Stav. li. V Trstu« t Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje hi ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: UUc« Sv. FranCUk* Astfkega k. 20. L iudstr. — Vt dopisi naj se pokljajo uredništvi lista. Ncfranklrsns pisma se m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, kdajate!) In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kunamU| Ma .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadrap a t ome|«iim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranCUka Astfkega C 20. Telefon uredništva In uprave ftev. 11-97. NaroCnina znala: Za celo leto.......K 34*— leta m Za nedeljska izdajo aa pol leta ' . . . . . za eete leto VEČERNA HM. Letnm i. Posamezna Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v ŠIrokostf ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vfn Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih sa» vodov...............mm po 20 vta. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. fr— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se poSiljajo upravi lista. Platuje se IzkljuCno le opravi .EdinostiV — Plača hi toži se * Trsta Uprava ta taaeratiri oddelek se nahajata v uHd Sv. Pranttft« Astfkega «. 20. — Poknohranilnitoi račun k. 341.652. Bitko no severnem Poljskem se bllio odločitvi Položaj ni ruskem ln srbskem boJtttiL DUNAJ. 24. (Cenzurirano). Na severnem Poljskem so, kakor se zdi, nove niske moći, ki so prispele iz Varšave, že posegle v boi. Bitka se pač približuje odločitvi. Nasproti znatnim ruskim masam, ki so bile poslane v krvavi boj, ostanejo najbrž Hindenburgove čete v obrambi. Tudi v sredi boine fronte, to Je v czen-stohovv ski okolici, puste Nemci Rusom naskakovati močne poljske utrdbe. Nasprotno pa na jugu uspešno napreduje ofenziva armadne skupine.... Tamkaj so bili v zadnjih dneh doseženi znatni uspehi. Delovanje naših čet je vredno občudovanja. Posebno ugodno je vplival na tamkajšnje boje ogenj naših težkih baterij, lScentimeterskih havbic in 30 centI-meterskih možnarjev, s katerih pomočjo se je posrečilo osvojiti več močnih ruskih oporišč. V Srbiji se najbrž kmalu uradno naznanijo očividni uspehi naših hrabrih čet. Napredovanje zadnjih dni, posebno naskok na višine pri Lazarevcu. Je dober znak, da se posrečijo težke operacije. tati ližnivim vesten • nesporazum mH nemškim in avstrijski« mrtili Vrf- StVO AL BEROLIN, 24. (Cenzurirano). Načelnik avstroogrskega generalnega štaba, baron Conrad pl. Hotzendorf Je poslal na proS-njo »Berliner Lokalanzelgerja««, da zavrne nesmiselne inozemske govorice o nespo-raz u mije njih med nemškim io avstro-ogr-skim armadaim vodstvom, sledečo brzojavko: »Smešne, ako ne hudobne vesti, ki se raznašajo o nesporazumljenju med nemškimi in avstroogrskimi armadnimi vodstvi, najbolje opovrgava enotno, le na skupni veliki smoter usmerjeno skupno delovanje naših združenih armad na bojišču. General Conrad. Sršlja zakriva svale izgabt ATENT, 24. (Cenz. v »Tagesposti«). — Srbija skuša z vsemi sredstvi zakrivati svoje zadnje izgube, ki jej jih je prizadela avstrijska armada. Dokaz zato je uradno sporočilo, ki ga je izdalo koncem zadnjega tedna tukajšnje srbsko poslanstvo. V tem sporočilu se ozr.ačajo avstro-ogrska zmagovita poročila kot popolnoma napačna. Srbske čete da so se le po odredbi glavnega stana umeknila za Valjevo in sicer v popolnem redu po predidočem dve-urnem boju. Edino le velika premoč nasprotnikova da je dala povod armadne-mu vodstvu, da je umeknilo čete. Umek-nitev da se je izvršila brez izgub. Sovražne čete da niso zajele drugih ujetnikov, nego nekaj starih meščanov, ki niso mogli zapustiti svojih hiš. LONDON. 24. (Cenz. v »Tagesposti* >. Po poročilu »Dai!y Telegrapha« iz Petro-grada je bajeAvstro-Ogrska postavila proti Srbom veliko premoč, zaradi česar da se je pokazala potreba umeknitve srbskih čet in zasedenja novih utrjenih postojank. V splošnem se priznava, da zadnji uspehi avstro-ogrskih čet na jugu pripomorejo k razjasnitvi položaja na Balkanu. Pogajanja. ki so se vršila med Srbijo in Bolgarsko, da niso dosegla nikakršnega uspeha. _ Z belJUsRo-francoskejo bojliči Izpraznitev mesta Blankenberie. ROTTERDAM, 25. (Kor.) „R.>Uerdaa>che Courant" poroča včeraj iz Oostburga: Danes zjutraj se je naznanilo prebivalcem mesta Blankenberge, da morajo zapustiti mesto, ker se pričakuje obstreljevanje obali. Vrne nudio. LONDON, 25. (Kor.» „ Times' poroča, da je na se v »nem Francoskem vreme mirno, zaradi česar imajo letala lepo priložnost za opazovanja. Nemški „golobje* v veliki meri izrabljajo to priliko. Razkritja i angleSko-Uelgijslil pripravil za sedanjo volno. BERLIN, 24. (K.) Spričo poizkusa, da bi potajili pomen razitja angleško-belgij-skih militaričnih dogovorov iz leta 1906 — iz arhivov belgijskega vojnega ministrstva. prinaša »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« faksimilirano poročilo generala Ducarne na belgijskega vojnega ministra od 10. aprila 1906, ki se je shranilo v belgijskem vojnem ministrstvu v ovoju z naslovom »Convencion anglo-belge«. Na robu spisa je še pripomba: »Vstop Angležev v Belgijo se izvrši le tedaj, če bi Nemčija kršila našo nevtraliteto«. Kaj se je nameravalo iz v belgijskem vojnem ministrstvu najdenega popisa nekega razgovora, ki ga je imel angleški vojaški ataše v Bruslju, podpolkovnik Bri-dje, s šefom belgijskega generalnega šta ba. generatori Jungbluthom? Na spisu, ki jc datiran dne 23. aprila in ki izhaja bržkone iz leta 1912, je pripomba iz roke groia van der Straatena. ravnatelja belgijskega ministrstva za vnanje stvari: »Zaupno«. V spisu je bilo direktno izrečeno, da ima angleška vlada namen, da v slučaju nein-škofrancoske vojne takoj vstopi s svojimi četami v Belgijo, da bo torej kršila belgijsko nevtralnost, torej da stori prav isto, kar je — ko je je Nemčija v opravičenem silobranu prehitela v tem — porabila kot pretvezo za napoved vojne Nemčiji. Belgijska vlada je bila torej odločena že v naprej, da se pridruži sovražnikom Nemčije in bo sodelovala žnjimi. Ker pa spada k obrekovalnemu zistemu naših nasprotnikov, da neljuba jim dejstva enostavno potajujejo,je cesarska vlada fak-simiiirala gori omenjene spise, jih izročila javnosti ter priobčila vladam nevtralnih držav. _ Hov uwt m zeppeliaovsko lopo v FrM-richsfiafm BEROLIN 24. (Cenz.) „Tageblatt" poroča iz Ženeve: Nova flotilja šestih francoskih etalcev se je skušala približati zeppelinov-ski lopi v Friedrichshafnu, pa so jo takoj začeli obstreljevati s šrapneli, zaradi česar se je oddaljila v smeri proti Belfortu. Ansiefto-torška vojno. Boji med predstražaml. KAIRO 24. (Reuterjev urad). Oddlefc Me- harijev iz Bikani, ki je bil na poizvedovanju, je v sredo prišel v stik z močnejšimi sovražnikovimi močmi. Meh m ji, ki so imeli 14 mrtvih in tri ranjence, s mogli zope zav eti svoie po/icije. Oddelek obrežne stra že, ki je bil istočasno odposlan na poizve dovanje. se pogreša. Turki ol Saeikem prekopa ? RIM 24. (C nz) „Corriere d' Italia" poroča iz Aleksandrije : Kakor se je že poročalo, so indijski velblsdski jezdeci na d<»se daj še ne nanem kraju Sueškega prekopa zadeli ob Beduine, a jih je v odločilnem trenutku nenadoma naskočila turšza konjica in jih razpršila. Izgu e so morale biti na obeh straneh velike. Nadalje se poroča : Ni dvoma, da j-o Turki dospeli do Sueškega prekopa. Iz vseh vojaštev sestavljene prednje čete prodirajo v brzih pohodih baje p oti Ismaili. To ne vznemirja samo politiških in vojaških krogov, temveč tudi trgovski svet in vse s strahom pričakuje stvari, ki bi mogle nastati, ko bi se izvršila kaka nasil-stva proti prekopu. Messaggero vprašuj , kaj namerava ukreniti vlada, da se zasigura pravo nevtralnih držav na svobodno plovbo po prekopu. Romunski organizirani delavci za mir in nevtralnost. BUKAREŠT 24. (Kor.) Organizirano delavstvo je imelo včeraj shod, v katerem se je ostro protestiralo proti gonji za vojno in proti takozvani nacijonalni politiki. Izrekla se je želja, da se ohrani mir in nevtralnost. Profesor Parvan, podpredsednik osrednjega odbora kulturne lige, je imel včeraj v ateneju predavanje o vojnih pripravah za nacijonalno zjedinjenje. Izrazil je svoje mnenje, da Romunska še ni dosegla teli priprav. Vsi, ki žele vojno, so hudodelci, ker hočejo postaviti v nevarnost obstoj države. Šarlatani so, ki nevede služijo namenom druzth. Uradni romunski list »VAtomi« proti romunskim nacijenalcem. BUKAREŠT 24. (Kor.> Oficijozni list »ViitoruU piše k včerajšnjemu zborovanju nacijonalne akcije: To mešano ljudstvo j|e manifestiralo precej časa med protislovjem. Težavno Je bilo gledati, kako se razpravlja o postopanju romunske države v škandaloznem ozračju, med zabavljanjem, nejastnostjo in praznoto, kakor to dokazuje politika Filipescu. Njegova politiška akcija ne zasleduje druzega kot nepriznane namene, pretvarja in ošemlja nacijonalno vprašanje, ker to prija malenkostnim namenom njegove notranje politike. DUNAJ, 25. (K.) Listi konstatirajo z zadoščenjem vsa pričakovanja presegajoči sijajni vspeh vojnega posojila, popolno zmago Avstrije, ki ni samo dokazom o pa-trijotični požrtvovalnosti vsega prebivalstva monarhije, ampak priča tudi o gospodarski V »Neue Freie Presse« razpravlja vice-guverner poštne hranilnice Loth o velikem vspehu vojnega posojila in označa vspefi podpisovanja za priznanje k cesarju, vojski, in domovini. Kdor je videl ta naval najmanjših med malimi, srednjih in velikih, kdor je smel opazovati, da je vsakdo hotel pomagati v okrožju svoje posesti, da da državi sredstva za vojevanje, temu je bilo dano, da je doživel in soužival enega največjih dogodkov sploh in gotove največji finančno-politični vspeh v Avstriji. Poštnine proste pošiljat ve v internem avstrijskem poštnem prometu. DUNAJ 24. (Kot.) Kakor državne železnice za pošiljatve nad 20 kg, dovoljuje tudi poštna uprava za poštne pošiljatve do te teže, ako zadržujejo darila, posebni gorko obleko za naše vojake na bojišču in če so naslovljene na vojni preskrbo-valni urad na Dunaju, ali na postranske in zbiralne urade v večjih provincijalnih mestih, prostost poštnine. V notranjem avstrijskem poštnem prometu, torej ne med Avstrijo in Ogrsko, se od sedaj naprej lahko prosto poštnine pošiljajo dnevniki, časniki in tiskovine na vsa zdravilišča, v katerih so nastanjeni ranjeni ali bolni vojaki pod pogojem, da je napisu pošiljatve k označenju zdravilišča pristavljeno: Zbirališče »Rdečega križa« in razven tega: »Vojaška podporna zadeva«. Grof Tlsza v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Ministrski pred--edn'k grof Tlsza Je včeraj ponoči dospel semkaj. Italiji ta sedmu vojna. Diplomatično življenje pozna neko vrsto diplomatskih agpntov — izven službe. To so osebe, ki delajo in pišejo baje le zase, na svojo odgovornost in samo v svojem imenu. V resnici pa so njihove misli, izjave in dejanja — izrazi mišljenja in nazorov uradnih diplomatskih krogov, ki se skrivajo za njimi. V naši monarhiji je poznano v tem pogledu na primer ime Friedjunga, v Nemčiji je na glasu Harden, v Veliki Britaniji brata Buxton. Tudi Italija sledi v tem drugim državam. Toda ona ima svojega neoficijelnega diplomata v osebi glasovitega publicista Vico Man-tegazza, ki je specijalist posebno za balkanske stvari. Italija igra v tej vojni svojo posebno vlogo. Obe vojujoči skupini držav bi jo hoteli pridobiti zase, oziroma obe se bojiti, da bi Italija stopila na nasprotno stran. Zato laskajo Italiji na obeh straneh in to jej je očividno jako ugodno. V položaju je srečnega dekleta, za katerega se tržejo snubci. In ona si je svestna tega. To se je videlo posebno na godovni dan italijanskega kralja. Velike skupine so prirejale paradne defileje, vojaške godbe so svirale na vseh straneh, a narod v Rimu je razkritih glav in ob burnem ploskanju gledal to defiliranje svoje vojske. Italijansko novinstvo naglasa s ponosom, da je poizkusna mobilizacija v avgustu pokazala. da more biti italijanska vojska hitreje mobilizirana, nego katera druga v Evropi. Italijanska narodna zavest, ki je ob tej vojni očitno porastla in se povzdignila, pa zahteva odkrito, naj bi se Italija postavila na čelo kaki — tretji skupini, poleg centralnih vlasti in trosporazuma. V ta namen je vrgla oko na Balkan. A ravno sedaj toliko centralne vlasti kolikor one trosporazuma delajo na vse pretege na to, da bi se stvari na Balkanu uredile njim v prilog. Posebno države trosporazuma pritiskajo na to, da bi se obnovila balkanska zveza, kakoršna Je bila v očigled vojni s Turčijo. Italija spremlja to natezanje enih in drugih s pozornim in skoro zavidnim očesom in mesto centralnih vlasti in trosporazuma ponuja balkanskim državam — sebe! Tako vsaj razlaga to nje Imenovani ne-oficijelni diplomat v posebnem članku ter naglasa, da hi zveza balkanskih držav z Italijo predstavljala blok nad 2 milijona bajonetov .... Tako nam ovaja Mante-gazza spekulacijo Italije. Ali Italija naj bi ne pozabljala, da so tudi diplomatske špekulacije včasih — zgrešene in se izjalov-ijajo! _ Vojn v Mrodnem ozlm »Oesterreachische Volkszeitung« objavlja v številki z dne 22. novembra sledeči članek državnega poslanca Maksa Fried-manna, ki ga poetatiskujemo dobesedno in brez vsakega komentarja: Za nas Avstrijce sedanja volna, ki Jo vojujemo v prisrčni zvezi z nemško državo, ni tarna z vidika rananjih in gospo- darskih razmer največjega pomena, ampak zamore dovesti, če se vporabi veliki trenotek pravilno, do nove ureditve in sanacije notranjih razmer. Notranji, iz na-cijonalnih težav nastajajoči odpori, ki so na zelo nevarne načine ovirali razvoj Avstrije in dovedli že dolgo pred izbruhom vojne do ustavitve ustavnih . odnošajev, ravno ti odpori so tudi naše sovražnike neprestano podžigali k vznemirjevanju države in gojili v njih drzno nado, da naša država v resnem slučaju ne bi mogla razviti svojih sil. Dosedanji vojni dogodki so naredili čez te upe velik križ. Toda da so zamogli nastati, to je posledica onih spletkarij, ki nikakor niso bile spojljive s prisrčnim zavezništvom z Nemčijo. Dr. Kramar se je drznil trditi, da se zveza lahko primerja z razigranim glasovirjem. Vedno drzneje so dvigali nekateri Jugoslovani svoje glave in se kar javno bratili z našim nasprotnikom na jugovzhodu. Pod vtiskom vojaških uspehov, in vsled hitrih in mnogoštevilnih odredb proti ve-leizdajniškim elementom, so ti javni in skriti naši nasprotniki obmolknili. -Toda ta mir nas ne sme motiti. Treba je poskrbeti, da bo Avstrija po obračunu z Rusijo in Srbijo enkrat za vselej varna pred pretresljaji, ki so ogrožali njen obstoj. Po sijajni izkušnji, ki jo je prestala zveza z Nemčijo, ne sme biti več nikogar, ki bi se spodtikal ob njo; njen obstoj mota biti zasiguran za vse čase. Nemčija se je, ne da bi se premišljala tudi trenotek, postavila na našo stran in nastopila takoj za nas proti Rusiji in to ne samo radi tega, ker je bilo treba nastopiti proti zaveznikom Francije, ampak tudi radi tega, ker je hotela Rusija kot ognjišče panslavizma razrušiti temelje Avstrije. Nemčija je šla v ta boj, da se bojuje skupno z nami proti panslavizmu in zato Je pač v Interesu te preizkušene zveze, tako Nemčije kakor monarhije, da se nevarnost slavlzacl-je Avstrije odstrani enkrat za vselej. Veliki trenotek za novo ureditev notranjih razmer se bliža. Nemci v Avstriji ne smejo iti mimo njega. Iti morajo preko vseh sporov v lastnem taboru in se združiti. Najprej ljudski zastopniki. Oni morajo dajati prebivalstvu ne samo lep vzgled narodne solidarnosti, ampak združeni, opirajoč se na enotno voljo Nemcev v Avstriji in v spoznanju velikih vprašanj, ki so na obzorju, tudi uvesti težke odločitve in sodelovati kar najintenziv-neje pri rešitvi teh vprašanj. Zahtevati moramo nemški državni jezik in brezpogojne garancije proti zapostavljanju nem-štva v Avstriji. In to tudi v interesu varstva in regeneracije Avstrije in njene vedno prisrčneje zveze z Nemčijo. Ta cilj dosežemo lahko, če smo edini in združeni. Nikakor nam ne gre za to, da bi zatirali druge narode in ovirali njih materijalni in kulturni razvoj. Toda ta razvoj se ne sme vršiti na škodo Nemcev, mogoč je le, če je država zavarovana proti rovarjenju in odporu v notranjosti. ki so izpodkopavali njene temelje. Ne proti Nemcem, ampak samo ž njimi izvrši lahko ta država svojo veliko misijo. Ožja skupnost z Nemčijo, ki pripravlja v tej vojni novo ureditev stvari v Evropi, mora zasigurati tudi za bodočnost, kar bo v krvavih, težkih bojih priborjeno. Z zadovoljstvom priznavamo narodno navdušenje Poljakov, ki vidijo v obračunu z Rusijo upravičene upe na izpolnitev njihovih dolgo gojenih želj. Priznavamo te ambicije v pričakovanju, da bodo soglašali s tolikrat predloženimi nemškimi zahtevami. Naj zadoni po vseh krajih te države, kjer stanujejo Nemci, klic po edinosti; oni, ki so poklicani, da varujejo interese svojega naroda, naj se odzovejo klicu, se zberejo in se posvetujejo skupno o korakih, ki jih bo treba napraviti že v bližnjem času. * __ Uto In cena žRa za lasa vojne. Dr. B. Adžija priobčuje v Zad?rskem „Na rodnem Ustu" nastopni članek: Situvacija na vsem evropskem bojišču je taka, da se ni nadejati hitrega konca. Narobe: sp'ošno mnenje je, da bo vojna milijonskih armad dolgo trajala. Milijarde so investirane v tem vojnem oboroženju. Alt za vojno, posebno pa za tako, ne zadostuje samo vojno obo-roženje, ampak tudi gospodarsko, kajti ravno gospodarsko stanje vsake-poedine vojujoče se države je eden odločilnih faktorjev v vojni. Kaj mislimo pod gornjo frazo gospodarski oboroženi"? Nič druzega, nego to, kako so poedine države gospodarski preskrbljene z najnujneiiml gospodarskimi potrebščinami. A najnujneja življenska potreba je gotovo — f|to. — Nemčiji, kakor državi, ki Je po vetjem delu industrijalna, ne zadošča lastna produkcija. In Nemčija se je v resnici našli v teftfli razmerah, ker Je vsled zapretja mej prenehal maki eksport, izvažanje iz Amerike je pa jako rizkantno, a sedaj, po za-pretju Severnega morja, ceh tudi onemogočeno. Ali radi tega Nemčija vendar ni ostala brez žita, ker je imela v svojih pristaniščih mnogo tujega žita, ki ga je dala konzumu na razpolago; a razun tega je bil ob začetku vojne dovoljen izvoz žita iz Avstrije v Nemčijo. Sedaj pa je ta eksport mnogo omejen, kar je tudi povsem razumljivo. — Produkcija žita v avstro-ogrski monarhiji je tolika, da popolnoma pokriva domačo potrebo, seveda z malimi izjemami kakor je že bila letna žetev. Razume se, da ta trditev velja za normalni konsum, ob isključenju večjih izgub na materijalu in ob normalnih komunikacij h. Kajti, čim so nastale take okolnosti, kakršnje nastajajo za časa vojne, nastajajo seveda tudi drugačne razmere. — In kaj opažamo tedaj? Rapidno višanje cen žira. To višanje Ima mnogo vzrokov. Naj naštejemo nekoliko glavnejih J Ali popred moramo pripomniti, da niso agrarci s potajevanjem većih zalog žita zakrivili tako visoke cene. So drugi vzroki temu: onemogočen je uvoz žita iz Amerike in Rusije, potem je bila letošnja letina slabeja, manjka mnogo delavnih sil, ki so odšle v vojno, konsum je mnogo večji, a kar je najglavneje: nastale so spekulacije v trgovini z žitom. — To so glavni vzroki tako visokih cen, ki so edini mogli še v še povzdigniti cene. Ali, da se pride v okom še večjemu po-draževanju, mora vlada se svojo avtoritativno močjo nuditi pomoč v to. In n^ša vlada je res izdala neke naredbe, ali pričakujemo. da stori še kaj, kar bo imelo še bolji efekt. Prva izredna odredba je bila prepoved eksporta žita, druga pa odprava carine na importirano žito, kar je stopilo v veljavo s cesarsko naredbo iz dne 1. avgusta. Taka naredba je bila izdana v Nemčiji že začetkom vojne ter je imela dobrih praktičnih vspehov. Temu nasprotno pa je ostala pri nas brez praktične vrednosti, ker je bila izdana — prekasno 1 Namreč tedaj, ko so druge države že prepovedale izvoz žita (R< munska, Bolgarska in Italija). Ko se je torej ta odredba izkazala nezadostno, so začeli misliti na nadaljno — namreč na to, da se za trgovino z žitom na debelo uvedejo maksimalne cene. Tudi to je v Nemčiji že davno uveden^. Pri nas je bilo s tem težk«>č, ki so zavtraie uvedbo maksimalnih cen. Največja ovira je bil gospodarski duvalizem z Ogrsko, ker so se madjarski poljedelci protiviti temu. In vendar, če stvar dobro premislimo, bi mogli mi uvesti maksimalne cene tudi brez Ogi-ke. Kajti, če madjarski poljedelci ne bi hoteli prodajati avstrijskim trgovcem žita po maksimalnih cenah, bi jim ostalo žito v skladiščih doma, ker ga — vsaj po cesarski naredbi — ne morejo izvažati. Res je, da bi ne bilo ravno najbolje, če bi se maksimalne cene uvedle brez dogovora z ogrsko polovico. In to se tudi ne zgodi, ker so že dosedanja pogajanja v tem pogledu dobro napredovala. Ena velika težava bo pri določanju maksimalnih cen in sicer: določitev cen sama I Najbolje in najpravićneje bi bilo, ako bi se držali tistih momentov, ki v današnjem stanju določajo cene, da se bo mogla tako določiti prava realna cena, ne pa abstraktna, ki bi bila po želji le nekaterih interesentov. Razume se, da se morajo pri tem vzeti v obzir izpremembe v vrednosti kuiza naše valute, ne pa da bi se držali kurzov iz „zlatih časov" _ Sličice iz vojne. »Prehodno povelje«.»Strassburger Post« poroča sledečo zanimivo dogodbieo, ki jo Je v nekem strassburškem lazaretu pripovedoval neki vojak tako-le: »Štirinajst dni smo bili v strelskem jarku, dan in noč brez miru, vedno pripravljeni na buj. Pazili smo tudi posebno na to, da smo prehodna povelja, ki smo jih dobivali, tudi natančno in točno odpravljali dalje in jih zopet javljali nazaj. To predajanje povelj nam je postala druga narav. Neko noč je prišla naša stotnija v rezervo. Prvikrat smo zopet postavili šotor. Ležali smo stisnjeni drug k drugemu, da nam je bilo gorko, in smo pospali. Meni se je sanjalo, kaj bi bilo treba napraviti, da bi granate ne delale škode, in končno sem tudi prišel do srečnega zaključka. »Granate je treba poviti!« sem zaklical, sklonivši se v snu pokoncu, pri čemer sem se zbudil. Toda glej, takoj se je obrnil moj sosed na drugo stran in zaklical »povelje« dalje: »Granate je treba poviti!« Drug je zaklical povelje drugemu skozi ves šotor. In zadnji, ki je spal čisto na koncu, zvit kakor jež, je zaklical: »Povelje oddano!« Tudi ta klic je šel nazaj skozi vso vrsto, dokler ni končno vprašal nekdo: »Kakšno povelje?« Tedaj se je zbudilo vse, m ko sem pojasnil svar. sa je ves šotor zakrohotal na ves glas.« Str-n !L „VEČERNA EDINOST" št. 79. V Trstu, c?ne 25. noven^ra 1913. NaJS.of v ujetništvu. Iz Stocfcholrra poročajo: Lvovskemu grškokatolibkemu nadškofu grofu Szeptyckeniu, ki so ga Rusi ujeli in odpeljali v Kursk, kjer s svojim slugom stanuje v neki privatni hiši, je bilo, kakor poroča »Riječ« prepovedano, sprejemati posete. Nadškof ne sme citati časopisov. Stanovanje straži neprestano oddelek policije. Z dovoljenjem gu-bernatorievim je nadškof aboniran v javni Semenovski knjižnici. Knjige prinaša nadškofu iz knjižnice policijski uradnik, a jih prej pregleda gubernator. Izpočetka je bil dovoljen nadškofu poset cerkev in samostanov; v zadnjem času pa so mu zopet odvzeli ta poboljšek. Grof Szeptycki ne sme dopisovati z nikomur. Prošnjo, da bi smel posetiti nadškofa Antonija v Harko-vcm in kijevske samostane, so mu odbili. Cin pijonlrja. Vojni poročevalec lista »11 Giornale d' Italia«, Cabasini-Renda, ki mu je bilo dovoljeno, da je odšel z nemškimi četami v fronto, poroča o sledečem dogodku v okolici Saint Mihiela: 2e celih 24 ur Je francoska baterija, ki je gotovo prišla iz Verduna, streljala preko mozelskega mosta in povzročala Nemcem majhne, a vendar neprestane izgube. Niti letalcem se ni posrečilo, da bi natančno dognali, kje se nahaja baterija, zato je tudi ni bilo mogoče obstreljevati. Iskali so torej pijonirja, ki naj bi se v temi splazil med sovražnimi strelskimi jarki vse do sovražne baterije, se potem vrnil in natančno povedal, kje se nahaja baterija. Prijavilo se je več pi-jonirjev, in ko smo dospeli tjakaj, je bil dotičnik, ki naj bi odšel na ta nevarni posel, že popolnoma poučen o svoji nalogi. — j Ali ste razumel vse?» — ga je vprašal polkovnik. — »Kakor ukazujete!«, je odgovoril vojak, vzravnavši se strumno, kakor na vežbališču. — *Ce izvršite stvar, dobite železni križec U — »Kakor ukazujete!« — 2 Ali imate rodbino, ali imate otroke?« — »Da, gospod polkovnik!« — »Dobro, če bi se« — in tu se mi je zdelo, kakor da bi polkovnikov glas postajal nekoliko negotov — »slučajno ne povrnil, se pošlje vaši rodbini 50u<) mark«. — »Hvala lepa. gospod polkovnik«, — je odgovoril vojak s poudarkom, še vedno stoječ strumno in očividno prepričan, da je nagrada za rodbino mnogo verjetnejša, nego pa ona prva. Pogovor je bil končan. Nato je stopil iz skupine častnikov, ki so stali okoli polkovnika, nekdo, bil je polkovni pastor. Vojak je najprej salutira!, potem pa pokleknil. Pastor mu je položil roke na glavo, vzel vzel iz na tleh stoječe skrinjice škatljo, iz katere je počasi vzel nekaj, česar izpočetka nisem mogel natančno razločiti, bila je hostiia. Tako ga je obhajal. Vojak je nato na pastorjevo znamenje vstal, salutira! in odšel. — $e po več urah se nisem mogel iznebiti vtiska, ki ga je napravil name ta prizor. Toda prav počasi mi je začela prihajati nesramna misel v glavo. Ko bi se ne povrnil ta vojak, ali bi dobila njegova rodbina onih 5000 mark. Ali bi se ne mogel dati ujeti, se tako rešiti nevarnosti in obenem zagotoviti svoji rodbini majhno imetje? Dvom me je mučil, toda tako trdno mi je vtisnil v spomin jekleni obraz, preko katerega se je razlila neka notranja sreča, ko mu je pastor podal hostijo. Ko sem prihodnji večer zopet prišel skozi Saint Mihiel, sem s strahom vprašal po izidu onega drznega Čina — Pijotiir se je vrnil. Iz bitke pri Diimuidnu. (Pismo ranjenega vojaka.) Bil sem ranjen v bitki pri Dixmuidnu, kjer so se nahajale naše čete dolgo v silnem boju z obupno se branečim in izvrstno zakopanim sovražnikom. Imel sem še posebno srečo. Ko sem prišel iz strahovite bitke zdrav v tabor, me ie nenadoma zadela kroglja iz puške. Četrt ure pozneje sem se že nahajal v lazaretu. Prepeljali so me v Nemčijo, kjer se sedaj zdravim v liannovru. Moii vojni doživljaji so kratki, a strašni. Najprej smo korakali cel teden. Moja stotnija je izgubila vsled raznih bolezni na potu 20 mož. Pri Thou-rotu smo zadeli nenadoma na sovražnika. Najprej se je po manjših bojih pričel umikati. tako da smo že mislili, da smo gotovi ž njim. Sli smo potem dalje v Bower-kerke. kjer smo imeli prve ranjence. V pravi ogenj pa smo prišli šele pri Dix-muidnu. kjer je imel sovražnik neverjetno izvrstno pripravljene pozicije. Ko smo dne 21. oktobra pričeli kot prva stotnija z napadom, nismo slutili ničesar hudega. Toda komaj smo se približali, se je odprl pravcati pekel. Z dreves, izza plotov in grmov, iz jarkov in hiš se je vsul na nas strahovit ogenj, ne da bi zamogli videti vsaj enega francoskega vojaka. Francozi so bili dobro oboroženi zlasti s strojnimi puškami in so streljali iz neposredne bližine. Njihovi strelski jarki so bili tako zakriti, da se je ponovno zgodilo, da so pridrvele naše kolone mimo jarkov, ne da bi zapazile sovražnika, ki je pričel potem kar za hrbtom streljati v nas. Zgubili smo pri tem bajonetnem naskoku več kakor polovico vojakov in skoro vse oficirje. Ker naša artiljerija ni mogla posegati v boj. ne da bi nas ogroževaJa, smo se morali zopet vrniti. Pravi čudež je bil. da se mi ni ta dan ničesar zgodilo. Ravno tako sem imel srečo drugi dan, ko smo bili skr.ro neprestano izpostavljeni strašnemu 'Uiiju sovražnika. Tako je šlo par dni nepretrgoma naprej. Ko so nas končno izmenjali in smo bili že izven nevarnosti, me je nenadoma zadela neka zgrešena kroglja. Najbrž je oddal strel kak frank-tirer. Da se ubranimo teh ljudi, smo aretirali vse prebivalstvo okolice in je odpeljali drugam. Oni so nam pač mnogo Škodovali. Streljali so na naše kolone iz zasede, na ranjence in padle. Dajali so si razna tajna znamenja. Seveda smo za kazen povsod porušili hiše in postrelili ljudi, ki so b!li zabačeni pri napadih. Povsod, kamor s.tio prišli, smo videli same razva- line in ponoči je bilo nebo vedno žareče ud ognja. Sedaj smo pripeljali težke topove in L)ixmuicJen razstrelili. Sovražnik se je branil silno obupno, ker je dobro vedel, zakaj. Z Di\rnuidnom je padla ena njegovih najboljših pozicij v Belgiji. Oderuštvo v Prusiil. Kakor poroča 19. številka lista »Deutsche landwirtschaft-liche Genossenschaftspresse«, se čita v uradnem listu črnikavskega okrožja na Poznanjskem sledeče: »Pogostoma so se doznali slučaji, v katerih so brezvestni trgovci varali prebivalstvo, da pridejo v kratkem Rusi, ki bodo plenili, požigali in vse razdejali, in so tako pregovorili boječe ljudi, da so jim svoje imetje, zlasti živino prodali daleč pod pravo vrednostjo. Kdor ima le količkaj pameti, ne nasede taki oči-vidni goljufiji. Taki tički pa se obračajo navadno na ženske, ki so same in si ne znajo pomagati ter verjamejo v svojem strahu tudi take laži.« — Deželni svetnik marienvverderskega okrožja je izdal sledeči razglas: »Dognalo se je, da so brezvestni trgovci kupovali od vzhodnopruskih beguncev živino, konje in drugo imetje daleč pod ceno.« — Deželni svetnik ko-stenskega okrožja je bil prisiljen izdali sledeči uradni razglas: »Kakor sem do-znaL, izkoriščajo mesarji vojno stanje, da od kmetskih posestnikov, ki ne poznajo dovolj vojnega položaja, kupujejo poceni meso. Tako so baje n. pr. za teleta ponujali in plačevali deset pfenigov (IZ vinarjev) za funt žive teže. Poživljam dotične posestnike, da oškodovanja te Trste nemudoma naznanijo pri pristojnih krajevnih policijskih uradih, da se proti dotičnim mesarjem uvede kazensko postopanje.« — Nadalje je izdal trdnjavski poveljnik v Marienburgu (zahodna Prusija) sledeči ukrep: »Živinskima trgovcema Mojzesu in Siegfriedu Altgenugu v Marienburgu, Langgasse, se prepoveduje za čas vojne izvrševanje njunega obrta (trgovina z živino in podobno). Mojzes Altgenug je na oderuški, sedanjo gospodarsko stisko izkoriščajoč in javnost ogrožajoč način sklenil obsežen nakup živine z resnici nasprotujočim zagotovilom, da bo pozneje nlačala vojaška uprava odškodnino. V nasprotujočem slučaju imata pričakovati, da se nemudoma vtakneta v vojaški zapor.* — Enake vesti prihajajo tudi iz Bavarskega. Opozarjamo naše ljudstvo, naj nikakor ne seda na limanice takim oderuškim izkoriščevalcem sedanjega težavnega ooložaja, ki bi se znali pojaviti tudi pri nas, in naj si ne dela samo škode s svo-iim praznim strahom. Razne politične vesti Uradni ■ as top proti anoninaim denuncijantom. Nedeljsko praško »Pravo Udu« piše: Število anonimnih denuncijantov je doseglo tako višino, da se je čutilo c. kr. okrajno glavarstvo v Kraljevem Gradcu prisiljeno nastopiti proti njim v »Uradnem Listu«, kjer pravi: »Dasiravno se je prav tako v uradnem listu kakor tudi v drugem časopisju že večkrat opozarjalo na neprimernost in nesmotrenost anonimnih dopisov, prihajajo taki dopisi zopet pogostoma ne samo na okrajno glavarstvo, temveč tudi na osebni naslov posameznih referentov in končno tudi predstojniku urada. Ker okrajno glavarstvo enostavno ne more u-gajati poželjenju posameznikov, ki skrivaj ovajajo druge osebe ali opozarjajo na druge nepravilnosti in ker se je skoraj v vseh slučajih po preiskavi dognala neutemeljenost ovadeb vsaj v toliko, da se ni moglo dalje postopati, se izjavlja, da se okrajno glavarstvo v bodoče sploh ne bo oziralo na podobne dopise in jih bo odlagalo tjakaj, kamor spadajo.« — Želeti bi bilo, da bi tudi pri nas izdale politične oblasti podobne hvalevredne odloke! Kal |e Kalifat Turški sultan ni samo vladar svojih podanikov, ampak je obenem kot kalif tudi zastopnik in naslednik božjega odposlanca v posvetnih vprašanjih njegove verske občine, ki obstoji iz vseh muslimanov, kjerkoli se pač nahajajo. Odkar so pričeli Turki od XV. stoletja vedno bolj razširjati svoje gospodstvo, so težili turški vladarji za kalifatom, da dajo z njegovo pomočjo svojemu političnemu stališču tudi verski značaj, ki ga je imelo to ime vedno v islamski preteklosti. Turškim vladarjem so navadno dajali naslov kalifi, ki so bili popolnoma odvisni od teh vladarjev. Tudi Saladin se je na višku svoje slave podvrgel temu obredu. Ko so Osmani I. 1517 osvojili Egipt, so prisilili zadnjega kalifa iz rodbine Abasi-dov, da je prepustil kalifatsko čast Osma-nom. Od one dobe do danes je vsak sultan obenem tudi kalif in kot taki so pričeli sultani v imenu Mohameda neštevil-ne vojne. Njih najvažnejša kalifska dolžnost je, da branijo sveti mesti Meko in Medino. Ko je bil pozneje del muslimanov zasužnjen in ko so pričeli evropejski narodi vedno pogosteje napadati turško o-zemlje, je postalo vedno bolj nemogoče, da bi ostal sultan faktični vodja muslimanskega sveta. Zato je stopila na mesto strogo posvetnega značaja kalifata moralna vrednost tega dostojanstva. Muslimani vseh jezikov gledajo dandanes na sultana - kalifa kot na svojega voditelja in rešitelja v slabih časih. Oboževanje kalifa kot edinega islamskega suverena, se izpričuje v molitvah, ki se molijo vsak petek v vseh muslimanskih mošejah. To uradno priznanje vrhovne oblasti kalifata je bilo zajamčeno muslimanom ne le v vseh zemljah, ki so bile nekdaj turške, ampak tudi v onih krajih, ki niso nikdar pripadali Turčiji, kakor n. pr. v angleški Indiji, kjer so Angleži dovolili, da se moh dotična molitev. Celo beterodoksni sultani, kakor je n. pr. sansibarski, dopuščajo, da se ime carigrajskega snltana (ki je v njegovih očeh odpadnik) spominja v molitvah in to še pred njihovim lastnim imenom. Stambulski sultan, ki je poznan pod tem imenom do najbolj oddaljenih krajev nizozemske Indije, je za vsakega muslimana kalif, od katerega pričakujejo vsi rešitev in osvoboditev od evropskega jarma ----Na tak način je torej Turčija zadnja nada celega orijenta. Pojem »muslimanski narod«, kar je logično prava nesmiselnost, živi živo v srcu vsakega ori-jentalca. Os:fa^e, poštena, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »luseratnenm oddelku« »Edinosti«. Trst, ulica Sv. Frančiška št 20 DomaČe vesti. Notar Tomo Šorll nI padeL V 66. seznamu izgub čitamo med popravki, da g. Tomo Sori i, rezervni poročnik 47. peš polka, notar w istrskem Podgradu, ni pad I, ka* or je bilo izkazano v 24. seznamu izgub, temveč se nahaia v vojnem ujetnštvu v Slobodskem, v gubernijt Wiatka na Ruskem. Jurij Titz umrl. Snoči je v 68. letu starosti preminul g. Jurij Titz, c. kr. ravnatelj pomožnih uradov v pokoju. Pokojnik je bil v Trstu znan kakor prvi in najbolj i detektiv. Splošno so ga nazivali .numero un (številka eden), to pa zato, ker je, ko je po odpravi okoličanskega bataljona vstopi kakor redar v službo tedaj v Trstu ustan v-Ijene državne policije, nosil številko 1. Ker se je posebno odlikoval v službi, je bil premeščen k detektivom, m sicer je bil najprej nadzornik policijskih agentov, po em policijski oficijal, nato policijski adjunkt in slednjič ravnatelj pomožnih uradov. Pred kakimi 6 ali 7 leti je stopf v pokoj. Bil je odlikovan z za^užmra križcem s krono. Kakor vodja detektivske službe je bil zelo strog, a obenem tudi jako blaga duša: marsikaterega, ki je bil ?aiel med sbbo družbo in je vsled tega prišel v roke policiji in sod šču, je on spravil zopet na pravo pot. Iz njegovega detektivskega življe ja hi se dalo povedati marsikatero anekd< to. N j povemo le sledečo, o kateri se pripoveduje, h za katere pristnost mi vendar ne moremo iamčiii: Nekega mladen ča, ki je bil pa -krat kaznovan »adi tatvine, je hotel okoj-rik spraviti na pravo pot. Povabil ga e na S V O j u om, mu dal p streči z jed o in i-jačo ter mu napravil primerno pridigo, ter ga potem lepo odslovil: pol ure pozneie pa je konstatiral, da mu je mladenič, odhaja e, ukrad-1 par čevljev s hodnika. — Pokojnik je bil doma nekje iz ljubljanske ok< lice in ni zatajeval svoje slovenske narodnosti. Božični dar za naše vojake. Truda-polne priprave za božično akcijo vojno-oskrbovalnega urada se tližajo koncu in že sedaj m remo reči, da se uresniči vodilna misel oklica: da se vsakemu vojaku na bojišču pripravi malo božično veselje. Božično darilo bo sestalo: iz zabojčka medenjaka, ene stekleničice likerja, ene zužigalnice (lun te) kosa mila, potem iz 15 cigaret in ustnika iz višnjevega lesa, ali ene pipe, enega zavojčka tobaka za cigarete; na vihu vsega daru bo razglednica s sliko našega cesarja in pa jelkina vejica. Ker se je skrbelo za blago najbolje kvalitete in zahtevalo pravočasno dobavo, je zahtevala ta akcija — kar bi se zdelo en« stavno — utrudljivega organizacijskega dela več tednov, ki je je vodil poseben odbor. V svrho tehnične izvedbe razdeljevanja - porabljajoč presledke v bojih, da tudi vsak vojak v bojni črti dobi svoje darilo — treba je zamisliti bistroumne modalitete in kombinacij prevozil in poti. S pr močjo vsega zbiralnega in razpošilja Inega aparata odpošlje vojno oskrbovalni urad božičnih darov za nad milijon vojakov na fronto. Podobno pararelno akcijo vodi kralj, ogrsko deželnobrambno ministrstvo, ki si je stavilo cilj, da obdari nadaljnih 400.000 mož. Gotovo pa odide na posamične zbore in oddelke čet direktno iz domovir e od strani teritorijalnih in lokalnih organizacij veliko Število darov vsled česar se gornji številki še izdatno povišati. Za izvedbo te akcije je porabil vojnooskrbovalni urad že svoto pol milijona kron. Toda, iz navedenih številk izhaja, da je ta svota zadoščala le za uvedbo, ne pa za popolno izvedbo take impo/.ar.tne akcije ter da treba za polno uresničenje denarne s^pomoči iz vseh slojev občinstva. Po značaju darov, došlih dosedaj vojno-oskrbovalnemu uradu, — v katerih se odraža zanimanje, segajoče notri v svet otroćičev — ni dvomiti na tem, da se toli zaieljeni rezultat tudi doseže. Darovi za invalidski fond. Komaj da je potom novinstva pršla v javnost vest o akciji vojnooskrbovalnega urada, da se za niše vojne invalide ustvari fond, a v ta namen da se priredi zbirka umetnin vseh vrst, že so prihajali v prostore tega urada prvi darovi, ki so pričali na ganljiv način, kako silno so poedinci — Četudi sami pritiskanj po teži časa — prežeti po stremljenju, da se zavzamejo za njih, ki s svoje strani zastavljajo svoje življenje in svojo kri za varnost nas vseh. Kot prvidarovalec umetniškega predmeta je prišel v vojno-oskrbo-valni urad gospod Ivan Wandl. Prinesel je lovorjev venec iz masinnega srebra, ki so ga mu v letu 1891. izročili njegovi učenci kot svojemu učitelju na citre. Vaakako pomen ja ti lovofjev venec dragocenost med posvetnimi imetji muzika in nobena stvarne bi ga bila ločila od lega venca; ali apel vojnooskrbovalnega urada, opoooritev na tiste, ki so v krvavih bitkah izgubili zdravje, ude svojega telesa, ga je sklonila, da je položil najbolji del svojega ime^a. — Slikar Wesemann Dtireijeve zveze jr prinesel oljnato sliko „Brana", Id je eno najdozorele-jih in najlepših dri, ki je na berolinski pomladni razstavi 1914. dobfio tolike pohvale. — Prva dva darova — obozega muzika m ustvarjajočega umetnika — »f prekose sledeči na materijalni vrednosti: njiju simp-tomat čne in izgledne vrednosti ni možno nadkritttL Odlikovana pekarna in si a d šči čar na Josip Seraolit, Trst ulica Istituto štv. 5 lAftnau z zbd tolajn ii Usta fiptem9 u razstni v Firence. Peč« -e fi in navadt-n kruh trikrat n« dau. Izbere sLtdrie. vina V »-t k enicah, pn-pe^« D' ev bi cott ni konfekture itd. Sprejema naroČila za poroke In krste ter vsakovrstno pecivo ter po-~ ~ n» don. - ZMERNE CENE. Vetika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev In dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. Josip M\m h i GORICA ulica Municipio št. 1 ranimi mm iibiih 5 s Dobroznana mirodllnlca u ■ B Iv. Camatili ss Sv-fcn - Tisi - Min Nor. ttm = B Velik izbor barv _ = = povlak itd.= = 13 Zaloga za Trst in okolico redilnega H ™ ke In odrasle SLADIN i Pro&fiiuinica ur in ^agoccnosll h (u drug Drag. Vekjeta) Trsi S".^ Corso it 35. B- gati izber zlatanine, srebnaine. dragocenosti in žepnih tr Kupnje in menja staro z1*Uj in tudi srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vamkovnitn© srebraine, zla tanine, kakor tudi lepše š u um i>nmur>kj tuvaina tlvokoles . TRIBUNA-Gorica, Triaika ul. 38 prej pivovarna G url ti p). Zaloga dvoteol-Šivalnih In kmetijskih -trojev,fra-taofonnv, orkestr n. ttd. Fm BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje sv na obroke. Ceniki franko B IUAN SIMONIČ Trst uH