu zgodovinopisju se ni treba bati prihodnosti in
mednarodne primerljivosti. Z velikim veseljem in upanji pozdravljamo nastajanje nove fakultete za
humanisti~ne {tudije v Kopru in vabimo v na{o sredo njene diplomante.
Obe reviji, ki jih izdaja na{a Zveza, to je Kronika in Zgodovinski ~asopis, z ve~jimi ali manj{imi
te`avami izhajata. V uredni{tvu Kronike bo pri{lo po ob~nem zboru do zamenjave. Predvideno je, da bo
dr. Evo Holz zamenjal dr. Ale{ Gabri~. Kolegici dr. Evi Holz se kot predsednik Zveze zgodovinskih
dru{tev Slovenije in kot odgovorni urednik iskreno zahvaljujem za opravljeno delo.
Akad. prof. dr. Vasilij Melik je z lanskim letnikom zaklju~il rekordno dolgo urednikovanje na{e osrednje
revije Zgodovinskega ~asopisa. Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije se mu iskreno zahvaljuje, prav tako
njegovim najo`jim sodelavcem Vanji in Janezu Stergarju, ki pa bosta, tako vsaj upamo, {e vztrajala pri svojem
delu. Novi urednik bo prof. dr. Peter {tih, za katerega so se izjavili ̀ e vsi ~lani predsedstva oziroma lokalna
dru{tva. Predsedstvo ZZDS bo takoj, ko bo novi urednik predlo`il ustrezen predlog, potrdilo nov uredni{ki
odbor revije. Zamude pri izhajanju na{e revije so bile v preteklosti bistveno dalj{e, kot je bila zadnja, ~eprav
je Z~ izhajal samo v enem zvezku, ne pa v {tirih kot sedaj. Ne trdim, da smo bili z njo sre~ni, mislim pa da za
vrsto obrekovanj ni bilo osnove. Vse sloni na amaterskem, ne poklicnem delu. Marsikdaj je skoraj nemogo~e
usklajevati slu`bene, osebne, strokovne in dru`bene obveznosti.
V prihodnosti nas ~akajo {e velike naloge. Organizacijsko je treba utrditi zvezo, vzpostaviti register
~lanstva, dose~i redno izhajanje publikacij, predvsem pa utrditi duh pripadnosti stroki.
 Pokojni akad. prof. dr. Fran Zwitter je pogosto rekel: “Ne bodite prijateljska klapa, kajti to ne vodi k
napredku. Pripadnost stroki mora biti tisto, kar vas ~ez vse povezuje.” Pozabimo na osebna in politi~na
nasprotja in antipatije, bodimo tolerantni, predvsem pa bodimo zgodovinarji.
Predsednik Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije
S t a n e  G r a n d a