-taborniška revija
xxxxifl	"£3ö5fT
ZVEZNI D6G6DKI
pripravila Frane in Matija
MZT v novih prostorih
Mestna zveza tabornikov seje ob koncu lanskega leta preselila v nove prostore na Leta I i{ k i 33. Z novimi prostori so nadvse zadovoljni, vanj pa so prenesli tudi del~ek narave - Fikus, na katerega so vsi zelo ponosni. Taborniki, ki bodo "eleli obsikati sede" MZT, morda ne bodo pre-ve~ veseli, saj traja vo~nja iz centra do Letali{ke z avtobusom dobrih {ti-rideset minut.

Vsi, ki {e ne veste, kam bi {li v zimskih po~itni-cah - termini v Gozdni {oli v Bohinju so {e prosti. Lahko hodite na izlete v okolico, ali pa smu~ate na Voglu. Podrobne informacije dobite na ZTS.
Tabor na letalu
V uredni{tvu Tabora smo se zelo potrudili, da so na{i 'zletniki' dobili Tabor "e na letalu s Frankfurta v Ljubljano. Presene~enje in navdu{enjeje bilo nepopisno, saj so lahko prebrali {tiri strani posve~ene njihovemu bivanju v Ailu.
vsebina
Reportaža meseca - Glas Jelovice 10
Jamboree 13
najpopolnejši vodnik po dogodkih v Južni Ameriki na 32 straneh obuja spomine za tiste, ki ste tam bili in vzbuja skomine tistim, ki ste si želeli biti
46 50
Albatros ugotavlja, da v (spet) ni snega
gorah
: se en
uspešno zaključen primer Skalijeve, Malderja i Laure
Projekt Posočje '99-
taborniki organizirajo tabore za otroke s prizadetih področij
52
V naslednji številki
Test svetilk
Dve reportaži: Zimsko orientacijsko tekmovanje
w	t	g «i w m
in Bela Sled
Tako kot prej
V	prvih mesecih novega leta naro-nikom revije Tabor po{|jemo na dom položnice za naro-nino. Vzorni taborniki naro-nino poravnajo do dolo~ene-ga datuma, drugi, malo manj vestni, položnico morda zalo"ijo in naro-nino pla~ajo kasneje, tretji nikoli.
V	zadnjih letih izhajanja revije Tabor so ne-pla~niki uspeli 'pridelati' izgubo, ki pri dana{njih cenah pomeni ve- kot tiso- letnih naro-nin oziroma malo -ez deset tiso- izvodov revije Tabor. Ae se ne bo kaj spremenilo, boste izgubili svojo taborni{-ko rev[jo, ki vam bo, res se bomo trudili za to, prikazala tisti pravi taborni{ki utrip po Sloveniji. Ae si reden bralec Tabora in ti ni vseeno za njegovo prihodnost, pozna{ pa koga, ki svoje naro-nine ni pla-~al in se morda s tem hvali - povej mu, kako se bo{ po~util, -e bo revija Tabor zares nehala izhajati. Morda bo spoznal-a, da je "e -as, da poravna stare
Naj bo dovolj pisanja o "alostnih stvareh. V naslednjem mesecu vas -akajo kar tri poslastice. V Tabor se spet vra-ajo testi opreme - Medo se je za vas trudil s svetilkami in baterijskimi vlo"ki. Tudi dogodka meseca februarja ne bosta ostala neopa"ena. Poro-ali bomo z Zimskega orientacijskega tekmovanja v Mariboru, odpravili pa se bomo tudi na Belo sled v Ljubljano. Ae torej "elite biti v reviji Tabor, pozorno oprezajte za na{imi novinarji, ki bodo ve-kot zadovojjni, -e bodo sli{ali tvoje mnenje o tekmovanju.
In ko boste ob Albatrosovi recenziji le zavzdihnili, da bi prav radi imeli to knjigo - re{ite kri"anko. Ena izmed nagrad za pravilno re{itevje tudi knjiga Julijske Alpe - Severni pristopi. Trudili se bomo, da bo vsak mesec tako.
poka'i
Tabor, uporabljaj drugim in sevei
Glavna urednica: t Odgovorni urednik: t Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus
Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petroučič
Uredni{tvo: Jaka Beuk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, line Koloini,
Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-Puoy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 001/300-08-20, fax 061/313-180, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3500 SIT, za tujino pa 100 DEM.
Tekoči račun: 50101-078-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-300/92 sodi med proizvode, za katere se
Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana a pri p
Naslovnica: Pupy
4
nenje
Enaizmed
najlepših
vOscilnic
V zadnjih dneh decembra ste nam poslali ogromno čestitk. Ena izmed najlepših, ki jo je poslal Rod Črnega mrava, predstavlja knjigo, ki jo je spisa Miroslav Zor leta 1931.
Delpisma tabornice Eve Lap (RSR) iz Hamburga:
Najprej se Vam zahvaljujem, ker Vašo revijo dobivam vsak mesec v Hamburg. Moram priznati, da mi polepša dan, preberem jo od A do Ž, kar prej nisem nikoli počela (vedno sem jo le na hitro prelistala v rodovih prostorih). To je, poleg pisem, edina pisana slovenska beseda, ki jo dobim v roke.
■t	J.
©
Srečanje
, ^"izvidzačev" Lepoglava
1399-1999
Taborniki iz Lepoglave vabijo vse slovenske rodove na srečanje hrvaških tabornikov 30. maja letos, v počastitev 600-letnice Lepoglave in dneva državnosti Republike Hrvaške. Srečanje bo trajalo od desete ure zjutraj do četrte ure popoldne, prve prijave pa do 30. februarja pošljite na naslov: Odred izvidača Lepoglava, A.G. Matoša 33, 42250 Lepoglava. Po prejeti prvi prijavi (enota, naslov, število sodelujočih) bo organizator poslal propozi-cije in obrazec za dokončno prijavo.
Darovanje krvi
[e vedno lahko storite plemenito dejanje v novem letu - Rde~i kri" Slovenije vabi na krvodajalske akcije. Dodatne informacije dobite na telefonski {tevilki 061 1261 200.
Ajdovščina	10.2.
Radlje ob Dravi	11.2.
Novo mesto	11.2.
Rogaška Slatina - TEREN	11.2.
Ljubljana	12.2.
[kofja Loka	15. in 16.2.
Sveti Jurij	17.2.
Gornji Grad	18.2.
Slivnica	18.2.
Apače	18.2.
Brezno	19.2.
Gornja Radgona	19.2.
Idrija	22. in 23.2.
Ormož	24.2.
Gorica pri Slivnici	25.2.
Zgornja Velka	25.2.
Zagorje	25. in 26.2.
Rogoza	26.2.
5

Digitalizacija žanje us[ tudi na področju astronomije
Tako posname galaksijo najnovejši CCD tip
Digitalne ^ s
pomo~jo tako imenovane CCD kamere so v uporabi prakti~no "e povsod po svetu. Skoraj vsak observatorij "e raje uporablja CCD kamero, kot pa obi~ajen film. CCD kamera prina{a ogromno prednosti: ve~ja ob~utjivost, obstojnost, digitalen prikaz - na primer na ra~u-nalniku, omogo~a sprotno spreminjanje osvetlitve in kontrasta itd. Edina slabost digitalne slike je lo~ljivost, ki je omejena na to~ke. Ve~ je to~k, boljja-sna je slika, ali z drugimi besedami: bolj kot je slika pove~ana, bolj nas mo-
tijo tisti kvadratki... Na observatoriju La Silla v Ailu so v za~etku leta testirali najnovej{o razli~ico CCD kamere, ki jo sestavlja 8 CCD ~ipov. Taka slika, kijo posname vsebuje kar 67 milijonov to~k. 2,2 meterski (premer objektiva) teleskop posname polje neba veliko ve~ kot pol stopinje, kar ustreza velikosti Lune. Tak na~in slikanja neba bo omogo~il astronomom raziskovanje novo odkritih objektov ali pa pojavov, ki se relativno hitro odvijajo, saj omogo~a kvalitetne posnetke relativno {irokega dela neba.
Prvi komet leta 1999
Prvi komet letosje odkril Avstralec Justin Tilbrook ^.januarja zve~er kot medlo zvezdico, svetlo 10,5 magnitude (take zvezde se vid|jo v srednje velikih teleskopih). Naslednji danje nastala tale slika. Komet pri nas prakti~no ni viden, saj se bo zadr"eval bojj na ju"nem nebu.
Prvi letošnji komet
LUNINE MENE
Februar:
zadnji krajec 08.02.1999 ob 13:00 mlaj	16.02.1999 ob 07:41
prvi krajec 23.02.1999 ob 03:45 SONČNI MRK
Son~ni mrk nastopi 16. februarja ob 07:35, vendar iz na{ih krajev ne bo viden.
planet Pluton s svojim naravnim satelitom Charonom.
Metuljček na nebu
Ta ~udovita skupina zvezd, ki spominja na metu|ja,je dejansko kopica zvezd, ki so kakih 2000 svetlobnih let dale~, nekje znotraj ozvezdja [korpijona. Astronomi so ji dali ime M6 ali pa NGC6405. [irokaje kar 20 svetlobnih let, navidezno pa je velika kot Luna. Predvsem jo sestavljajo mlade modre zvezde, stare okoli 100 milijonov let, najsvetlejja zvezda paje oran"na inje vidna "e v navadnih daljnogledih.
Katastrofa tudi drugače
Znanstveniki so pri{li na dan s {e eno teorijo o mo"nem uni~enju Zemlje. Teorija predvideva, ~e se nek planet znajde med dvema ve~jima telesoma v vesolju ravno na pravem me-stu,je mo"no da pride do se{tevanja magnetnega polja enega in drugega telesa na tistem mestu - neke vrste magnetne interference. Ae sta taka telesa Sonce in najve~ji planet Jupiter, potem se Zemlja med njima nahaja priblfno enkrat na leto. Kak{naje verjetnost, da se znajde to~no na "kriti~nem" mestu je te"ko oceniti. Predvidevajo pa, da tak{na katastrofa doleti vsaj en planet v galaksiji v sto letih.
Metulj oziroma NGC6405
ZNANE IZJAVE
Zmeraj je dobro vedeti, da so ljudje nežnejši in občutljivejši, kot izgledajo.
(Hoffer)
Uničenje
7
Kar gre noter,,, gre tudi ven
S seminarji in delavnicami na temo nenasilja bomo v ZTS pristavili lonček "mirov-niškemu gibanju".
8
Zgodba seje za~ela na Govejku. Dogajal
seje posvet projektne skupine ... hja, imena {e nismo izbrali, saj seje te^ko odlo~iti med izganjalci nasijja, mirovniki in {e kak{nim. In kaj nasje pripeljalo na skupno pot? Na kratko: ^^^^^^^^^^^^ vpra{anja! Ali sem nasilen? Kaj me dela druga-nega? Kako dobro se poznam? Kdaj sem ti prijatelj? Se moramo za mir boriti?
Nekako smo se ob vseh teh vpra{anjih strinjali, da dana{njo družbo k[jub vsemu obvladujejo najrazli~nej{e oblike nasilja. Od tistih popolnoma ~rnobelih vzorcev nasilja s televizije, do tistih subtilnih, ki sejih največkrat sploh ne zavedamo. Od nasilnih trenutkov, ki se dogajajo le ljudem tam nekje dale~ pa do tistih, ki prizadevajo tudi nas same.
n odlo-itevje padla. S seminarji in delavnicami na temo nenasilja bomo v ZTS pristavili lon~ek "mirovni{kemu gibanju". Po poti od nasilja preko prijateljstva do miru ter nenasilja bomo potovali skupaj z vami. Na seminarju bomo tako spoznavali oblike nasilja, se spra{evali o pomembnosti nenasilnega ravnanja in pozitivnega pristopa k re{evanju konfliktov. Trudili se bomo, da bodo teme -imbolj konkretne in uporabne pri delovanju v taborni{kem ^iv-ljenju.
Pa {e podatek, ki utegne biti zanimiv za klube popotnikov in popotnic: ~e "elite, pridemo tudi na dom! Samo dogovorite se, kdaj bi radi delili ~as z nami, potem pa pokli~ite ali pi{ite. Z upanjem, da bodo stvari, ki "gredo noter" -imbojj prijazne, vas lepo pozdravljamo.
Dve Barbari, Gašper in Vladka
Otrokjesrečen
Trenutki.
. Vedno se vra~am k trenutkom. K tistim, ki semjih iz'ivela do popolnosti, in k tistim, za katere mi bo morda neko- 'al, da so {li mimo mene nedotaknjeni.
Velikokrat si kli-em pred o-i trenutke. Nemalokrat se -u-dim pogumu in energiji, kiju zdru'ujem, da se potem lahko predajam sre-nim 'arkom. Paje tudi kar nekaj trenutkov, ko s strahom gledam v prihajajo-e o-i. Ko si ne dovolim, da bi stopilavvodo in preizkusila njeno globino. Takrat nekaj manjka. Takrat-utim, da se nisem od lo~ i I a pravilno Daje otrok v meni ne-pote{en. Da sem se prepustila vrve"u [jub[janskih ulic ter pozabila na skalne obrobe neba, ki mi pripovedujejo, da sem del velikega stvarstva...
"Treba je tvegati. Aude" ~ ivjenja lahko povsem dojamemo le tedaj, ko pustimo, da se dogodi to, ~e-sar ne pri-akujemo.
Sleherni dan nam Bog skupaj s soncem podari tudi trenutek, v kate-remje mogo-e spremeniti vse tisto, kar nam krati sre-o. Sleherni dan se posku{amo pretvarjati, da nismo opazili tega trenutka, da ta trenutek ne obstaja, daje dana{nji dan enak v-eraj{njemu in bo enakjutri{njemu. Toda, kdor se posveti dnevu, ki ga 'ivi, odkrije ~ude'ni trenutek. Lahkoje skrit v -as, ko zjutraj potisnemo klju~ v vrata, v trenutek ti{ine po kosilu, v tiso- in eno stvar, ki se nam zdi enaka kot vselej. Ta trenutek obstaja, trenutek, v katerem prevzamemo vso zvezd in nam to dovoli delati -ude'e.
7
t
V-asihje sre-a blagoslov, a najve-kratje osvojitev. Aarob-ni trenutek dneva nam pomaga, da se spremenimo, primora nas, da pri-nemo iskati svoje sanje. Trpeli bomo, pre'ivjali te'ke trenutke, se sre~evali z mnogimi razo-aranji. A vse je minljivo in ne pu{-a sledov. In v prihodnosti se bomo vsega spominjali polni vere in ponosa.
Gorje tistemu, ki si ni drznil tvegati. Morda nikdar ne bo razo-aran, nikdar prizadet, morda nikdar ne bo trpel, kot trpjo tisti, ki sanjajo in sledjo svojim sanjam. A ko se ozre na svoje "ivje-nje, zakaj vedno se oziramo, bo zasli-{a I svoje srce, ki mu bo govorilo: "Kaj si storil s -ude" i, kijihje Bog posejal po tvojih dnevih? Kaj naredil s talenti, ki ti jihje zaupal tvoj U~i-tej? Globoko v jamo sijih zakopal, kajti bal si sejih izgubiti. Glej, tukaj je tvoja zapuf-i-na: prepri-anje, da si zapravil svoje ~ ivjenje." Gorje tistemu, ki bo sli{al te besede. Zakaj takrat bo za-el verjeti v -ude'e, a -arobni trenutki njegovega 'ivjenja bodo za vselej minili."
(Iz knjige Paola Coelha Ob reki Piedri sem sedela in jokala)
Lrga
. Ta tre-'so mo-
renut
GlasJelovice 1999
Priznati
vam moram, da sem že od zgodnjega jutra robantil in zmajeval z glavo nad muhastim vremenom, kajti dež, ki je celo noč močil progo, ni in ni hotel ponehati. Pa vendar je iz vse mokrote nastal prav lep dan, ko se je na progo zapodilo 28 ekip, kar prekipevajočih od energije in dobre volje.
Na progi so jih poleg mokrega listja, ostankov sne"ne odeje in velikih ko-li~in blata, -akale naloge: test @VN-ja, test prve pomo-i in test za najbolj "kul" ekipo ter kratka, a zabavna hitrostna etapa. Mislim, da so se na ne prezahtevni progi prav vsi imeli fino, pa -epravje vreme botrovalo {tevilnim zdrsom in padcem, ki so se kon-ali z obilico umazanih oblek.
Na cilju so se udeleženci znebili blatnih obla~il in se okrep-ali s -ajem ter pala-inkami. 1,2,3 in "e so bili tu re-
Tehni~ni podatki
Dolžina posamezne proge in relativna višinska razlika 9052 m za popotnike z višinsko razliko 460 m 8230 m za popotnice z višinsko razliko 420 m 5680 m za gozdovnike in gozdovnice 320 m
ni{tva odpeljati na nek dogodek in tam ujeti utrip. Takoje dogodek viden v ne-kak{ni "PRESS" lu~i in prispevek v Taboru ni zgolj samohvala organizatorja.
Rezultat mojega poizkusa je pred vami. Na podlagi fotografij, napisanega, izjav in ocene si lahko ustvarite svoje mnenje. Nekaj izjav sem posnel z diktafonom, ki paje kasneje odpovedal po-slu{nost. Na mojo sre-o seje na{la Maja Blejec, kije nekaj izjav lastnoro-no zapisala. Za ta trud se ji na tem mestu zahva[jujem, zahvaljujem se Petri Ka-lan (nisva v sorodu) in Gregorju @ni-dar{i-u (oba RSK, [kofja Loka) za izjavi, ki sta "ostali" na neposnetem delu traku diktafonske kasete. Zahvaljujem se tudi ostalim sodelujo~im, katerih izjave sva z Majo poizku{ala -im bolj verodostojno povzeti, -e paje kak{na napakica, se vsem lepo opravi-ujem "e vnaprej.....
Rafael Kalan
Samo še to vprašanje rešim
zultati: svojo premo- so pokazali Kranj--ani, ki so odnesli kar pet od skupno {e-stih pokalov. Aestitamo! Ostale pa pozivamo, da sprejmejo izziv in se vrnejo | ^J drugo leto ter Jih u"enejo v kozji rog.
f
Kontrola v polivinilu
Namesto konca
Takoj po novem letu, v sredo 6. januarja, smo sedeli -lani uredni{tva Tabora na ZTS ter modrovali. Na sestankih smo vsi mnenja, da bi bilo lepo, -e bi bil Tabor -im bolj aktualen in v-asih nam to tudi uspe. Ampak, da bi nam vedno uspelo ujeti vsaj ve-je taborni{ke dogodke v posameznem mesecu, bi bilo potrebno {e bolj napeti sile. Tako me je doletelo, da ponovno enkrat preidem od besed k dejanjem. Pokriti tabornike dogodke na-mre- pomeni, da se mora nekdo iz ured-
Delo v štabu
TABOROVA REDOVALNICA
splošna ocena PRAV DOBRO
Ocene od 1 do 5 je prispevalo 17 udeležencev, Tabor pa si je pridržal pravico, da povprečje zaokroži navzdol ali navzgor.
Sašo Jenko, RST, Domžale
"Glede na to, da smo jih na{li samo pet, to dosti pove. Blatno je bilo fajn. Zanima me, ~e so kak{ne kontrole prej pobrali dol?! Ker smo bili tam, pa 500 m gor in dol. Pa ful poceni na{itki so, {e na [marni gori so bili bolj{i."
i-- - -
Saša Stucin in Živa Cankar, RSK, Skofja Loka
"Ja, ne vem drga~, full je dobr pa to. Pa tekmovalci so tud mislm tud fajn, pa res vsi so tekmovalni, res prizadevajo si full fajn...Sam vreme bi lohk bil mal bol{. Ja, bomo pre"vel ne, sej smo tud "e kej huj{-ga. Dobra vola..."
Se vidimo na prvem taborniškem tekmovanju z letnico 00 !
vodja tekmovanja Tine Radinja
f Vs
Tirni in Voda, ZR, Ljubljana
"Zakon...premajhni na{itki...strma, umazana proga, zelo te"ke kontrole, dobra hrana."
11
12
RAZPIS ZA NOT '99
Leto{nje no~no orientac[jsko tekmovanje bo potekalo v no~i s 27. na 28. marec, natan~no kje, vam bomo povedali v mar~evski {tevilki Tabora, namignemo vam samo toliko, da bo hitrostna etapa verjetno potekala ~ez Brni{ko pristajalno stezo. Zbor ekip bo v soboto, 27. 3. 1999 ob 17h, zato ekipe prosimo, da se na kraju dogajanja prijavijo do 1630. Vsi, ki se ne bodo prijavili pravo~asno, bodo {tartali kot zadnji v svoji kategoriji.
Kot "e vsa prej{nja leta, boste pred {tartom re{evali topo teste in vrisovali KT na karto, na progi pa se boste preizkusili v signalizaciji, se spopadli z minskim pojem, re{evali test iz prve pomo~i, ~aka pa vas {e - "e omenjena - hitrostna etapa. Tekmovanje bo kot lansko leto potekalo v petih kategorijah:
•	popotnice od 15 do 18 let (let. roj. 81 - 84)
•	popotniki od 15 do 20 let (let. roj. 79 - 84)
•	gr~ice nad 18 let (let. roj. 80 in starej{e)
•	gr~e nad 20 let (let. roj. 78 in starej{i)
•	korenine nad 30 let (let. roj. 68 in starej{i), ekipe so lahko me{ane
Prijave po{jite do petka, 19. marca 1999 na naslov: Helena Fakin, Ro"na dolina c.III/8, 1000 Ljubljana. Na e-mail: mfakin@ibm.net ali tel.: 061/123-53-08 lahko dobite tudi vse dodatne informacije in propozicje tekmovanja, ~e jih "elite.
Vse vabimo na ogled spletne strani na{ega rodu, http:// members.xoom.com/rodmt, kjerje objavljen razpis, rezultati preteklih NOT-ov in splo{ne informacije o na{em tekmovanju.
Prijava ekipe je veljavna le, ~eje poleg prijave {e fotokopija polo"nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. [tartnina zna{a 8.000 SIT na ekipo. Nakaitejo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr"a{ka 74, Ljubljana. [tevilka "iro ra~una: 50101-678-52373 (do 19.3.). Po tem datumu zna{a {tartnina 10.000, ~e bodo v kategorijah {e prosta mesta. Na samem {tartu {tartnine ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi po eno ekipo, razen rodu, kije lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip, ki lahko {tartajo v posamezni kategorjije 30, zato pohitite s prijavami.
Na tekmovanje ste vabljene tudi ekipe Zdru"enja katolijkih skavtov in skavtinj!
rod Močvirski tulipani
TVIL 1999 - TABORNIK V IMPRO LIGI
V Rajijkem rodu smo se odlo~ili, da lanska zabava v okviru tabornijke impro lige ne sme biti edina in zatojo bomo letos ponovili. Kerje v tem letu veliko tabornikov odkrilo ~are improviziranja, bo letojnje tekmovanje kar dvodnevno in sicer 6. in 7. marca, prostor pa si bomo izborili v KS Tacen. Tekmuje se v eni in edini kategoriji, ekipe pa naj bodo sestavljene iz 4 - 7 ~lanov (~e bo kdo ve~, zanj nejam~imo nagrade). [tartnina za ekipo je simboli~nih 300 sit in jo pla~ate kar na licu mesta.
Katere discipline smo izbrali letos in kakjna so njihova pravila? Odgovor bi moral "e priti na rodov naslov (skupaj s prjjavnico), lahko pa mi je zate"ite po telefonu (061)14-208-43 (Andrej Te"ak), ~e bi "eleli svoj izvod. Ker pa impro tekme brez gledalcev ni, so ti je boj lepo vabljeni, najbojje navija~e pa bomo tudi nagradili. Novost: pri~akujete lahko tudi profesionalne povezovalce!
RAZPIS ZA VODNIŠKI TEČAJ ZA GORENJSKO OBMOČJE
OO ZTS gorenjskega obmoja razpisuje te~aj za vodnike MA. Te~aj bo potekal v dveh delih in sicer prvi del od 23. 4. do 28. 4. 1999, drugi del pa bo vikend te~aj (datum bomo dolo~ili na 1. delu te~aja). Predvidoma bo 1. del te~aja potekal v O[ Lipnica v Kropi.
Cena celotnega te~aja bo 10.000 SIT. Rok prijaveje 18.
3. 1999 na naslov: Ana Loboda, Gorenja vas Rete~e 64, 4220 [kofja Loka, e-mail: ana.loboda@kss-loka.si Pogoji za pristop na te~aj: kon~ana osnovna jola, znanje 2. lista.
Prijava naj vsebuje: ime in priimek kandidata, naslov telefon, rojstni datum, ime rodu. Kandidati bodo osebno prjjavnico in vse ostale podatke o te~aju dobili po pojti na doma~i naslov.
TABORNIŠKI VESTNIH
Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLVI
B99
TABORNIŠKI VESTNIK
Ureja: IVO STAJDOHAR, leto XLVI
RAZPIS TERMINOV ZA TABORNI PROSTOR V BOHINJU
Zveza ob~ine Maribor razpisuje proste termine za taborni prostor v Bohinju. Prostoraje za 60 tabore~ih, opremo lahko priskrbimo mi, ali pajo pripeljete sami. Informac[je na telefon 062 104 819, [auperl Janez
PROSTI TERMINI ZA OBMORSKI TABOR V MESTU PAGU
Rod Bratov [arh razpisuje proste termine za obmorski tabor v mestu Pagu, kjerje na razpolago 60 do 80 le"i{~ v {otorih ali v skupni spalnici za najmlaj{e (po dogovoru). Pagje poznan po izredni klimi in odli~nem kopali{~u zaplavalce in neplavalce.
Informacije na telefon 062 104 819, [auperl Janez
RAZPIS ZA SODELOVANJE NA JEZIKOVNIH TEČAJIH CoE V LETU 1999
SIMO Zavod za razvoj mobilnosti mladih v sodelovanju z Mladinskim direktoratom Sveta Evrope razpisuje mo'nost udele'be najezikovnih te~ajih Mladinskega direktorata Sveta Evrope.
Namenjezikovnih te~ajev Mladinskega Direktorata Sveta Evrope Jezikovni te~aji Mladinskega direktorata Sveta Evrope so namenjeni tistim, ki so aktivni v mladinskih organizacijah oziroma organizacijah za mlade ter pri svojem delu v organizaciji potrebujejo izpopolnitevjezikovnega znanja za namen razvijanja in krepitve mednarodnega sodelovanja na podro~ju mladine. Te~aji v letu 1999
•	Te~aj angle{kegajezika za mladinske voditelje, Thames Valley University, London, 20.06. - 16.07.1999
•	Te~aj {panskegajezika za mladinske voditelje, CEULAJ, Centro Eurolatinoamericano de Juventud, Molina
(Malaga), [panija, 04.07. - 31.07.1999
Te~aj angle{kega jezika za mlade delavce, St. Kieran's College, Kilkenny City, Irska, 26.06. - 24.07.1999 Te~aj nem{kegajezika za mladinske voditelje, Europa Kolleg, Kassel, Nem~ija, 01.08. - 28.08.1999 Te~aj angle{kegajezika za mladinske voditelje, Edwards Language School, London, 22.08. - 18.09.1999 Te~aj francoskegajezika za mladinske voditelje, Evropski mladinski center, Strasbourg, Francija, 22.08. -18.09.1999
Te~aj portugalskegajezika za mladinske voditelje, Coimbra, Portugalska, 23.08. - 18.09.1999 Te~aj italijanskegajezika za mladinske voditelje, Torino, Italija, 12.09. - 02.10.1999
OSNOVNI POGOJI
Za sodelovanje najezikovnih te~ajih se lahko prijavi vsaka oseba,
ki je
•	Je stara med 18. in do vkjju~no 30. leta;
•	Je aktivna vklju~ena v mladinsko organizacijo ali skupino, po mo'nosti na podro~ju mednarodnega sodelovanja;
•	Je dobra seznanjena s cilji lastne organizacije ali skupine terje pripravljena delo organizacije predstaviti drugim udeležencem in udeleženkam;
•	Je visoko motivirana izkoristitijezikovni te~aj s sodelovanjem v vseh aktivnostih med celotnim trajanjem te~aja ter prispevanjem razvoju programa in ivi^enja celotne skupine udele'encev in udele'enk;
•	Je pripravljena delati v skupini, sposobna samoiniciativnosti, delitve odgovornosti z drugimi ter razvijanja mednarodnih projektov.
JEZIKOVNO PREDZNANJE
Za'eljenoje, da imajo kandidati in kandidatke osnovno znanje jezika, za katerega te~aj se prijavljajo. V izjemnem primeruje mo'no sodelovanje popolnega za~etnika ali za~etnica pod pogojem, da bo ustrezela vsem razpisnim kriterijem, izkazano visoko motivacijo s konkretnimi idejami in predlogi za mednarodno sodelovanje na podro~ju mladine ter odli~nim priporo~ilom po{iljajo~e organizacije. PRIJAVA
Za sodelovanje na enem izmedjezikovnih te~ajev se prijavite s prijavnico, kijoje potrebno izpolniti v angle{kem ali francoskem jeziku. Prijavnicaje dostopna na naslovu: SIMO Zavod za razvoj mobilnosti mladih, Gregor~i~eva 3, 1000 Ljubljana; tel: (061) 12 65 268, fax: (061) 12 65 273, e mail: simo@simo.si Prijavnico in druge zahtevane dokumente posredujte na naslov Zavoda SIMO s priporo~eno po{to do vkjju~no 15. februarja 1999.
45
Za vsakogar nekaj
ob tem času sem zapisal:"...Za marsikoga letošnja zima ni prava zima in kdor je ves čas v dolini morda res nima pravega občutka. Toda v gorah vlada pravo zimsko razpoloženje ob sicer nekoliko tanjsi snežni odeji, a vendar...(Tabor 2/98)". Letos so razmere se slabše. V nižinah sneg leži že vso zimo, v višjih legah, na okoli 1500 metrih, pa je temperatura že v prvem tednu januarja presegla 10 stopinj Celzija in celo na Kredarici dosegla 5 stopinj.
Lani januarja ob tem —asu, sem v svoji "zimski bilanci" lahko na{tel "e nekaj turnih smukov in {e nekaj drugih (lepih in sne"enih) obiskov gora. Medtem, ko sem letos (13.januar-ja) lahko zelo vesel deset centimetrske plasti "umetnega" snega na Krvavcu ter nekaj dri~anja po pravem snegu na progi "baby-lifta" na Lisci. In ko smo "e pri Lisci - namig za organizatorje zimovanj tipa "v zadnjem trenutku".
LISCA (947 m)
Omenil semjo "e natanko pred letom dni (Tabor 2/98) a glede na to, da so pred nami po—itnice in zimovanja, morda ne bo odve— {e enkrat. V —asu prednovoletnih po—itnic smo taborniki Zmajevega rodu ravno tu organizirali prijetno zimo-vanje. Telefonski {tevilki za informacije sta: 0608/82-959 za Jurkovo ko~o in 0608/81-171 za Ton—-
kov dom. Na Lisci sta dve smu—arski vle~nici, a "alje ob zadnjem obisku obratovala le manj{a. Za ve—jo ni— ne ka"e, da bi se utegnila prebuditi. Razposajeni taborni{ki otro—adi sicer povsem zado{—a "e manj{a, zagrete"i pa naj se spustijo po progi strmej{e in se nato vrnejo pe{. Kraj{i izlet lahko izvedemo z obiskom sosednjega Je{ovca (934 m). Organizatorjem zimovanj olaj{a delo asfaltna in redno vzdr"evana cesta.
BOČ (980 m)
Na [tajerskem, JV od Polj—an se dviga 980 metrov visoki Bo—, ki je eden izmed skrajno vzhodno segajo~ih podalj{kov Karavank. Vzhodno od njega le"i Dona—ka gora. Na vrhu gozdnatega kopastega hriba se nahaja 20 m visok razgledni stolp, s kateregaje lep razgled, na vzhodu segajo- celo do ma-d"arskega Blatnegajezera. Zaradi svoje lege na meji med ilir-sko-mediteransko floro je na Bo—u vegetacija pestra in zanimiva. Na svoj ra—un bodo ob obisku pri{li tudi ljubitelji votlin injam, poleg Doma na Bo—u (659 m, PD Polj—ane) pa se nahaja cerkvica sv. Miklav"a iz 14.-15. stoletja. Dom je vedno odprt in ima 12 postelj ter 20 skupnih le"i{—. Najkraj{i dostop vodi iz Polj—an —ez razgledno skalo "Babo". Popotnikom se ob po—itku "e tu ponuja bogat razgled. Dodatne


Vzpon proti Mali Mojstrovki v pričakovanju odlične smuke

Z Lisce gremo lahko na krajši izlet na Ješovec (Ješovec, 934 m, v ozadju)
Boč
Izhodišče: Poljčane, dostopne z avtobusom ali z vlakom;
Časovnica: 2.30 h - 3.00 h iz Poljčan na vrh Boča; Težavnost: lahek izlet po označenih poteh; Zavetišče: Dom na Boču (659 m);
Primernost: primerno za vse starostne skupine, se pravi že za MČ-ke in navzgor;
Vodniška literatura: tudi za Boč velja, da zadoščajo že same markacije, prav gotovo pa se najde tudi kakšna karta, krajši opisi današnjih izletkov so tudi v vodniku Slovenska planinska pot;
informacije lahko dobite na telefonski {tevilki 062/824-617.
Če zapade dovolj snega
...s poudarkom na dovolj, paje mesec februar seveda skrajni ~as, da se vsaj tisti bolj zagreti spravite na naravni sneg, na prava, naravna, divja, neurejena ali kakr{nakoli "e "elite, smu~i{~a -skratka, prava svoboda je v neobreme-njevanju s sede"nicami, vle~nicami, itd,...
Sicer tako presmu~a{ malo manj kilometrov a so le-ti ve~ vredni.
ALBATROS
Lisca
Izhodišče: Breg (nekaj km dalje od Zidanega mosta), dostopen z vlakom; Časovnica: 2.00 h za vzpon iz Brega do vrha Lisce; Težavnost: lahek izlet po označenih poteh; Zavetišče: Tončkov dom na Lisci, Jurkova koča; Primernost: primerno tudi za MČ-ke;
Vodniška literatura: niti ni potrebna, markacije nas vodijo že iz same vasi Breg, drugače pa poizkusite s kakšnim vodnikom po Posavsko-zasavskem hribovju;
Zimska dolina sedmerih Triglavskih jezer
t
Julijske Alpe -
48
Ob koncu
lanskega leta je pri založbi Sidarta izšel nov vodnik, nadaljujoč založbino izvrstno serijo tovrstne literature. Sidarta je marsikomu poznana kot založba, kjer izhajajo najrazličnejše knjižice, predvsem pa vodniki namenjeni obiskovalcem narave s poudarkom na gorskem svetu.
Pred pri~etkom izhajanja Sidarti-nih vodnikov je v Sloveniji na tem področju vladala precej{nja praznina, marsikdaj pa tudi "e izdana dela niso bila ravno na zavidljivi kakovostni ravni. Sidarta je na{la prazen prostor in bralstvo hlepe~e po tovrstni literaturi, hkrati pa "e na samem za~etku izdajala azelo kakovostna dela, tako glede vsebine kot tudi glede oblikovanja in kakovosti.
Vodnik Julijske Alpe - Severni pristopi obravnava 40 tur z ozemlja Julijskih Alp, ki se pri~enjajo na severni, ali kot pravi avtor, sen~ni strani Alp. Ture po te"avnosti segajo od lahkih, kratkih in nezahtevnih sprehodov do zelo zahtevnih, kjer je potrebno dobro obvladovanje gorskega brezpotnega sveta.
Avtor besedila je Tine Miheli~, ki je napisal "e vrsto planinskih in alpini-sti~nih vodnikov. Kot {e vedno aktivni dolgoletni alpinist je prav gotovo eden najve-jih poznavalcev slovenskih gora.
Njegova dela so res koristen in nadvse uporaben, v~asih pa tudi edini pripo-mo~ek. Vsa besedila so osnovana na enak na~in kot v drugih Sidartinih vodnikih. Za~enjajo se z navajanjem bistvenih nadmorskih vi{in, sledijo kraj{i uvod ter opis izhodi{~a, ture in sestopa, na koncu pa so navedeni najprimernej-{i (letni) ~as, te"avnost ter razdelana -asovnica.
Besedilom so, kot je pri Sidarti "e v navadi, dodane risbe, ki prikazujejo panoramski pogled na dolo~eno gorsko skupino z vrisanim potekom ture. Avtor risbje Danilo Cedilnik - Den, kije seveda tudi odli~en poznavalec sveta, ki ga v risbah upodablja. Dopolnilo besedil so poleg risb {e -udovite fotografije razli— nih avtorjev, ki le {e pove-ujejo uporabno in estetsko vrednost vodnika.
Knji"ica je oblikovana v zdaj "e kla-si-nem Sidartinem 1 "epnem formatu, tako da jo lahko idealno pre-na{amo v manj{em gornjem ali stranskem "epu na{ega nahrbtnika. Nekoliko tr{e dvojne platnice, znotraj katerih se nahaja {e pregleden zemljevid "razmetanosti" tur po obravnavanem obmoju, nam poleg kvalitetnega papirja, na katerem je vodnik odtisnjen, dajejo vero v dolgo "ivljenjsko dobo vodnika.
Izdelek je lahko koristen pripomo-~ek tudi tabornikom pri na~rtovanju obiskovanja narave. Nekaj najlajih opisanih tur oziroma nekaj lepih in lahko dostopnih predelov, ki so opisani in predstavljeni v knji"ici, je primernih celo za izlete z MA-ki.
ALBATROS
Zdravo!
Zadnjič me je malo zgrabila nostalgija. Ob brskanju po
pesmaricah sem naletel na pesem, ki seje pela leta nazaj. Spomnila meje na -as, koje na{ rod {e taboril ob Bohinjskemjezeru. Leta, ko {e ni bilo poplave turistov, koje le nekaj Aehov in Nizozemcev za{lo tja, cela bohinjska dolina pa je bila na{a. Lahko smo kurili ognje, lahko smo bivakirali, kjer smo hoteli, vjezero smo hodili po pitno vodo...
No, da ne boste mislili, da sem kaka 50-letna gr-a, vse to seje dogajalo kakih 15 let nazaj. V mojih MA-jevskih -asih. In pesmica? Z melodijo je bilo kar nekaj te"av. Pozabili smo jo "e. No, malo brskanja po spominu in. Takole gre:
Bohinjska
G D
Aeprav Bohinj je luknja taka, G
da vanjo pride{ le po cest, G7 C jo vzljubi tovarjjja vsaka, G D G ~eprav prihaja z velemest.
Refren: G
Da b'vedno blo tako, D
"elimo si sr~no,
zato si vsak zapoj naglas, G
da vedno sre~a bo pri nas. C G
Zato Bohinj vsi ljubimo sr~no, C G
potem bo v luknji tej
D G vsem zares lepo.
G D
Lepo v Bohinjuje "iveti, G
kjer ni ne vojne ne gorja,
G7 C
v svobodi mora vsak zapeti G D G iz vsega srca, kar se da.
G D
Vse stare {ege in navade G
prav dobro Bohinj na{ pozdrav',
G7 C
dekleta imajo fante rade G D G iz vsega srca kar se da.
»ornEE
Moderna tehnologija
Zdaj se pa iz nostalgične zamaknjenosti preselimo v kotiček za moderno tehnologijo. Prva novost: note odpadejo. Govori se, da jih precej ljudi ne zna brati, pa tudi, da jih jaz menda ne znam pisati. Druga novost: melodijo novih pesmic, ki jih ne poznate, boste lahko dobili na internetu. Cisto pravi taborniški pevski trio jih bo ob spremljavi kitare posnel in poslal na spletno stran ZTS.
Ker bodo ti glasbeni izvlečki namenjeni učenju melodije, kakšne vrhunske kakovosti ne bo (še vedno bo bolje, kot če bi vam prijatelj pel pesmico po telefonu). Pesmice se bodo tudi prek telefona prenašale sorazmerno kratek čas, saj bodo na poseben način stisnjene. Kaj potrebujete za poslušanje? Računalnik (vsaj 486) opremljen z zvočno kartico in program za predvajanje MP3 glasbe (priložen je na vsaki zgoščenki PC-medijev, dosegljiv pa bo tudi preko interneta). To je vse.
Primož
Zahvaljujem se Andreju in Petri, ki sta besedilo opremila z akordi in ga bosta tudi zapela.
49
dosjeji rd: Da ne bo sramote!
piše: Malus, riše: Sek!
TOREJ VIDIMO SE POZNEJE. AE BOSTA [E KAJ ODKRILA, PA LE BR@ SPOROAITA.
TOREJ, POSLU[AJ SKALI. VEM, DA TE@KO VERJAME[, A GRE ZA PARANORMALNO DELOVANJE...
ZA IZGINOTJE SO NAMREA KRIVI VESOLJCI...
MALDER, KDO BO TEMU VERJEL?
POSLU[AJ ME VENDAR DO KONCA!
LE-TI SO NAMREA S POSEBNIM MAGNETOM ODVLEKLI OBA TABORA, TODA KER SO PODCENILI NJUNO TE@O, JE PRI[LO DO MANJ[EGA ZDRSA. OD TOD SLEDI [OTOROV NA OBALI.
HA! IN KAJ POTEM POMENIJO TE
TE SLEDI SO NAJVERJETNEJE NAREDILI DOMAAINI, DA BI POTRDILI LEGENDO O IVI!
VERJETNO SO VESOLJCI PUSTILI [E KAK[NO SLED.
'■"»"t' -—.
HEJ! O KAK[NEM KORUZNEM POLJU GOVORI[? TU NI NITI KORUZE, KAJ [ELE VESOLJCEV.	a
PORKADU[! PRISEGEL BI, DA JE BILO TULE POLNO KORUZE. TODA KAR IZGINITI PA TUDI NI MOGLA.
PUSTIVA ZDAJ TO. MISLIM, DA BO TVOJA TEORIJA KAR DR@ALA. GREVA ZADEVO POJASNIT NOVAKU.
TAKO SO S SEBOJ ODVLEKLI OBA TABORA. TODA BREZ PANIKE.
PO MOJIH IZKU[NJAH VESOLJCI NIKOLI NE PRIDEJO DVAKRAT NA ISTO MESTO. PA TUDI UGRABLJENE SKAVTE BODO VERJETNO VRNILI, SAJ NJIHOVE RAZISKAVE TRAJAJO NAJVEA 12 UR. JAMBOREE SE LAHKO MIRNO NADALJUJE.
HVALA VAMA [E ENKRAT. PRIDITA, GREMO NA BLEJSKI OTOK NEKAJ HLADNEGA SPIT.
Posočje '99
je prispevek tabornikov ob odpravljanju posledic potresa.
Star{i s Poso~ja so {e zelo zaposleni s popotresno obnovo, njihovi otroci pa so v marsi~em prikraj{ani. Tako veliko otrok iz tega obmo~ja letos poleti ne bo do"ivelo oddiha na morju, po~itnic s star{i,...
Taborniki smo se odlo~ili, da organiziramo tabore za otroke s prizadetega obmo~ja (ob~ine Tolmin, Bovec in Kobarid).
Zamisel se je porodila med ~lani komisije za program PP konec junija '98. Od takrat pa do danes smo imeli "e vrsto sestankov, medsebojnih dogovarjanj, na~rtovanje programa tabora,... tako da danes lahko o tem obvestimo {ir{o taborni{ko in ostalo javnost o tem projektu. Hkrati te vabimo, da se nam pridru"i{ in s tem pripomore{ k uspehu projekta Poso~je '99. Pote{il-a bo{ svoje "eje po medsebojnem drsenju, solidarnosti do drugih, zabavi, spodbudil pa bo{ tudi svoj ~ut za prosto-
spodbudil pa bo{ tudi svoj ~ut za prosto- namenili za obnoi voljno delo.	vrtca ali {ole,...)
phaiire
Namen projekta
•	Omogo~iti otrokom in mladim iz Poso~ja, da aktivno pre"ivijo po~itnice in se sre~ajo z mladimi iz Slovenije in Evrope.
•	Spodbujati prostovoljno delo med na{imi PP-ji.
•	Mednarodni projekt Evropa zate {e bolj pribli"ati PP-jem in jih aktivno vkjju~iti v ta projekt.
Izvedba projekta
Projekt Poso~je 99 bo izveden v obliki {tirih taborov. Taborni prostor "Pri mlinu" je sicer last rodu Puntarjev iz Tolmina, vendar so nam ga za termin od 17.7. do 17.8. odstopili. Prostorje od Bovca oddaljen pribli"no 5 km.
Financiranje projekta
Taborjenje za otroke in mladino iz Poso~ja bo brezpla~no, zato "e te~ejo dogovori z Rde~im kri"em, Civilno za{-~ito, M[[, MDDSZ, mladinskimi organizacijami iz Poso~ja, ob~inami Tolmin, Kobarid in Bovec, ter drugimi organizacijami, ki so pripravljene finan~-no podpreti projekt.
Popotniki, ki se bodo udele"ili tabora pa bodo prispevali po 5000,00 SIT za teden dni, v karje v{teta: prehrana, majica in rutka in vsaj ena aktivnost na vodi (rafting, kanjoning, hydrospeed). Simboli~na cena 5000,00 SIT Je namenjena zagotovitvi resnosti prijavljenih PP-jev.
Ae bo kaj denarja ostalo, ga bomo namenili za obnovo Poso~ja (obnova vrtca ali {ole,.
Vabimo te
Ali smo te navdu{ili s projektom "e v prvi predstavitvi? Bi tudi ti rad izkazal-a solidarnost in prispeval svoj dele" pri obnovi Poso~ja?
Tabor je namenjen otrokom in mladim iz Poso~ja, ki jih je leni prizadel potres; ob~ine: Bovec, Kobarid in Tolmin. Tabor bo potekal v štirih izmenah po sest dni od torka do nedelje. V prvih treh izmenah bodo taborili otroci iz prej omenjenih ob~in. V vsaki izmeni bo lahko taborilo do 50 otrok. Četrta izmena pa je nekak-{na nagrada vsem prostovoljcem, ki bodo sodelovali v eni izmed prvih treh izmen. Četrta izmena bo namenjena tudi osvajanju Potnega lista za Evropo in Evrokorakov, hkrati pa bo ~udovita priložnost, da si ogleda{ lepote Poso~ja.
Pridru"i se nam. Za izvedbo projekta potrebujemo pribli"no 100 PP-jev in gr~, razporejenih v ve~ terminih. Lahko se nam pridru"i{ kot kanar~ek, ve~erni animator, vodnik, vodja posamezne delavnice,.
Informacije
Ker uradno {e nismo za~eli zbirati prijav, lahko svoj naslov odda{ v pisarni ZTS ali ga pove{ komu iz komisije za program. Kasneje te bomo o vsem tem podrobneje obvestili. Hkrati pa bi bili prav veseli kakega tvojega predloga.
Ae {e okleva{, beri naslednjo {tevilko Tabora.

i—" -
¿2

4		■ji?
		■h*-»
Pu{~ava za nas ni prav obi~ajen pojav, saj se nam " najblija za~enja {ele ju"no od Mediteranskega moj^"^!^ Tunisu in APirji. Sahara je tudi sicer najve-ja pu{~avaifc-'-w
•	- r	■
na svetu, podobna podro~ja pa najdemo {e v centralni Aziji, Arabskem polotoku, precej{njemu delu Avstralije, Dolinismli na zahodu ZDA in v Ju"ni Ameriki. Na severu ! ^^ • * Aila in v Bolivjije pu{~ava {e bolj "iva, sajje dogajanje v notranjosti zemlje v tem delu sveta je {e vedno dokaj "i-vahno. Vulkanske erupcije so sicer redke, vendar dim iz kraterjev, gejziri pare in "vepla ter tresenje tal opozarjajo, da narava tukaj {e ni rekla zadnje besede.
JU. Usodo "ivljenja v pu{~avi dolo~a voda. [tevilne rastline se ~ez dan zaprejo, kaktusi so prilagojeni na tak{ne razmere. Ve~ina" ivali omejuje dejavnost na ncr~, zgodnje ^ juti* ali pozno popoldne. Temperaturne razlike med dnevom in no-jo so velike, saj pesek ni dober akumulator to-fHte. No~na rosa prinese vlago. Zato veliko rastlin cveti" tm	pono~L Tedajje pu{~ava vsa "iva od "u"elk, no-nihptic,
^ <	plazilcev in malih sesalcev. _	- ■■
z znanjem do pravega odgovora
Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom pi{i v polje s {tevil-ko, kije pred vprajanjem. Gesloje povezano z mediji za sporo-anje informacij.
1. Kajje bilo zna-ilno za Ivkov memorial?A - izredno nizko {tevilo ekip, O - rekordno {tevilo ekip, J - neverjetno {tevilo "ab, ki so pre~kale ceste.
2.	Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana se imenuje? D -Mo-vitje, G - @abica, N - Ljubljanski zmaj.
3.	Sne'najamaje znamenitost vredna ogleda na : L - Raduhi, K - Ol{evi, V - Peci.
4.	Kje pri"gemo lu~ miru? R - na Dunaju, E - v Atenah, A - v Betlehemu.
5.	Kako "eli ZTS, daji posredujemo nove ~lane rodu? M - v datoteki na disketi, G - seznam na papirju, S - preko interneta direktno v centralno bazo.
6.	Zemlji najblija zvezdaje : N - Sonce, Q - Luna, U - Severni-
ca.
7.	Sirena re{ilca ima vi{ji ton, ko se nam re{ilec pribli uje, ko pa se oddaljuje, se ton zni"a zaradi: F - onesna"enosti zraka, D -Dopplerjevega efekta, L - posebne izdelave sirene, ki vi{a in ni"a ton, da jo lahko sli{ijo tudi tisti, ki zaradi okvare sluha nekaterih frekvenc ne sli{ijo.
8.	Kdoje odgovorni urednik Tabora? O - Mateja [u{ter{i~ - Di-mic, E - Mat|ja Tonejc, H - Igor Drakuli~.
9.	Tema islandskega dr'avnegajamboreeja bo: P - varstvo narave, T - mir v svetu, K - glasba.
10 V Poto~ki zijalki so na{li: [ - stopinje dinozavra, R - napredno kulturo mlaj{ega paleolitika, A - mno'i-no grobi{~e iz -asa po drugi svetovni vojni.
11.	NOTje kratica za: I - Novi Odred Tabornikov, C - Nikoli ne Organiziraj Tekmovanja (ker potem vsi pljuvajo po tebi), V - No-no Orientacijsko Tekmovanje.
12.	Zakajje slovenska odprava na 19. jamboree v Aile vzela kompletno opremo smu-arskega skakalca? S - Slovenci smo narod smu-arjev in skakalcev, zato so udeleženci odprave vneto skakali na bli'nji skakalnici, I - opremaje bila razstavljena v predstavitvenem {otoru Slovenije, B - na jamboreejih udeleženci menjajo vse mogo-e. Slovenci smo smu-arsko opremo zamenjali za {vicarski alpski rog.
rešitev iz {tevilke 1/99: GOZDOVNIK - TABOR ZA NAJSTNIKE

54
[e zadnji najve-ji dogodek v tem ti-so~letjujeza nami, udele"encemje zapustil spomin na mnoge sre~ne dni, ostalim, ki se ga nismo udeležili pa presene-enje imanovano manjana. Vsekakor -udovit in hvale vreden na~in opravljanja dol'nosti seje v Ailu, kjer si lahko na skrbi, ki te -akajo v 12700 kilometrov oddaljeni Slovenjji, popolnoma pozabil in se prepustil u'iva{kemu Ailskemu "sej bo".
Tukaj se ni medtem ni- spremenilo. [e vedno smo obsedeni s to-nim -asom, roki za naloge in sistema "zdaj", ali pa vsaj "~im prej". Preprostost dogovarjanja z zletniki se ja najprej zdela spro{-ujo-a, morda celo zabavna, a seje kasneje, ko nasje -as 'e mo-no priganjal, izkazala za zelo neprimerno.
i
M
1
Mo'nosti raz{iritve epidemjje manjane so velike. Najbojj-{i na-in za za{-itoje redno opravljanje nalog, pripravljenost narediti nekaj takoj in tiste -arobne besede, ki smojih dobili zapisane na darilu, ki smo ga dobili, ko smo se vpisali v {ol-sko hranilnico - ne prelagaj na jutri, kar lahko stori{ {e danes.
Vaš stric Volk
nagra
dna

9
iriDi mu KI	IKHffl niiui	rironK IIMUMOV	aapvifl	Piusu Ml	tm	ure oni	■rp H i.uji "IHHI	FL4ZIMU imi				
Hltt nhiriu Ti hočjiu				i i i i								
rampi												
MHtf Morali									m K			
nimfi puH				UtUflK «I				glmtu uhji Fi';m KMIII		▼	uhkatih HNHK i	na
■m IDflIDH					'ji,'km v ¡M	ml.m MfflMIl dulul						
»uii« INUH							PCIHSil ne					
•	MUK hbi	intt					ril ki :uiu					
			UtH ninihi				iftjut					
utic; ;om um				irkdiua				ifvk	na H			fij.El faebi
VHffilitii uEFlLin fkfm				fdluf« z*eu amu ii,vi					ItJUlP ™medif tirttti			
-ll JVII i dku						U&S1JCM hw- kiitail						
itoMtt hhkmil v								1 1				
hrflllil. HHU					,'jji] mhid					ulhl ■nr		
nagrajenci in nagradni razpis številka 2
Pravilno izpolnjen kupon {t. 12 je poslalo 24 bralcev TABORA, pravilne re{itve so ANAKONDA, NOVOLETNA AAJANKA, NEKTARIJ in LUA, >eb paje izbral naslednje: knjižno nagrado založbe Egmontje prejel Primo" Kmet iz [kofje Loke. Baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.) so dobili ®iga Emer{i~ iz Ljubljane, Edvard Vra-njek iz Celja in Uro{ Von~ina iz Kranja. Tri DROGINE nagrade so prejeli Breda Petan iz Maribora, Gregor Gajot iz @eleznikov in Tadej Beo~anin iz Ajdov{~ine. Podjetje JAZON, d.o.o.je obdarilo Nata{o Stopar iz Stra~e, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bosta {la Meta in Jure Dolenc in [kofje Loke.
Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z žrebanjem razdelili naslednje nagrade: knjižno nagrado zalo~be Egmont, tri baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.), tri nagrade DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d.o.o. in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{[jite najkasneje do 15. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.