INTERVJU
■ O
-r<">
im
-t-■r-
Miha Kramli o nekemičnih odvisnostih
str. 26-27
KRONIKA
SPORT
Žena in sin sta mu rešila Za Ano in Tino še Martin življenje str. 14-15	Srabotnik str. 18
St. 39 / Leto 72 / Celje, 28. september 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Vedno pripravljeni na pomoč
Celjski prostovoljni gasilci so septembra s ponosom in spoštovanjem do svojega poslanstva praznovali svoj dan. Ob tej priložnosti je bila na Svetini tudi velika vaja reševanja. Če bi vsi ljudje imeli notranjo veličino, kot jo imajo gasilci, kadar tvegajo svoje življenje za druge, bi se naučili ene največjih vrlin: povezanosti.
Zmagovalci natečaja za najlepše balkonsko * cvetje str 44
AKTUALNO
Nepremičninski trg je oživel str. 2
Zmernost pri nabiranju in uživanju gob str. 3
GOSPODARSTVO
str. 34
Kmalu podražitev mesa
str. 4
CELJE
Burni odzivi glede odstranitve igral str. 6
NA PRAZNIČNEM OBISKU V
Občini Braslovče str. 28-29
Občini Polzela
v
Občini Šoštanj
str. 30-31
str. 32-33
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI ~	BREZPLAČEN!
g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
£ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €).
CM
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200 250 kg!_
A"
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/t^a^iet "рчллсс s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Mesa bo vse manj, saj je Evropa pri reji živali zaradi različnih razlogov omejena, vse bolj se reja krči tudi drugod po svetu. Cene bodo zato morale rasti.« Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin
»Uporaba mobilnih telefonov je v šoli dovoljena med odmori in po pouku. Če učenec krši pravila, mu učitelj telefon odvzame in ga odnese k ravnateljici. Mesečno se to zgodi do štirikrat.« Suzana Plemenitaš, ravnateljica OŠ Dobje
»Vsaka resna šola, ki jo financirajo starši, strogo omejuje dostop do tehnologije. Otrok mora razviti svojo osebnost in postati socialno funkcionalen. To je precej bolj pomembno, kot da je tehnološko pismen.«
Miha Kramli o zdravljenje nekemičnih odvisnosti
»Razstava o Almi M. Karlin je brezčasna, predvsem zaradi vrednot, ki jih Alma posreduje.« Barbara Trnovec, kustosinja
»Zame ima medalja Martina Srabotnika zlat lesk. Še dan pred tekmo ni bilo jasno, če bo lahko nastopil. V torek zjutraj je zaužil antibiotik, potem pa vrhunsko odpeljal.« Dušan Konda, predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje
	1 PETEK
	1/^19
9	
SOBOTA I	I NEDELJA
18	\l/ 17
7	7
O
Nepremičninski trg je oživel
Počasi »oživljajo« tudi cene nepremičnin
Republiški statistični urad je objavil podatke o cenah stanovanjskih nepremičnin za drugo letošnje četrtletje. Po njih so se rabljene nepremičnine v Sloveniji - v primerjavi s prvim četrtletjem - podražile za več kot štiri odstotke, cene novih so višje za devet odstotkov. Tudi na nepremičninskem trgu na Celjskem je vedno živahneje.
»Trenutne razmere lahko ocenimo kot ugodne. Ni pa res, kot se govori, da se lahko proda kar vse,« opaža Vasja Crnjakovič, ki vodi Re/maxo-vo nepremičninsko agencijo v Celju. »Veliko povpraševanje je po stanovanjih v Celju in po hišah v vrednosti približno sto tisoč evrov,« je še povedal Crnjakovič. »Za poslovne prostore in zemljišča je manj zanimanja, čeprav so premiki v pozitivni smeri,« opaža.
»Med ponudbo primanjkuje dobrih nepremičnin, to je na dobrih lokacijah,« omenja gle-
de stanovanj nepremičninski posrednik Amadej Parfant iz celjske nepremičninske družbe Kapitol nepremičnine, ki se
posebej posveča stanovanjem. »Glede rabljenih je največje povpraševanje po manjših, po garsonjerah in enosobnih stanovanjih, ki so zelo zanimiva tudi za oddajanje,« dodaja Parfant. Dovolj povpraševanja je tudi po dvosobnih, dvoinpolsobnih ter trisobnih stanovanjih. Kupce zelo zanima lega stanovanja. Najbolj si želijo stanovati na Otoku ali
V Celju znaša povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja približno 1.100 evrov.
na tistem območju središča mesta, ki je blizu Savinje.
Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Celju je trenutno 1.100 evrov. Cene so v glavnem v razponu od 800 do 1.400 evrov za kvadratni meter. Novih stanovanj v Celju primanjkuje, saj jih skorajda ni. V novi večstano-vanjski stavbi na Ljubečni prodaja vlagatelj kvadratni meter stanovanja po 1.600 evrov. Tudi v Celju cene zadnjega pol leta počasi naraščajo.
In kako je s prodajo družinskih hiš? »Ponudba se od tega, kar kupci danes želijo, precej razlikuje. Kupci zato takšno nepremičnino, ki si jo želijo, iščejo razmeroma dolgo,« je opisal razmere Janko Parfant iz Kapitola nepremičnin. Včasih je med ponudbo nepremičnina, ki ustreza vsemu, kar si kupec najbolj želi. »Za takšno nepremičnino je kmalu nekaj interesentov. Cena takšne nepremičnine je nato višja ali visoka, in sicer nad povprečjem ostalih,« je opisal razmere nepremičninski posrednik. Cena hiše v Celju je od okoli sedemdeset tisoč evrov, vendar je za takšno ceno mogoče najti le stavbo, ki potrebuje temeljito obnovo. V Celju je mogoče kupiti hiše, ki so v dobrem stanju, za približno 150 tisoč evrov, za novejše pa je treba odšteti več kot dvesto tisočakov.
BRANE JERANKO
Protest gasilcev naj bi bil 5. oktobra v Ljubljani
Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije z vlado ni dosegel dogovora o ureditvi plačnih anomalij. Sestanki s predstavniki ministrstev za obrambo, finance in javno upravo so bili neuspešni. Zato poklicni gasilci napovedujejo uresničitev napovedi o protestu pred vladno palačo v Ljubljani 5. oktobra. Če tudi s protestom vlade ne bodo streznili, napovedujejo stavko.
Kot smo že poročali, poklicni gasilci zahtevajo spremembo plačnih razredov za osnovno delovno mesto gasilca, in sicer iz 21. v 23. plačni razred. Samo dve delovni mesti bi dvi-
gnili za tri plačne razrede, to sta delovni mesti vodje gasilske skupine in vodje gasilske izmene 2, ki sta po mnenju gasilcev podvrednoteni. »S tem bi se razmerja postavila
v poštene okvirje znotraj gasilstva, a je to eno od poglavij, s katerim se vlada ne strinja,« je pred štirinajstimi dnevi povedal sekretar sindikata poklicnih gasilcev David Švarc. Zdaj meni, da do uspešnih pogovorov z vlado ni prišlo tudi zato, ker vlada teh pogovorov z gasilci ne jemlje resno.
Odločitve Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije podpira tudi Sindikat Poklicne gasilske
enote Celje, ki je sicer iz glavnega sindikata pred časom izstopil. »Toda za naše plače se zdaj borimo skupaj, zato bomo v Ljubljano odšli v čim večjem številu,« je dejal Vasja Klenker, predsednik sindikata celjskih poklicnih gasilcev. Jasno je, da bodo gasilci dežurstva in delo organizirali tako, da ljudje primanjkljaj članov sindikata v primeru morebitnih posredovanj v času protesta ne bodo čutili. Da so zahteve po boljšem položaju gasilcev uperjene zoper vlado in ne zoper ljudi, je Švarc že pred časom odločno poudaril za naš medij.
SŠol
Referendum ni uspel
Referendum o drugem tiru ni uspel, saj se ga je udeležila le približno petina volilnih upravičencev in večina med njimi (približno 53 odstotkov) je podprla zakon, ki ga je pripravila vlada. Pobudniki referenduma so napovedali, da bodo vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona in zadevo predali računskemu sodišču.
Med tistimi, ki že ves čas podpirajo vladni zakon o gradnji drugega tira, je tudi večji del gospodarstva na čelu z Gospodarsko zbornico Slovenije. »Razvoj Slovenije, ki je tranzitna država, je močno odvisen od infrastrukture. Zato je drugi tir zanjo zelo pomemben, pomemben pa je tudi za razvoj gospodarstva, ki bo imelo lažji dostop do surovin in bo omogočen izvoz končnih izdelkov skozi koprsko luko. Poleg tega bo zagon gradbeništva v času gradnje imel zelo ugoden vpliv na gospodarstvo. Gradnja drugega tira se mora zato čim prej začeti in se tudi čim prej končati,« pravi predsednik celjske gospodarske zbornice Izidor Krivec. Prepričan je, da bi bila kakršnakoli trasa deležna polemik, projekt pa se preveč in na škodo gospodarstva izrablja za politično tekmo.
Ko bo drugi tir zgrajen, bodo nove železniške povezave do morja zagotovo uporabljali tudi v podjetju Štore Steel. »Takšna železnica, kot je zdaj, za naše podjetje ni dovolj konkurenčna, zato kar 80 odstotkov transporta opravimo po cestah. Vsekakor si želimo, da bi lahko več svojih izdelkov pošiljali do Kopra po železnici. Ko bo drugi tir zgrajen, ga bomo z zadovoljstvom uporabljali,« je povedal glavni direktor Jani Jurkošek.	JI
Polnilnice dobi štirinajst občin
Na letošnjem razpisu za postavitev polnilnih postaj za električna vozila, ki ga je objavil Eko sklad, je uspelo tudi štirinajst občin z našega območja. Kandidiralo je sedemdeset slovenskih občin. Skoraj vse so prejele ugodne odločbe, le ena vlogo še dopolnjuje.
Vse polnilnice morajo biti postavljene do konca tega leta. Občine bodo nepovratna sredstva prejele iz sklada za podnebne spremembe, ki ga upravlja ministrstvo za okolje in prostor. Gre za vsega skupaj pol milijona evrov za nove polnilne postaje. Eden od razpisnih pogojev je bil, da morajo imeti občine vsaj del ozemlja na zavarovanih območjih.
Tistim občanom in pravnim osebam, ki jih zanima nakup električnih vozil, nudi Eko sklad tako nepovratna sredstva kot ugodna posojila oziroma tudi kombinacijo obojega.
Na Kozjanskem je tako Eko sklad ugodil občinam Šentjur, Dobje, Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah. Med savinjskimi in šaleškimi občinami bodo prejeli nepovratna sredstva v Nazarjah, Solčavi, Šoštanju, Taboru in Žalcu. Severno od Celja so uspešno kandidirale občine Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik in Zreče. Ponekod so občine polnilnice že postavile. Trem je Eko sklad nepovratna sredstva že izplačal, med njimi ni nobene z našega območja.	BJ
AKTUALNO
3
Gobe niso primerne za vse
V Sloveniji poznamo približno tri tisoč vrst gob, med njimi je približno dvesto strupenih. Zastrupitve z gobami so pogoste v poznem poletnem in predvsem jesenskem času. Zaradi številnih priljubljenih načinov konzerviranja gob je nekaj zastrupitev tudi izven gobarske sezone.
Število zastrupitev z gobami sicer na splošno upada, kar je mogoče pripisati večji osveščenosti. Še pred desetletjem je na primer letno zaradi zastrupitev umrlo tudi do deset ljudi, v zadnjih letih ni umrl nihče. Kljub temu zdravniki opozarjajo, da se vzporedno z bogato gobarsko sezono poveča število zastrupitev. Posebej ranljivi so ljudje s predpisanimi dietami, starejši in otroci do četrtega leta, ki gob sploh ne bi smeli uživati. Čeprav so strupi v gobah v majhnih količinah, imajo škodljiv učinek na različne človeške organe. Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja kar 95 odstotkov vseh vzrokov za zastrupitev.
Sta se pa pri gobarjenju na Celjskem v zadnjih treh tednih zgodili že dve hujši nesreči, zadnja v nedeljo, ko se je v Harju v občini Laško poškodoval moški. Pomagati so mu morali reševalci in gasilci. Zato tudi policija svetuje skrb za varnost pri nabiranju gob, predvsem pa samozaščitno ravnanje, saj prihaja tudi do tatvin iz osebnih avtomobilov, ki jih nabiralci gob puščajo ob robovih gozdov.	SŠol
Nori na gobe
Zmernost pri nabiranju in več kulture v gozdovih svetuje Ana Ivanovič
V teh dneh je sezona nabiranja gob na višku. Gobarjenje je v Sloveniji eden najbolj priljubljenih konjičkov, gobe pa so cenjena kulinarična specialiteta. A kaj, ko nekateri pri tem ne poznajo prave mere. Družabna omrežja so te dni polna fotografij množice gobanov -drugih vrst užitnih gob večina niti ne pozna. Mnogi tudi ne vedo, da uredba o varstvu samoniklih gliv določa, da lahko dnevno naberejo največ dva kilograma gob oziroma da je dovoljeno nabrati poleg tega še eno gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Opozorila, da je treba gobe deloma očistiti že na rastišču, vsi še tudi niso sprejeli.
»Gozdovi so te dni prepolni in ljudje ne poznajo mere,« pravi Ana Ivanovič, predsednica celjskega Gobarskega društva Bisernica. Sčasoma so se ljudje naučili, da gobe nabirajo v zračno embalažo, še vedno pa pretiravajo pri količinah in se v gozdu ne znajo obnašati, meni sogovornica. »Slovenci smo prvaki v nabiranju gob in čisto na dnu, ko gre za kulturo v gozdu.«
Ivanovičeva domneva, da tisti, ki imajo polne prtljažnike gob, te prodajajo, drugi jih shranijo za zimo in spomladi se lahko zgodi, da končajo v smeteh, saj jih ne morejo pojesti. Po njenem mnenju je težava v tem, da na terenu ni inšpektorjev, letos še vsaj ni opazila nikogar. »Inšpektorji bi lahko čakali na tistih mestih, kjer
Ana Ivanovič nabiralcem svetuje, naj ne nabirajo prekomerno, naj poberejo le tiste gobe, ki jih poznajo, ter jih na rastišču deloma očistijo in naj ne pohodijo vseh drugih neznanih. Nekatere gobe so namreč na seznamu redkih in zavarovanih vrst.
ljudje parkirajo avte, in preverjali, koliko gob so nabrali. Če bi bile kazni, bi nabiralci malo razmislili, ali se jim splača toliko pobrati.« Bi dovolilnice prinesle rešitev? Pred leti se je govorilo o tem. »Ne vemo, kako bi to izpeljali, nekdo bi jih moral prodajati, vprašanje je tudi, kako bi se dogovoriti z lastniki gozdov. Na av-strij skem Koroškem lahko na primer vprašaš lastnika in mu plačaš za to, da lahko nabereš nekaj gob, ne pa prekomerne količine.«
»Poznam primere, ko so spomladi metali cele vreče gob v smeti, ker so jih imeli preveč. Naj jih za novo leto raje podarijo.«
Ivanovičeva pravi, da je zanjo gobarjenje konjiček in strast. »Najti želim nekaj posebnega, lepega, novega. Ko pridem domov, preverjam najdeno v tujih knjigah, preverim z mikroskopom ... Ljudje mi pošiljajo številne fotografije, ker ne poznajo nabranih gob, in me sprašujejo, če so užitne.« Prav temu izobraževanju o gobah in osveščanju o kulturi nabiranja so namenjena društva, kjer pa za razliko od množice v gozdovih članov ni veliko. V celjskem jih je bilo nekoč 350, zdaj jih je na papirju približno 50, članarino jih plačuje približno polovica. Nekoč so člani društva obiskovali šole in otrokom razlagali vse o gobah in njihovem nabiranju, a zdaj za to v šolah ni zanimanja. »Z otroki iz vrtcev pa grem včasih v gozd in vse to jih zelo zanima.«
TC, foto: arhiv NT (SHERPA)
4
GOSPODARSTVO
Kmalu podražitev mesa
Direktor Celjskih mesnin opozarja na težave v mesnopredelovalni dejavnosti - V enem letu cene svinjskega mesa na borzi poskočile tudi do 80 odstotkov
Celjske mesnine bodo letos prihodke od prodaje povečale za približno 15 odstotkov, kar je, pravi direktor Izidor Krivec, fenomen v mesnopredelovalni industriji, saj rast porabe še zdaleč ni tolikšna, poleg tega so razmere v tej dejavnosti že nekaj časa kritične. Cene surovin, zlasti svinjskega mesa, so se v zadnjem letu povišale od 40 do 80 odstotkov in na tej ravni vztrajajo še naprej. »Takšno povišanje in tudi vztrajanje pri tako visokih cenah je za našo dejavnost neobičajno. Če bi želeli normalno poslovati, bi svoje cene morali zvišati vsaj za 30 odstotkov, česar pa seveda ne bomo naredili. Načrtujemo približno 15-odstotni dvig cen,« napoveduje Krivec.
Izidor Krivec pojasnjuje, da so se cene svinjskega mesa, ki je njihova osnovna surovina za proizvodnjo mesnih izdelkov, začele dvigovati že v zadnji tretjini lanskega leta, rast se nadaljuje tudi letos. »Kljub zaprtosti ruskega trga v Evropi primanjkuje prašičev, saj je pritisk tako imenovanih tretjih držav, zlasti Kitajske, vedno večji. Kitajci so zelo povečali porabo mesa in ker ga sami nimajo dovolj, so povečali uvoz iz Evrope. To je cene na borzi v povprečju dvignilo za 50 odstotkov,« pravi Krivec, ki že nekaj časa opozarja na napačno kmetijsko politiko v Sloveniji, ki je privedla do tega, da danes v naši državi vzredimo na leto le še 250 tisoč prašičev, pri čemer je samooskrba s svinjskim mesom le 30-odstotna. Padanje je sicer zaustavljeno, zato se bo zaradi različnih kampanj države samooskrba najverjetneje nekoliko povečala, vendar 40 odstotkov ne bo presegla. »Če bi vse prašiče, ki jih vzredimo v Sloveniji, predelali le v našem podjetju, bi jih bilo tudi za našo proizvodnjo še vedno premalo. Samo v pr-šutarni bi porabili polovico. Zato za mesne izdelke meso uvažamo, sveže meso, ki ga prodajamo, pa je slovensko.
Poslovanje Celjskih mesnin
	2012	2013	2014	2015	2016
prihodki*	59,5	66,5	74,6	77,6	77,9
čisti dobiček*	0,8	1,8	2,7	6,1	1,9
Izidor Krivec: »Upam, da se bodo maloprodajne cene mesa v Sloveniji v naslednjih letih približale vsaj 95 odstotkom evropskega povprečja.«
Toliko mesa, kot ga potrebuje naše podjetje, v Sloveniji nikoli ni bilo in ga nikoli tudi ne bo,« pravi Krivec.
Mesa bo vedno manj
Zaradi visokih cen surovin v Celjskih mesninah kljub povečani prodaji letos ne bodo imeli takšnega dobička, kot so ga načrtovali, zagotovo pa se ne bo ponovilo leto 2015, ko so ustvarili kar šest milijonov evrov čistega dobička. »Svojih cen ne moremo povečevati tako, kot rastejo cene surovin, do zdaj so nam uspeli le trije dvigi za dva ali tri odstotke. Ne samo da se naši kupci na vse načine upirajo dvigu cen, tudi pogodbe, ki jih imamo s trgovci, veljajo za pol leta, za javne naročnike pa celo do enega leta,« pojasnjuje direktor Celjskih mesnin in opozarja, da se bodo cene mesa morale zelo kmalu povečati.
»Meso je v Sloveniji še vedno socialni artikel, vendar se bo to kmalu moralo spremeniti. Mesa bo namreč vedno manj, saj je Evropa pri reji živali zaradi različnih razlogov omejena, vedno bolj se reja krči tudi drugod po svetu. Cene bodo zato morale rasti,« opozarja Izidor Krivec. V Sloveniji malopro-
dajne cene mesa že nekaj let dosegajo le 80 odstotkov evropskega povprečja, v Avstriji na primer ga presegajo za 20 do 25 odstotkov. »Razlika je zelo velika in jasno je, da je pri nas v mesnoprede-lovalni dejavnosti težko kaj zaslužiti. To velja tako za kmete, za živilsko industrijo kot tudi za trgovce, ki pri mesu nimajo visokih marž, saj ravno z nizkimi cenami mesa poskušajo v svoje trgovine privabiti čim več kupcev,« pravi Krivec.
V Celjskih mesninah bodo zato do konca leta povišali cene, vendar ne naenkrat, ampak postopoma, da bo manj stresa za trgovce in tudi potrošnike. »Če želimo imeti v Sloveniji živilsko industrijo, ki bo sposobna preživeti in se normalno razvijati, bo pač treba za hrano plačati več. To še zlasti velja za meso, ki je zdaj zmagovalec v kategoriji nizkih cen.«
Preveč klavnic
Poleg cen je po Krivče-vem mnenju še vedno velika težava mesnopredelo-valne dejavnosti preveliko število obratov. Namesto največ štirih je v državi kar 30 klavnic, med katerimi so sicer Celjske mesnine največje, saj pokrivajo
Remont tudi letos uspešen
Po zelo dobrem poslovanju v lanskem letu, ko so imeli približno 21 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje ali 61 odstotkov več kot v letu 2015, v celjskem gradbenem podjetju Remont tudi za letos napovedujejo dobre rezultate.
Direktor Matjaž Pavčič je povedal, da tako velikih gradbenih projektov kot lani, ko so gradili proizvodne hale v podjetjih Novem in Odelo, letos v regiji ni, imajo pa več manjših projektov in so zasedeni do konca leta. V prvih osmih mesecih so ustvarili 14 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Zelo dobro tudi letos posluje hčerinska družba Remont NG, ki jo je Remont ustanovil konec leta 2015, ko je iz stečajne mase CM Celje na dražbi kupil asfaltno bazo v Veliki Pirešici.
Matjaž Pavčič pravi, da se podjetju v prihodnjem letu spet obetata dva velika projekta, za kakšni in čigavi naložbi gre, pa ne želi razkriti.
JI
približno 30 odstotkov trga. »Problem je, ker gre večinoma za manjše klavnice, ki se po standardih in nadzoru ne morejo primerjati z nami. Običajno nimajo niti enega zaposlenega in so velik izvor dela in zaslužka na črno. Pri govedini je sivega trga kar 30 odstotkov. Ne vem, zakaj država to dopušča, najbrž zaradi lažne sociale na podeželju, ki pa ni potrebna,« je kritičen Krivec.
Problem je tudi, pravi direktor Celjskih mesnin, ker marsikje v mesnopredelo-valni dejavnosti izrabljajo institut prisilne poravnave. »Košaki na primer so bili že dvakrat v prisilni poravnavi, vmes so dobili celo državno pomoč, ki pa so jo porabili za dumpinške cene in so s tem povzročili težave tistim, ki poslujemo po zakonu, smo stabilni in veliko vlagamo v razvoj.«
Nujna nenehna vlaganja
Celjske mesnine so v zadnjih dvajsetih letih v posodobitev in širitev proizvodnje vložile že približno 60 milijonov evrov. Enega večjih naložbenih ciklov so imele lani, ko so v Celju v tehnološko posodobitev vložile 6,5 milijona evrov. Dva milijona evrov je znašala naložba v hčerinskem podjetju Radgonske gorice, štiri milijone evrov pa v Pršutarno Lokev. V Celju bodo letos v nakup nekaj strojev in razširitev nekaterih prostorov vložile še dodatna dva milijona evrov. »Mesna industrija zahteva nenehno vlaganje, saj se tudi struktura izdelkov nenehno menjuje. Včasih smo imeli le odstotek pakiranih izdelkov, zdaj pa je le en odstotek izdelkov, ki niso vakuumsko pakirani. Včasih smo prodajali cele salame, danes prodajamo 100-gramske narezke, namesto svinjskih polovic in govejih četrtin pa trgovcem pošiljamo zrezke in mleto meso. Naša dejavnost se je torej popolnoma prestrukturirala, treba je bilo menjati opremo. Tudi mesarjev ne rabimo več, približno trideset jih dela le še v klavnici.
*mio evrov, vir: Bisnode
Na proizvodnih linijah delajo zdaj mehatroniki,« pojasnjuje Krivec,
Previdni z Agrokorjem
Bolj kot na domačem trgu se prodaja Celjskih mesnin letos povečuje na tujih. Z izvozom, kljub temu da se v Evropi na področju hrane vedno bolj zapirajo meje, zaslužijo približno 30 odstotkov prihodkov. Največ izdelkov še vedno prodajo na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Srbiji, Makedoniji in Črni gori. Po krajšem premoru bodo zdaj, ko je Mercator dobil nazaj svoje trgovine v Bosni in Hercegovini, začele izvažati tudi v to državo, čeprav so carinske dajatve še vedno visoke.
Kljub težavam zaradi Agrokorja, do katerega imajo več sto tisoč evrov terjatev, s tem največjim hrvaškim podjetjem še vedno sodelujejo. »Hrvaška je naš zelo pomemben trg in poslovanje z Agrokorjem je trenutno dobro, celo bolj korektno kot prej. Je pa res, da smo zdaj veliko bolj previdni,« pravi Izidor Krivec.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)
V Celjskih mesninah so letos sprejeli pravilnik o udeležbi zaposlenih pri delitvi dobička. Direktor Izidor Krivec pravi, da bodo v skladu s pravilnikom več dobili tisti, ki bodo tudi več prispevali k dobrim rezultatom podjetja.
Skupina Celjske mesnine v svojih treh podjetjih zaposluje že več kot 700 ljudi. Največ, 450, jih dela v Celju, kjer imajo z iskanjem proizvodnih delavcev velike težave. Zato bodo že kmalu delovno silo začeli »uvažati« iz držav bivše Jugoslavije.
GOSPODARSTVO
5
Dve delnici proti dvema milijonoma
VZMD zlorablja svoje pravice, pravijo v Uniorju - Zaradi izpodbojne tožbe se postopek izčlenitve programa Turizem naj ne bi zavlekel
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je uresničilo svojo napoved, ki jo je dalo na izredni seji skupščine Uniorja, in vložilo izpodbojno tožbo na sklep o izčlenitvi programa Turizem. V zreškem podjetju odgovor na tožbo, ki jo obravnava celjsko sodišče, še pripravljajo, a pravijo, da je neutemeljena in pomeni zlorabo pravice do pravnega sredstva. Združenje ima v lasti le dve delnici Uniorja.
Znano je, da so se lastniki Uniorja, med katerimi ima največji delež država, na seji skupščine konec avgusta s skoraj 100-odstotno podporo strinjali z izčlenitvijo programa Turizem, torej rekreacijskega centra na Rogli
in Term Zreče, v hčerinsko družbo Unitur. Ta bo ostala v Skupini Unior, prevzela bo 15 milijonov evrov Uniorje-vih dolgov in približno 360 delavcev, ki bodo ohranili vse pravice, ki jih imajo zdaj. Unior se je, kot je na seji pojasnila uprava podjetja, za izločitev Turizma odločil zaradi obveznosti iz pogodb o finančnem prestrukturiranju, ki ju je v letih 2013 in 2016 podpisal z bankami upnicami.
Ščitijo interese malih
V VZMD so na seji in tudi po njej opozorili, da je po njihovem mnenju izčlenitev pripravljena pomanjkljivo in lahko negativno vpliva na poslovanje ene ali obeh
družb. Kot pravijo, bo verjetno vodila v povečanje davčnih obveznosti družbe, poleg tega tudi niso prikazani davčni učinki morebitne prodaje Uniturja. V združenju tudi navajajo, da v delitvenem načrtu ni razvidno, kako bo izčlenitev vplivala na stroške zadolževanja pri bankah in tudi na zahtevano donosnost lastniškega kapitala.
Ker na svoja vprašanja niso dobili podrobnejših informacij in ustreznih odgovorov, so se odločili za izpodbojno tožbo, je povedal predsednik združenja Kristjan Verbič. »Žal mi je, da uprava ni bila pripravljena za pogovor in dogovor,« pravi Verbič in poudarja, da želijo v združenju pred-
vsem zaščiti interese malih delničarjev, ki bi jim morali omogočiti, da za primerno odškodnino izstopijo iz lastništva, preden pride do morebitnih negativnih posledic izčlenitve. Po njegovem mnenju naj bi namreč knjigovodska vrednost delnice Uniorja po izčlenitvi programa Turizem padla za skoraj polovico oziroma na 28 evrov. »Lastniki Uniorja se igrajo skrivalnice, z izvolitvijo predstavnika društva Mali delničarji Slovenije v nadzorni svet družbe pa dajejo lažen občutek, da jim je mar za male delničarje. Pri tem pa vsi vemo, da je izvoljen novi član nadzornega sveta blago rečeno le satelit državnih upravljavcev,« pravi Verbič.
Tožba škodi podjetju in delničarjem
Zaradi izpodbojne tožbe se bo postopek izčlenitve turistične dejavnosti, ki naj bi se po prvotnih predvidevanjih končal že ta mesec, nekoliko podaljšal, vendar ne precej. Vodstvo Uniorja namreč ocenjuje, da bi lahko bil končan že v drugi polovici oktobra, najkasneje pa do konca leta.
Vodstvo Uniorja je izpod-bojna tožba delničarja, ki ima le dve delnici in je, kot je izračunalo, lastnik le 0,0007 odstotka kapitala podjetja, očitno razjezila. Kot pravi, očitki združenja, da mu je bila kršena pravica do obveščenosti, nikakor ne držijo.
»Iz zapisnika seje skupščine izhaja, da je uprava na postavljena vprašanja podala obširna pojasnila, poleg tega je pooblaščenec VZMD na koncu razprave o izčleni-tvi na vprašanje, ali želi še kakšna pojasnila, odgovoril nikalno,« so sporočili iz Uniorja. Uprava zato ocenjuje, da tožba pomeni zlorabo pravice do pravnega sredstva in da razlogi zanjo niso utemeljeni. Zato podjetju in vsem ostalim delničarjem, ki so lastniki več kot dva milijona delnic, povzroča škodo.
Kot so še sporočili iz Uniorja, uprava odgovor sodišču na vloženo tožbo še pripravlja in bo v okviru pravnih možnosti naredila vse, da bo postopek izčlenitve čim prej končan.
JANJA INTIHAR
Polzela (še) ne zanima nikogar
Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec ni dobil nobene ponudbe za nakup tovarne nogavic Polzela. Ponudbe je zbiral dva meseca, a je najnižja cena, ki jo zahtevajo upniki, očitno previsoka.
Zlatko Hohnjec Polzelo prodaja kot poslovno celoto, saj naj bi s tem dosegel višjo ceno, kot bi jo pri prodaji po posameznih delih. Izhodiščna cena je 2,8 milijona evrov. Poleg tovarniškega kompleksa, ki meri 30 tisoč kvadratnih metrov, so naprodaj tudi prodajalne Polzele v Celju, Novem mestu in Ljubljani, vsa oprema v tovarni in trgovinah ter blagovna znamka.
Polzela dobro posluje, sto zaposlenih pa dosega celo boljše poslovne rezultate, kot jih je pred stečajem podjetja dosegalo 220 delavcev. Zaradi dobrega poslovanja se je Hohnjec sredi leta tudi odločil, da bo proizvodnjo nadaljeval do konca leta. Po prvotnem načrtu naj bi tovarna delala do konca julija, nato bi v okviru maloprodaje in veleprodaje le še prodajala zaloge. Elaborat o ekonomski upravičenosti nadaljevanja proizvodnje predvideva, da bo Polzela letos ustvarila 3,5 milijona evrov prihodkov, od tega približno milijon evrov z izdelovanjem nogavic za tuje blagovne znamke. Čistega dobička naj bi bilo približno 250 tisoč evrov.
JI, foto: arhiv NT (SHERPA)
Zaradi izvršbe Abanke poslovno-trgovsko stavbo Leonarda zdaj prodaja sodišče.
Stavbo Leonarda zdaj prodaja sodišče
Dražba, na kateri je sodišče zaradi izvršbe Abanke prodajalo poslovno stavbo podjetja Leonardo v Gosposki ulici v Celju, ni bila uspešna. Udeležil se je ni nihče, tudi predstavnik Abanke ne.
Leonardove stavbe v središču Celja se očitno drži smola. Na prodaj je bila že v začetku lanskega leta, ko se je nekoč priznan slovenski trgovec s potrebščinami za šolo in pisarne ter z darili višjega cenovnega razreda znašel v postopku poenostavljene prisiljene poravnave in je z odprodajo nepremičnin želel izboljšati svoje finančno stanje. Letos je stavbo skupaj s celotnim podjetjem nameraval kupiti celjski podjetnik Tomaž Krajnc, a je posel padel v vodo, ker mu z bankami ni uspelo skleniti ustreznega dogovora o refinanciranju obveznosti Leonarda.
Abanka je dražbo stavbe predlagala zaradi izterjave 1,4 milijona evrov. Gre za posojila, ki jih je Leonardo leta 2003 najel pri Banki Celje in jih je potem ob združitvi s celjsko banko prevzela Abanka.
Vrednost stavbe je ocenjena na 1,9 milijona evrov, na dražbi je bila najnižja določena cena malo več kot 1,3 milijona evrov. Če bo Abanka predlagala novo dražbo, bo izklicna cena še nižja. Predvidoma bo znašala 50 odstotkov ocenjene vrednosti.
JI, foto: SHERPA
Tovarna nogavic s samo sto zaposlenimi dosega boljše poslovne rezultate kot pred stečajem. Kljub temu zanimanja za nakup podjetja še ni.
Tri zlata priznanja
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila priznanja najboljšim inovativnim podjetjem in inovatorjem v državi za leto 2017. Med 38 finalisti, ki so bili najboljši na regionalnih izborih, je bilo tudi pet podjetij iz Savinjske regije.
Gospodarska zbornica petnajstič. Na regionalnih je nagrade najbolj inova- izborih so podjetja prijavila tivnim podjetjem in ino- 182 inovacij, pri katerih je vatorjem letos podelila že sodelovalo 774 inovatorjev. S
širšega celjskega območja so zlato nacionalno priznanje dobila podjetja BSH Hišni aparati za kuhinjski aparat Optimum, Cetis za novo zaščito za e-potne liste, ki jo je tudi patentiral, in Gorenje za novo generacijo pralnih strojev SmartFlex..
Za najvišje nacionalno priznanje so se s svojimi inovacijami potegovali tudi
inovatorji iz podjetij Bosio in Esotech. Obe inovaciji sta dobili srebrno priznanje. V Bosiu so razvili in izdelali popolnoma avtomatizirano linijo za žarje-nje odkovkov, Esotech pa je priznanje dobil za sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Nikola Tesla v Srbiji.
JI
Burni odzivi glede odstranitve igral
V območni enoti ZVKDS trdijo, da ne nasprotujejo igralom
CELJE - Mestna občina je začela obnovitvena dela v atriju nad otroškim oddelkom v Osrednji knjižnici Celje, in sicer pri kavarni Miško Knjižko. V knjižnici so se ob tem odločili, da bodo s tega prostora trajno odstranili igrala in umetno travo, ker njihovi namestitvi nasprotujejo zavod za varstvo kulturne dediščine in projektanti knjižnice. V svojem odzivu je celjska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine prikazala svojo plat zgodbe, pri čemer je odstranitev igral sprožila burne odzive na družbenih omrežjih.
Iz območnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so nam sporočili, da nikakor ne nasprotujejo postavitvi otroških igral pred Osrednjo knjižnico Celje. Zavod je, kot so navedli, od vsega začetka soglašal s postavitvijo igral,
vendar v omejenih gabaritih in primernih, naravnih materialih, kar naj ne bi motilo osrednjega pogleda na knjižnico. Zavod je prav tako predlagal, naj se namesto enega večjega igrala postavi več manjših, s čimer bi zmanjšali negativen vizualni vpliv na varovano nabrežje.
Kot je še zapisala Danijela Brišnik, direktorica celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, je bilo ob gradnji nove knjižnice deloma pozidano tudi Savinjsko nabrežje, zato so projektanti načrtovali zeleno streho otroškega oddelka nove knjižnice, s čimer se je zavod strinjal. Kot je še dodala Brišnikova, pomembno z vidika varovanja vrtno arhitekturne dediščine Savinjskega nabrežja je ohranjanje vloge prostora; umetni materiali so zato v nasprotju z veljavnim
varstvenim režimom. Zavod za varstvo kulturne dediščine je leta 2014, ko je bila umetna trava že položena, izjemo dopustil za določen čas dveh let, do obnove strehe knjižnice oziroma otroškega oddelka. Pogoj zavoda je bil, da je po preteku tega časa ponovno treba vzpostaviti zelenico, čemur je
sledila tudi odločba ministrstva za kulturo.
Ob tem so v celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine še opozorili, da so ves čas vztrajali, da je treba za umestitev igral in umetne trave pridobiti soglasje projektanta osrednje knjižnice, kar določata tudi Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah in Kodeks poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev.
Na zaplet so se odzvali tudi
sali, da po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja na zeleni terasi pred Osrednjo knjižnico Celje igrala sploh niso bila predvidena. V občini si želijo, da bi projektanti in predstavniki zavoda za kulturno dediščino dosegli soglasje za ponovno ureditev igrišča. Na Facebookovi strani celjske knjižnice so se ob ob-
javi novice o odstranitvi igral sprožili številni in burni odzivi obiskovalcev knjižnice.
ROBERT GORJANC Foto: Grupa
Obnova terase pri Osrednji knjižnici Celje bo trajala predvidoma dva meseca in bo stala približno 48 tisoč evrov. Dela izvaja obrtno--gradbeno podjetje Remont. Izvajalec del bo teraso, ki je doslej zamakala, na novo hidroizoliral, namestil toplotno izolacijo, opravil kleparska in druga dela. Hkrati bo uredil tudi odvodnjavanje meteornih voda v prehodu med Splavarskim mostom in Muzejskim trgom. Igrala, ki so bila na terasi, je režijski obrat Mestne občine Celje odstranil in jih bo namestil v Vrtcu Anice Černejeve v enoti Luna.
Namesto igral je pred Osrednjo knjižnico v Celju zdaj gradbišče.
Stanje zamenjane zemljine znano oktobra
Na Biotehniški fakulteti UL pojasnili
izvedene meritve
CELJE - Na Biotehniški fakulteti (BF) ljubljanske univerze in v celjski občini so se odzvali na zaskrbljenost staršev otrok in na zapise v medijih, da je analiza zamenjane onesnažene zemljine v Vrtcu Hudinja spet pokazala prekoračeno vsebnost arzena v zemlji, prav tako naj ne bi bil ustrezen pH zemlje.
S Katedre za pedologijo in varstvo okolje na BF, ki je pri zamenjavi zemljine sodelovala kot zunanji strokovni sodelavec, so nam sporočili, da so bili pri iskanju nove primerne zemljine posebej pozorni, da je iz naravnega okolja, ker je biodosegljivi del (topni del) potencialno nevarnih elementov iz naravnih zemljin bistveno manjši. »Glede izbire zemljine smo odsvetovali uporabo umetno pripravljenih substratov, ki poleg zemlje vsebujejo tudi komposte Kakšno je stanje zamenjane zemljine v vrtcu na Hudinji, bo znano komunalnih odpadkov in oktobra, ko bo končana analiza obnovljenih tal.	čistilnih naprav. Izvajalec je
predlagal uporabo zemljine iz Šmartnega v Rožni dolini. Lokacija je bila ustrezna, ker je bila v naravi, daleč od cest in industrije ter se na njej ni izvajalo intenzivno kmetovanje. V naravi nastali elementi, ki jih vsebujejo vse zemljine zaradi načina nastanka, imajo praviloma manjšo biodoseglji-vost, v manjši meri prehajajo v okolje oziroma ogrožajo zdravje ljudi in okolja,« so na BF odgovorili na naše vprašanje, zakaj je bila za zamenjavo izbrana prav zemljina z območja Šmartnega v Rožni dolini.
Zanimalo nas je še, kako se je lahko zgodilo, da so bile tudi v zamenjani zemljini povečane vrednost arzena. Kot so pojasnili na BF, so na mestu odvzete zemljine opravili preliminar-
no testiranje, pri čemer so bile vsebnosti elementov (nikelj, krom, arzen) v povprečju pod mejnimi vrednostmi. »Zaradi naravne heterogenosti zemljine, kar so pokazale preliminarne analize, smo se odločili za testiranje vzorčnih kamionov (18 kamionov) pri navozu zemlje na igrišče. Analize so potrdile naše prvotne meritve, vsebnosti arzena v zemljini so bile povprečno pod mejnimi vrednostmi.«
Rezultati bodo znani sredi oktobra
Na igrišču vrtca je bil zemljini dodan zmlet apnenec, nato je bila pokrita s travnim tepi-hom. Dejanska vsebnost elementov, tudi arzena, bo torej znana, ko bodo znani rezultati analize (monitoringa) po vgradnji zamenjane zemljine.
»Odvzeli smo reprezentativne vzorce na treh mestih v dveh globinah (skupno 200 koščkov zemlje), ki bodo
dali verostojne informacije o vsebnosti arzena v zemlji. Analiza stanja tal na igrišču po izvedeni obnovi je edino, kar lahko potrdi ustreznost izvedene sanacije in je največja stopnja varnosti za uporabnike igrišča,« še navajajo na BF. Rezultati tega monitoringa bodo znani sredi oktobra.
Na naše vprašanje, ali je zamenjana zemljina v skladu z veljavnimi uredbami in ali presežene vrednosti arzena predstavljajo nevarnost za zdravje otrok, so nam z BF odgovorili, da je zamenjana zemljina skladna z vsemi uredbami in da ni presežena opozorilna vrednost za arzen (mejna vrednost znaša 20mg/ kg, kar še pomeni varno vsebnost nevarnih snovi v tleh). V občini so se na zaplet odzvali z zagotovilom, da bodo izvedli vse aktivnosti, da bo otrokom omogočena varna uporaba igralnih površin.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Več denarja za Muzejski trg in telovadnico
CELJE - Po pričakovanju je bilo na prvi seji celjskega mestnega sveta največ časa namenjenega rebalansu proračunu.
Svetniki so odlok o rebalansu sprejemali po hitrem postopku, po reorganizaciji mestne uprave je izhodišča za predlog rebalansa predstavila Natalija Črepinšek, vodja sektorja za finance v oddelku za splošne zadeve. »Proračun je bil sprejet konec minulega leta, takrat so bili nekateri prejemki in izdatki lahko zgolj ocenjeni, med letom pa je potem mogoče ugotoviti, kakšne so prave vrednosti. Ob tem
je prišlo tudi do reorganizacije v MOC, kar pomeni, da je bilo treba spremeniti tudi strukturo proračuna po posameznih oddelkih,« je povedala Črepinškova.
Na spremembo proračuna je najbolj vplivalo manjše črpanje evropskih sredstev od predvidenega, hkrati so imeli vpliv tudi povečanje nekaterih investicijskih odhodkov zaradi podražitve investicije na Muzejskem trgu in dokončanje gradnje telovadnice v I. osnovni šoli ter tudi povečanje sredstev za plače javnih uslužbencev. Po drugi strani je celjska ob-
čina zaradi spremenjene povprečnine prejela le sto tisoč evrov. Mestni svet je z veliko večino rebalans proračuna sprejel po hitrem postopku.
Svetniki so tudi potrdili novo članico mestnega sveta Renato Ribežl, ki je po prisegi v klopeh Stranke modernega centra (SMC) nadomestila Primoža Po-gelška, ki je odstopil kot svetnik. Mestni svet je prav tako soglasno potrdil nov petletni mandat mag. Poloni Rifelj na mestu direktorice Osrednje knjižnice Celje.
RG
Vege je zeleno in je modro
Pod obok znamenite brvi nad Savinjo so se preteklo soboto zgrnili ljubitelji vegetarijanske hrane. Morda si piknika ne predstavljate brez čevapčičev, a tudi tokrat se nad izvrstno hrano ni nihče pritoževal. Golaž, pleskavice in klobasice so bili, le da brez živalskih sestavin. Preprosto zato, ker je včasih dobro poskusiti kaj novega in ker je za dobro planeta pametno pojesti kakšen zrezek manj.	StO, foto: GrupA
Novo krožišče na Dečkovi cesti že v rabi
Uradno odprtje Jagros načrtuje ob dograditvi trgovskega središča
CELJE - Vozniki in kolesarji lahko na Dečkovi cesti že nekaj dni vozijo po novem krožišču, ki ga je zgradilo podjetje Jagros v okviru gradnje prihodnjega novega trgovskega središča na območju nekdanjega Aera. Kljub temu bo treba na uradno odprtje krožišča še nekoliko počakati, saj je to predvideno hkrati z odprtjem trgovskega središča spomladi prihodnje leto.
To nam je povedal Franc Jager, direktor družbe Jagros, ki je investitor krožišča in novega trgovskega središča. Kot je znano, je bilo pred začetkom
gradnje precej usklajevanja s četrtno skupnostjo Dečkovo naselje, saj je bilo med tamkajšnjimi prebivalci kar nekaj pomislekov ob napovedani gradnji trgovskega središča in pričakovanem povečanem prometu. Po daljšem usklajevanju je investitor s četrtno skupnostjo in celjsko občino dosegel dogovor o gradnji krožišča in njegovi umestitvi v prostor. Napet časovni načrt je predvideval, da mora biti krožišče zgrajeno do začetka letošnjega šolskega leta.
»Čeprav z nekaj zamude, nam je delo uspelo končati v okvirnem roku, ob težkih vre-
menskih pogojih, tudi ob hudi vročini v poletnih mesecih. Ob gradnji krožišča je bila na tem mestu zamenjana tudi celotna komunalna infrastruktura,« je povedal Jager. Glavnino gradbenih del so opravili kar sami, saj je podjetje registrirano tudi za to dejavnost, v sodelovanju z Vocem in s še nekaterimi podjetji. Naložbo v krožišče direktor Jagrosa ocenjuje na približno 600 tisoč evrov.
Sicer pa krožišče še ni povsem končano, dograditi je treba še peti krak, kar je predvideno ob gradnji trgovskega središča. Pri gradnji trgovskega središča je prišlo do manjšega zamika zaradi zahtevnega pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj in dokumentacije: najprej je bilo treba za območje nekdanjega Aera spremeniti
občinski podrobni prostorski načrt, pridobiti gradbeno dovoljenje za rušitev nekdanjega kompleksa Aera, pred dnevi pa je podjetje dobilo gradbeno dovoljenje za začetek gradnje trgovskega središča.
V Celju so sicer obnovitvena dela še na enem objektu, ki ima pomemben vpliv na pretočnost prometa v mestu. Gre za obnovo podvoza pod železniško progo pri pošti v Celju. Gradbena dela na tem območju - v okviru prenove proge Zidani Most-Celje -zaradi zapletenega posega trajajo že nekaj mesecev. Prenovljen podvoz bo tako končan in predan namenu predvideno do 15. novembra.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Že nekaj dni se je mogoče peljati po novem krožišču na Dečkovi cesti v Celju.
Športna zmagovalna miselnost je nalezljiva
ŠENTJUR - V Ipavčevem kulturnem centru je ob koncertnem programu Big benda svoj praznik v nedeljo zvečer obeležila Občina Šentjur. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim občanom in mladim z najbolj izstopajočimi dosežki v času osnovnega šolanja.
Poseben večer je bil to za Majo Mesa-rec, Ano Kenda, Karmen Gagič, Ano Majcen, Jana Kolbiča, Blaža Pavliča, Gašperja Kuharja in Sebastjana Robi-
ča. Priznanje s knjižno nagrado so prejeli kot najboljši učenci posamezne od šestih osnovnih šol v občini, Šolskega centra Šentjur in Glasbene šole skladateljev Ipavcev. Še eno od priznanj je bilo namenjeno mladim. Za posebne dosežke in predstavljanje občine navzven so ga prejeli člani Mladinske foklorne skupine Lintvar. Drugo priznanje je za dolgoletno vodenje vinogradniškega društva komisija namenila Edvardu Kolarju.
Sicer je bil večer še vedno pod vtisom zlatega dosežka naših košarkarjev, ki se ga je v slavnostnem govoru dotaknil tudi župan Marko Diaci. Da je treba razširiti obzorja, razpreti krila in sanjati, pa je ob to dodal še osrednji slavljenec večera, prejemnik Ipavčeve plakete Iztok Špan. Njegovo podjetje Tajfun s Planine pri Sevnici je že pol stoletja simbol lokalne podjetnosti in družbene odgovornosti.
StO
Začetek ogrevalne sezone
CELJE - Zaradi nizkih temperatur prejšnji teden je Energetika Celje, ki je proizvajalec in distributer toplote v sistemu daljinskega ogrevanja, že začela novo ogrevalno sezono v Mestni občini Celje.
Letošnji začetek je za en dan prehitel začetek ogrevanja v sezoni 2010/11, ko je topla voda po omrežju stekla 21. septembra. Zagon sistema daljinskega ogrevanja še ne pomeni tudi dejanskega ogrevanja v večstanovanjskih stavbah. To je namreč odvisno od dogovora etažnih lastnikov, ki morajo pisno sporočiti svojo odločitev pooblaščenim vzdrževalcem toplotnih postaj. Ob tem v celjski energetski družbi še opozarjajo, da lahko etažni lastniki v dogovoru z vzdrževalcem toplotne postaje v času ogrevalne sezone tudi ob toplejšem vremenu uravnavajo oziroma zmanjšajo moč ogrevanja in s tem seveda tudi prihranijo stroške. Poslovni odjemalci sami upravljajo s toplotnimi postajami in nekateri so prav tako že začeli ogrevanje.
RG
Kot vsako leto so pred začetkom ogrevalne sezone v Energetiki Celje morali opraviti vzdrževalna in investicijska dela. Največji poseg je bil na toplovodnem omrežju na Otoku, del omrežja so obnovili tudi na Lavi, Hudinji in v Novi vasi. V družbi so se ob tem soočili še z eno tehnično težavo, saj so zaradi spuščanja v omrežju morali začasno zapreti glavni vročevod sistema daljinskega ogrevanja, ki vodi od sežigalnice v Toplarni Celje. Ta sicer predstavlja osnovni vir ogrevanja za mesto Celje, saj je njen delež v strukturi virov toplote kar 70-odstoten, ostala vira sta v glavnem zemeljski plin in lesna biomasa iz furnirnice Merkscha.
Prevrat z uporabnim dovoljenjem, v Ločah zamujajo z deli
SLOVENSKE KONJICE - Novozgrajen konjiški Vrtec Prevrat je že avgusta pridobil uporabno dovoljenje in prvega septembra so se vanj že vselili otroci prvega starostnega obdobja. V Vrtcu Loče z deli zamujajo.
Za otroke v Vrtcu Prevrat je na voljo sedem igralnic, a tako bo le do konca obnove starega Vrtca Prevrat. »V tem vrtcu dela potekajo normalno. Pričakujemo, da bo do začetka decembra tudi izdano uporabno dovoljenje. To pomeni še eno večjo selitev, kajti vsi otroci, ki so še vedno v vrtcu v Slomškovi ulici, se bodo preselili na novo mesto. Predvidevamo, da bo z začetkom novega leta ta vrtec v celoti v funkciji,« je razložil konjiški župan Miran Gorinšek.
Poleg sedmih igralnic bodo otrokom na razpolago še trije večji skupni prostori, dva večnamenska in športna gibal-nica ter zunanje pokrite terase z igrali. V novozgrajenem objektu so tudi centralna kuhinja z novo sodobno opremo ter upravni in drugi tehnični prostori. Občina Slovenske Konjice je julija lani podpisala pogodbo za novogradnjo in rekonstrukcijo Vrtca Prevrat z izvajalcem GIC gradnje iz Rogaške Slatine v skupni vrednosti 2,2 milijona evrov. Dela potekajo tudi v Vrtcu Loče, a pogodbeni izvajalec ima težave z dobaviteljem oken, zato je prišlo do manjše zamude. Župan Miran Gorinšek vseeno upa, da bodo dobili uporabno dovoljenje do konca novembra. »Tudi za ta vrtec upam, da se bodo vanj otroci lahko vselili iz dveh nadomestnih prostorov do konca leta.«
Občina Slovenske Konjice je za novogradnji vrtcev Prevrat in Loče uspešno pridobila 800 tisoč evrov nepovratnih sredstev Eko sklada.	BGO
Veronika Deseniška gre po evropske cekine
Na gradu Veliki Tabor v Desiniću na Hrvaškem je nekaj občin in ustanov s Celjskega s partnerji s Hrvaške podpisalo sporazum za pripravo projektnega predloga Veronika - mit romantične ljubezni, ki ga bodo prijavili na razpis Interreg Slovenija-Hrvaška.
V projektu sodelujejo Občina Braslovče kot vodilni partner, Občina Laško, Pokrajinski muzej Celje in Razvojna agencija Kozjansko, kot partnerji s Hrvaške pa Občina Desi-nić, Muzej Hrvaškega Zagorja in Zagorska razvojna agencija.
Glavni cilj projekta je vzpostavitev privlačne in prepoznavne turistične destinacije. Partnerji na mestih »transverzale« nesrečne ljubezni med Veroniko in Friderikom in v njeni širši okolici pričakujejo povečanje števila turističnih obiskovalcev, saj jih bodo tja vabili mit romantične ljubezni, celovita ponudba in urejeni kulturni spomeniki lokalnega in državnega pomena, ki bodo deležni obnove.	RG
Namesto starega doma sodoben center
Zgrajen naj bi bil leta 2020, občino pa bo stal 3,3 milijona evrov
Na mestu starega kulturnega doma bo v treh letih stal sodoben kulturno-izobraževalni medgeneracijski center (KIMC) Polzela. Kako bo izgledal, si bodo lahko zainteresirani ogledali na javni razgrnitvi projekta letos jeseni.
POLZELA - V središču Polzele bo na mestu starega kulturnega doma zrasel sodoben kulturno-izobraževalni medgeneracijski center (KIMC Polzela). Staro zgradbo, neprimerno sodobni tehnologiji in potrebam, naj bi v treh letih zamenjala moderna, tehnološko podprta stavba.
V njej bodo glavna dvorana z 268 stopničasto razporejenimi sedeži, avla in v prvem nadstropju mala dvorana. Pred centrom bo ploščad z nadstreškom. Občina bo v sklopu projekta prenovila tudi bližnji trg, na katerem bo poleg obstoječega spomenika tudi stilizirana fontana, ki bo predstavljala tok Savinje. »Sodoben kulturni center naša občina preprosto potrebuje. Društvena dejavnost na vseh področjih kulture in medgeneracijsko sodelovanje sta tako razvejana in razgibana,
da občani potrebujejo nove prostore za nemoteno ustvarjanje,« pojasnjuje župan Jože Kužnik. Polzelani so sicer razmišljali tudi o obnovi starega kulturnega doma, a so se nato po posvetu s stroko odločili, da je bolj smiselno zgraditi novega. Stara zgradba je namreč dotrajana in tudi statično vprašljiva, kar pomeni, da bi bila lahko celovita obnova omejena.
Čakajo še na razpise
Polzelski svetniki so na zadnji seji soglasno sprejeli investicijski program za gradnjo centra, ki ga je septembra izdelal RCI - Razvojni center Inženiringi Celje. Občino bo projekt po trenutnih ocenah stal približno 3,3 milijona evrov. Od tega ima zagotovljenih 11 odstotkov nepovratnih sredstev Eko sklada, kar pomeni malo manj kot 400 tisoč evrov. Preo-
stanek denarja bo po trenutni finančni konstrukciji zagotovila sama. V višini 1,2 milijona evrov bo najela 15-letno posojilo, približno 1,7 milijona evrov pa bo v treh letih zagotovila v proračunu. »Zavedam se, da bo gradnja centra finančno velik zalogaj za našo občino, ampak glede na trenutni razpis Eko sklada, na katerega se bomo prijavili, in prihodnje razpise, na katere se prav tako nameravamo prijaviti, sem prepričan, da bomo projekt v treh letih uspešno spravili pod streho,« še dodaja župan. Center naj bi začeli graditi že prihodnje leto. Dokončan naj bi bil leta 2020. V tem času bodo Polzelani brez kulturnega doma, zato bodo prireditve v telovadnici tamkajšnje osnovne šole ali na gradu Komenda, nekaj pa jih bo moralo tudi odpasti.
ŠO
Z novim gasilskim domom
ŽALEC - Prostovoljno gasilsko društvo Velika Pirešica je v soboto namenu predalo nov gasilski dom. Na mestu starega, ki je bil dotrajan in statično oporečen, ga je zagradilo v približno dveh letih. Pri tem so z delom in donacijami pomagali tako člani gasilskega društva, krajani kot podjetniki.
Star gasilski dom, zgrajen leta 1934, so porušili lani marca. Nova zgradba je bila do prve faze končana že konec lanskega leta. V primerjavi s starim domom je nov nekoliko večji, predvsem pa modernejši. »Prilagodili smo ga za vse naše potrebe. Prostore smo nekoliko razširili, garaže in izvoze pa smo optimalno razporedili, pri čemer smo imeli v mislih postavitev vozil, ki bo omogočala njihov čim lažji izvoz v primeru intervencij.
Uredili smo sejno sobo, dvorano in skladišče,« izpostavlja predsednik PGD Velika Pi-rešica Miran Grebovšek.
Gradnja gasilskega doma je stala približno 400 tisoč evrov. Občina Žalec je prispevala približno 40 tisoč evrov, vse ostalo je društvu uspelo zbrati s pomočjo prispevkov krajevne skupnosti, krajanov, botrov in sponzorjev. Da so gasilci iz Velike Pirešice projekt uspeli spraviti tako hitro pod streho brez kakršnega koli posojila, imajo veliko zaslug tudi domačini, še poudarja Grebovšek. »Pomagali so nam z izposojo delovnih strojev, s pripravo malice in postrežbo pijače, da naši fantje, ki so delali cele dneve, niso bili lačni in žejni.«
ŠO
Foto: TT
'llll UK!
Nov gasilski dom PGD Velika Pirešica stoji na mestu starega. V primerjavi z njim je nekoliko večji, predvsem pa modernejši in bolj prilagojen potrebam gasilcev.
Predlog obnove cest za štiri leta
REČICA OB SAVINJI - Občina je pripravila predlog obnove svojega cestnega omrežja za štiriletno obdobje. Občinski svet se je s predlogom že seznanil. Po potrditvi tistih cestnih odsekov, ki bodo obravnavani prednostno, bo izdelana še projektna dokumentacija.
V	rečiški občini je 58 kilometrov kategoriziranih cest, od teh je približno polovica lokalnih. Ostalo so javne poti. Nekaj kategoriziranih cest je tudi na zemljiščih, ki so v zasebni lasti. Občina se je za predlog obnove svojega cestnega omrežja za štiriletno obdobje odločila zato, da bi ga uskladila z občinskim razvojnim programom do leta 2020. Med glavnimi razlogi je, da namerava Rečica prihodnje leto podeliti koncesijo za vzdrževanje in obnovo cest.
V	okviru predloga sta predvidena obnova asfaltiranih cest ter asfaltiranje tistih, ki so še v makadamski izvedbi. Makadamskih je še petnajst kilometrov. Temeljite obnove je potrebnih devet kilometrov dotrajanih ali poškodovanih asfaltiranih cest.
BJ
Po združitvi polno zaseden
Preboldski dom upokojencev ob sedmi obletnici delovanja namenu predal novo opremo - Kmalu tudi storitev pomoči na domu
PREBOLD - V domu upokojencev, ki zadnja tri leta in pol deluje kot enota Doma upokojencev Franca Sa-lamona Trbovlje, so v petek popoldne obeležili sedem let delovanja. Ob tej priložnosti so namenu predali tudi novo opremo.
Preboldski dom, ki je nadstandardno grajen, je bogatejši za novo opremo in pohištvo na vseh treh oddelkih za de-menco in v avli. Nova pridobitev je tudi soba za sproščanje. Gre za multisenzorno sobo, namenjeno vsem oskrbovancem, predvsem tistim z demenco in tistim, ki potrebujejo rehabilitacijo po kapi. »Soba deluje na podlagi čutil. V njej so postelja, ki vibrira na glasbo, masažni stol in različni svetlobni učinki,« pojasnjuje direktorica doma Danica Hren, ki je še posebej ponosna, da preboldska enota prevzema sistem kakovosti E-qalin, vseevropski model upravljanja s kakovostjo v ustanovah socialnega varstva. V prvi vrsti gre za boljšo kakovost storitev in večjo motiviranost ter zadovoljstvo zaposlenih. Zanemarljivo ni niti sodelovanje z matičnim domom v Trbovljah. Oskrbovanci iz Prebolda obiskujejo bazen v trboveljski matični enoti, medtem ko bodo tamkajšnji oskrbovanci lahko po novem uporabljali preboldsko sobo za sproščanje.
Več oskrbovancev in zaposlenih
Preboldski dom upokojencev zadnja tri leta in pol deluje kot enota Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje. Pred tem je bil v zasebni lasti, zaradi finančnih težav lastnika pa je bil tik pred tem, da bi zaprl svoja vrata. Po združitvi s trboveljskim javnim zavodom si je opomogel. Če je bilo v času spojitve v njem zgolj 63 stanovalcev, je danes povsem poln, v njem je 153 oskrbovancev. Nujnih prošenj za namestitev v domu je približno 30, preostalih še veliko več. Vzporedno z oskrbovanci se je povečalo tudi število zaposlenih, med katerimi prevladuje predvsem mlad kader. Zaposlenih je približno 80 ljudi, kar nekaj jih prihaja iz lokalnega okolja.
Širi dejavnost
V prihodnje si bodo prizadevali še razširiti svoje storitve. Vzpostaviti želijo storitve pomoči na domu, fizioterapev-tske in frizerske storitve ter sobo za sproščanje ponuditi širši javnosti, predvsem za šole in vrtce. »Preboldski dom se je lepo vključil v dogajanje v Spodnji Savinjski dolini. Okoliški prebivalci so ga sprejeli, predvsem pa so veseli, da je dom ostal in omogoča prijetno jesen življenja vsem starostnikom. Čedalje več jih namreč prihaja tudi iz okolice Prebolda,« še izpostavlja direktorica, ki jo veseli, da se v dogajanje v domu poleg občine, ki preko javnih del omogoča dodatnega delavca, vključujeta tudi tamkajšnja osnovna in glasbena šola.
ŠPELA OŽIR
Nov mesec nove cene
VELENJE - Mestni svetniki so na torkovi seji potrdili nove, višje cene vrtca. Te bodo začele veljati 1. oktobra.
Oktobra pred dvema letoma, ko je veliko občin zvišalo cene svojih vrtcev, so velenjski mestni svetniki to celo znižali za dva odstotka. Minuli torek so svetniki potrdili nove, višje cene.
Kot je povedal vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek, se je letos spremenilo in zgodilo več stvari, ki predstavljajo tehtne razloge za povišanje cen. Eden glavnih je dogovor med sindikati in vlado oziroma delodajalci o odpravi plačnih anomalij v javnem sektorju, ki je omogočil oziroma vpeljal zvišanje plačilnih razredov.
Nove cene sicer še vedno ne bodo višje, kot so bile pred znižanjem leta 2015. Na podlagi predlogov javnega zavoda je ustanovitelj svetnikom predlagal dvig cen za povprečno 1,51 odstotka.
Martinšek je sicer poudaril, da so cene kljub zvišanju ugodne v primerjavi z drugimi občinami. Točne primerjave sicer še ni mogoče narediti, saj v tem času večina občin potrjuje (nove) cene, a zagotavlja, da bodo cene velenjskega vrtca ostale med najnižjimi v Sloveniji. Občina sicer za delovanje vrtca namenja 12 odstotkov sredstev iz letošnjega proračuna.
EP
Dva dneva ovce in njene volne
SOLČAVA - Konec tedna so v kraju pripravili dvodnevni Festival ovčje volne Bicka. Na območju Solčavskega imajo namreč avtohtono pasmo jezersko-solčavske ovce. Poleg tega se je tam v zadnjem desetletju zelo uveljavilo polstenje volne, po domače »filcanje«.
Festivalska sobota je bila v znamenju razstave Pletemo prijateljstva, kjer so bile med drugim na ogled polstene in volnene slike. Oba dneva je organizator pripravil tudi delavnici polstenja, ena od njiju je bila namenjena otrokom. Vrata so odprli tudi vsi trije solčavski lokali s polstenimi izdelki - nov butik društva »filcark« Bicka ter ateljeja Franc in Liza ter Majnik. Franc in Liza sta med drugim postavila polsteno inštalacijo, Atelje Majnik je prikazal vezenje cvetja na polsteno podlago.
Nedelja je bila v znamenju modne revije Pletemo prijateljstva, kjer so postavili na ogled ročno polstena in volnena oblačila ter polsteno obutev. Predstavljeni so bili modni izdelki slovenskih, avstrijskih in hrvaških »filcark«. Različne volnene izdelke je bilo mogoče kupiti na festivalski tržnici, kjer so bili na voljo različni izdelki domače obrti.
Veliko pozornosti je bilo posvečeno tudi sami ovci. Ogledati si je bilo mogoče filme o jezersko-solčavski ovci, na predavanju pa je to pasmo predstavila Marjeta Ženko iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. V živo so bili prikazani striženje ovac, mikanje ter predenje volne. Med drugim je bila prikazana še uporaba jagnjetine v kulinariki. Dogajanje je dodatno popestrilo devetdeset ljudskih pevcev in godcev iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
BJ
Ovce pri »frizerju«.
Slivniška šola pred temeljito energetsko obnovo
ŠENTJUR - Župan je s predstavnico podjetja Tipo investicijske gradnje iz Ljubljane ta teden podpisal pogodbo o energetski obnovi Osnovne šole Slivnica pri Celju. Fasado bodo začeli obnavljati maja prihodnje leto. Dela naj bi predvidoma končali do konca počitnic.
Občina se je s to investicijo prijavila na javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin. Na razpisu je uspela pridobiti 239 tisoč evrov. Vrednost pogodbenih del znaša 825 tisoč evrov. Kot najugodnejšega ponudnika na razpisu so izbrali ljubljansko podjetje Tipo investicijske gradnje. V sklopu obnove bo stavba dobila novo izolativno fasado, zamenjali bodo dotrajano stavbno pohištvo in azbestno kritino. Predvideni sta tudi rekonstrukcija kotlovnice in vgradnja toplotnih črpalk zrak-voda. »Dolgo pričakovana energetska obnova stavbe bo zagotovila boljše delovne pogoje tako za otroke kot učitelje. V največji meri pa bo razbremenila šolske vzdrževalne stroške. Največja prednost bodo namreč bistveno nižji stroški ogrevanja,« je bila ob podpisu pogodbe navdušena ravnateljica Marjeta Ko-šak. V šoli si v prihodnje zelo želijo tudi novo knjižnico, saj je sedanja umeščena kar na šolski hodnik. Še bolj si krajani želijo, da bi ob gradbenih delih v šoli uredili tudi prometne razmere ob šoli.	StO
Potomka najstarejše trte na svetu, ki je posajena ob vojniški občinski stavbi, se je letos zelo izkazala. Trgatev je bila v družbi slovenske vinske kraljice.
Trgatev na slovesen način
VOJNIK - V soboto je bila že enajsto leto prireditev Vinska trgatev, ki jo pripravlja Vinogradniško-vinarsko društvo občine Vojnik. Prireditev se je v bistvu začela z jutranjim zbiranjem grozdja članov društva za društveno vino Vojničan. Kar petindvajset vinogradnikov je prispevalo grozdje za bodoče skupno vino. Skupaj so zbrali nič manj kot 364 kilogramov grozdja.
Zbrali so celo nekoliko več grozdja kot lani. Največ ga je prinesel Alojz Pušnik, ki je zato prejel društveno priznanje. Vi-
šek sobotnega dogajanja je bila trgatev grozdja potomke stare trte z Lenta, ki zelo dobro uspeva na brajdi ob občinski stavbi. Potomka je letos bogato obrodila tako po količinski plati kot po kakovosti. Na njej je bilo letos kar 44 kilogramov grozdja, ki so ga potrgali na kar najbolj slovesen način. Obirali so ga slovenska vinska kraljica Maja Žibert, župan Branko Petre, predsedniki vseh treh krajevnih skupnosti in člani vokalne skupine Arclinski fantje. Ob igranju pihalne godbe z Ljubečne ter petju, seveda. Da bo
iz zbranega grozdja nastalo kar najbolj odlično vino Vojničan, bo poskrbel društveni kletar Miran Kovač. Vinogradniki imajo svojo klet v občinski stavbi.
Praznovanje so nadaljevali pod velikim šotorom, kjer so podelili vinogradnikom različna priznanja. Tam je bilo tudi tekmovanje v praženju krompirja. Najokusnejšega je pripravila ekipa domačega društva Dobra volja. Dobre volje udeležencev prireditve je bilo nasploh v izobilju.
BJ, foto: vinogradniško društvo
Ptice miru iz Celja v svet
S prireditvijo Pozdrav ptic miru so šolarji z učitelji že dvanajstič na zvezdo sredi mesta povabili vse ljudi dobrih misli in prizadevanj za boljši svet. Letos je otroke v gibanju za mir podprl tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez.
Rdeča nit letošnjega druženja v mestu je bila predvsem strpnost do drugačnih. Z zavedanjem, da imamo vsi pravico do svojih posebnosti, si lahko prihajamo naproti in bogatimo skupni prostor. S pesmijo, plesom in z besedo so otroci opozarjali predvsem na to, da mir na svetu še zdaleč ni samoumevna in vsem ljudem zagotovljena možnost.	StO
Za mednarodni projekt sklicali izredno sejo
ZREČE - Svetniki so na izredni seji občinskega sveta potrdili županov predlog, da nov čezmejni projekt o prazgodovinski dediščini Brinjeve gore uvrstijo v načrt razvojnih programov občine.
Občina Zreče bo sodelovala kot partner v projektu čezmejne-ga sodelovanja Slovenija-Hrvaška Prehistory adventure - utrinki prazgodovinskega utripa življenja, izkustveni sprehod skozi prazgodovinsko dediščino. Poleg Občine Zreče pri projektu
sodelujejo še Občina Donja Voća, Občina Radenci, Arheološki muzej v Zagrebu, hrvaška turistična zveza, Slovenska turistična organizacija, oddelek za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in mesto Karlovac. Skupna vrednost projekta bo znašala 700 tisoč evrov, zreški del znaša 150 tisoč evrov, a če bodo uspešni na evropskem razpisu, bo zreški del za 85 odstotkov manjši, kar pomeni, da mora občina v proračunu zagotoviti približno 22 tisoč evrov.	BGO
radio celje
10
KULTURA
Razstava o Almi M. Karlin bo v Cankarjevem domu na ogled do 14. januarja.
Direktorica Cankarjeva doma Uršula Cetinski, kustosinja Barbara Tr-novec in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman
»Alma je brezčasna zaradi vrednot, ki jih posreduje«
Delo in življenje Alme M. Karlin v Cankarjevem domu
Za Pokrajinski muzej Celje je razstava Alme M. Karlin v Ljubljani posebno priznanje za dobro opravljeno delo. »Zelo smo ponosni, da se v tako prestižni ustanovi predstavlja naš muzej. Alma je zgodba, ki presega ne samo celjske in slovenske okvire, ampak tudi širše evropske. Postavitev razstave mi je všeč in prepričan sem, da bo navdušila številne obiskovalce, ki bodo tudi zaradi te razstave prišli v naš muzej,« je vidno navdušen v slovenski prestolnici povedal direktor muzeja Stane Rozman.
V največjem slovenskem kulturnem hramu, v Cankarjevem domu, so prejšnji teden odprli razstavo o svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin (1889-1950). Kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo ob 90-le-tnici Almine vrnitve s poti okrog sveta je v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravila kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje Barbara Trnovec, ki z njo končuje svoje dvajsetletno raziskovanje o izjemni celjski ženski.
Povabilo za razstavo je direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, ki je že leta 1995 napisala monodramo Alma, ki jo je na odrskih deskah odlično uprizorila dramska igralka Polona Ve-
trih, poslala lani in nanj so se v Pokrajinskem muzeju Celje pozitivno odzvali. V celjskem muzeju je namreč že obsežna stalna razstava o delu in življenju celjske popotnice. Žal dela in zgodbo Celjanke Alme M. Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke in teozofinje, Slovenci podrobneje odkrivamo šele v zadnjih dveh desetletjih. »Prej so bili njeno življenje in njena dela precej odrinjeni na družbeni rob, tudi zato, ker je bila v nemškem jeziku pisoča avtorica, čeprav je bila slovenskega rodu. Vendar se mi zdi, da si tako izjemni posamezniki zaslužijo, da se poglobimo v to, kar so počeli. Še posebej v dela žensk, do katerih je zgodovina še bolj kruta, zato
težko pridejo v zgodovinske vire,« je ob razstavi povedala direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.
Razkošje v modri in zlati
Razstava je zasnovana zelo razkošno. Vodilna barva je kraljevsko modra z zlatimi poudarki z zelo jasnim pomenom, da se poudari izjemnost in dragocenost Almine zgodbe in predmetov, ki so na razstavi. »Če mi je kdo v preteklosti rekel, kaj je Alma bila in kaj njena šara pomeni, bo dobil na tej razstavi odličen odgovor in dokaz, da je njena etnološka zbirka vse prej kot navadna šara,« je dejala Barbara Trnovec, ki se že dvajset let ukvarja s svetovno popotni-
co. Razstava v Cankarjevem domu je postavljena zelo razkošno, ne samo zaradi barve, temveč tudi zaradi količine novega gradiva. Na začetku razstavišča obiskovalec vstopi v genovsko pristanišče, kjer se je Almino potovanje začelo. Nato kronološko sledi predstavitev njenega potovanja. V središču prostora je globus, na katerem so označeni kraji, ki jih je obiskala. Na ogled so predmeti, ki jih je zbirala med potovanjem. Marsikaj je prvič predstavljeno širši javnosti. Na prav poseben način so predstavljeni japonski lesorezi, slovar desetih jezikov, ki ga je Alma napisala, preden je šla na pot okoli sveta, izjemno je bogata zbirka razglednic, posebno mesto ima skrivno-
Da bi otroci kot Erazem požirali svet
Nova predstava Erazem in potepuh v SLG Celje
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje nadaljujejo s premierami gledaliških predstav. Za mladino so letos pripravili predstavo Erazem in potepuh, delo ene najbolj priljubljenih avtoric za otroke Astrid Lindgren. Predstava vsebuje elemente melodrame, pustolovščine in detektivke ter značilen humor švedske pisateljice.
Erazem in potepuh je zgodba o devetletnem Erazmu, ki nima ne družine ne toplega doma, zato živi v sirotišnici, in o potepuhu Oskarju. Ker Erazem hrepeni po ljubeči družini, pobegne iz sirotišnice. Na poti sreča potepuha Oskarja. Skupaj preživita veliko nenavadnih dogodivščin. Ajda Valcl, režiserka predstave,
v kateri je veliko glasbe in plesa, meni, da je dinamična predstava zelo zanimiva za mladostnike in tudi njihove starše. »Predstava je duhovit in šarmanten del opusa Astrid Lindgren in mislim, da nam je zelo dobro uspela, predvsem zaradi glavnih igralcev, ki so izkazali ogromno mero talenta in prizadevnosti. Igralsko je predstava na zelo visoki ravni.«
V vlogi Erazma se na celjskem odru prvič predstavlja član ansambla Blaž Dolenc. Omenjena zgodba je bila pred leti prva mladinska nadaljevanka, ki jo je spremljal na televiziji, zato mu toliko več pomeni naslovna vloga v tej predstavi. »Ustvarjati to predstavo je bil zelo dober >žur<, saj
sem imel ob sebi krasno ekipo. Za svoj celjski debut si ne bi mogel želeli lepše dobrodošlice. Predstava ima kljub kriminalni zgodbi zelo veliko topline in prepričan sem, da bodo podobno kot Erazem tudi otroci požirali svet s širokimi očmi.«
Branko Završan, ki je za vlogo potepuha malce spremenil svoj videz, se je za to vlogo naučil igranja novega glasbila, tamburice. Astrid Lindgren je v predstavi Erazem in potepuh skozi prizmo socialne neenakosti in drugačnega načina življenja s humorjem oblikovala negativne like, kot so kriminalci, in dala več topline ter razuma obrobnim skupinam, kot so potepuhi in sirote.
BGO
Foto: Uroš Hočevar
Brane Završan in Blaž Dolenc v vlogi potepuha in Erazma
KULTURA
11
Na velikem globusu so označeni kraji, ki jih je Alma obiskala na svoji poti okoli sveta.
Alma s skrivnostnim kipcem Lija Tieguaija
stni kipec Lija Tieguaija, za katerega je Alma M. Karlin verjela, da ima nadnaravno moč, na ogled je tudi portret Karlinove, ki jo je v partizanih naslikal Božidar Jakac.
Ponovno sestavljeno drevo z žalostno preteklostjo
V posebnem kotičku je na ogled tudi dokumentarni film, ki je bil posnet ob razstavi, posvečeni Thei Schreiber Gammelin, ki je bila Almina sorodna duša. Ker so bili odzivi na film zelo dobri in ker so pričevanja tako dragocena, je film mo-
goče ponovno videti v Ljubljani. Postavitev na razstavi je zasnova tako, da je vsem tistim, ki bi želeli vedeti več, Barbara Trnovec ponudila še več dodatnega gradiva. Poleg kratkih vsebin na panojih so številne podrobnosti dodatno predstavljene na zaslonu na dotik. V okviru razstave je postavljen tudi igralni kotiček za odrasle in otroke. Simbolično na koncu razstave stoji ponovno sestavljeno drevo, ki je bilo posajeno na grobu Alme M. Karlin in so ga lani posekali. Odžagani deli so povezani in stike med njimi so poudarili z zlatimi ploščicami, ki simbolno pona-
zarjajo zareze v drevesu kot nekakšen spomin na njegovo preteklost. Pod drevesom je izpisan verz, ki ga je Alma M. Karlin zapisala, ko je prihajal njen čas slovesa s tega sveta: »In potem bom lebdela daleč, daleč v brezmejnem prostoru in iskala zvezdo, s katere ne bo mogoče videti Zemlje.«
Intelektualno in estetsko doživetje razstave
Barbara Trnovec je še dodala, da z zgodbo Alme M. Karlin pripoveduje zgodbo vseh »avtsajderjev« njenega kova. »Razstava mora biti intelektualno, duhovno, ču-
stveno in estetsko doživetje, kar ta razstava je, obenem pa mora biti tudi aktualna. Ta je aktualna, kolikor je aktualna Almina življenjska zgodba. Ta je po moji oceni brezčasna, predvsem zaradi vrednot, ki jih Alma posreduje.«
Ko se je Alma M. Karlin popolnoma izčrpana vrnila z osemletnega potovanja okoli sveta v rodno mesto, je pričakovala, da jo bodo pričakali otroci s cvetjem in sonarodnjaki s kranjskimi klobasami, a je bila postaja prazna. Priznanj za svoje delo je bila deležna v različnih državah sveta, a doma
manj, kot je pričakovala. Z veličastno razstavo je Alma skozi velika vrata vstopila v slovensko prestolnico in
požela zanimanje tudi širše slovenske javnosti. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Alma M. Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju in umrla 14. januarja leta 1950 v Pečovniku pri Celju. Študirala je jezike v Gorici, Parizu in Londonu, se v začetku prve svetovne vojne umaknila na Švedsko in Norveško ter se leta 1919 vrnila v Celje. Med letoma 1919 in 1928 je prepotovala Južno in Severno Ameriko, Daljni vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. Čeprav je bila slovenskega rodu, je bila vzgojena kot Nemka. Vsa svoja dela je napisala v nemščini. Slavo in uspeh, o katerih je sanjarila kot mlado dekle, ji je prinesla potopisna trilogija, ki je izšla v letih 1929-1933. Opus Alme M. Karlin po do zdaj zbranih podatkih obsega štiriindvajset objavljenih knjig, več kot štirideset proznih del, novel, črtic, člankov, pesmi, notnih zapisov in risb.
Kaj pa abonma?
Pestra ponudba kulturnih ustanov na Celjskem
OB ROBU
Kultura za srce in oči
September ni samo začetek novega šolskega leta, ampak je tudi čas, ko različni kulturni zavodi ponudijo novo sezono abonmajev. Skoraj večina nadaljuje začrtano programsko vizijo preteklih let, ki sledi predvsem željam širokega kroga občinstva.
Slovensko ljudsko gledališče Celje ponuja abo-nentom pet novih uprizoritev, eno izbirno predstavo gostujočega gledališča in koncert skupine Mascara. V novi sezoni si bodo obiskovalci lahko podobno kot pretekla leta ogledali nekaj komedijskih premier, nekaj klasike in eno premi-ero otroške predstave. Predvsem njihove otroške predstave so prava poslastica za otroke in njihove starše. Kot je dejala upravnica gledališča Tina Kosi, se v gledališču trudijo, da v abonma dajo tudi izvirno slovensko dramsko delo. Prav v teh dneh bo premiera Pesmi živih mrtvecev, sarkastične drame Matjaža Zupančiča, ki jo tudi režira.
Težko se druge kulturne ustanove pohvalijo s svojimi izdelki, saj nimajo profesionalnih igralcev, glasbenikov ali plesalcev. Prvič se v okviru abonmaja lahko pohvalijo s premiero in prvo ponovitvijo nekega dela v Zavodu za kulturo, šport in turizem, letos bo to glasbeno-scenski
*	PROGRAMSKA
^ A » *- : KNJIŽICA
№
aL ». N
repertoarna
KNJIZICA2017/18
Pestra bera kulturne ponudbe
spektakel Carmina Burana, ki je nastal v koprodukciji SToPa. Žalski zavod je tudi eden redkih zavodov, ki ponuja narodnozabavni abonma.
Festival Velenje letos ponuja 12 različnih abonmajev in veliko truda so vložili v oblikovanje abonmajske knjižice. Njihova z rožicami okrašena in tematsko razpeljana knjižica je res prava paša za oči.
Z oblikovanjem in vsebino se lahko pohvalijo tudi v Hiši kulture Celje, kjer so letos poleg že uveljavljene-
ga cikla Vesperae Musicae in Glasbenih sobotnic ponudili cikel svežih gledaliških produkcij z naslovom Ti gledaš. Knjižico so opremili z ilustracijami in mislimi odjemalcev kulture. V Celju prav posebna glasbena abonmaja ponuja tudi Zavod Celeia Celje pod budnim očesom vodje glasbenega programa Nenada Firšta. Več različnih abonmajev za različne okuse ponujajo tudi v Splošni knjižnici Slovenske Konjice, kjer z abonmaji za mlade vzgajajo prihodnje uporabnike kulturnih vsebin. V
Šmarju pri Jelšah imajo že dolgo tradicijo gledaliških abonmajev. Sveže in aktualne gledališke predstave bo mogoče spremljati tudi na šmarskih odrih.
Vpisi novih abonentov se počasi zaključujejo, kajti številni zavodi so na svojih odrih že imeli predstave iz abonmaja. Kljub temu, da je pogosto mogoče slišati, da za kulturo nihče ne da denarja, se večina ponudnikov lahko pohvali, da so njihovi abonmaji zasedeni.
BGO
Foto: SHERPA
Priznam, da zelo rada pregledam knjižice s kulturno ponudbo. Podobno kot v tedenskem sporedu televizijskih oddaj si podčrtam ali označim predstave, predavanja, ki si jih moram v novi kulturni sezoni ogledali.
Kot bi rekel lepotni kirurg Franc Planinšek, ljudje najprej pogledamo zunanji videz. In ker »lepotcem« namenimo več časa kot navadnim smrtnikom, mi najprej v oči padejo posebej oblikovane knjižice. Da je Festival Velenje daleč pred ostalimi, ni samo moje mnenje, temveč tudi mnenje njegovih konkurentov. Oblikovanje AV-studia je preseglo lanski izdelek in tudi knjižico ponudb Cankarjevega doma. A ker zunanji videz še ne pomeni dobre vsebine, je treba za boljši vtis pogledati v knjižico. Velenjski kulturni zavod je eden redkih, ki ponuja kar dvanajst abonmajev. V njih so zajeti okusi otrok, mladine, ljubiteljev klasične glasbe in gledaliških predstav, ljubiteljev komedije in tudi filma. Prava poslastica je abonma A la carte, ki ga abonenti sestavijo po svoji volji - iz vseh posameznih abonmajev izberejo po eno predstavo.
Posebej sem bila navdušena tudi nad ponudbo Hiše kulture Celje in tudi domiselnim oblikovanjem Matije Kovača ter ilustracijami Maje Todić. Seveda vsebina ne zaostaja za oblikovalsko ponudbo. Ostalo pa je že videno oziroma nič takšnega, kar bi na prvi pogled vrglo iz povprečja.
BARBARA GRADIČ OSET
Kaj pa vsebina? Podčrtala sem si nekaj predstav, ki si jih bom ogledala v lastni režiji oziroma vam jih bom posredovala kot novinarka. Carmina Burana v Žalcu, Tesla v Velenju in Slovenskih Konjicah, Pesmi živih mrtvecev v SLG Celje, dokumentarni performans Bolj čudno od raja v Hiši kulture Celje ter poletni koncert Marka Brdni-ka in Uroša Rakovca v Žički kartuziji. Ko sem se pogovarjala z ljudmi, ki izbirajo vsebine za svoje abonente, so mi vsi po vrsti dejali, da poleg kulturnega ozaveščanja sledijo željam širšega občinstva, zato je vsebina večinoma lah-kotnejša, kot bi si mislila. A vedno se najde tudi nekaj za tiste z bolj ostrim in dodelanim okusom.
Pomembno pri kulturnih vsebinah je tudi njihovo podajanje. Prijateljica mi je namreč z navdušenjem pripovedovala, kako so v Cankarjevem domu predstavili novo sezono. Vsebine namreč niso podali prijazno samo ušesom, temveč tudi očem. To bom imela v mislih, ko bom opremila naslednji kulturni prispevek.
12
NAŠA TEMA
Reci ne!
Ko otrok pošlje svojo fotografijo, na kateri je razgaljen, v spletni svet brez meja
Lani je bilo v Sloveniji 77 primerov otrok, katerih fotografije so bile razširjene po spletu, poleg tega je bilo 110 primerov, ko so posamezniki razširjali posnetke otrok. Najpogostejša oblika nasilja je žaljenje, pojavljajo se tudi druge oblike nasilja. Mladi danes sicer že dobro poznajo težave zaradi ponarejanja osebnih profilov na socialnih omrežjih, zato so na to že bolj pozorni. A še vedno pravočasno ne zaznajo vseh znakov zlorab, kjer neznanci ali znanci izkoriščajo njihovo lahkovernost.
Sredi letošnjega leta je tudi samomor. Zaradi sramu in po-
Europol začel projekt Reci ne, ki opozarja na izsiljevanje in spolne zlorabe otrok na spletu. V zadnjih letih se je pojav močno razširil, pri čemer mnogo primerov ostaja neprijavljenih. V poročilu Europola je navedeno, da so med žrtvami tudi sedemletniki.
Pri spletnem izsiljevanju in prisili otrok gre za vrsto digitalnega izsiljevanja, pri čemer storilci za izsiljevanje uporabijo intimne slike ali informacije z namenom pridobitve še več intimnih posnetkov ali denarja. Namen storilcev je lahko spolne ali finančne narave. V prvem primeru storilec želi od žrtve pridobiti intimne fotografije ali druge intimne vsebine, s katerimi potem izsiljuje žrtev, lahko se pojavi tudi zahteva po srečanju. V drugem primeru nekdo pridobi posnetke mladostnikov in potem zahteva denar.
Posledice spletnega izsiljevanja so za žrtve lahko zelo hude. Obstajajo primeri, kjer so se otroci samopoškodovali, pokazali znake samomorilskega vedenja ali so celo naredili
manjkanja osveščenosti o tem, da gre za kriminalno dejanje, mnogo primerov otroci in mladostniki ne prijavijo.
»Če se žrtev in nasilnež poznata, lahko marsikaj naredijo starši obeh z medsebojnim pogovorom. V primerih, ko sta nasilnež in žrtev sošolca, lahko morda priskoči na pomoč pri reševanju zapleta šola. Pri težjih oblikah nasilja pa je treba ukrepati bolj odločno in se tudi obrniti na policijo. Veliko lahko naredimo za preprečevanje spletnega nasilja s tem, da podučimo otroke, naj pazijo na svojo zasebnost, naj na družabnih omrežjih ne sprejemajo vsakogar za prijatelja, naj pazijo na svoj spletni ugled in naj se ne zapletajo v komunikacijo z nasilneži,« svetujejo pri Safe.si.
Nevaren »seksting«
»Seksting« je izmenjevanje golih in razgaljenih fotografij na spletu in je med mladimi zelo razširjen. Gre za trenutno eno najpogostejših spletnih zlorab otrok. Pogosto do »sekstinga« pripeljeta tudi izsiljevanje in pritisk vrstnikov.
Prejemnik fotografije razpošlje dalje, kar lahko vodi v težave v šoli, nadlegovanje vrstnikov, prejemanje nespodobnih ponudb in podobno. Širjenje fotografij gole mladoletne osebe je kaznivo dejanje širjenja posnetkov znotraj kaznivih dejanj spolnih zlorab otrok.
»Velika težava, s katero se srečujejo mladi in pogosto tudi starejši, je nerazumevanje spleta kot okolja, ki predstavlja javni prostor. To pomeni, da je vsaka objava na internetu javna in jo lahko vidi vsak upo-
rabnik. O zasebnosti objav zelo težko govorimo tudi takrat, kadar gre za objave v zaprtih skupinah (deljenje s prijatelji na Facebooku) ali v aplikacijah (Snapchat). Vsak takšen zapis, fotografijo ali videoposnetek lahko vsak prejemnik shrani na svoj računalnik ali mobilni telefon in deli naprej. S tem tisti, ki je prvi ustvaril objavo, izgubi nadzor nad tem, kdo objavo vidi,« pravi Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si ter Fakultete za družbene vede UL.
Spletna zanka
spolnih zlorab
Mag. Boštjan Lindav, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi: »Grožnja storilcev, da bodo posnetke zlorab razširjali naprej na spletu, je za žrtev le še dodaten udarec. Še huje je, ko ti posnetki resnično gredo svojo pot po komunikacijskih vozlih interneta in se tam zasidrajo za vedno!«
Leta 2015 je bilo na Celjskem 28 kaznivih dejanj spolnega napada na mladoletne in prikaza ali izdelave pornografskega gradiva, v katerem so bili žrtve mladoletniki. Lani jih je bilo 39, letos že 60. Te številke so grozljive izkušnje mla-
doletnikov, ki so bili žrtve spletnih zlorab. Trenutno je najbolj razširjen »seksting« - izmenjava razgaljenih fotografij na spletu, ki vodi tudi v izsiljevanje. Na Celjskem je bilo kar nekaj takšnih primerov. Vsi niso prijavljeni policiji, ker otroci o tem tež-
Dušan Zupančič iz Gospodarske zbornice Slovenije: »Pri omejevanju spletnih nevarnosti je nujno sodelovanje celotne družbe - od staršev, šolskega sistema, civilne družbe, organov pregona, sodišč in tudi operaterjev elektronskih komunikacij. Starši morajo spet prevzeti nadzor nad napravami doma in se z otroki pogovarjati o tem, kaj z njimi sploh počnejo. V šolah pa potrebujemo strokovnjake, ki poznajo nevarnosti medmrež-ja, da lahko priskočijo na pomoč pri osveščanju učencev.«
Starši ...
... zaščitite računalnik in mobilno napravo s požarnim zidom in protivirusnim programom, ki ga redno posodabljajte,
... računalnik postavite v dnevni prostor in skupaj z otroki raziskujte splet. Pustite jim, da vas tudi oni naučijo česa o novih tehnologijah,
... določite družinska pravila, koliko prostega časa na dan ali na teden lahko otroci preživijo na spletu,
... naj prepoved uporabe spleta ne bo način reševanja morebitnih težav. Z otroki se pogovarjajte o tem, kaj počnejo na spletu,
... otroci naj na spletu ne objavljajo svojega naslova, telefonske številke, naslova elektronske pošte, šole, ki jo obiskujejo, in drugih osebnih informacij,
... naučite otroke, da pravila lepega obnašanja veljajo tudi na spletu in da ni nujno, da vse, kar preberejo ali vidijo na spletu, tudi drži,
... otrokom prepovejte, da bi se brez vaše vednosti sestajali s spletnimi »prijatelji«,
... noben filter za neprimerno vsebino ni stoodstoten. Filtri so morda primerna rešitev za mlajše otroke, pri večjih pa se ni priporočljivo zanašati nanje.
Med deklicami ve
Starši naj bodo pozorni na pomembne znake, ki lahko kažejo na zasvojenost: spremembe navad, poslabšanje šolskega uspeha, opuščanje druženja z vrstniki, zadirčnost, pomanjkanje spanja, nihanje razpoloženja. Vse to lahko kaže na prekomerno rabo spleta ali na to, da je otrok žrtev spletne zlorabe, o kateri se še ni zaupal nikomur.	g VeSte,
kaj vse otroci počnejo na spletu?
нз^н
Največ izsiljevanja
Ustvarjalci spletnih strani Safe.si in varninainternetu. si že od začetka šolskega leta opozarjajo na varno in premišljeno uporabo spleta, predvsem pa svetujejo staršem večji nadzor nad tem, kaj počnejo njihovi otroci, ko brskajo po spletu.
Poročilo Europola razkriva, da so deklice v več primerih (84 odstotkov) žrtve spolnega izsiljevanja kot dečki (53 odstotkov). Dečki so v primerjavi z deklicami pogosteje žrtve finančnega izsiljevanja (32 odstotkov in 2 odstotka). Pojavil se je tudi
nov trend, kjer storilec zahteva od žrtve, naj fotografira ali posname še druge otroke. V takšnih primerih so lahko žrtve spletnega izsiljevanja tudi otroci, ki varno uporabljajo internet.
Na Celjskem je bilo kar nekaj primerov, ko so bili mladoletniki izpostavljeni in zlorabljeni na spletu tako, da so jim sošolci ali znanci ponarejali profile na socialnih omrežjih, jih blatili, žalili, jim tudi grozili. Nekaj mladih se je ujelo tudi v zanko starejših, ki se predstavljajo z izmišljenimi osebnimi podatki. Od mladih so pod pretvezo, da so enako stari kot oni, zahtevali tudi fotografije, na katerih so bili pomanjkljivo oblečeni,
A

V Sloveniji obst^a svetovna !j|]
težave na splrtu Tom tete»" sa)
narfowaVcW^ovar?ajo na vpraš svetovaleoog	ne z upJ
rešujejo zagate^ P	ko s|
ÄneP^avenPezaKoni«hi,
spletnih vsebin.	_
NAŠA TEMA
13
ko spregovorijo. Vsi starši ne vedo, kaj otrok na spletu počne. Statistika kaže skokovit porast takšnih kaznivih dejanj. Smo v času, ko spletne zlorabe preventivo prehitevajo na polni črti. Žrtve so najmlajši.
SŠol, foto: splet
V V g
žrtev
nato so te fotografije razpošiljali naokoli.
Nekaj takšnih primerov so starši tudi prijavili na policiji, vendar vendar vsi tega ne storijo, saj jim otroci ne zaupajo vsega, zato mnogo staršev sploh ne ve, da je morda otrok žrtev zlorabe. Lani so učenci ene od osnovnih šol na socialnem omrežju oblikovali tudi skupino, v kateri je bila komunikacija neprimerna, o čemer je bila obveščena tudi šola, ki je o tem obvestila tudi starše. V šolah je sicer dostop do spleta omejen, pri čemer otroci najbolj do spletnih vsebin dostopajo od doma, zato je nadzor staršev toliko bolj pomemben.
O t m )i» ^ % i
lija za Hille dan anja in »rabo spleta i so možne
n spornih
0
Imajo šole onemogočen dostop do spornih strani?
V primeru kršitev lahko učitelji mobilni telefon tudi odvzamejo
Kako lahko šola poskrbi za varnost na spletu, v Sloveniji ni določeno normativno, torej v pravilnikih ali zakonodaji. »Vodstva šol to urejajo sama. Sicer pa učenci in dijaki računalnike uporabljajo med učnim procesom, torej pod nadzorom učitelja, pri čemer šole skrbijo za osve-ščanje mladih o varni uporabi spleta in o pasteh, ki utegnejo tam prežati nanje,« so dejali na Ministrstvu RS za izobraževanje, šolstvo in šport. Zato smo v nekaterih šolah na Celjskem preverili, kako skrbijo za varnost, ali je splet pri njih prosto dostopen in ali morda onemogočijo dostop do spornih spletnih strani. To je namreč mogoče.
Na Gimnaziji Celje - Center (GCC) so vsi dijaki vključeni v mednarodno akademsko brezžično omrežje Eduroam in imajo dostop do storitev Office 365. Poleg tega je v šoli še interno brezžično omrežje, ki je rezervirano za dijake in jim omogoča tudi dostop do spleta. »Uporaba mobilnih naprav je dovoljena med odmori, pri čemer jih učitelji vključujejo tudi v pouk. Šolska pravila določajo postopek v primeru nedovoljene uporabe mobilne naprave - od opozorila do odvzema in hrambe v upravi šole. Tovrstnih kršitev je malo,« pravi ravnatelj GCC Gregor Deleja, ki poudarja, da v šoli dijakom o varnosti na spletu tudi predavajo. Novembra bodo pripravili tudi tematski teden o relativno novem pojavu, ki se imenuje nomofobija (strah pred
£
mobilno nedosegljivostjo). »Dijakom so računalniki na voljo v knjižnici, računalniški učilnici, dijaškem kabinetu in naravoslovnem laboratoriju. Dostopa ne omejujemo,« dodaja Deleja. Vsak dostop do spletnih strani, ki so sporne zaradi varnosti ali vsebine, sistem zazna in o tem obvesti administratorja omrežja. Nadzorovani so tudi prenosi datotek, ki jih lahko administrator odstrani v primeru sporne vsebine. V šoli primera spletne zlorabe dijakov še niso imeli.
Nekdaj odvzemov je že bilo
V I. osnovni šoli Celje je wi-fi omogočen samo za učitelje. Pri tem razmišljajo o Eduroam omrežju, s katerim bi poenotili način pokritosti in hkrati zanesljivo nadzorovali sistem. »Uporaba mobilnih telefonov v času pouka in odmorov ni dovoljena. V primeru neupoštevanja tega dogovora obvestimo starše. V primeru nadaljnje kršitve učencu telefon odvzamemo in ga ob koncu pouka izročimo staršem ali učencu ob predhodnem obvestilu staršem,« pravi pomočnik ravnatelja Marjan Kuhar. Do zdaj so imeli dve ali tri kršitve in odvzem telefona.
Je pa uporaba spleta na računalnikih dovoljena ob prisotnosti učitelja v računalniški učilnici, knjižnici in posameznih učilnicah. Na računalnikih ni blokad spletnih strani, saj lahko učenci dostopajo do spleta samo pod nadzorom. Tudi v tej šoli do zdaj primera
VI!
zlorabe otrok ali vdora v računalniški sistem niso imeli.
Tudi zlorabe ...
Za dostop do wi-fi omrežja na območju OŠ Dobje morajo učenci podpisati sporazum, v katerem je opredeljeno, kaj je dovoljeno in kaj ni. Če kršijo pravila, jim je prost dostop odvzet. Nadzor nad tem ima računalničar. »Uporaba mobilnih telefonov je v šoli dovoljena med odmori in po pouku. Tudi za potrebe pouka jih včasih uporabljajo. Prepovedani so tudi v telovadnici, na igrišču in med aktivnim odmorom. Če učenec krši pravila, mu učitelj telefon odvzame in ga odnese k ravnateljici. Mesečno se to zgodi do štirikrat,« je povedala Suzana Plemenitaš, ravnateljica OŠ Dobje.
V šoli opozarjajo otroke na varnost na spletu, pri čemer računalničar redno preverja zgodovino obiskanih strani na šolskih računalnikih. »Vsako leto naletimo na kakšno zlorabo. Prišlo je do kraje gesla za elektronska sporočila, kraje identitete na Faceboo-ku, zmerjanja sošolcev, neprimernega pisanja o učiteljih, objave neprimernih fotografij ... Težave sproti rešujemo, policije še ni bilo treba klicati,« je dodala Plemenitaševa. Dodaja, da šola ne more biti prostor, ki dostop do spleta onemogoča. »Je pa naloga vseh strokovnih sodelavcev, da učence naučimo, kako se je treba na spletu obnašati in kje prežijo nevarnosti. Tudi na socialnih omrežjih mora-
mo biti učencem vzor,« zaključuje sogovornica.
Kot pravi ravnatelj III. osnovne šole Celje Aleksander Verhovšek, imajo na območju šole sicer brezžično omrežje, vendar učenci do njega nimajo dostopa. Med poukom in odmori uporaba mobilnih telefonov ni dovoljena. Če kdo to krši, sledi odvzem telefona, ki ga nato
izročijo staršem. Omejenega dostopa do posameznih spornih spletnih strani v šoli nimajo. Šolarji na računalnikih do spleta dostopajo v računalniški učilnici, kjer sporne strani sicer niso blokirane, je pa uporaba računalnikov ves čas pod nadzorom učiteljev in strokovnih delavcev. Enako je tudi pri uporabi računalnikov v prostorih knjižnice.
SIMONA ŠOLINIČ
OB ROBU
Vzgajajo vendarle starši ...
Če ste starši in med službo preverjate svoj profil na socialnih omrežjih ali brskate po spletu, potem je od otrok nesmiselno zahtevati, da tega oni ne smejo početi med šolskimi obveznostmi. Oziroma to lahko zahtevate od njih, a je vprašanje, ali bo zahteva padla na plodna tla ali v vodo.
Če imate mobilni telefon ves čas pri roki, tudi ko se ukvarjate z otroki, ste z njimi na sprehodu, ne morete pričakovati drugačnih vzorcev od njih.
Ko je vaš otrok na igrišču, vi pa ste na kavici in vmes pošiljate sporočila po mobilnem telefonu, je to vzorec, ki ga slej ko prej osvoji tudi otrok. Ker vas opazuje.
Če se doma ne ukvarjate z otroki aktivno, ampak namesto tega sedete za računalnik, »ker morate nujno nekaj še opraviti«, bo nekoč enako storil tudi otrok. Pravzaprav ne nekoč. Mogoče že jutri.
Šole lahko storijo marsikaj. Nekaj prepovedo, nekaj dovolijo. Vzgajajo pa starši.
Šole lahko vzamejo otroku mobilni telefon, če ga uporablja med poukom. In ga nato izročijo staršem, ki so še dan prej brskali po svojem »mobilcu«, medtem ko naj bi se ukvarjali z otrokom...
Tudi policija lahko stori marsikaj. Težava je le, da imajo danes otroci dostop do boljše mobilne in računalniške tehnologije, kot je tista, s katero policisti preiskujejo spletno zlorabo otrok...
Spletni nasilneži prehitevajo preventivo in kurativo. Na žalost. Ker jim družba s slabim zgledom najmlajšim to omogoča.
"Ш
' M
J
i Hrt

■Kaj storiti, če otrok postane žrtev hu &meer spletnega izsiljevanja?
If\f
-/
- \ \. v , 'Л \ -4 V \\\ л \
\ л	\ \ \
Glavno sporočilo evropskih policy je v tem primeru:
Ne ustrezite zahtevam in naj vas ne bo sram zadevo prijaviti policiji.
Ne pošiljajte dodatnih fotografij in ne nakazujte denarja.
Poiščite pomoč. Niste sami.
Shranite dokaze. Ne izbrišite ničesar.
Prekinite komunikacijo s to osebo.
Blokirajte jo.
Zadevo prijavite policiji.
Vir: Europol.si

14
KRONIKA
Izvedenec: »Ni moril zaradi ljubosumnosti«
Obtoženi ni prenesel zavrnitve?
Sojenje Zvonetu Laubiču zaradi umora zaradi ljubosumnosti še ni končano. Lani aprila je na avtobusni postaji pred celjskim Citycentrom z nožem več kot 24-krat zabodel partnerko, ki je zaradi hudih poškodb umrla na kraju dogodka.
Tokrat so zaslišali izvedenko sodne medicine in patolo-ginjo Simono Šramek Zatler. Kot je dejala, Laubičeva partnerka po vseh poškodbah, ki ji jih je zadal Laubič, ne bi mogla preživeti. Na telesu je imela sledi kar 24 vbodov z nožem in pet večjih vreznin. Že prvi vbod je bil hud in če je Laubič ne bi več napadal,
bi ženska morda še lahko preživela, vendar bi imela zelo hude posledice. A je o tem težko ugibati. Je pa bila za žensko usodna rana na vratu, saj ji je Laubič z enim od vbodov prerezal vratno arterijo. Šlo je za poškodbe, ki so izjemno boleče. Zaradi izkrvavitve je smrt nastopila hitro, je dejala izvedenka.
Za njo je pričal tudi izvedenec klinične psihologije Bojan Zalar. Ta je v svojem izvedenskem mnenju poudaril, da ljubosumje ni bilo razlog za umor, kar tudi La-ubič ves čas trdi. Ampak da gre za splet vseh okoliščin njegove zveze s partnerko,
ki ga je po razpadu odnosa ves čas zavračala. Sojenje se bo nadaljevalo 17. oktobra, nekaj več časa za pregled računalnikov obtoženega in umorjene potrebuje namreč izvedenec telekomunikacijske stroke, ki bo podatke pregledoval skupaj s prevajalcem, saj je bilo kar nekaj komunikacije med Laubičem in partnerko tudi v španskem jeziku. Naj spomnimo, da je na enem prejšnjih sojenj pričala izvedenka psihiatrične stroke, ki je dejala, da je bila Laubičeva prištevnost v trenutku kaznivega dejanja zmanjšana, ne pa bistveno zmanjšana.
Tudi v drugo krivde ne ■
prizna Na hodniku buden, v sodni dvorani drema
V Celju se je v ponedeljek vendarle začelo ponovno sojenje Romeu Bajdetu, ki je predlani v Velenju umoril partnerko. Umoril jo je na ulici, zatem ko sta odhajala s koncerta v Rdeči dvorani. Njeno truplo je, zatem ko ga je nekaj časa pustil na ulici in odšel domov, dal v vozilo in ga odpeljal v zdravstveni dom. Bajde je bil lani že obsojen na 13 let zapora, a je Višje sodišče v Celju sodbo razveljavilo in okrožnemu sodišču naložilo, da mora še bolj podrobno presoditi o motivu za umor.
Višje sodišče Bajdetu ni odpravilo
pripora. Za zapahi bo do marca prihodnje leto, ko se mu bo pripor iztekel. Če sojenje do takrat ne bo končano, se bo Bajde branil s prostosti. Tokrat je na sodišče prišel v spremstvu pravosodnih policistov, v lisicah in s povito levo roko, saj se je v priporu poškodoval z električnim grelnikom vode. Ker je zaradi opeklin moral na zdravniški pregled, je na sodišču podal le svoj zagovor, medtem ko prič na sodišču niso zasliševali. Sojenje so vmes tudi prekinili zaradi njegovih bolečin.
	Naj spomnimo, da je bil
	Bajde v preteklosti že
r **	£ pravnomočno obsojen
1	1 . zaradi nasilnih
	kaznivih dejanj.
	* , Foto: SHERPA
BHL	
Sodniku Zoranu Lenov-šku je v zagovoru dejal, da obžaluje dejanje, ne prizna pa, da je partnerko umoril zaradi ljubosumnosti. Dejal je, da je v usodnem trenutku iz njega izbruhnila jeza zaradi vsega, kar se je nabiralo v njem. Partnerka ga je večkrat ovadila policiji, toda Bajde je dejal, da neupravičeno, saj je zanikal, da je bil do nje fizično nasilen. Priznal pa je, da jo je nadzoroval, predvsem telefonske razgovore, saj naj bi računi za telefon znašali tudi 500 evrov, zato je hotel vedeti, zakaj so stroški tako visoki, kar pa naj bi partnerka dojela kot psihično nasilje.
Potrdil je, da mu je usodnega dne počil film, ko mu je dejala, da bo poklicala policijo, češ da jo je napadel, kar pa - kot je dodal - ni res. Po odhodu s koncerta v velenjski Rdeči dvorani naj bi na ulici padla sama, le v trenutku, ko mu je rekla, da bo policiji dejala, da jo je poškodoval on, naj bi se mu »strgalo«.
Na sodišču so prebrali tudi njegov zagovor s prvega sojenja, v katerem je omenjal večinoma negative lastnosti partnerke kot mame in gospodinje. In to, da ji nikoli ni grozil, da ji bo vzel otroka, če ne bo z njim. Sam je namreč bil na centru za socialno delo, kjer naj bi dejal, da on za otroka ne more skrbeti in naj bosta pri njej, če pa ne bo znala skrbeti zanju ona, da se strinja tudi s tem, da gresta otroka v rejništvo. Gre za odmeven primer tudi zato, ker je Bajde oče dveh dečkov, ki se ju je v medijih prijel naziv koroška dečka, ki sta se po dogodku znašla v rejništvu in ne pri starših pokojne Bajde-tove partnerke.
Žena in sin sta m
Zatem ko je moškega napadel bik, sta se domislila neverjetne poteze in ga rešila pred smrtjo
Tako je v Brecljevim pri Šmarju pri Jelšah v nedeljo helikopter moral poškodovanega Guzeja odpeljati v mariborski klinični center.
Nedeljska nesreča pri kmetiji Guzejevih v Brecljevem pri Šmarju pri Jelšah bi se v nedeljo lahko končala tragično, če ne bi Jožica in sin Janko kljub hudim okoliščinam ravnala razsodno in se ne bi v trenutku, ko bi lahko 50-letni Jožef Guzej zaradi pobesnelega bika izgubil življenje, domislila, kako ga bosta pred njim rešila.
Nesreča se je zgodila približno ob 13.30. Na ograjenem pašniku je bilo več glav govedi, med drugim tudi več kot tisoč kilogramov težak

, - ' ■ ; '. Safe *	vfc o ШМ	«та f ■
S": i^l • —	: V- ■ ■	' Sit* f!*®-.	-< iJft-1
ш^^^ШШКХШШШЗЗ^^К^шшшшвшштишшш
S takšnim nakladačem sta Jožica in Janko rešila Jožefa Guzeja. Če ga ne bi naložila vanj, bi Jožef med zaganjanjem bika zagotovo umrl.
KRONIKA
15
V 1 I	V" I ■	■
u rešila življenje
bik. Temu je nekako uspelo pobegniti iz ograjenega prostora. Najprej naj bi ga opazil ravno 50-letni Jožef Guzej. Ko ga je poskušal spraviti na-
zaj v ogrado, je bik podivjal. Takrat je očetu na pomoč priskočil sin Janko, a bika nista mogla več obvladati.
Premetaval ga je po terenu
50-letnika je bik zbil, nato ga je s čelnim delom glave in z rogovi potiskal po tleh. Bika ni uspel pomiriti niti 30-letni sin, ki je prav tako poškodovan. »Vse se je dogajalo izredno hitro. Mami sem zaklical, naj uporabi traktor in nakladač, da bova
rešila očeta,« je dejal Janko. Jožefova žena Jožica je sedla na traktor in se pripeljala v neposredno bližino, Janko pa je hudo poškodovanega očeta s tal nekako spravil v nakladač, da ga je Jožica lahko dvignila in skupaj s sinom odpeljala od podivjanega bika.
Vmes je h Guzejevim prispel tudi sosed, ki je pomagal pri reševanju in se je pred bikom pravočasno umaknil v osebno vozilo, v katerega se je bik zaletaval in ga popolnoma poškodoval. Sosed na srečo ni dobil poškodb. Na kraj so prišli tudi policisti in reševalci iz Šmarja pri Jelšah. Slednji nikakor niso mogli do poškodovanega Jožefa, saj se je bik zaganjal tudi v reševalno vozilo. Iz celjskega operativ-nokomunikacijskega centra, kjer so ves čas spremljali potek dogajanja pri Guze-jevih, so vzpostavili stik z veterinarsko inšpektorico, ki je glede na okoliščine in to, da so morali na terenu reševalci priti čim hitreje do poškodovanega Guzeja, izdala ustno odločbo, da lahko policija bika ustreli.
Policija je nato to tudi storila, v bika naj bi streljala celo večkrat. V Brecljevem je moral pristati tudi helikopter, saj so bile Guzejeve poškodbe izredno hude, zato so ga odpeljali v UKC Maribor. Rehabilitacija naj bi bila dolga, saj ima poškodbe skoraj po celem telesu, tudi nekaj zlomov kosti. Pri Guzejevih so še danes šokirani zaradi dogodka, sinove poškodbe pa so bile na srečo blažje, po prvi pomoči in opazovanju v celjski bolnišnici so ga izpustili domov.
Sšol, foto: BO
Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo
Ernest Plesnik in Stanislav Dečman nista odgovorna za smrt treh mladih v apartmaju na Rogli
Višje sodišče v Celju je potrdilo odločitev celjskega okrožnega sodišča v primeru sojenja za odgovornost za smrt treh mladih v apartmaju v naselju Hudinja na Rogli januarja 2012. Trojica je umrla zaradi zadušitve s smrtno nevarnim ogljikovim monoksidom. Okrožno sodišče je namreč lani decembra oprostilo Ernesta Plesnika in Stanislava Dečmana, ki jima je tožilstvo očitalo kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.
Mladi smučarji so januarja 2012 umrli v apartmaju zaradi plina, ki se je sproščal v prostore, ker naj bi sočasno delovala plinska peč na tako imenovani notranji vlek in kamin. To naj bi povzročilo kopičenje smrtnega plina, ki je pokončal vse tri mlade. Plesnik je lastnik apartmaja, v katerem se je zgodila tragedija, Dečman je bil član komisije za opravljanje tehničnega pregleda v apartmaju pred njegovim odprtjem.
Prvemu je tožilstvo očitalo, da ni zagotovil rednih pregledov plinske peči in dimnih vodov, vendar je Plesnik trdil, da bi ga kot lastnika in ne-poznavalca na področju poznavanja delovanja plinskih peči na takšno neskladnost morali opozoriti že pri tehničnem pregledu, saj potem delovanja kamina sploh ne bi dopustil. Dečman je bil obtožen, ker kot član komisije pri opravljanju tehničnega pregleda naj ne bi ravnal v skladu s pravili. Vendar je sam trdil nasprotno: da je ves čas opozarjal, da mora biti dokumentacija ustrezna. Sodišče je nato oba obtožena oprostilo. In temu so zdaj pritrdili tudi višji sodniki. Za Plesnika so tudi sami ugotovili, da je na lastno pobudo dosegel čiščenje dimnikov, ker konce-sionar tega vsako leto sploh ni opravljal. Pritrdili so tudi Dečmanovim navedbam, da je opozarjal na neskladnost dokumentacije in da mu je
bila »z izdajo uporabnega dovoljenja brez upoštevanja njegovih pripomb odvzeta vsakršna možnost podajanja dokončnega stališča o ustreznosti strojne inštalacije v apartmaju«.
Kot smo že pisali, je ravno ta proces posredno nakazal na široko problematiko, na katero opozarjamo že več let: da so plinske peči na notranji vlek v številnih objektih na Celjskem vgrajene napačno in v neustrezne dimniške napeljave. Številni lastniki na našem območju so se tega počasi že začeli zavedati, na kar kažejo novi zunanji dimniki na stanovanjskih stavbah. V Sloveniji naj bi bilo takšnih plinskih peči več kot deset tisoč. In sodeč po primeru Rogla, so vsi lastniki takšnih peči lahko potencialni storilci kaznivih dejanj, če plin na takšen način usmrti ali poškoduje družinske člane ali prijatelje na obisku.
Sšol
Tragedija se je zgodila v apartmaju v Hudinji na Rogli. Foto: SHERPA
Vabil naj bi jo v vozilo
Pred dnevi je po Facebooku zaokrožil zapis mame iz Šoštanja o neznanem moškem v rdečem kombiju, ki naj bi njeni mladoletni hčeri ponujal čokolado in jo vabil v vozilo. Ker tega deklica ni storila, naj bi ji moški celo sledil. Kot so nam povedali na celjski policiji, je deklica v razgovoru s policijo povedala nekoliko drugače, a kljub temu policija okoliščine preverja.
Do danes moškega, ki naj bi vozil takšno vozilo in ki bi ustrezal opisu, kot sta navedli mama oziroma deklica, niso izsledili. Na
območju Velenja in Šoštanja je to letos edina
takšna prijava, res pa je, da jih je bilo lani predvsem v Šoštanju kar nekaj. »Vsi opisi so bili različni. Število prijav podobnih dejanj se je lani povečalo, ko so policisti preventivno o samozaščitnih ukrepih seznanjali šolarje, starše in učitelje tako s pomočjo šol kot tudi lokalnih medijev. O slehernem primeru smo temeljito zbirali obvestila na terenu. Na območjih in v času, ko naj bi se navedeni primeri dogajali, so policisti opazovali opazovanje v uniformi in civilu. V nobenem primeru do zdaj ni bilo potrjeno, da je šlo za kaznivo dejanje,« so sporočili iz Policijske uprave Celje.
Na seznamu še kar nekaj prič
Tudi pretekli teden se je nadaljevalo zaslišanje prič v sodnem procesu zoper nekdanjega večinskega lastnika Klasja Tomaža Ročnika ter nekdanjo direktorico Klasja Dragico Veršič.
Kot je znano, jima tožilstvo očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zaradi domnevno sporne prodaje premoženja Klasja Ročnikovi družbi Millcom. Kupnina je bila še isti dan bila nakazana nazaj Millcomu kot avans za najem prostorov in opreme v Klasju. Prenos nepremičnin naj bi bil po besedah Veršičeve začasna rešitev, da bi zavarovali premoženje Klasja pred takratnimi denacio-
nalizacijskimi upravičenci. Nova Ljubljanska banka naj bi sicer nato pritiskala, da naj družba Millcom nepremičnine prenese nazaj na Klasje. Pretekli teden je pričal nekdanji direktor Kograda Igem Oto Brglez. Gre za hčerinsko družbo znotraj sistema, ki ga je takrat obvladoval Ročnik. Tema tokratnega zaslišanja je bila nepremičnina v Laškem, ki je služila kot nedenarno plačilo pri dolgu, ki ga je imela ta družba z družbo Igem Gradnje, ki je spadala v isto skupino. Na vprašanje tožilke, kdo je bil lastnik te nepremične in ali je to morda bilo Klasje, Brglez ni znal odgovoriti. Sojenje se bo z zasliševanjem prič nadaljevalo v teh dneh.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudDo
Jesenski program Start: up Celje 2017
Program je namenjen hitremu in učinkovitemu razvoju inovativnih idej in njihovemu testiranju na trgu. Namenjen je posameznikom in ekipam, ki imajo idejo, so že naredili prve korake v smeri konkretizacije ter želijo preveriti poslovno zanimivost svoje zamisli.
Če iščete zunanje financiranje, kot nalašč za vas!
Program je tudi odlična priprava za tiste, ki iščete zunanje financiranje javnih ali zasebnih virov. Ob koncu programa boste imeli postavljene temelje svoje ideje, kar je osnovni pogoj za iskanje denarja.
Zakaj v program?
V okviru programa boste prejeli:
celovit sklop delavnic za podjetniški napredek po
najnovejših metodah,
konkretne nasvete za svoj izdelek oz. storitev,
mentorja, ki načrtuje in spremlja vaš napredek,
pomoč pri pripravi prijav za programe P2, SK75 ali zasebnega investitorja.
Kašen napredek lahko pričakujete?
Spoznali boste orodja za preveritev ključnih elementov svoje ideje:
vitek okvir ( »Lean Canvas«) za načrtovanje poslovnega modela,
okvir ponudbe vrednosti ( »Value Proposition Canvas«) za opredelitev idealnega kupca in lastnosti produkta,
pristajalna spletna stran ( »Landing page«), ki jo bo izdelal vsak udeleženec,
ankete in intervjuji - kako z različnimi metodami na terenu preverjati elemente poslovnega modela,
prototip ( »MPV«) za preverjanje ključnih elementov vitkega okvirja.
Način dela
Program je namenjen razvoju konkretnih podjetniških idej. Predstavlja celoto, zato je pomembno, da se udeležite vseh delavnic in aktivno opravljate dogovorjene naloge. Vsaka delavnica je sestavljena iz
treh delov. Uvod delavnice je namenjen predstavitvi teme in razjasnitvi ključnih spoznanj iz gradiv, ki jih udeleženci prejmejo vsaj pet dni pred srečanjem. Drugi del je namenjen implementacij gradiv v proces razvoja idej podjetniških ekip. Tretji del je namenjen predstavitvi konkretnih nalog do naslednjega srečanja.
INKUBATOR
savinjske regije
Ste na začetku podjetniške poti oziroma o njej šele razmišljate?
Inkubator Savinjske regije organizira sklop šestih podjetniških delavnic, ki je namenjen vsem, ki začenjajo ali so na začetku svoje podjetniške poti.
Prijave so možne do 5. oktobra 2017.
Prijavnica: https://goo.gl/forms/zZzVRaPzw612Etze2
Udeležba je za izbrane ekipe in posameznike brezplačna. Za več informacij pišite na info@inkubatorsr.si.
Imate podjetniškojcfejo, pa ne veste, kako jo uresničiti?
INKUBATOR
savinjski regije
V jesenskem programu Startup Celje 2017 vam nudimo sklop delavnic, ki vaš bodo popeljale od ideje do produkta.
PROGRAM DELAVNIC;
Razvoj ideje po najnovejših metodah
Kofiltfetni nasvet« za vas izdctek oz storitev
Mentor. i« načrtuje in spremlja vas napredek
Udeležba na delavnicah je brezplačna. Več informacij in prijava na' www siartupcetjB.si
0
HEPUflUfcftStOVENIJA
'111ШШ
BESI Ш
ftVILjflCt ГЕЕЛ/К FLIkCA
(O Prodaja rabljenih osebnih in dostavnih vozil z garancijo
rd.: m m otr
/h
MMAL
'B/ROSERI/7S
ALEŠ ŽOLNIR S.P. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J
BRdSP
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
MERZELJ
Jerica Merze I j Gojznikar, s.p.
KAPLJA VAS 46, PREBOLD
03/705-31 -86
INOX DIMNIKI PO NAROČILU
IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE
RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE
www.merzelj.si
И01ЛТ
UoprauWCA
z™f£. ШШШШ
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Kaj so mehke veščine in kako jih razvijati?
Lahko ste najboljši računalničar, urednik, mehanik ..., a to nič ne šteje, če se ne morete ujeti s sodelavci in z nadrejenimi. Nekaterih najpomembnejših veščin se preprosto ne morete naučiti v razredu in s pomočjo izpitov. In te so tiste, ki jim pravimo mehke veščine.
Kaj so mehke veščine? Trde ta možnosti za grajenje novih
veščine lahko izmerimo in dokazujemo, medtem ko so mehke težje za vrednotenje. Kot primer lahko navedemo analitično mišljenje, ustno in pisno komunikacijo, vodenje.
Raziskava ameriške zveze za kadrovski menedžment je pokazala, da delodajalci bolj cenijo mehke veščine od tistih tehničnih, kot sta bralno razumevanje in matematika. Med razlogi za takšno mnenje je tudi, da mehke veščine pripomorejo k izboljšanju odnosov z ljudmi in so podlaga za grajenje novih razmerij ter ustvarjanje novih pozitivnih priložnosti.
Splošno gledano ste lahko najboljši v svoji stroki in na področju, na katerem ste zaposleni, a če vaše mehke veščine ne izstopajo, si ome-j ujete možnosti za karierni napredek. V nadaljevanju si preberite, kaj lahko storite za njihovo izboljšanje in na kakšen način lahko ljudem pokažete, da imate tudi tisto, kar je težko izmeriti.
Mehke veščine za vašo kariero
Komunikacija
Pomembni sta tako pisna kot ustna komunikacija, saj je od njiju odvisno, kako vas bodo ljudje sprejeli. Izboljša-
razmerij s sodelavci in vašo predstavitev, saj ljudje vedno vedo, kaj lahko od vas zahtevajo in pričakujejo, da bi se vi lahko izkazali.
Zaposleni so veliko bolj produktivni, če poznajo primerne načine komuniciranja s svojimi sodelavci. Če znate jasno izraziti, kdo, kdaj, zakaj in kako, boste prava »terna« zanje.
Kako to veščino pridobiti? Ste kdaj pomislili na tečaj retorike, s katerim bi se naučili jasno izražati svoje misli?
Timsko delo
Uspeh podjetja ni odvisen le od posameznika, temveč je povezan z več ljudmi in s tem, kako sodelujejo, da bi prišli do skupnega cilja. Ko se zdužijo sposobnosti in znanja vseh zaposlenih, delodajalec zmaga.
Zakaj potrebujete timsko delo? Nadrejeni iščejo timske delavce in takšne, ki znajo ustvariti prijetno, prijateljsko vzdušje, ki vedno poudari najboljše pri ljudeh. Večja sposobnost sodelovanja z drugimi izboljša tudi vaše delo in posledično je končni rezultat kakovosten in močen.
Kako to veščino pridobiti? Za začetek pomagajte sodelavcu, ki je v težavah. Prevzemite delo nekoga, ki se je ravnokar odpravil na počitnice.
Prilagodljivost
Stvari ne gredo vedno tako, kot ste si jih začrtali, zato je pomembno, da se v pravem trenutku znate obrniti in prilagoditi. Samo tisti vodje, ki vedo, kako ravnati v ne-
Reševanje težav
Ko pride do težav, imate dve možnosti: pritoževanje ali akcijo. Ni treba dvakrat omeniti, da je slednja boljša tehnika spoprijemanja s težavami. Trezno razmislite in pridite
predvidenih situacijah, so uspešni.
Danes se okoliščine v vsakem podjetju hitro spreminjajo, zato delodajalci potrebujejo nekoga, ki se ne pritožuje nad vsako novostjo, temveč zaviha rokave in opravlja svoje delo.
Naslednjič, ko boste želeli potanati nad količino dela in novimi zahtevami, se poskusite zadržati. Pokažite, da ste se sposobni spoprijeti s trenutno situacijo in da razmišljate dovolj široko, da boste z veseljem sprejeli nov izziv.
do načina, kako rešiti težave, v katerih ste se znašli.
Zakaj to veščino potrebujete? Podjetja so odvisna od ljudi, ki znajo reševati težave. To so njihovi najboljši delavci.
Kako pridobiti veščino reševanja težav? Do svojega delodajalca vedno pojdite z rešitvijo, ne s težavo. Ko se znajdete pred neprijetno situacijo, sedite, se osredotočite in razmislite o načinih za odpravljanje težave, šele nato se podajte do nadrejenega in mu jih predstavite.
Kritično opazovanje
Številke in drugi podatki nič ne pomenijo, če ne veste, kako jih analizirati in interpretirati. Obstaja mogoče vzorec, ki se ponavlja? Kaj bi morali še poiskati? Ta veščina vas spremeni v boljšega delavca, zato ne pozabite kopati globoko in videti več, kot je razvidno na prvi pogled.
Zakaj potrebujete kritično opazovanje? Podjetja potrebujejo kritične opazovalce, saj prinašajo nove perspektive in ponujajo nove rešitve ter ideje, ki bi ustanovi prinesle kompe-tenčnost na trgu in izboljšanje internih procesov.
Kako to veščino pridobiti? Znati morate analizirati rezultate in jih pretvoriti v uporabne. Taktika, ki se je lahko poslužujete, je, da poskusite priti do vzorcev, ki se pojavljajo pri tem, ali vaš delodajalec bere tedenska poročila, kakšni so njegovi odzivi ob tem, kateri je primeren čas v dnevu, da mu postavite nova vprašanja ... Opazujte, kako se ljudje odzivajo na pogoste dražljaje, in bolje boste razumeli njihove odzive, kar bo zagotovo pomagalo pri vaši karieri.
Reševanje sporov
Vedno, ko v organizacijo postavite več kot eno osebo, lahko pričakujete spore, saj je to v človekovi naravi. A tisti, ki je sposoben reševati spore med sodelavci, je zlata vreden in izredno zaželen v ekipi.
Zakaj to veščino potrebujete? Konstruktivno delovanje
skozi nestrinjanje ljudi je indikator zrelosti in vodilnega položaja, saj s tem pomagate k boljšemu, zdravemu in kakovostnemu sodelovanju med zaposlenimi.
Kako to pridobiti? Najboljši način je, da težave izpostavite na neposreden, a nežen način. Ko se boste naslednjič postavili v kožo mediatorja, obema stranema dovolite, da izrazita svoje mnenje, nato skupaj pridite do rešitve.
Vodenje
Samozavest in jasna perspektiva znatno vplivata na sodelavce in na razvoj njihovih idej. Če boste pokazali vodilne sposobnosti, boste v podjetju postali vidnejši, kar vas bo lahko privedlo do napredovanja in povišice.
Zakaj potrebujete veščino vodenja? Delodajalci in me-nedžerji vedno iščejo ljudi, ki imajo dobro razvito vodilno žilico, saj so ravno ti pravi potencial za to, da prevzemajo vedno več nalog in morda tudi višje položaje.
Kako to pridobiti? Biti vodja ni enako kot prepričati ljudi, da delajo, kar si nekdo zaželi. Vodenje pomeni navdih in pomoč, da vsak pride do najboljšega, kar lahko pokaže. Dobra odskočna deska, da razvijete to veščino, je, da postanete supervizor, da boste lahko sodelavce motivirali in prevzemali vedno več odgovornosti.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
@ MojeDelo.com
Zunanji sodelavci za izvajanje terenske prodaje in svetovanja na področju prehrane in zdravja živali ter krmilnih rastlin (štajersko in dolenjsko območje) Iščemo zunanje sodelavce za terensko prodajo in svetovanje na področju prehrane in zdravja živali ter krmnih rastlin. Alltech Biotehnologija, d. o. o., Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec kuhinj (celotna Slovenija)
Od kandidatov pričakujemo najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, zaželeni so izkušnje na področju prodaje pohištva oz. kuhinj, smisel in želja za delo s kupci, orientiranost k rezultatom ... LES-MMS, trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Računovodja (Žalec)
Vaše zadolžitve bodo obsegale knjiženje računovodske dokumentacije v glavno knjigo in pomožne računovodske evidence, vodenje registra osnovnih sredstev, materialno poslovanje ... Avtokontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 22. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent v prodaji m/ž (Celje)
Iščemo sodelavca/ko na področju priprave in izdaje dobavnic, faktur, naročilnic, ponudb kupljenega materiala ., branja pogodb in poročanja prodaji. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo izkušnje, samostojnost, dinamičnost, iznajdljivost, računalniško pismenost in splošno razgledanost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik strank v prodaji m/ž
(Celje)
Iščemo več sodelavcev/sodelavk za pripravo kompleksnih ponudb za večfunkcijske naprave za označevanje in verifikacijo v farmacevtski industriji, tehnično podporo strankam in poslovno korespondenco. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo izkušnje, splošno tehnično razgledanost, komunikativnost, samostojnost in samoiniciativnost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Menjalec orodij (Žalec)
Dela in naloge: predpriprava orodij za stiskanje in brizganje (gretje, prestavitve orodij, čiščenje) glede na načrt dela, menjava orodij za stiskanje in brizganje, skrb za sistematično skladiščenje orodij, skrb za vzdrževanje vpenjalnih mest in vijačno opremo, označevanje orodij
z internimi SAP-oznakami (aluminijaste ploščice), opravljanje operativnih nalog po sistemu TPM-vzdrže-vanja ... Novem car interior design, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 27. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Poslovodja (Celje)
Ste komunikativni, samozavestni, prijazni in imate občutek za modo? Če imate poleg tega še izkušnje v maloprodaji in dobro govorite nemški jezik, vas vabimo, da se prijavite za prosto delovno mesto poslovodje. Jones trgovina, d. o. o., Ulica Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 19. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni računovodja
(Žalec)
Od vas pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe finančne ali druge ustrezne smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj na tem področju, dobro poznavanje SRS- in davčnih predpisov, poznavanje dela z računalnikom (MS Windows, MS Office, še posebej Excel, e-pošta), aktivno znanje angleškega in osnovno znanje nemškega jezika. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 20. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Voznik (Celje)
Pričakujemo vsaj III. stopnjo izobrazbe, zmožnost opravljanja večernega dela in dela ob koncu tedna, natančnost, doslednost, strokovnost, okretnost, prijaznost, iznajdljivost, izpit B-kategorije. Eurotas hoteli, d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Nabavnik elektronskih komponent (m/ž) (Celje)
Delo bo obsegalo kreiranje strategije nabave v sodelovanju s prodajo in proizvodnjo, pripravljalna dela, kot so iskanje in analiza ponudb, nabavne kalkulacije, izboljševanje nabavnih pogojev pri dobaviteljih in s tem izboljšanje denarnega toka, izdelava in izvajanje sistema periodičnega ocenjevanja dobaviteljev ter skrb za razvoj dobaviteljev ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Konstrukter tehnolog m/ž (Planina pri Sevnici)
Ste se pripravljeni pridružiti podjetju s tradicijo in pogledom v prihodnost? Tajfun Planina, d. o. o., v svoje vrste vabi konstrukterja tehnologa. Če imate najmanj VI. stopnjo izobrazbe strojne smeri, poznate program Solidworks, imate sistematičen pristop k problemom in želite delati v dinamičnem delovnem okolju z možnostjo kariernega razvoja, se prijavite s pomočjo portala. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 6. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Diplomirani varnostni inženir (Celje)
Pričakujemo, da imajo kandidati visokošolsko izobrazbo diplomiranega varnostnega inženirja ali diplomiranega inženirja tehniške varnosti, da imajo opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu. Zaželeno: strokovni izpit iz varstva pred požarom, znanje angleškega jezika (aktivno), sposobnost učinkovitega timskega dela . Cinkarna Celje, d.
d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC-operater - orodjar
(Stranice)
Pričakujemo 1 leto delovnih izkušenj, poznavanje CNC-strojev, računalniško pismenost, odgovornost za delo, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 22. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter strojev (Hoče)
Pričakujemo končano srednjo šolo smeri strojni tehnik (zaželen redni študij, 3+2 ali 4-letnega programa, zaželeno je, da je študij končan od leta 2014 do danes), ročne spretnosti ... Lestro Ledinek, Slivniška cesta 6, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 24. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Računalniški tehnik m/ž
(Celje)
Iščemo sodelavca/ko na področju podpore strankam, skrbi za računalniško in sorodno opremo in vzdrževanja računalniških ter podobnih elektronskih naprav. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo delavnost, samostojnost, dinamičnost, samoiniciativnost in veselje do dela s strankami in z računalniki. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
0 MojeDelo.com
18
ŠPORT
Za Ano in Tino še Martin Srabotnik
Celjski kajakaš iztisnil zadnje atome moči za ekipni bron na SP
Zdravstvene težave vrhunskih celjskih športnikov tik pred odločilnimi nastopi so se nakopičile v krajšem obdobju. Mnogi so stisnili zobe, med njimi tudi pred leti Lucija Polav-der in Urška Žolnir, najbolj pa njuni klubski kolegici, lani Ana Velenšek na OI in letos Tina Trstenjak na SP.
V torek je to moral storiti tudi član Kajak-kanu kluba Nivo Celje Martin Srabotnik - za prvo celjsko medaljo s članskega SP. »Zame ima medalja zlat lesk. Še dan pred tekmo ni bilo jasno, če bo lahko nastopil. V torek zjutraj je zaužil antibiotik, potem pa vrhunsko odpeljal. Na cilju, ko naša ekipa niti približno ni vedela, kje bo pristala, je legendarni Peter Kauzer potre-pljal našega Martina,« je po razpletu v Pauju z zadovoljstvom podatke in misli nizal predsednik celjskega kluba Dušan Konda. Dodal je, da je pred Martinom še deset let tekmovalnega veslanja.
Valovi za obup
Na lepi, a zahtevni progi v Franciji sta ob Srabotniku odličji prejela Ljubljančan Žan Jakše in Hrastničan Peter Kauzer. Če ne bi imeli dveh kazenskih sekund, bi bili prvaki. Tudi šampioni Čehi
in srebrni Francozi so imeli po en dotik. Martin je količek udaril s prednjim delom čolna, zato je bil olimpijski podprvak Kauzer zelo kritičen do pripravljavcev proge: »Ne vem, zakaj so bila vratca tako nizka, ko je voda zelo nihala. Določenih vratcih, ki so čisto blizu vode, se skoraj ni možno izogniti. Zase lahko rečem, da sem edino napako naredil v zadnjih protitočnih vratcih, a ni vplivala na rezultat. Tam smo se dobro ujeli, Žan je priključil in lepo smo odpeljali do cilja. To je zame šele druga moštvena kolaj-
na, čeprav sem nastopil že na enajstih svetovnih prvenstvih.« Kauzer je vozil prvi, takoj za njim pa Srabotnik, ki je moral opazovati tako Kauzerja kot tudi Jakšeta, ki je veslal za njim.
Ni se mogel izogniti
Telefon Martina Srabotni-
ka je sporočal, da je lastnik nedosegljiv. Pomagala sta Dušan Konda in Martinova mama Bojana, nakar je trener Aleš Kuder sporočil, da Martin - spi. Po slavnostni podelitvi odličij si je nemu-
Dušan Konda: »V torek zjutraj je zaužil antibiotik, potem pa vrhunsko odpeljal. Na cilju, ko naša ekipa niti približno ni vedela, kje bo pristala, je legendarni Peter Kauzer potrepljal našega Martina.«
Fotografija je nastala trenutek zatem, ko je bilo jasno, da je slovenska reprezentanca med dobitnicami medalj. Naši asi so se postavili v enakem vrstnem redu (z leve), kot so veslali. Martinov izraz na licu izžareva srečo, obenem pa tudi izdaja popolno izčrpanost.
doma vzel čas za počitek. Zelo oslabel nas je kaj kmalu poklical. Spremenjen glas je pričal, da je njegova telesna temperatura še vedno previsoka. »Hvala za čestitke. V spodnjem delu sem bil utrujen, imeli smo težave s prenizkimi vratci. Odpeljali smo dobro in zelo smo zadovoljni s tretjim mestom.« Usodni ali pa bolje rečeno skoraj usodni trk s količkom se je pripetil že pri tretjih vratcih. »Voda niha za precej centimetrov. Dvignila se je prav v tistem trenutku, ko sem imel čoln pod količ-
Na državnem prvenstvu v Celju je bil Martin Srabotnik (v sredini) zdrav, zato je ugnal Petra Kauzerja (levo) in Žana Jakšeta. V enakem vrstnem redu, kot stojijo z leve, so veslali po progi.
kom. Nisem se uspel izogniti trku, >udaril< sem ...« je malce otožno priznal Martin. Zanimalo nas je, če se bo lahko spočil do kvalifikacij v posamični konkurenci, ki so bile včeraj. Znova je navdušil. V prvi vožnji je postavil enajsti čas in si prepričljivo zagotovil jutrišnji nastop (polfinale
14,02, finale 17,47). Martin je spet takoj odšel v posteljo, saj še »ni pravi«. Kauzer je bil šele 26., a med želeno trideseterico in ni potreboval popravnega izpita v drugi vožnji.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA KZS
Izjemna vratarja Pridigar in Jurhar
Za nogometaši v 1. slovenski nogometni ligi so prve »povratne« tekme, prvenstvo se je namreč prevesilo v drugo četrtino. Poraza Rudarja in Celja sta preprečila izvrstna vratarja.
32-letni Mariborčan Marko Pridigar je v Domžalah zaustavil številne nevarne strele gostiteljev, odličen strel Maryja pa je prinesel celo tri točke: »Zmaga je na nek način senzacionalna, toda v zelo izenačeni slovenski ligi stremimo proti trem točkam na sleherni tekmi. Eno je namreč papir, drugo pa igrišče. Prav tega se moramo zavedati v soboto, ko bomo gostovali pri Ankaranu.« Objemanje je dolgo trajalo, veliko čestitk, tudi od trenerja, je prejel Leon Črnčič: »Domžale imajo vrhunsko ekipo in takšna zmaga v gosteh je za vzpodbudo zelo dobrodošla. Naša zagon in borbenost sta bila vrhunska.« Trenerju Marijanu Pušniku so (pre)mnogi prerokovali slabo sezono v Velenju, trmastega Korošca pa je to očitno še bolj podžgalo: »V prvem delu smo imeli celo več priložnosti od domačinov, ki so kasneje pritisnili proti našim bratom, a se je izkazal naš vratar. Določena obdobja v naši igri me navdihujejo z optimizmom.«
V soboto se bo Pušnik po kosilu le sprehodil od svojega bivališča do štadiona; Ankaran še vedno »domače« tekme igra v Dravogradu. »Knapi« imajo priložnost, da sami ostanejo na tretjem mestu, kajti Gorica mora v Stožice ...
Junak je najstnik
Celje je na lestvici sedmo z enajstimi točkami. Tisoč gledalcev ni videlo gola na obračunu z Olimpijo, ki je bila boljša. A pred celjskimi vrati je, tudi čudežno, vselej uspešno posredoval vratar Metod Jurhar. Do 7. decembra bo najstnik, pred vrati pa deluje, kot da ima za seboj vsaj pet prvoligaških sezon. »Olimpija je dokazala, zakaj je vodilna ekipa prve lige. Nismo prejeli gola, kar je zelo pomembno. Celotna obramba mi je bila v pomoč,« je bil kratek Jurhar. Tretjo zaporedno domačo tekmo bodo Celjani odigrali jutri proti ranjenim in razjarjenim Domžalčanom.
Smernice videne z Gorico
Celjski prvoligaš je v osmini finala pokala NZS izločil Dravo (3:0) in se bo v četrt-finalu pomeril z Muro. Prva tekma bo 18. oktobra v Celju, povratna pa teden dni kasneje v Murski Soboti. Celjski
Lestvica 1				. SNL 1
OLIMPIJA	10	7	3	0 21: 4 24
MARIBOR	10	7	3	0 19: 7 24
GORICA	10	5	1	4 11:11 16
RUDAR	10	5	1	4 10:11 16
DOMŽALE	10	3	3	4 19:13 12
KRŠKO	10	3	3	4 17:19 12
CELJE	10	2	5	3 10:13 11
ALUMINIJ	10	2	4	4 13:16 10
ANKARAN H. 10		1	3	6 11:24 6
TRIGLAV	10	0	4	6 8:21 4
Šampion se je z dvignjeno glavo poslovil od pokalnega tekmovanja. Tretjeligaš se je na štadionu Olimp uspešno upiral Gorici. Potem ko je šele v 73. minuti prejel gol, je ob koncu izgubil s 3:0. Trener Oskar Drobne se je z mislimi vrnil na visoke cilje v tretjeligaški konkurenci: »Naša želja je prvo mesto, ki vodi v kvalifikacije. Fantom čestitam za prikazano proti Gorici.« Zelo opazen je bil na levi strani obrambe in tudi napada Urh Pfeifer: »Lahko smo ponosni nase. V prvenstvu smo imeli v uvodu zahteven razpored in menim, da smo sposobni osvojiti prvo mesto.« Presenetil je trener večkratnih državnih prvakov Novogoričanov Miran Srebrnič: »Nič nismo prepustili naključju, zato smo si nasprotnike predhodno ogledali. Prikazali so dostojen odpor, ni nam bilo lahko.«
DEAN ŠUSTER
V rumeni majici je Jan Kokalj, ki je z lepo prednostjo postal članski državni prvak v cestnem teku na deset kilometrov. Povsem levo v oranžni majici je bivši član Kladivarja Mitja Krevs, ki je zmagal v polmaratonu.
Vse se je začelo s Fedorjem Gradišnikom ...
V okviru 5. Konjiškega maratona je bilo državno prvenstvo v cestnem teku na deset kilometrov. Med člani je zmagal atlet celjskega Kladivarja Jan Kokalj. V »solo« teku je le za devet sekund zgrešil državni rekord v kategoriji mlajših članov. Izjemno perspektiven dol-goprogaš Kokalj, ki od avgusta trenira pod taktirko Romea Živka, je za skoraj pol minute prehitel prvega zasledovalca.
Celjski klub je zabeležil še dve zmagi. Najhitrejši v kategoriji mlajših mladincev je bil Alen Lamper, varovanec Petra Sveta. Za njim sta v cilj pritekla člana Konjiške atletske šole Martin in Jakob Tome. Med starejšimi mladinkami
je s konkurenco pometla Vita Štefane, za njo se je uvrstila domačinka Maruša Mlakar. V kategoriji starejših mladincev je bil drugi Velenjčan Teodor Majcenovič.
Atletskemu društvu Kla-divar je bila v bolgarski Stari Zagori tudi uradno zaupana organizacija balkanskega prvenstva za veterane prihodnje leto v Celju. Na balkanskem veteranskem prvenstvu se je minuli konec tedna po pričakovanju najbolj izkazal Marko Božiček. Trikrat je zmagal (400 m, 400 in 100 ovire), enkrat je bil drugi (200 m). Dve zlati medalji je osvojila Zvonka Blatnik (100 in 400 m). Zlate medalje so si priborili še Damjan Gril (palica), Jože Škodnik (800
m) in Valter Moljk (višina), ki je v zbirko dodal še srebro (troskok) in bron (daljina). Dvakrat je bila tretja Margareta Guček Zakošek (100 in 200 m), enkrat pa je bil tretji Aljaž Klarič (200 m). Desan-ka Grajžl Čalasan, ki tokrat ni tekmovala, je bila proglašena za najboljšo balkansko veteranko za leto 2017.
V nedeljo bo minilo sto let od rojstva Fedorja Gradišnika, dolgoletnega in izjemno uspešnega predsednika Atletskega društva Kladivar. V soboto se bo njegovemu spominu poklonilo atletsko društvo. Na štadionu, ki ga je sam pomagal graditi, bodo ob 11. uri odkrili spominsko ploščo.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
ŠPORT
19
Iz Zagreba veseli,
V Podsusedu blestel Lesjak, v Aalborgu Mlakar
z Danske razočarani
Celjski rokometaš Luka Žvižej se iz Maribora seli v Nemčijo. Tamkajšnji prvoligaš Minden je zaradi poškodbe ostal brez prvega levokrilnega igralca in je v svoje vrste povabil najboljšega strelca slovenske reprezentance vseh časov. Za Žvižeja je to precejšnje zadoščenje, potem ko po koncu zadnje sezone ni našel skupnega jezika s celjskim klubom in je okrepil mariborskega. Čeprav bo decembra dopolnil 37 let, je pred začetkom sezone v vijoličastem dresu na prijateljski tekmi evropskemu velikanu PSG zabil devet golov.
Žiga Mlakar je madžarskemu prvaku zabil osem golov, danskemu pa štirinajst in je trenutno najboljši strelec med evropsko elito.
Prvič po letu 2000 so se rokometaši Celja Pivovarne Laško uspeli izogniti porazu v Zagrebu. V četrtem krogu lige Seha so iztržili neodločen rezultat (25:25), ki ga je s svojimi obrambami omogočil - in celo ponudil priložnost za zmago - izjemno razpoložen vratar Urban Lesjak. Z 20 zaustavljenimi streli je spomnil na čase, ko je pred celjskimi vrati kraljeval Dejan Perić. »Lesi« je dodal še gol in skupaj z Borutom Mačkovškom, Jako Malu-som, Galom Margučem in ostalimi razorožil domačo četo, ki je imela po pričakovanjih krepko pomoč pri slovaških sodnikih.
»Cel dan je bil čuden, tudi potovanje in tekma. Zaradi prometnih težav smo zelo pozno prišli v dvorano in srečanje se je začelo s pet-najstminutno zamudo. V drugem delu smo zaostajali celo za pet golov in zdelo se je, da je Zagreb že odločil tekmo. Toda imeli smo fenomenalnega Lesjaka. S točko moramo biti zadovoljni, čeprav smo imeli zadnji napad in strel za zmago,« je
bistvo povzel trener Branko Tamše.
Strelski rekord Mlakarja
V drugem krogu skupine B rokometne lige prvakov je Žiga Mlakar na Danskem
dosegel 14 golov in s tem postavil rekord med igralci Celja v ligi prvakov, a to žal ni bilo dovolj niti za točko. Aalborg je bil boljši z 32:30. V 55. minuti so gostje z golom Matica Suholežnika izenačili na 28:28, toda ro-
bustni krožni napadalec je v naslednji obrambni akciji prejel rdeči karton po tretji dvominutni izključitvi in Danci so znova ušli za dva gola. Približno minuto pred koncem je Mlakar znižal na 31:30, a je na drugi strani
zadel Pedersen. Možnosti za preboj iz skupine vsekakor niso izgubljene. Žiga Mlakar je vseh 14 golov dosegel iz igre: »Znova smo storili preveč napak. Obe ekipi sta hitro tekli. Gostitelji so bili boljši, Lahko smo zadovoljni s pristopom, saj se ob obču-tnejšem zaostanku nismo predali. Slabe stvari moramo popraviti in v soboto poskušati presenetiti favorite.« V soboto bodo na parket dvorane Zlatorog stopili igralci poljskih Kielc, evropski prvaki leta 2016. Med njimi bo tudi bivši izjemen »pivovar« Blaž Janc. Pomerila se bosta brata Dušebajev, Alex, ki ga vodi oče Talant, in »celjski« Daniel.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Občasni reprezentant Urban Lesjak je znova opozoril nase, tudi selektorja Veselina Vujovića.
Lokalni derbi ponovno pripadel Celjankam
Redni občni zbor Košarkarskega kluba Šentjur je bil obenem tudi volilni. V letu 2017 je v načrtu za 320 tisoč evrov prihodkov oziroma tudi odhodkov. Izvoljeni so bili člani organov za novo mandatno obdobje.
V upravnem odboru so Dušan Debenak kot predsednik ter Jože Artnak, Dejan Fideršek, ki opravlja tudi vlogo športnega direktorja, Danilo Fras, Igor Jecl, San-di Potočnik, Anton Selič in Milan Sebič. Članska ekipa bo poslej nastopala pod imenom Košarkarski klub
Šentjur. Vodstvo kluba se je dosedanjemu predsedniku Iztoku Španu zahvalilo za delo in vlaganje podjetja Tajfun v razvoj šentjurske košarke. Špan je pojasnil: »Umikamo se zgolj iz soja žarometov. Pet let generalnega pokroviteljstva je lepa doba. Zdaj nismo nič podrli, morda se bomo kmalu vrnili. Potrebujemo malo miru.« Dodal je še: »Po drugi strani se ne umikamo. Tajfun ostaja sponzor z lepim deležem. Nismo prisotni zgolj s svojim deležem, temveč svoje dodajo tudi naši partnerji. Vseka-
kor ostajamo v košarkarski zgodbi. Podpirali bomo mlajše selekcije, kar smo izrecno poudarili. Še naprej bomo izpolnjevali našo družbeno odgovornost.«
Mlajše šentjurske selekcije bodo delovale pod imenom KK Šentjur Tajfun. Člansko moštvo je tri tedne pred začetkom državnega prvenstva na Slovaškem odigralo uvodno tekmo pokala Alpe Jadran in s Komarnim izgubilo s 85:74. Najboljši strelec Šentjurja je bil David Gabrovšek s 23 točkami.
DŠ
Drugi krog 1. slovenske lige za rokometašice je obeležil lokalni derbi v dvorani Golovec med ekipama Z'dežele in Zelene doline Žalec. S 26:21 so ga dobile gostiteljice.
Trener Celjank Sebastjan Oblak se je zavedal določenih težav gostij: »Morda je kdo pričakoval naše lažje delo, ker je pri gostjah manjkala Edita Amon, pa še poškodbe in bolezen so pestile nekatere njene soigralke. Naše vodstvo je nihalo od tri do šest golov razlike, dvomov o zmagovalcu sicer
ni bilo, a ni nam bilo povsem lahko. Lokalni derbi ima pač svoje posebnosti.« Klara Hro-vatič je zbrala 12 obramb in je še dosegla gol. »V tem pogledu smo imeli nekaj rezerv na tekmi proti Ljubljani, ki smo jo sicer premagali. Klara je tokrat zaustavila nekaj strelov v prelomnih trenutkih, piko na i pa je postavila z metom preko celotnega igrišča. Vse čestitke.« Sanja Vrček je dosegla šest golov, Katja Čerenjak pet. »Po reprezentančnem premoru bomo gostovali pri ekipi Kopra, ki me je presenetila
z zmagama proti Ljubljani in Ptuju. Moramo se dobro pripraviti, na Obali bomo skušali še tretjič zmagati,« je zaključil Oblak. Za Zelene doline je šest golov dosegla Saša Golavšek.
Vodstvo RZS je objavilo pare osmine finala slovenskega pokala. V sredo, 25. oktobra, bodo Velenjčanke pričakale ekipo hrpeljskega Jadrana. Celjanke in Žalčan-ke bodo gostovale, igralke Z'dežele v Naklem, rokometašice Zelenih dolin pa v Litiji.
DŠ
Foto: SHERPA
Ponovno tesna in sladka zmaga
Po srhljivki z Ademar-jem se je srečno končalo tudi gostovanje v Bukarešti. Rokometaši Gorenja so v 2. krogu skupine C lige prvakov v romunski prestolnici premagali Dinamo s 27:26.
Niso prikazali bleščeče predstave, a najbolj pomembno je, da so osvojili drugi par točk. Po uvodni domači zmagi nad tekmeci iz španskega Leona so na kolena spravili še romunske prvake, v naslednjem krogu (v nedeljo) bodo gostili danski Skjern. Proti Dinamu se je v napadu razigral dirigent velenjske
zasedbe Rok Ovniček:
»Ta zmaga je plod dela in truda celotne ekipe. Med polčasoma smo se v sla-čilnici dogovorili, da bo treba igrati hitreje. To nam je uspelo, z osmimi obrambami v drugem polčasu pa nam je pomagal vratar Klemen Ferlin. Mislim, da je končni rezultat pravilen pokazatelj razmerja moči.« V velenjski ekipi je bil najbolj učinkovit Matjaž Brumen z osmimi goli, ki je bil izbran v najboljšo postavo kroga: »Dvakrat smo zmagali z razliko enega gola. Naša zmaga je srečna, a tudi zaslužena.
Še vedno smo v krču. Ko bomo začeli igrati tako, kot znamo, bo vse izgledalo precej bolje. Premalo smo samozavestni, največ rezerv imamo pri strelih z razdalje.« Niko Medved je prispeval pet zadetkov, črto pod vse pa je povlekel trener Željko Babić: »Navijači so nas zelo podprli. Hvala jim. Ponosen sem na tudi svoje igralce. Zmaga je zelo pomembna. Naši ekipi, ki je na novo sestavljena, je še težavno igrati v napadu. Naš >Ovca<, Rok Ovniček, je pospešil igro in je med najzaslužnejšimi za zmago!«
DEAN ŠUSTER
Člansko moštvo brez Tajfuna
Najboljši strelki celjske ekipe, srednja zunanja napadalka Sanja Vrček (z žogo) in krožna napadalka Katja Čerenjak (levo), ki je v prejšnji sezoni igrala za Zelene doline.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
a.: a.
■HHSP
Уг Џ' ^ Pokrajinski muzej Celje
J_.кЗКп SfP Informacije:
T: 03/4200962 ali 03161 2618 / /,, / '	E: muzej@pokmu2-ce,si
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
ШЖИЕ
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
STROJI
PRODAM
KUPIM
PRODAM
HIŠO, stanovanjsko, v Šentjurju - Jakob, pritličje, 104 m2, z garažo, prodamo. Telefon 041 653-378, Teps, d. o. o., Ul. bratov Vošnjakov 3, Celje.
1861
STANOVANJE
VOLKSWAGEN transporter 1,9 TD, letnik 1998, dizel motor, 50 KW, prevoženih 238.000 km, drugi lastnik, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 418-639, Boštjan. 1834
SPREJMEM
V OKOLICI Celja vzamemo na stanovanje v stanovanjski hiši družino ali par srednjih let. Možen je ogled stanovanja. Cena po dogovoru. Vse ostale informacije dobite po telefonu 031 465-351.
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
PRAZNJENJE
MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
oktober
1845
Tel.: (03) 42 50 300
PRODAM
SEDEŽNO garnituro, kot dvosed/trosed, raztegljiv v posteljo, prodam 50 EUR. Telefon 031 272-778. 1816
PRODAM
ENOBRAZDNI plug plato (zaboj) in čelno desko za traktor Tomo Vinkovič prodam. Telefon 070 993-922. 1820 TRAKTOR Universal 550 mdt, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 581-677. 1852 TRAKTOR Kase, letnik 1995, prodam zaradi opustitve kmetovanja. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-671.1855
ШШ
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Banafin ena d.o.o., Slovanska 27,1000 Ljubljana.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p
KOZO z mladičem prodam. Telefon 031 553-769.	1771
PUJSKE, težke 25 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava, prodam. Telefon 041 922-485. 1792
ШШШ
TRAKTOR Tomo Vinkovič ali večji traktor: Imt, Deutz, Ursus, Zetor, Štore, Univer-zal ali podobno, kupim. Telefon 041 872-029.	p
narodnozabavna TV oddaja
§
HIŠO in gradbeno parcelo prodam v okolici Žalca. Telefon 041 689-748.1796 MANJŠO hišo, letnik 1998 in starejšo hišo na parceli 830 m2, 10 km iz Celja, prodam za 62.000 EUR ali menjam za stanovanje v pritličju v Celju. Telefon (03) 577-4169, 031 265-855. 1812 BIVALNI vikend z demit fasado in pokrit z bobrovcem, v Dramljah, asfalt do objekta, prodam za 46.000 EUR. Telefon 051 647-199.	1817 SAMOSTOJNO hišo, K + P + M, dve stanovanji, Dramlje, 2 km od AC, 284 m2, sončna, ograjena parcela, 850 m2, vsi komunalni priključki, prodam. Telefon 041 661-844. p

Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Žarov a c. 10, Velenje t,: 03 898 60 00, vtv.$tudiO@Siol.net www.vtvstudlo.com, www.facebook.com/najviza
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 015 DVA prašiča za zakol, težka 300 in 350 kg, prodam. Telefon 5794-155. 1822 TELIČKO simentalko, staro 15 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-916.	1841
TELICO, brejo 7 mesecev, pašno, in 8 tednov stare pujske prodamo. Telefon 041 793-834.	p
IZLOČENO svinjo in prašiče, težke 60 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 1853 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p PUJSKE, težke od 40 do 50 kg, in odstavljeno svinjo prodam. Možen prevoz. Telefon 041 797-052. 1854 BIKCA in teličko, pasma simentalec, težka 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. L 177 BIKCA simentalca, težkega od 170 do 200 kg, prodam. Telefon (03) 5739-391.
1857
DVE telički simentalki, stari 10 dni in 4 mesece, prodam. Telefon 070 250441.	1778 KRAVO in telico, obe breji simentalki, prodam. Telefon 031 766-527. 1859
ПШШЕШР* živite cenejeJ
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
Celjska Mohorjeva družba
SLADA
TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o.
LHJt ■ !
<Ptikk
/»UMV
TERŽAN, d.o.o.
c-r>
izposoja kolesa
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
TE
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige.
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
MALI OGLASI / IN FORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega ata
FRANCA JUGA
iz Drenskega Rebra (1932 - 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih
trenutkih stali ob strani. Posebej smo hvaležni Eriki za vso skrb in trenutke, ki jih je preživela z njim.
Vsi njegovi
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Med nami ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
IVANKE PO Павд
iz Gotovelj (17. 5. 1934 - 7. 9. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih hitro in nesebično priskočili na pomoč, izrazili ustna, pisna sožalja in besede slovesa ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Gotovlje za lepo odpete žalostinke ter pogrebni službi Ropotar in Javne mu komunalnemu podjetju Žalec za organizacijo pogreba.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvalo.
VANJE njeni naj dražji
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286.	š 151
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
VSE IZ INQXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopaiiška3,Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, ploievino.vijaki, dimniki.
Obilliee jih!
Tel.: i2/780 0i 2č www.ramainox.si
PRODAM
MOŠT iz belih sort grozdja naprodaj v okolici Dobrne. Cena 1 EUR. Telefon 041 525-237.	1764
MED, letošnji, cvetlični in gozdni, nabran v čistem okolju, prodam. Telefon 040 688-876.	1819
70 dag domačih kamilic ugodno prodam.
Telefon 040 320-357. 1837 GROZDJE, sortno, jurka in šmarnica, z brajde, prodam. Telefon 041 976-6 6 8.
1842
MOŠT (sauvignon, rumeni muškat, mešano belo in modra frankinja) prodam. Telefon 031 782-708. 1860
OSTALO
MOŠT, beli 200 l, iz Prekmurja in drva, bukova, možna razrez in dostava, prodam.Telefon 070 674-760. 1846 TRISTOPENJSKO črpalko s trifaznim motorjem Rade Končar, moč 0,6 KW, nerjaveč sod, 1.000, s črpalko za gnojnico, hidrofor, i001, z enofaznim niotorjem in naravni bio vinski kis izadela, ugodno preda m. Telefon 577-1387n 804
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111-041954206
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
LEPA 500-litrska vinska soda prodam. Telefon 051 421-126. 1808
DOMAČO svinjsko polovico proda m, Telefon 070 714-569.	1821
MLIN na pokončne kamne (na belo), »hoblmašino« z motorjem, traktorske 4-deloe brane in razne starin site predmete proPam. Telefpn 031 755-899.
1835
STISKALNIbO (»prešo«)za sadje, 100- I itr-sko, za 60EUR ir klavirsko hajmoniko, 80-basno, malo igrano, kot novo, pro-damza0:0 EUR. Telefon 070 263-987.
1449
HLODOVINO in drva, okolica Celja, prodam. Telefon 041 472-380. 1847
OHRANJENO kopalniško opremo: kad Kolpasan, šest elementov, keramični umivalnik, ogledalo, pipi Armal in kopalniške dodatke ugodno prodam. Telefon (03) 575-5220.	p
ZAPOSLITEV
Iščem osebo za pomoč v gospodinjstvuin na vrtu. Informacije tel. 041 353 015
PRODAM
JARKICE, rjave, bele, črne (tudi težke), sive, grahaste, suseks, mlade peteline ter enoletne rjave in bele kokoši prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. V prodaji vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca. Sprejemamo naročila za enodnevne in delno vzrejene piščance. Telefon (03) 700-1446.	1662
INVALIDSKI skuter - voziček, močnejši, električni, primeren za starejše, ugodno prodam. Lahko dostavim. Telefon 041 517-900.	p
MANJŠI vikend na Kozjanskem ugodno prodam. Prodam tudi mlin za grozdje in 100-litrski sod za vino. Telefon 031 734-139.	p
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p
bDKI DNEVA
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
вјјД ^ffj^t] teiemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
UPOKiJENI moški išče žensko za skupno življenje, po molnosti upokojenko. l/se ostale informacije po telefonu 5824611 al030 252-407. 1850
ŽeniOna pos-redovainica
ZAUPANJE
Zenimhpe ponudbeaazličnih
starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi
FRANC KRISTAN
rojen v Pečovniku (24. 1. 1932 - 18. 9. 2017O
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodniko m, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darooano cvetje in sveče ter spremstvo na
njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni služM Vekmg za skrbno opravljen obred° župniku za opravljeno pogrebno malo, pevcem skupine Gora zalepo odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in Marjetki za zadnje
besede v slovo. Hvala vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani in mi nudili pomoč.
Marija Volasko
ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo s tujini. Kandidati noj pokli če jo teiefooskr številko 051 410713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n
MIZARJA za izdelavo pohištva in stavbnega pchi štva zaposlim. Miran Urba nček, s. p., Dramlje 5, telefon 041 640-588.
181i
IZVAJAMO posek, spravrlo -n edkep vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346. Sima--les, Ma-da Bevc, s. p., Zagorje 31, 3262 Lesično.	p
IŠČEM resno, starejšo soplesalko za vadbo družabnih plesov. Telefon 040 306497.	1813
NUJNO iščem pošteno in iskreno osebo za odkup terjatev na nepremičnini. Telefon 070 805-782, od 9. do 11.
ure.	1844
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976.1851
novi tednik
Vedm i илтој/
Poroke
Celje
Poročili so se: Anita KA-PUN in Gregor PESAN, oba iz Medloga, Jasmina VRZEL iz Štor in Feim JAHIRI iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Nina PLOŠTAJNER in Dejan PLO-ŠTAJNER, oba z Rifnika.
Laško
Poročili so se: Maja MA-RIĆ iz Nemčije in Jernej PO-TEKO iz Švice, Anja MUJKA-NOVIĆ in Mitja LESKOVAR, oba iz Maribora.
Žalec
Poročili so se: Sabina
KERANOVIĆ iz Prebolda in Adis SULJKANOVIĆ iz Šoštanja, Katarina Kaja ŠIFER iz Velenja in Marko VIŠIČ iz Smolnika, Marija SEDMI-NEK in Boštjan MOHORIČ, oba iz Ljubljane.
Mozirje
Poročili so se: Irma MA-VRIČ iz Bočne in Dejan GA-VEZ iz Gornjega Grada, Petra NIKOLIĆ in Blaž HUDO-MALJ, oba iz Potoške vasi, Polona SKOK iz Brda in Luka PAULIČ iz Mozirja.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedm i штј!
Velenje
Poročili so se: Darja KRIŠTOF in Vitomir ŽLABOR-NIK, oba iz Velenja, Selma OMEROVIĆ iz Velenja in Muhamed BOŠNJAKOVIĆ iz BIH.
Smrti
Celje
Umrli so: Marija VISOČ-NIK MELAVC iz Šentjanža, Rečica ob Savinji, 59 let, Renata ČAKŠ iz Petrovč, 62 let, Matjaž KRIŽNIK iz Pečovni-ka, 51 let, Lojze KAPELARIJ iz Modriča, Laško, 44 let, Frančišek JUG iz Drenskega Rebra, 85 let, Ana GOMIN-ŠEK iz Kasaz, 80 let, Martina DOLENC iz Celja, 87 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Cecilija KLA-DNIK iz Voduc, 86 let, Terezija JEVŠENAK iz Šentjurja, 77 let.
Laško
Umrla sta: Angela SLUGA iz Sevc, 88 let, Nežika BREČ-KO iz Laškega, 80 let.
Žalec
Umrla je: Milena KOČE-VAR iz Dolenje vasi, 58 let.
Mozirje
Umrla sta: Marija JUVAN z Ljubnega ob Savinji, 87 let, Jože SLAPNIK iz Grušovelj, 48 let.
Velenje
Umrla je: Jožefa LESJAK iz Velenja, 83 let.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 28. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK,
29. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika
20 vročih Radia Celje		
	TUJA LESTVICA	
1.	PINK - WHAT ABOUT US	(6)
2.	MAROON 5 FEAT. SZA -	
	WHAT LOVERS DO	(2)
3.	JP COOPER - SHE'S ON	
	MY MIND	(5)
4. THIRTY SECONDS TO MARS -		
	WALK ON WATER	(4)
5.	ROD STEWART FEAT. DNCE -	
	DA YA THINK I'M SEXY	(3)
6.	U2 - YOU'RE THE BEST	
	THING ABOUT ME	(2)
7. EDSHEERAN - BIBIA BE YE YE		(1)
8.	BIEBER JUSTIN &	
	BLOODPOP - FRIENDS	(4)
9.	PORTUGAL. THE MAN -	
	FEEL IT STILL	(3)
10.	GEORGE MICHAEL FEAT. NILE	
	RODGERS - FANTASY	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1. PLIS - RAJ (REMIX)		(5)
2.	RAIVEN - ZAŽARIM (STANNY	
	ABRAM & BILBONI REMIX)	(3)
3.	2B - DAJ SRCE	(4)
4.	NIPKE - DEJ SE USTAV	(6)
5.	MI2 - PROKLETE VIJOLICE	(2)
6.	MANOUCHE - KAVALIR	(1)
7. MATJAŽ KUMELJ - NAJ		
	LE TRAJA	(4)
8.	SAMO SAM - EDINA	(3)
9. ROBERT JUKIC & NINA STRNAD -		
	PADA DEŽ (MONOM RMX)	(2)
10.	NERA - PROSTI PAD	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
	SAM SMITH - TOO GOOD AT	
	GOODBYES	
	BECK - UP ALL NIGHT	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	OKUSTIČNI - PRI NAS	
	DAVID FEAT. ANJA BAŠ - ZA	
	ZMERAJ	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 30. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 1. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 2. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb
za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne,
12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 3. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 4. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj mo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
Po slovensko s Katrco
1.	Plus: Rdeča šminka
2.	Prleški kvintet: Teče, teče čas
3.	Napev: Z veselice na veselico
4.	Kraški kvintet: Nocoj
5.	Prisrčni fantje: Nekoč sva se imela rada
Kino
CINEPLE
Spored od 28. 9. do 4. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ameriški morilec - akcijski, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.40 petek, sobota: 18.20, 20.40, 22.25
Barry Seal: Tihotapec - triler petek, sobota: 22.20 Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh.
od četrtka do srede: 15.40 Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh., 3D sobota, nedelja: 13.40 Kingsman: Zlati krog - akcijski, komedija
od četrtka do srede: 17.40, 20.30 Košarkar naj bo - mladinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30 sobota, nedelja: 14.30, 18.30 Krij mi hrbet - akcijska komedija
petek, sobota: 22.30 Lego Ninjago - animirani, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 19.15 sobota, nedelja: 14.50, 17.10, 19.15
Lego Ninjago - animirani, pustolovski, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.15 sobota, nedelja: 13.50, 16.10, 18.15
Loganovi srečneži - komedija od četrtka do torka: 21.20 Mame na večerji - komedija sreda: 20.00
Rudar - drama, dokumentarni od četrtka do torka: 15.30, 19.00 sreda: 15.50, 19.00 Sledi v snegu - akcijski, kriminalni
od četrtka do srede: 21.00 Spet doma - komedija, romantični
od četrtkaa do torka: 16.20, 20.20
sreda: 16.20, 21.20 Tisto - grozljivka, triler
od četrtka do torka: 15.30, 18.10, 20.50
sreda: 18.10, 20.50 Trd oreh 2 - animirani, pustolovski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 14.00, 15.00, 17.00
Viktorija in Abdul - drama od četrtka do srede: 16.00, 20.15 Mati! - srhljivka od četrtka do torka: 17.30, 20.00 sreda. 17.00, 20.30
metropol
ČETRTEK
20.00 Borg/McEnroe - športna
drama
PETEK
18.00 Borg/McEnroe - športna drama
20.00 Kratki z Zoranom Dže-verdanovićem - kratki filmi SOBOTA
16.00 Zverinice iz gozda Ho-kipoki - animirana družinska pustolovščina
18.00 Borg/McEnroe - športna drama
20.00 Viktorija in Abdul - zgodovinska drama NEDELJA
16.00 Zverinice iz gozda Hoki-poki - animirana družinska pustolovščina
18.00 Viktorija in Abdul - zgodovinska drama 20.00 Borg/McEnroe - športna drama TOREK
10.00 Srebrno platno: Rudar -drama
19.00 Mati! - srhljivka SREDA
19.30 Najsrečnejši dan v življenju Ollija Makija - romantična drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Košarkar naj bo - mladinski; premiera z ekipo filma 19.30 Kvadrat - komedija, drama
20.30 Tisto - grozljivka SOBOTA
18.00 Lego Ninjago - animirana akcijska avantura 18.30 Košarkar naj bo - mladinski; premiera z ekipo filma 20.15 Ameriški morilec - akcijski vohunski triler 20.30 Kvadrat - komedija, drama
22.15 Tisto - grozljivka NEDELJA
16.00 Lego Ninjago - animirana akcijska avantura, 3D 18.00 Košarkar naj bo - mladinski film
19.00 Kvadrat - komedija, drama
20.00 Ameriški morilec - akcijski vohunski triler PONEDELJEK
18.15 Lego Ninjago - animirana akcijska avantura, 3D 19.00 Košarkar naj bo - mladinski film
20.00 Sledi v snegu - triler
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 28. 9.
od 10.00 ure dalje Ipavčeva hiša in vrt Šentjur
Dnevi evropske kulturne dediščine
17.00 Osrednja knjižnica Celje Preveč mislimo in premalo čutimo
predava Viktorija Kos
18.00 Pri Fontani piva Zeleno zlato Žalec
Narodno-zabavni ansambel GŠ Rista Savina
DOGODKI MED 28. 9. in 5. 10. 2017
ČETRTEK, GLASBA FILM 28. september, Preveč mislimo in premalo čutimo ob 17. uri Predava Viktorija Kos
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
28.	september, Zmagovati z glavo
ob 18. uri Predavajo športna psihologinja dr. Tanja Kajtna, Kim Majoranc, Zala Špat in Ana Pehnec
PETEK, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO
29.	september, Dan raziskovalcev 2017
od 10. ure Zanimivi eksperimenti in sodobna tehnologija
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 2. oktober, Ciper ob 17.30 V okviru U3O predava Franci Horvat
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
4.	^toti^ Zvezdana in Zvonko v cirkusu ob 17. uri Izvaja Miškino gledališče
ČETRTEK, GLASBA FILM
5.	oktober, Ali danes še potrebujemo demokracijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
NE NOV CIKEL PREDAVANJ 2017/2018 SPREGLEJTE Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo Predava mag. Tatjana Rozman
NE 2. NADSTROPJE SPREGLEJTE Razstava ob 100-letnici bojev za Škabrijel v 11. Soški bitki na ogled do 15. oktobra
NE NOVO V KNJIŽNICI! SPREGLEJTE Bralno pogovorne urice od 19. oktobra dalje Prijave na polonca.bajc@knjiznica-celje.si
Žalec v sodelovanju s FS Kobula KD Petrovče
koncert
19.30 SLG Celje_
Matjaž Zupančič: Pesmi živih mrtvecev
abonma Četrtek večerni in izven
19.30 Narodni dom Celje
Godalni oktet: Šostakovič in Mendelssohn
koncert v sklopu abonmaja Vesperae Musicae; predgovor in pogovor z umetniki ob 19. uri
19.30 Dom kulture Velenje Učinek kobilice
gledališka predstava; KD Gledališče Velenje in Festival Velenje
PETEK, 29. 9.
19.00 Celjska kulturnica Kuba
odprtje fotografske razstave Jake Terška; vstop prost
19.00 Dvorec Novo Celje
Večer rime in globine s predstavitvijo revije za književnost in kulturo Vpogled
19.30 SLG Celje_
Matjaž Zupančič: Pesmi živih mrtvecev
abonma Premiera in izven
19.30 Kulturni dom Vojnik Klarinet kvintet »aus Salzburg«
koncert
SOBOTA, 30. 9.
10.30 Galerija Velenje_
Dinozavri?!
lutkovna predstava na najmlajše
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
NAPOVEDNIK
23
Vaš zakaj A	nas zato.
Vsak ponedeljek	Iščemo
ob 12.15. Ш	odgovore na
	vprašanja
w	poslušalcev. HH
03 4225148 radio@«t-rc.5i	Pre&rnova 19r 3000 Celje
NEDELJA, 1. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Drevesna hiša v Mestnem gozdu Celje
Mesto z več odtenki
predstavitev fotografske razstave Katarine Poiškruh ob 2. obletnici Drevesne hiše
17.00 Drevesna hiša v Mestnem gozdu Celje
Janja Brlec, citre
koncert ob 2. obletnici Drevesne hiše
PONEDELJEK, 2. 10.
17.00 Dvorana Kulturnega centra Rogaška Slatina
Zvezdica Zaspanka
gledališka predstava učencev OŠ Franja Malgaja Šentjur ob tednu otroka
18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Likovna dela Likovne sekcije Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec
odprtje razstave
TOREK, 3.10.
11.30 in 19.30 Kulturni dom Rogaška Slatina
Muzikal Briljantina
muzikal v angleškem jeziku z dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina
m 7r
Vabimo vas na zadnje PREDAVANJE v ciklu štirih predavanj o teoriji in filozofiji fotografije
mag. Tanje Plevnik KRHKO JE ZNANJE, ki bo v sredo, 4. oktobra 2017, ob 18. uri v FOTOATELJE IN GALERIJO PELIKAN, Razlagova ulica 5, Celje.
Število mest je omejeno, prijave sprejemamo na katja.pur@mnzc.si Prijazno vabljeni!
SREDA, 4. 10.
16.00 Grad Podsreda_
Praznik Kozjanskega jabolka - Herman Lisjak na gradu Podsreda
ogled razstave s Hermanom Lisjakom in delavnica Podobe kraškega ovčarja
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Zvezdana in Zvonko v cirkusu
gledališka predstava v izvedbi Miškinega gledališča
18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec 1. javna produkcija
vstop prost
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Podobice
odprtje razstave Janeza Mavriča
Ostale prireditve
ČETRTEK, 28. 9.
17.00 Velenjski grad
Potapljanje ladjic
za otroke in družine
17.00 Galerija Velenje_
Zakaj? Zakaj? Zakaj?
ustvarjalna delavnica, primerna za otroke starejše od šestih let
17.00 Zbornica OS Vojnik
Štartaj Vojnik
delavnica je namenjena vsem tistim, ki bi radi v domačem okolju ustvarili podjetniško idejo in s tem poskrbeli za svoj prihodek in za razvoj občine
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Kriza smisla - kriza sodobnega človeka
Mohorski večer; gosta večera: prof. dr. Jože Ramovš, dr. Sebastjan Kristovič
19.19 Mestna knjižnica Velenje Alzheimer cafe
predavanje Sabine Sajtl, dipl. med. sestre, ki bo spregovorila o kakovosti življenja svojcev oseb z demenco
PETEK, 29. 9.
10.00 do 17.00 Osrednja knjižnica Celje Dan raziskovalcev
v primeru slabega vremena bo dogodek v prostorih Osrednje knjižnice Celje
16.00 do 18.00 Pri Ribniku Vrbje Jezdenje ponijev
18.00 Župnijski dom sv. Jerneja Vojnik
Predavanje in pogovor o slikarki Doroteji Hauser ob 140. obletnici njenega rojstva
20.00 Terme Olimia Podčetrtek Kulinarični večer z Adijem Smolarjem
22.00 Branibor club Celje_
Oktober fest s skupino Manouche
SOBOTA, 30. 9.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
10.00 Branibor club Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost
od 15.00 ure Tržnica pri fontani Žalec
2. Savinjski oktoberfest in hmeljarski likof
koncert skupin Gadi in Moonlighting Orchestra
14.00 Hotel Triglav Dobrna
Kuhamo »pokrito rihto«
razstava »buča art«, poslikava obrazov, stojnice, domača ozimnica
16.00 Ribnik Vrbje_
Naravoslovne delavnice s spremljevalnimi ustvarjalnicami
NEDELJA, 1. 10.
od 9.00 ure dalje Ploščad pred Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah
Mednarodno srečanje pihalnih godb iz Slovenije, Avstrije in Italije
druženje ob Kuhni pod jelšami, ob tržnici domačih dobrot, ob otroških ustvarjalnih delavnicah...
9.00 Bizeljski grad_
Praznik kozjanskega jabolka
pohod po kozjanskih sadovnjakih
PONEDELJEK, 2. 10.
16.00 Zdraviliški park Dobrna Rožnate pletenine 2017
osveščanje o raku dojk in rodil
17.30 Osrednja knjižnica Celje Ciper
potopisno predavanje Francija Horvata v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje
Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva
Osrednja knjižnica Celje bo predstavila digitalizacijo Utripa Savinjske doline
20.00 Narodni dom Celje_
Besede miru
videoprireditev o notranjem miru
TOREK, 3. 10.
8.00 do 12.00 Uprava
Kozjanskega parka v Podsredi
Praznik kozjanskega jabolka - Hiša v parku
spoznavanje kulturne krajine ter prostora Kozjanskega parka z vsemi čutili
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ustvarjalne delavnice ob tednu otroka
SREDA, 4. 10.
6.30 do 8.00 Celjski mladinski center
Zdrav slovenski zajtrk
vstop prost
10.00 do 12.00 Mestni park v Žalcu
Svetovni dan živali z naravoslovnimi delavnicami
16.00 Osnovna šola Lava Celje Slavnostna obeležitev 40-letnice Osnovne šole Lava
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje, Fotoatelje in galerija Pelikan
O teoriji in filozofiji fotografije
predavanje mag. Tanje Plevnik; vstop prost
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 30. 9.
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Življenje je vrednota
dobrodelna multimedijska
gledališko-plesna
predstava
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31.12.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava izdelkov Centra za varstvo in delo Golovec; do 7. 10.
Osrednja knjižnica Celje:
razstava 87. celjski pehotni polk: ob 100-letnici bojev za Škabrijel; do 11. 11.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Emila Morena; do 1. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.
AQ galerija: fotografska razstava Janeza Pelka Objektivno brezobjektivne; do 6. 10.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Galebi letijo, ampak ej, ribe tudi avtorice Mojce Sekulič Fo; do 30. 9.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na 19. Poletnem slikarskem ex-temporu: Celjske poletne vedute 2017; do 30. 9.
Glavni trg Celje: razstava likovna dela Likovne šole Umbra; do 30. 9.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31.12.
Knjižnica Laško: Pregledna likovna razstava Helene Maček: Helenin svet; do konca septembra v času odprtosti knjižnice.
Železarski muzej Štore: razstava v spomin Marcu Chagallu; do 20. 10.
Galerija Velenje: razstava Znakovne podobe ilustratorke in pisateljice Lile Prap, do 30. 9.
Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Marjana Brezovščka Akvareli; do 15. 10.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
MaLe živau veune LJimezNi
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav j
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Kurji tatovi in tatice, pazite se!
V zapor v Kozje - Od zaporniške ljubezenske zgodbe do pobega
Bi šli v zapor v Kozje? V eno od njegovih petih celic? Seveda ne v vlogi zapornika, ampak na ogled zanimivega zapora. Po svetu nekdanje zapore uporabljajo za različne namene, med drugim so v nekaterih uredili hotele. Tako je bilo na primer v Švici, a tudi pri nas nismo od muh.
V Ljubljani je bil tako pred leti spremenjen nekdanji vojaški zapor Jugoslovanske ljudske armade v Metelkovi ulici v hostel Celica. Tudi v novi vlogi je vzbudil zanimanje po vsem svetu. V naših krajih se je v Kozjem presenetljivo dobro ohranil nekdanji zapor iz časa jugoslovanske kraljevine, čeprav zapornikov po drugi svetovni vojni v njem ni bilo več.
Občina Kozje je dolgo tuhtala, kaj bi storila z nekdanjim tako dobro ohranjenim zaporom. Največja težava je bila, ker je bil zaseden, saj je služil za kleti in drvarnice bližnjih stanovalcev. Prav po zaslugi takšne rabe se je vse do današnjega časa ohranil v svoji prvotni podobi, saj ga stanovalci niso »lišpali« po svoje. Občina je stanovalcem v bližini postavila nove drvarnice in starinski zapor re-stavrirala. Še več, uspelo ji je
Pogled v eno od zaporniških celic
pridobiti evropska sredstva in z njimi popraviti omete, prepleskati zaporniške okenske rešetke, obnoviti pode ter postoriti še marsikaj.
Brez morilcev
Kozje je bilo namreč v starih časih pomembno upravno središče, saj je bil tam sedež sodnega okraja. Hudih kriminalcev v kozjanskem zaporu ni bilo, saj so morilce in druge najhuj-
še prestopnike pošiljali kar v Celje. Kozjanski zapor je nudil svoje »gostoljubje« predvsem kurjim tatovom in taticam ter pretepačem.
Nekateri Kozjani celo vedo za ljubezensko zgodbo, ki se je spletla v tem zaporu med zaprtim pretepačem in neko žensko obiskovalko. Končala se je nič manj kot z zakonsko zvezo. Tudi do pobega iz zapora je prišlo, ko so s sodišča pripeljali prihodnjega zapor-
Paznik je zapornike nadziral skozi line na vratih celice.
Ključ zapora
venski zaporniki, seveda ne more primerjati. »Celice so bile ogrevane, saj so bile v njih peči. Kurilo se jih je s hodnika,« je med našim obiskom zapora razlagala vodnica Silva Sikošek, ki po njem vodi obiskovalce. Tudi litoželezne peči zapora so se ohranile vse do danes.
In kaj si je mogoče v resta-vriranem kozjanskem zaporu ogledati? V njem je najbolj na očeh pet starinskih vrat celic z manjšimi vratci, skozi katera je zaprte ljudi nadziral je-tničar. Na oknih so še vedno ohranjene stare železne rešet-
ke, videti pa je mogoče tudi starinsko posteljo, podobno tistim, ki so jih uporabljali nekdanji zaporniki. V zaporu je postavljena muzejska zbirka Sodstvo v Kozjem. To področje je raziskal kozjanski rojak dr. Slavko Kremenšek, zgodovinar in etnolog. V zbirki so med drugim predstavljene različne s sodno zgodovino Kozjega povezane listine. Zgodovina kozjanskega sodstva je seveda zelo dolga. Že iz srednjega veka sta ohranjena sramotilna stebra v sosednjih Pilštanju in Podsredi.
BRANE JERANKO
nika. Ko je upravnik zapora odklepal vrata zapora, mu je obsojenec čez vrtove ušel, nam je pred nekaj leti povedal Kozjan Edvard Krofl, ki je bil med drugim predsednik Muzejskega društva Kozje. Kot fantič je še pogosto opazoval, kako so kozjanski zaporniki gledali v svoboden svet izza zaporniških rešetk. Zaprtim je kuhala kar jetničarjeva soproga, njen jedilnik pa se s tem, kar jedo današnji slo-
Zaporniška lina
Ill )Vr4ZCIO<
Tednikovei.nzaodbe
St. 39 / Leto 72 / Celje, 28. september 2017
Laško se je vrnilo v leto 1927
str. 37
Magično Družmirsko jezero str. 33
Gaj v znamenju buč
str. 36
Mali raj na Lindeku
str. 38
26
INTERVJU
Osnovnošolec ne more biti l
pametnega telefon
Ko sede na stol, deluje utrujeno in izčrpano. O temi, ki naju je pripeljala za isto mizo, zadnje čase govori vedno pogosteje. A nima občutka, da bi ga kdo zares slišal. Kljub vsemu si vzame čas in potrpežljivo oriše pot, ki si jo z digitalnimi mediji tlakuje sodobna družba. Študiral je teologijo, a se je kasneje poglobil v študij družinske dinamike in psihoterapije. Na Fakulteti za socialno delo je študiral še sistemsko družinsko terapijo. Danes vodi ambulanto za bolezni odvisnosti v Novi Gorici. To je trenutno tudi edina ambulanta v državi, kjer se je mogoče zdraviti zaradi nekemičnih zasvojenosti.
Ambulanta obstaja že 25 let. Sprva je bila namenjena predvsem ljudem, ki so jih v svoje kremplje ujeli heroin, kokain in konoplja. A ker je Nova Gorica tudi igralniško središče, so na vrata trkali tudi zasvojenci z igrami na srečo. Kot pravi sogovornik, je bilo nekemič-nih odvisnikov le približno pet odstotkov. Njihovo zdravljenje je bilo v veliki meri uspešno. Odkar so se igre na srečo preselile na svetovni splet, je tovrstna zasvojenost dobila povsem nove razsežnosti. Vedno več je tistih, ki so izgubili nadzor nad svojim obnašanjem, ko gre za kockanje, hitro vožnjo, nezdrave medosebne odnose, borzna vlaganja in še kaj. Danes se v ambulanti zaradi tovrstnih
v digitalnih svetovih bi ostajali vedno dlje in vedno globlje. Uporabnike digitalnih orodij, pa naj bodo stari ali mladi, je treba naučiti, kje je tanka meja med delom in zabavo. Če na spletu plačam položnico, sicer ne vidim, kako moj denar odleti na elektro podjetje. A v tem primeru virtualno podpira realni svet. To je dobrodošlo. Do težave pride, ko virtualno vpliva na domišljijo. V tem primeru je proces lahko usoden.
Je to trenutek, ko za človeka virtualni svet postane bolj privlačen od resničnosti?
Ko na primer najstnik v skupini ni dovolj telesno in besedno močan, da bi si lahko utrdil položaj med vrstniki, postane črna ovca. Na spletu pa v neki igrici postne izjemno uspešen, obvladuje nasprotnike, se dokaže in zmaguje. V virtualnem svetu dobi tisto, kar mu v resničnem življenju manjka. Žal med virtualnim in resničnim ni nobene povezave. V resničnem življenju bi moral na osebnostne treninge, z resničnimi aktivnostmi bi moral graditi samozavest, v resničnem življenju bi potreboval terapevta in mentorja. Namesto vsega naštetega pa ogromno ljudi svojo praznino zdravi z virtualnim in ko jim to odvzamemo, preprosto ponorijo.
»Digitalna tehnologija bi lahko v prihodnosti povsem preobrazila de lovanje družbe. Ne nujno v pozi tivno smer.«
Miha Kramli - Vodja edine nje nekemičnih odvisnos
»Zato je toliko pomembneje, da gremo med ljudi, da si med pogovorom gledamo v oči, da se gibljemo, da skrbimo za telesno zdravje. In da beremo. Karkoli. Naj bo še tako pogrošen roman. To je čisto nekaj drugega kot še tako zanimiva serija na televiziji.
»Osnovnošolec ne more biti lastnik pametnega telefona ali tablice. Lahko pa vse to uporablja.
Me marsikdo grdo gleda zaradi tega, a starši se ne zavedajo, da so 12-letniki včasih celo noč na telefonu, ki ga skrivajo pod blazino. Pravila morajo biti jasna: >Lahko uporabljaš telefon, računalnik in igraš igrice, vendar v skupnih prostorih.< Otroke moramo usposobiti za uporabo tega hudega orodja, ki lahko prinese svetovno slavo ali pa popoln propad.«
»Ne govorim o tem, da bi bilo treba /s otroke izolirati od vsega tega. A vedeti je treba, kako pogubna je tehnologija za domišljijo.
Otrok se lahko z njo igra v omejenem obsegu. V nasprotnem primeru se lahko nekritično povsem izgubi in pot nazaj je za celo družino zelo težka
odvisnosti zdravi približno petsto ljudi, kar je polovica vseh uporabnikov. Ambulanta velik del svojih aktivnosti namenja tudi preventivnim dejavnostim. V programih, kot je na neodvisen.si, so v 25 letih nagovorili že več kot tristo tisoč ljudi.
Nekemične zasvojenosti so bile ves čas prisotne, a z množično razširjenostjo svetovnega spleta so se tovrstne težave očitno razmahnile čez vse meje.
Naj kar takoj povem, da se ne borim proti novi tehnologiji. Ko govorimo o digitalnih orodjih, ljudje marsikaj pomešajo. Ogromno mladih in odraslih si na socialnih omrežjih in na spletu dopisuje, se pogovarja, posluša glasbo, se uči. Na ta način postanejo zaznavni, nekateri celo slavni. Drugi na celi črti pogorijo in celo umrejo. Težava je v tem, da ne ločujemo dveh osnovnih področij. Če pri delu uporabljamo računalnik, se po določenem času v možganih sproži človeku prijazen proces. Sporoči mu, da je utrujen, da potrebuje predah, da enostavno ne more več gledati v zaslon. Delo na računalniku ne zasvoji. Seveda pušča posledice. Boli vas hrbtenica, trpijo oči, vendar ne boste prišli v položaj, ko enostavno ne boste mogli prenehati delati. Ko pa isto tehnologijo uporabljamo za zabavo in sprostitev, se prej omenjen proces ne sproži. Ne zaznamo utrujenosti,
Manjši kot je otrok, večja je lahko škoda zaradi virtualnega nasilja.
Ne samo to. Določeni lobiji so že sistemsko vključeni v nove tehnologije. Njihov osnovni namen je manipulacija. Že dveletni otroci ali celo mlajši dobijo razne elektronske igračke. Zvoki in barve so izjemno močni in možgani se temu prilagodijo. Ko hočemo otroka pri osmih letih spoditi v naravo, ni tam ničesar, kar bi ga zanimalo. V naravi ni dovolj močnih dražljajev, ki bi mu vzbudili zanimanje. Vse skupaj je zanj popoln dolgčas. Takšen ali drugačen zaslon pa ima vse, za kar ga je že v prvih letih življenja tehnologija sprogrami-rala. In ko otroku to odvzamemo, znori in cepeta do onemoglosti. Elektronska igračka ali zaslon sta edino, kar ga pomiri. Pomemben je še en vidik. Videoigre so označene s starostjo, za katero so primerne. Če piše na igri 8+, to ne pomeni, da jo lahko igra petletnik. Kaj pa se dogaja v praksi? Ker starši nimajo nadzora, že desetletni otroci igrajo igre z oznako 18+. Si predstavljate, kakšne dražljaje bo potreboval ta otrok pri 18 letih, da bo lahko shajal sam s seboj? Žal iz izkušenj vem, da mnogi med njimi končajo v prometnih nesrečah kot odvisniki od hitre vožnje. Ko mladostnik v prvih letih življenja vidi
INTERVJU
27
lastnik
slovenske ambulante za zdravlje-ti
in doživi praktično vse, kar je mogoče, je edini način, da pride v stik s samim s seboj, hoja po robu, tveganje med življenjem in smrtjo.
Prav koristne se elektronske igrače ne zdijo. Bi se morali resno boriti proti njim?
Ne moremo si zatiskati oči pred sodobnimi okoliščinami. Starše je treba usposobiti, da bodo tovrstne igrače ponudili otrokom redko in za kratek čas. Upoštevati morajo označbe in primernost za posamezno starost. Ne prehite-vajmo in ohranimo nadzor. Pri vsem skupaj velja opozoriti na še en vidik. Tudi snovalci videoiger priznavajo, da je v njih cela vrsta podzavestnih sporočil. Tako že osemletnika podzavestno sprogramirajo, kaj bo kupoval pri 25 letih. Kapital vse načrtuje dolgoročno. Če so v neki državi prodali toliko in toliko nekih iger, bodo čez deset let lahko prodali toliko in toliko na to vezanih izdelkov.
Tudi starši, ki otrokom omejujejo elektronske naprave, jim težko odrečejo večerno risanko.
Elektronske igračke in zasloni danes žal nadomeščajo večerno branje pravljic, večerno molitev in pogovor. Vse to je nekoč otrokom pomagalo, da so prešli v neko drugo razsežnost, v svet presežnega in domišljijskega. Danes so vse to nadomestile risanke in igrice, ki tega ne podpirajo. Če prvo otroka gradi in usposablja, da je v težkih položajih sposoben
otrok znajde v skupini, ki mu ponudi drogo, jo pač vzame. Če ima srečo, da se ji izogne, je ne vzame. Človek brez avtonomne vesti je vodljiv. Postane idealen potrošnik. Včasih si je kapital prizadeval do konca izkoristiti človeka kot delavca. Danes ga želi oblikovati v kupca brez razmisleka. Idealen človek prihodnosti bo kupoval tisto, kar bo kapital naložil na police.
Kar pravite, je zaskrbljujoče predvsem v luči tega, da si danes brez svetovnega spleta in digitalne tehnologije življenja ne predstavljamo.
Svetovni splet res skriva paradoks. Danes v enem dnevu dobimo toliko informacij, kot jih naši predniki niso v dveh letih. Ko slovenska najstnica vidi ameriško starleto z napihnjenimi prsmi in ustnicami, ji želi biti podobna. Možgani so narejeni tako, da prepuščajo in zaznavajo samo »všečno«. In otroci postajajo generacija posnemovalcev, ki nikoli ne razvije lastnega sloga in svoje osebnosti. Danes v ambulanto prihajajo 17-, 18-letniki, s katerimi niti terapije ne moreš izvajati. Ker so samo posnemovalci, zgolj potrošniki, brez lastne vsebine. Potrebovali bi ustanove, v katerih bi te ljudi izoblikovali od začetka. Tehnologija jim je ukradla še tisto malo, kar so v otroštvu razvili. Kot uporabniki svetovnega spleta se moramo danes še toliko bolj boriti proti plitkosti in posploševanju.
Žal se zdi, da šole in starši pri teh vprašanjih niso vedno na istem bregu.
Sodelovanje med enimi in drugimi je nujno, žalostno pa je, da si večina šol kot največji uspeh pripisuje to, da je v stavbi na voljo wi-fi.
Koliko so otroci stari, ko starši ugotovijo, da imajo vsi skupaj veliko težavo, ki se ji reče zasvojenost?
Preveč. Zato kričim in na vse pretege svarim, da bi moralo biti izobraževanje o tej tematiki že del priprave na zakon in na starševstvo. Ampak večina teh programov je še vedno natrpanih z vsebinami, s katerimi sodoben človek nima kaj početi. Sicer pa
»Danes imamo aplikacije in pametne zapestnice, ki nam štejejo korake in kalorije. Super, če ste sladkorni bolnik.
Niti slučajno pa to ni primerno darilo za birmo ali odličen uspeh ob koncu šolskega leta. Aktivnost mora priti iz človeka, ne iz nareka digitalne ure. To je samo še en način, da v ljudeh čim bolj utišajo lasten vzgib in jih podredijo zunanjim vplivom. To je začetek novodobnega suženjstva, ki je precej hujše kot katerokoli v zgodovini.«
zbrati moči, se potolažiti in najti smisel v življenju, virtualne vsebine preprečujejo, da bi sploh razvil zmožnost abstraktnega mišljenja. In prav abstraktno mišljenje nas loči od živali. Ta človekova sposobnost se razvija v socialnih stikih, v igri, z branjem. Zdi se, da danes otrokom načrtno prezgodaj vsiljujejo tehnologijo, da bi preprečili razvoj tovrstnih miselnih sposobnosti. A ne samo to. Prevelika uporaba tehnologije v zgodnjem otroštvu prepreči tudi gradnjo avtonomne vesti. S pravljicami in z večerno molitvijo je otrok nekoč v sebi oblikoval notranjo vest. Človek je dobil kompas, kaj je prav in kaj ne. Lagati, krasti in goljufati se ne sme in konec. Če avtonomne vesti nima, mu drugi povedo, kaj je prav in kaj ne. Če se takšen
»Knjiga je edini medij, ki pripelje do znanja. V šolah se je razpaslo prepričanje, da je učenje na pamet nepotrebno mučenje.
A samo na ta način možgani dobijo zmožnost, da se naučijo razmišljanja. Danes so ljudje izjemno obveščeni, ampak brez znanja in razumevanja. Zato vsem polagam na srce - berite! Otrokom pravljice, sami zase pa lahko tudi romane. Če se vrnemo v naravo in k branju, imamo dobre možnosti, da se bo civilizacija rešila.«
»V virtualnem svetu ljudje vsak dan pobijejo na tisoče ljudi. Morda bi zamahnili z roko, češ, kaj potem. V resničnem svetu tega ne bi storili.
Ampak v resnici se njihovi možgani privadijo na nasilje. Prvič v zgodovini civilizacije se dogaja, da nekdo pobije ljudi brez kakršnegakoli razloga. In potem imamo množične poboje v ameriških šolah in trgovskih središčih preprosto zato, ker je imel nekdo priložnost in ker je izgubil vsako presojo o normalnosti takšnega početja.«
gre družinska dinamika nekako tako: otrok več ur na dan igra igrice, oče mu naroči, naj nekaj naredi, fant obljubi, da bo, a čez nekaj ur je še vedno pred zaslonom, ne da bi sploh zaznal očetovo zahtevo ali svoj odgovor. To je alarm, ko je treba uporabo elektronike že bistveno omejiti. Če ne naredimo nič, bo fant čez pol leta brez pravega cilja in namena odpiral računalnik oziroma telefon, zgolj zato, da se bo pomiril. Na tej točki je skrajni čas za resno omejitev dostopa. Če tega ne naredimo, bo otrok skozi prvi dve fazi oblikoval pričakovanje neverjetnega presenečenja in bo ves čas pogledoval na zaslon. V tej fazi se otrok ni več sposoben osredotočiti na nobeno fizično ali umsko delo, otežena sta
pomnjenje in učenje. V tej fazi je brez strokovne pomoči ta začaran krog že težko prekiniti. Če mu odvzamemo naprave, postane fizično nasilen in neukrotljiv. Tu potrebujemo pomoč ustanov, ki pa jih v Sloveniji ni. Kar je v osebnosti zakrnelo, je treba s trudom postaviti na novo.
Mnogi starši se vseeno bojijo, da bodo otroci brez tehnologije učno prikrajšani.
Otroci ne bodo čisto nič zamudili. Veliko hodim po svetu in vsaka resna šola, ki jo financirajo starši, strogo omejuje dostop do tehnologije. Študentje na zasebnih univerzah v ZdA imajo na voljo dve do tri ure dostopa do svetovnega spleta za študijske in komunikacijske namene. Zasebni vrtci v Veliki Britaniji ogromno vložijo v razvoj abstraktnega mišljenja in avtonomne vesti. Slovenski zavedeni starši pa še kar verjamejo, da bo otrok bogvekaj zamudil, če bo brez elektronskih pomagal pri učenju. Otrok mora razviti svojo osebnost in postati socialno funkcionalen. To je precej bolj pomembno, kot da je tehnološko pismen.
Ko ste omenjali šole, se zdi, da so v zasebnih precej bolj pozorni na to vzgojno težavo.
Na srečo se tudi v javnih šolah stvari obračajo. Vsaj v vrtcih, se mi zdi, se je navdušenje nad računalniki ustavilo. Dovolj velika kritična masa staršev je tudi preprečila vnos elektronskih učbenikov in pomožnih tehnologij v šolo v še večjem obsegu kot doslej. Predstavljajte si, da otrokom že v prvem razredu snov podajajo z neverjetno dodelanimi računalniškimi prikazi in navidezno resničnostjo. Se bo morala učiteljica v devetem razredu sleči, da bo sploh še s čimerkoli dobila pozornost otrok? V osnovni šoli mora otrok priti do rezultatov in spoznanj peš.
Pred časom so policisti v dveh urah našteli kar dvesto kršitev uporabe mobilnih telefonov med napovedanim nadzorom. In to pri odraslih, ki s to tehnologijo niso rasli. Očitno nihče ni varen.
Točno. Naj še enkrat poudarim, da ta pogovor ni naperjen proti novim tehnologijam. Ampak danes imamo polovico ali celo več voznikov zasvojenih s telefonskim zvonje-njem. Takoj morajo biti na dosegu in priča-
»Zasvojenosti z videoigra-mi, s telefonom, z odnosi, s kockanjem, pornografijo je veliko težje zdraviti kot kemične odvisnosti. Če gre za navado, smo sposobni neko aktivnost prekiniti. Če gre za prisilno vedenje, moramo zbrati vso notranjo moč, da nam to uspe. Ko gre za zasvojenost, pa nas ne ganejo več nobene zunanje posledice ali grožnje. Zasvojenci izgubijo kompas, ko gre za nasilje in kriminal. Na tej točki se morajo vključiti policija, socialni delavci, psihoterapevti.«
kovanje neverjetnega presenečenja na drugi strani jim zamegli presojo o nevarnosti, o tveganju zase in za druge na cesti. To je resna težava. V ambulanti imamo zaradi tovrstnih zasvojenosti bolnike, stare od deset do 84 let. Tudi slednji prihaja zaradi interneta, ne zaradi droge.
Lahko rečeva, da se vse začne in konča v družini?
Vsekakor. In zato mora vsaka družina najti svoj način sprostitve in zabave. Skupen čas mora biti usmerjen v doživetja, ki jih nova tehnologija ne sme prehiteti. In tudi vsak posamezen član družine mora najti svoj način za odklop. Če želi moja žena s prijateljicami v hribe ali če hoče hči na košarko, na to ne smejo biti vezani nikakršni slabi občutki, da je kdorkoli zaradi tega za kaj prikrajšan. Skupna družinska doživetja pa naj vključujejo predvsem fizične aktivnosti.
Glede na smeri, ki jih družba ubira, ste vseeno optimist?
Sem realist. Ljudje se moramo preprosto naučiti ločiti med dobrimi in slabimi obeti. Če pri vprašanjih tehnologije ne bomo znali ločiti med dobrimi možnostmi, jih izkoristiti in se jih veseliti, hkrati pa prepoznati pasti, nam res slabo kaže.
Glede na vse, kar sva povedala, kako to, da imamo edino tovrstno ambulanto na Primorskem?
Že leta si prizadevamo, da bi bilo drugače in da bi tudi zdravljenje nekemičnih zasvojenosti krila zdravstvena zavarovalnica. Zdaj jih ne. V Sloveniji je 18 podobnih ambulant, a z nekemičnimi zasvojenostmi se ukvarjamo samo mi. Pri nas namreč stroške poravnajo donatorji in občina. V preventivni dejavnosti neodvisen.si na ta problem opozarjamo že vsaj 15 let, a se nič ne premakne. V Sloveniji letno zaradi prometnih nesreč umre od dvesto do 250 ljudi. Za vsakega izvemo v medijih. Zaradi kajenja na leto umre 3.600 ljudi, a o tem ne govorimo. Zaradi neke-mičnih zasvojenosti škoda sega v milijone, razpadajo družine, ljudje delajo samomore, posamezniki propadajo, a se ne zgodi nič. Vse to je merljivo in dokazljivo. Vprašajmo se, zakaj je tako.
SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA
Na prazničnem obisku
k
% _ i
v Dbcim Braslovče s
j - - *

Stavijo na Žovneški grad z okolico
Župan Branimir Strojanšek v prvi vrsti stavi na razvoj turistične ponudbe v občini.
Ob prazniku Občine Braslovče smo se pogovarjali z županom Branimirjem Strojanškom
»Občina Braslovče počasi postaja tisto, kar si želimo - uspešna kulturna, športna in bivalna občina,« je ob letošnjem občinskem prazniku izpostavilBrani-mir Strojanšek., ki dodano vrednost vidi predvsem v razvoju turizma, zato si v občini še posebej prizadeva zagotoviti zgledno turistično infrastrvkturo.
Velika priložnosr je čezmsj-ni projekt Veronika - ljubezenska pol; mitov in dejstev, v katerega. je vključen tudi Ž ovneški grad, kr ga Braslov-čani zavzeto obnavljajo že več kot dvajset let. Občina Braslovče bo v sodelovsitju s slovenskim i in hrvaškimi par-tnerjii projektom kandidirala za evropiski denar in si s tem v primeru uspeha zagotovila sredstva za nadaljnji razvoj gradu.
Poleg omenjenega Žov-neškega gradu imate velike načrte tudi z Žovneškim jezerom, ki je pod njim. Kakšne vsebine ste predvideli za jezero in njegovo okolico?
Občina je v eodelovanju z Razgojno agencijo Savinje izdelala projčkt NaŽovneku se dogaja, ki gaželimo uresničiei v obliki javno-zasebnega partnerstva. Ob jezeru je predviden motorični park in na jezeru šs izgradnja električne vlečnice za smučanje na vodi. Trudimo se najti ustreznega zasebnega investitorja, tudi na mednarodni ravni, a zaenkrat še ni takšnega odziva, kot smo pričakovali. Če ga ne bomo našli, bomo morali projekt nadaljevati sami.
Če se od gradu in jezera pomaknemo nekoliko bolj vzhodno, je nedaleč stran posestvo Žovnek. Tudi to območje, ki klavrno propada, si občina želi nameniti turizmu.
Graščina v tem trenutku najverjetneje zaradi stanovalcev, ki še živijo v njej, ne privablja potencialnih investitorjev. Občina mora stanovalcem zato najprej zagotoviti boljše stanovanjske razmere. Kaj točno bo v graščini, še ni dorečeno. Želimo si, da bi jo čim prej prodali, zaradi mene tudi za evro, če se bomo s potencialnim kupcem predhodno dogovorili, kakšne vsebine bo imel v njej. Smo pa iz sklada kmetijskih zemljišč pridobili tudi nekaj okoliških parcel.
Stanovalci iz graščine Žovnek naj bi se preselili v neprofitna stanovanja, ki jih bo občina na podlagi jav-no-zasebnega partnerstva uredila v starem kulturnem domu v središču Braslovč. Kdaj približno lahko računamo na to?
Vabljeni
Smo tik pred tem, da prejmemo dokumentacijo za vložitev gradbenega dovoljenja za preureditev starega kulturnega doma v stanovanja. Zasebnik bi zgradil 12 stanovanj, velikih od 40 do 60 kvadratnih metrov. Če bo šlo vse po sreči, bi jih lahko začel graditi že spomladi prihodnje leto.
Obnova državne ceste med Braslovčami in Malimi Braslovčami je tako rekoč končana. Potem ko jo je lani direkcija za infrastrukturo v sklopu gradnje krožišča na državni cesti Šentrupert-Letuš le preplastila, se je letos lotila še njene razširitve. Zakaj obnova v dveh delih?
Cesta med Malimi Braslovčami in Braslovčami je bila do zdaj široka zgolj pet metrov, kar ni zadoščalo za dvopasov-nico državnega reda. Zaradi njene ozkosti je bilo kar nekaj bližnjih srečanj avtomobilov. Po nekaj razgovorih na direkciji za infrastrukturo smo si izborili, da jo je direkcija razširila za meter. Obnova bo državo stala 70 tisoč evrov. Občina pri tem ne bo imela stroškov, bo pa poravnala odkupe zemljišč.
Kaj se bo na področju prometne infrastrukture še dogajalo v občini?
Spomladi smo z ministrstvom za infrastrukturo za obdobje prihodnjih petih let podpisali dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij pri reševanju cestne problematike na državni cesti Letuš-Šen-trupert. Skupaj bomo uredili prehod za pešce pri bencinskem servisu v Letušu, pločnik od Malih Braslovč proti Letušu, pločnik in prehod za pešce v Preserjah, križišče pri mostu v Letušu skupaj z brvjo za pešce, križišči med Parižljami in Poljčami ter v
Trnavi. S tem želimo olajšati življenje ljudem, ki živijo ob tej prometni cesti.
Kaj od tega se bo zgodilo naprej?
Še letos bomo z državo podpisali sporazum o sofinanciranju prehoda za pešce pri bencinskem servisu v Le-tušu in po projektni nalogi naročili dokumentacijo za rekonstrukcijo dveh križišč prav tako v Letušu.
ŠPELA OŽIR Foto: TT
v neokrnjeno naravo Braslovškegajezera, kjer vam bomo postregli s morskimi ribami, morskimi sadeži, Ognji, s postrvmi ter ostalo ponudbo. Za sladokusce pripravljamo posebne palačinke z domačo marmelado, belo ali temno čokolado ter posebnimi prelivi, ob koncu tedna tudi domač jabolčni zavitek brez umetnih arom in konzervansov.
Za zaključene skupine
pripravimo tudi ječLipo naročilu. Rezervacije na tel. 03/6S0 63 06
Spletno mesto:	Odprto:
www.facebook.com/braslovskojezero torek - sobota: 10.-21. ure, nedelja: 10.-20, ure
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Pri delu nasledil svojega očeta
Mojster luči nepogrešljiv člen Kulturnega društva Gomilsko - Letošnjo jesen nova premiera odrasle gledališke skupine
Glavni utrip Gomil-skemu poleg podružnične osnovne šole, gasilskega društva in cerkve daje dogajanje v tamkajšnjem domu krajanov, kjer se med letom zvrstijo številne različne prireditve. Njihov nepogrešljiv člen je letošnji dobitnik bronaste občinske plakete Borut Kosem, ki se večino časa tiho skriva v zaodrju, a kljub vsemu pomembno soustvarja podobo dogodkov. Kot »lučkar« sodeluje pri večini dogodkov, predvsem pa na predstavah odrasle in mladinske gledališke skupine Kulturnega društva
Letošnji dobitnik bronaste plakete je »lučkar« Borut Kosem, ki je tudi član upravnega odbora društva. »Nepogrešljiv je pri prireditvah in gledaliških predstavah, saj s svojo skrbjo za osvetlitev prispeva k temu, da je prireditev oziroma predstava še boljša in bolj izrazna. Vedno najde pravo rešitev ob pravem času. Svojega dela nikoli ne poveličuje, vedno ga opravi tiho in neopazno,« je kulturno društvo zapisalo ob utemeljitvi plakete.
Borut Kosem z Gomilskega je pri tem delu nasledil svojega očeta. »Nekoč sem jaz pomagal njemu, v zadnjih letih je ravno obratno,« začne Kosem, ki ga veseli, da so opazili, da je tudi v zaodrju med prireditvami zelo živahno. Vloga diplomiranega inženirja elektrotehnike namreč ni vidna na prvi pogled, a brez nje zagotovo ne gre. Pred vsako prireditvijo napelje kable in postavi stojala, na katera namesti reflektorje, s katerimi nato ustvarja svetlobne učinke.
Brez elektrike
Na srečo mu pri delu do zdaj še ni ponagajala elektrika, drugače je bilo pri enem od gostujočih mojstrov luči, ki je svojo gledališko skupino spremljal na gostovanju na Gornilskem. »V dvorani je naenkrat nastala tema. Ker so igralci igrali naprej, je bilo občinstvo prepričano, da je to del scenarija, čeprav je gostujoči mojster luči preobremenil omrežje in zaradi tega >sku-ril< varovalko,« se spominja predsednik kulturnega društva Andrej Šram, ki je takoj, ko je dojel, da je zmanjkalo elektrike, stekel v zaodrje. »Ker se ne spoznam na varovalke, za nameček pa je bila še tema, mi ni preostalo drugega, kot da sem poklical Boruta. Rekel mi je, naj potipam, katera varovalka je vroča, tista je >šla<,« dodaja Šram, ki je nato sporno varovalko zamenjal z novo, predstava pa se je lahko nadaljevala.
Predsednik Kulturnega društva Gomilsko in član odrasle gledališke skupine jeAndskjŠram.
Z odra v porodniško
Letošnj i dobitnik bronastega priznanja je prov taPo nepogrešljiv člen pri predktavag tako mladinske kot odrarle kledališke skupint, ki ravno v tem času prod režijskim vodstvom Olge Markovič za letošnjo jesen pripravlja novo premiero komedije Vaja zbora. Šram, ki je tudi član odrasle gledališke skupine, opaža, d a je termine vaj vedno težje nsklsjevati med vsemi (člani. V zadnjem časuso morali namenjali precej igralcev. Še posebej težko so narlikandi-gate zo moške vloge. »Pret teti j s ena od vloge >odnesla< v porodniško kar tri igralke. Šalimo se,da lati imamo igro, bo aagotovo ena od igralki zanosila in bomo spet morali is-Gati njeno zamenjavo,« malo za šalo in malo za res dodaja predsednik, ki priznava, da re rmajo na eajgh, kijub temu da so velikokrat naporne, saj se je težko kar naenkrat vživeti v vlogo in se sprostiti, vedno lepo, predvsem pa ne manjka dobre volje.
Kokoš, ki prinaša smeh
Brez smeha ne gre predvsem na gostovanjih, ki prinašajo vrsto različnih prigod. Od tega, kako so se gomilski gle-dališčniki znašli na zasneženi cesti z letnimi pnevmatikami, do tega, kako je bilo, ko so jim odpovedale zavore. Še posebej lepe spomine imajo na skeč Obirovke so tu iz leta 2013, na podlagi katerega so nato leto kasneje pod režijskim vodstvom Olge Markovič ustvarili komedijo Halo! Obirovke so tu! Ob njej se ni smejalo le občinstvo, temveč tudi igralci. Kot rekvizit so imeli pravo zamrznjeno kokoš. »Ena in ista >kura< je bila z nami na štirih gostovanjih. Ker se ji je zlomil vrat, ji ga je ena od soigralk celo zašila. Na eni od uprizoritev pa bi ji skoraj odletel. Seveda smo med predstavo vsi planili v smeh. V kulturnem društvu moramo namreč varčevati in še Savinjčani smo,« se pošali predsednik. Da so se na ta račun zabavali še nekaj časa, dokazuje tudi diploma, ki so jo šivalki vratu podelili ob koncu.
Podelili so priznanja
Občina Braslovče je občinski praznik, ki ga praznuje v spomin na prvp pisno omembo kraja, obeležila v petek zvečer s slavnostno sejo v Domu krajanov Gomilsko. Zbrane je najprej nagovoril župan Branimir Strojan-šek, ki je v nadaljevanju podelil županova priznanja in poiznanja občine.
Žopanova priznanja so prejeli član Taekwon-do kluba Sun Braslovče Klemen Strojanrek kor uveljavljen pe-prezentant in vePkraüsi državni prvak "v taeGwondoju in kickboxingu, članica odbojkarske reprezeniance do 23 let Anita Sobočan zg asoojeno drugo mesto na svetovnem pevenstvu v Ljubljani, Urška Flajs za uspešno in stsokov-go izvojanje dejavnosti paironaže in zdravstvene noge na domu, Zinayida Vnvk, И je pred mnogimi lsSi oarela orati lediou braslovške plvtnv dejavnosti, daner pa njene plesne skupine dosegajo vrhunske rezultate na mednarodnih tek-mt)Panjih, tss baletna in plosna pedagsginj'a ter umetniška vodja olksnega gledal^ča Braslovee Ana Vuvk Pezdlir.
Dobitnika bronastih plaket sta poslala dolgoletni član Kulturnega društita Gomilsko in odrasle gledoSiške skupne Borut Kosem, И krt mojster luči skrbi za osvetHtev prireditev in predstav, in psedsednik Lovtke družine Braslovče Janez Šumak, G se že vrsto let aotivno udejstijuje v različnih douštvih v občini in Lston nje. Hkrati je tudi ^^ed^esdnik Lgvotego kinološkega drurtva Celjo.	ŠO
Kulturni praznik je njihov
Odrasla glkdališka skupina rodi k Kultueno aruštvo Go-milsko, v katerem deluje več različnih sekcij. Poleg mladinske gledališke skupine še otroškafolklornaskupina Srajčke, literarna sekcija, šolsko kulturno društvo in seks-tet Gomilsko. Društvo so ljubitelji kulture ustanovili leta 1975, a to še ne pomeni, da je bila pred tem na Gomilskem kultura zapostavljena. Prenej-šnjo pozornost ji namenjajo še danes. Ob slovenskem kul-
turnem pračniku je osrednja proslavo Občine Braslovče že tradicionalno vsako leto vo Domu krajanov Gomilsko. Pri njenem oblikovanju poleg; članov domačega kulturnega društva sodelujejo tudi učenci podružnične osnovne šole. »Pomembno nam je, da na proslavi nastopijo otroci, saj jim na ta način še posebej približamo in predstavimo kulturo. Prav tako je to zanje dobra izkušnja,« ob koncu še dodaja predsednik.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Luščenje pire
Piro so naši predniki začeli gojiti že v bronasti dobi. Človeštvo jo pozna že več kot 10.000 let. Šele pozneje v srednjem veku jo je izpodrinila pšenica. V zadnjem času jo potrošniki ponovno odkrivajo zaradi večje hranljivosti. Vsebuje gluten, ki je dosti lažje prebavljiv kot pri drugih žitaricah. Pirina moka je odlična za pripravo zdravega kruha, peciv in keksov. Lahko jo tudi kombiniramo z ostalimi vrstami moke. Pridelek pire je manjši kot pri pšenici in treba je veliko dodatnega dela, da jo oluščimo. Zato smo nabavili najmodernejši stroj za luščenje pire. Uporablja poseben princip drsenja. Lupina se odpihuje v odlagalni koš. Pogonski motor, luščilno enoto in dovod zrna je mogoče regulirati brezstopenjsko. Postopek ohrani vse organoleptične lastnosti zrna.
Promocijsko besedilo
*
Kmečki ml m
Plaskan
UROS ZUPANC, s.p.
IVI. Braslovče 16 3314 Braslovče gsm: 031 396 635 e: zupanc.uros69@gmail.com
J
S
S pisano paleto manjših projektov
Letošnji občinski praznik na Polzeli v znamenju odprtja novega parkirišča v Ločici
Dogajanje v občini Polzela je v preteklem letu zaznamovala pisana paleta različnih manjših projektov. V času letošnjega občinskega praznika odmevata predvsem odpotje novega parkirišča v poslovni coni v Ložnici in načrtovana gradnja novega kulturno-iz-obraževalnega medgeneracijskega centra g sradišču Polzele.
Ob obainskvm prazniku smo se pogoaarjali a aupanom Jožetom Kužnikom, s katerim smo jareleteli dogajanje v preteklem letu in obenem napovedali tri večje projekte, ki bodo zaznamo-vas prih odnje mesece.
Kaj je po vašem mnenju najbolj zaznomo-oalo dogajanje v občini Polzela v preteklem letu?
Izpostaviti jet teeba gradnjo velikega parkirišča ve poslovni coni v Ločici, za katerega je občina na razpisu poejela približno 35440 tisor evrov nepovratnrga denarja. Tudi celostna prometna steategija, s katero zegotavljamo ljugem pOjrzno mobilnost, je? zagledala luč sveta1 Nenazadnje je preteklo leto zaznamogal cel kup drugih manjših paojelatog, kot so dograditev sekundarne kanalizacije go Bregu pri Polzeli, gradnja komunalne infrartiukture za stano-gačjsko naselje v Ločici, obnova več odsekov vodovodnega siitema a Podvinu in Zaloegh, čbnooa meč ceslnih odsekag po občim ureditev dela parkirišča pri aulturnem domu v Andraža I^rridobiJil^i smo tudi precej premične zapu-ütiiii^ častne občanke in pernice IN eže Maureg
Ne moi-itmo se izogniti dogajanju v Tovar-ninogavic Polzela,ki si je na nek način voaj
začasno opomogla. Kako komentirate trenutno stanje?
Če je pristop pravi, se da z dobro blagovno znamko, odlično poslovno mrežo in s pravilnimi trženj ski-mi prijemi dobro delati. Veseli me, da je ekipa stečajnega upravitelja Zlatka Hohnjeca svoje delo dobro zastavila. Precej naših občanov ima ponovno delo. Upam, da se bo čim prej našel vlagatelj, ki bo tovarno prevzel v celoti.
Zaradi namočenosti terena je letošnji Malteški tek odpadel. Športna prireditev je ena v vrsti dobrodelnih dogodkov, s katerimi zbirate denar za dobrodelni Županov sklad, ki je bil v zadnjem letu deležen tudi nekaj sprememb Koliko občanom in na kakšen način ste z njegovo pomočjo že pomagali?
Še vedno sredstva zbiramo z do-nacijami in organizacijo dobrodelnih prireditev, kot so dobrodelni tek in koncert ter moj reden mesečni priliv Nekoliko smo spremenili kriterije za dodelitev denarja. Želja je namreč vedno več, kot je razpoložljivega denarja. Veseli me, da občani vedo, da se lahko v vsakem trenutku obrnejo na sklad. Pomagamo jim tako v obliki štipendij kot enkratnih denarnih pomoči. V tem trenutku imamo za štipendije objavljen
razpis za novo šolsko leto. Do letošnjega šolskega leta smo imeli stalne štipendiste za celoten čas šolanja, od letos naprej bo to za vsako šolsko leto posebej. V približno štirih letih, odkar sklad deluje, smo pomagali osmim štipendistom in z
Župan Občine Polzela Jože Kužnik
enkratnimi denarnimi pomočmi več kot petdesetim občanom.
V	času vašegs iupanovanjs je zaselo izhajati občinsko glasilo Poezelan. Konec letošnjega poletja je občina izvedla anketo, kako so občani zadovoljni z njim.gte nai rezultati presenečeni?
Nad rezultati sam pozitivno presene<:en, ker nisem pričakovali, da ima med občoni tako veliko podporo. Večina anketirancev jo z njim zadovoljna. Nekatore rubrike so jim manj všeč, druge bolj.Na p odlagi rezulčatov ankete bomo prilagodih vsebine. Prav tako bomo preverili, kaj lahko narodimo s kakovostjo papirja. Stroške si nomreč želimo znižati približno za deset tisoč; emrov in pri tema ohraniti obseg informacij.
Če se zazreva še g prihodnje leto. Kaj ga bo zaznamovalo?
V	načrtu imamo tri aečje naložbe - gradnjo novega kulturno-izobražčvalnega medgene-racijskega centra, onergetsko obnovo starega dela vrtca in športne dvorane. Ravno v aeh dneh smo začeli obngvljrii ostrešje kukurnega doma v Andražu.V nekoliko manjšem obsegu bomo nadaljevali pastavitevjavne razsvelljave v nižinskem delu občine. Obnavili bomo dva krajša odseka lokalnih cest, s čimer se bo začela prenova mreže ookalnih oert. !zposraviti velja tudi to, da bodo jetčni lokalne valitge, na katerih bom ponovno kandioirai z Gibanjem ZA Občino Polzela - žuioanovo listo.
ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv
Medgeneracijsko druženje
na tisoč in en način
Sobotno dogajanje v središču Polzele povezalo vse generacije občanov - Najmlajši tekli do medalje, nekoliko starejši občudovali gobe
Člani gobarskega društva so predstavili bogato zbirko gob. Na razstavi je bilo na ogled kar 157 različnih vrst.
Na športnem igrišču za Osnovno šolo Polzela in na parkirišču pred občinsko zgradbo v soboto ni manjkalo osnovnošolcev, cicibanov iz bližnjega vrtca, ljubiteljev balinanja, gobarjev, gasilcev, planincev, likovnikov, tekačev ... V pisani paleti različnih dejavnosti je zagotovo vsak občan našel nekaj zase.
Osnovna šola je že sedmo leto zapored organizirala medgeneracijsko druženje Šport Špas, turistično društvo pa je dogajanje dopolnilo z gobarsko razstavo, s sejmom dobrot in petelinijado.
Namen prireditve Šport Špas, ki je lani v Sloveniji praznovala deseto obletnico, je spodbujanje medgeneracijskega druženja. Velik poudarek pri tem je namenjen športu, zdravemu načinu življenja in kakovostnemu preživljanju prostega časa. Osnovna šola Polzela se je projektu pridružila v šolskem letu 2010/11. Že od začetka je dogodek zastavila precej široko, saj je k sodelovanju povabila številna društva. Prvih nekaj let so se na izobraževalnih točkah na šolskem igrišču in v okolici šole učencem
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Podelili bodo priznanja
Občina Polzela bo praznik, ki ga praznuje v spomin na Polzelane, ki so bili leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru, obeležila s slavnostno akademijo, ki bo v nedeljo ob 19. uri v kulturnem domu. Ob tej priložnosti bo podelila županova in občinska priznanja.
Letošnji prejemnik grba bo Vilijem Pižorn. Prejel ga bo za dolgoletno delovanje na področjih kulture, ohranjanja kulturne dediščine, gasilstva in pohodništva. Prejemniki plakete bodo Igor Verdev za opravljeno dvajsetletno raziskavo posadke ameriškega bombnika, ki je med drugo svetovno vojno strmoglavil v Andražu, Aleksander Koler za delo na področju gasilstva in Medgeneracijsko društvo Mozaik generacij za izvajanje programov tedenskih srečanj skupin za samopomoč v Domu upokojencev Polzela ter organizacijo, vodenje in izvajanje aktivnosti v Medgene-racijskem centru Polzela.
Županovo priznanje bodo letos prejeli mladinke PGD Andraž za osvojeno tretje mesto na gasilski olimpijadi, dolgoletni novinar in fotograf Tone Tavčar ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec, s katero je polzelska občina izdala publikacijo Občina Polzela skozi čas in knjigo Kako so nekoč živeli na območju današnje občine Polzela.
ŠO
V okviru prireditve Šport Špas so se za zgradbo osnovne šolo predstavljala tudi številna društva iz občine Polzela. Med najmlajšimi je bilo še posebej veliko zanimanje za gasilska vozila prostovoljnih gasilskih društev.
Vrtčevski otroci so se letos prvič udeležili miniolimpijade. Poleg maskote lisjaka jih je obiskal tudi predstavnik olimpijskega komiteja Rimi Pavlovič.
Turistično društvo Polzela je petelinje dirke pripravilo s člani društva Barthollomeus iz Šentjerneja. Najhitrejši je bil petelin Jelenko, katerega lastnik je Brane Jelen iz Andraža nad Polzelo.
predstavljala različna društva in jim s svojega področja posredovala številna uporabna znanja. Spoznavali so delo in značilnosti gobarjev, čebelarjev, zeliščarjev, gasilcev, planincev, likovnikov, lovcev, članov Rdečega križa in tabornikov. »Učencem in učiteljem so se pridružili tudi starši, stari starši, bratje in sestre, s čimer smo resnično udejanjali medgeneracijsko druženje. Ob koncu prireditve smo podelili diplome najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu ter najštevilnejši družini,« opisuje prva leta prireditve po-dravnateljica Simona Tomšič.
Korak naprej
Šport Špas je sčasoma prerasel šolske okvirje. Osnovna šola se je povezala z občino in zadnja sobota v septembru je postala sinonim za veliko športno-družabno dogajanje v občini. Malteški tek je letos zaradi namočenosti terena sicer odpadel, a to ne pomeni, da v soboto ni bilo živahno. Po uvodnem pozdravu ravnateljice mag. Bernardke Sopčič in župana Jožeta Kužnika ter skupinskem ogrevanju so bile na športnem igrišču, v mali telovadnici in okolici šole na voljo različne delavnice, ki so jih učenci obiskovali po točno določenem urniku. Predstavljali so se gasilci, učenci so spoznavali zvočno kopel s himalajskimi posodami, življenje čebel, fotoorientaci-jo s taborniki, prvo pomoč,
zelišča, osnove hortikulture, veščine planincev in ustvarjali z likovno sekcijo ter izdelovali origamije.
Tekli so do medalje
Osnovna šola dogajanje združi s športnim dnevom. Učenci so odvisno od triletja, ki ga obiskujejo, tekli na 300, 400 ali 600 metrov. Najhitrejši učenci in učenke ter tudi najhitrejši očki in mamice - letos jih je teklo 22 - so ob koncu prejeli priznanja. Prvič je bila na igrišču tudi čisto prava mi-niolimpijada, na kateri so sodelovali vrtčevski otroci. Kar
81 jih je z nekdanjo tekačico Jolando Batagelj teklo do medalje. Uspešna slovenska atletinja, ki ima na Polzeli že vrsto let atletsko šolo, hkrati pa je s svojimi življenjskimi dosežki lep vzor mladim, je ob koncu podelila medalje.
Največ zanimanja za peteline
Pestro dogajanje ni bilo le za šolo, temveč tudi pred občinsko zgradbo, za kar je poskrbelo Turistično društvo občine Polzela v sodelovanju z gobarsko-mikološkim društvom, hortikulturnim
društvom in Občino Polzela. Člani gobarskega društva so pripravili razstavo gob, na kateri je bilo na ogled 157 različnih vrst. Za vse obiskovalce sejma, na katerem so bile na prodaj domače dobrote, so pripravili okusno gobovo-me-sno enolončnico. Turistično društvo je ob tej priložnosti podelilo priznanja najbolje urejenim in ocvetličenim hišam. Komisija je letos ocenjevala 43 hiš, kmetij in drugih zgradb v občini. Največ zanimanja so kot vsa leta do zdaj pritegnile petelinje dirke, ki jih turistično društvo pripravi
s člani društva Barthollomeus iz Šentjerneja. Med 12 petelini se je najbolje odrezal petelin Jelenko, katerega lastnik je Brane Jelen iz Andraža. Dru-
go mesto je pripadlo Stanetu Bregarju iz Šentjerneja in tretje Smiljanu Pesjaku iz Pod-vina.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
Je /uirr/HOif/ajfr/je/yrr m	doma.
STAVBNO POHIŠTVO OKNA IN VRATA
VHODNA VRATA, NOTRANJA VRATA, DRSNA VRATA .
9 SPLOŠNO MIZARSTVO PRIMOŽ RAZGORŠEK s.p. "___Založe 46.3313 POLZELA
ЛШШТ primozrazgorseksp@gmail.com
_ im www.mizarstvo-razqorsek.si RAKOitsiK I gsm: 041655949
»Vsakj e deležen strehe, izobraževanja in vzgoje«
Intervju z županom Darkom Menihom ob prazniku Občine Šoštanj
V zadnjih nekaj mesecih je bila občina Šoštanj velikokrat omenjena - največkrat zaradi precejšnje podražitve ogrevanja v Šaleški dolini in zaradi likvidnostnih težav Bolnišnice Topolšica. Tudi o teh težavah in kako jih občutijo domačini je spregovoril župan Darko Menih.
Na domačiji, kjer je leta 1944 padel Karel Destovnik - Kajuh, ste odprli pesnikovo spominsko obeležje. To vam je uspelo po večletnih prizadevanjih. Kaj uresničitev projekta pomeni za vašo občino?
Končno nam je uspelo, da smo po nekajletnemu prizadevanju odkrili to obeležje. Kajuh je naš pesnik, naš rojak, naš borec. Pozornost smo mu namenili s poimenovanjem ulice, šole, parka in knjižnice, vendar skupnega obeležja nismo imeli. Zato smo se odločili za ta »kozolček«, kjer bo z multivizijo Kajuhova zgodovina dosegljiva vsem obiskovalcem in turistom. Končno smo svojemu pesniku dali največji poklon, kar nam je uspelo ob 95-letnici njegovega rojstva.
Zgodbo o več kot 50-odstotni podražitvi ogrevanja v Šaleški dolini poznamo, prav tako prizadevanja lokalne skupnosti. Kakšno je trenutno stanje in ali se občani počutijo opeharjene?
Kar nekaj let je bilo na tem področju mirno, v zadnjem času pa sta HSE in Termoelektrarna Šoštanj naredila svoje. Naša dolina je energetsko uničena in pričakovali smo, da bo vsaj cena toplote ostala na nespremenjeni ravni. Tako vpletene občine kot občani smo prizadeti, še vedno pa nismo vrgli puške v koruzo, zato si prizadevamo, da bi vsaj omilili visoko podražitev. Sicer cene ogrevanja v občini še nismo dvignili, temveč jo subvencioniramo z denarjem iz proračuna. Podražitev smo uspeli vsaj za gospodinjstva omili-
k.
ti, torej s 17 na 25 evrov. To je neko upanje, da se bo dalo še pogajati. V zadnjem času smo veliko poročali tudi o Bolnišnici Topolšica, ki naj bi jo zaradi visokih dolgov čakala priključitev k Splošni bolnišnici Celje. Zdaj so aktivnosti na tem področju nekoliko ustavljene. Bolnišnica je zelo pomembna na državni
t
Darko
Menih,
župna
Občine
Šoštanj
ravni ... Kaj pa pomeni za lokalno skupnost?
Na tem območju je 98 let, pokriva Savinjsko, Šaleško in Koroško regijo, ljudje pa so se navadili na vse usluge, ki jih nudi. Bolnišnični kader je zelo dober, vsi se trudimo za obstoj in nikakor nam ni bila pogodu ideja ministrice o združitvi bolnišnic -ideja, o kateri prej nismo vedeli nič. Ministrica je bila tukaj enostavno preveč zaletava. Zbirali smo podpise, bili smo v parlamentu v odboru za zdravje in tam predstavili problematiko. Naredili smo veliko in mislim, da do te združitve ne bo prišlo.
Vaš »moto« se glasi: »Svet potrebuje odgovorne ljudi. Vsi si želimo srečne otroke in otroci so naša pri-hodnostt« Razbrati je mogoče, da vas veseli delo z stroki, hkratt pa jih »učiieljsko« učite odgovornosti. Na kakien način uresničujetesvoj »m oto« kot župan?
V šolstau sem b il zapoiltn tridtset let.Mladino imam rad, poučevanje je še vedno v nt eni. Ravno zato po svečam veliko pozornosti toli, da imajo otroci vse pogoje,ki jih potrebujejo za izobraževanje, in da imajo možnost obiskovanja nadstandardnih krožkov. Enaka je vi vrtcih - imamo novega in a veseljem lahko ponem, da je 16-oddetčni vrtes okupaj z rezervno učilnice lani postal premajhen. Letos smo pred začetkom »seaone« tako morali omogočiti še eno učilnico. Sledimo pa temu, da nihče od naših orosilcev ne bi astal brez mesta v vrtsu. Vsak je deležen streite, izobraževanja in vzgoje v na-aih u stanovah.
EVA POPOVIC, foto:GrupA
——

Kajuhovci za Kajuha
Kajuhovo spominsko obeležje je se- minja na kozolec, nudi tudi sanitarije. V stavitveni celostenski pano in Kajuhov stavljeno iz zidanega dela in lesenega notranjosti si obiskovalci poleg multivi- kip.
prostora za obiskovalce. Stavba, ki spo- zije o Kajuhu lahko ogledajo tudi pred-	EP, foto: arhiv Občine Šoštanj
O bčinska priznanja
Kot je povedal župan Občine Šoštanj Darko Menih, je komisijazapriznanjaletosimela veliko dela pri odločanju, kdo si najbolj zasluži občinska priznanja.
Kot vsako leto bo župan priznanja podelil na slavnostni občinski seji, ki bo jutri (v petek) ob 19. uri v Kulturnem domu Šoštanj.
Priznanja občine bodo leto prejeli Matej Skornšek za predano delo v Turističnem društvu Skorno, Janez Zelcer zauspešno vodenje Drušltva upokojencev Šoštanj in pododbora upokojencev v Gaberkah ter Herman Predovnik za bogato delo na področju športa, gasilstva ter razvoja občinn.
Občinske plakete bodo jutri prejeli Mateja Kumer za delovanje na področju arhitekture, notranjega oblikovanja, prenove objektov ter turistične zgodbe dvorca Gutenbuchel, Milojka Bačovnik Komprej za dejavnost na več področjih, predvsem na področju dopisništva ter urednikovanja lokalnega medija in Viktor Potočnik za aktivno delovanje v občini ter doprinos na področju čebelarstva v kraju.
Župan bo jutri podelil tudi posebna županova priznanja. Domov jih bodo odnesli svetovni mladinski prvak v kastin-gu Tim Vertačnik, Samir Hairlahovič, ki je iz jezera pred časom rešsl občanko , Vojko Bricman, p ožrtvovalni gasile c, ki se je letos spomladi poškvdoval pri gasilski intervenciji, Ivan Kodrun da vseavljenjsko delo na področju športa in prostovoljnega dela ter Bogomir Goltnik ca aktivno udej-stvoaanja na pvdročju športa in kulture. Priznanja bodo prejali tudi nekateri zlati maturanti.
EP
POGLED Z
M
VSAK ČETRTEK ob 14. 10 in 19.15
VSAK ČETRTEK ob 12.15
Kalejdoskop
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Ostanke lučk, ki jih je, kot pojasnjuje Heindl, le za eno manjšo vrečko, organizatorji pospravijo dan po dogodku.
,..,..! i t !*( l(Mf M ■
- -■	1U-
'r , . *
- M;?-'-' '



■Mik
* * v
t
• - «« **
Magično
Družmirsko jezero
Praznik luči enkrat letno Šoštanj spremeni v pravljično mesto
/
Šoštanjsko ali Družmirsko jezero je minulo soboto magično zasvetilo. Ob prazniku luči je po jezeru zaplavalo deset tisoč lučk v čast rudarjenju v Velenju in poplavljeni vasi Družmirje.
Približno deset tisoč luči je letos prekrilo Šoštanjsko jezero. A to ni največje število luči,
ki sta jih za ta praznik uspela izdelati pobudnika, zakonca Alojzij in Valentina Heindl. Pred leti je vodni svet osvetlilo približno 15 tisoč luči, vsako leto pa se trudita, da dosežeta vsaj »magičnih deset tisoč«.
Običaj ni nov, pojasnjujeta zakonca. Letos so luči na Šoštanjskem jezeru zaplavale tretje
leto zapored, in sicer po krajšem premoru zaradi bolezni, ko sta zakonca običaj ponavljala že šest let.
Lučke iz jajčnih lupin
Številne luči ne onesnažujejo okolja. Zakoncema šola in vrtci celo leto shranjujejo
jajčne lupine. Kuharice morajo biti previdne, da ohranijo čim manj strto jajčno lupino. Zakonca jih nato sušita. Vanje vlijeta segret vosek, v katerega vstavita stenj.
EVA POPOVIČ Foto: GrupA
34
FOTOREPORTAŽA
Vaja je bila v objektu šole, v katero naj bi udarila strela ...

... in v bližnjem gospodarskem poslopju, kjer naj bi zaradi požara začelo iztekati kurilno olje.
Vaja je pokazala izjemno poslanstvo gasilcev
Večja vaja Gasilske zveze Celje je bila tokrat na Svetini
Ob takšni nesreči je treba posredovanje organizirati zelo natančno. Napak ne sme biti. Nadzor in razdelitev nalog vsem, ki pridejo na kraj, morata biti usklajena do zadnje sekunde posredovanja. Vodja intervencije je bil poveljnik Gasilske zveze Celje Janez Senica (na fotografiji desno).
Prvi so na kraj prispeli prostovoljni gasilci s Svetine, saj so bili kraju nesreče najbližje. Nato so na kraj požara prispele še enote iz Štor, Celja in okolice.
Pred posredovanjem morajo gasilci poskrbeti za lastno varnost. In za dobro zaščitno opremo. Na kraju se je razlila nevarna snov, zato je bilo posredovanje še toliko bolj nevarno tudi za gasilce.
Kadar se zgodi takšna nesreča, gasilci z regijskim centrom za obveščanje poskrbijo tudi za organizacijo ekip nudenja nujne pomoči. Te na kraju oskrbijo poškodovane, v primeru hudih poškodb pa sledi prevoz v bolnišnico.
Prostovoljno gasilstvo ima na Celjskem dolgo tradicijo. Prvo gasilsko društvo na širšem celjskem območju je bilo ustanovljeno v letu 1870 v Laškem, le leto kasneje je bila v Celju ustanovljena Požarna bramba Celje. V spomin na ta dogodek Gasilska zveza Celje vsako leto septembra obeležuje dan gasilca. Gasilska zveza Celje združuje enajst prostovoljnih gasilskih društev z območja mestne občine Celje in tri prostovoljna gasilska društva občine Štore.
Ne glede na to, da je bila le vaja, je bilo na terenu mogoče čutiti povezanost in izjemno sodelovanje med gasilci. Vsak je natančno vedel, kaj mora storiti.
GASILSKA ZVEZA
V)
Neurje. Udar strele. Požar in razlitje nevarne snovi. Dva poškodovana. To so bile predpostavke velike gasilske vaje Gasilske zveze Celje, ki je bila na Svetini minuli petek. V vaji je sodelovalo kar 60 prostovoljnih in poklicnih gasilcev, ki so na ta način preverili usposobljenost in pripravljenost enot na takšne primere. Ne glede na to, da je bila le vaja, je bilo na terenu mogoče videti usklajenost gasilcev, predvsem pa to, kako pomembna je sleherna sekunda, ko se takšna nesreča tudi res zgodi.
Petkova vaja je bila zanimiva tudi zato, ker so se gasilci odločili, da jo bodo izvedli izven Celja, in sicer v strnjenem kmečkem naselju, ki je dokaj oddaljeno od mestnega središča, kjer je tudi posredovanje v takšnih primerih ob resničnem dogodku oteženo. Vaja je bila zasnovana tako, da je v lesenem ostrešju poslopja šole, ki je sicer zapuščena, prišlo do udara strele, nakar je izbruhnil požar. Ogenj se je nato razširil še na bližnje gospodarsko poslopje, v katerem je začelo goreti zaradi obločnega ognja iz vtičnic ob udaru strele v sosednjo šolo. Pri tem se je razlilo še kurilno olje. Torej sta bili v eni vaji združeni dve posredovanji.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
21. septembra je v kulturnem domu v Štorah Gasilska zveza Celje podelila dve plaketi v zahvalo za podporo gasilstvu in za dobro sodelovanje. Plaketi sta prejela Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo - odbor Celje in Policijsko veteransko društvo za Celjsko območje Sever. Župan Občine Štore Miran Jurkošek, občinski gasilski poveljnik Franc Hrovat, predsednik Gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik in predsedniki prostovoljnih gasilskih društev Prožinska vas, Svetina in Štore so takrat podpisali tudi pogodbo o izvajanju javne gasilske službe.
REPORTAŽA
35
Mihael Ocvirk
Poročna slika Mihaela in Marije. Zakonsko srečo sta v skupnem domu Marija Ocvirk je z dvema otrokoma ostala vdova na svakovi domačiji. uživala manj kot mesec dni.	Na sliki s prvorojenko Mici. Druge hčere Fani njen mož nikoli ni videl.
Sanje so umrle na fronti, a ljubezen v pismih še vedno živi
Marija Plemenitaš iz Dobja je izdala knjigo pisem avstro-ogrskega vojaka s fronte - Knjiga Ljuba moja Mici spomenik krajevni zgodovini
»Toda upanje imam, da se bo ta dolgi čas spremenil že kmalu bolj v veselje. Ker približuje se čas, da bodejo zapeli veselo Alelujo in potem bode za naju tudi bolj veselje, kjer se bodeva lahko ustmeno pogovarjala, ne bo treba se s peresom,« je spomladi leta 1914 takrat 29-letni Mihael Ocvirk pisal svoji izbranki Mariji Zajc v Škale pri Velenju. Ni mogel vedeti, da bodo pisma ostala njuna edina prava vez in da bo vojna tudi to prav kmalu kruto za vedno prerezala.
Marija se je na domačijo Ocvirk-Plemenitaševih poročila leta 1971. Počasi je spoznavala družinsko zgodbo moževe stare mame Marije - Micke Ocvirk, mame Marije - Mici Plemenitaš in tete Fani. V stari leseni skrinji na podstrešju je našla s tem povezan zaklad - pisma, ki jih je objavila v knjigi. Za svoj literarni prispevek k ohranjanju krajevne zgodovine je bila v tem letu tudi nagrajena z občinskim priznanjem. Več kot sto let stara pisma moževega deda Mihaela so v njeni knjigi Ljuba moja Mici spet ugledala luč sveta. Mihčeta, kot so ga klicali domači, je avtorica knjige poimenovala kar vitez iz Urwalda. Urwald je bil sinonim odročnosti in zaostalosti v krajih, kjer so živeli razbojniki in pijanci. Pisma,
polna nežnosti in spoštljivo-sti, danes pričajo o povsem drugačni podobi teh krajev in njihovih ljudi. Obdobje od leta 2014 do 2018 je v znamenju stoletnice prve svetovne vojne. Gre za prelomnico v človeški zgodovini, ki dotlej tako neizprosne zareze v življenje in zavest ljudi ni poznala. Kot je v spremni besedi zapisal dr. Željko Oset, so v predvojnem času evropske in svetovne velesile še vedno tekmovale za prevlado v kolonijah, družbeni sistem ni bil socialno pravičen, vendar je bil stabilen in predvidljiv. Med Nemčijo in Avstro-Ogr-sko na eni in Francijo ter Veliko Britanijo na drugi se je prepad poglabljal, a tako velikega vojaškega spopada si ni predstavljal nihče.
Le trije tedni zakonske sreče
Mihael je bil kot prvorojenec izbran za naslednika na Ocvirkovem gruntu v Dobju. Po vpoklicu v vojsko je prišel do čina kaplarja. V časih, ko pisana beseda med podeželskim prebivalstvom ni bila samoumevna, je rad in veliko pisal. Ko se je njegova srčna izbranka, trgovska pomočnica v Dobju, vrnila v Pako k bolni materi, je pod srcem že nosila njegovega otroka. Kljub nezaslišanemu statusu nezakonske matere je poroko
Avtorica Marija Plemenitaš je v knjigi zapisala družinsko zgodovino svojega moža Janka.
»Komaj mesec dni je minilo od poroke, ko sta živela kot mož in žena, a sta se že morala ločiti. Slovo je oteževala zla slutnja, kaj če se nikoli več ne bosta videla. Na zadnji poti ga je pospremila do vrha Jezerc. Silno je jokala, padala na kolena in vstajala, doživljala je pravi križev pot, kot da bi vedela, da je to njuna zadnja skupna pot. Sama se je vračala domov v Dobje. Naslonjena na most Dobjanskega potoka je tako silno in pretresljivo jokala, da so jo slišali po vsej dolini Trat.«
z dobjanskim mladeničem zavračala. Ambiciozna mladenka se je težko spoprijemala z mislijo, da bi šla za »tamlado« v odročne kmečke kraje. A po rojstvu hčere in mnogih zaljubljenih pismih je klonila. Poročila sta se konec maja 1914. Mihče je svoji nevesti od doma prinesel poročni šopek iz šmarnic. Družina je bila končno združena, a na domačiji v Dobju sta mladoporočenca zaužila le približno tri tedne zakonske sreče. Že 27. junija je bil Mihče z dvema mlajšima bratoma vpoklican v vojsko. Iz Dobja je v vojsko takrat odšlo 240 mladeničev, skupaj do leta 1917 že približno 450. 71 se jih nikoli ni vrnilo. Brata Janž in Franče sta bila razporejena na italijansko bojišče, Mihče je odšel na rusko fronto. Avgusta isto leto je njegova mlada žena dobila zadnje pismo. Na moža je s strtim srcem čakala še leta. Po 12 letih tihega upanja sta starša Mihael in Marjeta posestvo nazadnje izročila mlajšemu sinu Janžu. Za Mihčetom sta ostali dve deklici. Druge, Fani, ki se je rodila po njegovem odhodu na fronto, oče ni nikoli videl. Od svaka Janža je ovdovela žena odkupila domačijo in na njej odprla trgovino ter prisegla tudi kot poštarica.
Izgubljen med milijoni mrtvih
Ko je 28. junija 1914 v Sarajevu pod streli Gavrila Principa padel avstro-ogrski prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, se je začela kotaliti snežena kepa, ki je hitro ušla izpod nadzora vseh političnih in gospo-
darskih vplivnežev tistega časa. V čustveno napetem času je veljalo prepričanje, da bo od žetve do božiča že vsega konec. Po štirih letih krvavega klanja nihče več ni natančno vedel, zakaj je tako daleč sploh prišlo. Bilo pa je jasno, da so vložki preveliki, da bi bila katerakoli stran pripravljena sprejeti vlogo poraženca. V tej vojni zares tudi zmagovalcev ni bilo. Bili so samo bolj ali manj izčrpani narodi, ki so belo zastavo kapitulacije zasadili na polje nepojmljivih številk. Po oceni se je bojevalo 65 milijonov vojakov, umrlo jih je osem milijonov in pol. Med njimi je bilo približno 35 tisoč Slovencev. Poškodovanih je bilo 21 milijonov mož, zaradi vojnih razmer je med vojno in po njej umrlo od 13 milijonov do 30 milijonov ljudi. Po ocenah je bilo v štirih letih s front na vse konce sveta poslanih več kot dve milijardi pisem. »Mihael Ocvirk je bil eden od 8,3 milijona državljanov habsburške monarhije, ki so bili mobilizirani. Do konca leta 1914 je na vzhodni fronti umrlo 105 tisoč njenih vojakov, 317 tisoč je bilo ranjenih, 300 tisoč pogrešanih ali zajetih v ujetništvu,« piše dr. Oset. In v teh statistikah se je sklenila tudi življenjska pot Mihčeta, ki je v zadnjem pismu ženi, 31. julija 1914, zapisal: » ... danes odidemo s Teherji, kam te ni vem pisat«. Že 26. avgusta isto leto je bil v bitki pri Galiciji na zahodni ruski fronti proglašen za pogrešanega.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
36
FOTOREPORTAŽA
Gaj v znamenju buč
Najtežja buča Slovenije tehta več kot pol tone - V Mozirskem gaju jih je razstavljenih približno petsto
Začel se je za nekatere najlepši letni čas, ko so barve narave najbolj pestre in so njeni darovi najobilnejši. To še posebej velja za Mozirski gaj, kjer je od sobote na ogled jesenska razstava. Ta je v znamenju znanilk jeseni, buč. Rastlin, ki so v »žlah-ti« s kumarami in z melonami ...
Ob odprtju razstave je bilo že sedmo leto tekmovanje za najtežjo bučo Slovenije. Med dvajsetimi bučami, ki so tekmovale za »zlato medaljo«, je zmagala tista, ki je zrasla v Novem mestu, in sicer na
njivi Uroša Fifolta. Tehtala je nič manj kot 639 kilogramov. Približno sto kilogramov manj je tehtala buča iz Slovenj Gradca in še približno petdeset kilogramov manj njena »sestra« iz Trebnjega. Na lanskem tekmovanju je bila stehtana rekordno težka buča, ki je imela kar 697 kilogramov. V tem letu je bilo vreme pridelovalcem seveda manj naklonjeno. Na letošnjem tekmovanju so tehtali tudi sorodnice buč, lubenice velikanke. Najtežja je tehtala šestdeset kilogramov.
Na jesenski razstavi Mozirskega gaja, ki bo na ogled do osmega oktobra, je mogoče videti še marsikaj. Približno petsto buč krasi trate gaja, pri čemer bujne domišljije postavljavcem kompozicij nikoli ne zmanjka. Buče so postavljene med jesenskim cvetjem in jesensko obarvanimi listi dreves. Po osmem oktobru bo gaj zaprt vse do 1. decembra, ko bo v njem zasvetilo milijon luči Božične bajke Slovenije.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Ustvarjalnost najmlajših udeležencev
Nevsakdanje bitje iz Mozirskega gaja
Med bučami velikankami
REPORTAŽA
37
Laško se je vrnilo v leto 1927
Matejev sejem in prihod kralja Aleksandra v spomin na pridobitev mestnih pravic
Na Aškerčevem trgu je bil minulo soboto vrvež kot že dolgo ne. Po trgu so se številni ljudje sprehajali v čudnih opravah, v modi, na katero smo že zdavnaj pozabili, odmevala je glasba, ki je vzbujala nostalgijo. Tudi stojnice s številnimi obrtniki in trgovci so opozarjale na nek drug čas, ki je že zdavnaj mimo. Živinskega sejma na tem trgu tudi že davno ni bilo. Laško se je vrnilo v leto 1927, v čas, ko je bil na tem trgu znamenit Matejev sejem.
Prikaz takratnega Matejeve-
Čas, ko so kraljevali sejmi
»Matejev oziroma Mate-vžev sejem je bil eden od devetih sejmov v Laškem ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Večina teh sejmov je bila po vsebini podobna, na njih so rokodelci prodajali lončevino, suho robo, čevljarji in drugi obrtniki obutev in
druge izdelke ... Posebnost so bili živinski sejmi, ki so bili ob Trubarjevem nabrežju.
ga sejma se mi zdi zelo verodostojen,« se je kot dober poznavalec sejma, ki nosi isto ime, kot ga ima sam, izkazal direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek.
Leto 1927 je bilo za Laško pomembno, posebno in prelomno. Leto, ko je vladar tedanje države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kralj Aleksander I. Kara-džordžević, Laškemu podelil mestne pravice. Prav njegov
ponoven obisk Laškega je predstavljal vrhunec sobotnega retrospektivnega dogajanja na Aškerčevem trgu.
Kralj Aleksander je sicer Laško obiskal leta 1920 (potem ko je prvič leta 1909 v Rogaški Slatini tri tedne preživel skrit očem javnosti), takrat še kot regent, in sicer v okviru turneje po Sloveniji, ko se je mudil tudi v Celju. Ta obisk, bolje rečeno postanek v Laškem, ko se je z vlakom vračal domov proti Beogradu, ni bil prav dolg. »O tem obisku ni veliko gradiva, razen enega časopisnega članka in nekaj fotografij. Povezali smo se z Ljudskim muzejem v Rogaški Slatini, ki nam je priskočil na pomoč, zato smo vsebinsko zasnovali razstavo o obisku
Kralj Aleksander I. Karadžordžević oziroma Aleksander Jurković oziroma Nani Poljanec je bil ganjen nad sprejemom v Laškem.
Ena redkih ohranjenih fotografij z obiska kralja Aleksandra v Laškem leta 1920. Foto: Muzej Laško
in življenju kralja Aleksandra v Sloveniji,« je povedal Tomaž Majcen, kustos v Muzeju Laško.
Aleksander v vlogi Aleksandra
Le kdo drug bi lahko bil bolj primeren za upodobitev
kralja Aleksandra kot Aleksander Jurkovič z umetniškim imenom Nani Poljanec, dolgoleten vnet zbiratelj in izjemen poznavalec dediščine dinastije Karadžordžević ter kustos ljudskega muzeja v Rogaški Slatini? Nenazadnje imata s kraljem tudi isto ime.
Številni obiskovalci, ki so se na ta spominski dan zbrali na Aškerčevem trgu v Laškem, so navdušeno pozdravili kralja Aleksandra, ki je bil ganjen nad sprejemom. »Dragi moji Slovenci, Hrvati in Srbi, vsem velika hvala za to lepo manifestacijo na starem zgodovinskem trgu v Laškem, ki je bil priča velikim in pomembnim dogodkom,« je kralj Aleksander nagovoril množico.
Za avtentičen prikaz vzdušja takratnega časa so poskrbeli v Zvezi društev Možnar Laško. »Naša društva so za ta pomemben dan pripravila posebne kostume oziroma oblačila, kot so jih nosili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, glasbo, plese in druge običaje iz tistega časa,« je povedal Ivan Medved, predsednik zveze.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
»V Laškem je bila včasih žandarmarija, tudi v Jurkloštru smo jo imeli. Sicer sem imel doma nekaj kosov žandarske uniforme, nekaj pa nam je priskrbelo KD Anton Tanc z Marija Gradca,« je povedal Franci Obrez iz Jurklo-štra, ki je upodobil strogega moža postave.
V tistem času seveda ni šlo brez varuhov reda, ki so se takrat imenovali žandarji.
Med tistimi, ki je pomagala obujati duh tistega časa, je bila tudi Janja Kajtna iz kulturnega društva Anton Tanc z Marija Gradca: »Na podlagi fotografij iz tistega časa nam je kostume sešila Fanika Bačič iz Laškega. Temu so prilagojene tudi naše pričeske, torbice ... S tem projektom smo se seznanili že januarja in smo se nanj pripravljali skoraj celo leto.«
Živinski sejem je bil prava paša za oči, zlasti za najmlajše.
»Tako z užitkom kot so jih nekoč, jabolk najbrž danes več ne jemo, ko imamo hrane v izobilju«
Leto 1927 je bil čas, ko je čevljarska obrt še cvetela.
V okviru dvodnevnega obeleževanja jubileja 90-letnice pridobitve mestnih pravic je Knjižnica Laško predstavila knjigo dr. Sare Špelec o kralju Aleksandru z naslovom Zaboga, saj sem vendar jaz napol Slovenec, ki je nastala kot nadgradnja avtoričinega doktorata, za katerega je proučevala zapise o kralju Aleksandru v slovenskem časopisju. »Ob preučevanju teh zapisov sem ugotovila, da so vsi prispevki o kralju Aleksandru, bodisi na področju zgodovinopisja bodisi memoaristike, zelo črno-beli. Ali ga ljudje črtijo ali obožujejo, zelo malo pa je objektivnih zapisov,« je povedala avtorica.
S preučevanjem življenja in vladanja kralja Aleksandra se je začela ukvarjati med drugim tudi zato, ker se o tej pomembni osebnosti tako malo govori. »Kralj Aleksander sodi v zgodovinsko obdobje, ki me je od nekdaj zanimalo in vznemirjalo, pravzprav niti ne vem točno, zakaj. Mogoče me je k temu spodbudilo tudi to, da sem se v osmem razredu osnovne šole srečala s knjigo, ki jo je napisal Aleksandrov brat Đorđe Karadžordžević - Resnica o mojem življenju - ki za kralja Aleksandra pomeni pravo antipropagando.«
38
REPORTAŽA
Mali raj na Lindeku
Kmetija Vrhivšek - dom zelišč in konoplje
Lindek nad Frankolovim je znan po gradu Lindek in lepi okolici. Že od nekdaj so tam živeli kmetje, ki so pridelovali tradicionalne slovenske pridelke. Na Lindeku je svoj prostor našla tudi sicer ne tako tradicionalna industrijska konoplja. Pridelujejo jo na kmetiji Vrhivšek. Pridelujejo in predelujejo tudi zelišča. V malem raju, kot sami pravijo, smo jih obiskali tudi mi.
Na kmetiji Vrhivšek, kot se reče po domače, živi mlada družina - mama Alenka Za-pušek in oče Rudi Ramšak ter hčeri. Na posestvu kmetije je živel Rudijev oče kot eden od desetih otrok. Po njegovi smrti sta Alenka in Rudi kmetijo prevzela in jo obnovila.
Najprej zelišča
Na kmetiji so se začeli ukvarjati z zelišči, ko se je rodila mlajša hči. Ob rojstvu je imela alergije, zato je za-
čela Alenka raziskovati pomen sestavin, ki jih dajemo v hrano in kozmetiko. »Takrat smo začeli gojiti svoj krompir, čebulo ... Stanje se je kmalu popravilo,« je povedala Alenka, ki je po poklicu kemičarka, medtem ko je Rudi biolog. Tako oba dobro vesta, kakšen vpliv imajo pesticidi. »Tako sva se z možem zavestno odločila, da bova gojila kulture, ki ne potrebujejo fitofarmacevt-skih sredstev za razvoj,« je pojasnila Alenka.
Naključje prineslo spremembe
Na avgustovski dan pred sedmimi leti je Alenka čisto po naključju kupila slovensko žensko revijo, v kateri je našla prispevek o konoplji. Za njeno rast ni potrebna uporaba pesticidov in do žetve ni veliko dela z rastlino. »Bila sem navdušena. Še zdaj se spominjam slike ženske, ki je bila v starih oblačilih.
Roko je držala visoko nad glavo, rastlina konoplje pa je bila višja od nje. Prispevek sem pokazala partnerju, ki ga je prebral. Rekla sem mu, da bomo to gojili, in se je strinjal,« se spominja Alenka. Takrat so sicer zamudili rastno sezono, so pa imeli do naslednjega leta še veliko časa, da so se poučili o gojenju konoplje in se nanj dobro pripravili.
Vsestranskost konoplje
Alenka nam je zaupala, da je možno iz konoplje narediti 50 tisoč izdelkov. Na kmetiji Vrhivšek že pred žetvijo konoplje pridelajo veliko izdelkov. Ko konoplja cveti, poža-njejo cvetove, da jih posušijo za čaj. Dele rastline porabijo tudi za postopek destilacije, s pomočjo katere pridobivajo eterično olje in hidrolat. Ko je seme zrelo, je čas za žetev. »V prvem letu, ko smo imeli manjšo njivo, smo še želi na
roke. Zdaj je zakonsko določena najmanjša dovoljena površina posajene konoplje deset arov. Zdaj nam prihaja žet kombajn,« je povedala Alenka. Ko je požeta, konopljo posušijo. Seme očistijo, nato ga stisnejo v hladno stiskano olje. Iz ostanka dobijo pogačo, ki jo zmeljejo za moko. Če moko dobro prese-jejo, dobijo proteine.
Dela ne zmanjka
Poleg dveh njiv konoplje imajo na kmetiji Vrhivšek še večji vrt z zelišči, na katerem lahko najdemo ognjič, meliso, sivko, dobro misel, ameriški slamnik ... Alenka na kmetiji pripravlja tudi delavnice tako za odrasle kot za otroke. S tem širi znanje o konoplji in izdelovanju pripravkov iz zelišč. Večino dela opravita Alenka in Rudi sama, občasno jima kdo tudi pomaga. »Letos smo pripravili vršičkanje, ki se ga je udeležilo kar trideset ljudi. Prišli so od vsepovsod. Obiskala nas je tudi novinarka iz Nemčije. Zdi se mi, da so ljudje res začutili potencial konoplje,«
je poudarila kmetovalka, »hčeri sta sicer še premajhni za večja opravila, drugače pa z veseljem pomagata. Sta pravi ambasadorki konoplje.« Kmetija Vrhivšek je posebna
tudi zato, ker je sedež zadruge Konopko, ki združuje pridelovalce konoplje in ostale ljubitelje te rastline.
KLARA PODERGAJS FOTO: GrupA
Konopljina njiva
KU LIN ARI K A
39
Nadevana jajca
Vsakdo zna ne glede na kuharsko predznanje skuhati in olupiti jajca. A tudi tukaj se skriva nekaj trikov:
-	da so jajca trdo kuhana, jih v vreli vodi kuhamo od 8 do 10 minut,
-	med kuhanjem naj bodo jajca povsem prekrita z vodo,
-	jajčna lupina med kuhanjem rada poči,
če so jajca hladna, zato naj bodo pred kuhanjem na sobni temperaturi,
-	lažje olupimo jajca, ki niso povsem sveža; pri čemer lahko vodi med kuhanjem dodamo malo soli,
-	kuhana jajca takoj prelijemo z mrzlo vodo ali jih lupimo pod tekočo mrzlo vodo ter tako najlažje odstranimo z lupino še »kožico«.
i 1 \/ ■ \/	■ v ■
Jajčni colnicki
Predjed ali dodatek k narezku
Najprej sem deset kuhanih jajc olupila, jih prerezala po dolžini in odstranila rumenjake. Tega sem kasneje porabila za pripravo treh različnih nadevov, s katerimi sem napolnila jajčne čolničke.
Jaica s hrenom in kislo smetan

* ■ v.. ■
'	" 4 v
. •. Џ.
i •>* • ', (1 " l'	a",. . ■
W'-*.	: J.

Za pripravo tega nadeva sem uporabila dve zvrhani žlički kisle smetane, polovico čajne žličke hrena in enako količino polnozrna-te gorčice. Nadev sem po okusu solila in poprala ter mu dodala nasekljan peteršilj in nekaj kapljic limoninega soka, ki je nadevu dal svežino. Temu sem dodala tri rumenjake. Vse sestavine sem dobro pretlačila, da sem dobila enotno zmes. Nadev je služil za šest jajčnih čolničkov, čez katere sem potre-sla sladko rdečo papriko.
Kako enostavno jed narediti nekoliko bolj zanimivo? To je vprašanje, s katerim se pogosto soočam. Moje kuharske spretnosti niso niti približno tako dovršene, da bi se lotevala zares zahtevnih jedi, vendar se enostavnih kmalu naveličam. Tokrat sem se odločila, da se bom igrala s trdo kuhanimi jajci. Vsak narezek, ki ga pripravimo ob praznovanju rojstnega dne, ЈЦк. za v službo ali celo za domače, vsebuje kakšno kuhano jajce. In vsaj na našem
I	domačem pladnju niso še nikoli ostala.
^	A počasi sem se naveličala trdo kuha-
nih jajc, ki jih s pomočjo popra v zrnju oblikujem v piščančke. Ker sem jih želela nekoliko popestriti, sem se odločila, da jih bom nadevala. Izbrala sem tri najbolj zanimive recepte. Med njimi enega preizkušenega, enega za ljubitelje pikantnega in tretjega za ljubitelje morskega. Z rezultatom sem bila zadovoljna. Ne le da so bila jajca okusna, ampak so zaradi
različnih nadevov in posipov predvsem popestrila krožnik ter kasneje narezek. Verjemite, da so bila zanimiva veliko bolj kot jajčka, oblikovana v piščančke, ki so še vedno preverjena, a že pošteno dolgočasna praksa.
Sprehod med trgovskimi policami
V nakupovalno košarico so tokrat romali jajca, peteršilj, drobnjak,
majoneza, kisla smetana, kapre, gor-čičnasemena; sardele, sladka rdeča paprika v prahu, hren, tabasco in kaviar.
Jaica s tabascom
\



TT 4
/
A :
T*
tY
Za jajca s tabascom sem uporabila štiri rumenjake, dve žlici majoneze in polovico čajne žličke pol-nozrnate gorčice. Nadev sem po okusu solila in poprala ter na koncu dodala nekaj kapljic tabasca. Dobro premešano enotno zmes sem uporabila za šest jajčnih čolničkov, po katerih sem potresla sveže sesekljan peteršilj.
Namig: pri dodajanju majoneze, kisle smetane in ostalih »tekočih« sestavin moramo biti pozorni, saj preveč tekoč nadev ne obstane v čolničku.
A \<
Namig: priporočam uporabo polnozrnate gorčice, in sicer tako zaradi okusa kot videza.
Jaica s kaviarjem
Za ta nadev sem uporabila tri rumenjake, sardelo, štiri kapre, žlico ma-
*	joneze in malo popra. Nadeva nisem pretlačila le z vilicami, temveč sem uporabila palični mešalnik, saj so le tako kapre »spustile« svoj okus. Napolnila sem šest jajčnih čolničkov in na njih dodala kaviar.
Postrežba
Kot je opisano pri receptih, sem jajčne čolničke posipala z različnimi sestavinami. Nadevana jajca lahko postrežemo kot predjed ali jih dodamo narezku. Lahko jih nadevamo tudi z majonezo, s kumarami in šunko, možnosti je neskončno.
Jajca so na pogled lepše nadevana, če je nadeva več, kot je prostornine čolnička, vendar je to nemogoče storiti s preveč tekočim nadevom. Pri nadevih lahko uporabimo maslo, ki na hladnem zakrkne in tako zmanjša možnost, da bi nadev stekel. Sicer jajca najlažje nadevamo z manjšo vrečko, ki jo preluknjamo v kotu, pri čemer skozi luknjico iztisnemo nadev.
OCENA
Priprava
razmerje sestavin prilagajajmo okusu Okus
zmagali so morski in čolnički s tabascom -ocenjujem, da predvsem zaradi drugačnosti
40
BRALCI POROČEVALCI
Veselo praznovanje okroglega jubileja
Kar ne moreva verjeti, zakaj ne moreva nazaj zavrteti teh najinih zrelih 70 let. A vendarle, to je najinega življenja jesen!
Mnogo človek doživi v teh desetletjih v svojem življenju, mnogo grenkih preizkušenj mora pozabiti, se sprijazniti z mnogimi dnevi veselja in radosti, ki so minili. Zato nam je vsak dan podarjen in najlepši zgled, kako stopati skozi pri-
hodnost, ki je pred nami, kako prebroditi morebitne stiske in kako se je treba znati veseliti drobnih in lepih trenutkov. To praznovanje nama bo za vedno ostalo med lepimi spomini. Zakaj? Saj to je praznik najinega življenja - praznik najinih src, ki sva ga lahko proslavila s sorodniki, z družino, še posebej z vnuki, ki so nama v največje veselje, in s prijatelji, ki nosijo toplino v
srca nam ljudem. Vseh teh lepih občutkov sva bila deležna oba, kajti ni lepšega na svetu, kot sta topel stisk roke in iskrenost v očeh.
Tako smo se lepega poletnega popoldneva, 12. avgusta, zbrali na Turistični kmetiji Mirnik v Leskovcu pri Celju. Že kar na začetku smo občutili prijazen sprejem osebja te domačije, ki je vsa okrašena s cvetjem in obdana z zelenica-
mi. Ni lepšega, ko te obdajajo prijetni občutki prave domačnosti, še posebej velja za vse tiste, ki smo ljubitelji narave.
Skratka bilo je zares lepo, saj smo ob zvokih prijetnih muzikantov lahko zaplesali in tudi marsikatero lepo domačo pesem zapeli. Vmes je za razvedrilo poskrbela prijateljica Magda, ki nas je s svojimi umetnimi čarovnijami zabavala in do solz nasmejala.
Iz kuhinje nam je večkrat zadišala odlično pripravljena domača jed, ki je še dandanes ne moremo pozabiti. Zato se lastnici te domačije gospe Ivanki in njenemu strežnemu osebju z vso hvaležnostjo iskreno zahvaljujeva za vse dobrote in gostoljubje. Ni povsod tako, verjemite mi!
Da se nismo mogli posloviti, je poskrbel naš dober prijatelj Sebastjan s svojo »frajtonari-
co« in razpoloženje polepšal z lepim petjem in igranjem tako, da se je praznovanje podaljšalo kar pozno v noč. Takšnega druženja z ljudmi dobre volje si lahko samo želimo.
Hvala vsem, ki ste nama polepšali praznovanje - bilo je zelo lepo. Naj jih bo še veliko!
DANICA in FRANCI MAČEK
E-mestna logistika
Transport v urbanih območjih občutljivo vpliva na okolje. To še toliko bolj velja za spalna naselja, mestna središča ... V zadnjem obdobju potekajo različne raziskave in projekti, kako zmanjšati vpliv mestne distribucije na okolje. Eden od dogodkov, ki nas usmerja v potrebne spremembe tehnologij mestne logistike, ki vključuje javni potniški promet, mestno blagovno distribucijo, komunalne storitve ., je vseevropski projekt Teden mobilnosti.
Evropski dan brez avtomobila, kot se je gibanje imenovalo na začetku, je bil prvič organiziran v Franciji leta 1998, zamišljen pa je bil kot priložnost, s katero lahko mesta pokažejo svoje prizadevanje za varstvo okolja. Vsak 22.
september v letu lahko lokalne skupnosti predstavijo svoja mestna središča v drugačni luči in izvedejo ključne dejavnosti, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza in ozaveščanju prebivalcev o vplivih njihove izbire potovalnega načina.
Omizje o
električnih vozilih
V Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC so v sklopu prireditev Tedna mobilnosti organizirali strokovno omizje za zaključne letnike logistične in avtoservisne usmeritve. Uvodni del omizja je začel Miran Gaberšek iz Mestne občine Celje s predstavitvijo Celostne prometne strategije (CPS). Namen CPS je spodbujanje trajnostne oblike mobilnosti. Za MOC je strategija pomembna tudi
zaradi možnosti pridobitve evropskih sredstev. V zaključku predstavitve CPS so bili predstavljeni akcijski načrti za uresničevanje strategije. To so vzpostavitev mestnega linijskega avtobusnega prometa, izposoja mestnih koles, optimizacija uporabe osebnih vozil, dogradnja kolesarskih površin ... Prav tako je Celje vključeno v projekt Edison, ki daje nov zagon projektu E-mobilnost.
Ksenja Rožanski Fidler iz ŠCC je predstavila trenutno stanje uporabe tehnik in tehnologij za uresničevanje strategij uvajanja E-mobil-nosti. Posamezna mesta že opremljajo avtobusne vozne parke mestnega prometa z električnimi avtobusi, nekatera dostavna podjetja pa nabavljajo električna vozila. Slovenija ni nič v zaostanku, kar se tiče razvoja in uvajanja E-mobilnosti.
BRALCI POROČEVALCI
41
Miro Zorič iz podjetja Stoja je predstavil izdelke, komponente za električna vozila.
V razpravi so govorili o vprašanju, kako bo z reci-klažo odpadnih tehničnih elementov električnih vozil, o tem, kako zagotoviti stalno pripravljenost (polne baterije) posameznih vozil za ur-gentna vozila ... Udeleženci so ugotovili, da so električna vozila ena od pomembnih alternativ trajnostne mobilnosti in da je treba ozave-ščati prebivalce o prednostih uporabe ekoloških vozil. In to je tudi naloga izobraževalnih ustanov. Tako že imajo na primer v programih logistike in avtoservisnih programih v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju module, ki obravnavajo to tematiko.
mag. ROMAN KRAJNC, vodja študijske skupine za logistiko pri CPI
Velika
razstava malih pasemskih živali
V Žalcu je bila konec tedna 17. društvena razstava Savinjskega društva gojiteljev malih živali Občine Žalec, na kateri je bila prikazana uspešnost gojiteljev v preteklem letu.
Društvo se je predstavilo z 207 živalmi oziroma z 52 različnimi pasmami. Nekatere izmed pasem so v slovenskem prostoru zelo redke in so se morda celo prvič predstavile slovenski javnosti. Nekatere pasme so celo na seznamu ogroženih. Lahko bi izpostavili tudi štajersko kokoš, ki je edina slovenska avtohtona pasma kokoši in je bila na razstavi na ogled v dveh barvah.
Razstava je bila po besedah organizatorjev tudi letos zelo uspešna. Sodniki so svoje delo uspešno opravili že prvi dan in ocenili živali. Kar nekaj jih je doseglo normo za razglasitev prvaka pasme. Kljub temu, da je bila zaradi vremenskih razmer letošnja sezona nekoliko težja za gojenje, so gojitelji pokazali svoje znanje in kakovost živali. Z nazivom prvak razstave se lahko v močni konkurenci pohvalijo Zlatko Stropnik z golobom brnskim golšarjem v rdeči barvi, Miran Pader s kuncem pasme veliki svetli srebrec in Branko Funda s pritlikavo rensko kokošjo v črni barvi. Razstavo so obiskali tudi gojitelji iz Italije. Nad razstavo so bili več kot navdušeni, spletla so se nova poznanstva. Čez mejo pa je odšla tudi kakšna žival.
TT
Sprejemvnajboljših dijakov Šolskega centra Rogaška Slatina
Šolski center Rogaška Slatina je zrasel iz tradicije poučevanja za steklarske poklice - Steklarske šole. Ta je svoje prve dijake sprejela 1. septembra 1947 in letos tako praznuje 70-letnico obstoja. Jubilej navdaja z veseljem in zadovoljstvom enako kot uspehi dijakov, ki se šolajo. Najuspešnejše, ki so postali zlati maturanti in/ali so končali vsa leta srednješolskega izobraževanja z odličnim uspehom, je v ponedeljek, 18. septembra, sprejel župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič.
Glavni namen takšnega sprejema je osebno čestitati »reprezentom« šolskega centra, kot jih je v svojem nagovoru imenoval župan. V času šolanja so pri šolskih in obšolskih aktivnostih pokazali in dokazali, koliko znajo in zmorejo. Pristop do dela, ki so ga izbrali, se je izkazal za dobrega oziroma takšnega, ki
prinaša uspehe in doprinos k osebni rasti ter ugledu šole. Ta kljub svoji majhnosti postaja v zadnjem obdobju prepoznaven izobraževalni center, za kar velja zahvala tudi ravnateljici in njenim sodelavcem. Nagovor je župan sklenil z mislijo, da se tukaj njihova pot še ne konča, treba bo premagati nove ovire in se iz dneva v dan dokazovati, saj bodo lahko le tako uspešni tudi v prihodnje. Dijakom je zaželel še uspešno nadaljevanje študija in jim izročil praktična darila.
Sprejema so se udeležili Teja Boršič, Nana Kamenšek, Aleksandra Kunstek in Luka Ta-cer iz programa gimnazija ter Klara Dečman, Lucija Polajžer in Žan Slivnikar iz programa tehnik optik. Alja Poharc, ki je obiskovala program gimnazije in je bila med najuspešnejšimi dijaki, pa se je opravičila.
PGK
42
BRALCI POROČEVALCI
Zupan Bojan Srot sprejel
■	V	"V	I ■ ■ I ■ ■ ■	I ■ ■ I
najuspešnejše dijakinje in dijake
Župan Bojan Šrot je prejšnji teden v Narodnem domu sprejel 113 najuspešnejših dijakinj in dijakov minulega šolskega leta.
25 jih je doseglo izjemen ri, 37 na poklicni maturi. 37 učni uspeh na splošni matu- dijakinj in dijakov srednjega
poklicnega izobraževanja je opravilo zaključni preizkus s pohvalo, 14 dijakinj in dijakov se je v šolskem letu 2016/17
udeležilo olimpijad ter svetovnih prvenstev znanja.
Župan je najuspešnejšim med drugim dejal, da so s
svojimi odličnimi uspehi že dokazali, da so marljivi, vztrajni in da se zavedajo, da znanje odpira pot v lepšo
prihodnost, čeprav verjetno s strahom gledajo naprej. Župan jih je opomnil, da je prihodnost njihova, da bodo že čez nekaj let krojili razvoj in da je prav, da so družbeno aktivni, samozavestni in da želijo spremembe. Ob tem jih je opozoril, da se mora tisti, ki želi resnično uspeti, najprej naučiti sprejemati poraze in iz na videz neugodnih razmer izluščiti nekaj dobrega zase.
Razstava izdelkov varovancev z Golovca
V torek, 19. septembra, smo imel v Galeriji Nika Ignjatiča že tradicionalno odprtje razstave izdelkov varovancev Centra za varstvo in delo Golovec.
Varovanci in mentorji so nas ponovno prijetno presenetili s svojimi izdelki, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje fantastično. Skozi razstavo nas je popeljala Polona Turnšek, skozi zgodovino umetnosti pa Dona Pratnekar. Kot predstavnica centra nas je pozdravila Tatjana Sojič.
Izdelki varovancev so naprodaj do 7. oktobra. Galerija je odprta od torka do petka med 10. in 13. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro.
DRUŠTVO OTROCI OTROKOM IN CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC
Sošolci po 60 letih ponovno skupaj
1. septembra so se na Turistični kmetiji Kotar pod Ho-	radi, ter se prepustiti sanjam,	postala najstarejši fotomo-
mom ponovno zbrali nekdanji učenci prvega razreda OŠ	da se lahko uresničijo.	del, ki je pristal v svetovni
Griže in praznovali 60 let, odkar so se prvič srečali in	Srečanje je minilo v	modni reviji Vogue. Njeni
sedli v šolske klopi.	sproščenem vzdušju ob	učenci smo nanjo zelo po-
Skupaj so ugotovili, da nutek, vsak dan, ki prihaja,	prisotnosti učiteljice Hilde	nosni.
je treba izkoristiti vsak tre- zase in za tiste, ki jih imajo	Premik iz Griž, ki je letos DARINKA KNAP
BRALCI POROČEVALCI
43
»Bodite inovativni, vztrajni in preudarni pri svojih odločitvah. Ohranite zaupanje vase, v svoje sposobnosti in znanje. Ne prezirajte šibkejših od sebe, kajti nihče nima pravice soditi o življenju drugih. Pomagajte, kadar lahko, in nikoli ne pozabite, da so mnogi izjemni ljudje, ki so s svojimi dosežki spremenili svet, kljub slavi ohranili spoštovanje do človekovega dostojanstva in temeljnih človeških vrednot. Modri ljudje tudi takrat, ko so na vrhu, ne gledajo zviška na ostale,« je dejal in jim za vzor postavil naše odlične košarkarje, ki so na evrop-
skem prvenstvu v Turčiji dosegli izjemen uspeh. »Njihova pot do zlate medalje je bila dolga in naporna. V svoj cilj so vložili vso svojo energijo. Marsičemu so se morali odreči in čeprav jim večkrat ni bilo lahko, so vztrajali, ker so imeli pred sabo cilj in ker so verjeli v svoje sanje. Želim vam, da bi tudi vi verjeli v svoje sanje. Naj vas ničesar ne bo strah. Če boste našli sebe in spoznali svoje poslanstvo, potem boste zagotovo na pravi poti in boste uspešni še naprej,« je zaključil Šrot.
AB
Foto: GrupA
Jesensko obilje priklicalo gobo na gobo
Med vsemi naročnikiNovega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ!
Če nikogar drugega, je septembrski dež v dobro voljo spravil gobarje. Naš bralec Branko Kantužar s Kalobja je ob presežkih gobarske sreče v teh dneh naletel tudi na tale mali čudež. Vesel ga je bil tudi sin Enej. (SO)
Jabolka so!
Naš zvesti bralec in nekdanji sodelavec, predsednik Kluba vrtiljaka polk in valčkov NT&RC Stane Krajnc, je ob nakupu jabolk v Mirosanu v objektiv ujel prijazno prodajalko Mileno Jager. Na vprašanje, kako je z letino, mu je povedala, da je ta sicer slabša kot v preteklosti, a je sadja dovolj. Krajnc in drugi ljubitelji slovenskih jabolk so tega seveda veseli.
Prinašamo svežino
Ostale ugodnosti za naročnike:
I brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, I imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in I 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje,
>u
"5 _
I I vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki,
«Л -t-1
I I s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih...
*________________________________________________________________________________________________
Ime in priimek:
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDV je vključen) v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra ]] mesečno 9,50 evra	Telefonska številka:
	Podpis naročnika:
	Datum:
novi tednik
Vrvi V reqiyl
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017.
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Prinašamosvežino
Med vsemi naročniki
Novega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ!
novi tednik
Vrvi V reyijit
il
Ostale ugodnosti za naročnike:
I brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, I imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in I 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, I vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki, I s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih...

Ime in priimek:
Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Datum rojstva:
Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDV je vključen)
v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra ^ za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra
Telefonska številka:
Podpis naročnika:
Datum:
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017.
44
VRTNARIMO
Najlepša zasaditev je v Migojnicah
Izbrali smo moderno kombinacijo Marije Golavšek
Zaposleni v naši medijski hiši smo ta teden med vsemi poslanimi zasaditvami izbirali zmagovalko leta 2017. Med številnimi prispelimi fotografijami različnih barvnih in rastlinskih kombinacij smo izbrali balkonsko zasaditev Marije Golavšek.
Lastniki prvih treh nagrajenih zasaditev prejmejo nagrade Vrtnarstva Toplak iz Celja.
Marija Golavšek,
Migojnice
t
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 28. septembra ob 11. uri.
28.	ČE plod
29.	PE plod
30.	SO korenina korenina do 13. ure, od 14. ure plod
2.	PO korenina do 10. ure, od 11. ure cvet
3.	TO cvet do 12. ure, od 18. ure plod
4.	SR list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.
1. NE
: ГЧ - A ' ..t,- .
Marija Grilc,
Žalec
V LETOŠNJEM NATEČAJU SO IZSTOPALE TUDI NASLEDNJE ZASADITVE
Hedvika Šraml, Šmarje pri Jelšah
Jelka Županec, Pristava pri Mestinju
PODLISTEK / BUKVARNA
45
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Ivan Vogrič: Stoletje pred prvo svetovno vojno, res čas miru?
Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (10)

www.kamra.si
kamra
V dunajskem parlamentu
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
V širšo politično areno je Fran Roblek stopil leta 1907, in sicer kot član jeseni 1906 na slovenskem Spodnjem Štajerskem ustanovljene Narodne stranke, ki so jo ustanovili štajerski liberalci, vodil pa jo je dr. Vekoslav Kukovec.
Glavno vodilo stranke je predstavljala krepitev narodnosti. Člani stranke so zahtevali zedinjeno Slovenijo, v kateri bi bili združeni vsi Slovenci. Ustanovno zborovanje so imeli v mali dvorani celjskega Narodnega doma. Na prvi seji glavnega odbora stranke januarja 1907 je bil za enega od dveh podpredsednikov stranke izvoljen Josip Širca iz Žalca. Na volitvah maja 1907 je bil Fran Roblek kot njen predstavnik izvoljen za državnozborskega poslanca v dunajskem parlamentu. Izvolili so ga volivci volilnega okrožja Celje-Vransko.
Državni zbor je bil dvodomni parlament avstrijskega cesarstva (1861-65) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (1867-1918). Sestavljala sta ga dva domova: gosposka in poslanska zbornica. V gosposko zbornico je cesar neposredno imenoval predstavnike visokega plemstva, nekatere cerkvene dostojanstvenike in posameznike, posebej zaslužne za državo (takšna sta bila na primer jezikoslovec in slavist Fran Miklošič ter politik Oto Detela), medtem ko so bili poslanci izvoljeni. Do leta 1873 so jih volili v deželnih zborih, pozneje pa neposredno. Volilna pravica je bila ves čas omejena na moške, sprva so lahko volili moški, ki so presegli gmotni cenzus (plačanega davka), leta 1907 pa je bila uvedena splošna volilna pravica.
Poslanci v dunajskem parlamentu 1907-11
Volilna reforma
Leta 1907 je bila uveljavljena tretja velika državnozbor-ska volilna reforma. Z novim volilnim redom je avstrijski del monarhije dobil poslansko zbornico, ki je bila sestavljena na podlagi splošne, tajne in direktne volilne pravice. Volilno pravico so imeli le polnoletni moški državljani.
Ena pomembnih značilnosti volilne reforme je bilo oblikovanje »narodnostnih« mandatov, saj so volilne okraje oblikovali po tem ključu. Štajerska je tako imela skupno 30 poslanskih mandatov, 23 nemških in sedem slovenskih.
Od sedmih slovenskih mandatov si je leta 1907 pet mandatov priborila Slovenska kmečka zveza, le dva mandata pa sta pripadla Narodni stranki, katere kandidat je bil Fran Roblek. Na volitvah je Roblek prejel 55 odstotkov vseh oddanih glasov, protikandidat Slovenske kmečke zveze Povalej pa 35 odstotkov glasov.
Na Dunaju se je odločno zavzemal za narodnostne pravice pri naših sodiščih, za gospodarske in kulturne potrebe svojega volilnega okrožja, Spodnje Savinjske doline in celotne slovenske Štajerske, in to s pomočjo interpelacij.
Portret Frana Robleka
Roblekove zasluge
Velike zasluge je Fran Ro-blek dobil za obstoj savinjskega hmeljarstva, ko je kot državnozborski poslanec v dunajskem parlamentu preprečil sprejem »provenijenčnega za-
Sprehod za spomin
Na UPI - ljudski univerzi Žalec smo se v četrtek, 21. septembra, pridružili svetovnemu dnevu alzheimerjeve bolezni, in sicer s Sprehodom za spomin.
Pri organizaciji dogodka Sprehod za spomin smo združili moči Dom Nine Pokorn Grmovje, Medobčinska splošna knjižnica Žalec in UPI - ljudska univerza Žalec. Z dogodkom smo pričeli ob 10. uri na UPI Žalec v Večgeneracijskem centru Planet generacij. Tu so vsi udeleženci prejeli šopek spominčic, s katerimi smo se simbolično sprehodili skozi mesto, pot pa smo zaključili v prostorih Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Sledili so nagovori in kratek glasbeni program, v katerem so se predstavili glasbeniki različnih generacij. Dogodek je bil kot nalašč za predstavitev mednarodnega projekta Erasmus+ Z izobraževanjem nad demenco. Zaznavanje. Zaviranje. Osveščanje. V njem so sodelovali Ljudska univerza Kranj, Ljudska univerza Nova Gorica in UPI - ljudska univerza Žalec.
kona«, kakor so si ga zamislili češki hmeljarji, s katerim so hoteli zadati savinjskemu hmeljarstvu smrtni udarec. Zakon je predvideval označevanje hmelja - kje je bil pridelan. Tedaj so savinjski hmelj prodajali na svetovni trg pod češkim imenom. Menili so, da bi bili s sprejetjem spornega zakona savinjski hmeljarji oškodovani, saj kupci ne bi vprašali, kako dober je hmelj, ampak od kod je. Šele z ustanovitvijo Oznamkovalnice za hmelj in s pridobitvijo blagovne znamke za hmelj »Južnoštajersko-Sa-vinjska dolina« so težavo provenience odpravili.
Prav tako je tudi po zaslugi Frana Robleka ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju leta 1909 ustreglo prošnji Hmeljarskega društva v Žalcu in imenovalo Julija Olsehowyja, univ. prof. Botanike, za svetovalca savinjskega hmeljarstva. Za razvoj našega hmeljarstva jebilo to pomembno, saj so savinjski hmeljarji z njim dobili svojega odločnega zagovornika.
Ponovno se je Roblek spustil v volilni boj junija 1911 v istem volilnem okrožju. Izid volitev je bil takrat drugačen. Za poslanca je bil izvoljen dr. Anton Korošec, ki je kandidiral v tradicionalno liberalni Spodnji Savinjski dolini. Slovenska kmečka zveza je na državnozborskih volitvah leta 1911 dobila vseh sedem slovenskih mandatov v dunajskem parlamentu in si tako zagotovila politično prevlado na Spodnjem Štajerskem.
Na občinski seji 15. junija 1911 so Franu Robleku podelili naziv častnega občana trga Žalec za gospodarske zasluge, ki si jih je pridobil kot občinski odbornik, zlasti pa za uspešno zastopanje narodnih in gospodarskih interesov volivcev Savinjske doline v dunajskem parlamentu v letih 1907-11.
KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Idilični
zgodovinski čas brez vojn
V času, ko se ob bližajoči stoletnici konca prve svetovne vojne (1918) spet več govori o tej prvi veliki moriji 20. stoletja, je lahko zelo dobrodošlo branje o stanju na evropskih tleh pred svetovno vojno. To obdobje od dunajskega kongresa (1815) do začetka prve svetovne vojne (1914) nekateri strokovnjaki mednarodnih odnosov označujejo kot obdobje stoletnega miru po napoleonskih vojnah. Med njimi je tudi slovit ameriški politik in diplomat Henry Kissinger, zunanji minister v času, ko je ZdA vodil kasneje zaradi afere Watergate padli predsednik Richard Nixon. V svojem delu Diplomacija restavracije Kissinger zagovarja tezo, da sta angleški in avstrijski državnik Castlereagh in Metternich na dunajskem kongresu s svojim nastopom in stališči Evropi zagotovila skoraj sto let miru.
Vsebinsko jedro knjige Ivana Vogriča, ki stanje do-
fvAN V O G R I Č
STOLETJI-PR CD PRVo SVETOVNO VOJNJO RES ČAS MIRI P
mnevnega stoletnega miru na evropskih tleh postavlja pod vprašaj, sta obravnavanje te teze in polemiziranje z njo. Dunajski kongres je leta 1815 pod taktirko velikih sil, zbranih v Sveti aliansi (Rusija, Avstrija in Prusija), restavriral vladavino dina-stičnih režimov in skušal zatreti težnje liberalizma in nacionalnega osvobajanja, ki jih je prinesla francoska revolucija.
Kot Ivan Vogrič opisuje v svoji knjigi, vojaških spopadov velikih razsežnosti, kot sta bili prva in druga svetovna vojna, v devetnajstem stoletju res ni bilo, a kljub temu domnevno stoletje miru še zdaleč ni bilo mirno in brez številnih žrtev. Reakcionarne sile so svojo vojaško moč morale uporabljati pri zatiranju nacionalnih gibanj, ki so stremela k osvobajanju narodov in vzpostavitvi neodvisnih držav, kar je doseglo
vrhunec v pomladi narodov leta 1848. Zlasti Avstrija je morala v italijanskih deželah stalno gasiti narodnobu-diteljske težnje in poskuse osamosvajanja. Še posebej je želela ohraniti oblast v severnih italijanskih deželah. ki so bile kmetijsko bogata območja.
Slovenski vojaški obvezniki so padali tudi na teh bojiščih, a je vojna izdatno kosila tudi izven bojišč, ugotavlja Ivan Vogrič, ko vrednoti stransko škodo domnevnega stoletnega miru oziroma »vojn, ki jih v tem obdobju ni bilo«. Tisoče ljudi je v 19. stoletju izgubilo življenje, več civilistov kot vojakov, tudi na Slovenskem, zaradi smrtonosne kolere, ki so jo širili prav vojaki. Število teh, ki so umrli zaradi nalezljivih bolezni, je prav tako bilo večje od tistih, ki so umirali na bojišču. Tudi ta dejstva je po avtorjevem mnenju treba upoštevati, ko se vrednoti bilanca »mirnega« obdobja v 19. stoletju do začetka prve svetovne vojne.
Kot še zaključuje avtor, je usodni zaplet za Avstro--Ogrsko pomenila njena zasedba Bosne in Hercegovine leta 1878, kjer je bil leta pozneje atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda tudi povod za začetek prve svetovne vojne. S tem je bilo obdobja stoletnega navideznega »miru«, v katerem so se zgodile »le« regionalne vojne, balkanski vojni, vojne za neodvisnost Italije, Krimska vojna, nepreklicno konec. Sledilo je krvavo stoletje dveh svetovnih vojn.
ROBERT GORJANC
O avtorju:
Ivan Vogrič, zamejski Slovenec, doma iz Na-brežine, nekdanji novinar Primorskega dnevnika, se je po koncu novinarskega študija na FDV in magisteriju iz zgodovine, posvetil preučevanju zgodovine 19. stoletja ter obdobja prve svetovne vojne, v tem okviru tudi krajevne zgodovine. Pričujoča knjiga je eno od njegovih temeljnih in najdodmevnejših del.
46
RAZVEDRILO
Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega.
Kosilo v gostilni
Oče in sin sta šla na kosilo v gostilno in ker sin ni mogel pojesti vsega mesa, je oče rekel natakarju za kos papirja, da bo meso zavil in ga nesel psu.
Sin: »Oči, ali bomo kupili psa?«
Prometna nesreča
Jure vpraša znanca, zakaj hodi z berglami.
On: »Prometno nesrečo sem imel.«
»Pa res ne moreš brez bergel?«
»Zdravnik pravi, da lahko, medtem ko odvetnik pravi, da ne.«
Nesporazum 1
»Noseča sem.«
»Prosim?!?«
»1. april.«
»Uh, sem se že ustrašil. Ampak danes ni 1. april!«
»Takrat imam rok.«
Nesporazum 2
Hčerka: »Noseča sem.«
Mama: »Kako to? A ti nisem govorila, da moraš reči
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Šalo je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Prst
»Zakaj tepete svojega ljubkega fantiča?« vpraša neznanka mamico v trgovini.
»Kako ga ne bi, ko je pa prodajalko ugriznil v prst.«
»Ah, zaradi enega prsta zganjate takšno nasilje nad otrokom?«
»Kaj pa vi veste! En prstek tu, en tam, doma pa noče jesti kosila, ker pravi, da je sit.«
ne, če ti fant položi roko na prsi? In da mu moraš reči prenehaj, prosim, če ti roko položi na nepravo mesto?«
Hčerka: »Ampak roki je dal na obe mesti, pa sem mu rekla ne prenehaj, prosim.«
Poklic
Pogovarjata se Marija in Jožica.
Marija: »Kaj pa je tvoj Franc po poklicu?«
Jožica: »Agronom glasbene smeri.«
Marija: »Kaj pa dela?«
Jožica: »Krave pase in zraven igra na piščalko.«
Obroček, ki si ga ona želi.
Ш
Obročki, ki jih jaz želim.
Obročki, ki si jih lahko privoščim.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Zaradi zdravja
Miha sedi v gostilni in pije, ko mimo pride njegov prijatelj Lojze in ga okrega:
»A se ga moraš res vsak dan napiti? Kaj je narobe s tabo?«
Miha: »Ni to, kar misliš, to je zaradi zdravja.«
Lojze: »Kakšnega zdravja, kaj govoriš neumnosti?«
Miha vzdihne: »Žganje moram spiti za boljši krvni obtok, pelinkovec za želodec, pivo za mišice in vino za boljšo krvno sliko. Pa ostani trezen, če lahko.«
Varnost
Blondinki se pogovarjata:
»Si slišala, da je dimnikarja povozil avto?«
»Groza, zdaj še na strehi nisi več varen.«
Modrc
Bik se sprehaja po travniku, najde rokavico in zakliče: »Krava, izgubila si modrc.«
Kamni
Mama sinu: »Če ti kdo vrže kamen, moraš priti in mi povedati.«
Sin: »Zakaj le, saj ti ne bi nikogar zadela.«
Ni pravično
Zelo mi gredo na živce ti suhi ljudje, ki jedo za tri, a se nikoli ne zredijo. Jaz samo vdahnem kuhinjski zrak in imam takoj tri kilograme več!
Ko pride ata z roditeljskega sestanka
Kako se imenuje človek, ki vozi audija? Gospodar prstanov
Polž se slini, da se lahko pomika naprej.
Obstajajo ljudje, ki počnejo enako.
REŠITEV SUDOKU 275
3	8	9	1	7	5	6	2	4
1	2	6	4	8	9	7	5	3
4	5	7	2	3	6	8	9	1
7	3	8	9	5	1	4	6	2
g	1	4	7	6	2	3	8	5
5	6	2	3	4	8	9	1	7
8	9	3	5	2	4	1	7	6
2	7	1	6	9	3	5	4	8
6	4	5	8	1	7	2	3	9
Vse slikovne šale vir: splet
3								1
			8	6	4			
8	9							5
				4	9			
	7				3	2		
	2					6		
		7					1	
		3	1		2		8	
	5	9					7	
Kartice (ne) ugodnosti
Denarnica mi dobesedno poka po šivih, a na žalost ne zaradi številnih bankovcev, temveč zaradi tisoč in ene kartice zvestobe. Sem lastnica rumene, treh zelenih, modre, štirih rdečih, celo vijolične in bele kartice ... Z eno sem še do pred kratkim zbirala točke in nalepke, na drugo so se mi vrednosti nakupov nalagale, spet tretja mi je zagotavljala popuste.
Še ne dolgo nazaj sem v enem od reklamnih katalogov zagledala privlačno mikrovalovno pečico, ob kateri je bila na veliko zapisana in podčrtana tudi njena nadvse ugodna cena. Nikjer ceneje, je bilo prav tako zapisano ob robu. Z nekoliko manjšo pisavo je bilo pojasnjeno, da ta akcijska cena velja samo za zveste stranke, ki pridno zbirajo nalepke. »Pa ne že spet,« sem pomislila, saj sem ravno pred nekaj dnevi med pospravljanjem torbice vrgla v smeti vse takšne in drugačne nalepke. Hitro sem odhitela do avtomobila, katerega predalčki na armaturni plošči so kot nalašč za shranjevanje tovrstnega materiala. Na polički pod radiem so bile nalepke konkurenčne trgovine, na sopotnikovi strani so bili računi s popusti, povsem na dnu največjega predala pa se mi je le nasmehnila sreča. Našla sem pet točno takšnih nalepk, ki sem jih potrebovala za ugoden nakup mikrovalovne pečice. Seveda mi jih je manjkalo še kar nekaj.
Poklicala sem starše, če so morda založeni s tovrstnim materialom. Brez uspeha. Spomnila sem se tudi na ma-mičino prijateljico, ki redno kupuje v tej trgovini in je prava zakladnica tovrstnih nalepk. Nisem se zmotila. Z njeno pomočjo je bil kartonček že bolj poln. A kako zapolniti še ostala prosta mesta? Povsem po naključju sem ugotovila, da jih ima nekaj odveč tudi sosed, zadnje štiri pa mi je obljubila prijateljica. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se ponje odpeljala, če malo pretiravam, skoraj na drugi konec Slovenije. Približno 20 kilometrov v eno smer in toliko še nazaj. Vmes še prijeten prijateljski »čvek« in kartonček je bil poln.
Takoj naslednji dan sem se odpravila po pečico v trgovino. Ker sem sklenila nadvse dobro kupčijo, sem se počutila nadvse dobro. Čez nekaj dni me je pot zanesla v eno od konkurenčnih trgovin. Med čakanjem pri blagajni sem tako kot vedno pregledovala v bližini razstavljene artikle. Ko sem že skoraj stopila k blagajniškemu tekočemu traku, sem v skrajnem desnem kotu zagledala razstavljene povsem identične mikrovalovne pečice. Seveda mi ni dalo miru, da si jih ne bi pobliže ogledala, predvsem pa preverila njihove cene. A kot se je izkazalo, bi bilo morda bolje, če bi to zame ostalo skrivnost. Povsem ista mikrovalovna pečica je bila namreč v tej trgovini brez kakršnih koli nalepk, kuponov ali točk zvestobe cenejša. Od takrat naprej takšne in drugačne manjše ali večje lističe, ki jih prejmem ob nakupu, ob prvi priložnosti zavržem ali jih prijazno odstopim drugim.
POTROŠNICA
gledališče z raznovrstnim zabavnim programom
brez-
avtor: barvna grega kristalna rihtar snov vseču
ženska, kiublie
Človeka lahko
ročno orožie s kratko cevjo sprememba elastičnega tkiva darilo
15
francoski igralec (jeanpaul)
13
obvodna vrba
britanski otok v irskem morju
igralec zalokar
prelaz v mesto v ameriški ugurskih zahodni igralec alpah ukrajini dullea
znak pred napadom božlasn izr. pisat. kimhi
turški nogometaš turan
roman johna kntttla
pevec naber
najdaljša nekdanji reka v perzijski italiji, po krau
staro-judovski krau
mesto ob reki kuban v rusiji
samolepilna etiketa
16
škotski raziskovalec kanade (john)
metrični poudarek
ameriški filmski režiser kazan
drobno-mer
spodnji
del posode kriva črta
14
za polton zvišani a šved. me fin. jezera duri
komik
babic
roman
woleja
soyinke
ženski prsi
nekdanji težek voz
zora, svit
pouski gospod aljaski rjavi medved
11
12
prista-	naj
и^шгл.	južnejši
vzhodni	švimrski
braziliji	k*1"011
ameriški igralec kutcher
proizvodnja revu in časopisov
pevka horvat
književ-
nica znidarčič
mesto v severni italiji
češ. pisec (karel)
ameriška igralka delany
glavno mesto gane
novinar in pesnik vidmar
vdova johna lennona (yoko)
enota za merjenje glasnosti
10
POMOČ: ALONA-izraelska pisateljica Kimhi, ARMAVIR-mesto ob reki Kuban, JAAN-estonski pesnik Kapiinski, LIVOR-modrikasto črna obarvanost kože
Nagradna križanka
Rešitve nagradne križanke (geslo) nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do vključno torka, 3. oktobra. Trije izžrebanci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil.
Geslo prejšnje križanje je: Igralca v filmu Mati. Nagrajenci so: Vojko Mihelj, Knežak, Darinka Sreš, Pragersko in Marica Kokot, Šmarje pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo!
novi tednik radio cel
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SKUPINA ŽUŽELK
NEPOTREBNO PORABLJANJE DOBRIN
IZPOVEDNI PESNIK
Povsod z vami
PREBIVALKE GOČ
SL. POP SKUPINA
GLIKEMIČNI INDEKS
ENOROŽEC
ITALIJANSKI NARAVOSLOVEC GALILEI
IZVIRNIK, PRVOTNO BESEDILO
različica Križam Ke
IMENA a JAROSLAV UGANKE
AM. IGRAL (CHERYL)
SL IGRALEC (GAŠPER)
AMERIŠKI IGRALEC (JAMES)
ANGLEŠKA GLINA PEVKA __WILDE
TABLETE PROTI BOLEČINAM
HERMA-FR0DIT1ZEM
Se vidimo drugo leto...

MEHIŠKI PESNIK (SALVADOR)
12
REKA S SLAPOVI
8
DOLOČENI STVARI SPOROČI
HINDU-I STIČNI BOG
BODEČ PLEVEL
STAR0-EGIPČANSKI SVETI PTIČ
4. IN 2.
NESPAMET- ČRKA NAŽENSKA BELGIJSKO MESTO
E
ČRNOGORSKI POLITIK (MILO)
MADŽARSKI BOTANIK (ARPAD)
MEDNARODNA OZNAKA UGANDE KAOS
19
MADŽARSKA JED 2. IMEZA OZKOLISmi TRPOTEC
RIMSKA ŠTIRI
AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE
5. IN 4. ČRKA HRVAŠKE ABECEDE
DRAG KAMEN VODNA PTICA BELKASTE BARVE
SPREHOD (ГТ.)
OTOK ČAROVNICE KIRKE
TEAK ZA ODLIKOVANJA
EMILIANO
ZAPATA
ZASEBNA GOSPODAR. DEJAVNOST
KDOR OPRAVLJA DESTTLACUO
KOREJSKI
AVTO VERDIJEVA OPERA
IZDELOVALEC VRETEN KRALJ ŽIVALI
In kje si kupil to...
AVS. REZ. GRIERSON RADIOAKTIVNA KOVINA
JUŽNI SADEŽ
SIVA BARVA
UČENJE NA PAMET PRIPAD. TURŠ. LJUDSTVA
ST. DEL VARAB. MESTIH TATOM O'NEAL
LUKAV JUŽNI ANGLUI
ČANSKA BOGINJA PESNIK ZAJC
TATINSKA
PTICA ARABSKI PLEMIČ
RALPH LAUREN
RAZLIČICA IMENA ELFRIDA
SODOBNIK KELTOV
VSEVREDU (ANG.)
REKA V AMSTERDAMU
PERNATE ŽIVAU
PEVKA ERBUS
AMERIŠKI REVOLVER
20
LEV KREFT
PARK V ZDA PISATELJICA VAŠTE
17
ČUVAJ REDA
MEDMET ZAČUDENJA ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG
KRAJ V FRANCUI
ŠTEVILKA ŠTIRI (POG.)
GLAVNO MESTO ZIM-BABVEIA
10
22
Nagradni razpis
enakovredne nagrade:
kosilo za dve osebi
konec tedna na Celjski koči
7ТГПТП
Nagrade podarja CELJSKA KOČA
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
\l lEPN&w 9 KRIŽANKE
Lačni križank?
160 strani vsebuje:
50% humorja v prahu 25% vitaminov za sive celice 40% ostale snovi 45% vlaknin 0% sladkorja 160% zadovoljstva
Oven
Bik

Rak
Lev
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 3. oktobra.
Geslo iz številke 38: Bogastvo plodov jeseni. Izid žrebanja
1.	nagrado, štiri vstopnice za obisk Mozirskega gaja, prejme: Alenka Lokovšek iz Laškega.
2.	nagrado, dve vstopnici za obisk Mozirskega gaja, prejme: Nataša Dolenc iz Šmarja pri Jelšah.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Milena Korošec iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Potrdila o nagradi bodo prejeli po pošti, z osebnim dokumentom jih lahko nato prevzamejo pri vhodu v Mozirski gaj.
Tehtni ca
Odprtih oči in igrivega duha boste spremljali dogodke okoli sebe. Na nek način se vam dogajajo usodne zadeve, ki bodo močno vplivale na vašo prihodnost. Zaupajte v proces življenja, prepustite se energiji in verjemite, da je vse tako, kot mora biti. Vaš vladar v znamenju device izpostavlja vaš občutljiv živčni sistem.
Vpliv Venere v zemeljskem znamenju močneje vpliva na vsa področja vašega življenja. Prepustite se toku, pred vami je večja prelomnica. Zelo močno bo izpostavljena ljubezen, velja opozorilo, da več pozornosti namenite komunikaciji. Bolj se morate potruditi za pristnost in s prijaznostjo popraviti kakšne stare grehe. Jupiter, planet sreče, vas še vedno ščiti in ponuja nove priložnosti.
S težavami se boste v tem času spopadali z veliko mero odločnosti, zato vam uspeh ne more izostati. V veliko oporo vam bo nekdo iz vaše bližine, zato sprejmite ponujeno pomoč. Veliko se bo spreminjalo, veliko ostalo starega, vi sami pa boste v določenih okoliščinah razumeli, kam vas usmerja usodna pot. Vaša vladarica v znamenju device usmerja pozitivno energijo na delovno področje.
škorpijon
Vpliv vašega vladarja vam daje obilo priložnosti, ki jih ne smete zapraviti. Spremembe so nujne, zato se jim ne upirajte. Dobili boste ugodne vesti, nanje ne boste računali, zato dobro preučite, kam boste usmerili svojo moč in čas. Na delovnem področju boste reševali zapleteno situacijo, nekateri bodo od vas pričakovali nemogoče, nikakor jih ne boste razočarali.
Dvojčka
Do izraza bo prišla vaša nestanovitna narava, zato boste v nekaterih primerih reagirali zelo nenavadno. Kljub vsemu boste tokrat imeli v sebi veliko ustvarjalne energije. Velike spremembe so se že aktivirale, nekatere bodo še potrkale na vaša vrata. Srečni boste, vendar v določenih okoliščinah tudi obremenjeni s prihodnostjo. Ugotavljali boste, da ni nič v življenju dokončnega.
Strelec
Vpliv planetov v tem obdobju bo ugodno vplival na vaše počutje, nihanje v razpoloženju se bo končalo. Sprejeli boste neko konkretno odločitev, ki vam bo pomagala iz trenutne situacije. Zaupajte procesu življenja in se po nepotrebnem ne obremenjujte z zadevami, ki jih nikakor ne morete spreminjati. Čas do konca leta bo pokazal, kaj je tisto, kar je treba spremeniti.
S svojim delom in prizadevanji boste zelo zadovoljni, nekoliko manj z medsebojnimi odnosi. Za vse težave se najde rešitev, zato se prepustite pozitivnemu načinu življenja in seveda delovanja. 5. oktobra bo polna Luna močneje delovala na vsa področja življenja. Pomembno je, da se umirite in pripravite na nov cikel, ki bo tokrat pomembnejši od ostalih. Nekdo vas bo prijetno presenetil in vam polepšal dni.
Kozorog
Ugotavljali boste, da se je nakopičilo kar nekaj obveznosti, ki jih morate razrešiti v čim krajšem možnem času. V naslednjih dneh vas čakata neko posebno presenečenje in nagrada za pretekli trud, ki ste ga vlagali v določen projekt. Na delovnem področju boste želeli doseči še več, zato boste pridni in požrtvovalni. V ljubezni boste težili k stalnosti in le za trenutek pomislili na stare, dobre čase.
Še vedno boste pod vtisom zadnjih sprememb, ki so se začele odvijati povsem spontano. Na trenutke se vam bo dozdevalo, da vas ne razumejo dovolj. Vaša energija bo usmerjena v reševanje zadev, ki so vezane na preteklost, ugoden čas je tudi za reševanje vseh uradnih zadev in poslov, vezanih na nepremičnine in zemljo. V ljubezenskem razmerju bodite strpni in držite dano obljubo.
Vodnar
Nikar po nepotrebnem ne zapletajte čisto preprostih stvari. V tem času morate imeti energijo skoncentrirano na čisto določene zadeve, iz katerih boste gradili svoje prihodnje korake. Vaš vladar je še vedno retrograden, prinaša vam določene spremembe, na katere ne boste računali. V ljubezni se vam obeta nepričakovan preobrat, zato si ne zatiskajte oči pred resnico.
Devica
Pazite, da bo kljub težavam, ki ste jim izpostavljeni, vaš tempo ostal nespremenjen. Vplivi planetov vas bodo še naprej vodili in vam pomagali, da uskladite vsa nasprotja, ki se vam pojavljajo v življenju. Močan vpliv planetov v vašem znamenju vam bo tudi tokrat pomagal, da boste usklajevali vsa nasprotja in pri tem ugotovili, kaj je tisto, kar vam jemlje energijo in moč.
Ribi
Tokrat se boste morali znajti sami, brez tuje pomoči. Zaupajte vase in si dovolite v kritičnem trenutku tudi malce samohvale. Verjemite, ogrela vam bo srce in dvignila vašo samozavest. Vpliv planetov nasproti vašemu znamenju vam daje odlično priložnost, da preverite, kje vam uhaja energija. Veliko stvari boste spreminjali, naredili korak naprej in srečno opazovali sadove svojega dela.
Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA.
www.trik.si
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
5
13
6
14
7
15
16
4
21
9
3
11
18
2
48
RUMENA STRAN
Z dušo in s srcem
Tudi naša ekipa se je udeležila petega Konjiškega maratona, ki se lahko pohvali z brezhibno organizacijo. Po tej plati se ta maraton brez težav postavlja ob bok večjima bratoma, pomladnemu v Radencih in jesenskemu v Ljubljani. Naši tekači, ki so premagovali razdalje na 10 in 5 kilometrov, priznavajo, da ima konjiški maraton pomembno prednost. Ker še ni tako množičen, lažje ostaja maraton »z dušo«, kot ga imenujejo organizatorji. Zlasti, če ob tem tečeš tudi s srcem, kot je to počela naša ekipa, ki so jo sestavljali (z leve) Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Marjetka Raušl Lesjak, Igor Šarlah in Bojana Avguštinčič.
Foto: GrupA
V rojstnodnevno torto sta prva, kot se spodobi, zarezala lastnika Top-Fita Mišo in Daša Toplak. »A je res že četrt stoletja od začetka?« kot da bi se začudila Daša. Desno je Edi Kužner, ki je skrbel za kakovostno postrežbo gostov.
Jubilej obeležil še odličen koncert
Zdaj se Center za zdravje in rekreacijo Top-Fit v Ipavčevi ulici v Celju razprostira na približno 1.600 kvadratnih metrih površin. Vse se je začelo leta 1992, ko, takole pravijo lastniki, »smo odprli butični studio na Mariborski cesti in bili začetniki v tej branži«. Ob 25-letnici obstoja enega izmed najbolj znanih fitnes centrov v Sloveniji je na vrtu centra Magnifico navdušil številno občinstvo. Čez dve leti bo najbrž sledila nova, velika »fešta«, ob 20. obletnici delovanja na novi lokaciji.
Foto: SHERPA
»Ni problema ...« je v zanj značilnem slogu Robert Pešut odgovoril vsem, ki so izrazili željo, da bi se fotografirali z njim.
Srečanje nekdanjih sodelavcev je vedno prijetno, če so se dobro razumeli, ko so še skupaj delali. Po obrazih sodeč, so bili vsi trije dobre volje ob ponovnem snidenju. Borut Namestnik, profesor fizike, je pozdravil Mojco Utroša in Ireno Benedičič, nekdanji sodelavki, ki sta generacijam skušali čim bolj približati materni jezik.
Večer za druženje
Pred kratkim je bilo slovesno na Gimnaziji Celje - Center, ki je praznovala 105-letnico. Vreme je sicer nekoliko vplivalo na tisti del dogajanja, ki se je moral z dvorišča preseliti v športno dvorano, a to ni pokvarilo dobrega vzdušja in razpoloženja. Dijaki so se predstavili z različnimi dejavnostmi, od gledališke do glasbene, to pa je bila tudi priložnost za srečanje in druženje vseh, ki so ali so bili kakorkoli povezani s šolo.
Foto: GrupA
Ravnatelj Gregor Deleja vselej bdi nad vsem, kar se dogaja v šoli, in poskrbi tudi za to, da smo mediji pravočasno obveščeni o tem. Brez nujnega pripomočka, telefona, tudi tokrat ni šlo. Spomine v šolskih prostorih je na prireditvi obujala tudi nekdanja dijakinja Tina Rosina Košir, ki je nedavno postala vodja laške občinske uprave, prej pa je vodila Celjski mladinski center.
Prireditev je povezovala nekdanja dijakinja Maja Ratej, ki jo po zanimivih temah s področja znanosti poznajo poslušalci Vala 202, sicer pa je kot nadebudna mlada študentka novinarstva - doma iz Šmarja pri Jelšah - prvo znanje nabirala tudi na praksi v naši medijski hiši.