f-ijs« um* m i • n no Leto XIX., št 291 Ljubljana, petek 16, decembra I938 Cena 2 Din UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 8122 8123, 8124, 8125. 8126. laseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocoaova ulica 3. — Telefon St 190. Računi Drl pošt ček. za rodili: Ljubljana St 11.842, Praga Mslo 78 180 Wten St 105 24L Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina mate mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. telefoa 8122, 8128, 3124 8125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, 8trossmayerjeva ulica Ste v 1, telefon St 65 Rokopisi m n« vračajo ČSL. FOOBLASTILNI ZAKON ODOBREN Moča sito sta poslanska zbornica in senat odobrila tudi zakon o avtonomiji Slovaške i tal a. Prebivalstvo Podkarpatske Rusije tudi tem letakom ne pripisuje nobenega po- Praga, 15. dec. h. Poslanska zbornica Je pozno snoči odobrila pooblastilnl zakon in zakon o avtonomiji Slovaške. Oba zakona sta bila danes predložena senatu, ki Jih je po celodnevni razpravi ob 19.30 soglasno odobril. Predsednik republike je priredil na čast članom slovaške vlade obed: ki so se e-udeležili vsi člani vlade s predsednikom dr. Tisom na čelu, razen ministra Cer-maka, ki je bolan Obeda so se udeležili tudj ministri Fišer, Krejči in Havelka. Zasedanje čsl. senata Praga, 15. dec. a. Danes se Je sestal senat ter ob navzočnosti predsednika vlade Berana ln ostalih ministrov prešel na razpravo o vladni deklaraciji ln o predlogu ustavnega zakona o spremembi ustave in prenosu zakonodajne oblasti po dekretih. Poročevalec odbora, senator Taras, je poudaril, da morajo v smislu novega ustavnega zakona vse listine imeti podpis predsednika republike. Mi imamo popolno zaupanje v predsednika republike, ki smo si ga izbrali in ki bo izvrševal oblast s čustvom pravice ln v interesu države ter pravne zaščite slabejših. V imenu stranke nacionalne unije Je senator Donald izjavil, da Beranova politika upravičuje upanje, da bo vlada prebrodila vse težave, in da bo stranka nacionalne unije, ki je vladin program vzela za svoj program, z vsemi silami podpirala vlado. Senator Dunder je govoril v imenu nacionalistične stranke dela, ter kritiziral ukrepe, kic Jih je vlada podvzela na Slovaškem, ko Je prepovedala političnim strankam njihovo delovanje. Dokazoval je, da so ti ukrepi nezakoniti, ker je edino češkoslovaška vlada pristojna, da podvzema takšne ukrepe, v nobenem primeru pa ne slovaška vlada. Izjavil je zadovoljstvo, da Je bilo v vladni deklaraciji izraženo priznanje vojski zaradi njene vloge za časa zadnje krize, in poudaril, da je vojska opora za češkoslovaško-rusinsko edinatvo. Nacionalna stranka dela je pripravljena s svojim lojalnim sodelovanjem pomagati pri zgraditvi nove države, ter bo s tem namenom storila vse, kar bodo od nje zahtevali. Proračunski provizorij Praga, 15. dec. br. Vlada Je danes predložila poslanski zbornici proračunski provizorij za prva dva meseca prihodnjega leta. Dotlej bo skušala na podlagi novih statističnih, podatkov sestaviti novi redni proračun. Predsednik republike pri „Prodani nevesti" Praga, 15. dec. a. Predsednik republike dr Hacha je včeraj prisostvoval predstavi »Prodane neveste« v Narodnem divadlu. Pred gledališčem je predsednika republike sprejel prosvetni minister Kapras, ki mu je predstavil direktorja gledališča, potem še:!a orkestra Vaclava Talicha ter druge funkcionarje v gledališču. Po pozdravu direktorja gledališča je imel predsednik dr. Hacha kratek spominski govor, v katerem je naglasil potrebo po dobrih kulturnih zvezah s sosedi. Ruski poslanik pri Chvalkovskem Praga, 15. dec. br. Sovjetski poslanik Aleksandrovskij Je danes dvakrat obiskal zunanjega ministra dr. Chvalkovskega ter imel z njim dolg razgovor. V poučenih krogih zatrjujejo, da sta govorila o propagandi za ustanovitev Velike Ukrajine ter da je sovjetski poslanik pri tej priliki naglasil, da bi Rusija smatrala tako akcijo za neprijateljski čin, zaradi katerega bi morala izvajati potrebne posledice. Za jutri. je napovedan ponoven obisk sovjetskega. poslanika v zunanjem ministrstvu. Obisk Chvalkovskega V Berlinu Praga. 15. dec. A A. Včeraj so v parlamentu krožile vesti, da bo zunanji minister Chvalkovsiky odpotoval v Berlin jutri 16. decembra. Tega ni nihče zanikal, pa tudi ne potrdil. London, 15. dec. h. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da sta bila za te dni napovedana obiska češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Chvalkovskega in madžarskega zunanjega ministra grofa Csa-kyja v Nemčiji iz neznanih razlogov od-godena in bosta oba državnika prišla v Berlin šele po Novem letu. Volitve na Slovaškem Bratislava, 15. dec. AA. Na Slovaškem vlada veliko zanimanje za volitve, ki jih Je slovaška vlada razpisala za 18. december. pretekli mesec so se razne slovaške stranke združile v enotno vladno stranko. Politične stranke, ki niso hotele pristopiti v ta blok, so bile ukinjene. Po fuziji strank je sestavljena enotna kandidatna lista, ki jo je potrdil predsednik volilne komisije, čeprav zedinjena stranka nima nasprotnikov pri volitvah, vendar se njeni voditelji zelo prizadevajo, da bi bila volilna udeležba čim večja. Tuka častni poveljnik Hlinkove garde Bratislava, 15. dec. w. Profesor Tuka je bil danes na svečan način ustoličen kot častni poveljnik takozvane Hlinkove garde. V svojem govoru je naglasil, da se bo vedno boril za to, da postane Slovaška popolnoma samostojna in neodvisna. V Hlin-kovi gardi vidi najboljše jamstvo, da bo slovaški narod tudi to izvojeval, Razpust telovadnih organizacij na Slovaškem Bratislava, 15. dec. br. Slovaška vlada Je danes odredila razpust vseh telovadni! organizacij, predvsem Sokola ln delavskih telovadnih jednot. Premoženje vseh teh organizacij preide na HHnikovo gardo. Avtomobilska cesta Bratislava—Dunaj—Linz Praga, 15. dec. w. Priprave za gradnjo avtomobilske ceste Bratislava — Dunaj — Linz so končana. Te dni bodo pričeli z delom. Praška vlada je izdala podrejenim oblastem potrebna navodila, da z vsemi sredstvi podpirajo gradnjo te ceste. Večje število čsl. inženjerev bo zaposlenih tudi pri gradnji te ceste na nemškem ozemlju. Rumunski generalni konzul v Chustu Chust, 15. dec. a. V Chustu je bil ustanovljen ruimunski generalni konzulat. Za generalnega konzula je bil imenovan Sava-reamu, ki je bil doslej konzul v Pragi. Madžarska propaganda v Podkarpatski Rusiji Chust, 15. dec. a. Tiskovni odsek pod-karpatsko-ruske vlade objavlja, da skušajo neki elementi ponovno nahujskati javnost proti vladi msgr. Vološina. Letaki, ki se s tem v zvezi širijo, so podobni tistim, katere so nedavno metala madžarska le- mena ln važnosti. Francija se brani jamstva za posofilo ČSR London, 15. dec. h. »Financial News« poroča, da so nastale pri pogajanjih glede svoječasno Češkoslovaški obljubljenega posojila v višini 30 milijonov funtov velike težave. S sklepom angleške vlade je bilo že odobreno izplačilo prvega obroka v višini 10 milijonov funtov. Sedaj je Češkoslovaška urgirala izplačilo v višini 20 milijonov. Po prvotnem načrtu bi morala polovico posojila prevzeti Francija Francoska vlada je sedaj naenkrat izjavila, da ne more izpolniti dane obljube, angleška vlada sama pa prav za prav noče prevzeti vsega rizika. Med Parizom in Londonom se vodijo sedaj o tem pogajanja, ki pa še vedno niso dovedla do nikakega uspeha. Angleška vlada zahteva, da prevzame Francija jamstvo za polovico posojila, ki bo v skrajnem primeru razpisano samo na londonskem trgu. Angleška Bela knjiga o čsl. nemških mejah London, 15. dec. a. Danes so v spodnji zbornici naprosili predsednika Cnamber-laina, naj da naknadna obvestila o komi, siji, ki je proučevala češkoslovaške obveznosti ter meje, za katere jamči Velika Britanija. Chamberlain je odgovoril, da bo objavljena >Bela knjiga« o končni rešitvi nemško-čeških mei. Knjigi bo priložen tudi zemljevid. Vatikan in Ukrajinci Posredovanje papeževega nuncija pri lvovskem metro- politu grofu Szeptickem Varšava, 15. dec. h. Z največjo pozor, nostjo so spremljali vsi politični krogi obisk apostolskega nuncija msgr. Corte-sija pri grško-katoliškem metropolitu v Lvo vu grofu Szeptickem. Njegovemu obisku pripisujejo velik političen pomen. Grof Szepticki je namreč nedavno poslal pred. sedniku podkarpatske vlade msgr. Vološi-nu posebno spomenico, v kateri je podčrtal pravice Ukrajincev do nacionalne in državne neodvisnosti ter podelil blagoslov podkarpatski vladi z željo, da bi delala za osvobojenje vseh Ukrajincev in za ustanovitev samostojne države. V poljskih političnih krogih je ta akcL ja visokega cerkvenega dostojanstvenika zbudila naravno veliko pozornost in razumljivo razburjenje, ker vidijo v tem proti enotnosti Poljske naperjeno ost. Poljski listi so zaradi tega metropolita grofa Szeptickega hudo napadali in mu očitali celo veleizdajo. Po intervenciji pri Vatikanu je dobil papeški nuncij v Varšavi msgr. Cortesi nalog, naj posreduje pri metropolitu Szeptickem in mu odsvetuje nadaljevanje te akcije, češ, da predstavlja nevarnost za katoliško Poljsko. Papeški nuncij se je dva dni mudil v Lvovu ter imel pri tej priliki dolge razgovore z metropolitom grofom Szeptickim. Pred povratkcm v Varšavo je sprejel no. vinarje ter jim izjavil, da je dobil od papeža nalog, naj raz tolmači njegovo oče- tovsko skrb za to verno pokrajino, ker je vznemirjen zaradi nasprotij, ki so nastale med prebivalstvom Poljske. Vse narode ln vsakega posameznika poziva, naj žrtvuje na oltar splošnega miru vsa nasprostva, vse dosedanje borbe in vso mržnjo ln naj se vsi delajo za to, da pride do sporazu. ma. V ukrajinskih kroeih je ta izjava pa-peškega nuncija zbudila veliko pozornost. Francosko stališče v ukrajinskem vprašanju Pariz, 15. dec. o. V poslanski zbornici sta danes poslanca Kerillis in Flandin načela vprašanje, kakšno je francosko stali, šče glede na ukrajinski problem, o katerem sta poudarjala, da ga skuša Nemči. ja urediti na način, ki priča o njeni novi ekspanzivnosti proti jugovzhodni in vzhod ni Evropi. Zunanji minister Bonnet je izjavil, da poljski in ruski krogi v Parizu tega vprašanja ne smatrajo za tako nuj. nega, da bi bilo treba ukreniti kaj posebnega v obrambo poljskih in ruskih Interesov. Nemška vlada je rezervirana v tej zadevi in službeno doslej še ni objavila nikakega svojega načrta. Na drugo vprašanje Flandina, kakšne so francceke obveznosti, če bi se ukrajinsko vprašanje skušalo rešiti na nov na_ čin, je Bonnet izjavil ,da Francija ni dolžna podpreti Poljske ali Rusije, če bi se Ukrajina proglasila za neodvisno državo. Zahteve nemške manjšine na Madžarskem Popolna svoboda kulturnega, verskega in političnega udejstvovanja Berlin, 15. dec. o. sVolkischer Beobachter« objavlja izjavo voditelja nemške manjšine na Madžarskem dr. Franca Ba-scha, ki je najprej poudaril, da šteje pre. bujena nemška manjšina na Madžarskem 600.000 ljudi, nato pa razvil njen kulturni in politični program v naslednjih sedmih točkah: 1. Priznanje načela nemške narodnostne pripadnosti in pravic posebne narod, nostne skupine, 2. Ureditev šolskih vprašanj. Predvsem naj bi se opustile kazni za starše, ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole. Za učiteljski naraščaj naj bi se ustanovilo posebno nemško učiteljišče. Manjšina naj bi dobila tudi več meščanskih in sredinjih šol. V otroških vrtcih, v katerih se zbirajo nemški otroci, naj bi se uvedla nemščina kot občevalni jezik, 3. Neor"'°ria svoboda izdajanja listov in re_ . vij. 4. Praktična možnost za ustanavlja-[ nje društev in organizacij za vsa življenjska področja nemške narodnostne skupine .posebno pa mladinskih in dobrodelnih društev. 5. Splošno dovoljenje za nabira, nje prostovoljnih prispevkov v korist pripadnikom manjšin, 6- Nemška verska vzgoja. V bodoče morajo biti svobodne vse pridige, cerkveno petje in ostale javne molitve. Za duhovniški naraščaj naj se ustanovi poseben seminar z nemškimi na-; meščenci in nemškim učnim Jezikom. 7-če se pokaže potreba, naj se nemški na_ rodni manjšini dovoli ustanovitev politične stranke. Doslej je madžarsfka vlada v resnici pristala na zadnjo zahtevo in Je dovolila ustanovitev takozvane narodne zveze Nemcev na Madžarskem. Novi švicarski zvezni predsednik Berlin, 15. dec. o. Švicarska zvezna skupščina je danes izvolila novega švicarskega predsednika. S 150 glasovi je bil izvoljen dr. Filip Etter. V zbornici je bilo zbranih 210 svetnikov. Za podpredsednika je bil izvoljen Pilee, ki je prejel 99 glasov od 133 oddanih. Nov francoski dnevnik Pariz, 15. dec. o. Bivši minister in poslanec Frossard bo pričel te dni izdajati nov dnovnik »La Justice«. Frossard je odstopil kot direktor lista »L'Home li-bre«. Proračunska razprava francoske zbornice Pariz, 15. dec. a. Finančni parlamentarni odbor je pregledal predlog proračuna za 1. 1939. in ugotovil, da bodo dohodki . presegli izdatke za 24,914.000 frankov. Ob 5. popoldne se je začela v plenumu parlamenta razprava o predlogu proračuna za prihodnje leto. Računajo, da bo razprava trajala osem dni in da bo končana v noči na prihodnji petek. Po splošni razpravi bo prešel parlament k razpravi o podrobnostih, počenši z razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. PRISTOPAJTE K~JČ LIGI! Chamberlain o pomenu finančne moči Anglije Najodlofilnejši činitelj za obrambo miru — Pred pre- osnovo angleške vlade London, 13. dec. h. Na banketu, kl ga priredi vsako leto spodnja zbornica pred božičnimi počitnicami, je danes govoril tudi min. predsednik Chamberlain. V svojem govoru se je dotaknil mednarodne napetosti in med drugim dejal: Če nemški državniki podrobno razmišljajo o posledicah mednarodnega konflikta, potem pri tem ne smejo upoštevati zgolj angleške vojske in angleškega oboroževanja, marveč morajo pomisliti tudi na neizčrpne finančne rezerve, ki so v vsaki dolgotrajni vojni najodločilnejši činitelji. Prav ti ogromni finančni viri Anglije so v sedanjem mednarodnem položaju važen faktor za obrambo miru. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo min. predsednik Chamberlain pred odhodom parlamenta na božične počitnice v ponedeljek popoldne ponovno povzel besedo v debati o zunanji politiki vlade ter obrazložil trenutni mednarodni položaj v Evropi in stališče angleške vlade glede vseh perečih zunanjepolitičnih problemov Po domnevi londonskih parlamentarnih krogov se bo v svojem govoru bavil zlasti z napetimi odnošaji med Italijo in Francijo ter pojasnil stališče, ki ga zavzema Anglija glede italijanskih aspiracij na francosko posest. Delavska stranka bo v ponedeljek predložila v spodnji zbornici predlog, naj se izreče vladi nezaupnica zaradi njene zunanje politike. »Star« poroča, da bo po Novem letu prišlo do znatne preosnove angleške vlade. Iz vlade bodo Izstopili minister za kmetijstvo Morrison, minister za koordinacijo oboroževanja Inskip, lord kancelar Mou- gham ln lord Winterton. Njihovi nasledniki še niso določeni. Ogromno zavetišče pred letalskimi napadi London, 15. dec. br. V Londonu eo začeli graditi ogromno zavetišče za primer letalskih napadov, v katerem bo prostora za 70.000 ljudi. V mirnem času se bo za_ vetišče uporabljalo za avtomobilsko garažo. Edenova pojasnila v Ameriki VPashington, 15. doc. o. Edenov obisk je izzval v vseh ameriških političnih krogih mnogo pozornosti. Listi živahno komentirajo njegove razgovore z ameriškimi političnimi osebnostmi in zlasti njegovo avdi-enco pri prezidentu Rooseveltu. Splošno ugotavljajo, da je prišel v Ameriko s trojno misijo. Dosegel naj bi sporazum za skupni anglesko-ameriški odpor proti totalitarnim državam in prepričal Roosevelta, da angleška vlada z monakovskim sporazumom ni pričela kakšno novo kontinentalno politiko, ki bi bila naklonjena totalitarnim režimom. Anglija da je bila prisiljena skleniti sporazum v Monakovu, ker ni mogla računati z uspehom, če bi se uprla nemški politiki g silo. Predvsem naj bi Eden ugotovil, v koliki meri se Anglija Lahko zanaša na konkretno pomoč Amerike, 6e bi opustila svojo dosedanjo miroljubno politiko. Schachtova politična naloga v Londonu Po francoskih trditvah naj bi pridobil Chamberlaina za nadaljevanje pomirjevalne politike Pariz, 15. dec. o. »Figaro« poroča v zvezi z obiskom dr. Schachta v Londonu, da ima guverner nemške državne banke tudi posebno politično misijo. Njegova naloga je preprečiti, da bi Chamberlain opustil svojo dosedanjo politiko pomirjevanja v Evropi, od katere je imela Nemčija že mnogo koristi. Schacht naj bi Chamberlai-nu dopovedal, da so njegovi nadaljnji stiki z vodilnimi osebnostmi v totalitarnih državah nujno potrebni. Priznal naj mu bi, da se v Berlinu vodi borba med zmernimi in radikalnimi elementi Tudi razni nairod-nosocialistični emisarji v Londonu, ki so neposredno podrejeni Goringu, imajo nalogo prepričati Chamberlaina, da bi zmerni krogi v Berlinu lahko prevzeli vso oblast, če bi jim Velika Britanija zagotovila zadostno gospodarsko pomoč. V ostalem je splošno znano, da je dr. Schacht čeprav ni več član nemške vlade, v resnici zagovornik politike zmernih smeri. V Berlinu računajo. da se bodo odnošaji z Anglijo zopet zboljšali, če bo dr. Schachtu njegova politična misija uspela Anglija naj bi se le zavezala, da se ne bo borila proti nemški konkurenci v srednji in vzhodni Evropi London, 15. dec. o. Dr. Schacht ima tudi nalogo, doseči sodelovanje angleške vlade pri končni ureditvi židovskega pro. blema. Kakor znano, namerava nemška I vlada izgnati lz Nemčije vse Žide, pripravljena pa jim Je dati odškodnino za njihovo Imetje ,ki ga bodo morali pustiti v Nemčiji, v ta namen zahteva sedaj od Anglije kredit milijarde mark. Potrebne devize naj bi poskrbele velike židovske banke v Angliji in ZedinJenih državah. Ta devize naj bi se dale izgnanim Zidom na razpolago kot del odškodnine za njihovo imetje, židje bodo za desetino svojih po_ sestev prejeli nadalje od nemške vlade posebne bone, s katerimi bodo Inozemski uvozniki lahko plačali blago, ki bo izvo. ženo iz Nemčije. Na ta način namerava nemška vlada doseči v prihodnjem letu povečanje svojega izvoza za približno 700 milijonov mark. Wiedemann v Parizu London, 15. dec. o. »Daily Telegraph« objavlja vest iz Pariza, da se Hitlerjev pobočnik stotnik Wiedemann že mudi v Parizu. Sestal se Je z Bonnetom in je govoril z njim o pogajanjih med Nemčijo in Francijo, s katerimi naj bi se sedaj po sklenjenem nenapadalnem paktu uredila vsa konkretna vprašanja, ki se tičejo odnošajev med njima. Kakor zatrjuje list, sta Wie-demann in Bonnet govorila tudi o nemških kolonialnih zahtevah. Silno oboroževanje Zedinjenih držav Prihodnje leto bodo v Zedinjenih državah začeli z gradnjo 22 vojnih ladij, povečano bo tudi izdelovanje letal Washlngton, 15. decembra, b. Mornariško ministrstvo objavlja podrobnosti o velikih načrtih za gradnjo ladij v prihodnjem letu. Po teh podatkih bodo začeli prihodnje leto graditi v Zedinjenih državah Severne Amerike 22 novih vojnih ladij, med njimi tudi najmanj dve veliki bojni ladji z okoli 45.000 ton tonaže. ki bosta za celih 5000 ton presegali doslej največje bojne ladje, ki jih gradi Velika Britanija. Ti veliki oklopnici bosta namenjeni za Tihi ocean. Ob atlantski obali bodo zgrajena tri nova oporišča za mornarico, medtem ko bodo prihodnje leto dograjena tudi nova letališča na Aljaski, na Havajskih in drugih Nemško pomorsko oboroževanje Berlin, 15. dec. a. Po Mayerjevem pomorskem letopisu gradi Nemčija sedaj dve linijski vojni Ladji po 35.000 ton, dočim je v načrtu še gradnja tretje take ladje. Nemčija ima že linijsko ladjo »Gneisenau« s 26.000 tonami, ladjo »Schairnhorst« pa opremljajo sedaj s topovi. Letopis pravi, da bo Nemčija v kratkem imela tri težke križanke po 10.000 ton in sicer »Prinz Eu-gen«, ki je bila spuščena v morje avgusta. »Bliicher« in »Admiral Hipper«, ki bosta v kratkem dograjeni. Poleg dosedanjih 6 lahkih križark po 6.000 ton sta bili spoisče- i nd v morje dve križaiki po 10.000 ton. Nem- i otokih Tihega ooeaina Mornariško ministrstvo je nadalje izdelalo načrt za pospešeno gradnjo novih Letal, ki je tienutno predložen prezidentu Rooseveltu v odobritev. Kakor se doznava, bo Roosevelt še povečal število v načrtu določenih letal Z novim razširjenjem možnosti za izboljšanje specializiranega delavstva za gradnjo ladij, po katerih bo letno nadaljnjih 28.000 delavcev na razpolago za taka dela, bo število letno izšolanih delavcev za gradnjo ladij naraslo na okoli 100.000. Posamezne šole so že prejele navodila, naj sprejmejo čim največje število ev. ki se hočejo posvetiti brodograd čija namerava zgrad.i. šc štiri lahke križanke po 7.000 ton. Vseh skupaj imajo Nemci 43 podmornic. Nedavno je bil spuščen v morje tudi nosilec letal »Grof Zep-pelin«, ki mu bo prihodnje leto sledil nov nosilec letal Protivladna zarota v Iraku Bagdad, 15. dec. a. Policija je prijela večje število oseb zaradi zarote proti državi. Vsi pripadajo okolici bivšega diktatorja generala Behira Sidkija, ki je padel lani meseca julija kot žrtev atentata v Mosulu. Vse aretirance so konfinirali. Med njimi so tudi bivši minister za narodno obrambo šejk Mahmut, bivši pribočnik ubitega diktatorja Ali Halis in bivši vojni ataše v Londonu polkovnik Hakir Vadi Skupščinske volitve Po telefonskih poročilih A vale priob-čujemo danes de iz savske, primorske in vrbaske banovine nekaj srezov, ki so tudi v naših krajih bolj znani. Savska banovina Mesto Zagreb: Nikola Kabalin, Dragu-tin Grgič, Dragutin Domainko, Franjo Kukuljevič-Sakcinski (JRZ) 4128; Avgust Košutič, dr. Josip Rebarski, Miljutin Ma-jer, Alojzij Pečnik (M.) 48.811; dr. Sveto-zar Ivkovič, Juraj Gašparec, Slavko Henič in Ilija Bogdanovič (M.) 1272; dr. Zdravko Leniča, Aleksander Bušljeta, Ante Cešlja-revič in Sava Sučevič (Lj.) 87. Skupno 54.298. V savski banovini Je JRZ dobila pri nedeljskih volitvah absolutno večino v srezih: Gračac, Donji Lapac, Korenica, Vr-ginmost, Glina, Kostajnica, Grubišno polje, Okučan, Pakrac in Vukovar. Srez Gosplč: Josip Cvetič (JRZ) 8623; Ivan Murkovič 3829, Brujič 405, skupno Maček 4233; Ilija Babič (LJ.) 1. Skupno Je glasovalo 7858. Srez Gračac: dr. Uroš Trbojevič 1891, Dušan Ivančevič 1535, skupno JRZ 3426; Sava Kosanovič (M.) 2076; Dimitrije Skun-drič (Lj.) 11. Skupno glasovalo 5513. Srez Donji Lapac: Jandrija BroJevič 743, Stevan Radjenovič 1739, Mirko Denič 191, skupno JRZ 2673; Rade Durakovič 622, Vladin Tišman 152, skupno (M.) 774; Vlajisavljevič (Lj.) 0. Skupno Je glasovalo S447. Srez Korenica: Dušan Leti ca JRZ 1790, Adam Pribičevič (M) 1137; Milan Anestar (Lj.) 1. Skupno glasovalo 2524. Srez Rab: Markovič 263, Viljko Marko-vina 66, dr. Anton Pezelj 231, Ante Štela 34, skupno JRZ 694; dr. Ivan Andres (M.) 2839; Mirko Turato (Lj.) 0. Skupno glasovalo 3433. Srez SenJ: Dinko Hudoba (JRZ) 79; Matija Moguš (M.) 3166; Iv. Gradetič (Lj.) 0. Skupno 3245. Srez Vojnič: dr. Milovan Grba 2046, Luka Popadič 1442, Stanko Kukič 86, Mihaj-lo Eremič 15, skupno (JRZ) 3658; Mihajlo Natijalo 4772, dr. Branko Peleš 23, skupno (M.) 4796; Dušan Karanago (Lj.) 14. Skupaj glasovalo 8437. Srez Delnice: dr. Juraj Tomičič JRZ 134; dr. Ivan Subašlč (M) 4517, Vladimir Krlježa (Lj) 3; skupaj 4654. Srez Krk: dr. Srečko Mahulja 24, dr. Danko Roki 730, skupno JRZ 754; dr. Ma-tanič (M) 3770; dr. Božo Frantlč (Lj) 49; skupno 459L Srez Ogulin: Djura Mikašlnovič JRZ 8342; Sava Kosanovič (M) 6784; Djura Kraguljac (Lj) 14; skupaj 10.140. Srez Sušak: dr. Vinko Mikuletič JRZ 1521; Ante Vrkljan 6373, dr. Ivan Orlič 279, skupno dr. Maček 6652; dr. Božo Pan-tič (Lj.) 201; skupaj 8044. Srez Crikvenlca: Luka Kostrenčič JRZ 216; Franjo Borič (M) 2190; Stjepan Ma-nestar (Lj.) 10; skupno 2416. Srez Vrginmost: Pero Crevar 1844, dr. Ljudevit Vorkapič 2299, skupno JRZ 4143; dr. Rade Pribičevič (M) 3951; Radovan Lapčevič (Lj.) 1. Skupaj 8045. Srez Glina: Bogdan Ercegovac 3931, dr. Djuro Sužnjevič 853; dr. Milan MetikoS 339, skupno JRZ 5123; dr. Srdjan Budisav-Ijevič 4874, Ivan Košutič 140, skupno Maček 5014; Miloš Bunčič (Lj.) 36; skupaj 10.173. Srez Karlovac: Zvonimlr Cellkovič JRZ 487; dr. Ivan Bankovič (M) 15.738, Miroslav Jurmič (Lj.) 4; skupaj 16.229. Srez Samobor: Dr. Ivan Istvanovič JRZ 6; Djura Spanovič (M) 7496; Milan Arvu-tina (Lj.) 0; skupaj 7502. Srez Sisak: Stanko Dragosavljevič JRZ 692; Ivan Martinovič 9957, dr. Ljudevit Auer 68, vsega Maček 10.025; Peter 2o-noga (Lj.) 0; skupaj 10.717. Srez Varaždin: dr. Bogdan Stopar JRZ 380; dr. Ante Odič (M.) 14.524; Ulja Pekič (Lj.) 0; skupaj 14.904. Srez Klanjec: Milan Dobrovoljao 14, dr. Gustav Bazala 2, vsega JRZ 16; Ljudevit Tomašič (M) 7614; Jakob Lakuš (Lj) 0; skupaj 7630. Srez Krapina: Milan Dobrovoljac JRZ 34; dr. Dane Malič (M) 8632; Mirko Šu-sterski (Lj) 0. Skupaj 8686. Srez Ludbreg: Viktor Fizlr 4, Djuro Cr-lenlca 449. skuono JRZ 453; dr. Ivan Parker (M) 7704, "Milovan Krajčinovič (Lj) 0. Skupaj 8157. Srez čabar: dr. Bogdan Stopar JRZ 803; dr. Križman (M) 8401; Stevan Pe-valica (Lj) 11; skupaj 9.205. Srez Bjelovar: dr. Stevan Butič in Ante Kovač JRZ 3157, Tomo Baburič ln Franjo Sepeduš 15.763, Nikola Dežič in Vukadi-novič 335, skupno Maček 16.098; Kosta Kostadlnovič in Peter Kovačevič (Lj) 14; skupaj 19.629 (belovarski srez voli dva poslanca). Srez GareSnlca: MilivoJ Stepanovič 659, Vasilije Dragaš 1206 skupno JRZ 1865; Večeslav Vilder (M) 5697; Nikola Jorka-pič (Lj) 5; skupaj 7567. Srez Koprivnica: dr. Nikola Badovlnac 468, Adam Marin 1127, Viktor Fridrih 23, skupno JRZ 1618; Mihovil Miškina 12.432, Djuro Milčič 12, skupno Maček 12.444; Djuro Djurdjevič (Lj) 12; skupno 14.074. Srez Brod: dr. Dragan Damič JRZ 2555; Filip Markotič 14.021, Milan Maksimovič 71, skupno Maček 14.092, Peter Cutič (Lj) 29; skupno 16.676. Srez Vinkovci: dr. Miša Marič 554, dr. Paja fiumanovac 2116, skupno JRZ 2670; dr. Sigismund Cajkovac 8658, dr. Bogdan Milošinovič 341, skupno Maček 8999; Aleksander Jovanovič (Lj) 51; skupaj 11.760. Srez Okučan: Djuro Mikašinovič (JRZ) 2533; Miloš Divič 1942, Karlo Kovačevič 49, Bogdan Novkovič 3, skupaj (M) 1994; Nikola Ivanovič (Lj.) 56. Skupno 4585. Srez Pakrac: Jovan Stanojevič 852, Ig-njat Cicvara 3304, skupno (JRZ) 4161; Danilo Podunavac (M.) 3932; Djuro Kovačevič (Lj.) 6. Skupno 8099. Srez Virovitica: Ante Kovač (JRZ) 2911; Martin Mesarov 7987, dr. Stanko Hajdu-kovič 396, vsega (M.) 8383; Josip Radukič (Lj.) 15. Skupaj 11.309. Srez Vukovar: Miloš Vidakovič (JRZ) 6431; Stipe Matijevič 3919, dr. Mile Kostič 586, vsega (M.) 4505; Slavko Karadjič (Lj.) 181. Skupno 11.117. Srez Osijek: Nikola Kabalin-Djura Jan-kovič (JRZ) 4552; dr. Žiga Sol in Janko Tortič 8748, dr. Stanko Hajdukovič in Kosta Stojičič 764, skupno (M.) 9512; Stano-je Milenkovič in Ljubinovič (Lj.) 540. Skupno 14.604. (Osiješki srez voli dva poslanca.) . . _ Srez Zagreb: dr. Jože Marjetič 103, Franjo Hodko 9, skupno (JRZ) 112; Franjo Malčič (M.) 18.040; Pavle Radekič (LJ.) 1. Skupno 18.153. Primorska banovina Mesto Split: dr. Vlado Matkošič (JRZ) 2334; dr. Juraj Sutej 7716, dr. Ljubo Le-ontič 446, dr. Grga Andjelinovič 224, skupno Maček 8386; dr. Milan Bego (LJ.) 58. Skupno 10.778. Srez Benkovac: LJubomir Jurkovič 1427, dr. Vuk Vujasinovič 2850, skupno JRZ 4277; Ilija Zečevič 7054, Obrad Kneževič 433, vsega Maček 7487; Dušan Rnjak (Lj.) 909. Skupaj 12.673. Srez Biograd: Josip Antunovič 117, Jovo Seat 590, dr. Patricije Pedelln 109, skupno JRZ 816; Josip Silobrčič 6153, Manfred Paštrovič 53, skupno Maček 6200; Sime Bulejila (LJ.) 21. Skupno 7043. Srez Brač: Baldo Kirigin (JRZ) 506; Iv. Petar Mladineo 3173, dr. Srečko Lukšič 182, skupno Maček 3355; Ivan Jelenčič (Lj.) 10. Skupno 3871. Srez Knin: dr. Niko Novakovič (JRZ) 5963; Mate Goreka 7018, Mihajlo Popovič 175, Veljko Pokrajac 674, skupno Maček 7867; Dušan Djakič (Lj.) 176. Skupno volilo 14.006. Srez Makarska: Ante Maštrovič (JRZ) 916; Stipe Matijevič 4824, Don Marjan Ra-dojkovič 34, skupno Maček 4858; Duje Srdjič (Lj.) 1. Skupno 5775. Srez Sinj: Vardaver 755, Mirko Kulisič 600, Miloš Tripalo 837, skupno JRZ 2192; Pavao Krče 11.474, Nikola Djatipovld 368, Milentije Metripica 545, skupno Maček 12.388; Luka Dranja (Lj.) 18. Skupno volilo 14.598. Srez Hvar: Dinko Pevičič 198, dr. Josip Avelini 565, Andrija Plenkovič 11, skupno JRZ 766; dr. Josip Berkovič 4270, Ivo Ra-dovanovič 56, skupno Maček 4325; Kuzma Mailin (LJ.) 24. Skupno 5115. Srez Split: Kruno Kovačevič in Kajo Lalič 584, dr. Toma Minica in Niko Cipi-ko 1033, skupno JRZ 1617, Paško Kaliter-na in Mratinovič 17.930, Andjelinovič in dr. Grisogono 493, skupno Maček 18.423; dr. Ivo Carič in Ivičič (Lj.) 27. Skupno 20.067. (Srez Split okolica voli dva poslanca.) Srez Slbenlk: dr. Slavko Grubešič (JRZ) 3118; Dane Škarica 11.433, Kosta Popovič 181, Krsto Bibič 256. skupno Maček 11.870; dr. Cedomir Medini (Lj.) 161. Skupno volilo 15.149. Srez Mostar: Husein Sišič (JRZ) 3794, dr. Bariša Smoljan 12.576, dr. Veselin Se-niž 667, Rade Bitanga 473, Hasan Rabac 294, Stevan Sinikovič 156, dr. Smajlaga Djamalovič 580, skupno Maček 14.764; Mi-tar Hamovič (Lj.) 486. Skupno 10.026. Vrbaska banovina Mesto Banjaluka: dr. Petar Kostič 2082, Fabrija Kulenovič 741, skupno JRZ 2823; Dušan Kecmanovič 959, Hasan Begdžinič 203, Muhamed Kazas 362, Muhamed Sadi-kovič Djumišič 148, Djoka Gerovič 14, M Došen 152; skupaj M. 1838; Ant. No-lik (Lj.) 15. Skupno glasovalo 467«. Srez Doboj: Jovan Brujič 636, Večir Djonlagič 1823, skupno JRZ 2460; Simon Kapetanovič, dr. Miloš Tupanjanin 2195, Milan Božič 2004, Djoka Miloševič 111, skupno Maček 4461; Mustafa Vehabovič (Lj.) 2. Skupno 6923. Srez Bihač: dr. Ibrahim Pašič 340, inž. Mihajlo Mandič 3007; skupno JRZ 3347; Mehud Kulenovič 1802, Ilija Djukič 308, Abdulah Ibrahim Gašič 2560. Rnja 65, Peter Kuštrinovič 66, skupno Maček 4802; Sava Gačesa (Lj.) 5; skupno 8154. Srez Jajce: Simon Marjanac 2623, Ha-mid Kurbegovič 1751, skupno JRZ 4374; dr Islam Filipovič 3173, Nedeljko Prajak 373, Milan Rakita 1411, Štefan Zlicer 550, skupno Maček 5507; Sretan Zomara (Lj.) 0. Skupno 9881. Srez Dvor: Milan Durman 1751, Stojiša Krbavac 921, Tanazije Pantelič 536, Kosta Ivanič 25, skupno JRZ 3233; Simo Eror (M.) 2517; Nikola Orlovič (Lj.) 10; skupno 5760. Srez Prijedor: Fabrija Kulenovič 2351, Bogdan Miljuč 2760, skupno JRZ 5111; Su-lejman Rasanagič 1430, Branko Cubrilovič 4017, Strbac 611, Nikodin Mijatovič 30; skupno Maček 6088; Božo Cedovac (Lj.) 393; skupno 11.592 Srez Glamoč: Bogdan Prinčip 111, Todor Mleševič 913, Vojislav Stanišič 2495. Smail beg Filinovič 238, skupno JRZ 3757: Žarko Lukič 278. dr. Bogdan Petrovič 204, Mihajlo Skobla 333, Miloš Vujinic 384, Mom-čilo Sokič 56. skupno Maček 1255; Simo Savič (L.) 0. Skupai 5012. Srez Derventa: Miloiko Božič 3327, Lazar Crljic 3733. Vladimir Grumič 69. skupno JRZ 7129: dr Niko Ljubašič 7055. M*loš Vošnič 1089. skupno 8144; Risto Mi- li čič (Lj.) 64; skupno 15 343. Srez Kotorvaroš: Maksim Tesič 1530. Ljubomir Popovič 377, skupno JRZ 1907; Stipe Radon 1235, Suljaga Salihagič 335. Tihomir Popovič 5. Peter Zivkovič 1383, skupno Maček 2358; Todor Mikanovič (Lj.) 27; skupno 4892 . Srez Banjaluka: Dušan MHoševič 3374, Djuro Guziian 2047, Luka Sipka 1274. skupno JRZ 6695; Jovan Jovanovič 6835, Djordje Djurica 49. dr. Ja™ko Baričevič 742, skupno Maček 7626; Medo Savičič (Lj.) 50; skupno 15.331. Srez Bosanska Gradiška: Bogoljub Kujundžič (JRZ) 2883; Cedomir Kokanovič 1639, Šola 775. Tihomir Popovič 7, Danilo Mandič 277, skupno Marek 2790; Jov. Rado jko (Lj.) 90; skupaj 5963. ★ Delo glavnega volilnega odbora Beograd, 15. dec. AA. Glavni volilni odbor je v zadnjih treh dneh zbral volilni material iz vseh krajev države razen iz nekaj najoddaljenejših okrajev. Na današnji seji so začeli urejati poslane podatke in sicer ob navzočnosti predstavnikov vseh treh državnih list. Danes je bilo na vrsti področje Beograd, Zemun in pančevo ter so bili tudi objavljeni poslanci, ki so v tem področju bili izvoljeni na listi dr. Stojadinoviča. Teh poslancev je pet. Zatem je volilni odbor pregledal volilni material iz dunavske banovine. Tudi ostale sekcije so začele z urejanjem volilnega materiala, v kolikor Je ta material iz posameznih banovin že dospel. Seja vlade Beograd, 15. dec. AA. Danes je bila seja ministrskega sveta od 17, do 19. ure. Predsedoval ji je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Na njej so obravnavali tekoča vprašanja. Beležke Se]a ožjega odbora jugoslovenskih škofov Na letošnji spomladanski konferenci Jugoslovenskih katoliških škofov je bila sklenjena ustanovitev ožjega škofovskega odbora, ki naj bi se po potrebi večkrat sestajal ter reševal tekoče zadeve. Prva seja tega odbora Je bila včeraj v Zagrebu. Vodil Jo Je zagrebški nadškof dr. Stepinac, navzoči pa so bili Se beograjski nadškof dr. UJčič, ljubljanski škof dr. Rožman, mariborski dr. Tomažič, djakovski dr. Akša-movič in krški dr. Srebrnlč. Kriza v francoski delavski zvezi Kriza v francoski delavski zvezi, glavni organizaciji francoskega delavstva, ld je pod vodstvom znanega Jouhauxa, zavzema po neuspelem stavkovnem poskusu dne 30. novembra vedno večji obseg. Tako Je na primer osebje vodilne francoske paroplov-ne družbe »Compagnie Gčnčrale Transat-lantique« s 117 glasovi proti 20 glasovom sklenilo Izstopiti iz glavne delavske zveze in ustanoviti samostojen sindikat. V ponedeljek so enak sklep sprejeli kuharji na parniku »Normandie«. Razen tega j« številčno zelo močni učiteljski sindikat rhon-skega okrožja, ki se je že od vsega začetka protivil stavki, ugotovil, da Je »nesmiselni sklep generalne delavske zveze o splošni stavki delavstvu samo odvzel kredit«. Učiteljski sindikat rhonskega okrožja zahteva spričo tega sklicanje Izrednega kongresa francoske delavske zveze, da se vprašanje neuspele splošne stavke vsestransko razčisti. Maginotova linija v Tunisu Kakor poročajo francoski listi, izdeluj* francoska vojaška uprava načrte novih cest in železnic v Tunisu, ki naj bi omogočile hitro razmestitev vojaštva iz sosednega Alžirja na vseh strateško važnih točkah v Tunisu. Tako zvana »tunlška Maginotova črta«, ki je bila v zadnjih letih zgrajena na libijski meji, bo močno ojačena in še bolj utrjena. Pri novih cestnih in železniških delih bo zaposlenih na tisoče delavcev, med njimi tudi Italijani. Tunlška Maginotova linija poteka trenutno kakih 25 do 35 km od libijske meje, je okoli 300 km dolga in jo tvori veriga dobro zgrajenih in najbolje utrjenih trdnjav, opremljenih z vsem potrebnim. Razen tega so takoj za to črto tri naravna jezera: Rharsa, Dje-rid in Fedjedj, ki tvorijo tako rekoč drugo obrambno črto. Trenutno ima po Informacijah paclških listov Francija v Tunisu okoli 25.000 vojakov, medtem ko imajo Italijani v Libiji okoli 85.000 mož redne vojske. Francoskih rezervistov v Tunisu je okoli 15.000. Po mnenju francoskih strokovnjakov bi bilo potrebno za resen napad na tuniško Ma-ginotovo linijo najmanj trikrat toliko vojaštva kakor za obrambo tega trdnjavske-ga pasu. Ukrepi proti vohunstvu na Danskem in švedskem Listi poročajo, da pripravljata danska in švedska vlada zelo stroge obrambne ukrepe proti vohunski in propagandni delavnosti inozemcev. Danska vlada je že predložila parlamentu osnutek zakona o povečanju državne policije za okoli 300 mož. V danskih parlamentarnih krogih računajo, da bo parlament soglasno odobril ta zakon, ker je danska policija prav v zadnjem času odkrila celo vrsto vohunskih organizacij v službi najrazličnejših držav. Prav tako napovedujejo, da bo danska policija posvečala odslej večjo pozornost tujim emigrantom in njihovemu časopisju. Podobne ukrepe pripravlja tudi švedska vlada, ker vodijo niti nekaterih vohunskih organizacij, ki so bile v zadnjem času odkrite na Danskem, tudi na švedsko. V Ameriki ne priznavajo narodnih manjšin Na vseameriškem kongresu v Limi so razpravljali tudi o težnjah evropskih priseljencev v nekaterih ameriških državah, da bi se uveljavili kot narodne manjšine. Skoro vse države so zavzele proti temu odklonilno stališče, češ da ne gre za avtohtono prebivalstvo, temveč za priseljence, ki morajo že od vsega početka računati z dejstvom, da ameriške države ne poznajo narodnostnih trenj, ker so vse države nacionalno homogene. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki poziva ameriške države, da dosledno vztrajajo na tem stališču in da naj pod nobenim pogojem ne dajejo nikakih privilegijev in nikakih \a*".stev katerikoli tuji narodnostni skupini. » Sledenje pri Društvu narodov Listi poročajo o ukrepih, s katerimi se hoče Društvo narodov prilagoditi novim razmeram in novim časom, za ženevo vedno bolj neugodnim. Pretekli teden je zasedala v Bruslju posebna komisija DN, ki je razpravljala, kako bi se dali izdatki zmanjkati in spraviti v sklad z izdatno zmanjšanimi dcfhodki. Komisija bo predložila svoje poročilo svetu DN. Po njenem poročilu naj bi se vsi izdatki Društva narodov zmanjšali za približno eno petino. Diplomatske spremembe v Romuniji London, 15. dec. h. Današnji listi poročajo, da se pripravljajo v Rumuniji velike Izpremembe v vodstvu zunanje politike. Dosedanji zunanji minister Petrescu Comnen bo imenovan za poslanika pri Vatikanu ln je rumunska vlada že prosila za agrement. Bivši ministrski predsednik Vajda Voevod bo imenovan za poslanika v Berlinu, kamor bo odpotoval že te dni. Bivši ministrski predsednik Tatarescu bo imenovan za poslanika v Parizu ali Londonu. Maršal Blucher dodeljen vojnemu ministrstvu London, 15. dec. o. Po Informacijah »Dai-ly Expressa« je sovjetski maršal Blucher dodeljen vojnemu ministrstvu. Sedaj ne nastopa kot maršal, nego kot nižji oficir. List poudarja, da so s tem demantirane govorice o njegovi aretaciji ali celo jusli-fikaciji. i Nemška zmaga v Klajpedi Izvoljeni nemški poslanci odrekajo prisego zvestobe Litvi Klajpeda* 15. dec. w. Po začasnem končnem rezultatu volitev v klajpedski parlament je dobila od 2,088.833 oddanih glasov nemška lista 1,820.175, vse štiri litovske liste pa 268.658 glasov. Nemci so dobili 87.1 odstotka vseh oddanih glasov. Kovno, 15. dec. Po objavljenih uradnih številkah o Izidu volitev v klajpedski deželni zbor so Nemci dobili 25 mandatov, LAtovci pa 4 mandate oziroma 12.48% glasov. Litovd so zadovoljni z udeležbo svojih volilcev pri volitvah. Čeprav Je zaradi političnega pritiska izgubilo 5.000 Litovcev volilno pravico. Varšava, 15. dec. o. Vodja klajpedskih Nemcev dr. Neumann je novim nemškim poslancem odredil, naj ne prisežejo zvestobe Litvi. O tem je obvestil tudi pristojne državne oblasti. V svojem obvestilu ugotavlja, da klajpedski statut nima do- ločbe, po kateri bi bih deželni poslanci kakorkoli prisiljeni podati kakšno tako prisego. London, 15. dec. o. Vprašanje priključitve Klajpede k Nemčiji po zatrjevanju tukajšnjega tiska ni aktualna vsaj ne, kolikor se spravlja v odvisnost od Berlina. »Times« ugotavljajo, da mora pobuda priti iz Klajpede ali iz Kovna. V vsakem primeru pa ugotavljajo v Berlinu, da se bo moralo to vprašanje urediti izključno med Berlinom in Kovnom. Za nemško vlado so Jamstva Italije, Japonske, Francije in Anglije za klajpedski statut brez pomena. »Daily Chronicle« poroča, da bo klajpedski problem urejen v prihodnjih tednih Ko se bo 30. januarja sestal nemški državni zbor, bodo v njem sodelovali tudi že klajpedski poslanci. Tunis — jedro spora med Italijo in Francijo Italijanski listi poudarjajo, da se mora vprašanje Tunisa brezpogojno rešiti Rim, 15. dec. o. Napetost v Tunisu Je znatno popustila V mestu Tunisu so demonstracije proti Italiji popolnoma prenehale, pač pa je prišlo do demonstracij in manjših incidentov v podeželskih krajih in manjših mestih. Tako so francoski železničarji v Suzi poskušali vdreti v poslopje italijanskega podkonzulata ter v Italijansko šolo. Policija jim je njihovo namero onemogočila. Uspelo jim je le, vreči ob zunanje zidove podkonzulata steklenice z rdečilom in plavilom, tako da so na njih nastali veliki rdeči in modri madeži. »Tribuna« pa poroča o nekih represali-jah proti Italijanom v Tunisu. Francoska podjetja so pričela odpuščati Italijane, ki jih hkrata silijo, naj podpišejo izjavo, da obsojajo italijansko postopanje in da zahtevajo francosko državljanstvo. Riii 15. dec. w. Vsi listi odobravajo odlok tajnika fašistične stranke Staraceja, po katerem fašisti ne smejo več biti člani francosko-italijanskega druStva bojevnikov in francosko-italijanske parlamentarne lige. V svojih komentarjih naglašajo, da pomeni to razpad teh organizacij, ki so bile osnovane neposredno po sklenitvi La-valovega sporazuma z Italijo meseca Januarja 1935. »Giornale d' Italia« poziva v svojem komentarju, naj vsak Italijan pomisli na one italijanske brate, ki še niso združeni z imperijem kadarkoli je govora o Franciji. Tega ne more spremeniti nobena diplomatska pogodba in Italija mora slej ko prej stremeti za tem, da združi v mejah svojega imperija vse sinove italijanskega naroda. Tunis, 15. dec. e. Domnevni atentat na poslopje italijanske organizacije »Dopola-voro« je zdaj pojasnjen. Dočim so prvi hip zlasti italijanski listi trdili, da so protiitalijanski atentatorji skušali zažgati poslopje, so zdaj fovili, da je zažgal gostilničar »Dopo' a«, Antonio Larosa sam. Japonsko nadzorstvo nad tujimi koncesijami Aretacija ameriškega konzula v Tiencinu — Prepoved dovoza živil v francosko koncesijo v Hankovu Tiendn, 15. dec. a. Japonske vojaške oblasti so Izdale nalog vsem stražam ob tujih konoesijah v Tiencinu, naj preiščejo vst osebe, ki prihajajo vanje ali pa odhajajo iz njih, tudi tuje državljane. Od vseh morajo zahtevati japonske potne liste. Japonski generalni konzul sporoča, da je bil ta ukrep odrejen, da bi se preprečila delavnost komunističnih ln terorističnih kitajski elementov, ki je v zadnjem času zopet oživela. Tako Je bil ameriški konzul, ki Je preteklo noč prišel iz italijanske koncesije v družbi svoje soproge, aretiran na mednarodnem mostu ter izpuščen na svobodo šele potem, ko Je po telefonu protestiral pri japonskem konzulu. Hankov, 15. dec. a. Kakor je zvedel Reuterjev dopisnik, so Japonci prepovedali dovoz živeža v francosko koncesijo. Prav tako so zaprli vodovod. Sedaj se krajevne oblasti pogajajo z Japonci. Kitajci porušili mostove v Kvangsiju Tokio, 15. dec. a. Japonska poročila pravijo, da so kitajske čete porušile vse mostove med Kantonom in Naningom in sicer zaradi namere japonskih čet, da i izvrSe napad na Naning, glavno mesto pokrajine KvangsL Namen te Japonske ofenzive je, da se presekajo kitajske prometne zveze z Indokino. Kitajske mine na Jangceju feanghaj, 15. dec. o. Neka japonska transportna ladja Je na Jangceju naletela na kitajsko mino, ki jo je napol razdejala. Ladja se je nekaj minut po eksploziji potopila. Večje število japonskih vojakov Je utonilo. Japonci so poslali v srednji tok Jangceja več minonoscev, da bi preiskali vodo In dvignili Iz nje morebitne mine. Nove japonske mirovne ponudbe šanghaf, 15. dec. o. Japonska •dada Je sklenila opustiti svoje intramigentno stališče glede centralne kitajske vlade in predložiti nove ponudbe za mir. Čangkaj&ek naj bi priznal neodvisno Mandžurijo in nevtralno Mongolijo, dovolili Japoncem svobodno eksploatacijo bombažnih nasadov, premogovnikov, rudnikov železa in soli v severni Kitajski ter se pridružil paktu proti kom interni. Japonska vojska bi se v tem primeru umaknila iz Kitajske. Obsedno stanje v Ekvadcrfis Quito, 15. dec. o. V Ekvadorju so oblasti odkrile novo zaroto proti sedanjemu režimu. V zvezi s tem Je bil aretiran general Alba, ki je bil na čelu revolucionarnega pokreta. Odrejeni so bili najstrožji ukrepi, da so se načrti prevratnikov izjalovili. Prezident Aurelio Navarez je razpustil parlament ln razpisal nove volitve. S tem je znatno pomiril politično javnost. V Quitu ln Guayaquilu so proglasili obsedno stanje. Spor zaradi agrarne reforme na Madžarskem Budimpešta, 15. dec. a. Po govoricah, ki krožijo v Budimpešti, namerava prosvetni minister grof Teleky podati ostavko. Te-leky je izjavil, da organizacija razstave za agrarno reformo ne ustreza njegovim nameram Znano je, da so prireditelji te razstave hoteli pospešiti potrebno agrarno reformo. Razstavljene so bile statistike, iz katerih se je videla skrajna neenakost med posestmi aristokratov in madžarskih kmetov. Združen«)« veleposestnikov je protestiralo proti razstavi, ki so jo nato predčasno zaprli. Prepoved božičnih drevesc v Rumuniji Berlin, 15. dec. h. V tukajšnjih krogih je izzvala veliko presenečenje prepoved rumunske vlade, ki zabranjuje božična drevesa, Rumunska vlada utemeljuje ta svoj ukrep s tem, da gre za tujerodni običaj. Kakor poročajo berlinski listi, so zastopniki nemške narodne manjšine v Rumuniji prosili vlado, naj bi vsaj Nemcem dovolila božična drevesa, ker jih smatrajo za najsvetejši simbol svojih narodnih božičnih običajev, vendar pa je vlada vsako izjemo odklonila. Mvmters v Berlinu Berlin, 15 dec. a. Letpnski županji minister Munters se je snoči na povratku iz Londona za nekaj ur ustavil v Berlinu in nato nadaljeval pot v Rigo. adrid za pogafan]a? Pariz, 15. dec. o. Po vesteh iz Barcelone je prezident Azana imel daljši razgovor z voditeljem španskih socialistov Basteirom, ki mu je izjavil, da dvomi v republikansko zmago in da bi bilo treba po njegovem mnenju sestaviti zmerno vlado, ki bi Bur-gosu ponudila premirje. Tudi general Mlaja je sporočil vladi, da v sedanjih okoliščinah ne bo mogel več dolgo braniti Madrida. Nacionalisti so na madridski fronti v vedno večji premoči, republikanska vlada pa prejema iz Barcelone čim dalje manj živil in vojnih potrebščin. Povratek ameriškega v Rim New Tork, 15. dec. a. William Philipps, ameriški veleposlanik v Rimu, se je včeraj vkrcal na parnik in odpotoval v Evropo. V Ameriki je bil dva tedna in se Je večkrat sestal z Rooseveltom. Philipps ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali nosi s seboj kakšna posebna navodila. Poroka poslanika dr. Subotiča ženeva, 15. dec. a. Iz Pariza poročajo, da se je danes dopoldne poročil naš opol-nomočeni poslanik ln minister ter stalni delegat pri Društvu narodov v ženevi dr. Ivan Subotič z go. dr. Anko Godjevao. Poročil ju je pravoslavni duhovnik Nikolaj Saharov na našem poslaništvu v Parizu. Iz državne službe Beograd, 15. dec. p. Pri finančni direkciji v Ljubljani so napredovali za računske inšpektorje 6. pol. skupine Anton Pe-stotnik, Viktor Kovač in Bogdan Zupan, za računovodjo 10. pol. skupine pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani pa je napredoval uradniški pripravnik Julij Jesih. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo hladno, oblačno ln deževno vreme. V planinskih predelih bo bržkone snežilo. Zagrebška: Deževno. Dunajska: Porast oblačnosti, nagnjenost k padavinam, padec temperature« Naši kraji in ljudje Stremljenja Jugoslovanov v zgodovini Učinkovita predavanje v Ljudski univerzi Ljubljana, 15. decembra Snočnje predavanje profesorja dr. Ernesta Turka v okviru Ljudske univerze je privabilo izredno število poslušalcev v malo filharmonično dvorano. Predavatelj je govoril o stremljenju Jugoslovanov za njihovo osvoboditev. Če hočemo iskati prva stremljenja po »družitvi krajev, v katerih so prebivali Srhi, Hrvati in Slovenci, moramo poseči tja v deveto stoletje, ko je združil upor Ljudevita Posavskega južne Slovane proti frankovsiki premoči. To je prva v naši zgodovini oživotvorjena ideja skupnosti, ki pa je kmalu ugasnila v temi suženjstva. .Oživela je v 12. in 13. s>toletju, za časa Nema-ničev, zdaj proti močnemu in nevarnemu sosedu na vzhodu. Razprtije in politična nezmožnost Dušanovih naslednikov pa so pripravile ugodna tLa novemu sovražniku, ki se je pojavil na obzorju, Turkom. In v tem času zasledimo nov poizkus, združiti južne Slovane v močno politično celoto, ki bi se lahko postavila po robu Turkom. Bosanski vladar Tvrfcko I. je priključiti Bosni tudi del Srbov in Hrvatov. Ker pa je prezgodaj umrl, ni utegnil utrditi svoje oblasti in fcako so Turki kmalu zavladali nad razkosanimi slovanskimi plemeni. Kakor hitro pa je začela turška sila po-nehavatri, se je že tudi javljalo stremljenje po osvobojen ju. In 1804. leta je v Šumadiji odjeknil strel in Karadjordjev upor pomeni začetek boja za osvobojenje vseh južnih Slovanov. V Vojvodini deluje društvo »Uedinjena srpska omladina«, ki ima namen osvoboditi vse Srbe ter se zvezati 9 Črno goro in drugimi pokrajinami za osvo-boditeljsiki boj. Ideje te omladine je sprejel Mihajlo Obrenovič in jih začel tudi izvajati. Njegovo delo pa je nadaljeval šele Feter I. Karadjordievič. ko je leta 1903. zasedel srbski prestol. Njegov program je Dil že močno razširjen in je objel osvobojenje vseh Jugoslovenov. Tako je bilo sproženo jugoslovensko vprašanje, ki je postalo kmalu tudi mednarodno vprašanje. Niikoli še ni bila jugoslovenska zemlja tako razkosana, kakor pred svetovno vojno. Razkosan ost je ovirala sleherni gospodarski razvoj; investiram je bil izključno tuj kapital, ki je dajali zaslužka le tujcem. Naši ljudje so se trumoma selili v Ameriko in drugam za kruhom. Slovenci se poleg tega tudi niso smeli posluževati svojega jezika Tako je bilo pri nas socialno vprašanje tesno povezano z jezikovnim vprašanjem. Toda pod pritiskom tuj« pesti, ki je dušila sleherno svobodoljubno gibanje pri ras, je vendarle tlela med našim ljudstvom iskra upora in ko je tuja pest segla celo po naši beli Ljubljani, so nastale velike de- 80 let Kržetove mame Dne 15. t. m. je praznovala gospa Lucija Kržetova, znana zlasti po Krakovem in Trnovem kot »Ceglarjeva mama*, svojo 80-letnico. Rodila se je 15. dec. 1858 v Zapla-ni pri Vrhniki kot hči gostilničarja tn posestnika Leskovca. L. 1885. se je poročila s posestnikom Lovrom Kržetom z Vrhnike; t svojim možem se je kmalu preselila v Ljubljano, kjer sta zakonca vodila znano zalogo vrhniške opeke tvrdke Kotnik na Trnovskem pristanu. Živela sta v najlepši zakonski harmoniji polnih 45 let do L 1931., ko Ja smrt Krietovtm ugrabila očeta in gospodarja. Zakon s pokojnikom je bil obla-godsrjen z devetimi otroki, šestimi sinovi tn tremi hčerami. Današnji slavijenki j« življenje prizadejalo strahovite udarce: iz- !\ubila je vseh šest sinov. Kar tri jI je vze-a svetovna vojna, eden se je pri delu ponesrečil, zadnji pa, ki je bil jugoslovenski dobrovoljec, je pred tremi leti umrl na posledicah ran in vojnih naporov. Vendar pa slavijenka ni osamljena; živi v krogu dveh hčera, dveh vnukov in Štirih vnukinj. Stanuje pri svoji hčerki Mici, znani sokolski delavki, mnogoletni načelnici in vodnici ženskih oddelkov Sokola 1. na Taboru. Kljub prestanim mukam in telesnim naporom je jubilantka vedno vedre volje, šaljiva in dovtipna, daleč naokolu znana in ljubljena »Kržetova mama«. Z neutrudljivo pridnostjo, skrbjo in ljubeznijo do domače grude je dala svojim otrokom dobro vzgojo za življenje, svojemu možu pa je bila najboljša moč in opora v delu. skrbeh pa tudi vedra družica v veselju. Še danes čita dnevno priljubljeno ji »Jutro«. Pod skrbnim nadzorstvom hčerke preživlja v zadovoljstvu in sreči jesen svojega življenja. Vse svoje otroke je vzgajala in vzgojila v dobre, odkrite, zavedne in delavne nacionaliste, Na predvečer jubileja so se zbrali sokolski telovadci-pevci Sokola l s Tabora na njenem domu ter zapeli njej tako ljube domače pesmi. Jubilantka je srečna in vesela sprejemala prisrčne čestitke svojcev, Sokolov in Sokolic ter mnogih drugih znancev in prijateljev. Tem iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ostala zdrava in čila še mnoga leta v varstvu in v sredi onih, ki jih ljubi in ki ji vračajo zasluženo spoštovanje in ljubezen. monsttracije in padle so prve žrtve za našo narodno stvar. Nič boljše ni bilo v Bosni in Hercegovini, ki sta bili prav za prav koloniji ta kjer je ostalo 85% otrok nepismenih, ker niso imeli šol. Tuji gospodar je videl v teh pokrajinah le bogate gozdove, ki jih je tudi neusmiljeno izkoriščal. Ko je Avstro-ogrska monarhija 1. 1908 ainektirala Bosno in Hercegovino, je to povzročilo krizo v Evropi in prvič je bilo tedaj potisnjeno v ospredje jugoslovensko vprašanje. Le malo je manjkatlo, da ni prišlo do vojne. Saj je aneksija jasno pokazala načrte avstro-ogrske monarhije, ki jih je imela z vzho-Jorn in ki so ogrožali Srbijo, Grško in Bolgarijo. Kot protiutež tem težnjam so balkanske države sklenile zvezo, ki je hotela prisiliti Turčijo, da izvede reforme. Namesto tega pa so pričeli Turki z obmejnimi boji in prisilo je do vojne, v kateri je srbska armada zmagala na Kumanovem, osvobodila Skoplje in s tem zapečatila usodo Turčije. Kumanovo pomeni začetek naše herojske borbe za osvoboditev, ki ima svoj epilog v svetovni vojni. Ojačema Srbija je postala zaveznica an-fante, samozavest Slovanov v avstroogrski monarhiji je pojačana im konični obračun z Avstrijo se bliža. Misel na politično združenje stalno narašča in pohod kralja Petra v Beograd so slovanski narodi na Balkanu občutili kakor prihod Mesije. Pokret ki se zlasti med mladino naglo širi, ima dve obeležji: jugoslovanstvo in revolucionarni nacionalizem. V to napeto vzdušje je padel strel Gavrila Principa in prišlo je do končnega obračunavanja. Srbija je morala v svetovno vojno, ki je postavila v Evropi nove meje ta je pokazala nova pota v gospodarskem in socialnem življenju. Zopet so se Jugoslovani združili in Srbija je kmalu po prvih zmagah v niški deklaraciji izpovedala, da vodi borbo za osvobojenje vseh južnih Slovanov. In ko je bil na bojnem polju razbit avstroogrski okvir maj-niške deklaracije, je bula svoboda tu. Pod vplivom preboja solunske fronte so se povsod doma naglo ustanavljali narodni sveti, ki jih je predstavljalo Narodno veče v Zagrebu in ki je sklenilo, da se Srbi, Hrvati in Slovenci združijo v Lastno državo. Prvi december je dan našega narodnega zedinjenja, rodila se je mlada država, ki ji je dal pozneje kralj Aleksander pravo ime: Jugoslavija. V njene temelje so vzidane ogromne žrtve. Prvi december nam pomeni logično sintezo vseh stremljenj za dosego samostojnosti, pomeni oživotvorjenje ju-goslovenske ideje in usodno povezanost Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi. Zgodbe popotnega dekleta Pavla iz Griž pripoveduje o tatvinah in ljubezni Višnja gora, 15. decembra Po aretaciji Stanka Zupana so naši orožniki našli nov biser Patrulja je zvedela na obhodu, da se je nastanila pri nekem kmetu v Čemšentiku sumljiva gospodična. Nad zapeljivko so se močno jezile žene in dekleta. Orožniki so pogledali nekam v hlev in so odkrili randevu podeželske Venere z nekim njenim novim znancem. V njej so spoznali že dalje časa iskano Pavlo i z Griž v Savinjski dolini. Za punco je vneto poizvedovali Policijski dnevnik zaradi tatvin in vlomov. Iskali pa so jo tudi orožniki v Braslovčah ta okrožno sodišče v Celju. Pavla vam je čudno dekle. Klatila se je skoraj po vsej Sloveniji ta čim je zvedela, da kaika družina potrebuje služkinje, je brž potrkala na vrata. Prikupno zna nastopati in je čedne postave. Lagati zna, da je sirota brez staršev. Če so se je branili v stalno službo, se je ponudila vsaj za nekaj dni na delo, zgolj za hrano in stan. V skrajnosti se je zadovoljila vsaj za eno noč prenočišča. V nobeni službi ni ostala več kakor le nekaj dni. Navadno je že naslednje jutro izginila, s seboj pa je pobrala culo perila, obleke in obutve, kar je brž prodala v naslednjem kraju, če je kje našla zlatnino ali kaj podobnega, so ji seveda oči kair zasijale kakor sraki Preiskava je zdaj spraviJa razne zanimivosti na dan. Ivanka Čulkova iz Glinja je prijavila, da ji je Pavla pobrala obleko in perilo, srebrno uro ta zlat prstan. Slednjega je za kovača prodala v Krškem, uro p« nekemu železničarju na Ježici za 6 kovačev, da jo bo podaril ob birmi. Pri gospe Alojziji Naroglavovi v Sevnici si je Pavla nabrala polno bisago ta je potem robo prodajala po Mimsiki dolini Pri nekem železniškem uradniku v Žalcu je Pavla takisto iskala službe in ker gospodinje trenutno ni bilo doma, je pobrala po stanovanju. kaT se je dalo odnesti. Z mize je stisnila srebrno uro v žep. Proti Celju je potem prodajala obleko in perilo, srebrno uro pa je prodala šele sredi pota v Radečah. Imela je marsikod nenavadno srečo. V Št. Pavlu je neki šivilji kar mimogrede vzela galoše. s kredence v kuhinji pa je sunila pest drobiža. Tudi nekemu železniškemu uradniku v Sevnici je ukradla denar iz omare. Anici Pečarievi iz St. Jurja ob južni železnici je snela črno obleko z obešalnika v veži. Podobno je okradla Marijo Zupanovo na Teharju. Njeno bluzo je imela še ob aretaciji na sebi. Kako se pišejo prijazni ljudje blizu št. Jurja, ki jih je tudi okradla se ne spominja Medtem ko je znala družine pretentati z jadikovanjem. je obrnažila celo vrsto mož in fantov z ljubeznivo zgovornostjo. Komur je le mogla, je v objemu izpulila denarnico, uro adi kaj drugega No, prizadeti bi to še vse utrpeli, ko bi le ti preklicani orožniki ne bili tako radovedni ta ne bi poizvedovali za imeni Pavlinih čestilcev! Precej časa se je zadrževala ob novi progi med Sevnico ta Št. Janžem, kjer so jo baje prav cenili. Njene pustolovščine pa segajo tudi do Trebnjega in tja gori do Bleda. Nekemu mesarju je v hotelski sobi ukradla zlat prstan z ženinim monogramom, ki ga je kasneje prodala v Zagrebu. Ko je poleti pešačila na Hrvatsko, jo je pri Brežicah dohitel luksuzni avtomobil. V njem je sedel sam vozač. In Pavla še danes ne vč, ali je bil prijazni gospod sam lastnik ali le njegov šofer. Peljala sta se do bližnjega gozdička in prirediHa piknik. Malo pred Zagrebom sta se razšli a. Za koliko ga je oškodovala, ne pove. Pravi pa, da se ga rada spominja. In zraven ve povedati še mnogo drugih mičnih zgodbic, nekaj zatajenih bodo pa dodali še orožniki. Za dobro zvezo Ljubljane z Gorenjsko Predlog, ki zasluži polno upoštevanje LJubljana, 15. decembra Naš gorenjski kot, zlasti pa njegovi pre-*deli ob obeh gornjesavskih dolinah, je v največji meri odvisen od tujskega prometa. Tega se prav dobro zavedajo tudi naše prometne ustanove — saj imajo od tega neposredne koristi — ta zato skuša železniška uprav« kolikor mogoče ustreči željam potujočega občinstva ta uravnati železniški promet krajevnim zahtevam in potrebam primerno. Tako smo imeli v letošnjem poletju na gorenjski progi vlak št 916, ki je odhajal iz Ljubljane ob 15. ta so se ga zaradi njegove priktladnosti najrajši posluževali izletniki in planinci, zlasti ob sobotah. Ta vlak je imel stalen priključek na oba vlaka, ki sta vozila od Jesenic proti Bohinju ta Kranjski gori. Ko pa je bila turistična sezona končana, je železniška uprava oba priključka ukinila, Z novim letom bodo na gorenjski progi spet nekoliko spremenili vozni red, ker morajo upoštevati težnje smučarskih krogov. Železniška uprava se je hotela seznaniti z željami interesentov. V ta namen je Zveza za tujski promet kot posredovalec sklicala prejšnji mesec na Jesenicah anketo tujsko prometnih ustanov, na kateri so razpravljali o predlogih za spremembo voznega reda. Ankete so se v precejšnjem številu udeležili zastopniki prometnih društev in gostinskih obratov na Jesenicah, v Kranjski gori, Ratečah—Planici. Bohinju ta drugih turističnih postojank. Razen teh so prisostvovali sestanku zastopniki železniške in poštne direkcije v Ljubljani, dočim ni bil od ljubljanskih zainteresiranih ustanov — z izjemo sklicevatelja, Zveze za tujski promet — nihče povabljen. Na sestanku so ugotovili, da je za Gorenjce prikLadneje, če odhaja vlak št. 916 iz Ljubljane ob 15.40 namesto ob 15., ker potem ni treba na Jesenicah čakati na priključek proti Kranjski gori poldrugo uro. Ta sklep so sporoči Vi tudi kot srvoj predlog generalni železniški direkciji v Beograd in ga utemeljili s tem, da je bU odhod ob 15. iz Ljubljane za Gorenjce, ki so imeli v ljubljanskih uradih opravke, prezgoden, češ. da do tedaj ni mogoče opraviti v uradih vseh poslov. Ta argument nikakor ne drži, ker poslujejo uradi do 13. ali do 13.30 ta je torej do odhoda vlaka ob 15. dovolj časa. Sploh pa je bil ta vlak vpeljan v pni vrsti za izletnike in bi se torej morala prvenstveno upoštevati njihova želja. Zato je vsekako čudno, da niso bile na anketo vabljene tudi druge ljubljanske ustanove, ki so v največji meri zainteresirane. Vedno ta vedno zatrjujemo, kolike važnosti je za Gorenjce tujski promet, zlasti dotok turistov in smučarjev iz Ljubljane in Zagreba, in da naj bodo po tem načelu urejene tudi železniške zveze. Kaj bodo k spremembi rekli izletniki iz Zagreba, ki bodo morali čakati v Ljubljani od 13.30 do 15.40? Še bolj pa so prizadeti ljubljanski izletniki, zlasti planinci, ki jim je bil odhod ob 15. najbolj prikladen. Ljubljanski izletniki so prav gotovo proti nameravani spremembi in bodo skušati i doseči, da bo vlak št 916 odhajal iz Ljubljane kakor doslej. Mislimo, da bosta s tem soglašala tudi Slovensko planinsko društvo in JugosJo-venski zimsko-sportni savez, za katerih mnenje niso na jeseniški anketi prav nič vprašali. Po našem mišljenju ima železniška uprava ta seveda tudi naše planinske in smučarske postojanke od ljubljanskih ta zagrebških izletnikov neprimerno večje koristi, kakor od maloštevilnih Gorenjcev, ki prihajajo po službenih opravkih v Ljubljano. Zato je želja prevladujočega dela, naj bo novi vozni red prilagoden potrebi ta naj torej vlak odhaja iz Ljubljane ob 15. Od raznih strani nam je bila tudi sporočena želja, da bi železniška uprava poskrbela za takojšnjo zvezo tega vlaka od Jesenic dalje proti Bohinjski Bistrici in Kranjski gori. Brzovlak proti Bohinju ne more priti v postev, ker imajo vlaki iz Nemčije večinoma dolgo zamudo. Ivan Cankar v tretji šoli Ker je »Jutro« te dni objavilo spomine na Ivana Cankarja, dovolite, da tudi jaz kot njegov poleg ravnatelja Prof t a edini se živeči nekdanji profesor prispevam kratko remmiscenco nanj. Leta 1890. sem prišel kot mlad suplent na ljubljansko realko, kjer sem med drugim poučeval tudi v tretjem razredu, in sicer slovenščino. Ena prvih domačih nalog, ki sem jih dal tretieSol-cem, se je glasila: »Opišite razgled Ljubljanskega gradu!« Pri pregledovanju izdelkov sem postal pozoren na učenca Cankar-fa; kajti njegova naloga je bila izborna po slogu in vsebini pa mestoma tudi ne brez humorja. Tako se še danes spominjam, da je v njej omenjal svojega sošolca Rebolja nekako takole: »Z Gradu se vidi tudi hišica. kjer snuje in deluje moj zlati prijatelj Rebolj.« — Ta njegov sošolec je umrl pred leti kot železniški uradnik. Nalogo sem ocenil s prav dobrim redom. Ta red je veljal pri mojem bivšem profesorju slovenščine na celjski gimnaziji toliko, kakor odlično. Ta red pa ni bil na realki v navadi. Zato je Cankar po pouku prišel k meni in me vprašal, kakšen red je to. In ko sem mu pojasnil, da najboljši, je potolažen odšel. Česa drugega se o tretješolcu Cankarju sicer več ne spominjam. Gotovo pa Je tudi druge naloge odlično pisal in tudi slovnico dobro znal kljub težkočam, ki jih je delala učencem Šumanova slovnica, ki je bila na realki vpeljana. V obeh semestrih sem mu dal odlični red. Ker je od četrtega razreda dalje učil slovenščino prof. Leveč, na zavodu pozneje nisem več prišel s Cankar jem v dotiko. Pa tudi sicer sem šele proti koncu vojne nekajkrat z njim govoril. Bil pa je takrat že hudo bolan. Dr. V. Korun Delo markacijskega odseka SPD Marsikak lep kotiček in marsikatera zanimiva pot v okolici Ljubljane ni bila od ljubljanskih izletnikov obiskana, ker ni bila zanesljivo markirana. Zaradi tega je markacijski odsek osrednjega društva sklenil, da pregleda ves okoliš Ljubljane ter ga opremi z zanesljivimi markacijami in ga na ta način odpre širšemu krogu ljubljansikh izletnikov. Za izletnike v okoliš Sv. Katarine bo na novo markirani doh:vij se je kmet Radisatvljevič, ki je zatrjeval, da ga je končal zaradi tega. ker je hotel preprečiti celo vrsto njegovih novih zločinov, med njimi tudi umor stojniškega župana, Radi-savljevič je bil prepričan, da bo dobil lepo, na živo ali mrtvo hajdukovo glavo razpisno nagrado, zdaj pa se je znašel v zaporu, ker ves okoliš zatrjuje, da je bil eden izmed glavnih njegovih pomočnikov in zaupnikov. Ra dišavi j evič je označil več va-ščanov za hajdukove pomočnike, a še preden je bil hajdiuk Koreja, kakor njegovi predniki, na skrivaj pokopan, so se oblast va prepričala, da navedfoe Radisavljeviča zaradi mnogih protislovij ne morejo biti točne. več vpoštevan. Eni so možu očitali, da je še pred odstopom carja Nikolaja H. kot poveljnik gardne mornarice prišel v dumo z rdečim trakom na prsih in se je kot revolucionar predstavil začasni vladi. Drugi so mu oporekali zategadelj, ker bi moral po ruskem zakonu b;ti sin pravoslavnih staršev, a njegova mati velika kneginja Marija Pavlovna je bila ob sinovem rojstvu kot vojvodinja Meklenburška še protestant ka. Po -smrti povojnega carja poudarjajo nekateri ruski monarhi3ti, da Romanovi sploh niso bili kaj prida popularni; zato iščejo novo dinastijo, nemara Rurike. Ti so vladali pred Romanovci. v dobi od 862 do 1598. Moskovska veja tega rodu je usahnila, starejša veja pa baje še brsti v sedemnajstih družinah. Pristaši Romanovcev prebivajo v znatnem številu v Franciji in deloma na Daljnem vzhodu. V Parizu je centrala Mlado-rusov, ki želijo monarhijo s sodelovanjem sovjetske vlade. Na del ruskih beguncev so seveda vplivali dogodki v osrednjih evropskih državah in so nastale tudi med njimi »fašistične« struje. Publicist Solone-vič je lani opozoril v svojem protiboljševi-škem listu v Sofiji, da so boljševiki poklonili ruskemu narodu že zadosti »firerjev«. Pravi, da fašistična struja v emigraciji doslej ni pokazala še nobenega moža, ki bi bil sposoben postati vodja Rusije, pač pa se je seveda pojavilo mnogo takih, ki bi to radi bili, čeprav imajo v ta namen premalo solL Najmočnejša Je vseruska fašistična stran ka v Ameriki z Vonsijackim na čelu. V Nemčiji se je po nacistični revoluciji po- stavil na čelo ruskih emigrantov kot bodoči »firer« Rusije neki gospod Andrej Polchau, ki je bil sicer v Rusiji rojen, vendar ruščino le slabo obvlada in si je nadel psevdonim Svetozarov. Kmalu pa je bil od Nemcev odstavljen in je na njegovo mesto prišel general knez A valov, ki pa v resnici ni general in tudi ne knez in tudi ne Ava-lov, marveč se piše Bermont Kmalu so ga razkrinkali in je pobegnil. Po teh neprijetnostih se je organizacija spremenila v »Ruski narodni svobodni pokret« (RNOD) poleg njega pa je zrasla še druga fašistična organizacija »Ruski narodni in socialni pokret«. Njun pomen je nekaj malega nad ničlo. Iz Pariza širi svoj vpliv monarhistična »Ruska vsevojaška zveza« (ROVS), ki ima svoje pripadnike po vsem svetu. Ta zveza je posebno stopila v ospredje pred letom dni, ko je bil ugrabljen general Miller. Pomen te zveze lahko precenimo predvsem po tem, da sta bila že dva generala, njena voditelja (Kutjepov in Miller), zapored ugrabljena po skrivnostnih mahinacljah sovjetskih agentov. Vse emigrantske organizacije bolehajo na ideološki razbitosti svojih članov. V posameznih državah se skupine ruskih emigrantov najrajši prilagajajo vladnim strankam. Skupnost ruske emigracije po svetu bo (po sodbi kneza Nikolaja Masalskega) nastopila nemara šele tedaj, ko bo ruska emigracija končno razumela preprosto resnico, da samo strnjenost okrog gotove ideje, določenega programa in enotnega smotra lahko vodi k uspehu. Dotlej je moč ruske emigracije pa svetu ohromela. Domače vesti * Pokojni minister dr. Franjo Poljak, ki je, kakor smo že poročali, po dolgi bolezni umrl 14. t m. v Beogradu, je bil važna osebnost v predvojnih narodnih in političnih borbah na Hrvatskem Ze kot visoko-šolec je stal v ospredju nacionalnega po-kreta. Udeležil se je znane demonstracije v Zagrebu, ko so visokošolci na trgu zažgali madžarsko zastavo. Kakor pokojni Stjepan Radič, ki je vodil to demonstracijo, tako je bil tudi Poljak zaprt in izključen z zagrebškega vseučilišča. Študije je nadaljeval v Pragi in sodeloval je pri almanahu »Hrvatska misao«, ki sta ga izdajala pokojni Stjepan Radič ln pokojni 2ivko Bertič, ki je nedavno kot odvetnik umrl v Zemunu. Od leta 1898. Je bil Poljak kot član srbskohrvatske koalicije so-trudnik pokojnega Svetozarja Pribičeviča. Od leta 1908. je bil poslanec srbskohrvatske koalicije v parlamentu v Budimpešti. Sodeloval je tudi pri Narodnem svetu v Zagrebu ln v konstituanti, leta 1919. pa Je postal minister za agrarno reformo. Ko je njegova doba potekla, Je prevzel vodstvo Gospodarskega društva v Zagrebu. Pozneje se je lz Zagreba preselil v Beograd ter se popolnoma umaknil iz političnega življenja. Rodil se je leta 1877. v t>raganiču. Kot rodoljub bo dr. Franjo Poljak ohranjen v častnem spominu. * Finski zunanji minister — prijatelj Ju coslavlje. Dr. Elias Erkka, ki je te dni postal zunanji minister Finske, je velik prijatelj Jugoslavije. Kot glavni urednik dnevnika »Helsingi Sanomata« je večkrat poslal svoje poročevalce v našo državo, da so obiskali glavna mesta ln nekatere pokrajine ter napisali daljše članke o razvoju naše države. Vsi članki so se odlikovali s strogo objektivnostjo ln bili so tudi polni občudovanja prirodnih lepot naše države in vrlin naroda. Dopisniki največjega in najvažnejšega finskega lista so se po naročilu sedanjega zunanjega ministra mudili tudi v Zagrebu in zadnja njihova laskava poročila so bila objavljena prejšnji mesec. Dr. Erkka je bil pred leti že finski notranji minister, njegov oče pa je bil eden izmed najuglednejših borcev za finsko državno samostojnost in ustanovitelj velikega lista, pri katerem je njegovo delo nadaljeval sin. » Mednarodna zveza mest in Krajevnih oblasti v Brcutelles_n naznanja, da priredi od 4. do 9. septembra L 1939. v Liegč-u konferenco, ki bo razpravljala o rečnih lukah. Podrobne podatke dobe interesenti pri Union internacionale des villes et pouvoirs tocaux, Bruxelles, Sbds, Rue de la regenoe. * Dom Jadranske straže v Beogradu. Beograjski oblastni odbor JS nam sporoča: Pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja Petra II. deluje Jadranska straža neumorno že dve desetletji, da širi med vsemi sloji naroda zavest o pomenu morja in primorja za gospodarski in kulturni napredek naše države. Oblastni odbor Jadranske straže v Beogradu si je že uredil svoj dom v Bijeli v Boki Kotorski. Zdaj pa je sklenil, da postavi dom Jadranske straže v Beogradu. Ta dom bo služil kot tranzitno bivališče članstvu in naraščaju Jadranske straže iz vse države. Razen tega bodo v novem domu dvorana za predavanja, čitalnica in pomorski muzej. Dom Jadranske straže v Beogradu bo služil našemu narodu kot pomorsko ljudsko vseučilišče, posvečen pa bo spominu blago-pokojnega Viteškega kralja. Da se izvede ta pokret, Je oblastni odbor JS v Beogradu sklenil, da bo v ta namen poklonil ves dohodek od jubilejnih znamk, izdanih ob priliki 201etnice osvoboditve našega Jadrana. Kolki so umetniško izdelani v barvah. V štirih serijah predstavljajo našo vojno ln trgovsko mornarico. Komad je po dinarju. Beograjski oblastni odbor JS naproša člane in prijatelje kakor vse rodoljube, da z nakupom jubilejnih kolkov podpro ta patriotski pokret. Kolki se na-roče pri oblastnem odboru Jadranske straže v Beogradu, Hartvigova ulica št. 9. * Za božičnlco smo prejeli že več dariL Zupni urad v Mekinjah nam je poslal lepo zbirko knjig in nakazal 10 din. V gotovini so nam poslali še: prosv. inšpektor g. Wester Josip iz Ljubljane 30 din in ga. Lazič Jela iz Beograda 100 din. Darovalcem se v imenu bolnikov iskreno zahvaljuje uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani. * Za Božič in Novo leto kupujte Clril-Metodove razglednice, ker s tem podpirate obmejno slovensko šolstvo. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz J ose f o ve« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Oe! rte S tn 15. 489-9) • Opozorilo spiavarjem na Savn. p rt popravnih mostu za cesto čez Savo pri Zagrebu zabijajo zdaj med odprtinami mostu pilote za montažni brod. Zaradi tega so odprtine mosta med kamenitlml oporniki zatrpane deloma s piloti in z napravami za zabijanje pilotov. Plovne od_ prtine mosta so poleg tega de za splave nevarne takrat, kadar vodostaj Save kaže pod ničlo merila, v tem primeru gledajo iz vode tudi ostanki stare pilotaže, ki je bila požagana, potem ko je bil most dograjen. Zaradi vsega tega pa Je splavar. j en je pod mostom sedaj precej nevarno. Da se preprečijo nesreče. Je 500 m od mO_ sta proti toku postavljena rdeče-bela plošča, ki opozarja eplavarje, da naj zlasti pri nizkem vodnem stanju ustavijo splav. V vseh primerih, v katerih kaže vodostaj vodno stanje pod ničlo, pa Je brezpogojno potrebno, da splavarji ustavijo splav ln da ae osebno prepričajo, kakšne so raz. mere pri savskem mostu in kako bo mogoče ravnati s splavam, da bo splaval brez nesreče naprej. Poleg tega je približno 30 metrov nad mostom označeno prehodno mesto s dvema na vrvi obešenima rdečima in belima znakoma. Le med tema znakoma je možen prehod za splave. Za DAME ln GOSPODE moderen ln hlgljenski brivsko-frizerski salon MATE PLIVERIČ — Ljubljana hotel »Slon« (Frančiškanska ulica) * Za božičnlco dubrovnižkih revež ev je poslala lz Argentlnije ga Gina, vdova pokojnega bogatega izseljenca Mihanoviča, po Prvi hrv štedionici v Zagrebu 130.000 din. Pri naročilu izplačila je navedla, naj se ta denar razdeli revežem Dubrovnika in okolice, da bo tako počaščen spomin njenega moža, ki je vedno mislil na svojo staro domovino. ♦ Fotografska razstava v Hrastniku. V božičnih praznikih priredi Fotoklub Hrastnik svojo H. razstavo, ki Ima predvsem namen Zbuditi veselje za fotografsko umetnost med hrastniškim prebivalstvom Med številnimi deli bo razstavljenih tudi precej povečav, izvršenih po ločitvenem (person) in jedkalnem postopku. Ker bodo razstavljene slike predstavljale glavne vrste fotografije, je upati, da bo razstava zadovoljila vsakega obiskovalca. Razstava bo 25. t. m. v prvem nadstropju deške osnovne šole. R A Tira« »UNICk, »FORNETT«, V • »SABA«. — Najcenejše med najboljšim Vam nudi: Radiotehnlk: ŠETINA FRANC, Ljubljana, Povšetova 46 • Nepismeni obrtniki Poročilo sarajevske obrtniške zbornice govori tudi o splošni Izobrazbi obrtnikov na področju zbornice. Zanimivi so podatki o pismenosti in o šolanju otrok obrtnikov. V samem Sarajevu je 1045 obrtnikov, ki so dovršili vse razrede osnovne šole, 35 je pa popolnoma nepismenih. V višje šole lahko pošlje samo 88 sarajevskih obrtnikov svoje otroke, vsi ostali pa pošiljajo svoje otroke samo v osnovne šole in potem za vajence k obrtnikom Največ nepismenih obrtnikov je v Visokem. Tam Ima 390 obrtnikov osnovno šolo, 193 pa Je popolnoma nepismenih. V Valjevu, Loznici, Konjiču, Ubu in še nekaterih drugih krajih pa nI nobenega nepismenega obrtnika JUTRI zvečer vsi K MIKLICU na Moto - Hermesov družabni večer! Pester spored — ples ln arangement vodi lz prijaznosti g. Jenko. Začetek ob 20. url * Umrla je najzaslužnejša narodna delavka na srbskem jugu. V Skoplju je umrla Zagorka Stojanovičeva, rojena Voj-novičeva, upokojena učiteljica in vdova apelacijskega sodnika. Pokojna Zagorka je bila soustanoviteljica Kola srbskih sester v Vranju leta 1904. in pozneje najpožrtvo-valnejša delavka v vseh nacionalnih in dobrodelnih pokretih srbskega juga Prvim srbskim četnikom je dostavljala razne potrebščine in poročila, stregla je ranjencem v turški, balkanski in svetovni vojni, po osvobojenju pa je bila v Skoplju vzor požrtvovalne delavke v nacionalnih in dobrodelnih organizacijah. Pokojni kralj Aleksander je visoko cenil njeno požrtvovalnost in njene zasluge in nekoč jo Je v Skoplju pred množico predstavnikov raznih organizacij počastil z besedami: Gospa, vi spadate med moje prve vojnike na jugu! • Nov edtfelek sarajevskega araseja. Poročali smo ža, da bo v prihodnjih dneh javnosti odprt nov oddelek sarajevskega muzeja, v katerem bodo zbrani najrazličnejši predmeti lz dobe preseljevanja narodov. Ustanovitev novega oddelka je dokaz velike važnosti in tudi požrtvovalnega delovanja sarajevskega muzeja, ki je lani slavil 501etnico svojega obstoja. Takrat ob Jubileju smo tudi mi obširno opisali razvoj te velevažne znanstvene institucije ter naglasili, da bi bilo njeno delovanje še pomembnejše, če bi ustanova dobivala primerne podpore. Sarajevski muzej ima zgodovinske predmete, ki zanimajo znanstvenike vsega sveta, a tudi oddelek, ki Je zdaj urejen, bo vzbujal pozornost tujih znanstvenikov. Zbirka spomenikov iz dobe narodnega preseljevanja bo edina na vsem Balkanu. Pri skromnih sredstvih, ki Jih ima muzej na razpolago, Je treba občudovati požrtvovalnost muzejskih strokovnjakov, ki so zbrali in uredili novo zbirko. Kakor smo že omenili, so najvažnejše najdbe iz dobe preseljevanja narodov iz Breze, kjer so pred nekaj leti odkopall cerkev iz gotske dobe. Zanimive predmete so našli tudi v Ho-molju pri FočL Danes nepreklicno zadnjikrat t Kriminalni film napetih senzacij w ij n D D T A A 8vetlslav Petrovi« ln 8ybllla Sdunlta UtAf Pl A f A I C A DANES OB 20. URI RO?*WAME KINO MOSTE. * Dražba apatinske pivovarna Med največje ln najmodernejše pivovarne v državi spada pivovarna v Apatinu, ki pa že več let tie obratuje. Te dni so veliko podjetje prodajali na dražbi, a nI bilo niti enega kupca, ki bi bil pripravljen kupiti celo podjetje, pač pa so se oglašali kupci za posamezne objekte. Razpisati bodo morali novo dražbo, o usodi velikega podjetja pa bo naposled odločila apatlnska posojilnica kot glavni upnik. Okusen razpršilec polnjen z dobro kolonj-sko vodo razveseli njo in njega. Seveda ako Izberete v parfumerijl »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana. * Najcenejše zdravilno kopališče. V Gornjem Seheru pri Banji luki je blizu obale reke Vrbasa več precej močnih žveplenih vrelcev. Nekaj vrelcev Je na občinskem zemljišču, kjer že urejujejo kopališče, dva vrelca pa sta na posesti dveh revnih občanov. Občina je obema dovolila ureditev malih primitivnih kopališč Salko Melič, posestnik enega vrelca, je zgradil iz kamenja in lesa skromno hišico, ki ima dva prostora V enem stanuje sam, drugi večji prostor pa Je kopališče. V njem je velika kad, ki ima dotok iz vrelca. Za pol dinarja se ljudje poslužujejo tega zdravilnega kopališča. Salkov sosed Hamzija pa je svoje zdravilno kopališče še bolj preprosto uredil. Nad vrelcem je precej velika votlina, njen vhod Je malo oklesal, napravil vrata in to je kopališče. Tudi tam je cena pol dinarja. Skromna cena obeh zdravilnih kopališč preživlja dve rodbini. Krasen in hkrati koristen dar srednješolcem in odraslim za Božič: Daudetova: Pisma iz mojega mlina. Najbogateje Ilustrirano, slovito delo. — Naroča se: Založba »Satura« Ljubljana, Tabor 6. ♦ Prekletstvo na nagrobnem spomenika. Na starem pokopališču v Valjevu Je spomenik z naslednjim napisom: »Sinovi, prokleti da ste. Vi nas vašom šilom u grob oteraste. Bar nam ovdje mira dajte!« Te besede je dal z zlatimi črkami vklesati valjevski mesar Jovan Vidlč v nagrobni spomenik zase in za svojo žena ♦ Z nožem v trebuh. Nedavni večer so pripeljali okrog 22. ure k zdravniku v Poljčanah 18-letnega kmečkega fanta Fr. L. iz Lovnlka, ki Je imel razparan trebuh. Ljudje, ki, so se gnetli okrog voza, so trdili, da so se fantje spopadli zaradi volitev. Vzrok pretepa pa Je bil star dolg, ki ga Je imel napadalec Izplačati prijatelju obklanega Franceta. Fantje so prišli iz neke gostilne na Pečici Med potjo domov se je začelo očitanje na desno in na levo. Naenkrat se je zabliskal v roki enega izmed trojice nož, ki Je zadel Franca L. naravnost v trebuh. Napadalec, neki delavec iz Podplata Je takoj zbežal, ranjenca pa so naložili na voz ln ga odpeljali k zdravniku. K sreči bo ostala čreva nedotaknjena ln je verjetno, da ae bo rana zacelila. ♦ Iščejo se dediči pokojnega Ivana Bar-te, ki se je rodil 1882 v Brestovcu, srez Daruvar, in je umrl v Ameriki Imel Je brata Josipa, sestri Marijo in Barbaro in hčer Vilmo. Sorodniki naj se javijo izseljenskemu komisarijatu v Zagrebu ln naj pošljejo dokumente, po katerih bo razvidno njihovo sorodstvo s pokojnim. ♦ Izlet Zveze za tajski promet v Sloveniji v Dubrovniku in Sarajevu bo v času od 22. do 30. t m. Oena din 1.100. »po-redi na razpolago v vseh biletaroah Putni-ka. Vremenski pregled letošnje jeseni Meteorološka jesen obsega mesece september, oktober in november. S 1. decembrom smo stopili v meteorološko zimo, ki bo obsegala mesece december, januar in februar. Srednja temperatura zraka v Ljubljani znaša v jeseni 9,5* C. Srednja jesenska temperatura odgovarja nekako srednji letni, ki znaša v Ljubljani 9° C. Srednja temperatura letošnje jeseni pa je 10,2® C. Zvišek Jesenske temperature gre na račun novembra, v katerem Je srednja temperatura bila 5,4°, namesto normalnih 3.7°. Ostala dva meseca sta bila normalna September Je imel letos 14,5°. normalno 14,8", oktober letos 10,7°, normalno 10,1*. Najvišja temperatura je bila zabeležena seveda 11. in 13. septembra, ko je dosegla 25,4*. Tudi v oktobru Je bila najvišja temperatura še precej visoka, kajti še 11. X. se Je povzpela do 22.6°. November je zaznamoval kot najvišjo vrednost 7. XL 18,0°. Najnižje je temperatura padla 17. septembra in sicer na 2,2". Dne 22. oktobra smo prvič zaznamovali temperaturo pod 0° C, minimalni termometer je pokazal —0,2°. Takoj naslednjega dne je bila zaznamovana najnižja temperatura v oktobru —2,0° November je imel že sedemkrat minimalno temperaturo pod 0° in je 20. XI. dosegla —2,6°. Toplih dni, ko dnevni maksimum doseže nad 25", smo imeli v septembru še samo troje; hladnih dni, ko pade vsaj dnevni minimum pod 0», je bilo v oktobru dvoje, v novembru sedem. Normalno jih beležimo v novembru že nad 10. Zaradi letošnje tople jeseni pa jih je bilo manj. I Povprečno Je bilo v letošnji jeseni 8,2 grama vode odnosno vodnih hlapov v vsakem kubičnem metru zraka, kar odgovarja normalnim razmeram. Posamezni meseci so imeli: september 10,1 gr, oktober 8,4 gr, november 6,2 gr. Edino november je imel zaradi svoje previsoke temperature nekaj več kakor navadno, namreč 6,2 gr namesto 5,6 gr. Najvišja vrednost je bila opazovana 14. septembra ln sicer 14,7 gr, najmanjša 20. novembra 3,6 gr. Procentualno razmerje relativne vlage, to Je razmerje dejansko vsebovane vlage do maksimalno možne vlage, ki bi jo lahko zrak pri svoji temperaturi imel, je bilo za dober človeški počutek nad normalo. človek se najbolje počuti pri relativni vlagi 60%. Letošnji povprečki za drugo uro opoldne, ko pričakujemo zaradi najvišje temperature najvišje procente, so znašali: v septembru 65%, v oktobru 73%, v novembru 84%. Da je bil zrak v Ljubljani prevlažen, se spričo znanih ljubljanskih megel ni čuditi. V posameznih dneh v septembru je relativna vlaga padla pod normalo samo devetkrat. Dne 16. septembra je padla celo na 40%. V oktobru je bila pod 60% samo trikrat. Dne 21. oktobra je padla na 51%. V novembru pa je bila najnižja vlaga 23. XI. z 62%. Dobro merilo za vlažnostne razmere kakega kraja je število meglenih dni. V Ljubljani jih je bilo letos v septembru kar 18, v oktobru 15 in v novembru tudi 15 Normalno jih je v posameznih mesecih 12, 12 ln 10. Vidimo, da prekašajo letošnji megleni dnevi normalno število, v septembru za 6, v oktobru za 8 ln v novembru za 5 dni. Kar ae dežja tiče. je bila letošnja Jesen precej revna. Normalno pade v vseh treh mesecih 138 + 158 -f 117 = 413 mm, letos pa Je padlo 64 + 182 + 67 = 313 mm, torej točno za 100 mm premalo. Zlasti september ln november sta bila revna, med tem ko je bil oktober moker nad normalo. Oktober velja v Ljubljani za najbolj deževni mesec. Letos se je sicer izkazal na obilnosti padavin, toda za enkrat ga še prekaša avgust z 249 mm. Kako se bo ob-nesel december, bomo šele videli. Glede jakosti padavin so bile letošnje Jesenske padavine zelo šibke. V prejšnjih letih smo že merili do 85 mm v enem dnevu. Letos pa so znašale največje padavine 30. septembra 22,3 mm, 2. oktobra 37,8 mm ln 26. novembra 20.5 mm. Jakost padavin tudi Izrazimo, če povemo, v kolikih dneh so padle padavine. V septembru Je bilo 9, v oktobru 15, v novembru devet padavinskih dni, v vsej Jeseni tedaj skupno 33 padavinskih dni. V teh je padlo povprečno 9,5 mm dnevno. Normalno Je padavinskih dni 39. Normalna dnevna Jakost je 10,6 mm, letošnja Je tedaj za 1,1 pod normalo. Nevihte nismo Imeli v septembru nobene več, pač pa je v oktobru Se dvakrat za-grmelo. 2. oktobra zjutraj od 1.50 do 5 je bil zelo močan naliv, ki ga je spremljal grom. Tega dne je tudi padla najvišja dnevna množina dežja vse jeseni, 37,8 mm. V tem mesecu Je grmelo še 28. X. ob pol 4 popoldne in je tega dne padlo 28,0 mm dežja Letošnja Jesenska oblačnost znaša 68%, to se pravi, da Je bilo 68% neba pokritega z oblaki Mnogo teh procentov gre seveda KINO UNION — TeL 22-21 Predstave ob 16., 19. m 21. uri * Pred zaključkom procesa o treh strai- nlh zločinih. Pred okrožnim sodiščem v Petrlnji se je začela 14. novembra razprava proti trgovcu Simi Djakoviču in čevljarju Eremiju, ki sta obtožena dveh umorov in požiga. Kakor znano, je letos spomladi zgorela hiša trgovca Djakoviča, v njej pa sta zgoreli trgovčeva ženi Milka in njena dekla. Obtožnica navaja, da je Djakovič podkupil čevljarja Eremija za izvršitev obeh umorov in požiga. Obtožena je bila tudi Djakovičeva polsestra Marija Mardje-novičeva, ker Je vedela za zločinski naklep, ker je s svojim polbratom imela nemoralne odnošaje in ker ga je baje nagovarjala, naj da ubiti njenega moža. Razprava je bila dvak- it prekinjena zaradi zaslišanja novih prič in pa tudi zaradi tega, ker je obtožena Marija pred začetkom razprave v ječi rodila otroka in kot porodnica pri razpravi ni mogla prisostvovati. Kakor znano, so vse priče, tudi one, ki so jih imenovali zagovorniki, močno obremenjevale oba obtoženca. Ko Je prišla zdaj pred sodišče tudi obtožena Marija Mrdjenovičeva, Je bila razprava nekaj časa tajna, ker se Je razpravljalo o njenih odnošajih z obtoženim Djakovičem. Na Javni razpravi so prečitali poročilo zagrebškega instituta za sodno medicino. Institutu Je bil poslan lonec, s katerim je najeti morilec trgovčevo ženo Milko onesvestil ali pa ubil. Ta lonec Je bil nesrečni žrtvi nabit na glavo in v nJem so našli dele lobanje. Izvedenci instituta so v polnem obsegu potrdili v obtožnici opisano rekonstrukcijo zločina • Promet na Dnnavn. Državna rečna plovba Je ustavila danes osebni promet na Dunavu na progi Novi Sad—Vukovar, dočim bodo ladje na progi Novi Sad—Srem-ska Kamenica še prevažale potnike, dokler bo to dopuiftalo vreme. b LtaMlafie n— Rezervni oficirji, ki žele obiskovati tečaj za polaganje izpita za višji čin (kap. n. ki. ali major), naj se javijo danes 16. t. m. od pol 19. do pol 20. v pisarni pod_ odbora, Kongresni trg 1. zaradi važnega obvestila. — Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana. U— Božični ca Kola jugoslovenskih sester. V nedeljo 18. t m priredi Kolo Ju_ gosL sester v LJubljani ob 10. dopoldne ▼ telovadnici Srednje tehnične šole svojo vsakoletno božičnico Vljudno vabimo na to prireditev vse odbornice in članice Kola, prav posebno pa naše dobrotnike, ki bo s svojimi prispevki pripomogli, da. se bo ta božična obdaritev vršila tudi letos. o— Ruski dramski krožek priredi 18. t. m, ob 20.15 dramski večer v frančiškanski dvorani z naslednjim sporedom Komedija »Ubogi Fedja<, komedija »Medved čvat«, komedija »Zazeljni ln nepričakovani.« Vstopnice se prodajajo v dvorani že 16. t. m. od 18. do 20. ln 18. t. m. od 10. do 12. ter eno uro pred začetkom predstave po ceni od 3 do 20 din. Vabimo k obilni udeležbL Udrutenje Jugoslovenskih inženjerjev ln arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v soboto 17. t m ob 15. ogled del in naprav pri betoniranju konstrukcij »Doma službe Bata«. Vabljeni člani in vpeljani gostje. o— Na rednem občnem zboru akademske sekcije Jugoslovensko-poljske lig«v ki je bil 9. t. m., Je bdi izvoljen tale odbor s predsednik Ahčan Rudo, podpredsednik Kolenc Črta, tajnik Stepišnlk Mitko, blagajnik S ter k Dušan, odbornik škerlj Bojan. revizorja: Polak Mirko ln Auersperg Emil — Predajna seja bo v petek 16. t. m ob 17., v lokalu »Edinstva«. ZA Kroji, vzorci. OBLEKE, BLUZE angleška volna brezplačno TONI J A G ER Kongresni trg L Ljubljana o— Ljubljanska sadjarska ln vrtnarska podružnica ima svoj redni letni občni zbor v soboto dna 17. L m ob 20. url zvečer v gostilni pri »Mraku« Cesta 29. oktobra. Člani vabljeni. n— Na današnji Interni produkciji drž. konservatorija v proslavo 60. rojstnega dne slovenskega skladatelja Antona La-jovica izvajajo gojenci slavljenčeve skladbe: Llpušček Janez zapoje »Zacvela je roža« in »Mesec v izbi«, Polajnar Ljudmila »Begunko pri zibell« ln »Kaj bi le gledal«, Rakovec Ladislav »Cveti, cveti rožica« ln »Pesem starca« Heybal Valerija in Ročnik Dana dvospev »Kje se skrivaš vesne mili dan« in » Prstan moj, ljubezni znak«. Heybalova sama pa »Bujni vetrl v polju«. Pri klavirju so Ogrin Ksenija, Seifert Herta, Adamič Bojan ln Hubad Samo. Produkcija bo danes ob 17. v Hu-badovl pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici u— Sokolska mladina priredi v soboto 17. t m. akademijo s plesom Akademija bo v prostorih Sokolskega doma v šiškl Priče tek ob 20. Opozarjamo na L Javno produkcijo gojencev dri. konservatorija, Id bo v ponedeljek 19. t. m. ob 18. ln en četrt v veliki fllharmoničisl dvorani Produkcija bo v proslavo 201etnlce kraljevine Jugoslavije. Natančni spored produkcije Javimo pravočasno. i | KINO SLOGA, tel. «7-SO Samo še danes ob 16., 19. ln 21. uri Charlie Chan na dirkah Dodatek: R. Wagner: Tannh&user«, uvertura. 1 n— V atarokatollšKl Kapeli na G°wp°_ •vetskj oestl Jt 9. ne bo to nedeljo službe božje. Na božični praznik se začne sv. opravilo ob 8. url ter bosta zapored orna dve tihi sv. maši, potem pa slovesna peta sv. maša Obhajalo se bo pri vsaki sv. maši. V soboto na sveti večer priredi sta-rokatoliška cerkvena Občina božičnico z dbdarovanjem ubožnih otrok ob 19. v re_ etavraciji »Zvezdi«. n— Društvo »Soča« opozarja članstvo ln prijatelje na zanimivo predavanje g. dr. Branka Alujeviča v soboto 17. L m. ob pol 21. pri »Levu« o 20Ietnem razvojn jugosl. socialne politike z vidika delovnega prava. Predavanje bo obsegalo kratek pregled celokupne jugosl. delovne pravne zakonodaje, obravnavanje kot izraz velikih socialnih političnih smeri neposredno po svetovni vojni do danes ta važne reforme Jugosl. delovnega prava z glavnimi socialno političnimi posledicami. K poljudnemu predavanju, namenjenemu proslavi narodnega osvobo-jenja in zedinjenja, vabljeni vsL Vstop prost. »Rose Marle« zadnjikrat v LJubljani. Opozarjamo vse tiste, ki so ta film že videli, posebno pa tiste, ki ga še niso videli, da Je sedaj zadnja prilika, da si ga ogledajo, ker 3e ho film »Rose Marie« predvajal nepreklicno zadnjikrat še v nedeljo 18. t. m. v Ljubljani. Kino Moste. u— Združenje brivcev obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivnloe in frizerski saloni v nedeljo 18. t. m. v Ljubljani dopoldan odprti. Komisar. o— Tovariš ki večer priredi Oficirski dom v soboto 17. t m. v Zvezdi ob 2L uri. Obleka poljubna. Naprošajo ae tovariši reaervnl oficirji ln prijatelji, da se udeležijo tovariškega večera. — Uprava. Baltskega Inšpektorja je okradeL Pred dnevi je bilo vlomljeno v stanovanje banskega Inšpektorja Dragotina TrstenJaka v Langusovi ulicL Tat je prebrskal vso sobo v prvem nadstropju hiše ln odnesel dve damskl zapestni uri, damsko zlato ovratno verižico z medalj onom, zlat poročni prstan in nekaj gotovine. Podobnega obiska je bil deležen tudi uradnik Pokojninskega zavoda Uroš Jelič na svojem stanovanju v Gajevi ulici. Neznan tat mu Je iz kopalnice odnesel pokromano za-pestno uro znamke »Doxa«, Kseniji Do-berletovi na Novem trgu pa je nekdo ukradel srebrn jedilni pribor, po 6 nožev, žlic, žličk in vilic, v skupni vrednosti 1.000 din. Vsi komadi nosijo monogram HG. u— Fotoaparat išče lastnika V sredo Je policija aretirala mizarskega pomočnika Antona D., stanujočega Ob Ljubljanici na Kodeljevem Osumljen Je bil manjše tatvine, pa so organi kriminalnega oddelka napravili pri njem hišno preiskavo. Med drugim so našli skrit okrog 500 din vreden fotoaparat znamke VoigtlSnder in pa nekaj bakrene pločevine. Aretiranec trdi, da je oboje kupil od nekega neznanca na kolodvoru, ki mu ne ve imena ne bivališča Drevi pet*ov družabni plesni tefiaj t T"«-" dvorani Kazine. Jenko. I SAMO SE DANES! Čudovite prigode lažnega milijonarja v krasni zlmskosportnl komediji KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. ln 2L ori Trojica v snegu i Tednik — Kulturni film! | na račun megle, zlasti v Jutrnjih urah. (Normalna srednja oblačnost znaša 66%). Popolnoma oblačnih dni, ko Je bilo vsaj 80% neba oblačnega, je bilo v septembru 7, v oktobru 9, v novembru 17. V zadnjem številu je zapopadenih tudi 15 meglenih dni. Jasen dan, ko je bilo nebo samo do 20% pokrito z oblaki, je bil v septembru en sam: 17. septembra ves dan ni bilo na nebu niti oblačka. V drugih dveh mesecih pa nI bilo nobenega Jasnega dne. Kar Je ostalih dni, so bili poloblačni Zelo močnih vetrov v ljubljanski kotlini navadno nI Redkokdaj se pojavi veter z hitrostjo večjo ko 40 kilometrov na uro. Dne 4., 11. in 17. oktobra smo pa le doživeli tako močne zahodne vetrove. Močan severozapad se je pojavil tudi 5. novembra Tihih ali mirnih dni je bilo v septembru 15, v oktobru 9, v novembru 10. Povprečni zračni pritisk je znašal 786.7 mm, tedaj samo malenkost nad normalo 735 mm. Najvišji zračni pritisk Je bil zabeležen 14. novembra ln sicer 749,1 mm, najnižji 22. novembra, ko je barometer padel do 714,1 mm. Splošno gibanje barometra ln v zvezi z njim potek vsega vremena Je bil sledeči: V meteorološko jesen 1. septembra smo stopili v znamenju dežja Vso prvo polovico septembra se je barometer vrtil okoli nor-male. Nad Evropo je ležal tropski anticiklon z lepim vremenom L septembra nad vsem njenim zahodom, medtem ko Je bila zlasti Jugovzhodna Evropa deležna clklon-skih padavin. V naslednjih dneh (zlasti 3. In 4.) se Je tropski anticiklon pomaknil nad vso Evropo in je začasno zjasnil nebo, pa se je do 10. septembra umaknil sredo- zemskemu ciklonu, ki Je do tega dne po-vzročeval nestalno vreme. 11. septembra pa se Je izvršil aflen vremenski preobrat, ki je povzročil jasno in lepo vreme vse do konca meseca. Iz nad Azorskih otokov, v Atianskem oceanu se Je odcepil kos tropskega anticiklona in Je preplavil vso Evropo. Prav polagoma se Je pomikal proti severovzhodu ta Je zapustil Srednjo Evropo šele ob koncu meseca Ves ta čas je vladalo prekrasno Jasno ta suho vreme. V LJubljani Je kratila ta užitek neizogibna Ju trnja megla. Vendar pa smo bili deležni jasnih popoldnevov ta večerov. Ti dnevi so silno mnogo doprinesli k letošnji kvalitetno res dobri trgatvi Dvajsetdnevno krasno vreme Je le za trenutek zmotil severnoevropski ciklon, ki sa Je s svojim Južnim robom dotaknil tudi naših krajev ta Je povzročil malenkosten dež 2,3 mm v noči od 15. na 16. september. Že 29. septembra ae je tropski ciklon definitivno umaknil na vzhod ta napravil prostor aevernoatlantskemu ciklonu, ki Je prinesel deževno vreme do 6. oktobra. 7. oktobra smo doživeli podoben vremenski preobrat kakor v septembru. Zopet se je odtrgal kos tropskega ciklona in poplavil vso Srednjo ta Južno Evropo. Prinesel Je seveda krasno vreme, ki je trajalo celih 20 dni do 26. oktobra. Izjemo tvori samo 19. oktober. Tega dne se je anticiklon odmaknil proti severozahodu, tako da so naše kraje preplavili Južni Jadranski vetrovi ta povzročili kar 21.5 mm dežja. Ta dež pa Je trajal samo od 5. do 9. ta je bilo popoldne In zlasti proti večeru zopet lepo, V tej lepi periodi je barometer 12. oktobra dosege) 744,6 nun. v— Kezpnča pr. ftaru Mesa »r aH Tera nujnr tih nm nt tjar st i« pr tvrtfio VdDse: pripetiti preaEc rtemant aesrsčE 2/oraaa mapet Fila M-kar it me narE^Kt nt nsna gsrvi pt >t aaae r cinanairu a k nei'arur pt-EEnarva. ar giev. l— šmreM« r"zt m Kwp **ugm s. ST. H VmiL. n TKltSHi: UŠEL; rm -l-fe-r- *f rsrari »tcmt ftifir<»>*»■• anmcrL nt k ▼ H-ear saremeni Ilanr-esa arj t nuat Bmrekrsr Umerit a riKoliss. ut tui nmnač. p-emračerviuz. k nu-^jzit tr-iiur r :h:iert smrer«. ca * miti l/nrr» tEnčEnom T -esuir rmruii rznm. nošuč. nit 3rf"~-=est. t^rrrrr « : griža. ue—aot arec aažtanmt p-Eznia Krasit n1 vesra. tk uumn~iu t v.nin Eruit a nsmSdr asšs. * -ii ± - nnrir razmerat t nanionum rrrzr— nri-auLa ziHfn ms: nrrMjrraat.vun mest 1/etnf anair aroaaiEin: smrečic P""*-» lEttei: roasl -vse: ee,- m ričt aontrria-ru ut—it s suzunr 7u± -r -rSšiir ierai f: uež arti zaeran ra htksti. tEar : Ertir "eKHEjt nt. arvaj T onlrar nt at-tuti r>-?Ti ;rfr težfce* eež* a m a-rut rr-eau: "3»lfet zam?* prodaTR.nr p-tr-t- uuat krmkursaaE tsic at imar Lnn ;ančan ariJO. p: tsw aenflTtFjsir ■""■r; a; r.rrri"—Tr i-n-^s: m. rr-r TrF.feU isti. l— Pfcztr* m nmpg tak: te aa.3r.1x: nm: r>n-3::tl_ a r k ti: Kostimu n KE-Eraar di tui pr -eztui itamiaa — t« Tr-sasanai zaseonlr srr.nr-""nr za;,tm množit tErrmt zrmsclr buket;, odkar t» "nnaurrrrut rrririšcat mrez Tain * znar1ir T cr.xni iteKat •,/dii: vB-čIliSkemt asistenti ar ?mc_ ee—n. Itešim zrušit: bukete ~~3ri: " •' dir. "intir—n. liu^lm fte'-itaf. — ~ nlicst k nefefh -Ttrrrtese l.j.(»? fc —f:ier tjihfl 1\l rw» ;.• ™ ni1^ T r:-e~i—sr. iilia H nezriEr ta- nanafs! pfH dn *—eaei remit'^r^ mir. : - g"iw~*m r;r tn-ffmn m AlitioSišfv m it neka: nir~art Murtim. 3TI smE.'nnl im: rr sufcrtL — STTt: f>' nr^t : m^Htac""! n-eir^m T^Er"^':! Efr-gE-iL c n. * usjivl - Kofndrrrjrsir uiie. n.: it n:>3l ttc niaš; n sutrriiL - t Tt rir* rinmi— n t cmpit ' ctemlr arrjsrorit f»tr~nf T ulic trie* rmrn len: PT'i: nniekt ?D!IC:T£ it lu. riert--tt: m ziuzrhzi nr--r_l:i. • T-I: T*—- isiift t?" Tt uiiSii rvsi: r.ž-frruasneri :verliL. na: ■ dir. >» jca- 5r>fcilji?- zi T - F*n:er. rintect c nerla. d. ri-rvmt t nI 2t aeseum.: X .nm^TOf Sa lfcw. T * .mur itttum-.- jj uvrdit de. | fc— Pokn\; r Sinvsnat^ pnsu. Pr. Tin»«r 1 itn Terust v StenarBir pr Imjm r Hirnrsnstir cronsat »r tanre xl-' S5ii nužan=b Saspodar Jir je r7nn-nr pc-erdezl i i-aai^ m nnait. mec fanr b: n-1 rud: 2f-ism pomcnlspr BXL Franr ier s I^mrc^ šenarsEt KHVEŠE. TT.Tenst SE.Tnamife xl aeiE^er F"nmr kiAhi Met nasr^ vrspn stedL pt it trstst iai it DDiezL. f ležnrm pnžnnc-don. pc ejet*. k naasuJ. 1 pt riEv rt z^sbl n. r mi nt»i r !®nrt, T"u± Fimar je nanese, tešit pošundiit Irmžnic miTT^mzif ir seat.; zt Btnrtte f?eht bt rrepenal. T notnišnist. »— T gmuna zarad bnt "M t -im-ar ttuJ kEz^mf Hx*nr" " obsodi' 2f-i£,me£n 'rmišErTE tT-inmi Tršišt nt IlT mssre^f" srrMssi. SEpart ir I ismr 22-un: čmoiir 'j-žL'.'.'-mTiBtrir utetIl nTBET«vt 21 - em: zenr Marfit ni. I m-se=t armseet ZEprrrt. ismest -^rtuciL—H. j_nrrmi. Riror.ir pt ni i rnesest rt II an. sapnn. pMrtrjnr m I h-r. ker b: nradi n: T*iam:.-Hli t>: -Tnsnir irteter rt sidEmsat t- Jiaaizsii 11 Hi izer- n. Tat rrrit s t pramti p-ent ■^oi-l sr. ie rt nradi. ker b: srseh t :>mrrmfr žr-;.ierjsKir nrilinui- h c^fh «— ?it '.nir^Ktm T-^Bnilliiirt nr rr-eat. t Traneac iar 18 t il nt 21. artren' c zz Baz: Šcer-; n ' jnr>-gm* : ~HBEZ 117^51 Z '"Ptn.irii"ji TT^ŠS^BZlIt n:ix srr-err. jEat ai:inr>riant t— ^fsf^i m Hi H f^m tiHrrtf: il£mx ~nnei i Hocmrt pr. Š". .Iutjl Ot mr že. imrnerit pr refC, mt Tt snnarsnli: rt ;h- r>aae ra^^: nc .Oa a * zioml te^r c juimsc Tiaati s: rt -r nerfflftr r>reELL f*. Dcnarr-iftBrj * C3E?IC > nsielTar pt pofc T fcati ngg rrroc t Sacret slEZt r^-rBrut •«rKj*l3r agtsč. Et jt nmerTeia zti.. saSct --'" '^-f ▼ ~se prt TEa. pofel fe- « upntrr-n m. * a-ir ^ SČbzh ^zrmlir jif uemeja^r nrrirmit ^ -rmamrnn-f w ▼ arairm ■'•^anatrr if..fKlt t&t TeriitLr* n1*-aiit ar»ssit izaerant mar.fea* m. "^st Zb-aankt H; it nla. fcevi to«^. ši^eriE t tE.r~m_ 1» .lerlit. aine^r ttitp; ^■sc pnti"-j jr * ir»*aa. onfirne poa- ■"fdnt t— "Dmrl jf v~srt.; t 3foaaoac H r H^raet "T ter. ui-sir mnisrsr josn Potnfit. Bcifcrm >t tsnginr^.-E. aeBKtter:. m meamsrr pr«rr>saiien zevam, t it * v&t ar »m-r Jtiinr" Tix inrrr pas^ '•esair a nm—iroT. Purre: nt nirr. t»r 1L s niat 7if i.tbt m rnesrm paknp£jiššt T rsirisir immSmc tt tmrra. t srear 4L. isnu. aoKeFmii.^.T. ženi. aIutve. Hersaet-vt r ALriitsn. UDJU ac. ^irrr.iriftr-u at nI—ieau. zi^arunt. jMer a Lmnir.iira ~ Tmovs; DeljL PtHtPttmr otm^ r >ei niEr snom pvriaen. rmst iSiiren: SOŽI^It: li Svr-egi mesta r— Ena »I»«»trK ▼ fioKiHBtfln fim rr. aPečrvEU. oeme t peret rt jorr. » «ncn>rE anEjrrE.: t»r 2t..lf ^er t neaait m If.. 1.L rt 2f.Zl rvnča. fini >St>?at mB-šamt 31«. ?r»li|m. pErEmntmtt"- teanlr. St ročnmt ari^miiit riusnea. ^leflirr : aanz< iz 'ir— cmi SiAo^n o on f sminir ~~ * tt. nt L rr-*t?:^er ir T iteat. "jc IL l it ni 4 ar»aoiant ir rrr L r^t- :«er Jirrr jiif trtrr>01E IIOC r ~~?HZSrsr rrvtrra rsanlr ir e: arvpn flm t irriierji. našli irraijsvine" tiskar i flcr ar 2L n. it. t m TMtm m lellBog* fcrrin. .-umunaclt gm^odaratvenikD*" ocvorOa |xragc-rmnmnifefc tz^mrinašc atKjrun. Ta- I KI Jnet -lnnimaHm KUKCT meč naio^fc-m. gospodarHavenic. viaat prepcičarie oa nt novi v.im-iii'-^ praramtcit dr reenrjtit v.iinrfr oanofeE.«" met onemt aržb-rumi. — Smer: palhke rprww m nzftnc. V ae» sadi meseca: mtam vs$t es te aanps. ao uvac toaikxr 1ds1.4i miiriant »p-it*1 it^jc at miiijaaa. tas.: at znt- * aes-vn «H.iar 13t.4f mii iant IvrmM^t arirvt aemcianttr m 7»o:iHcsir s ocrtiriir 15"'t ceirrrnff ^-reanaic. m. vjzi at : M'J i. Bia9rTnt amter * r r^'runwt:nr tržr^an: »t arrr^ne zt r.'.."r"'» mi: 1 mu. t n^n^-nu. r ir—na«:rm cr-2£-vnm zi 23r mi: irmo- V :>-:nt?- r 7 icrssirrm aesetan msaec mt n js^i r-prT^t. r Iiror ar»"r^tu£. neaisn Er tt arimar ; r?®;: rm crže^/Em aeat: a- t pie^iten aetra^smsr team a:i :a:en - "Uiit r t=r oržf Neanč-it tt zc—zsa, t rerr čast ar m»or T r^r^n: 1 pr> rsc:: r^^naiit it j h -^-Eanafr mi: ir»- as. t »t t pn >st: ^-rsarinfr 215.1 mi: inra. Nt jr*u?: m»rr: a^a; ^.n«: x aa tat: ir^oc T j^np: it tt ziiesa 12.." m-: 'xil an sc at mii inar»T . po - Ka r?en*Tne T I ^rm it 1 Neme:it> Anni »r. š^sasi^r. F:ns::E rioiamse;: n .-s r. ass—at f Itsir: it c T us n "> f^-nrjscr —pfm t atit ur zn ntasti r.sdrr tern erif-ct seintr: r^rnintr ^ a—ii ae-«rii nrs*;r:r ir-:«T f=et t trn it a> Hspe *m:: icmr^ note"", 1r^rr. I ^rnat rrtu Pn ai.■•'"!: ar sem: 7 .ica:nis;.r. >^,."I--iriinTT. laiaFtmi. er.k:: rr: Jt. S^acEnonr lt*~5L Zuhi Iflf, — Siaenncri SL^25C ?ae it-lC TE-bevv g.'f. BudmDeS-* fT.SC ^.TRat L.BL BuisraKc. LJ.*L Ziifta. -'■■'-im 1 m. rr*aanTE Trtot Ob niafc 4*/t E^rtrat 61 tw 4»„ u^rrEmt gL rmn. npKat 8* — —ŠKt M. aepufics W n_ "»t aranibz. F" — 5H -^rt 1rrv-g. Rf n_ 7°'« Biasr W — BL Binr- 5tr — asnure Surmar 4T H-2ETE21I. Dstiet T — IflG larieisa tr}E3i int asi.. Ie* JH d.. ?nor:it iSf — IfT l.aanmsia. SW ml BrfipuL Trmt finitat — 46LJSC =r ^ iL. fT Jif ni. rrr. n^-irrat t~ "f- _ S? 8? — 8L.5T P* « aesriu&if B* .5( — BI Sf xr™fc »f.^H a.. Btair Sf..5f — W — Sm:' — ift ;Ni_-naiiE — "BfK" sl&s^^-sls cržiiča tirro _ "Zl. t m Sar-m rečEt ašeiuct. 52. mt; tT-l25L zt nil:; ririžict a THE; SL.^f. — Vmpnujr if, r rt. reši:.."t- aHerucE. zt rm... a. jat. iIL.tl _ Sp-vosatiset nmrn^Tii. 1'i^a V m "enaenat pnif.znf. — Hremsin. "T Bf kc 14F — 1E1 eu,- vonfiKi. Tb Hl 2*>>t 1-51 — 1-51 ii. ab-5 — ^L <*«enieB ausir n E-err~ Gospodarstvo Pripr2Tlj.ajo se ostri mkrepi prati kršitvi deviznih predpisov Iz Maribora 1— '-iK-ict 1 nim i«~i ETirairi-uni. r>r. mzri:-- -r. -m rit-aElisči. ^ ErarLžr*mi a? —a^z^-E"-^ nrro* nasrert >Vst ZE ŠE* ■—: •-• Hiia-^rt mHriarrrske£Tt ris- aEliK^L p. isl Zr-irmer-IiiibeieTrE. rrvaKtr"E :" m nažian -1— ~nlr. 1— rnnfttičn tr-ut T MurDnrL —r rt urrr." !E rr* mesmen aoriEVEr-rr—. ET^eaat r: r urina: it mesrat».tTE rtrr-rr_mt:m nf:irn. rmt f^i: pšamt nt - >— • ■ Tie-* a-n a-itiirit re. Trn: ^at.it ai "^artt 011:išr.T TTCdlit : r—et tl ~t;sf,""E.r""r ~"."~arr::' Fn*- asa » nnaraŠE-T: 2 » T tiriskr-prc- ^ raira.^ r nt rrisneai rr-amert ' meFri u m inliri nKnlia. nn-uL-E ic ar ft at mesm rurisričrL urar. 1— ? sm^rr st no- T sainšn nnmišma l^r-eem a-eirT':frr srt Hnnni: ~rvt—it. tu-si a Lrrmtim. P^raict T 3ir>Trsiisnit rr-~ lfp..:e£ 5=t (t ae iE nt rr^Timerr av-".rm-nln a*T r-"7, I_.enE.—: rier n tan-t. larrnair. it Trr;aa: a~si ar- "vr.: T*:>al Enna. rrr; it T '>t~r t aat-r --err star snnai f n-rtent crtomnakt tr Daisža. aot i;:;isrieT! r namir: mnarir. liar- f: naši "'ntrant nt sesr. rt b: m urt!»H T jrinSaa ir.ier st ao— t smr-riL i— lii—n»t. r mariert tasr Bt mnr-5. t: t žilir-lan-t T*;rrrrr rt rr-.vng at poc-Frrer.TE. 5 p:.as^sr.:L ',■>' r.— p. — ia n nrmf Tt nr>č. at ner-ret T ;• aoiecamr andit- nrtiHrlrnBn. 1': 2f. a: H L nnrnan h nrsseKE z™zr met naatnj ienm EnnalKiariDn a r.isr^ mt-ria: T EriEr.rEit cikint it k T rei aaer anT-2rnal arert- naltat a&-at"mt. ~ rr anar nFrmrtit at I'L oKrr-aer aaat rud lerašrrK zaarit ermetTe eekx smt aaar.it aae^t žt T-sčnrE.: n-eeL st k at našit nnrzEi nnari: amremt-niir razmer« aiar.-rt aasamr Bnrleikt-mi fimru it rmt zat.. osen reetje^ 1: TET iEir zoe; at Br za^ei aeir speauant ^uior^scEt te rt: mu ari: aeHrt-nlrtiDs amariE nasp-nr rimrv T r:n; f— itt n nt rt naan irršit aeT*aait areaaist. Hei: st met ir:>sa:'aimrTreiuir ::eau'it :rj; vr-imišljer«. at man Karoant nai-itt nETodinčneje nasrnt.t vrnz rt. HasiiL- laaii. T Berjaraat it isrnrEKt t resEmrEjc pas&meznflt. aevizt it jit pr:- _uar »tip. t m—nart fe Tt uv—31 trart anant tertept r~nt>Ei:e|rE Tremsat f lerni-r.i >eB°ru Fann-^ti: st Tt nastmi rent rrr-ruau^irt Er.rialiunrit t j^rlšn. arsaiETT tt zuiFZ. ."urmr Z—rmr rt aria istil ™-errif zrrae: nt:lit 2[ an ar 2L nnvemarE. Lrsr:>t-: it arr.ar i ttt n: ~set Fr^rit ir hte n&-'•uari: aežftiE rzi rraeit .lasar r^nt T ":: anar ifT^m. —remerit aaat rud. ninvišTf nEramsrrsEr rrrirrit lerašr it leseu. ia at-*rsu.nrE Tt t>E-omerer aasf.pe "4.hI mn. 21 anTremart it nr lL.4f prraaiant aričeit a: arjirsiT cehi zxw. uršir. šr-ou rt op--trrrrtL Erumrsir Er.ticlEinr Tt aefmifmt ufrrr~I nartenErif t-nusuetrt EtnriruEiant rr j rerr ueu—et*i Eoaer lernšri itm a^ic^ia lezi. J\EKrrralxr h tiaiimr zimske aežertt annasnr p-šerTt aiar BTEtar p-ttfrrirr t ruarum nniEE. Tt auprr T~emt rr&- it žt —h: arve anifT^iar atrsemnrE 1 nafr.r-T»rnr reri alEmiiE e! nea-es:Tt h rud a&--rrmsre- aosspe. evrit nr mirit srarit t ierr>šri. leset- 21 nn^erT-Drt jt aaae. nt mm 2:je it rinriE kr rmanu ar:ČEkrwEti m?-iEsr::~"f n^nt ne naiErr;r ErnrTEianr"- E nErr rrmesr Biner lEsnr T*—smt. tnat isrr-ČEsar rud: zeir narEt rema°TT.rir-t T Kear r—rit inr-r anar aircmstesErE ''"eaitdiiE tih nt tui a^iET_ a—"strt "ternsriesrE saetTE fc at— aemart * t Lrrub:jhn pr^ir snežun Ik Osirar t • resti — "raf intrEt. iHirtKim. t Ceškasim-aški iMioii..isaiii ui k011:11. uiiiuii"iE. E.er zat -sr.it t-Fa"aasKt angridat 1 DešKoaivaškr vazebi nt Eannr reat mesecE st Tt eeie. nlir. at st craip-f. aiiarit aatrE.iEi ii at iip^jz aopridDE liaceu Bt ar»di januE",a Lat.išru. anrriaat st it stinrEZuam: pnaE",-se:e 'ir '"1 laauerie = T tiiir ue. našem tii-inlEeja aoiri-Tuim l;ešEusir>T*ašE st n-snest ko-et .^ernčzi Poročal smt zt at it IViartiant aaunč Dr tPT*lit ocajzniaa t Errer it :?:-ta"; :f ^'"'"miKi narm^rir ihtt' f:—rr ' -:-aersrir nrčiir. ariE-juaenit Jismšr.i. ta nsjpazuett at 21 r n. pr:.iav.ir vs* . ■* r5ria_rr*. nana?nr amgn^t j^ernan aanu. ~.nt:o7 an-nčrit ir BensraaE gr* at te at s* vs* rer:a~"* a suaeiscir rr-r.ieT e st amraran* v .lugDsiDVHnsE:—r.eškDsinT'ašt:err. Eliririru a^rie^r ir t curmE r Nema:je istt at mn-ebitn* našt teriaT"'* n&- sa"nr suaersEin E-tierr. Pt :su T-e~ znast.it suaersE* is- ;arv* a: Eiinact nasa-ar ."'ueasip^i oko! RT m::"inrip* H: Ke rt načir a st na:- nl^asn an':r SiaT.-H3ir: sErai at deda €f m:i inanT Hi = IVLtihnt ponutlnt 'umi" nt beugrt.-se nor^. nenn" :sfterr anrznerr s*- sranEt T s-sar it anaŠEit ar"-praš?,r*ar it at a?vizai naaasat anaiešrr rurrtifc 24. 13l Han rjfn:" at h- alir it zi funtpr "srrsaea: h alit tt r.xcit pp^-pre-ševar — t.iurosirTr^nsEi—muazsirsia, T^-ezni xi_ rirt zt ar?'roi niata. it ž'"it ž:T*Ei m«: aasrt ir.m iurr>Eir>-'eii:s;ur. aržEvnir ZeiEzn.: rt madŽETHEir žeieam a: Hrnaat t vs.jev: at iir—eri isrt aat = lisr 1 namemvs nr«dur*rat rud kc-zmfnam n-fmnfiE It ?~utrt aaračEi: 3\t aii?T-uert reat priiuiar.ieirt aačne|rt zbora Be: nTt demišk* družne HLmt nt rui aredinr zt rE^arJeirte prnaukai.i* Ifrt aret T*Beir ze aatur^T Eazmerianlt arepta-Ern" ir a. Bt razpečevali areaiTKn v Situ i. Lt--mrsresa-aat mnusrri.it s: jriede at rr rumen nar"Eit mrrusrrE zt —fnnnr. nt. at afmL Bar rezširienjE onrarE J-oiožt. nt rr^išftr r ,iE.ie. Zetrh mnč-nerx prrrprtaie-arjE rit gvežir lEiair. ir eu-at prnauEcit It renaenzE he :i Trma čir rr-rT"rsrE Pr-p-ečnt e- piaČE itict at 8[ par T ruirtL j* poiažt nasiear; zt-ra± veliElt. nanudr r Trser. srrErr it tendenca t švur minžnt it st Kuarit it nt-pnrrermfist aiuf^. T TSernaiil p:ačuit ar-ža~a urat zt uver jejt razkt cent a turt faietrn. =: T T ant»dnr Prny.11 st rrt-ažt sptmsc. n: .TOrrt?sinT'aRsc: r*emenr T zaar -Tr. čam. s: arisit tr Frau^n*'* ^ism-it "cllkt Kolčni* cemerrE t Tznnant Pnnrjc T Kr-ragsnerTT nričEnr ieir rua ar^mr te- , r-nsin^ensksEt nemenrt n SalirE I^emšitt inausrri.m semerrt namrs: nt mur* Ertt T-st ■veriIt pnrrer nemškert mm srrrrrvE ze ■"■piskt r zvsz t rrraatit ^eiirir utrdi t Vziindn ?ms:11 = f. nmerenre sad iarshih rr~nt:mviakm' 1 fieosrant '»"šote k k tt-čeie t S-asken icmerr:at:en a-tsšr-L komsrenEE saE'iarw:ir srrnkr-^r.jaicr^ u ^st aržev^ k it it BŠti>- aaT ?nsnrvda~s;:ir minsnsre^ ueisaa: sbčhp-aair p~sar:7aa ^^ter En if" uašf cr~žr*rE I? ErrvsEt nanfTrrif Bit irs.mt Prio n eejd^ Ne ::or."e-3nc rr-ia?ir t tczutevc m e zer.mu ir našt sat 12r.it. zi&- sr «0111111 OToanizacrjfc zt izbo j šar i* aao-ig.rs.vi. u aermn*rn£ TeaaEci.it zamsmt c sačjarsTvu n '•mo^naanisT^E. lf. dsremn** t prrvntnen: tiiirmrr iun ~us::t nnr^r .i* nnaa. anriedir tur.'. EEKn* nutčr.m' 2DL dueee nntist h zt ^urr. zet*- t^žeat -ZErreašK»n n aenrm isnt-rr zasennerr ni-rra^-u naa s- ««t r zazr^ašken: zt- Reanerr Eiirmrt -u:"-'e1 pr 2T 3f t T nf-ktr-t :si:err ar r* .nT EiirmSir čeir b: Ft r jTua:TP.n anar at .-i.., atjE.ir nt -črt. ri""t: at nevernemt r-saElt rsčEiii. lrnspnaErs—TeE-:r meniit at-. a Nerodni aatia at p-faiETEii sam: trvednt aenumt rrr.vn zt Ersire* a?"iznir preapiBtrr rsrr-"et rud. niare: 7 zi r-amrn ir n st at smtut sp-einet.r t aenarar rmnr. pte^tc at a st f rEKt ndinčar aktčjr at*čfaat sat:EL-iaa".TE iz pn*-z-nčL rasanaEnrtt. "eilKr inr-ar golov 1 zEtrtE SEtrrr.it Rt. at namčiint DaiEsrvE žt armrf iETt ndinine uitrerit prr-t tatcenu. tiobiovei^ie 7 dev:znm. n ^ liEr^ent at 1-.22nf. mfdreir ur «r T Bt- trti nt rjFTLi aeizn-err-cr iea ue 1 -=. .3f. zurrenBi.-en ereriuerr rraiser y ze_ neiEŽiit ~7rrat škt>ut betu: oiett pr -:"*(. medrtm nt st .it t B^apmaE z&a: *uaiit ar ar 4~.ST pi n-*.;>T at t,nF Promet sr ze-^kžu at aatr^suBitfrr. tre-itaeir tržišču F" fiei- a* rr>* &r..5li 7" . BiiUr pr PL.nT ir 7—nr""l.it pr _SL l»f « UX l^nuimnt- t.iwrf*3T Z39La 2f..t'iL ?>-?v yorr fe-H.r~5r. Bru.«e:. sn. f- fif n?; 14f — 150 tet. 6f eg 1B0 - iBf an/lra Hremstr n siE^-nriBit I5f — 161. 7tt-»či=k ausEE Buseui. p&-rirert lurtit n. panrert "rste IK — ~ir. moee. mčii u aEntrsEt >f;r« it »Uet< 2"" Ji t ar 24" vl< 21*31 — 22" Jit: >f*c iTT5t — 2f" 5C »f-c l~*.5t — li~ ,5t »"t 14" 5t — lf"5T- »" it pDi< 1 >f>( m — 11L5T. nuair. s-err-be. 11 naru-rair. t jurubelt T-ečat st — 9L Fižn. duše. srtiaiEir. ael rr®7 n^t 2BL - 2W — Budrrnaefa^Bt leante^« w»*a 1L t m 71suaeri^t kteihe ?ram£". m.- -si. liš. zt mirt l-t.7f — lf Zt mE; 1L.T* — IL.ffe 7txt»či=e Zt me; 14."! — BTTJO.AJ — l^rr-rTmo 1L r m 7eaen=t. ftrrsa. Sak luSn. rtičti- zt asr t "t prf .išrl ant ^ at teor t ~1 ien— cit "5nr~E:a::_ai. Pr na- Dart"' u p-t— at it ž-M-m* zpirnr at a os aesevar 1* rr£t-vm* e ruim:. e at -a"ji a*"azniKPT 7"rs obračut it lapiačlit Pr anso,rart st iNert— " aaizn. 1 roka ^f ar: cpiačat Euanmt at rvint Zjt _ nnvemart aasie. .1* alit ar'u::eat t Nernč:it ±"ia* it ž"vmsEit proirvDaoT at a-:aiamr iOT miLionpT d.-nE~~.it1* e oaracur it iau;ačlit rut st a--T"rš:;i šei* zat at pa teaer v nnTremaru Kiema. nt st to-* močni zanašali. 7'aušnt aamuat moča: skonujejc aašm ar-aar.-narr. at p-i3*it a: :.'rT*ian:r srsa."?1-2a~ar teta st mo~.it aaaaižeT*ar ar aat-itar a":n"n*'Hr aančat ep* ar— mer., at n: u^azt ž""ia* r IQ2mE.1t tL- — jni« zit^itL 1 ft*. ./r. Kontrol zt vw Semdi.u. Memšitr ErosrmaErsKi mmisrrBtvt it nEiEviir nov ztarot t ueTuau KanrroL e. ar srnal r vaha« 1 ieuuutu. nt uzert-:ie TTBt Kemoiie £ rsn at preneiiEtt "t-:.jEvaas: a ase ar i r amrrEimsElt uev^zait u"eaaisoT nt oz-rnuiE ni-st ^vszru. T EiEtien. aoat osrait t vei.iEV. aaseaEX.it narednt k st im. uoaE.it ruzat aautirriir^e "U ve rier: at nout nov. uurep. ar nt. aert KEpiruiE. = u-iidiir« prsmožei t* ;os 1 m-usEt. tusnnu l»er l.ls" alis\Tu— nrmušt ncenr uuruaueEE premožsE.it LešKaBinvašKE. Hal 05nnT.x zt vrednost zr-aat mausrr isnlt aunrr^ it nrurir a-eaiiamt it vzert T~et-ansi ozaačeaE ar. ZEvumvEr.Tt prot ar-ŽE-E it znr.ši l7f..5t mlii.iumt češitaBir--"EŠEir it-nt Ut T-rsanDir. zem uš: it ofte-iir nearemiamt -uanlKrrr žeiernišElr pm£; arzr-iEvnit mar^ n rtutr nuart;; Bt račimt rmin^tat prvt "rreanoBt. rakt at rmnkr pr zen račum neintnr asmcmr pre-mo2ctit DitoL 2C.r miLiurt čeSKOBirviiširit etue 75e poHEmeznest prenrvaica pnnt 1'FM žeStoBiovaškit krat. rr MožnoR peracaca cm iivlut te Tanrnm;H t \an?i.iii Pr nov: rrpnvmsK-ptKTDdn. z T5emčiit Tt FtumtmiiL a^mrov-iret znatne veči. ir^mzn kanrifrenr živin* ir živmBEit produktov ot nosenEr iepE pp-ier BDL.DOP tac žitE dč teet 4DD.B0I tat nšentne ki jr bc nabEviia tjemčim t Ruto um i v tekočem iert br Kemt.it et-aitt velikt količin* živm* ir žr^msEit prr-iiufcrov take 12JJ0r rn^E 20L.DT»r nnr; m 2DDT lat maer. Ir Bianint vNettt Freit pife. oe br zt izvot uvit; ve^mit assrtnmt rEzanreditev l2t.t»or rilaev ze aoam&Tf ftet^te raint 51.D0P* ze bivat AvHTriir ir SE.fHir zt Furtersk* krale. F ntanorlteir tf- snvluskf litMiaurf r Bnkareftti. T Bukare-fc r le ub priErmast rumunskecE. mi-rustrt zt narodni goBaoaa^rvt zbsioj- 1 Traham — uterarm očesna bolezen Sajna© t Sremo je rtraiaa epipt&ka bcleiem asr-e-bila irter — usoč&f posledice prdfftidvoipnič oka-fi:rre med fretrvne I^eat-ar s- lun rrrur-aL 1 * > trt-nnra nevurat eaiaemižnt nniezet a: ib-ri t a.eriiniu—L nditnaer art-t -azpa^t st th ?~eirrr,u-TL 11 asu-i Sm eni. Tae-2t t* at aust žitBTelT*. r:eruu art at ar-sEUicaiit nrsieT sezuanun: 7 usriamm. aaB^eaiEEnu e. iir vuszl 24. mu. pr. na* mate zr.aaE eainenucat nima 7—eu m ai iek: rvF.ai etrmrsEt rr—s-at noiegrr *t »»r.ičat aas".npEit eaiaemir-nr rua at SiDveuii pt zueiutr. arižulr zarr'"K -/erir čmttel.iev -it nit imuat 7t--ma ieut nfi aamn-mt Tt Fitnp: it an ie rier k razsi-ieat v ioiikstl mt-- at h sif ii: ^sieptdit aeurimerat vet-it EEKor v EEpreaat .sli. državai. lauuir t* at st prenašt trantm 1 enr-leit it E.uznrt n::-eaut- T-ezruaa* vnetiat liuEZr>var h at "r-.uisruaut airo-ismoat rt. lenusmcat .it ar*rmE;r. at t* afvaraaP urennst ren ver je ain mar jas jt nrip. zt. BUEžai«: n. cm resti^is t t sli ontiit-Iit 7 zarEvmu. Bnmii: -k tu o&oliar rerr-ou: aevureu armnti:; Bt out trau.i. 2 roKEiii- artsb.2Em. rana n. tk lmuvainit sii.eaui Bt nmez-easEt kiiMr maozt it Birrir. Satr mnrt vstu. aa^iel: imet vst srv&r. it ut pcirrenu.it imvent. tzit iucnt it rast. pt rraiiomt naotet trmr na-g.var nt Br.« v šoie HEino T* .it at st naaisi muamt p—if. zarETmiiu. m T ao- mac at "Bes aa-^it at lau^ uia. at asiij-lit jajsranovair-f"- Tgt p-eamer* ir iii oninie pnraa.ie t* rreat a'»art rr.7.fanrir. arekuUEt. l;ari::uuef k tui:'isr.it z-f -aišEt aomrr t f ant reme-ifta fiirrt.-set aoat zarE" ietjE JX.vra.mt aruezn. FtETr-t.m zr--1* traarmE na!rrapetc z oačur ir^oBrtt- rrrest rmt ^ezism. Dki Si Buuu gani it SDinrEr e_e ~er>turua. Bp-rie.i " azaicE r>r:est mrrčar zE-~a it oat-nel T jruaat d pranraL at zteie v o:^snerr Knrt it prit tr=raacuar st naaerr nimtria ž:j.:'asrr prnBrjna itr rnrčtct vs-iliu. r-nr žarum .Taišsrinm Bamr DEr Tt zarad. nanreiunst mar. nap-tt v Kntlr it nt roaet treaaaur st nama. »310; rr Biuzuait vtaiteaaa Prozncait rožemrrt * aestr scalieiia rmt ui.ieHE ai ;tt ot zpn-E. zairriii * prrt a i-amjr.r prEvieiu. "'čaait antrumt "tiUL-ce muščoamt sitai.Tena rozemat neproeor-at — oki .h nrer pomoč. a. vic asam-i*-nt ... Btitezsr tmit mesect ust aiiriTent ruti jteru Pnaiedis* at lahkr sen rsaat z&- tr jt pnznmns: vseif. nt mesta • T Jtanihrvjj: bt it ni tranan. te jmi atr- isti nevamr zaitoremnL tbkt .i* m&-g-HTrer Knrrrmt m ■vr-mšE. zare-vnit i nb-tahont B. perrrwEradmBEBEE polka ax-tot Boiangt. pr tdol ptbiimje: 1£. bst-temnat 1822 paroča. avnremE poveiialKE t> zEuranscni e.rasu »aesn botezm it s* je rm c-ir ščite, meč vt-tbie t pocročin: .t* niit nEveaaiir .ut ar nesvamr boiez?t rm-neai vnjaiu iz Iralijt. Prec It let jt nt netaitcn: v Iraii m te tanart v nmait-riL e«t 1* rnft ir pre; nočsm; rniniaurBir Bok it Met gramcEri je o česat aoisast krute ressajbia it nepoučeni ot-pi>vnrn čini c^i Bt bom* VD.iaKt taree zoraviTsnjt prfiiimt uuuiav EnEK iec ar ten. Kan-nčlit tt nataiiat pen i«vh rBdtTWihe?T. polki. rar»nri t CJaiov-"ca. TpjaStvt Jt mnogi trpelr zaradi xsbr j anrnt a zi.Tralt ic JLssr it ."Ct > pr--rittuE- Tt uagru. at h :»r 2*li mat alrr til'L oa?; J&a yrg»-iir.lT ji: ne"ara r»:ief-u. r.i'iEsrr H imf-m madŽETHE« rrrnjiuarH. it rrtraiuarsit nera^Tat s — :- Ti ae. Itati*cjur TP^t r -raiii. 7art «t h met r aoan-m rraarrr. 11 a: zrruur pr. Hufr.:" Hiitr aioči"-v. aiiiitelit st it tranan. Bari a_.tt tr '=sf pttrrr-LraaruBir pili: t* ul its^msrraet zt aEi.ai.U' prrt T SremL jt ai teaE; Sr-ier* trauarat t atrmEreart tvez 1 m sn.1. Srjiašur at a~-spricEr.Tt at sr t Z"r-npr prmefii rranrnr Napote na mt vr-.iak. a Zsrmra T kt in. -tttii it uIie tt nf-arat nniezer nereaituEra: zasiiet praiamncea at »r h* vpTbit resli traameat t" ir.ru. Unnp et-Bfnnrrsft "^tair b: « zt "--etnur nuuze-vai raKt at b: run oa^telit prsstrr^zal at zrpizt aamnažt a. a tri r rlct T Tam. pmt-erpT jt ansirjf uFptu zarr-mrv; at it at sr «t neEu.er at it aaarE Ttaruar mzuuf.t-L uk: ;tt rjs.au zara—1> 7t-Esn nrsciiatlE. it s: fft naiei E_jtrt aeuECieunn rss-t vezi* «r ;iemai fmrtuaai zrat it iie T"iiKai por rrtrnurru~ l»ttt * pnrert zanvtuu: n. iu.zf.u riusc aEUTŽfJ* at iraaamt čemur bi vnrušit viiitr t -"eam anmerrn rud. aaeedL Zk. n areprecliE narEšcETOšt zk mer vriuSr-an. Tt ^.vBr jt usraanrlit potreane oara.'.iGUt traaanaaiTtr- u. iia Eijm nevar-a. nmezu. rtocnait na nttii^varaejš* at-±t trrmt* v-nnr a-es~eanlir Br t arriit nsieael it "vrarrrnt pave ."srra t* aiit karan: prisuisui jposiut vst oiružennt t ct-t. -^eilut lannrščt t Bršadiat pr tukovetl it Bratit nt bet. 7x bt "veauiut zar&-T-jj oi-ean saeaiaiiKt a* na^ao" i .isil mt» toaaa uspeL it pt nI povairsc^et Pt tavra t st vriait ranarišta. ffižsft.l, it a* rszši pt aoinovit HaKor futrt m jt irsnarr pc aež£X it zt praBitroo.mr uaižiLe^ mec Bt Bt morait paktrr- n nsčteu aružint arvait tranmiKov fit aanaanef * ik Sreani traumr ze.ir ruasir-let pn^ptrecut 1L.00L jt lečjit prET 10I-kt uižitL prrmeroT oEužitr Oo aispapr t Bremt Tt , poste uice akua.ro*. pc tra-nama oasEotsE trahamašev no- paa* nt srait Burna Srars. PHzrwa m ilirmvica FTVE p- vsem tem J*, ČE T* t Bremt rraaanr zt vsEitaurj. ptriE^ tt n&-rot se n* HmarrE za laKt aevamagt. š*-tt mtES. toč pasit je pt zusiutr. zdruvEr-^t-n* prpvpftfEno* anzome.tš. a: "acueTssr nr aožas. i* "»lestTsaa v oži cfeva ausir-šsria Posamem* pnmsrt omriieriE t*a oKužeaeta. TearE aržev* razišnjr aruram. te trtiat r kal: atauš:_ zatr 1* ImtEsm pontrmr prmoročaa .če b* t vsakem bu>-čete itvnajt) nr zstna nEvsosnit oaoo- *eslaai ia »itsai č!aa kisika?« iraibe! VSAK DAN ENA Problem beguncev Latoinjo mirovno Nobelovo nagrado je prejel, kakor «mo poročali, Nansenov urad za begunce. Ob izročitvi te nagrade Je Imel njegov predsednik, norveški pravnik Mihael Hansson, govor, v katerem Je Izrazil upanje, da bo imela ta podelitev moralen učinek na javno mnenje vsega »veta, ker so a tem poudarili veliki pomen begunskega, vprašanja. Nansenov urad je v Izvrševanju svoje naloge deloval za mir ln socialni red. Njegov pomen je najbolje razviden lz tega, da je doslej neposredno interveniral že ▼ 800.000 primerih. Antisemitizem se Stri s veliko brzino in problem Židov prizadeva dane« 5 milijonov ljudi. Samo z energML ntim ln smotrnim sodelovanjem vseh vlad ln Društva narodov Je mogoče ta težki socialni problem rešiti. Bržkone bo potrebno mednarodno posojilo kakor svojeftaa-no, ko je bilo treba poskrbeti za 1,300.000 grških beguncev lz Male Azija Samo posojilo pa ne zadostuje, treba je podreti si-dove med državami, ob katerih se je ra*. bilo že toliko materialnih in duševnih vrednot Sodnik za ločitve se je oženil v zadnjem letu nI v New Torku nobena poroka žbudila tolikšne pozornoeti kar kor poroka sodnika Marchisoja, kl si je za ženo izbral neko filmsko plesalko. Sodnik Marchiao je opravljal namreč dolga leta težki posel newyoršikega ločitvenega sodnika. Njegova naloga je bila, pripraviti sprte zakonce, kolikor je šlo, do sprave in izogniti se ločitvi. Mož je že po svo_ jem poslu globlje pogledal v krizo ameriških zakonov nego kateri koli drugi človek. Iz tega so sklepali, da se sam pač ne bo nikoli poročil. Toda Marchiso stoji na_ sprotno na stališču, da mu bodo baš njegove izkušnje pomagale obiti vse čeri zakonskega življenja. Začetek božične razglednice Bilo je o božiču L 1842. Tedaj je hotel bogati Anglež Egley presenetiti svoje prijatelje s čim posebnim. Denar ni igral zanj nobene vloge, a vendar ni mogel naj. ti nič primernega za dar. Končno je sedel k pisalni mizi ln Je začel na majhne karte risati: prizore iz Shake spearea, šopke cvetlic, plešočo dvojico in tako dalje. Te risbe so mu zelo ugajale. Dal jih je natisniti in jih je razposlal kot božični pozdrav svojim prijateljem. Ti so bili res presenečeni in stvar jim je silno ugajala. Odtlej še ni minilo 100 let in danes natisnejo na Angleškem letno okroglo 240 milijonov božičnih razglednic. Tudi angleška kraljeva rodbina si Jih vsako leto naroči, in sicer pri tvrdki Ra-phael Tuck. Med tistimi, ki jih Je ta tvrdka letos izdala, je 2099 novih načrtov, po enega pa vzamejo vsako leto iz nekdanje« ga arhiva g. Egleya in ga razmnožijo. V nobeni deželi na svetu ni poraba božičnih ilustriranih razglednic tako velika kakor na Angleškem, davčna uprava pa ima od tega vsako leto povprečno pol milijona funtov šterlingov dohodka. Mraz v Sibiriji Kakor poroča moskovska »Pravda«, bo v Verhojansku, ki je veljal še pred krat. kim za najbolj mrzlo točko na zemlji, izmerili te dni 49 stopinj pod ničlo. To le najnižja temperatura, ki so jo ob tem času ugotovili v Sibiriji. Predor pod Korejsko morsko potjo Med šimonosekijem na Japonskem ln Fusanom na Koreji naj bi se zgradil podmorski predor. Ta načrt v japonskem železniškem ministrstvu sedaj resno pretresajo. Med obema točkama znaša razdalja 120 km. Stroški bi znašali 1000 do 1500 milijonov jenov, železniško ministrstvo Je za sedaj odredilo, naj bi preiskali geološko zgradbo morskih tal, pod katerimi je nameravan bodoči predor. Podkralj Grenlandije umrl V Kodanju je umrl 67-letni Jens Dau-gaard-Jensen, podkralj Gronlandije. Pokojnik je bil od 1. 1912 na čelu gronlandske vlade. 2 i vel je v Kodanju in je imel oblast nad 17 tisoč prebivalci, ki žive raztreseni na področju 2,102.000 četvornih km. Neurja v Sahari Po vesteh iz Alžira divjajo tam ln nad Saharo silne nevihte, tako da so nastale katastrofalne poplave. Reke so prestopile bregove, voda je preplavila skoraj vse ceste in železniške proge. Voda Je odnesla tudi mnogo hiš in stvarna škoda Je velikanska. Prebivalstvo beži lz poplavljenih krajev, a mnogo domačinov je utonilo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Samemu sebi je iztaknil oko Velika sleparija z zavarovalnino Madame Gody, lastnica pariškega salona za snaienje oblek, kl Je pred sodiščem Izpovedala o smrti polkovnika Clnarlna ln Senyka. Oba sta umrla v zelo dvomljivih okoliščinah, baje zaradi tega, ker sta bila posvečena v tajno ugrabljenja generala Mlllerja Nenavadno sleparstvo * zavarovalnino, ki spominja v podrobnostih na svoječasno afero Emila Mareka na Dunaju, bodo obravnavali sodniki v Kolnu. Mlad moški se je dal lansko leto za visoke vsote zavarovati zoper nezgode pri raznih zavarovalnicah in pri Lloydsih v Londonu se je zavaroval celo za 3000 funtov šterlingov. Neposredno po tem si je iztaknil levo oko, tako da so mu ga morali z operacijo odstraniti. Slepar je prejel nato v Berlinu velik del zavarovalnine, nakar je odšel v London, kjer so mu izplačali tudi tistih 3000 funtov. Med tem pa je nmaroTgfotca v Berlinu odkrila sleparstvo ln so mlademu možu na Angleško pisali, naj pride v Mannheim, kjer mu bodo izplačali drugo wwomU< no. Ckn je stopil na nemška tla, »o ga prijeli. Doslej še niso mogli dognati, na kakršen način mu je uspelo plačati visoke premije, ker je bil sam brez sredstev. To bo dognala šele nadaljnja preiskava. Angleži odgodili odpravo j na Himalajo Angleški alpinist TUmam, pod Siga* vodstvom Je angleška odprava letos po-skušala premagati Uount Everest, M po neuspehu te odprave ni dal prestrašiti. Prepričan je ,da bo Everest nekega dne padel ln on sam bo organiziral nov poe&us za to, in sicer v letu 1940. Letalska razstava v Parizu 8m| t AmertkS V Zedinjenih državah je letošnja zima bolj neusmiljena kakor pri nas. Ob zadnjem snežnem viharju so bile ulice in vozila tako zatrpane s snegom, da so nastale velike motnje v prometu rana, zakon, ločitev Ljubezen gre skozi želodec Pred avditorijem zdravnikov in drugih interesentov je imel sloviti francoski kuhar Emile Aymoz pred kratkim predava, nje o delu kuharskih umetnikov za človeštvo. Svoje predavanje bi lahko Imenoval, ka-jkr>r je sam dejal, tudi »Hrana, zakon in ločitev«, »Vpliv hrane na 7 -konsko sre_ čo« ali »Pouk mladega moža o izberi že_ ne«. Z zanimanjem so poslušali njegova izvajanja proti nečimernosti mnogih žen, ki pri tej lastnosti zanemarjajo svoje gospodinjske dolžnosti. Ne črtalo za ustnL ce, ne čopič za pudranje ne delata sreč- nega zakona, temveč ljubezen moža gre dobesedno skozi želodec. Aymoz je napovedal čas, ko bo kuhanje učni predmet na visokih šolah in ko bodo tam predavali po vseh znanstvenih pravilih o primernih načinih prehrane in po_ dobnih stvareh. Aymoz se je še na drug način poba vil s slabimi navadami mnogih gospodinj in staršev. Tako je omenil policijsko poročilo o najdbi jokajočega otroka na postajališču za avtomobile v bližini nekega kinematografa. Starša sta otroka preprosto zaprla v avtomobil in odšla v kino, policija ju je morala ob splošnem ogorčenju ljudi spraviti iz njega. Cerkev bo prihajala k vernikom Leta!ska amfibija z oltarjem Zadnje potovanje „Berengarije" Bivšo nemško reparacijsko ladjo »Imperator" bodo razdrli in prodali za staro železo Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! V Parizu so o tvorili razstavo letalstva, na kateri zbuja posebno pozornost oddelek francoskega vojnega ministrstva (slika) »Gospodična, prinesel sem film, da ml ga razvije te« (iTidens Tegn«) V St. East St. Louisu v Zedinjenih dr- . iavah gradijo ta čas amfibijo, ki bo imela namesto sedežev za potnike altar in bo rabila kot »leteča cerkev«. Stroj je naročila neka ameriška misio-narska družba oziroma nje predsednik Paul Schuilters, ki jo bo rabil sam za svoje mi-»ionske pohode v severno Kanado. Tam je zavoljo velikanskih razsežnosti nemogoče spraviti vernike v kakšno stoječo cerkev, zato pa bo cerkev prihajala k njim kakor Mohamed k gori, ker nd hotela gora k Mohamedu. Omenjena misionska družba razpolaga že z dvanajstimi letali, ki spravljajo misio-narje do najoddaljenejših točk civilizacije onkraj tečajnika. Letalo, ki ga sedaj gradijo, pa bo prva leteča cerkev na svetu. Lindbergh v Parizu Te dni sta prispela z letalom v Pariz, kjer kanlta ostati nekaj časa, polkovnik lindbergh ln njegova žena Po »Leviathanu«, bivšem .lemškem »Va- j terlandu«, je nastopil sedaj svoje zadnje ! potovanje že drug nemški reparacijski parnik »Berengaria«, bivši »Imperator«. V angleški luki Jarrowu ga bodo razdrli in prodali kot staro železo. »Imperatorja« je prevzela Anglija L 1919. in ga prekrstila Sedaj je ta brod odšel iz Southamptona na svoje zadnje potovanje. V malem pristanišču Jarrowa so izgrebli nič manj nego 70.000 ton blata, da bi mogel 52.000_tonski velikan pri-pluti tja. Neka britska družba, ki ga Je kupila za 100.000 funtov, ga bo vzela narazen. To delo bo opravljalo 800 delavcev polni dve leti, iz česar je najbolj razvidno, za kakšnega velikana gre. Ta je 1. 1913. odr plul na svoje prvo potovanje iz Cuxhave_ na v New York. Pet in dvajset let je potem opravljal prekomorsko službo. Angleži so bili ponosni nanj in so ga imenovali po domače »Beri«. Njegova posadka Je štela 1150 mož, prostora pa je bilo še za 3350 potnikov. Na odprtem morju je vodi s hitrostjo 24 morskih milj in je spadal svoječasno med najhitrejše parnike na svetu. Angle_ gka listi poročajo, da so se številni člani posadke s solzami poslovili od svoje ladje in glavni inženjer Alec Duncan, ki je danes v pokoju, a je 19 let opravljal službo na »Berensariji«, je izrazil prošnjo, da bi mu dovolili spremliati ladjo na zadnji poti, kar so tudi storili. V mednarodni plovbi je bila >Berenga_ rija« zelo priljubljena. Veliko znamenitih osebnosti se je vozilo z njo. Bila Je prvi prekomornik, ki je Imel mramorao kopališče na krovu ter majhno dirkališče za kolesa. V koncertni dvorani »Berengari-je« so nastopali najznamenitejši umetniki. Smrt švedskega vojnega ministra V Stockholmu je umrl švedski vojni minister Jan Wilson. Bilo mu je 56 let ANEKDOTA V dobi, ko frenelogije še niso splošno priznavali kot znanost, je deloval v Chica-gu zdravnik dr. Curtis, ki se je bil novemu nauku zapisal z dušo in telesom in ld je zaslovel s svojo sposobnostjo, da Je la lobanjske oblike ugotavljal človekov značaj. Razen lega je imel pogum, da je svoje znanstveno mnenje povedal vsaJkemu človeku naravnost v brk. Po nekem predavanju o svojem področju je dr. Curtis pozval poslušalce, naj se mu postavijo na razpolago, da bo lahko na mestu praktično razložil svoj nauk. Javil se je velik in širok možakar, pravi nestvor. Prišel je na oder. Zdravnik Ja njegovo lobanjo pazljivo preiskal Izmeril je njene vbokline in izbokline in J« potem z odkritostjo znanstvenega fanatika dejal: »TuikaJ, gospoda, vidfite lobanjo, ki izdaja popolnoma izrazito hudciben značaj. Kaže nam razbijalni bes, prepirljivo^ tn popolno nedostajanje vesti s strani tega moža. Ce še ni postal kriminalen, je bilo to zgolj zavoljo tega, ker mu ni bila dana priložnost, da bi svojo hudobnost pokazal.« Možakar, ki ga je bil na ta način pokazal pred vso javnostjo, je dvignil v eilni jezi pes^t in treščil zdravnika z dobro po-merjenim udarcem na tla. Dr. Curtis pa se Je precej hitro zbral, skočil pokonci in zaklical zmagoslavno: »Vidite, dame in gospodje, prepričljiv dokaz za frenologi-čmi nauk! Dobil je priliko — in je svoj značaj, kakor sem ga bil jaz označil, takoj dokazal!« Po volitvah v Klajpedi Pogled na ulico T Klajpedi K volitvam v Klajpedi Dr. Krnest Neonuum, vodja klajpedsklh Nemo«19 ti oltarni pregled Antonin Svehla Cehi so se te dni spominjali petletnic« smrti enega svojih »reprezentativnih mož« v Emersonovem smislu: politika ln agrarnega voditelja Antonina Svehle. Ni bil človek peresa kakor Masaryk ali Beneš, zato Je zapustil bolj skromno pismeno dedščlno. tem večji pa je vpliv, ki ga Je imel na politično vzgojo svojih pristašev in na celotno gibanje, razvijajoče se v znamenju njegovih idej 'ln načel. To gibanje je po polomu prve češkoslovaške republike dobilo prevladujoči značaj in skuša sedaj usmerjati zlasti češko-moravsko politično in cel6 tudi kulturno življenje. Prav zaradi tega je Svehlova osebnost stopila zopet v ospredje ln je potemtakem zanimivo spoznati njegova načela ln njegov voditeljskl zgled. Za petletnico Svehlove smrti j« Izdala praška založba »Orb<« krasno opremljeno knjigo »Svehlave fotogra-f i i«. Knjiga v kvart-formatu obsega osemdeset strani slik, ki predstavljajo pravo Ikonografijo pokojnega švehle. Kažejo ga na vsej življenjski poti od rojstne hiše v Hostivafu do viška njegove kariere, ko kot ministrski predsednik soodloča pri vodstvu mlade narodne države; kažejo ga v raznih situacijah njegovega življenja, doma ln v tujini in naposled na mrtvaškem odru in na poti v grob, ki ga je vrnil domači zemlji in združil z njegovimi predniki na hostivafskem pokopališču. Posebno zanimiv je uvod, ki ga je za to Izdajo spisal Rudolf Ha lik. V njem podaja duhovni portret tega državnika ln pol tika in tolmači njegove vodilne Ideje. »Svehla Je gradil svojo politiko na naravni osnovi, ki Jo Ima narod,« piše Hallk, »na zgodovini ln tradiciji, na glasu ln redu domače zemlje ...« švehlova osebnost se vidi piscu kot »odosebnjen lik vaškega arfirtokrata. ki simbolizira pozitivne strani zgodovinskega kmetstva v usodi naroda«. Kako Je Svehla pojmoval narod? »Narod je bil švehli vez živeče generacije s temi, ki so odšli ali ki še pridejo. Za živeče in za zanamce gradimo boljše gmotno in duhovno življenje. Domovinsko delo je skrb za sedanjost ln za narodovo večno življenje. Narod nI bil švehli meglen pojem, ki se pojavila v eksaltaclji pisavi ln tro-bolnlcah. Np^od zahteva od nas dela. Izvrševanje državljanskih dolžnosti je najboljše rodolnibje. Delo na grudi, lz katere se rodi kruh, ie čisto in koristno domoljubno delo. Nacionalizem bodi prost šovinizma ln starih revolucljskih nagibov. Nacionalizem je volla do večnega obstoja vsakega naroda. Izhaja iz domače zemlje, pojavlja m kot hrepenenje po narodni solidarnosti, hoče izobrazbe možgan in srca ter daje vzrast trdnemu značaju. Moč naroda se ne razvija brez morale ln osebne čistosti, zato bodi javno kakor zasebno življenje nravno in čisto. Ljubezen do domovine nI fraza; kaže se v izvrševanju dolžnosti do rodbine, občine, okolice, države. Svehla Je pravil mladim ljudem, da morajo — če hočejo biti domoljubi — delati tako, da jim ne bi bilo treba zardevati pred vprašujočimi pogledi svojih mater. Domoljuben človek mora imeti v lastni glavi red, prav tako v uradu, v delavnici, v gospodarstvu. Sele red pri samem sebi ti daje opravičilo na kritiko ln za delanje reda drugod. Domoljuben človek se ne izmika odgovornosti. Narodu nič kaj ne koristijo možgani, ki so kar nabasani s znanjem, če je človekovo srce mrzlo ln pusto. Kdor nima čuta za pravo prijateljstvo ln za družabno skupnost, ni pravi domoljub ... Brezkarakteren slabič naj ne govori o domoljubju in naj ne poučuje o lepoti narodne misli...« Tako in podobno označuje Hallk Svehlove Ideje in kaže, kako so se vtelesile v močni osebnosti tega originalnega in jedrnatega kmečkega voditelja. Ob koncu skuša pisec zgostiti švehlov »odkaz« v naslednje zapovedi: »Izvrševati dolžnosti do naroda; razumeti državno misel, ki pomeni delo. žrtev tn ljubezen; ustvariti In ohraniti narodno skupnost; pomnožiti fizične moči, očistiti duhovne in moralne sile; zavedati se odgovornosti posameznika in celote; Imeti modro In pošteno državno upravo; vzpostaviti pravičnost uprave ln zakonov; vedeti In verovati, da Je demokracija trden red discipline, odgovornosti ln naglega odločanja, ne pa oblika in beseda; vnašati v življenje bratsko ljubezen ln strpnost, pomagati trpečim in slabotnim; v politiki spoštovati razum, a tudi srce; vsem gre delo in tudi kruh; osebne, stanovske in strankarske Interese podrejati Interesu celote; ozirati se na smisel in glas zgodovine; verovati samo v sebe ln poslušati glas domače zemlje in njenega reda.« Te zapovedi tvorijo osnovo Svehlove ideologije in obenem označujejo življenjski vzor moža. kl je predstavljal v češki družbi kmečki element In njegove socialne Interese. Ni dvoma, da bo ta element vtisnil vsaj za neko dobo prevladujoči značaj sedanji »Ceško-Slovaški«, kakor se imenuje ta država po svoji okrnitvi in preureditvi .Prav zato so švehlova izročHa zanimiva tudi za nas. »Aida« na mariborskem odru Prvikrat od obstoja mariborskega gledališča je doživela Verdijeva »Aida« ob 135-letnici znamenitega skladatelja in avtorja uprizoritev na mariborskem odru. O predstavi, ki se je zdela od vsega začetka precej tvegana, je mogoče reči, da je v glavnem uspela. Seveda bi bil uspeh, ki ga pa ne kaže tehtati z velemestnih kvalitetnih perspektiv, šs prodornejši, če bi se pri sicer skrbnih pripravah izvestne okoliščine objektivne in pravilno presojale. Zunanja uprizoritvena podoba je plastično poživljala romantično pokrajino ob Nilu in faraonskih piramidah, kjer vzplamti egiptovsko etiopska vojna in kjer žari ve-kovita ljubezen, katere poslednji odmevi zvenijo v edinstvenem sozvočju triumfalnega speva, ki živi preko groba: Operno dramatična epopeja ljubezni, ki jo Je zajel Verdi v svojo najveličastnejšo opero, prekipevajočo genialne skladateljske invenci-je, ki so jo v blestečem orientalskem sijaju prvikrat uprizorili ob otvoritvi Sueškega prekopa. Režiser Vladimir Skrblnšek Je izpolnil pričakovanja. Racionalno, smiselno je Izkoristil razpoložljivo prostornost ter jo smotrno in stilno enotno preoblikoval. Osni ero slik je pretvoril v pestra torišča množičnih in skupinskih nastopov, zlasti v prvi in četrti (triumfni) sliki. Podčrtal je veličastnost obeh navedenih slik, nežno opojnost tretje ln nilske slike, tajinstveno ln učinkovito obrednost v drugi sliki v Vul-ksnovem templju, grozotno pretresljivost v zaključni ln predzaključni sliki. Skrbin-šek je poskrbel za nove, okusno izdelane kostume ter primerne koreografske vložke, ki bi se pa morali dopolniti. Rahli ne-dc-statkl so se čutili na nekaterih mestih v triufni (4.) sliki Ln v zamisli prostorne razdelitve v sedmi ln osmi (grobni) sliki. V celotnem poteku dogajanja se je čutila tudi pozornost notranje režije. Prizori so bili sistematično izoblikovani, ansambl notranje čvrsto povezan. Režiser V. Skrbin-žek je imel pri Inscenacijskih pripravah vnetega ln uspešnega sodelavca v osebi Bogoljuba Ussarja. Mimo režiserja V. Skrbinška je slonela teža pripravljalnih del na ramenih skrbnega, mojstrskega kapelnika L. Herzoga, ki si Je prizadeval, da čim verneje tolmači duha ln plemenito arioznost, ki preveva to blestečo tvorbo Verdijeve glasbene ustvarjalnosti. Bilo je v tej njegovi pozornosti precej več nego zgolj šablonsko razčlenjevanje not; bilo je v vsem tem razgibano poživljanje parta, tako da je lepota italijanskih spevov, prepletenih z ubrano pen-tatoniko in ob svečenlških zborih tudi z melodiko gregorijanskega korala, v vsej blagi, prijetni odmevnosti zazvenela ob Nilu, kamor jo je bil Verdi presadil. Lojze Herzog se je v polni meri zavedal pomembnosti naloge, ki pripada zboru. Pritegnil je izbrane mariborske pevce in z njimi dopolnil gledališki zbor. Pomnožil pa je tudi orkester, v katerem se je spet uveljavil naš fcarfski mojster g. Lukež. Herzog je vešče In vestno usmerjeval različne temperamente, soliste, zbore ln orkester k enotnosti ter stopnjeval verdijevsko operno dinamiko do učinkovitega viška ob zaključku drugega dejanja. Izoblikoval pa je tudi skupno z režiserjem nežno razpoloženje, ki se preliva ob nilski ln zaključni grobni sliki. Aido je podajala kot gost gospa Elfrida Herzogova. V vlogi Radamesa se je kot prepričevalen obvladovalec višin zelo izkazal Anatol Manoševski, ki se ob svoji prvi mariborski kreaciji v ne baš preveč ko-njunkturnem »Boccacciu« še ni mogel prav razpeti. To se je pokazalo že ob blesteči višini v prelepi ariji »Rajska Aida«, v obeh j ljubavnih duetih v nilski in grobni sliki ter ! zlasti ob koncu nilske scene, ko se predaja i višjemu duhovnu. Kvaliteta njegovega tenorskega materiala, ki razvija mnogo bel- • bfte dosedaj na Bdkm Is tnuu, )• razkrili in jim določil im« naš učenjak, tako Sebacina banatica, Merulius macedoni-cus (macedonska drvojedka), Mycolepto-don carnioolor i. dr. Eni gobi pa je inozemski znanstveni svet dal ime našega učenjaka ter se imenuje »Peniophora Lindtneri«. — Slovenci smo lahko ponosni na učenega rojaka. A. B. kantlsdčnega bleska, ustvarja skupno z živahno dramatiko ki poživlja sicer izrazito pasivnega egiptovskega vojskovodjo, pogoje prepričevalne junaškosti. To velja predvsem za tretje dejanje, kjer Izstopa Ra-dames prvič in posledriič z radovoljno"pre-dajo višjemu svečeniku iz "svoje značilne pasivnosti, ki ga navdaja skozi vse dejanje. Amneris Zamejič - Kovičeve je živahno razgibana. V tretji sliki se v njenem hre-penenjskem spevu odraža strast faraonove hčerke. Omeniti je zlasti duet z Aido v j tretji sliki ln v predzaključni sliki z Ra- i damesom, kjer izpričuje vzdržno vztraj- ; nost. Njen alt je v spodnjih • in srednjih legah prodornejši, z manjšo polnostjo pa se uspešno oblikuje tudi do mezzosopranskih višin. Četrti v vodilnem kvartetu solističnega ansambla Je I. Anžlovarjev etiopski kralj Amonasro, premagani nepremaganec in sloviti neugnanec. Anžlovar mu je vdihnil mnogo elementarne sile: Skrbno izdelan in naštudiran lik, vzburkan v igri, plamteč v spevu (triumfna in nilska slika). Strast-nost podajanja in temperamentno petje sta si v zadovoljivem ravnovesju. Njegov spev je v adekvatnem razmerju z usodo revolucionarnega kraljevskega ujetnika in talca. Kakor ob grofu Luni v lanskem »Trubadurju«, tako je prišla tudi ob Amonasru do polne veljave njegova baritonska raz- j sežnost, ki jo je treba le še racionalno izkoristiti ter z vztrajnim šolanjem izoblikovati. Solistični ansambl so še izpopolnjevali P. Kovičev višji duhoven Ramphis. čigar dostojanstvenost je izdatno podkrepljal njegov bas (čast bogovom. Tam, Radames itd.), V. Skrbinškov mogočni in oblastni egiptovski kralj z lepo uveljavljenim spevom (Kvišku), A. Jarčev ubrano pojoči sel ' in prva svečenica Jelke Igličeve, katere nežni, vse bolj izčiščujoči se sopran razodeva toplo liričnost in prosojno odmevnost, zlasti ob prelepem samospevu »Mogočni, silni Phta«. in ki je zbujala navzl'c izraziti epizodnosti vloge z vsem svoiim nastopom radovednost občinstva glede njene ustreznosti v hvaležnejši vlogi. Ob premieri se je čutilo med občinstvom, kl Je polno zasedlo naš? gledališče, nraz-nično, svečano razpoloženje. Nosilcem uspešnih vodilnih vlog je dajalo toplo, navdušeno priznanje. —ec Zapiski BOTANIČNO DELO VOJTEHA LINDTNERJA Je to naš ljubljanski rojak, sin upok. vis. ! raič. ravnatelja. Mladi Lindtner deluje že več let v botaničnem institutu beograjske univerze. Njegovo marljivo znanstveno delo na polju botanike, v prvi vrsti pa my-kologije (goboznamstva) cenijo znanstveni krogi v inozemstvu, a med rojaki je zaradi svoje prevelike skromnosti skoraj nepoznan. — V roke sta nam prišla 2 snopiča »Glasnika skopsikog naiučnog druištva«. V snopiču ex 1937 ima Linditner razpravo : »Notizen zur Flora von Siidserbien«. Na : svojih znanstvenih ekskurzijah po skoraj vsem gorovju južnega Balkana je odkril celo vrsto dosedaj v botaničnem svetu še neznanih rastlin, ki sta jim določala imena z berlinskim profesorjem dr. Mairkgrafom, tako še neznani klinčnici Dianthus kapana-ensis ( v gorovju Kapina): — Še obsežnejšo razpravo prinaša snopič ex 1938. Razpravo sta napisala skupno z dr. Pilatom (član narodnega muzeja v Pragi). Razprava ima naslov »Ein Beitnag zur Kenntnis der Basidiomyceten von Sudserbien.« Samo j uvod je nemški, vsa obširna razprava, ki j r-tnega nad 200 vrst gob, pa je sestavljena . v latinščini. Razmeroma največ gob, ki so i Naša glasba v pariškem radiu. 2e napovedani koncert Jugoslov. glasbe v pariškem radiu, ki je bil zaradi nekih ovir preložen, bo nepreklicno dne 27. Januarja 1939. Spored obsega prvo Izvedbo slovenske rapsodije M. Bravničarja »Belokranjska«, Sker-jančevo »Andante slmplice« ln skladbe Hri-stiča, Dobroniča ln Stolzerja-Slavenskega. Akademija sedmih umetnosti v Beogradu Je te dni razdelila svoje nagrade. Prva nagrada v znesku 10.000 din Je bila priznana skladatelju Stevanu Hristlču v priznanje za vse njegovo dosedanje delo. Nagrado v znesku 5000 din Je prejel B. Coplč za knjigo »Pod gorama Grmeče«, 2000 din Mili-voje Ristič za roman »Oči«, nadaljnji dve pa likovna umetnika Dušan Jankovlč in P. Gregorič. S. Petroviča dramo »OsvobojenJe Koste Sljuka« Je uprizorilo pod naslovom »Cesta spravedlivčho« (Pot pravičnega) Narodno divadlo v PragL Premiera Je bila snoči. Nova uprizoritev Kreftovih »Celjskih grofov« v PragL Dramatska družina »Vlast« Iz Vršovic Je 8. dec. uprizorila v gledališču Nar. doma na Kralj. Vinogradih Kreftov« »Celjska grof«« t rdttjl Jtofc« ln Kop&čka, inscenacijo pa j« zasnoval B. Kypta, Zanimanje za Jugoslovansko dramatiko Je vedno večje. Za pospeševanja Jugoslovanske dramatike na čeških gledališčih se Je pred kratkim ustanovila gledališka agentura »Jugodram«, kl jo vodi znani režiser praškega Mestnega gledališča G. HarL Gledališki list praških mestnih gledališč je začel prinašati tudi krajša informativna poročila iz repertoarja Jugoslov. gledališč. V 4. štev. poroča o prvih letošnjih premlerah v LJubljani P. Tetauer, G. Hart pa o Baurovem gostovanju v Zagrebu, o repertoarju osješkega gledališča, o češki dramatiki na Jugoelov. odrih in o uspeli uprizoritvi Goethejevega »Egmonta« v Zagrebu. Josef Hora, eden izmed vodilnih pesnikov današnje češke, znan tudi kot prevajalec Župančičeve »Dume«, Je pravkar izdal roman »Dech na skle« (Dih na steklu), ki vzbuja s svojim generacijskim in dokumentarnim značajem ln s svojo izbrušeno formo pozornost češkega občinstva in kritike. Francoska knjiga o Češkoslovaški v septembru 1.1988. Založba »L' Aube« v Parizu Je pravkar izdala knjižico »La Tchčcoslo-vaquie devant notre conscience et devant 1' histoire« (Češkoslovaška pred našo vestjo ln pred zgodovino). V knjižici je zbranih devet člankov raznih avtorjev, ki obravnavajo položaj Češkoslovaške pred usodnimi dogodki v septembru ln zadržanje za-padnih držav v razvoju položaja od Berch-tesgadena do Monakovega. S O R T Borba bo zelo težavna V nedeljo ob 14: Ljubljana—Jugoslavija Kakor smo že poročali, se j« beograjska Jugoslavija dobro pripravila za tekmo z našim ligašem. Morda doslej še nobeno tekme niso nedeljski gosti vzeli tako resno v premislek, kakor nedeljsko z našo Ljubljano. Absolvirali so v zadnjem času nekaj treningov, od:grali nekaj tekem in postavili igralce pod strogo nadzorstvo. Zakaj vse to, ne vemo, kajti Jugoslavija je sedaj v taki formi in kondiciji, da je enakovreden nasprotnik vsakemu najboljšemu ligaškemu klubu. Njena enajstorica je dosegla v zadnjem času lepe uspehe. PogaziLa je zemunsko Sparto s 7:0, zagrebške »purgere« je premagala z 2:1, z BSK-om je igrala 1:1, a sarajevsko Slavijo je na vročih sarajevskih tleh odpravila s 4:2. Kakor ostali naši vodilni klubi, ima tudi Jugoslavija v svojem moštvu vrsto drž. re-prezentativcev. Vrata brani mladi in izre- dno talentirani Lovrič, ki je kljub svoji mladosti že ignail reprezentativno proti Rumuniji v Bukarešti. Ojačenje za moštvo Jugoslavije je brezdvomno tudi jugoslovenski »Francoz« Becič, ki igra srednjega krilca. Napad vodi izredno opasni šuter, brzi in okretni Aca Petrovič, naš intemaciona-lec, o katerem pravijo Beograjčani: Aca bolji nek' Meazza, s čimer hočejo poudariti kvaliteto tega našega izvrstnega napadalca. Nadalje so v moštvu Jugoslavije še in-ternacionalci: Djokič, levi krilec, Perlid, leva zveza, Domoracki, desni krilec, ter branilski par Andjelkovič in Lukič. Proti takemu moštvu bo borba »redno težka. Toda z igro, ki so jo prevedli naši proti Hašku. se bo dati doseči uspeh. Tekma bo na igrišču ob Tvrševl cesti s pričetkom ob 14. Ce bo vreme ugodno, bo predtekma ob 12.30. 28. občni zbor SK Ilirije Klub je kljub hudim finančnim bremenom pokazal veliko delavnost in žel številne uspehe Predsinočnjim Je v beli dvorani Uniona polagal letne račune prvi in najstarejši slovenski športni klub — ljubljanska Ilirija, ki se polagoma bliža prvemu jubileju treh desetletij široko razpredenega in uspešnega dela za šport. Kaj to pomeni, more približno presoditi le oni, ki bliže pozna težke razmere, v katerih si mora naš šport skoraj brez prave podpore od kdorkoli in raveran le na peščico idealnih in za vsako žrtev pripravljenih delavcev v njem, utirati pot med velike organizacije te vrste. SK Ilirija ima za seboj eno najvidnejših pionirskih del na tem torišču in je obogatila naš športni glas ne samo s številnimi krasnimi športnimi napravami, temveč tudi s stotinami odličnih športnikov vseh vrst in panog. Vse to pa so le sadovi zasebne pobude in značilno je. da ta naš veliki in zaslužni športni klub dozdaj še ni prejel niti dinarja podpore od najbolj pristojnega mesta za podpiranje telesne vzgoje tako Dribli?no so izzvenele uvodne besede, s katerimi je predsednik inž. Stanko Bioudek pozdravil številne zborovalce na klubovem 28. občnem zboru. Izvajal je med drugim še, da klub še zmerom ječi pod pezo finančnih bremen iz tako imenovane »nogometne dobe«, bo pa v kratkem rešen tudi teh; pozival je članstvo, naj zvesto tradicijam belo-zelenih barv v bodoče še bolj poživi delo za povečanje članstva in za njegovo pravo športno vzgojo. Kajti v športu nazaduje, kdor stalno ne napreduje! Iz tajniškega poročila g. Baltesarja povzemamo, da je klub preteklo sezono žel največje uspehe s svojo plavalno in smu-ško sekcijo, zelo agilne pa so bile tudi ostale, med njimi sabljaška, hokejska in tudi druge. Smuška sekcija je po fuziji s športnim klubom iz Rateč prenesla velik del svojega kluba v planiški kot, naše bodoče veliko zimsko-sportno središče. Klub je imel nekaj nevšečnosti s prodajo smuške skakalnice v Mostecu, ki je zdaj slednjič prešla v last savezne uprave. Mnogo težav je imela klubova uprava z ureditvijo novega športnega prostora za Kolin-sko tovarno, kjer pa bodo za udobnost članstva na treningih potrebne še precejšnje investicije. Klub šteje 836 članov, med njimi 99 ustanovnih. Z vsemi sorodnimi društvi in višjimi športnimi instancami je živel v največji slogi in želi tako ostati tudi v bodoče. Nato so sledila številna izčrpna poročila o delovanju posameznih sekcij v klubu. Za smučarsko sekciio je govoril njen načelnik. g. inž Koudelka, ki je navajal, v kakšnem stanju se je delo v sekciji začelo in kakšno je članstvo zdaj pred pričetkom nove sezone. Nato je navajal podrobne podatke o tehničnih uspehih članstva, predvsem številne mladine, največ lz Rateč, ki tvori jedro sekcije in bo kmalu z uspehom izpopolnila vrzeli v seniorskih vrstah. Sekcija gleda z najlepšimi upi v bodočnost. Za hokejsko sekcijo Je poročal namesto odsotnega načelnika g. Tone Pogačnik, ki je predložil kratko, toda zelo temeljito bilanco o njenem delovanju. Sekcija je imela v sezoni dokaj ugodne pogoje za udej-stvovanje in je vsega igrala 14 javnih tekem, kar je za ljubljanske zime več ko dovolj. Govornik je upravičeno izrekel nekaj hudih očitkov na račun drsalnega saveza v Zagrebu, ki tjakaj ne spada in tudi ne dela nič. Načelnik drsalne sekcije g. Betetto se je lahko pohvalil s precej ugodno lansko drsalno sezono in kratko navedel uspehe klubovih drsalcev, ki so si osvojili tudi vse ? naslove v državnem prvenstvu. Tudi za nastopajočo sezono ima sekcija mnogo | obetajoče načrte. V imenu plavalne sekcije Je v odsotnosti glavnih funkcionarjev poročal g. dr. Skaberne. Njegovo skrbno sestavljeno poročilo je pokazalo, da je sekcija prav za prav v krizi, kar je glede na prihodnjo sezono, ki io bo stavila še pred težavnejše naloge, kakor jih je imela letos, zelo pereče vprašanje. V ostalem je sekcija dobila številne Zagreb, Lep božič, Leica, Mi slim resno, Mondenl^a, Mačeha narava, Medo, Nada Tuši, Nastop takoj. Nizka najemnina, Nikel. Nujno lokal, Natakarico, Najbolj varno. Na obroke, Odvetniška pisarna, Osamelost, Osamosvojitev, Osamljen, Otrokoljubnost, Priložnost, Perfentna kuharica, Plačam takoj. Bled, Poštenjak, Pri-ietno razpoloženje, Plačnik, Plačam dobro, Pianino denar, pod 555, Provizija, Ra-ouski .-astopi ilr, Recffr, in točen plačnik. Rabim čimprej, Razočaranje, Razvedrilo, Resen družabnik. Resnost, Rudnik, S 1. januarjem, pod Sporazum, Samostojni korespondent, Specijalisti, Solnčna lega, pod Stalno, Strojnik, Sipur-na eksistenca, SlužSa resro zajamčena Sigurno naložena, S kapitalom. Stroj, Sreča 88, Stalno, Solnčna lega, Stalen in točen pla«!..ik. Sodelovanje, Strokovnjak, Tehna, Tivoli 250.000, Točen, takoj denar, Tramvaj ali center, Pod trgovska 27414-2 št. 27432-16, Tehnična pisarna, Takojšnji velik zaslužek, Tičke so odletele. Takoj ali 15. I udi začetnico, Trezen, pod točna pod trgovec. Tiha sreča, Ugodno 788, Ugodna Driložn ist št. 18.^81, Uspešna kratka metoda. Ugoden nakup. Ugodna 'ega. Uren, Udoben dom 27071 25, Pod Uboga, Vesten 28287-1, Velepodjetje, Violino, Sava, Vester šofer, Vestna ir marljiva, Variana, Vestna in verzirana. Vestna in pridna, Varčna, Zeleni Turma in, Z mski večeri. Zmožen 2nO, /aiamčen zaslužek, Zanesljiv uradnik. Zastopnik. Nezaupanje? Obrnite se oa grafologa MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO, zavžita vsako Jutro v malih dozah, brez katerekoli motnje, deluje na čiščenje. Magnezija Je dobro znana kot: preprosto, poceni tn uspešno sredstvo za čiščenja in ne draži k bljuvanju. Zahtevajte znamko S. PELEGRINO M podpisom ProdeL Dobiva se v lekarnah v škatlici, vsebujoči eno dozo, z ali brez vonja po janežu. Prodajna oena cHn 6.—k BL. R. br. 27283 23/X 1039 L Karmaha, kl se odlikuje posebne z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, kl vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje Obiske sprejema v Ljub ljanl, hotel Soča, Sv Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 15 do 19. popoldne. Odgo varja tudi na doSlo ko respondenco. V Ljubljani ostane do 20 decembra. čitajte la širite »J U T R O v F. Molnar: Pavel in Julija Sola je bila revna, tako siromašna, da pozimi niso imeli niti drv. Toda zmrzovati vendar ni kazalo. Zato Je učitelj, nekak dolg, kuštrav in ubog vrag, za katerega nl nihče vedel, iz katerih madžarskih krajev je prišel, ukazal deei, da vsak od njih prinese od doma eno poleno. In tako si lahko videl vsak dan šolarje, kako se mučijo, noseč po snegu veliko poleno s seboj. Bilo je to nekega dne ob sedmih zjutraj. Zimski somrak se niti malo še ni razle-zel. Ali deca je že na poti v šolo in se polagoma Izgublja v snegu, na katerega še zmerom neprestano mede. So otroci, ki stanujejo zelo daleč, tako da morajo že ob šestih zdoma, kajti zakasniti šolo bi bilo strašno. Tako noseč drva, jih deca neprestano preklada z desne roke na levo tn obratno. To jutro, ko so bili že blizu šolskega poslopja se deček Pavel prestrašen oglasi: _ Julija!... Kaj ti nisi prinesla polena! Samo mali od mraza zardeli nosek je gledal izpod velike volnene rute, v katero so dekletce zavili. Ustavi se in ravnodušno reče: — Nisem prinesla. Tedaj se ustavi še ostala deca. Kaj tar ................................................................................................................................................. čajno maslo 1 kg din 26 Namizno maslo 1 kg din Z4 paketirano 125 in 250 gr. razpošilja po povzetju »MARGO«, Maribor II Omot ln poštnina se zaračuna. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET-VINO ČRNINA IZ FRESKE GORE. Sremskl Karlovcl — Gostilničarji nudite to Specljaliteto svojim gostom V sodčkib od 50 I naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremskl Karlovcl, FruSka gora. Od Vas je odvisno, da Imat* obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistit! al) barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pnloica — Sv^flni-Vnlnio gjf i Zahtevajte veliki zimsko-sportni katalog Mo Zagreb, llica 39 laa I f Dolgo so sicer živeli, polnih 87 let, ln mnogo so trpeli, vendar so nam še prezgodaj umrli, ker so bili trikrat naša dobra mati, namreč mati, stara mati in prababica MARIJA VRANČIČ ro]. UDE Umrli so v sredo 14. t. m. ob pol 5. url zvečer. Pogreb bo v petek 16. decembra ob 3. popoldne Izpred Hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanskl cesti, kamor so prenesli zemeljske ostanke iz Dola pri LJubljani. Sv. maše zadušnice se bodo opravile v več cerkvah. DOL, LJUBLJANA, 15. decembra 1938. ANA por. POGACAR, hči in RUDOLF, sin z ostalimi sorodniki. I kega se še ni zgodila Julija je prva, kl se upa brez drv priti v šolo. Ako učitelj to opazi, težko jI! — Zakaj nisi prinesla? jo vpraša malo dekletce, ki Je komaj držalo veliko poleno pod rotko, — učitelj te bo tepel. Julija ji ne da odgovora. Pavel, ki je bil zmeraj njen prijatelj in je zato mislil, da ima pravico biti strog z njo, krikne: — Torej, zakaj nisi prinesla drv? Julija zmigne z rameni in odgovori: — Ker jih nimamo. — Tvoj oče nima drv? — Nima. A vaš sosed? — On ima. Dal je Štirikrat in je rekel, da ne da več. Deca se napoti dalje. Nesreča je to. Ali zaradi te nesreče ne smejo zamuditi šole. Krepko tišči vsak svoje poleno k sebi in vsak zase Je srečen, da ni on tisti, ki le brez drv. Julija koraca prav ravnodušno z njimi, poleg nje zelo zaskrbljeni Pavel. Njej Je šele šest. njemu osem let. On bolje razume vso stvar in zato ga toliko skrbi. Julija misli; Nl drv, pa jih ni in učitelj bo to že tako razumel. Ali Pavel eluti, da ne bo tako lahko. In v kolikor Je njegova tovariška ljubezen do male rasla, toliko več mu je bilo poleno pod pazduho zmeraj težje. Medtem so se že približali šoli. Julija je še vedno mirna. Zato pa je Pavel zmerom bolj razburjen. Učitelj Jo bo prav gotovo tepel, vlekel za lase in poslal klečat v kot. To bo strašno! Bolje je, da ona ve, kakšna nevarnosti ji preti. Pred vrati šole je Pavlovo razburjenje doseglo višek. Ta mala goska gre mirno v šoio, a on dobro ve, da se bo z njo nekaij strašnega primerilo. Ni se mogel več zdržati in ji reče: — čruj, učitelj te bo vseeno tepel; Julija tiho odgovori: — Pa naj me tepe. Tega ni mogel več prenesti. Zelo se vznevolji ln Jezno Ji reče: _ Evo, na... vzemi moje poleno, ti neumna goska! Pa le čvrsto ga drži... Julija mirno vzame poleno pod roko in z ničimer ne pokaže, da li ji j« to drago aili ne. Nič ne reče, še zahvali se ne. Mirno gre v šolo, Pavel za njo. Počasi se ga prijemlje strah, pa je vendar srečen, da Je malo rešil. V šolski sobi je bilo neobičajno temno. Sveča ali kakšna svetilka bi bila zelo dobrodošla. Pavel se boče n ©opaženo pretihotapiti v učilnico, ko se začuje kričeči glas učiteljev: _ Pavel! Pavle! Stoj! V šoli nastane grobna tišina* — Kje so drva? Pavel stoji kakor ukopan. _ Kje je poleno?... nemilosrčno zagrmi učitelj. — Nočeš govoriti? A?... m že zagrabi za palico, ter ošvricne Pavla, ki samo zastoka, zvijajoč ee. _ Nočeš odgovarjati ?! ... Niti odgovora mi ne daš? A? ... Čakaj! Jaz ti bom pokazal... In vsako njegovo besedo ali vprašanje j« pospremila šiba s skelečtmi udarci. — Tebi na ljubo, misliš, da bom tu zmr-zaval? A? ... Je li? ln še mi ne odgovoriš? ... besni učitelj končno z vso silo sune Pavla k vratom: — Marš domov! In če mi Se jutri prideš brez drv, te bom zaprl! Pavel, ves v solzah in jecajoč, komaj zbere toliko moči, da gre po svoj suknjič in kučmo. Učitelj mu s hudim pogledom sledi. Oblačeč se pri obešalniku, tik zraven šolskih klopi s preplašeno deco, nad katero bi se mogel čuti najmanjši šelest muhe, Pavel z muko zadržuje jok, ki že sili na dan. Tik zraven je stisnjena v klopi mala Julija. Pred njo leži zvezek in vsa nemirna nespretno poskuša da napiše: Pavel, Pavel. P, P, P,... To je Pavla ganilo v srce. De/bele solze so se mu usule na lioe in po zmeraj jač-jem ječanju je občutil, da je Jok že zelo blizu. Vendar ni mogel, da se ne bl še enkrat nagnil nad klop. Mala neumna Julija je zdaj mirno in počasi pisala: dobro, d, d, d... potem se je vsa nagnila nad zve2sek tn kar Je mogla lepše, veliko pripisala: d d____drva.... ali poleno ... Zdaj mali Pavel ne more več zdržati. Plane v jcik, naglo steče k izhodu, kjer počasi in tiho zapre vrata za seboj, kakor se to pač spodobi. Naročniki „Jutrau so zavarovani za 10.000 Din msm • * ^M^r-s* Urejuje Davorin Ravljen. — Izduj, <.a ^ouzorcij »Jutrat Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.