IMENSKI Izhaja vsaka sredo. Cenil Letno Dia 32.—, Jiolletno Dia 16.—, četrt-etno Dia 9.—, inozemstvo Dia 64.—. — Pogtno-čekovnl račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška cesta 5 Teleioa interurbaa 113. Caaa laiaratomi cela •tran Din 2000.—, pol stre« ni Din 1000.—, četrt «treni Dia 500.-, '/» strani Din 250-, '/u str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20. Presnih za izvriefsnfc zohona o agrarni »Službene Novine« v Beogradu so 23. julija objavile 5 pravilnikov, ki vsebujejo predpise za izvrševanje zakona o agrarni reformi. O prvem pravilniku, ki se tiče višine in načina odškodnine za razlaščene gozdove in pašnike, smo poročali v zadnji številki. Danes pa na lcratko objavljamo glavne določbe ostalih pravilnikov. Agrarni predmeti in agrarni upravičenci. V smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme je predvideno, da predvsem ugotovijo banske uprave agrarne predmete = zemljišča, ki prihajajo v poš-tev. Izdajo se tudi odloki o ugotovitvi agrarnih upravičencev in o dodelitvi zemlje, ki se bo razlastila po posebnih potujočih komisijah. Na podlagi odlokov teh komisij postanejo agrarni interesenti neomejeni lastniki zemljišč. Naloga in pristojnost potujočih komisij. Potujoče komisije so pristojne, da ugotovijo agrarne upravičence = osebe, ki dob6 zemljo, odnosno da dopolnijo odloke že prej ugotovljenih upravičencev, nadalje da dodelijo In parce-lirajo agrarna zemljišča in končno, da izdajo razlastitvene odloke. O vsem tem prinaša pravilnik podrobne predpise. Kar se tiče odškodnine za agrarna zemljišča, lahko to vprašanje rešijo zainteresirani sporazumno, toda še le takrat, ko so odloki o ugotovitvi agrarnih upravičencev postali izvršilni, in ko to odobri banska uprava. Drugače pa se odškodnina ugotovi po določbah zakona In dobi poprejšnji lastnik obveznice Privilegirane agrarne banke. Koliko bo v naši banovini teh komisij in kako bodo sestavljene? V Dravski banovini se ustanovijo tri potujoče komisije in sicer: 1. za sreaa Murska Sobota in Dolnja Lendava; 2. za sreze Ptuj, Ljutomer, Maribor levi in desni breg, Radgona, Dravograd, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje, Celje in Gornjigrad, ter 3. za vse ostale sreze v Dravski banovini. Potujočo komisije tvorijo: 1. uradnik pravnik, ki ga postavi kmetijski minister in ki je obenem predsednik komisije; 2. geome-ter; 3. kmetijski strokovnjak. Po potrebi se komisiji dodeli z ministrskim odlokom še več agrarnih in drugih uradnikov in strokovnjakov, kakor to zahtevajo posli, ti pa morejo biti aktivni ali upokojeni uradniki. \ ■• Občinski agrarni odbori. Kot posvetovalni organi za čas ura-dovanja potujočih komisij v posameznih občinah se osnujejo agrarni odbori, ki so dolžni, da se odzovejo pozivu komisije. Kot taki imajo pravico nasveta, ne pa rekurza proti odlokom. Občinske agrarne odbore tvorijo: 1. eden občinski odbornik, ki ga izvoli občinski odbor; 2. predsednik agrarne za-jednice, odnosno predsedniki zajednic, če je v občini več zajednic; 3. po eden kmetovalec iz vsake zainteresirane vasi dotične občine, ki ga imenuje sreski načelnik. Kako se bo odplačevala odškodnina za zemljišča? Privilegirana agrarna banka bo Izdala posebne obveznice (4%), s katerimi se bo izplačala odškodnina za ona zemljišča, ki se razlastijo v korist do-hrovoljcev, odškodnina za oranje, sejanje in seme, neizplačana zakupnina za zgradbe, kakor tudi odškodnina tistim lastnikom, ki si izberejo način odškodnine v obliki teh obveznic. Dosedanji lastniki razlaščenih, zemljišč se lahko izjavijo, ali hočejo dobiti odškodnino v obliki obveznic, ali pa neposredno od agrarnih interesentov. Agrarni interesenti, ki dobijo zemlji» šče in za katere bo banka plačala odškodnino, morajo pred izvršitvijo raa» lastitvenega odloka v zemljiški knjigi podpisati predpisano zadolžnico v korist Privilegirane agrarne banke, na katero morajo plačati obresti. Dol govani znesek morajo povrniti v 20 lednih obrokih. Za dobrovoljce plača letne obroke in obresti država. Letni ol> rok za odškodnino od 100 Din znaša a 5% obrestmi 7 Din 79 par. Amerlkanski minister v Ječi. Prejinji minister Združenih držav Albert F aH Je kljub starosti 70 let nastopil enoletno kazen. Fall Je dal v najem državne petrolejske vrelce in je prejel pri tem poslu visoko podkupnino. Ponesrečen upad bolgarskih komlta» šev na naše ozemlje. Zadnje dni se jt sestala v Vranjski banji mešana bol-garsko-jugoslovanska komisija, ki ima v smislu sofijskega sporazuma iz lanskega leta nalogo, da reši končnovelja-vno vprašanje dvolastniških posestev na jugoslovansko-bolgarski meji. To delo je trn v peti bolgarskih komita-šev, ki so poslali petorico komitov zadnje dni julija preko meje na naše ozemlje, da bi tukaj izvršila razne atentate in pred vsem pa bi se naj vršili zločini in napadi na potniške vlake na progi Niš—Skoplje, kjer se vršijo zgoraj omenjena pogajanja. Petorica komitov je bila založena z vsem potrebnim: denarjem, strelivom, s peklenskimi stroji ter s strojnicami. Naše obmejne straže so 4 komite usmrtile, petega pa ujele živega in ta je izpovedal, kje, kako in zakaj je hotela banda napadati. Poprejšnja Ljapčeva vlada je bandite podpirala, sedajna Malinova j« prevzela vladne posle z geslom, da bo vzpostavila mir ter red v notranjosti in na mejah. Tokratni vpad je zadosten vzrok, da dokaže Malinova vlada celemu svetu, kdo je v Bolgariji močnejši, ali bolgarski banditi ali bolgarska vlada. Z Inozemsko pomočjo Nemčiji vedn« še nič nI. Nemčiji &o hotele pomagati v flnamčnem oziru velesile na konferenci v Parizu. Kljub prisrčnemu sprejemu nemškega kanclerja dr. Brunin-ga in zunanjega ministra dr. Curtiusa ni rodila pariška konferenca nobenega uspeha. Pariškim posvetovanjem so sledila londonska. Tudi v Londonu j« bila sarigo prisrčnost med visokimi državniki, a pravih zaključkov nobenih, Ka-kor je razbrati iz namigavanj Časopisja, sta hoteli v Londonu Anglija in Amerika — Francoze izigrati v korist Nemcem. V očigled taki politiki je začela Francija bežati s svojim kapitalom iz angleških bank in ta korak je angleške diplomate v toliko iz tremi i 1, tla pravijo Nemcem, da jim ne morejo ¡pomagati brez pristanka Francije, ki Je v Evropi najbolj boeata na zlatu, fcadnj dni minulega tedna sta se mudila v Berlinu angleški ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Henderson. Kako so bili zaključki tega poseta, se je javnosti prikrilo. O raznih obiskih, ki se pripravljajo za bližnje dneve v Parizu, oziroma Rimu, kakor tudi o obisku francoskih državnikov v Berlinu, se vršijo živahna pogajanja, vendar še ni bilo sklenjeno nič končnoveljavnega. Po vsej priliki iiOČO Fre-ncdi obiskali Berlin še le v avgustu. — Nelil^Ka vlada naleč. Danica bi bila prav sigurno utonila, da je ni rešil dobri plavač Viktor Burkeljc, k J je otel že letos trem potapljajočim sa življenje. Cirkularna žaga mu Je prerezala — vrat. V Liubliani so žacali na skladi- Tudi ob vročih dneh negovani lasj el Za to je potreben Elida Sh^m» / poo. Čisti, da nobena reč ne tako ... dela lase mehke kakor ^ svila in človeka čudovito os\ ežil Vsak teden po enkrat si umijte glavol ELIDA SHAMPOO sču tvrdke Ivan Pogačnik kaznjenci drva na cirkularni žagi. Juriju Rezar-ju je spodrsnilo pri žaganju, padel je z vratom na vrteči se cirkular, ki mu je smrtno prerezal vrat. Hiša in gospodarsko poslopje pogorela. V torek dne 28. julija je udarila strela med nevihto v poslopje posestnika Alojza Zadravca v Rožičkem vrhu v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici. Požar je zajel stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Živino in pohištvo so še oteli, vse drugo je postalo žrtev plamenov. Pri reševanju pohištva se je zrušil strop na posestnikovega sina Anton Vrbnjak. Nezavestnega in močno opečenega so oteli skozi okno. Gasilci so ogenj omejili, a je oviralo gašenje pomanjkanje vode. Škoda znaša nad 70.000 Din, zavarovalnina pa je le malenkostna. Žrtev Save. Dne 31. julija je utonil v Savi med Tomačevim in Jaršami pri Ljubljani 251etni mesarski pomočnik Ivan Skubic iz Ljubljane. Smrtna nesreča pri nabiranju planike. Pri Mojstrani na Gorenjskem v Julijskih Alpah je smrtno ponesrečil pri nabiranju planike 141etni Ernest Košir. Kozolec pogorel. Na Bledu je pogorel kozolec dvojnik, ki je bil last blejske gozdne uprave. Kozolec, ki je bil polno žita in detelje, je pogorel do tal. Hudo prizadeti so kmetje, ki so imeli kozolec v najemu. Peklenska zloba požigaleeve rcks. Na Igu na Kranjskem je požigalec za-žgal hišico čevljarja Avanceta. Ljudje so si komaj oteli golo življenje. Pri pogledu na požar in na obupno vpitje prizadetih je smrtno zadela kap kletnega Antona Župeca, ki je bil bolan na srčni napaki. Voz se je prevrnil na posestnikovega sina Lojzeta Gospodariča iz Dola pri Trebnjem v okolici Novega mesta. Na reveža je padla teža 2000 kg, mu zlomila obe nogi, poškodovala roko in še cele četrt ure je moral prebiti pod vozom. Eelokrajinska vas pogorela. V Belo-krajini je pogorela vasica Špeharji ob Kolpi. Ogenj je izbruhnil v enem dim-' niku. Ker je bilo poslopje leseno in krito s slamo, je bila hiša mahoma v plamenu. Od te hiše se je razširil požar z neugnano naglico na druga poslopja. Ogenj je uničil 10 hiš in 27 gospodarskih poslopij s pridelki in orodjem. Niti vse živine niso mogli rešiti. Gasilci niso imeli vode in so gasili z gnojnico, ki je pa tudi hitro pošla. Trojno prediranje proti severnemu tečaju. Da je nastopil zrakoplov »Zep-pelin« polet v smeri proti severnemu tečaju iz Ljeningrada, smo poročali že v zadnji številki. »Zeppelin« je srečno priplul iz Ljeningrada preko Arhangel-skega do Franc Jožefovega otočja. Zrakoplov je preletel 1100 km s povprečno hitrostjo 99 km na uro, med tem ko sicer lahko vozi 130 km. Dr. Eckener je plul počasi, da da fotografom priliko, točno posnemati to površino, ki je jako neznana in na kartah zelo slabo zaznamovana. Delala sta samo dva motorja, tako da je nekaterekrat zrakoplov plul samo s hitrostjo 52 km na uro. Foto- grafi in kartografi so mrzlično delali in njihovo delo bo ogromnega pomena za znanstvo in morjeplovstvo. Na 80° severne širine v zalivu Hooker je srečal »Zeppelin« ruskega ledolomilca »Malgyna«, ki tudi prodira proti severnemu tečaju. Zrakoplov je srečno pristal na morju. Iz zrakoplova so spustili čoln in obenem so odpluli z ledolomilca 3 čolni. Pozdrav med obema skupinama je bil prisrčen. Po pozdravu se je radi bližajočega se ledu »Zeppelin« dvignil zopet v zračne višine. — Pri nadaljevanju poti proti severu je naletel na neugodne vremenske prilike, ki so onemogočale vsako opazovanje in se je vrnil v Ljeningrad in domov. Amer. podmornico »Nautilus« so na Angleškem popravili in že hiti pod poveljstvom Wilkinsa v severno morje. Na potu proti tečaiu sta le še ruski ledolomilec in ameriška podmornica, med tem ko je bil »Zeppelin« že prisiljen na povrat. Izrinila Jo neznano ksni od 20. do 21. julija Liza Roškar, kuharica pri g. Felber v Dravski ulici v Mariboru. Kdor bi kaj znal o njej, naj javi bratu Francu Roškar ju, Ruška 15. — Obstoja sum samomora. Dr. med Henrik Ecllaj, zdravn'!!, je začel svojo prakso pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v hiši gospe dr. Tipličeve. Ordinira dnevno od 8. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 6. ure popoldne. 1144 Zenst dešto novo blcro po nepričakovano nizkih cenah. Ogleite si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Elarifcar, Veiriniska 15. 370 * Oozftsr, M sfrslfa §?cc. Zgodovina nam poroča, kaj vse so si dovolili v nekdanjih časih graščaki z ubogimi kmeti. Dogajajo se pa še dandanes tupatam stvari, ki spominjajo na čase, ko je bil kmet takorekoč lastnina graščakova in so si graščaki dovolili s kmeti vse mogoče stvari. Tako ima grof Thurn v Železni Kapli v Slovenskem Korotanu za Obirsko gozdarja Walter j a. Metode tega moža spominjajo prav na nekdanje čas<5. Posestnik Vah iz Obirske pase na Kozlaku svoje ovce in živino. Na njegov gozd meji grofov gozd, v katerem se istota-ko pase živina. Plotov seveda ni. Pa sta zašli nedavno dve Vahovi ovci s tremi jagnjeti preko meje v grofov gozd. Gozdar je zasačil ovci in je krat-komalo ustrelil ter ju vrgel v globok prepad. Walter je ustrelil že prej enkrat dve ovci, ki sta prišli preko jugoslovanske meje, in predlanskim eno ovco na Šenkovi planini, ki je prišla i Šajde. Zdi se, da ima ta gozdar izrazito vselje, streljati ovce. Gozdar kmeta Va-ha o tem dogodku ni obvest^. Streli je slišal drugi kmet ter šel za odmevom in srečal gozdarja. Na vprašanje mu je gozdar povedal, da je ustrelil dve ovci in pokazal čisto drugo smer. Dva dni je moral vsled tega Vah iskati svoji dve ustreljeni ovci, dokler ju ni na*šel v težko dostopnem prepadu. Ivu povati mora žito in gotovo bi raje jedel ovčje meso nego suh kruh. Omeniti je, da prihaja tudi na kmečko posest grof Thurnova živina in bi morali kmetje to živino postreliti, če je po postavi to dovoljeno in če velja enaka postava za vse. Ž ustrelitvijo dveh ovc je bil posestnik Vah plačan za usluge, ki jih je storil gozdarju, da mu je namreč vse zoral in pomagal z vprežno živino in ničesar računal. Objestni tuji gozdarji nimajo srca za domače slovensko prebivalstvo. * Znmsn^m izborso vino iz najboljših vinogradov za suha bukova drva aH za rezan les. Frnn;"o Gmlšck, Maribor, Eazlagova ulica štev. 23. 1093 Fečo. Da ne govorimo mnogo in kritiziran mo današnje razmere, smo se sami brez v»< likih pomislekov lotili dela, ki se naj konča v znamenju »mage za našo boljšo "bodočnosti Osnovali smo l.amreč Gospodarsko zadrugo, ki je počela svoje delo najprej na polju vnovn čenja živine in prodaje mesa. Ustreženo bo ■ tem kmetu, ki je danes skoraj brez dohodkov, in tudi odjemalcu, ki je z večine kmet in d»« lavec. Dasi je bil skrajni čas, da se organizU ramo, vendar se najdejo še črnogledi, čeprav jih je hvala Bogu malo. Dokaz za to je dejst« vo, da komaj osnovana zadruga šteje lep« število članov. Lepo obiskani občni zbor j« izvolil v odbor razumne zadrugarje z načel-« nikom posojilnice g. Novak Antonom na čelu« Razumevanje za to ustanovo imajo mnogi, ker se lepo čuje glas ljudi: Sedaj pa se držin mo tega, kar je res naše! Zadruga naj posta« ne močna organizacija, kar se bo doseglo 4 pravim požrtvovalnim sodelovanjem vseh član nov, ki bi naj bili iz celega okoliša, ker v slo« gi Je moč. Zadruga ima svoje prostore pri g. Božlčekn, kjer je na razpolago poleg klavnic« in mesnice tudi led, kar je glavni pogoj, d« smo lahko počeli. Vsi smo hvaležni, da nam je g. Božiček dal na razpolago pod tako re« ugodnimi pogoji. Potreben inventar je zadru« ga nabavila. Smo tudi že par komadov živine pojedli iz naše mesnice in dobra je. Dasi še ni vse tako urejeno kot bi naj bilo, vendar se zavedamo, da jo začetek te5 iaf.i je •••>.ier»«r napravil drugačno mejo, s katero iz;; m Po prejšnji meji sem rabil -sv-et že <•< Ali ga lahko kljub novi meji O rt $r<> v~> r: -Svat s • ■ novi meji pravilno razmerjen in »'i ne v.i< r -ar itoriti proti. Tudi niste zerriVie w -- -ovali, ker ste jo rabili le IG •m«ne i» rt 'JO ter. M. C ; p T„ Tio '; imam, ali sem dolžen pla- čevat . < .i 'ko -takso in vinsko trošarino? O d ¡r:v r Ste ■•■• •,. ; : ščeni ste direktnega davka, ■ne pa • ojbin in trošarin, ki so indi- •rekten rln- 'H. TL v i>s. pvu msnico. Moj tovariš je pred 1 ie ženi in nima nič. Ali jnorarn. . j..«, vse plačati in ne le po- lovico? O d g o v ,o : Vi o v- • p'a"cati sami! Pač pa imate ,pra.vi('o , .-.) vseh izdatkov terjati od tovariš."- _ izvršite rubež na žep, kadar 'iroste i -' ■■' da kaj ima, morda bo kaj. Ali težko ]'• : iti tam, kjer ni niči A, G v P. .Na .-rt je 5e drugi delal. Jaz pa sem .;.ia<';.. vii .'ivek. Železnica mi ni hotela por, .. .-, . . ;o je vozil moj kompaajon. Kako m ' ■ ! ■■ - :!I)? ■ O d ¿i ■ v '.) r : V . \ i je v tem, da ste imeli takega lanu, tta. Davkarija gleda na promet, ki je bi! :: v;>ia obrti. Železnica vam pri naj-,!>:': ; ii r.? more ustreči! Zahtevajte od-ški -i.!no oJ Vonfipanjoaa, če imats sploh kako n- ;>o z njimi Isti I Investicijsko posojilo imam, pa se ne razumem glede obreati. Odgovor: Ko boste v Celju ali Ljubljani, se oglasite s tiskovino v Zadružno-gospodarski banki, pa vam bodo vse povedali in tudi izplačali obresti. J. R. v E. v. Silno staro pot imamo črez neko posestvo. Ni pa bila vedno povsem ista, ker plaz vleče. Zdaj pa naenkrat ne smemo več hoditi. Odgovor: Povejte sosedu, da je pravice steze zastarala in mora pustiti prost prehod, ker hodite po tej pate, ki se bistveno ni izpremenila, že nad 30 let. Današnji 6a3 zahteva splošno varčevanje. Tudi v gospodinjstvu. Gotovo je, da so naše gospodinje po večini zelo varčne, da se pa kljub temu tudi še marsikaj prihraniti, da ni izdatkov v denarju, ki ga je ta.ko malo. Gospodinja varčuje v prvi vrsti že s tem, da Zli Si uporabiti za dom predvsem to, kar doma zraste. Znati mora tudi to>- kar se doma poirebuje, tudi doma pripraviti. Prvo, kar ima gospodinja nalogo, je, da preskrbi zdravo hrano. Za hrano zraste skoro vse doma. Pri nas smo bili na razne stvari iz trgovin zelo navajeni, pa se da tudi brez tega izhajati. Ljudje želijo sicer izpremembe v hrani, toda ta izprememba se da napraviti tudi z domačo hrano. Gospodinja, varčuj torej, predno se odločiš, kaj bi vse v prodajalni kupila! Zelo draga so v družini zdravila, ker je vedno kaj ti;eba. Gospodinja pa, ki pozna domača zdravila, jih bo tudi sama pripravila, in bo tako mnogo pri- 32 Orožniki so mislili, da bc .o zadeli o o priliki temeljitih hišnih preiskav pi j Drobnetu in še pri več drugih osumljencih na Guzajeve denarne in blagovne zaklade, pa so se zmotili. Dobili niso prav nič. Kam je zginil denar roparskega glavarja, ni zvedel do danes nikdo. Drobne je bil nekaj časa v preiskavi, isto-tako par drugih, pa so jih izpustili vse, ker niso mogli dokazati nobenemu nič. Vloge Judeža ni igral niti eden iz »e« trdnih vrst Guzajeve organizacije. Po Guzaj evem žalostnem ivoncu ni bilo slišati več o napadih, tatvinah ter ropih. Tolovajska četa se ni upala brez poglavarja na delo, zadremala je, zaspala in Hi se več prebudila, ni v»>č dobila Gu7aju vrednnga naslednika. V nedeljo po ustrelitvi so govorili že po vseh farah od Št. Jurja do Brežic, kako so izsledili orožniki nepremagljivega Guzaja in obračunali , z njim s kroglo. Časopisje je prineslo dolge opise oblege, junaškega nastopa žandarmerije in sliko ustreljenega roparskega poglavarja s fotografijama obeh orožnikov zmagovalcev. Kmalu za tem se je pršilo na Planini veliko slavlje. Celjski glavar in orožniški poveljnik sta odlikovala Marija Grizolda s srebrnim zaslužnim križcem, njegov tovariš Stres je prejel višjo pismeno pohvalo in izplačano na Guzajevo glavo prvotno razpisano nagrado v iznosu 150 gld. Guzajeve sedmine je prirejala trška gospoda in bogataši po celem Spodnjem Štajerskem, kjer so pili in se veselili, da so rešeni tolovajskega strahu, ki jim je bil par let po noči in p» dnevu za petami. Poprej tolikokrat ozmerjano orož«-ništvo je bilo na mah ovenčano s slavo zvestobe v vršenju službe, brezprimernega junaštva in konečiie zmage! IzpEsmenjen položaj. Deček orožniku: »Le hitro pridite, naš oče se že eno uro tepejo z nekim drugim moškim!« — Orožnik: »Pa zakaj nisi prišel ža prej povedat?« — Deček: »Do zdaj so bili še oče močnejši.« Karodna vprašanja. Vprašali so otroka: Povej nam, dete, kako zovejo v vaši vasi volka? — Ne zovej« ga, kar sam prid^! Vprašali so volka: Ali se bojiš psov? -j Ne, ali neprijetno mi je, če za menoj lajajo. Vprašali so kokoSi ^-Čemu kokodakaš, ka< J dar izneseš jajce? -i Da vsakdo ve, kolik« sem vredna. hranila za dom, poleg tega pa tudi dala bolniku najbolj uspešno domače »dravilo. Potrudi se, da boš poznala, domača zdravila! Preko poletja si JiEr pripravi, da jih boš imela po zimi. Dobra gospodinja zna varčevati tudi C4 obleki. To varčevanje se kaže pa v m, da zna pravilno ravnati z obleko. Koliko obleke se po nepotrebnem pokvari, ker se je pravočasno ne osnaži, ker se je pravočasno ne zakrpa, se je pravočasno in pravilno ne opere! Isto velja tudi za posodo. Koliko je fre v nič, ker se ni ravnalo s posodo tako, kakor bi bilo treba! Namizno orodje zarjavi in razpada, zmetano v kak predal. Razne kuhinjske priprave •e uničijo z nepravilnim ravnanjem. Varčevanje pa ne obstoja samo le v tem, da se obstoječe ohranja, ampak tudi v tem, da se iz malenkosti zna še tudi kaj prigospodinjiti. Ne le, kar rabiš doma, tudi to, kar lahko od tega unovčiš, to je tvoje delo, tvoja skrb! Naše gospodinje so v splošnem zelo varčne, sicer bi itak zelo slabo izgledalo v naših hišah. Tudi s tem, da smo danes o tem pisali, nismo hoteli našim vrlim gospodinjam očitati, da niso varčne, pač pa smo jih hoteli le podkrepiti v zavesti, da varčna gospodinja mnogo pripomore k blagostanju v hiši. Čim več bo v tem oziru izobrazbe, tem bolje bo tudi za naše domove. Zračite stanovanja! Našla sem hiše, kjer celo poletje ne odpro oken. Imajo Eadelane in pravijo, da itak imajo pri hiši dovolj čistega zraka. Toda v hišah imamo večkrat zelo neprijeten duh po vlažnosti, po plesnjivosti in ne vem Še po čem. Ta vzduh preide tudi v obleko in ta se zaradi tega kvari. V slabem sobnem zraku se navadno spi in tedaj, ko človek res nemoteno vdihava rrak prav na globoko, ima na razpolago slab zrak. Ali se vam nič čudno ne udi, da v naših sicer tako zdravih krajih imamo na deželi tolike j etike? Zračite stanovanja, prezračite posteljnino, spijte v čistem zraku, da boste vsi skupaj zdravil * Ceiie ira scfKis&a peroOla. mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 1. avgusta so pripeljali fipeharji 25 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 13 do 15, špeh po 13—15 Din. Kmetje so pripeljali 14 voz sena po 60—90, 7 slame po 60 Din. Na trgu je bilo 5 voz kumare po 1—3, 1 zeljna glava po 2—3 Din. Pšenica 2, rž 1.50, ječmen 1.25, oves 1.25, koruza 1.50, proso 2.50, ajda 1.50, fižol 2, luščeni grah 10—12 Din. Kokoš 30 do 45, piščanci 20—60, raca 15—25, gos 35—50, puran 40—55, domači zajec 6—30 Din. Buče komad 1.50—2, gobe 1—2, maline 5—6, grozdje 10—12, marelice 24, hruške 3—7, jabolka 4—6, breskve 12—16 Din. Mleko 2—3, smetana 12 do 14, surovo maslu 30—38 Din. Jajca 0.75—1, med 12—20 Din. Meri'jcrski živinski sejem dne 28. VII. 1931. Prignanih je bilo 24 konj, 15 bikov, 319 volov, 381 krav in 23 telet, skupaj 762 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 4.50 do 5.75 Din, poldebeli voli od 3.50 do 4 Din. plemenski voli od 3 do 3.50 Din, biki za klanje od 3.50 do 5 Din, klavne krave debele od 3 do 5 Din, plemenskT krave od 2.25 do 2.75 Din, krave za klobasarje od 1.75 do 2.75 Din, molzne krave od 3 do 4 Din, breje krave od 3 do 4 Din, mlada živina od 3 do 4 Din, teleta 6 Din. Prodanih je bilo 340 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 80 komadov, v Italijo pa 54 komadov. BCcribcrski svinjski sejem dne 31. VII. 1331. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 144 prašičev, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 50 do 80 Din, 7 do 9 tednov stari 90 do 130 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 220 Din, 5 do 7 mesecev stari 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 420 do 500 Din, 1 leto stari 600 do 700 Din, 1 kg žive teže 6 do 8 Dan, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 99 svinj. ilesne cene v Mariboru. V »lovsko« meso I. vrste 1 kg od 14 do 16 Din, II. vrste od 10 do 12 Din, meso od bikov, krav in telic od 6 do 8 IMn, telečje meso I. vrste od 18 do 25 Din, II. rrete od 8 do 16 Din, «vlnjako meso sveže od 12 do U Din. v upori m hosii©z9 ¥ isisiji Boljševiki obešajo vse na veliki zvon — silno se bahajo, če so storili kaj novega. Amerikanci, Angleži in drugi narodi so tudi ustvarili imenitna dela, a o njih bahanju ničesar ne vemo. V poslednjem času gre po listih vest o največji električni centrali, ki jo gradijo boljševiki na Dnjepru. Baje bode voda padala 35 metrov globoko ter bo gnala devet turbin, vsaka po 85.000 konjskih sil. Toda elektrarna še ne bode kmalu gotova, tudi tovarne, kjer se bo ta sila izrabljala, po večini še ne stoje. In kjo se bo vzel denar za to silno podjetje? Gotovo bodo letos sovjeti prodajali svoje pridelke v inozemstvo pod ceno, da bodo dobili potreben denar. Ljudstvo bo še naprej boso, golo in gladno za to, ker sovjeti trošijo denar le za svoja velika podjetja. Zato ni čudno, če se jo Rusiji pojavljajo upori in atentati. »Kavkazsky kazak« poroča, kako so boljševiki zatrli upor na severnem Kavkazu. Kazaki so se uprli v obrečju rek Kuban in Terek in tudi v drugih krajih in sicer vsled nasilne kolektivi-zacije in vsled odredbe sovjetske oblasti, da se kazaki morajo preseliti na sever in v srednjo Rusijo. Število upornih kazakov je znašalo okrog 30 tisoč. Skrivali so se v gozdovih in na gosto zaraščenih otokih v spodnjem teku reke Kuban. Boljševiki njihovih skrivališč dolgo niso mogli izslediti. Ko so jih pa našli, so poslali iz Moskve aero-plane, kateri so kazačja šotorišča z —' bombami naravnost zasipali ter jih morili z udušljivimi plini. Strašni veter je odnašal udušljive pline tudi ša v druge kraje, kjer so umrli mnogi nedolžni prebivalci, ki se upora niso udeležili. Poginilo je tudi mnogo živine in reka Kuban neprestano meče na breg Vprašali so petelina: čemu pogleduješ v «rak, ko piješ vodo? *— Zato, ker orel in Jastreb gledata na zemljo. Umazan robec. Gospa: »Ampak, vi ¡rendar t žepnim rob-jwm brišete posodo!« h- Kuharica: »Nič zato, gospa, saj je že itak Bmazan!« Neki kaznjenec, M je bil na smrt obsojen, tudi v ječi ni liffubil dobre volje. Btražnik mu je nekega dne povedal, da bo itrugo jutro ob šestih JtoeSen. «-j »Nemogo-ie«, je odvrnil kaznje-aec, »jaz noben dan (i* vstanem pred poldne.« Rožmarin. Še nekoga je iznenadila za celo življenje Gu-zajeva tolovajska smrt — kmečko nedolžno Amo-novo Barbko. Njenega Francija ni bilo že nekaj dni v obiske, vendar to je ni skrbelo, saj se je odpravljal na odhod preko morja in so ga klicali selitveni opravki nenadoma kam dalje, da res ni imel niti časa, da bi jo bil obvestil, kje se mudi in kaj počne. Slišala je usodepolnega dne k mirnemu mlinu ob Bistrici strele, pa sta bila z očetom enoglasnega mnenja: »Graščinski lovijo in tako bo šlo celi teden.« Šele v nedeljo, ko Je prišla do cerkve, se je čudila, da je pred službo božjo zbrana cela fara na pokopališču. Moški so kazali z rokami na sveži grob ob zidu, ženske so stale v posameznih gručah od daleč. Nikdo ni govoril na glas, vsi so le šepetali, ker mirodvor je svet kraj. Ko je hotela tudi ona zadostiti radovednosti in si razložiti to nenavadno zbiranje, »o jej naredili vsi prostor, kakor bi bil stopil na pokopališče sam g. kozjanski dekan. Stala je že na sredini za večni počitek blagoslovljene zemlje, še šepet je potihnil med farani, pogledi moških in žensk so bili uprti v njo. Ozirajoči se okrog in molče vprašujoči od kod in zakaj ta tajinstvena tišina, jej je priletel v uho vkljub šušljanju oni zlobni: »Ravbarjeva niti ne ve, da so njenega ustrelili in pokopali za zidom, kamor pač spada razbojnik!« Pri vdaru teh besed se jej je zavrtelo v glavi, vendar zmagala je njena močna, da, silna dekliška narava. Premagala se je in odšla molče povešenih oči iz sredine župljanov, kamor ni več spadala, bila je »ravbarjeva«. Obiskala Je samotni grob v pondeljek proti večeru, ko je ni motil nikdo. Govorila je dolgo z ljubim pod grudo, ki Jej je nakopal z odkrito ljubeznijo sramoto ter izobčenje iz poštene človeške družbe do smrti. Ni mu očitala, on ni bil kriv, zakrivila Je to prokletstvo ljubezen, ki je sojena enemu tako, drugemu drugače! Ona ni niti prav pila iz ljubezenske čaše in že je bila mrtva trupla kazakov. Ves kraj je poljan in v bogatem ozemlju reke Kuban bo vladal glad. Ta krvavi, nečloveški Obračun z kazaki Je razburil vso Ru-»ijo. Isti list poroča, da so uporniki na severnem Kavkazu v zadnjem času izvr-ftili 22 napadov na sovjetske zavode, na (>ošte in na posamezne osebe. V Jeikaterinodaru (zdaj Krasnodaru) »o bili v štab četrte divizije postavljeni Itirje peklenski stroji. Pri eksploziji je bilo usmrčenih 120 oseb, med njimi 7 višjih častnikov. Krivcev seveda niso našli. Sila rodi odpor. Boljševiki so ljudstvu obljubovali raj, a prinesli so mu pekel. Ljudstvo je razočarano in siromašno; vzeto mu je premoženje, vzeta družinska sreča. Ničesar nima več za izgubiti, zato je obupano in v obupu gre Človek v boj na življenje in smrt. Stalin je na nekem shodu v Moskvi poročal, da bo letos kolektivizacija po večini končana. Torej bo kmet v dejanju postal delavec, popolnoma odvisen od boljševiške milosti. Toda čudne razmere vladajo v nekaterih kolhozih. O takem slučaju poroča »Vozroždenie« v eni zadnjih številk: »Pred 7 leti so bili pregnani komunisti iz Estonije. Ti so osnovali pri kraju Vrudi kolhoz z imenom komunista Tompa, ki je bil ustreljen v Estoniji. Ves živi in mrtvi inventar so vzeli na dolg. Kolhozniki — sami bivši tovarniški delavci — niso imeli pojma o poljdelskem delu. Začeli so bežati iz kolhoza, eden za drugim. In čez nekaj let ni bilo v kolhozu nobenega izmed prvotnih ustanoviteljev. Tedaj so oblasti prignale iz nekega vzgojnega doma 35 fantov od 16 do 17 let. Vsi žive v skupnem prostoru; spe na deskah, postljanih s slamo. Hrana je slaba; pol funta kruha na dan, malo ribe, redke juhe in zvečer čaj. Hodijo strgani. Denarja ni, kdor prestopi mejo kolhoza, pride pred sodišče — tako poroča list »Vozroždenie«. Zato ni čudno, da kolhozi niso pri ruskem ljudstvu v dobrem imenu. Na - MnSTVKNI! CiVESTf Kavkazu pojejo naslednjo pesem, ki bi se dobesedno prestavljena v slovenskem jeziku približno takole glasila: Dobro se v kolhozu živi, Eden dela — sedem jih leži. Trebuh gol, bosa petka, Da izvrši se »pjatiletka«; Ne bojim se mraza, Ne bojim se hlada, Bojim se iti v kolhoz, Da poginil bi od glada. A. K. DEKLIŠKI TABOR V ČEENŠOVCIH. V nedeljo po prazniku Marijinega Vnebovzetja, 16. avgusta, bodo vrle mladenke iz ta-lega Pomurja kot vd&ne Marijine hčere proslavile 15S31stni jubilej proglasitve Marije kot Mnters fcežfe na efeškem cerkvenem ztsru. V to svrho bodo pohitele v Črenšovco, kjer bo ob 10. uri cerkveni tovor prež. c- kanonika 6a si a, škof. voditelja Marijinih družb. Na zborovanju Izven cerkve bo predsednik Prosvetne zveze dr. H o h n j c c tolmačil smernice Ecicfcne dekliške prosvete. — Dekleti Slovenske krajino, udeležite se tera tabora, ki je v prvi vrsti namenjen vanj! Tudi dekleta sosednih štajerskih župnij, rošijiie svoje zastopnice svojim prekmurskim sestram v pose!. Kaj bo ta tabor dostojen svojega visokega namena! DEKLIŠKIM ORGANIZACIJAH V POSAVJU! Zadnjo nedeljo meseca avgusta, 33. avgusta, beda dekleta lz cclora nEšora lapera Pcsavfa £3 ztrcla v Rajbenturru na svojim tisklišliem tstoru. Namen je predava lSCSletnsra jubileja elsgkaca cerkvenega zfccra in pobuda za prosvetno delo med dekliško mladino. Govorila bosta preS. g. kanonik časi ln predsednik Prosvetr9 zveze g. dr. Josip E o h n J e c. Erš£snske dekliške organizacije, pripravite debro ta skod! FANTOVSKI TABOR V VOJNIKU. t. avgusvta ss vrši v Vojniku velik fantovski tabor za dekanljo Nova cerkev ter so> tedni a župnije Celje, Teharje, Sv. Jurij ob južni železnici, Dramlje, SpiteUč, Konjice, Zreče, Stranice in Gornjo Prihovo. Sporedi Ob 10. url služba božja v župni cerkvi. Po svetem opravilu v posojilniški dvorani fantovski tabor. Glavna govornika sta dr. Basaj in dr. Vatovec, zastopnika mariborske Prosvetne zveza. Iz vsake župnije ima po en fant kratek pozdravni govor. Pohitimo vsi 9. avgusta pol-noštevilno v Vojnik, kamor nas vabi mariborska Prosvetna zveza! Sv. Peter pri Mariboru. Zadnjo nedeljo v avgustu, to je 30. t. m. se vrši na Gorci pri Št. Petru fantovski tabor. Bo to praznik slovenske mladine iz Slovenskih goric in Dravskega polja. Pa vabljeni so fantje tudi od drugod. Pokažite fantje, da ste ostali to, kar so bili vaši predniki, da dedščine prednikov niste zapravili, temveč ohranili, da vam je vera oče-, tov in jezik materin še vedno sveta, ljuba in draga, da je slovenska mladina verna in ka-tališka in da bo takšna tudi zanaprej ostala. Natančen spored praznika slovenskih fantov se še objavi. — Dekliška Marijina družba priredi eno izmed prihodnjih nedelj izlet k Sv, Barbari v Slov. gor. k tamošnji posestrini Marijini družbi, ki jim pa bo izlet vrnila na Malo gospojnico, 8. septembra, ko je pri nas običajen romarski shod pri M. B. na Gorci. Prosvetno društro v Sv. Vidu pri Ptuju na znanja, da se je otvorila na novo urejena in mnogo pomnožena knjižnica, ki je odprta vsako nedeljo. Na novo se odpre tudi čitalnica, v kateri bo vsakdo lahko dobil na razpolago vse važnejše časopise in revije. Čitalnica ja odprta vsako nedeljo in praznik ves dan. Prijatelji in člani, poslužujte se knjižnice in čitalnice! — Mlado gasilno društvo v Jurovcih pripravlja lepo igro in petje. Pasijonske igre na Polzel'. Kakor lansko leto v avgustu priredi tudi letos Katoliško prosvetno društvo na Polzeli »Pasijoin«, in sicer dne 14. avgusta ob 8. uri zvečer, dne 15. in 16. avgusta pa ob treh popoldne. otrovana s pečatom »ravbarjeva«, ki jo bo zaklepal do groba v kletko sramote in odljude-nosti! Vsega tega se je zavedala Barbka ob svežem grobu onega, ki je bil prvi in zadnji zapisan v njenem dekliškem srcu. V znak, da bo njena Evestoba do edinega, kateremu je prisegla ljubezen tudi tedaj, ko je vedela, da je izmeček človeštva, stalna, je vsadila na sveži grob grm rožmarina ... Po tej zaobljubi je omagalo njeno srce, zahtevalo je izstopa v solzah in tolažbo v molitvi za rajnega . . . Pozno se je vrnila s pokopališča, vračala se je nanj pogosto ob samotnih večerih, ko je zalivala rožmarin, od katerega Je odnesel Francelj vršič pri njunem prvem sre-Eanju. Vsako zimo je presadila grmič v lonec in ga negovala doma za zopetno pomlad, dokler je livela. Rožmarinovega grma na Guzajevem samotnem grobu ob zidu na prevorskem pokopališču ■ čudnim napisom na lesenem križu se ni pritaknil nikdo razen Amonove Barbke, bil Je to skozi desetletja — »ravbarjev rožmarin«. Ravbarjev rožmarin! X. poglavje. Kaj pripoveduje o Guzaju danes prlprosti n%rod. Ko se Je raznesla vest o Guzajevi smrti od žandarske krogle, so bili eni veseli ter rajali; drugi žalostni in potrti ter sploh niti verjeli ni- Pred šolo Nadzornik: »Ovadili so vas, da nikdar ne molite pred šolo!« -j Učitelj: »Res! Nikdar pred šolo, pač pa vselej v šoli!« Gospa: »Mina, ti tu mirno čitate knjigo, otrok se pa že cele pol ure dere!« — Služkinja Mina: »O, gospa, mene to prav nič ne moti, sem vajena otroškemu vpitju.« Poziv. »Izginila mi je denarnica s 40 dinarji. Najditelj ali tat se iskreno prosi, da se, če že noče vrniti denarja, javno izjavi, da dena-i rja nisem jaz zapravil, kakor trdi moja žena. — Zajec.« I Londonsko časopisje javlja, da se je posrečilo ruskemu fiziku prof. Joffeju, ki se mudi začasno na mednarodnemu kongresu za zgodovino znanosti in tehnike v Londonu, da je pognal s pomočjo solnčnih žarkov motorje. V zadnjh letih je bilo več tozadevnih načrtov napovedanih, ki so so pa izkazali v praksi neizvedljivi ali sploh brez vrednosti. Najlažja rešitev uganke glede uporabe solnčnih žarkov bi bila pač v vpostavitvi velike naprave iz ogledal, ki bi se sukala po legi solnca na nebu in osredotočala tekom celega dneva •o'nčne žarke, na ta način zajeta moč toplote bi se morala prenesti na pai !■<> otle. Take naprave so mogoče edinr» e v najbolj vročih (tropičnih) krap i kjer bi bil lahko solnčni motor ne:~ ... uio vse dni v obratu. V pokra-išh •• milejšim podnebjem ta naprava • -i;a umestna, ker bi moral motor nih in deževnih dnevih mirno M\ ¡4 i. e enkrat povspeli tako daleč, ■ oče silo luči pretvoriti v elek-ri tok., so se obrnila raziskovanja ; s ov v čisto drugo smer. ' ■ t. nski kižener Lange je pustil že meseci patentirati od njega izum-! ' n aparat, ki je res sposoben, da ust-ia električno silo iz solnčnih žar-V ". G -nilna sila te naprave — tako-7 .sni -.-a solnčnega motorja — je tako malPi-kostna, da jo je, smatrati le samo 7,a ' - račo. Mogoče, da se je podal nem-r.i profesor na isto pot, da je skušal i. >iti zagonetko s 'nčhega motorja ne s pomočjo sončne vročine, amapk — šolnine svetlobe. Solnce izžareva v vsaki sekundi v vesoljni nebesni prostor silo, ki odgovarja približno 600.000 trilijonom konjskih sil. Ako vzamemo, da pride na našo zemljo le en milijardstel te moči, bi vendar zadostovala iznajdba gospodarsko uporabljivega solnčnega motorja, da bi preskrbela zemljo s povsem novo in dosedaj neizrabljeno silo. Tozadevna iznajdba bi bila ena največjih in bi povzročila popolen preobrat glede gospodarskega ustroja sveta. Razbor pri Slovenjgradcn. Poročila sta se v Razboru pri Slovenjgradcu Pačnik Ana, hči uglednega posestnika, po domače šašeljna v Spodnjem .Razboru, in Perše Anton, posestnik pri Sv. Duhu v Podgorju. Mlademu paru želimo mnogo sreče in veselja v zakonskem stanu! ' ;> u. Št. Peter pri ffiaciborn. Po večmesečni bolezni je umrl na domu svojih starišev Vinko Krajnc, star 29 let. Umrli je bil miren, marljiv in zvest delavec. Dolgo dobo let je bil v službi veleposestva Ellz v Cel astri ni. N. v m. p.! — Pogreb rajnega R spina Gašparja, vina-čarja v H renči, je pokazal, kako priljubljen je bil ta dobri mož. Na domu in na pokopališču so mu zapeli pevci ganljive žalostinke, gospod župnik pa mu je govoril poslednje slovo. Naj še bo omsnjeno, da je bil Repina dolgoleten naročnik »Slov. Gospodarja«, katerega je vedno rad prebiral. Naj v miru spi pri Materi božji na Garci. — V tukajšnji občini je nekaj ljudi, ki imajo vedne spore z viničarji in razprave pri občini. Prav je, da se zahteva pošteno delo, pa pošteno delo je tudi vredno poštenega plačila! Pritrgovati zaslužek, danih obljub ne izpolniti, pa je greh. Tako misli vsak pameten in pošten kmet. In kakor bi bilo nesmiselno, rada par slabih in nevrednih viničarjev vse slabo soditi, tako tudi ni prav, če bi kdo hotel posestnike in vinogradnike vse metati v en koš. — Deputa-ciji, ki se je zglasila pri g. banu Dravske banovine, ki je sestajala iz štirih članov obč. odbora in ki je posredovala radi nadaljevanja gradbe nove okrajne ceste Nebova—Lo-žane, se je povedaio, da je zadeva v teku in redu in da se bo v najkrajšem času pričelo z nadaljevanjem. Bt. Marjeta ob PetnlcL Par novic vendar moramo na kratko dati zvederti našim odda-ljenim čitalcem. Meseca maja so igrali prt nas Barbarčani igro »Namišljeni bolnik« do* bro in pri lepi udeležbi. — Pozneje smo ena nedeljo slišali priznanega strokcraijaka goetp, Pušenjaka govoriti o vodnih zadrugah. Tudd g. Inšpektor Zupane nas j« poaetil ln nam v pravi luči pokazal dobre ln slabi strani na£» živinoreji * ozirom na sodobno" gospodarsko krizo. Predzadnjo nedeljo £ juniju so učenci" priredili »Materinski dan« ter nas s svojimi nastopi, zlasti od šole M poslavljajoči učenec Sormanov Franček, ganili do soli. Da, da! Več spoštovanja in lju* bežni do naših mater, pa bo mladina boljša in svet srečnejši! Več lepega, plemenitega in iskreno vernega, ne le na jeziku, ampak y naša srca, In lažje bomo prenašali težke sedanje dna I — Tudi na Vidov dan so nas čo* larski in odrasli pevci, igralci ter sploh na-« stopajoči presenetili z obširno, krasno proslavo. — Dne 16. julija je v mariborski bol« niči umrl naS dobri znanec Anton Dolamič. Doma je bil Iz Cvena pri Ljutomeru, se po vojni tu poročil ter .zapušča ženo in 1 hčer* kico. Bil je naš dober sosed, zelo narodno zaveden mož, katerega je komaj v 36. letu svoje starosti po dolgem dveletnem trpljenju položila v prarani grob jetika. Svetila mu večna luč! — Skoraj sram nas je poročati, da je pri našem letošnjem žegnaaju dne 26. m. m. zo»pet prišlo do pretepa, katerega so slično kakor lani povzročili fantje, izven naše fare doma. Domači fantje! Proč od takih družb' ln ne bo vas bolela glava, pač pa boste lahko rekli: Smo fantje s fara, a ne pijanci in pretepači ! Sv. Barbara v Slav. gor. Silna gospodarska kriza se čuti pri našem ljudstvu, živina nima cene, ljudstvo si pomaga z domačim zakolom i» razprodajo mesa po 8 Din 1 kg. Vino se prodaja po vinotočih po 8 Din, jabolčni k pa po 3 Din. Vse se vprašuje, s čim bo ljudstvo plačevalo davke in poravnalo (tekoče stroške.' Tukajšnja Agrarna zadruga se je z vlogami obrnila na pristojno mesto za dodelitev goz-? dov in travnikov našemu ljudstvu. — V ne* deljo dne 9. avgusta se bo vršila pomenljiva' svečanost pri nas. Ta dan bomo imeli prav- SiJamiZiSk. Pr$i deček: »Oče mi Je prinesel s potovanja čašo z napisom: Sarajevo.« Drugi deček: »Jaz pa sem dobil od mame nožek z napisom: Split.« Tretji deček: »Nam pa je prinesel oče lani dve žlici z napisom: Hotel Imperial.« Tudi vprašanje. Janezek v šoli: »Gospod katehet, ali je lahko kdo kaznovan za kaj takega, kar ni naredil?« Katehet: »To pa ni mogoče.« Jr pa je s pojmom »romanje« natančno spojeno žrtvovanje. Sv. Sfeisn pri Žusmu. Dne 23. julija ob 8. uri zjutraj je v Gospodu zaspal Ivan Kotnik, učitelj v pokoju, star 72 let. Služboval je kot začetnik pri Marija Snežni od leta 1883 do leta 1885, potem je na lastno prošnjo bil premeščen v tukajšnjo občino, v kateri je bil tudi 46 let občinski tajnik. Bil je vzgleden vzgojitelj mladine, v Tvojih poslih napram vsakemu postrežljiv in prijazen. Zato so ga vsi čislali. Kako priljubljen je bil rajni, je pokazal njegov pogreb. Prišli so od blizu in daleč, da ga pospremijo na zadnji poti. Pri odprtem grobu se je od rajnega poslovil domači gospod župnik, v imenu občinskega odbora g. Janez Koprive in šolski upravitelj g. Krepek. Rajnemu pokojnemu gospodu Kotniku naj Bog stotero poplača njegova dela. Obitelji Kotnikovi naše iskreno sožalje. — Dne 27. julija je umrl Jožef Tojnko, po domače Friškov Jože, star 83 let. Bil je dober krovec in je do zadnega opravljal kmečka dela, le dva dni je bil resno bolan. Zapušča žalujočo ženo. Večna luč naj mu svetil * M&mi na pni mltO. V prvih letih po iznajdbi so veljali avtomobili kot nekaj nevarnega za mir in varnost človeškega rodu. V letih 1903 do 1904 so jih obče nazivali: »vražja vozila«. Ženske in otroci so se skrivali pri pogledu na drveči avto med krikom in jokom v hiše; konji na cestah so se plašili te novotarije in vozniki so preklinjali bežečega peklenšča-ka, ki je ogrožal cestni mir in red. Izza prve dobe po uvedbi avtomobila v promet pred 30 leti pripovedujejo tudi o angleškem kralju smešen dogodek, ki nam slika mnenje tedajne angleške javnosti tudi na najvišjih mestih glede avtomobila. Eden od ministrov angleške vlade si je kupil avto, na katerega je bil izredno ponosen. Kralj se je mudil v Bal-moralu, minister, posestnik avtomobila, ne daleč proč. Sklenil je, da bo obiskal kralja z avtomobilom in ga počastil. Kralj Edvard je bil baš pred gradom in je nadziral stražo, ko je bila obča tišina prekinjena z ropotom, ki je bil za las podoben regljanju strojne puške. Nekaj trenutkov za tem se je prikazal voz, ki je stokal po hribu navzgor, puhal in suval. Prihajal je vedno bliže ln Je bil zavit v oblake tako, da voznik ni mogel videti straže, ki je stala razvrščena v dve vrsti in bi se bil skoro zapeljal v prvo vrsto in Jo podrl, predno je voz zaustavil. »Kaj pa zlodeja je to?« se Je na ves glas začudil angleški kralj. Iz oblakov, ki so se polagoma razblinili, se je prikazal kraljevi minister — bil je ves pokrit s prahom. »Bog iz nebes, sam peklenšček se je pripeljal v osebi mi- nistra brez konj pred menelf je zakli-cal kralj in ga je bilo težko prepričati, da ne gre za vraga, ampak za avtomobil I BazHfrterasfl. Ameriški poslanik odklenil dvoboj. Senzacijo v budimpeštanskih diplomatskih krogih je vzbudil spopad, ki se je pripetil med ameriškim poslanikom Ilodgmanom in nekim ogrskim vojvodom H. Borvin. Ameriški poslanik je priredil v nekem lokalu poslovilni večer pred svojim odhodom v Ameriko. Vojvoda si je privoščil zbadljive opazke o poslanikovih gostih. V odgovor mu je poslanik prismolil prav krepko amerikansko buško v obraz. Ogorčeni vojvoda je bil užaljen v dno svoje plemenitaške duše in je pozval poslanika na dvoboj. Ta pa, doma iz demokratične Amerike, ne pozna te — srednjeveške neumnosti in jo je tudi enostavno odklonil. »Večni ogenj« v mesto Moreni. Kakor poročajo rumunski listi, gori pe-trolejski vrelec pri mestu Moreni v Rumuniji že dve leti z isto jakostjo. Najboljši inženirji in drugi strokovnjaki iz celega sveta s» že poskušali ta ogenj z vsemi mogočimi sredstvi zadušiti, pa vsi poskusi so ostali popolnoma brezuspešni. Med drugim so poizkušali rov, iz katerega šviga plamen, pokriti z velikansko jekleno ploščo, a plošča se je v nekaj minutah raztopila kot svinec. Potem so izkopali betoni-ran podzemni predor, da bi se približali na ta način gorečemu rovu, toda predor je eksplodiral. Dalje so poskušali letalci metati na goreči rov bombe s plini, ki duše ogenj, toda zaradi silne vročine v višini so morali letalci metati bombe s take višine, da je večina bomb zgrešila svoj cilj. — Tudi bombardiranje rova s težkimi topovi je bilo brezuspešno. Za pogasitev ognja so razpisali končno visoke nagrade, ki pa tudi niso prinesle uspeha, tako da rov še danes gori. Hrano izvažajo, ljudje pa gladujejo. Poročevalec nekega lista v Čikagu opisuje v svojem dopisu razmere v Vladivostoku, ruskem pristaniškem mestu ob kitajski meji. Mesto ima kakih 200.000 prebivalcev in nudi nazorno sliko sedanjega sovjetskega gospodarstva. V pristanišču se polnijo ladje z žitom, ki ga pošilja Rusija v inozemstvo, pol milje daleč pa sestradano prebivalstvo omedleva po cestah lakote. Večina ljudstva živi v skrajni revščini in tudi, ako ima kdo kaj ruskih rubljev, si ne more dosti za nje privoščiti, kajti večina restavracij in trgovin sprejema le tujezemsko valuto, in tudi s to je življenje neznosno drago. Tako stane 1 liter mleka 1 dolar, in vsako jajce 45 centov, funt surovega masla pa 8 dolarjev. Dober dovtip. Ves Newyork je bil navdušen nad posrečenim poletom krog sveta, ki sta ga izvršila letalca Post in Gatty; le nekega cirkuškega igralca ni ta dogodek spravil niti najmanj iz svojega ravnotežja, »Kaj pa sta ven- dar napravila tako imenitnega?« j« dej «i. »Saj sta vendar ravno tam, kje* sta bila pred tednom dni.« * Harlftorsfta Prosvetno zveza na Breztah. Prosvetna zveza v Mariboru se je dostojno oddolžila 1500 letnemu jubileju efeškega cerkvenega zbora, ki zavzema velevažno mesto v zgodovini Marijine« ga češčenja, Vse večjo prireditve nje« nih organizacij, zlasti okrožne in okrajne prireditve dekliških zvez v prijateljskem skladu z Marijinimi družbami, mladeniških zvez in fantovskih krožkov so bile posvečene temu visokemu namenu. Za celo področje Prosvetna zveze, ki obsega Štajersko, Koroško in Prekmurje, pa se je ta proslava vršila na Brezjah 3. in 4. avgusta. ŠtiritisoS članov naših organizacij iz področja mariborske Prosvetne zveze je te dni poromalo k Mariji Pomagaj na Brezjah. Agitacija se ni vršila, pa tudi ni bila potrebna, kratek poziv Prosvetne zveze je zadostoval, da je dvignil tisoče. Trije posebni vlaki so popeljali naš® romarje na Otoče, veliko pa se jih je peljalo z rednimi vlaki. Od 2. ure zjutraj v pondeljek so bile v prelepi Marijini cerkvi sv. maše in naši požrtvovalni gospodje duhovniki in č. g. patri frančiškani so od tega časa dalje spo-vedovali. Ob pol 5. uri zjutraj je imel preč. g. monsignor Vreže, navduševen in prisrčen pozdraven govor. Ob pol 10. uri je daroval slovesno sv. mašo. Ostale cerkvene govore so imeli priznani naši cerkveni govorniki gg. dekan Gomilšek in prof. Živortnik in prof. Richter. V, pondeljek ob pol 11. uri je bilo po kon-J čanem cerkvenem opravilu prosvetno zborovanje zunaj cerkve. Predsednik' Prosvetne zveze dr. Josip Hohmjec je v zvezi s proslavo efeškega jubileja poudarjal, kako je Marijino češčenje, ki ga goje naše prosvetne in vzgojne on« ganizacije, vir svežega in čistega idealizma, brez kojega je človeško življenje skoro neznosno breme. Tega idealizma, ki je v gotovi meri potreben vsakemu človeku, v veliki meri zlasti mladini, je na svetu vedno manj; vedno bolj se umika iz sveta v zatočišča krščanske misli. V svetu pa se je raz-širokopiril ter zahrepenel po vladi ma-terializem, ki zanika dušo, večnost in Boga. Po svojem bistvu je brezboštvo, po svojih učinkih pa nesreča in poguba v duhovnem in gmotnem oziru; to J® dokazal v Rusiji, ki si jo je podjarmil in odkoder pošilja svoje pogubonosn» odposlance v razne dele sveta. V zadnjem času jih hoče izkrcati zlasti r Španiji. Španski pesnik Calderon, ki spada v vrsto največjih svetovnih pesnikov in ki letos obhajamo 250 letnico njegove smrti, opisuje v eni svojih veličastnih pesmi, kako se poglavar hudobnih duhov vozi v črni ladji po vse-tovnem morju, hoteč se s svojimi po-magači izkrcati zdaj v tej zdaj v drugI državi. Obrambne skale na obrežju za-branjujejo, da njegova ladja ne mor* povsod pristati. Hudobija sili povsod na obal. Skala, ki odbija njene napadalne poskuse, je katoliška Cerkev in njen« organizacije. NaSe organizacije so pre-Hnjene s katoliškim duhom, z duhom Nsolce in pravice In zato jim mora biti evaod tajam5ena pravica do obstanka možnost dela tn razvoja. Ob koncu »voj&ga govora Je dr. Hohnjec predlo-ftll naslednja dva z velikim navduše-■jom prejeta telegrama: Apostolskemu nunciju nadškofa Pellegrfnetti-Ju, Beograd. Prosvetna zveza v Mariboru je pri Ifateri božji na Brezjah, kamor je dane« priromalo okoli 4000 njenih članov, Eoiano proslavila efeški jubilej ter is- «eno prosila Boga, naj v svoji neskon-tni dobrotljivosti nakloni čast oltarja dvema sinovoma slovenskega naroda Ikofoma Slomšeku in Baragi. Kot članica Katoliške akcije Vašo Prevzviše-Bost spoštljivo pozdravlja ter prosi, da blagovolite sporočiti Njegovi Svetosti papežu Piju XI. izjavo naše otroške »danosti, zvestobe in ljubezni z izra-»om. -zahvale za vzgledno odločnost, s katero brani svobodo vesti in katoliške vzgoje in prosvete ter z zagotovilom, da i a bodo v tej sveti borbi spremljale na-e molitve. Predsednik: Dr. Josip Hohnjec. Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, Beograd. Danes 14 dni preteče 10 let, odkar Vaš» , Veličanstvo vlada kot kralj z državniško modrostjo in očetovsko »krbjo našo jugoslovansko državo. Tem povodom si Prosvetna zveza v Mariboru, zbrana z okoli 4000 udeleženci na •voji letni skupščini na Brezjah, dovoljuje sporočiti Vašemu Veličanstvu gpoStljive in srčne čestitke z izrazom loboke udanosti in dejanske zvesto- Predsednik: Dr. Josip Hohnjec. Prosvetna zveza smatra za svojo dol-tnost, da se zahvali vsem, ki so prispevali k temu, da je njeno letošnje romanje na Brezje tako lepo uspelo. Hvala vsem krajevnim činiteljem, ki so s podbudno besedo pripomogli k obilni udeležbi. Hvala zlasti g. ravnatelju Hrastelju, priznano-veščemu in spretnemu in tehničnem voditelju, ki je težko delo izvršil z veliko požrtvovalnostjo v splošno zadovoljnost. Hvala njegovim pomagačem in rediteljem. Hvala g. Gašperiču ter članicam in članom »Maribora« za prekrasno petje. Zavest, da ste izvršili dobro delo v službi krščanskih organizacij, bodi vsem plačilo! Grozen poz&r ¥ RnSaU. V pondeljek, 3. agusta ob 4. uri zjutraj je začelo goreti v tovarni za dušik. Ogenj je nastal v sklad, za umetna gnojila in se razširil s strašno naglico čez celo skladišče. Na pomoč je prihitelo 140 gasilcev z 11 motorkami, ki so s težavo rešili del skladišča. Vsi urostori za karbid1 dušik in deloma me- šano gnojilo so uničeni, pločevinaste posode za umetna gnojila so popokole in umetna gnojila ao začela goreti. Škoda je velikanska, gotovo nad 10 milijonov Din. Uničeni so vsi stroji in okoli 1100 vagonov umetnega gnojila in karbida. Vročina okoli pogorišča je bila neznosna. Tračnice na železniških tirih okoli skladišč so se skrivile, kakor bi bile iz žice. Traverze, na katerih je slonela streha skladalnice, »o se skrivile in padale na tla. Požar je uničil večino skladišča umetnih gnojih in karbida, vendar bo obratovala tovarna v neomejenem obsegu naprej. Ostalo je na skladišču toliko materijala, da bo tovarna lahko zadovoljila vsa naročila in delavci ne bodo odpuščeni. Požar v Rušah je ena največjih nesreč na polju naše industrije. M©¥€|S€. Sijajno Je uspela v Kcnjicah nedeljska evharistična prireditev, ki je bila velika manifestacija konjiške dekanije za Kristusa Kralja. Eksplozija se je pripetila 2. avgusta okoli pol 22 ob vhodu na postajo Ze-mun—Novi grad v vlaku München— Zagreb— Beograd. Žrtev eksplozije sta postali dve osebi. Hudo neurje nad Zagrebom in okolico. Dne 3. avgusta je besnelo nad Zagrebom in okolico hudo neurje s točo, ki je uničevala cele pol ure. Eatelinci na Španskem so glasovali v nedelejo za avtonomno ustavo z o-gromno večino. V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo. . •". L!*I «w.i»y JT sjzrsf Išče se zelo spreten vieičar brez otrok s 5 delavnimi močmi za zelo dobro viničarijo. Naslov v upravi lista. 1189 Arondirano, 24 oralov vse v ravnini, dobička-nosno posestvo, ki nosi 40.000 Din leitno, se proda radi družinskih razmer. Pojasnila daje Ivan Vezjak, Leskovec, p. Slovenska Bistrica. 1187 V bližini Maribora je na prodaj malo posestvo ter razne premičnine, vse pod zelo ugodnimi pogoji. Adresa pri upravi lista. 1186 Viničar s štirimi delavskimi močmi se sprejme. Nastop službe v jeseni. PSlzl, Košaiki, pošta Maribor. 1148 Deček 7 let star brez staršev, lepe postave in ln zdrav se da za svojega. Peter 8emenlč, Greaovščak, Ljutomer. 1185 &adje! Grozdje! Prvovrstno blago, kupuje »VegetaHja«. Ponudbe »prejema »Marstan«, posredovalnica posestev itd., Maribor, Koroška cesta 10. 1176 mm messe od 29. avg. do 6. sept. 1931. Mmi&m rjßwe liwluc od 29. avg. do vključno 1. sept 1179 imm §¥ii 8. sept. do vključno 6. sept. Sadjerejci, vinogradniki! Ne odlagajte z nabavo prvovrstnih patentnih sadnih in grozd nih mlinov, katere naročate edino pri prvi strojni delavnici Matija Kozinc v Sevnici ob Savi. 1002 Proda se posestvo, 6 oralov zemlje pri sv. Benediktu v Slov. gor. — Prodata se tudi zase dva travnika. Več se izve v upravi lista. 1183 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano Dijaku gimnazijcu, 4. ali 5. šolcu dam stanovanje in zajutrek, kateri bi pomagal mojemu sinu pri učenju, ki bo šel v II. razred gimnazije. Soba separatna. Električna luč prosta. Ciril lovec, Glavni trg 4, Maribor. 1178 Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogerijl Kanc-Wol-iram. Maribor, Slovenska ulica, 1035 Mizarji pozorl Uporabljajte v Vaši delavnici samo mrzel lim, katerega ni treba kuhati, ampak se samo z mrzlo vodo zmeša, je za furniranje izvrsten! Cena 25 Din. Turin Jo-sef, Celje, Prešernova ulica 10. Zahtevajte vzorec! 1180 Visioto JERIČ V POČEHOVI toči mozlavec po 8 in rizling-silvanec po 11 Din. Prijateljsko pozdravlja in vahi evoje že od nekdaj zveste, kakor tudi vse nove goste. ZAHVALA. Ob nenadni in bridki Izgubi našega ljubega soproga, brata, gospoda VIncenca Kaučič posestnika ln gostilničarja smo prejeli mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, za katere izrekamo tem potom kakor tudi vsem onim, ki »o pokojnika spremili na njegovi zadnji poti našo srčno zahvalo. Posebno še vsem darovalcem ▼eincev. 8korba, dne 80. Julija 1931. žalujoča žena Marija KančiC. ' v • iofs, # ; j-eii-.i-ji ; - Ciiitfill iolii itafi sisrcgs zafca. \ (Povesti ameriških črncev.) Konec. Tata Lija je še bolj kričala, stari Zeka pa je govoril sebi še naprej: »Da, kakor da ne bi imel niti želodca več. Če me oči ne varajo, vidim tu lonec, y katerem je gotovo kaj takega, kar bi mi moglo napolniti želodec.« Dvignil je pokrov, snedel vse, obrisal si z rokavom od površnika usta in rekel: »Nikoli v življenju nisem bil tako razburjen kakor danes radi lepega in dolgega Lijinega repa. Gotovo se mi je zmešala pamet, ko sem pribil na streho tako dolg in lep rep . . .« Nato se je stari Zeka okrenil in se je izgubil. Gotovo je tudi še istega dne na drugih krajih uganjal burke. Kar se tiče tete Lije, ki je bila za Zekom najbolj premtena žival, si je osvobodila svoj rep, a stari Zeka je bil že čez vse gore. r3 Teta Lija an mrtvaškem odra. Teta Lija se je čutila tako razžaljena, tako ponižana, ker jo je stari Zeka prekanil, da je mislila noč in dan samo na to. Ko je nekoč vsa nesrečna hodila po cesti, je srečala strica Volka. Ko sta se vprašala po običaju: »Kako ti je? kako je doma?«, je rekel stric Volk teti Liji: »Vidi se mi, da pri tebi ni vse tako, kakor bi moralo biti.« Teta Lija se je kazala povsem isnenadena in je zatrjevala, da je pri njej sigurno vse- v redu. ZaSela se je šaliti in smejati, da bi bila videti bolje vesela. Pa stric Volk je imel dober nos, zato je obrnil pogovor tako, da sta začela govoriti o starem Zeki. Povedal ji je odkrito, da vsi govore samo o tem, kako jo je stari Zeka opeharil. Ko sta se tako pomenkovala, je rekel stric Volk, da ve za način, kako priti staremu Zeki do glave. »Kako? Povej!« je zahtevala takoj teta Lija. Stric Volk je menil, da bi se to izvedlo najbolje tedaj, če bi bilo mogoče spraviti starega Zeko v hišo. Teta Lija pa, ki je starega Zeko dolgo časa poznala, je rekla, da ga ni tako lahko dobiti na li-m. Stric Voik ni odjenjal. »Kako ga misliš spraviti na moj dom?« je vpraSala teta Lija. »Prevarila ga bova,« je trdil stric Volk. »Ja; bom to vse uredil, ti moraš seveda pomagati. Idi zdaj domov, leži v postelj, pa se delaj, kakor da bi bila mrtva. Niti besedice ne izgovori prej, nego pride stari Znka, da te poljubi Če si dane? ne napraviva z njegovim mesom masne juhe, potem nikoli.« Teti Liii io 'T'»* T? ko j je nanj pristala. Ttkln • v m p napotil do starega Zeke. Potrka na vrata: tok! tok! toki »Kdo Je?« je vprašal stari Zeka. »Prijatelj!« je odgovoril stric Volk, " " »Hm! Kjer je mnogo prijateljev, nI dosti obedov, česa želiš?« »Slabo novico prinašam, brat Zeka.,« je rekel stric Volk. »Sin! r novice se povedo takoj,« je odgovoril stari Zok s, ter se približal k vratom. »Teta Lija nam je tega. jutra umrla.« je povedal s trie Volk. »Kako to, da nimaš ime obleke ?« je vprašal stari Zeka. »Ra-1 na potu =em, da jo oble če m,« je rekel stric Volk. »Med potoma sem prišel sem, da ti to javim. Ko sem Ml pri teti Liji, sem jo že videl na mrtvaškem odru.« Na te besedo je odšel. Stari Zeka je rekel, se čehljal za ušesi pa nazadnje odločil, da gre do tete Lije ter se rta lr ^tne oči uveri, jeli res mrtva. Ko i-.i dospel do hiše, je vladala v njej tišina in mir. Prislu5kov.il !e, nič se ni zganilo. Odprl je vrata ter vstopil. Teta Lija je ležala na odru kakor mrtva. Zdaj je začel i Zeka sam s seboj govoriti: •¿¿¿v »Nikogar ni, da bi tu sedel. Črne Vrane še ni, da i' pripra?iia pogreb. Morda je res umrla, morda «i. Pa res ni nikogar tu, niti strica Volka? Čeprav imam d ti dela, vendar bom tu malo pos-edel. Glej, rt sliči mrliču, morda pa le ni mrtva. D-bro vem, če je kdo mrtev, navadno dvigne zadnje n ;e, pa zakliče: »Vaho!« S tem je hatel stari Zeka pripraviti teto Lijo, da bi se i?,dala. Pa Ut-a Lija je ostala mrtva. Tedaj je začel stari Zeka še glasneje: »To se mi čudno vidi. Teta Lija je mrtva, pa n.e df-!a tega, kar delajo drugi »mrliči. Oni navadno dvignejo zadnje noge in za.kličejo: »Vaho!« No, zdaj je zadel. Teta Lija je dvignila zadnje noge v zrak, pa zakTiče: »Vaho!«___A stari Zeka,. ko to Cuje, skoči na prosto ter odteče, kakor da bi ira podil vr> • ä r. Iz česa |e Bog astT*< ril človeka. Narod el pripoveduje, da Bog človek* nI ustvaril eamo it zemlje, nego Iz slede« čih sedmero stvari: 1. Meso ja Bog ni« pravil iz zemlje, kei njej najbolj sliči, metí ko in razpadljivo ja kakor ona. 2. Kosti eo fz kam" na, ker so trde kakor' kamen in trajajo naj* dalje. 3. Kri je nastala ii morske vode. Dokler je mirna, naliči mir« nemu morju, če se pa; razburka, besni kakor besneči morski val» vi. i. Lasje so ustvar« jeni iz trave, ker ka-kor trava raste in po* kriva zemljo, tako ra* stejo tudi lasje in pokrivajo človeško glavo. ~ 5. Vid je od aolnca, ker je človeku isto kan kor solnce zemlji. 0. Možgani so od oblakov, ker eo zaviti kakor ob In.ki, so nežni in obenem silni kakor oni. 7. Razum je ustvarjen od angeljakih mi« sli, ker so dela raz* umnih in poštenih lju^ dl angeljska dela. v . Tako pravi narod^ * :r -Ljubezniv sinko. " Družina je zbrana pri mizi. Mati: »Jo« žek, pojdi in zapri h!« tro vrata, ker vleče!« — Jožek (trmasto):; »Ne, ne grem.« — Mati se razjezi: »Napravi. kar ti rečem, sioer boš tepeai!« — Jožek: »Ne grem vrat zapir-rat.« — Ko mati vidi, da zgrda nič ne opravi, poskuša zlepa: »Pa kako si grd, Jožek! Le poglej: mati se ti bo prehladila po tvoji lastni krivd¿ Če bi mi ti rekel: Mati, zebe me v noge, ker tako vleče, bi jaz takoj vstala in zaprla vrata.« — In Jožek naglo: »Mati, v noge me zebe, ker tako vleče.« Seao in slama. »Kakšen razloček je med senom in slamo? — »Ne vem.« — »No, vidiš, kako si le neumen; to ve že vsak vol.« Predam lepo urejeno posestvo okrog 3 oralov, vinograd, gozd, 2 njivi, 3 poslopja, redi kravo. Naslovi Kaaf-lič, Poljčane. 1174 Viničar, priden in pošten, brez otrok, even-tuelno samec, kateri je vajen dela v vinogradu In sadonosniku, se išče za leto 1932 na posestvo v bližini Slovenske Bistrice. Po-uudbe pismeno na upravo lista 1175 Učenec, zdrav, pošten, prijetne zunanjosti, s primerno šolsko Izobrazbo, iz krščanske hiše, se sprejme z vso oskrbo v trgovino z mešanim blagom v mestu. Ponudbe s prepisom spričeval na upravo lista pod »Pošten«. 1169 lilaio posestvo s hišo in gosp. poslopjem v Sp. Dupleku se ugodno proda. Sabeder Fr., Sp. Duplek 69, pošta Vurberg. 1166 Prodani malo posestvo z živim In mrtvim inventarjem. Vpraša se pri Esih Rozi, Mestni vrh, Ptuj. 1173 Priden dijak se »prejme na celo oskrbo po nizki ceni. Maribor, Mlinska ulica 31, drugo dvorišče- 1165 Siiaarski pomočnik si išče službe v mestu ali v bližini. Naslov v upravi lista 1170 Posestvo 1K johe, zidana hiša in gospodarskim poslopjem, i sobe, električna luč, voda v kuhinji, proda Ign. Jevšenak, Muta oh Dravi št. 53. 1150 Hranilnica in posojilnica v črni, r. z. z n. z., vabi na svoj občni zbor dne 16. 8. ob dveh pop. v hran. prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in rač. pregledov. 2. Čitanje rsv. poročila. 3. Odobritev bilance za leto 1931. 4. Volitev načelstva in. rač. pregled. 5. Slučajnosti. Ako ,ob določeni uri ni zadostno Število članov navzočih, se ,vrši pol uro pozneje II. občni zbor ob vsakem številu navzočih. — Načelstvo. 1171 Znamenita knjiga, ki opisuje zgodovino naših krajev od leta 1228 do 1923, delo zgodovinarja dr. Fr. Kovačiča. Obseg knjige znaša 491 strani na izredno finem papirju ter 65 strani zgodovinskih slik na umetniškem tiskarskem papirju. Da si morejo knjigo omisliti tudi oni, ki ne morejo izdati veliko denarja za knjige, se je znižala cena od 150 Din Naročniki »Slovenskega Gospodarja«, kupite to veiezanimivo knjigo! j Pišite po njo 1 TIsl&ariral sv« Cirila v Marllborts. Ivan Kacin, tovarna harmonijev in cerkvenih orgel v, Ljubljani, Tabor 6, sprejema popravila cerkvenih or-. gelj In uglašanje po ugodnih cenah. Harmonije izde-i luje od 2500 Din naprej. Petletna garancija. Zahtevajte cenike. Oddaja tudi na obroke! 1156 Šaier za sadne in vinske pridelke se sprejme takoj pri:; A. Ussar, Zavrče (Verhovec). 1151 Vabilo na izredni obGni zfcor Gospodarska zadrngo v Ormoža, r. z. z o. z., ki se bo vršil v nedeljo dne 16. avg., ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Kletarske gostilne. Dnevni red: 1. Delni odpis deležev. 2. Sprememba pra-. vil. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklep-i čan, se vrši pol ure pozneje v istem prostoru drug občni zbor, kateri je v smislu zadr. zakona sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. — Načelstvo. 1168 aparat za razmnoževanje brez matric in barve, vsak rokopis, strojepis, črtež, slike v štirih barvah na enkrat. Važno za vse velike občine, pisarne za veletrgovine in podjetja, za denarne zavode, za društva itd. itd. Zahtevajte ponudbo in brezplačno neobvezno predvajanje aparata! — Pišite na TISKARNO SV. CiPJLA V MARIBORU. IE5 ^najvarnejše pri • v Cftl 0———--------------— a 0 r. z. z n. z. Najugodnejše ©bresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. JKa varnost lirasillEiII-a vi©«? jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! EEHflEHEH^HHHHHHHH^ Zadružno gos rska banka d. d. Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta $16 V lastni, eovozgragenl palaCl Pred IranCišhansho cerhvifo Izvršuje ¥sc IsanCss« pcsle nafSmlaftineje. -- Majtfšfe o&reslavastje vl©g na hnflllce in t fehGiera raCuisa. -- PacMešienl praäafalec sreifii Sržavne razrdac loterije. 198 159 do 380 Din dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstval Za odgovor znamko! — Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. 964 m m a si prihranite, ako kupite sukno za moške ob leke, volneno za ženske obleke, platno za vsa kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratni ke, kravate, dežnike, nogavice itd. „PRI §OLRTCMw Celje, Glavni Irg 9 Za obilen obisk se priporoča 318 ALOJZ D H O F E M IK Gcciilna, trgovina ln trafika, vse dobroidočo, 20 minut Izven Maribora, 10 oralov zemlje, travniki in gozd, vse v najboljšem stanju, z električno razsvetljavo in vodovodom, skupaj za 550.000 Din, prodam. Jernej Očka, Tez-no pri Mariboru. 1139 Vafcnca sprejme pekarna Franci, Maribor, Taborska ul. 16. 1145 Trgovska pomočnica, pridna, poštena in delavna, išče mesta v trgovini z mešanim blagom na deželi. Vajena tudi kuhe in hišnega dela. 1145 Vinlčarja s štirimi delavnimi močmi, le z dobrimi spričevali, sprejmem na dobro viničarijo pri Mariboru. — Vprašati pri g. Jarcu, Maribor, Majstrova 5. 1133 Naznanilo. Usnjarno Jos. Bleha v Aleksandrovi cesti 24 sem odkuppil in jo opuščam, vse tam oddane kože v strojenje s dobijo za naprej pri JOSIPU PIRICH trgovina usnja ln nakup surovih kol Maribor, Aleksandrova cesta 21 Potrudil se bom vstreči, vsako predelavo ln strojenje kož, kakor tudi nakup po najvest-nejšlh dnevnih cenah. Usnje, jermeni vsake vrste v zalogi. S solidno in ceno postrežbo si upam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. — Se priporočam! 571 f1.--.nf u a ii h innnnnnnnnnnrinnr mnnr innnnnnnnnnr mri Učenca sprejme Jakob Lorber, krojač, Maribor, Počehova 1. 1167 Lepo posestvo z vinogradom, zidano hišo, v lepem kraju, 8 min. od želez, postaje, primerno za obrtnika ali penzijonista, se zaradi preselitve po ugodni proda. Poizve se v gostilni Iv. Cverlin, Me-atinje. 1177 illb' ran Sirupi, Celje Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. 2 Na drobnol Na debelol OSAS Trate pri Mariji Snežni na Velki, okraj Sveti Lenart v flovenskih goricah. menjalnica vsakovrstnega zrnja. Prvovrstni mlinski izdelki, točna postrežba, najnižje dne-vne cene brez vsake konkurence. Pridite, poglejte, naročite I 8 šM^ml - - S /—♦v ' ä'tyw'ö'i fil red se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. —• Cena Din. 2'—. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Miita ulice Stanje hranilnih vlog znaša n.id Din lOO.OOO.OOO'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim preihoženjem. 193 jfliliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiimiimink Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. « Urednik: Janui Goleč, novinar v Mariboru. w Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru, 010202000201022300000200538901020011020100020201010200