Povzetki:
1.	Razvojno raziskovalno delo v funkciji poslovodne strategije razvoja slovenske metalurgije
Development and research work in Function of Management Strategy of Development of Slovenian Metallurgy D. Burnik,
SOZD Slovenske železarne Ljubljana
V	uvodnem predavanju na letošnjem posvetovanju metalurgov v Portorožu naj bi bili predstavljeni najpomembnejši dosežki razvojnoraziskovalnega dela v slovenski črni in barvni metalurgiji ter livarstvu v zadnjih dveh do treh letih.
Raziskovalno delo bo prikazano s primeri uspešno zaključenih nalog pri uvajanju novih najsodobnejših tehnoloških procesov v proizvodnji naših obratov ter osvajanje novih materialov in proizvodov z vidika njihovega ekonomskega in tržnega vrednotenja. Posebej bodo izpostavljeni dosežki, ki so pomembno vplivali na zmanjšanje specifične porabe raznih materialnih po-troškov in energije.
Za jeklarsko področje v Slovenskih železarnah bodo posebej prikazani končni izsledki študije firme Mc Kinsey DOsseldorf »Krepitev donosnosti in zagotovitev svetovne konkurenčne sposobnosti«. Ta del bo posebej argumentiran z vidika tehnološkega stanja in pravilnih usmeritev nadaljnjega razvoja jeklarske tehnologije in jeklarskega tržnega asortimana Slovenskih železarn. Primerjani bodo tehnološki in drugi parametri najuspešnejših konkurentov jeklarskih proizvajalcev in razmišljanja o razvojni strategiji jekla v Evropski gospodarski skupnosti. S tega aspekta bo podana ocena dosedanje naravnanosti razvoja raziskovalnega dela na jeklarskem področju ter potrebne usmeritve v bodočem raziskovalnem delu.
Predlagano predavanje ima dodatni pomen v pritegnitvi poslovodnih delavcev k obravnavi raziskovalnih dosežkov ter skupnem načrtovanju raziskovalne stretegije za bodoči razvoj. Nenazadnje bi to predavanje, oziroma bistvene ugotovitve naših razvojnoraziskovalnih dosežkov, bilo potrebno posredovati v ustrezni obliki širši javnosti.
2.	Organizacija gospodarjenja
z zalogami metalurških proizvodov v pogojih povečane nestabilnosti okolja Decision system for lnventory Management in Compiex Economic Conditions
A. Razinger MERKUR Kranj
V	pogojih povečane nestabilnosti okolja je strošek držanja zalog odločilen dejavnik uspešnega poslovanja. Minimizacijo stroškov držanja zalog je mogoče doseči tako, da skrajšamo čas vezave sredstev v zalogah ali/in da vežemo manjši obseg kapitala. Prva možnost terja skrajševanje pretočnega časa, druga pa minimalno vlaganje v obseg zalog. Stihijsko povečevanje koeficienta obračanja zalog pelje le k zavestnemu slabšanju poslovnih odnosov z dobavitelji in kupci, saj terja omejeno nabavo in slabi ponudbo.
V	predloženem prispevku se omejujemo na proučevanje osnovnih zakonitosti gospodarjenja z zalogami v trgovskih poslih s proizvodi črne metalurgije. Prav organizacija gospodarjenja z zalogami je v tem primeru najbolj izpostavljen element dela, saj so dobave proučevanega sortimenta zelo velike, potrošnja pa je s stališča trgovine vedno bolj razdrobljena. Upoštevajoč neustrezen družbeni tretman trgovine, ki se kaže v nesorazmerno nizko odmerjenem deležu za kritje stroškov v prometu s proizvodi črne metalurgije, so zahteve po obračanju zalog zelo visoke.
Analitične raziskave, ki dajejo smernice za čim bolj smoter-no gospodarjenje z zalogami, so zasnovane interdisciplinarno in interaktivno. Upoštevali smo značaj nabavnega in prodajnega trga v smislu komercialnih, logističnih in finančnih aktivnosti. Na osnovi časovne vrednosti vezanih sredstev v zalogah so izvedene zakonitosti, ki veljajo za poprečne zaloge in najdaljši možni čas držanja zalog.
Gospodarjenje z zalogami, ki ga terja čas povečane nestabilnosti okolja terja tesnejše sodelovanje med proizvajalci-do-bavitelji-trgovino. Najbolj pereča je problematika načrtovanja nabavnih procesov, ki je danes zelo pomanjkljiva ali pa celo popolnoma odostna.
Hitrejše prilagajanje nabavnih pogojev pa ni namenjeno le reševanju problematike zalog trgovskega blaga, pač pa tudi doseganju tako zadovoljivega ritma proizvodnje kakor, predvsem pa zadovoljevanju potreb potrošnikov proizvodov črne metalurgije.
3.	Modernizacija livarne v DO IMPOL Modernisation of The Foundry in Impol Aluminium Company
I. Poženel in S. Vehovar IMPOL Slovenska Bistrica
Modernizacija livarne v IMPOL-u pomeni posodobitev talilnih, livnih in homogenizacijskih naprav v smeri doseganja vedno večjih kvalitetnih zahtev izdelkov na tržišču. Pri izbiri naprav so bili upoštevani: število zlitin, različna velikost šarž in možni energetski viri. Tako je proizvodnja odlitkov iz čistega aluminija in nižjelegiranih zlitin usmerjena na plinske talilne in livne peči. Uvedeno je čičenje talilne s SNIF filtrom, za litje drogov za stiskanje se uporabljajo poleg standardnih kokil tudi hottop koki-le. Da bi omogočili enakomerne pogoje pri litju drogov in bram. je bil zgrajen zaprt tokokrog hladilne vode. Za homogenizacijo drogov za stiskanje je bila izdelana procesno vodena kontinuir-na homogenizacijska naprava.
4.	Problematika posebnih odpadkov vSOZDSŽ
Problematic ofSpecial Wastes in Si oven ian Steelvvorks
J. Kert
SŽ-Železarna Ravne
V skladu z obstoječo zakonodajo so skoraj vsi odpadki v slovenskih železarnah deklarirani kot odpadki, ki zahtevajo poseben nadzor in ravnanje, torej kot posebni odpadki (Ur. I. SRS-20/1986).
Ti posebni odpadki so vredni temeljite analize z ekološkega, tehnološkega in materialnega vidika.
Zaradi velikih količin in raznovrstnosti materialov, med katerimi so tudi nevarne snovi, predstavljajo za okolje veliko breme. Tudi v prostorskem pomenu.
Tehnološko zanimivi so v toliko, kolikor vsebujejo veliko uporabnih materialov (železonosni del v odbruskih, uporabnost odpadnih livarskih peskov, oksidnih prahov iz EOP, nazadnje tudi žlindre in škaje).
Materialna plat problematike posebnih odpadkov je še posebej zanimiva z dvojnega vidika: uporabnost ima seveda svojo tržno vrednost, torej zmanjšuje materialne stroške proizvodnje, uporabnost odpadkov pa pomeni tudi podaljševanje življenske dobe vsake deponije, kar v končni fazi pomeni tudi velik prihranek pri stroških deponiranja.
Bežen pregled v količine posebnih odpadkov v SOZD SŽ daje naslednjo sliko:
TRDNI ODPADKI: odpadna jeklarska žlindra odpadni livarski peski odpadne pečne obloge in šamotni materiali škaja
oksidni prahovi iz EOP odbrusi
zamaščene krpe, filtri . . .
cca. 1000.000 ton/letno cca. 40.000 ton/letno cca. 12.000 ton/letno
cca. 16.000 ton/letno cca. 6.500 ton/letno cca. 16.000 ton/letno cca. 6 ton/letno
TEKOČI ODPADKI:
odpadne oljne emulzije	cca. 5.200 ton/letno
odpadna olja	cca. 350 ton/letno
mulji po nevtralizaciji kislin	cca. 1.200 ton/letno
Prizadevanja komisije za ekologijo na ravni SOZD-a tečejo v smer reševanja problematike uporabnosti omejenih odpadnih surovin, v reševanje tehnoloških problemov (postopki predelave oljnih emulzij, kurjenja oljnih gošč, uporabnost oksidnih prahov . . .).
Skupni projekti za deponiranje ali skupno uporabo so praktično nemogoči zaradi prevelike oddaljenosti med železarnami in zaradi prevelikih transportniih stroškov. Možno je torej le skupno reševanje problemov tehnološke narave, realizacija teh rešitev pa je v rokah vsake železarne posebej.
Rešitev kateregakoli posebnega odpadka pomeni za vsako železarno zmanjšanje ekološkega problema in materialnih stroškov ter prihranek na prostoru.
5.	Problematika posebnih odpadkov iz metalurških tehnologij Problematic of Speci al Wastes From Metallurgical Technologies
M. Cenčič1 in L. Puklavec2
1TGA Kidričevo in 2Mariborska livarna Maribor
V procesu pridobivanja glinice, proizvodnji in predelavi aluminija nastajajo posebni odpadki, ki jih je potrebno nevtralizirati in varno odložiti v okolje. V zadnjih letih je dosežen velik napredek v spoznavanju kemijskih, fizikalnih in geomehanskih lastnosti rdečega blata. Ta spoznanja so nam omogočila rekonstrui-ranje oziroma povišanje deponije za rdeče blato, z uporabo prej omenjenega materiala za izgradnjo stranskih nasipov. Pri takšni izgradnji smo dosegli nepropustnost deponije, nismo pa posegli na nove lokacije.
Poznavanja lastnosti rdečega blata in izkušnje pri izgradnji deponije za rdeče blato so nas pripeljale do tehniških zasnov za izvedbo deponije za posebne odpadke, (odpadne grafitne obloge iz metalurških peči). Deponija bo ležala na plasti že utrjenega in stabiliziranega rdečega blata. Prav tako bo rdeče blato služilo kot pokrivni material. Odpadki bodo vgrajeni v rdečem blatu.
Solne žlindre iz talilništva aluminija so delno topne v vodi, vsebujejo pa poleg topnih soli še kovino in nekovinske primesi. Naše dosedanje rešitve vsebujejo delno predelavo na metalu bogate žlindre s ponovnim pretaljevanjem debelejših frakcij in uporabo drobnejšega za eksotermne namene. Revnejše frakcije odlagamo na deponije posebnih odpadkov, kjer pa je potrebno skrbeti za izcredno vodo. Razvili smo posebne postopke za izločanje amoniaka.
Žlindre iz predelave bakrovih materialov spadajo le delno v skupino posebnih odpadkov. Recikliranje je že dokaj razvito. Žlindre separiramo mehansko, metalno frakcijo vrečamo v pre-taljevanje, kemično vezani del pa gre v ekstrakcijo bakra ali cinka z redukcijskimi postopki. Izkoristki kovine so dokaj visoki, ostanki v glavnem ne obremenjujejo okolja.
6.	Vpliv elektromagnetnega mešanja jekla na makrostrukturo strjevanja konti odlitih gredic
Influence of Electromagnetic Stirring on Solidification Structure of Continuous Čast Billets
G. Manojlovič1 in F. Vodopivec2 1SŽ-Železarna Štore, 2SŽ-MI Ljubljana
Na prvi liniji trožilne konti naprave so vgradili elektromagnetni mešalec, ki je pritrjen na spodnji del kristalizatorja. Mešalec je električno priklopljen na mrežno napetost.
Magnetno polje se vrti okrog osi gredice v eni smeri ali spreminja smer po poljuuno izbrani periodi (5, 10, 15, 25, . . . sekund).
Sila vrtečega se magnetnega polja deluje na še nestrjeno jeklo in pri tem lomi usmerjene kristale. Preiskave gredic so pokazale, da mešanje med strjevanjem spremeni makrostrukturo litih gredic.
Poleg tega pri teh gredicah ugotavljamo središčno poroznost brez osnega lunkerja in nekoliko drugačno razporeditev vključkov po preseku, medtem ko ni bistvenih izcejanj posameznih elementov.
7. Nekatere značilnosti oz. specifičnosti pri izdelavi jekel za elektropločevine v železarni Jesenice
Some Caracteristics in the Technology of Production ofSteels For Eiectricai Sheets in Steeiwork Jesenice
J. Triplat
SŽ-Železarna Jesenice
Jeklo ELMAG spada v skupino jekel za elektropločevine. Karakteristično zanj so specifične magnetne lastnosti in kemična analiza. Jeklo namreč vsebuje malo Si, nič Al in je nizkoo-gljično. Količina oz. nivo aktivnega kisika je specifičen in povzroča določene neprijetnosti pri vlivanju jekla.
Članek zajema vpliv sestave oziroma obdelave žlindre na lastnosti žlindre in vpliv različnega nivoja aktivnega kisika na iz-livke pri kontinuirni livni napravi v jeklarni 2.
8. Uporaba S CaAI polnjene žice pri izdelavi jekel za hladno masivno preoblikovanje
USE of CaAI CORD Wire For The Production of Cold Heading Steels
A. Šteblaj
SŽ-Železarna Jesenice
Jekla za hladno masivno preoblikovanje predstavljajo v proizvodnem programu ŽJ pomemben proizvod. To so maloogljična z Al pomirjena jekla, aluminij pa povzroča pri vlivanju določene probleme. V kontinuirno vlitih gredicah se pojavljajo gruče alu-minatnih vključkov, ki škodljivo vplivajo na uporabnost teh jekel, ker je vsebnost silicija omejena, modifikacije nekovinskih vključkov ni možno izvesti s CaSi, ampak smo uporabili s CaAI polnjeno žico.
9. Optimalna verjetnostna porazdelitev vsebnosti elementa po dvakratnem legiranju
Optimal Probability of Distribution for the Content of Elements After Second Alloying
F. Grešovnik in J. Šegel SŽ-Železarna Ravne
V množici izdelanih šarž določene zlitine dobimo raztros vsebnosti namenoma dodanega legirnega elementa, kar izrazimo z verjetnostno porazdelitvijo. Ta je tem širša, čim večji je dodatek obravnavanega elementa. Problem lahko omilimo z dvakratnim dolegiranjem: prvič ciljamo nekoliko pod spodnjo predpisano mejo vsebnosti, nato izvedemo natančno kemijsko analizo in nazadnje drugo legiranje.
Prispevek obravnava določitev cilja prvega legiranja, da bomo na koncu dobili najožjo verjetnostno porazdelitev vsebnosti. Prikazan je izračun končne verjetnostne porazdelitve, vse ob predpostavki, da dobimo po enkratnem dolegiranju odrezano Gaussovo porazdelitev.