Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 28. APRILA 1960 Leto XII. — Štev. 17 Cena din 10.— Pesem in prvo pomladno zelenje in cvetje, zadovoljna žareča lica, povorke in izleti, osa Jugoslavija tako slavi. To je naš Prvi maj! Za hip bo pozabljen poslovni vsakdan in njegove drobne skrbi ter napori. Iz doseženih uspehov bo rasla nova moč, nove koristne pobude bodo svetile do prihodnjega maja. Saj je ta mesec mladosti in vsega naprednega. Od štrajkov in demonstracij, do jurišev in hajk sega spomin Prvega maja, do skrajnih meja našega življa je bilo treba ponesti baklo svobode. In zrastel je velik kot gora, tu je trden kot granit. Ponosen je in smel, če je treba delaven in skromen, je o kolektivu in med tovarišijo. Glasan je kot upravitelj te zemlje, vsega bogastva na njej. Čuva ljudsko pravico, ki jo je dobil. Dela, ker ve zakaj. Za sebe. Izobražuje se, da bo laže delal. In celo kulturo uganja ta, ki so mu za Cankarja rekli, da naj ostane hlapec ose žive dni. Se mar res lahko sramuje česa? Iz bele krizanteme je pognal rdeči nagelj. Privid je postal resnica. Naj jo vidijo vsi, pa naj jim bo pogodu ali ne. Nekateri bi jo radi utajili, drugi proglasili za odpadništvo. Sveti pa brez njih o daljne kraje, kjer je dan še bolj oblačen, kot je bil nekoč pri nas. Tovariši, to je pojem novega časa. Prvi maj je naš ponosni praznik, te petnajst let. Prvi maj je naš borbeni praznik, te sedeminpetdeset let. Prvi maj je praznik upravljalcev. Že deset let. Nima plemiških in gosposkih predhodnikov. Delavec je, brez rodovnika. Pa je že izročilo. Vedno sveže in novo. Naročilo je osem delovnim ljudem sveta, da smo eno, da smo bratje. V času, ko postaja dosedanji svet premajhen, ne more biti razlikovanja med ljudmi zaradi pigmenta v koži. Odcveta po zaslugi napredka kolonialno gospostvo. Tudi bloki držav, ki bi za ceno ničeve zmage pognali milijone ljudi o smrt in bedo, niso za čas sputnikov, ki o dobri uri obkrožijo planet, ki je še nedavno pomenil svet — mejo človeka. Kako brez smisla je bila trditev, da je socializem malikovanje jekla in betona. Kako sivo je življenje človeka in zlagana morala marsikje tam, kjer bi radi to nam očitali. Pod krinko podjetnosti in sposobnosti ter prefinjenih parol o demokraciji se večajo še vedno profiti. Še padajo streli za najosnovnejše pravice človeka. In za trenutek se nam zdi, da so le hude sanje. Mravljišče zadovoljnih proizvajalcev in upravljalcev naše domovine pa raste naprej, tolče rekorde uspehov, ki so jih na svetu kjerkoli dosegli v razvoju proizvodnih sil. Gledamo na odnose med ljudmi naše domovine pri delu in o upoštevanju vsakogar, ki je pošten do sebe in do soljudi. Sindikati učijo uporabljati pravire in nositi odgovornost upravljalen. Ljudski glas pride do veljave povsod, kjer živimo. Komuna postaja pojem sožitja delovnih ljudi na ožjem področju in organizirana enota proizvodnje in potrošnje. Tu se pokažejo odnosi med ekonomskimi enotami v novi luči. Tu se krešejo in postajajo resničnost plačevanja po vloženem delu — trudu, kot nasprotje izkoriščanja. Poraja se tudi nova ljudska kontrola kol desna roka upravljanja o kolektivu. Zbor proizvajalcev predlaga komuni mnenje kolektivov in ga tudi uveljavlja kot veljavni sklep, obvezen za svoje področje. Samovolja in birokratizem izgubljata tla. Proizvajalec je svoboden, kulturen, izobražen in vesel nad rastjo socializma. Zato ceni svoj dan. Zato ga tudi praznuje tako, kot se spodobi o družbi, ki ga priznava in krepi. Od Goričkega do Gomile bo naš dan slovesen, velik praznik oseh delovnih ljudi. JOŠKO SLAVIC predsednik Okrajnega sindikalnega sveta VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM POMURJA ČESTITAMO K 1. MAJU! OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZKS »Tovariš!« Prvi maj je za vsakega izmed nas pomemben praznik, praznik, ob katerem si sezemo v roko z izgovorjeno ali neizgovorjeno besedo »tovariš«. Toda to ni samo beseda, ki ima o dnevnem življenju že nekoliko uradni in uobičajeni zven. Ne, ob prvem maju je o njej polno topline, polno vsega tistega, kar nas preveva, a tega ne povemo, kot da bi se nam zdelo, da ne bi mogli najti primernih besed, da bi te občutke izrazili, da bi vsak izraz zvenel prevsakdanje. Ob tem se nam zdi, kakor da ne bi podali roke samo znancu ali prijatelju, ki ga skoraj vsak dan vidimo. Zdi se nam, kakor da smo takrat segli v roke milijonom in milijonom, ki si ob prvem maju rečejo »tovariš«, kakor da smo takrat segli o roke osem tistim, ki jih druži ena ideja, ena misel: boj za socialistično družbo, boj za pravično ureditev, boj proti vsakemu izkoriščanju človeka, boj do končne zmage delavskega razreda. In ob tem se pred našimi očmi zgrne ogromna armada ljudi, ljudi, ki se skoraj nikoli niso videli, ne srečali, vendar si vsak reče tisto čudovito besedo »tovariš«. »Kako je pri vas. tovariši? Kako delate?« Tako so se spraševali nekoč, tako se sprašujemo tudi danes, ko si podajamo roke. To želijo vedeti tudi tisti, ki se ne srečajo. Nič nenavadnega, niti običajna človeška radovednost ni. Vedeti hočejo, ker vsak uspeh, vsaka nova zmaga krepi prizadevanja, ohrabri tiste, ki omahujejo na težki poti bojev, bogati izkušnje. Zato si v današnji številki našega lista podajajo roke delavci tovarn, kmet. gospodarstev, nekdanji viničarji, žene proizvajalke in govorijo o svojem delu, govorijo predsedniki delavskih svetov, govori mladina ... To je pomembno, zelo pomembno. Spregovorili so de-settisočem delovnih ljudi Pomurja, ljudem, ki se ravno tako veselijo slehernega uspeha vsakega delavskega kolektiva, kot ta kolektiv sam. Ob tem bodo dobivali nove pobude, opazili v našem družbenem življenju pojave, ki prej niso vzbujali njihove pozornosti. In če se morda nikoli niso srečali z ljudmi, ki na teh straneh pišejo in govorijo o svojem delu, o delu njihovih kolektivov, če morda tem ljudem mnogi ne bodo imeli priložnosti reči »tovariš« in jim neposredno seči o roko, pa jim bo zaradi tega toliko dražji »tovariš«, ki jim posreduje to, kar pravijo drugi, in zabeleži tudi to, kar pravijo sami. In ta »tovariš«, naš list danes že več kot desettisočem posreduje to. Morda bo neskromno, vendar pa dobro zapisati uredniško vest. da naš list redno izhaja v nakladi preko deset tisoč izvodov. Toda želeli bi,da bi še več ljudi dobivalo list. želeli bi. da bi prišel o vsako hišo, da bi še širši krog ljudi seznanjal s tem, kaj se pri nas dogaja, da bi jih še tesneje povezal in zato s to prvomajsko številko pričenjamo mesec Pomurskega vestnika. Naj zaključim to uredniško beležko s prisrčnimi pozdravi uredništva in uprave vsem našim naročnikom, bralcem, sodelavcem, dopisnikom in vsem delovnim ljudem Pomurja z željo, da bi v zadovoljstvu praznovali 1. maj ter dosegli še večje uspehe pri graditvi socializma! Štefan Balažič K NOVIM DELOVNIM ZMAGAM Peti kongres Socialistične zveze Jugoslavije, ki je končal pretekli petek petdnevno zasedanje, je dal tolikšno izobilje izkušenj, pobud, napotil in misli, kot ga da lahko le kongres tako množične in vsestransko aktivne organizacije kot je Socialistična zveza. Obširna razprava je izluščila osnovno orientacijo za nadaljnje delo, za obdobje naslednjega perspektivnega plana, ki je tik pred nami. Kongres je ugotovil, da smo v zadnjih sedmih letih — po IV. kongresu SZDLJ — dosegli velike uspehe pri krepitvi materialnih temeljev naše družbe in pri razvijanju socialističnih odnosov. Po sklepih Kongresa bodo tudi v prihodnjem obdobju osnovne naloge naše ekonomske politike hiter in skladen gospodarski razvoj na vseh področjih, povečanje proizvodnosti dela, hkrati z nenehnim izboljšanjem življenjske ravni in krepitvijo materialne osnove samoupravljanja. Gospodarski razvoj v prihodnjem obdobju bo zahteval predvsem večjo skrb za vsebinsko izpopolnjevanje gospodarskega sistema. To bo potrebno zlasti na področju planiranja, politike cen, investiranja in politike kreditiranja. V bistvu gre za nadaljnjo omejevanje in odpravljanje ostankov administrativnega upravljanja. Vstopamo v razdobje relativno mirnejšega razvoja, v katerem bo, kot kaže, dosti manj skokovitih sprememb, reorganizacij in podobnih pojavov, ki smo jih bili vajeni doslej. Toda to bo le na videz mirne še obdobje, saj bo polno globokih vsebinskih družbenih sprememb in bo terjalo še več sistematičnega dela. Uresničevanje vseh teh nalog bo vsebina dela Socialistične zveze prihodnjem obdobju. Brez še krepkejše mobilizacije vseh socialističnih sil, združenih v Socialistični zvezi, si ni moč zamisliti uspešne nadaljnje socialistične graditve. Vsem tem nalogam pa se mora Socialistična zveza prilagoditi tudi z izpopolnjevanjem organizacije ter metod dela. Zato je kongres sprejel tudi nov Statut Socialistične zveze. Bistvo sprememb v Statutu je nadaljnje osvobajanje organizacij SZDL formalizma in v krepitvi njihove aktivnosti na temelju zavesti državljanov. Socialistična zveza bo v bodoče prenesla težišče svojega dela v komuno, stanovanjsko skupnost in na druga področja samoupravljanja. DELOVNI KOLEKTIVI! Če se nimate programov za praznovanje, pridite za 1. maj v Radence, kjer se boste prijetno razvedriti v kavarni Zdravilišča Slatina Radenci DANES ZASEDANJE Okrajnega ljudskega odbora Danes dopoldne zaseda v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti Okrajni ljudski odbor. Po predlogu dnevnega reda razpravljajo na skupni seji obeh zborov o gibanju gospodarstva v prvem četrtletju 1960 ter o problemih soboške bolnišnice in Zdravilišča Slatina Radenci. Za ločene seje predvideva dnevni red sklepanje o poroštvenih izjavah nekaterim gospodarskim organizacijam, o odloku o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrino uslužbencev okrajnih organov ter o odloku o novih položajnih plačah predsednikov in sodnikov okrajnih sodišč. Z letne skupščine Obč. sindikalnega sveta Murska Sobota ZA NAGRAJEVANJE PO DELOVNEM UČINKU - UGODNI POGOJI NA PODROČJU NAGRAJEVANJA VODIJO NEKATERA VEČJA PODJETJA - POTREBA PO USTANAVLJANJU BIROJEV ZA NAGRAJEVANJE PO DELOVNEM UČINKU -VEČJA PODJETJA BREZ INŽENIRJEV IN TEHNIKOV - V AKCIJI ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ŠE VEDNO MNOGO DOLŽNIKOV Letni skupščini Občinskega sindikalnega sveta — bila je zadnji ponedeljek — je poleg 98 delegatov prisostvovalo tudi več gostov: sekretar Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo France Borštnik, zvezni ljudski poslanec Janez Hribar, predsednik OSS Joško Slavič, predsednik OLO Rudi Čačinovič in drugi. — O enoletnem delovanju Občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic v občini je poročal predsednik ObSS Rudi Horvat. — Po razpravi so delegati izvolili nov 23-članski plenum in 3-članski nadzorni odbor ObSS. V poročilu in razpravi je bilo zlasti obdelano področje nagrajevanja delavcev in uslužbencev v podjetjih in ustanovah. Poudarjeno je bilo, da nagrajevanje po učinku, kljub prizadevanjem sindikatov, še vedno ni zavzelo v gospodarskih organizacijah zaželenega razmaha. Medtem ko je v nekaterih podjetjih (Panonija, Pomurski tisk, Tovarna perila »Mura«, Tovarna mesnih izdelkov »Pomurka« itd.) že na- grajevanih po delovnem učinku od 50 do 75 odst. zaposlenih delavcev, pa je v soboški občini še vedno precej podjetij, ki nagrajevanja po učinku še sploh niso uvedla, čeprav imajo za to vse ustrezne pogoje. Razpravljalci so navedli niz primerov, da se delavci zelo zanimajo za nagrajevanje po učinku. V nekaterih podjetjih že tudi obstajajo ugodni pogoji za prehod k višjim obli- kam nagrajevanja po učinku: po ekonomskih enotah in enoti proizvoda. Ob uvajanju sistema nagrajevanja po delovnem učinku pa se vse očitneje kaže potreba po strokovni obdelavi tega sistema, zato naj bi v večjih podjetjih ustanovili v ta namen posebne biroje. Nagrajevanje po učinku pa bi bilo moč uvesti tudi v nekaterih ustanovah. Ob občutnem pomanjkanju strokovnega kadra v Pomurju je zelo aktualuo tudi izobraževanje delavcev na delovnih mestih in štipendi- Obisk rektorja ljubljanske Univerze V soboto je prišel na kratek obisk v Mursko Soboto rektor ljubljanske Univerze dr. Dolfe Vogelnik. S predstavniki okraja in direktorji srednjih šol se je pogovarjal o nekaterih problemih visokošolskega študija glede na potrebe v Pomurju. V spremstvu predsednika in podpredsednika OLO Rudija Čačinoviča in Franca Šebjaniča si je nato ogledal nekatere zgodovinske in kulturne znamenitosti ter industrijske objekte. -ko ranje večjega števila slušatelje? srednjih in visokih šol za potrebe gospodarskih organizacij. Podjetja v soboški občini imajo sedaj 11 štipendistov, kar je odločno premalo. Tudi načrtnejši vzgoji upravljalcev bodo morali posvetiti veliko večjo pozornost, saj so n. pr. z anketo ugotovili, da je lepo število predsednikov delavskih svetov brez dokončane osnovnošolske izobrazbe. Na letni skupščini je bilo tudi govora o združevanju sredstev za investicijske namene in zbiranju sredstev za sklad Počitniške skupnosti za Pomurje. Obe akciji, ki ju podpirajo sindikati, nista doslej prinesli pričakovanih rezultatov in je še vedno velika večina podjetij in ustanov med »dolžniki«. Sindikalne podružnico bodo morale to stvar resneje predočiti vodstvom podjetij in tudi s pojasnjevanjem pomena obeh akcij v delovnih kolektivih doseči, da bodo skupno sprejete obveznosti na tem področju čimprej izpolnjene. V organizacijskem pogledu je zlasti zanimivo priporočilo o ustanovitvi samostojnega občinskega sindikalnega sveta za občino Petrovci-Šalovci -sindikalne organizacije s tega območja so bile doslej včlanjene v soboškega — in pa predlog za ustanovitev večjega števila sindikalnih podružnic, ki bodo na podeželja združevale uslužbence in delavce ene ali več kmetijskih zadrug. Skupščina občinskega sindikalnega sveta G. Radgona SINDIKAT SE POTEGUJE ZA OBRATNE AMBULANTE Včerajšnje letne konference Občinskega sindikalnega sveta v Gornji Radgoni sta se med drugimi udeležila tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. IVAN ROS ter predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. JOŠKO SLAVIČ. V poročilu in v razpravi o delu sindikalnih podružnic je bilo poudarjeno, da bi morale sindikalne podružnice bolj pospešiti uvajanje nagrajevanja po učinku. Pri tem so nekatera podjetja, kot na primer slatinsko podjetje in radgonska opekarna, že napravile prve uspešne korake. V razpravi so delegati omenjali kot potrebno tudi večjo pomoč občinskega sindikalnega sveta sindikalnim podružnicam, kar naj bi se med drugim uveljavilo v pogostejših razgovorih s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic. Tudi v radgonski občini so gospodarske organizacije dale lani v sklade mnogo več sredstev kot prejšnja leta. Največ razumevanja za združevanje sredstev za investicije so pokazala obrtna podjetja kot na primer Avtoremont in podjetje »Mesoizdelki«. Delegati so na letni konferenci med dragim omenjali, da bi bilo potrebno ustanoviti obratne ambulante, kar bi znatno zmanjšalo število bolniških dopustov. V precej živahni razpravi so delegati omenjali nekatere težave, ki jih imajo sindikalne podružnice pri izvajanju programov dela ter ugotavljali, da vlada tudi med zaposlenimi v radgonskih podjetjih precejšnje zanimanje za družbeno prehrano, ki so jo uvedli že v več podjetjih. -ko V delavnici lendavske Mehanike Skupščina občinskega sindikalnega sveta v Lendavi Več sredstev v sklade Na letni občin. sind. skupščini v Lendavi, katere so se poleg zveznega ljudskega poslanca Janeza Hribarja udeležili še nekateri drugi gostje, so zelo živahno razpravljali in kritično ocenili delo sindikalnih podružnic. Zlasti so poudarili potrebo do hitrejšem uvajanju nagrajevanja po učinku, ki je v nekaterih podjetjih, kot sta Mehanika in Dežnikama, pokazalo ugodne rezultate. Ugotavljali so tudi, da so gospodarske organizacije vložile lani precej več sredstev v sklade podjetij kot prejšnja leta, vendar naj bi posvečale temu vprašanju v bodoče še večjo pozornost, kakor združevanju sredstev gospodarskih organizacij, namenjenih za investicije. TUDI V RATKOVCIH TELEFON Vas Ratkovci na Goričkem je precej oddaljena od večjih krajev. Letos so na občnem zboru kmetijske zadruge razpravljali tudi o tem. da bi napeljali v vas telefon. Zadružniki so obljubili pomoč s prostovoljnim delom. Ratkovski gasilci pripravljajo gradnjo gasilskega doma. Meseca maja, ko bodo največja spomladanska dela opravljena, bodo pričeli. Tudi kančevski gasilci bodo letos nadaljevali z gradnjo gasilskega doma. Zbrali so tudi nekaj denarja za novo motorno brizgalno. V GEDEROVCIII TELEVIZIJSKI KLUB Krajevni odbor SZDL v Gederovcih je dal pobudo za ustanovitev televizijskega kluba v vasi. Vaščani so že zbrali nekaj denarja, nekaj pa sta prispevali tudi kmetijska zadruga in lovska družina. Za prvi maj bodo v klubu že gledali televizijski spored. Televizor bodo namestili v šob. V OKOLICI MAČKOVEC ŠE CEBELARIJO S KOŠI Na pobudo Kmetijske zadruge Mačkovci je bila ustanovljena letos v Mačkovcih čebelarska družina. Zadruga je če-belarjem nabavila 102 AŽ panja. V okolici pa je še nekaj čebelarjev, ki čebelarijo s koši. Te nameravajo vključiti v čebelarsko družino in jim pomagati, da bodo pričeli sodobneje čebelariti. Tudi kmetijska zadruga bo zgradila letos čebelnjak, v katerem bodo imeli 20 panjev. Za čebelarje so že priredili več predavanj, na šoli pa je bil ustanovljen pionirski čebelarski krožek, ki šteje 12 članov. PŠENICA V PROSENJAKOVCIH LEPO KAŽE V prosenjakovski kmetijski zadrugi sodijo, da 90 odst. pšenice kaže izredno lepo rast. Italijanske sorte so mnogo lepše od domačih, predvsem pa od onih, ki niso bile dovolj pognojene z umetnimi gnojili MLADI ZADRUŽNIKI SO AKTIVNI Na območju KZ Selo-Fokovci deluje aktiv mladih zadružnikov s samostojnima sekcijama v Čikečki vasi in v Selu-Fokovcih. Mladi zadružniki v Čikečki vasi obdelujejo v kooperativnem odnosu s kmetijsko zadrugo 50 arov zemlje. Letos bodo posejali kumarce. Sekcija mladih zadružnikov v Selu-Fokovci pa bo zasejala hibridno koruzo. Zadruga je dodelila tudi pionirski zadrugi 50 arov Sadovnika. Jeseni bodo ta sadovnjak obnovili. Sindikalne podružnice naj bi, po mnenju nekaterih delegatov na občinski letni konferenci, nekoliko bolj skrbele za strokovno vzgojo delavcev, pri čemer naj bi pomagali tudi delavski sveti. Sindikalne organizacije so napravile lani tudi v Lendavi pri uvedbi družbene prehrane pomemben korak naprej, saj se je poslužuje že večina zaposlenih. Sindikalne podružnice naj bi letos uvedle blagajne vzajemne pomoči, ki bi delavcem posojale denar za letne oddihe. -ko POSVETOVANJE KIRURGOV V RADENCIH V soboto in nedeljo je bil v Slatina Radencih sestanek kirurško-traumatološko-ortopedske sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Sestanka sta se poleg kirurgov in ostalih zdravnikov udeležila tudi predsednik in podpredsednik OLO Murska Sobota tov. Rudi Čačinovič in Franc Šebjanič. Na posvetovanju so razpravljali o načinu zdravljenja krvavečih čirov na želodcu. Do zdaj je prevladovalo mnenje, da je za zdravljenje teh čirov najuspešnejša konzervativna terapija, t. j. dieta, zdravila itd. Ob dosedanjih izkušnjah pa prevladuje mnenje, da je uspešnejša operativna terapija. V tem smislu je imel na sestanku glavni referat dr. Ivan Verdelj, zdravnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti. Korefe-rat pa je podal zastopnik Kirurške klinike v Ljubljani. Drugo, prav tako važno in zanimivo pa je bilo predavanje dr. Erika Klineja, zdravnika v Slatina Radencih o rehabilitacijskem centru, ki naj bi se osnoval v Radencih. V tem smislu je tudi dr. Erik Kline prebral referat »Zdravilišče Slatina Radenci in kirurška obolenja«. Udeleženci posvetovanja so si ogledali zdraviliške prostore v terapiji v Radencih, v Murski Soboti splošno bolnišnico, na Kapeli pa novo vinsko klet. R. J. POPIS KMETIJSTVA Dne 15. maja se bo začel v Jugoslaviji popis kmetijstva, ki bo zajel prebivalstvo na kmetijskih gospodarstvih in skoraj vse, kar spada v področje kmetijske proizvodnje. Popisali bodo prebivalstvo, delovno silo na kmetijskih gospodarstvih, kmetijska zemljišča, sadno drevje, vinograde, živino, perutnino, panje itd. Popisali bodo tudi poslopja, kmetijske stroje in orodje. Zbrali bodo podatke o proizvodnem sodelovanju individualnih gospodarstev s socialističnimi kmetijskimi organizacijami, o uporabljanju agrotehnike in naložbah individualnih gospodarstev v kmetijsko proizvodnjo. Na približno 5 odst. gospodarstev bodo uporabljali razširjeni program tega popisa in bodo zbrali več podatkov o življenjskih pogojih kmečkega prebivalstva. To bo prvi splošni popis kmetijstva v Jugoslaviji v tridesetih letih. Podobne popise bodo izvedle tudi nekatere druge države, članice Svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO). Več sredstev za izobraževanje V Ljutomeru je bila minulo nedeljo letna konferenca Občinskega sindikalnega sveta. Poleg številnih delegatov so konferenci prisostvovali tudi predstavniki Okrajnega sindikalnega sveta, OBLO in Občinskega komiteja Zveze komunistov. Predsednik Obč. sindikalnega sveta Viktor Pintarič je v poročilu prikazal uspehe dela sindikalnih podružnic pri izpolnjevanju planov ter povečevanju proizvodnje. Dejal je da bo večina gospodarskih organizacij izpolnila petletni plan že letos. K temu je znatno prispevala tudi uvedba nagrajevanja po učinku in enoti proizvoda. Nagrajevanje po enoti proizvoda so v celoti vpeljali le v opekarni Križevci in Ljutomer, uvajajo pa ga tudi ostale gospodarske organizacije. Tudi na področju tarifne politike so sindikalne organizacije precej smelo in smotrno odločale. Lani so podjetja precej povečala sklade. Največ čistega dohodka so namenila v sklade obrtna podjetja in sicer 40,9 odst. ter kmetijske organizacije, nekoliko manj pa industrija in trgovina. Sindikalne organizacije so se lani vneto lotile tudi uvajanja družbene prehrane, ki ugodno vpliva na zmanjšanje obratnih nesreč in obolenj. Vzporedne pa ugotavljam, da se je nekoliko povečalo število težjih nesreč in hkrati s tem tudi število bolniških izostankov. Tudi pri izobraževanju delavcev so lani zabeležili precej lepe uspehe, potrebno pa je, da se podružnice zavzamejo za to, da se določi še več sredstev iz skladov skupne porabe podjetij za kulturno-prosvetno in izobraževalno dejavnost. Se bolj pa se bodo morale sindikalne podružnice zavzemati za letovanja in oddih zaposlenih. V obširni razpravi so se delegati zavzemali predvsem za pravilno usmerjanje sredstev iz skladov gospodarskih organizacij. Ta sredstva naj bi podjetja, ki nimajo predvidenih investicij, posodila takim podjetjem, ki so sredi večjih rekonstrukcij in gradenj. Zavzemali pa so se tudi za pravilen odnos podjetij do komune ter za zagotovitev oddihi delavcem. -ko GASILSKO POSVETOVANJE V LJUTOMERU V nedeljo jo imela ljutomerska Občinska gasilska zveza širši razfovor z mladinskimi in sanitarnimi referenti ter referenti za žene. Govorili so o vključevanju mladine in žena v gasilske organizacije ter o organiziranju tečajev prve pomoči. VREMENSKA NAPOVED od 28. aprila do 8. maja V splošnem bo prevladovalo lepo vreme: padavine pričakujemo okrog 29. aprila in okrog 3. maja, v ostalem bo lepo vreme. Dr. V. M. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ni. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 603—70 POMURSKI VESTNIK 28. APRIL 2 Venezuelska epizoda ENODNEVNA VLADAVINA UPORNIKOV V SAN CRISTOBALU - KAKO JE KONČAL BIVŠI GENERAL LEON SVOJO PUSTOLOVŠČINO — DELAVSKA, KMEČKA IN ŠTUDENTOVSKA MILICA ZATRLA UPORNIŠKO GIBANJE Venezuela, po nafti bogata dežela na skrajnem severu Latinske Amerike, je pred dnevi doživela mučen dogodek. Skozi težko prehodne gozdove v planinskem pasu ob meji se je prejšnjo sredo vtihotapilo iz sosednje Kolumbije več sto oboroženih upornikov, po večini pristašev nekdanjega režima diktatorja Jimeneza, ter zasedlo garnizijo v obmejnem mestu San Cristobal. Od tod so po radiu pozivali prebivalstvo in vojsko, naj se upre vladi predsednika Betancourta ki je prišla na oblast po rednih parlamentarnih volitvah. Toda njihova vladavina je bila kaj kratka. Že takoj naslednji dan so se morali uporniki. ki jih je vodil nekdanji upokojeni in kaznovani venezuelski general Castro Leon, umakniti iz mesta pred napadom združene kmečke, delavske in študentske milice. Pripovedujejo, da je kmet Pablo Emilia Paesa speljal samega Leona na led. Ko se je ta namreč v četrtek umikal iz San Cristobala, je hotel priti čim-prej do meje. da bi se umaknil pred milico. Naletel je na omenjenega kmeta in mu obljubil 50 bolivarov (150 dolarjev), če ga spravi čez mejo. Toda kmet je na skrivaj obvestil milico o gibanju uporniške skupine. In ko se je ta za hip zaustavila na neki farmi, jih je obkolila skupina dvajsetih kmetov ter zajela. Generalna konfederacija dela sedaj odločno zahteva, naj upornikom strogo sodijo. Tega mnenja so vse demokratične sile v deželi, ki jih je Castro Leon s pomočjo vlade Dominikanske republike hotel uničiti ter pripeljati na oblast nekdanje. korumpirane elemente, s katerimi je sedanji režim pometel. Četudi je koalicijska vlada predsednika Betancourta ob prevzemu oblasti pričela s številnimi refor- mami, vendar ni dovolj enotna. Celo v samem gibanju, Demokratični uk-ciji, ki ga vodi predsednik, je prišlo do notranjih trenj. Levo krilo se je ločilo iz gibanja. Zahtevalo je temeljitejše socialne reforme, predvsem pa tesnejšo naslonitev na delavske množice. Levičarske sile v deželi so bile tiste, ki so predsednika opozarjale na nevarnost pred notranjo reakcijo, ki si na skrivaj želi vrnitev diktatorja Jimeneza ter na priprave generala Leona na upor. Na srečo je vlada modro ravnala tik pred pričetkom upora, da je razdelila med študente, kmete in delavec orožje ter se tako naslonila na tiste sile, ki podpirajo revolucionarne spremembe ter gospodarsko-socialna prizadevanju nove oblasti. Zarota proti demokraciji je torej prav ob pomoči omenjenih slojev propadla. Ta resnica pa tudi terja od vlade, da prisluhne množicam, željnim socialnih, gospodarskih in drugih reform. Tako je bilo pred leti... Pristaši sedanjega predsednika Betancourta na ulicah Caracasa v boju proti Jimenesovi diktaturi. Te dni so se uprli poizkusom invazije Sing Man Ri na prepihu PRED PADCEM POLITIKA, KI JE VSA POVOJNA LETA OB POMOČI ZDA IZVAJAL SVOJO VOLJO V JUŽNI KOREJI — KORUPCIJA REŽIMA, KI GA JE NAPADAL TUDI AMERIŠKI TISK — ZLORABA PREDSEDNIŠKIH VOLITEV 15. MARCA IN KRVAVE DEMONSTRACIJE Južna Koreja, južni del korejskega polotoka, ki je podobno kakor Vietnam ali Nemčija razdeljena na dva dela, velja že od vsega pričetka za deželo, ki se ponaša s svojim »velikim zaveznikom« onstran Pacifika, z ZDA. Usoda te dežele in njen razvoj je nadalje tesno povezan z imenom Sing Man Rija, osebe, ki se približuje osemdesetim letom in še vedno ne namerava zapustiti predsedniškega položaja. In prav s tem vnetim verovanjem v samega sebe in pa z metodami, s katerimi se je ohranil na krmilu, je zaslovel po vsem svetu. Vesti o korupciji režima in nasilju, ki ga izvajajo uradniki in policija nad tistimi, ki bi želeli demokratičnejši režim v deželi, so prišli na uho tudi Američanom, toda ti so menda v prepričanju, da bi boljšega člo- veka ne mogli najti, zatisnili eno oko. Odpor proti takim metodam pa se je pojavil pred nedavnimi predsedniškimi volitvami, oziroma po njih. Opozicijska demokratska stranka je javno obtožila Rijevo upravo, da je volitve zlorabila. Posebno študenti so javno obsodili policijo zaradi pritiska in nasilja na dan samih volitev. In nato so sledile demonstracije po vseh večjih mestih. posebno v Seulu, kjer se je odpor proti policiji spremenil v pravi upor, v katerem je padlo na desetine ljudi. S tem je bila mera polna. Vretje ni ponehalo, temveč se celo stopnjevalo. Sing Man Ri je začutil, da se mu sedež maje. Opozicija je vse bolj zahtevala, naj odstopi in razpiše nove volitve. Pred dnevi je spričo krvavih dogodkov in silnega ogorčenja po deželi obljubil, da bodo namesto sedanjega predsedniškega sistema po zgledu na ZDA, kjer je predsednik republike hkrati tudi vladni šef, uvedli poseben položaj predsednika republike in poseben položaj vladnega predsednika. Toda tudi to odločitev je skušal izigrati. Najprej je trdil, da bo obdržal predsedniški položaj, pozneje pa je spet zaželel vladno predsedstvo in je že tudi iskal »sposobne mi-uistre za kabinet«. Toda javnost, na katero močno vplivajo liberalni krogi s študenti na čelu, tudi s tako spremembo ni zadovoljna. V Saulu so bile v nedeljo spet velike demonstracije. Kakih 30.000 ljudi je prodrlo iz predmestja v središče pred predsedniško palačo. Na nje so poslali redne čete, ki so ubile tri ljudi, več pa ranile, četudi niso smele uporabljati orožja. To se je zgodilo potem, ko je Sing Man Ri zaradi ogorčenih protestov sporočil, da bo razpisal nove predsedniške volitve in po potrebi tudi odstopil. Sami dogodki v Koreji bi ne bili toliko pomembni, če bi ne šlo za osebo, ki je vsa leta ovirala vsakršna prizadevanja po združitvi obeli delov. Na njej so Američani zgradili tudi svojo obrambno ost zoper »komunistično nevarnost«. Kakor drugod po svetu, se temelji diktatorskih hotenj majejo. In kar je poglavitno: zaradi revolta v deželi sami. SKUPNA STRATEGIJA WASHINGTON — Po zaključnih razgovorih Eisenhower-de Gaulle v Camp Davidu so izdali uradno poročilo, v katerem je rečeno, da sta se oba predsednika domenila o »skupni strategiji Zahoda« na majskih razgovorih s Hruščevom v Parizu. Strinjata sc tudi v tem, da je razorožitev najpomembnejše vprašanje, ki ga je treba rešiti. De Gaulle je v govoru pred ameriškim kongresom tudi dejal, da se bo Francija oboroževala z jedrskim orožjem, dokler se Anglija, ZDA in SZ ne odrečejo atomske oborožitve. V PAKISTANU IN INDIJI KARAČI — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je po obisku v Pakistanu odpotoval v New Delhi, kjer se bo sestal z indijskim finančnim mini- strom, premierom Nehrujem in predsednikom republike dr. Prasadom. Po uradnih razgovorih v pakistanskem glavnem mestu Ravalpindi s pakistanskimi vladnimi predstavniki je jugoslovanski visoki gost obiskal predsednika vlade Ajub Kana. Kot neposreden rezultat razgovorov je jugoslovansko-pakistanski sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju, ki so ga podpisali v ponedeljek popoldne. Na pakistanski strani izjavljajo, da ta utegne odpreti pot ostalim sporazumom. SILEN POTRES V IRANU TEHERAN — Iran, znano deželo potresov v zadnjih letih, je doletela te dni nova, huda nesreča. Močni potresni sunki so skoraj do tal porušili mesto Lar ter vas Geraš, ki ga sestavlja več naselij. Po uradnih vesteh je pod ruševinami izgubilo življenje 200 do 250 ljudi. Prva poročila so govorila celo o 3000 smrtnih žrtvah. Dan nesreče bodo razglasili za dan žalosti. Teheranski radio je pozval prebivalstvo, naj gmotno podpre prizadete. Prispela je že tudi prva pomoč iz tujine. ZDA so poslale 100 ton moke. Na poziv šaha so otroke staršev, ki so jih ubile ruševine, prepeljali v Teheran. SAMO — ZAPOR PORTVILLE — Južnoafriško notranje ministrstvo je ukazalo policiji, naj zapre vse tiste domačine-črnce, ki niso zaposleni. To naj bi bil odgovor na stavkovni val, s katerim domačini protestirajo proti rasizmu ter proti preliti krvi v Sharpevillu. Vlada bo tudi pospešila doseljevanje belcev, da bi okrepili belo raso. Še ena neodvisna država RAZGOVORI O PRIHODNOSTI BRITANSKE KOLONIJE SIERRE LEONE — RAZGLASITEV NEODVISNOSTI ŽE 7. DECEMBRA? Sierra Leone meri približno 80.000 km2 ter sodi med majhne afriške dežele. Značilno zanjo je tudi, da je sila redko naseljena. Med 2 milijonoma prebivalci je le 2000 belcev. In prav ta številka govori o tem, da je dežela v pravem pomenu besede afriška. Med belci je ogromno število uslužbencev kolonialne uprave. Pravijo, da se Angleži niso upirali in se tudi ne upirajo popolni neodvisnosti v okviril Britanske skupnosti narodov Četudi je v tej deželi vladal zadnja leta mir. to še ne pomeni, da bi ne bilo močno razvito nacionalno gibanje. Angleži se baje ne zanimajo za to kolonijo predvsem zato, ker je oddaljena od ostalih britanskih afriških posesti in tu- di slabo razvita. Delno celo uvaža hrano in je znana samo po dragem kamenju. Za Sierro Leone so v Londonu vedno trdili, da je »najbolj lojalna kolonija«. Toda že leta 1955 je prišlo do oboroženih spopadov s kolonialnimi silami. Britanska vlada je pozneje popustila in položaj se je normaliziral. Prejšnji četrtek je že prispela posebna delegacija domačinov v London na pogajanja. Britanska vlada predlaga, naj bi neodvisnost v okviru Britanske skupnosti narodov dobili že 7. decembra 1960. V Londonu pravijo, da se vlada predlogu ne bo upirala. Tako se bo še letos neodvisnim deželam Nigeriji, Togo, Kongu in Somaliji pridružila še Sier- ra Leone. Nekatere poznavalce ta nenavaden preobrat v Londonu malce preseneča, ker so se z neodvisnostjo Gane poprej precej obotavljali. Vendar je treba na drugi strani pridati, da se v Londonu počasi, toda občutno otresajo starih kolonialističnih načrtov in se prilagajajo novemu času. In ta prinaša edino možno in pametno rešitev za 20. stoletje — neodvisnost Afriki, nekje prej, drugje pozneje. — Sedemdesetšestletni švicarski profesor August Piccard, znani raziskovalec morskih globin, je izjavil, da lahko doseže batiskaf (priprava za spuščanje v morje), ki ga je zgradil njegov sin Jacques in je že dosegel 10.900 m, tudi globino 22.000 metrov. (Reuter) Koča Popovič - za boljše stike V ITALIJI - VLADNA KRIZA RIM — Tudi nekdanjemu predsedniku vlade in prvaku krščansko-demokratske stranke Fanfaniju se ni posrečilo sestaviti vlado. Tako se je odrekel te naloge, še preden je dobil od predsednika republike mandat. Kaže, da so se znotraj stranke dvignili desničarski krogi ter odklonili podporo vladi »leve sredine«, ki bi jo poleg krščanskih demokratov sestavljali še predstavniki socialnih demokratov in republikancev. Vladna kriza prehaja počasi v tretji mesec. ZA ZAPRTIMI VRATI V ponedeljek sla ministrska predsednika Ču En Laj in Nehru zaključila uradne razgovore, ki so trajali več kot teden dni. Že takoj spočetka ni bila za nikogar nobena skrivnost, da se nanašajo na sporna obmejna vprašanja, ki so pred meseci močno ogrožala varnost o tem delu Azije in celo postavila na tehtnico kitajske izjave o privrženosti načelom miroljubnega sožitja. Razgovori so potekali največ med »štirimi očmi«, oziroma ob navzočnosti ožjega kroga ljudi brez običajnih izvedencev. Oba državnika sta torej že imela dovolj zbranega gradiva, s katerim sta lahko podprla svoja stališča Zanimivo je, da sta že takoj ob pričetku, o pozdravnih govorih, pokazala, da sam spor še vedno ocenjujeta po svoje. Za Ču En Laja gre pri vsej zadevi le za »bežni spor«, torej za manj pomemben mednarodni dogodek, ki ga je mogoče od- praviti z dnevnega reda brez večjih težav v korist obeh dežel in njune »tradicionalne politike prijateljstva«. Indijski predsednik pa je zadevo ocenil mnogo resneje. Pekinško dejanje na mejah še Dedno smatra kot samovoljo in pritisk. Svet je pričakoval od srečanja Nehru — Ču En Laj več. kot je dočakal. Po dolgem času so izdali v bistvu prvo in zadnje uradno poročilo, Razgovori niso napredovali niti za las, ker na obeh straneh vztrajajo pri svojem. Vendar je treba poudariti dvoje: — da se bodo vladni predstavniki v času med junijem in septembrom še nekajkrat srečali in problem obravnavali in — da bodo na obeh straneh pazili, da bi ne prišlo do incidentov ali zaostrovanja položaja in da se bodo ravnali po stanju, kakršno je sedaj. Kitajski gost je na tiskovni konferenci izrecno poudaril, da Peking ne smatra tako imenovane Macmahonove črte za mejo, vendar bo v času, ko pogajanja še trajajo, priznal tako stanje. To pomeni, da je nevarnost pred zaostritvijo minila in da preostanejo samo še strpna pogajanja. Tudi to predstavlja za Azijo in ves svet hrabrilno novico. DOLARJI IN PREDSEDNIK Ameriški volivci bodo septembra izvolili predsednika republike. Eisenhower, priljubljena osebnost in republikanec, se bo umaknil iz Washingtona, za najverjetnejšega naslednika pa štejejo sedanjega podpredsednika Nixona. Sin znanega milijarderja Rockfellera se je pred nedavnim umaknil podpredsedniku, četudi ga je tisk potiskal v ospredje in ga že videl na predsedniškem položaju. Demokratska stranka bo verjetno najbolj podprla senatorja Kennedyja, »kandidata z otroškim obrazom«. V V tisku lahko najdemo — v besedi in sliki — mnogo podrobnosti o tem, kako nastopajo kandidati pred volivci, da bi si pridobili njihovo naklonjenost. To pač delajo na tipičen ameriški način. Reklama je pol uspeha, pravijo. In slednjič je tudi kandidatura tod neke vrste — trgovski posel. Kakor poroča dop. »Vjesnika« Husič iz New Yorka, je tisk po prvih tednih »resnejše« predvolilne kampanje nenadoma pričel odvijali pred bralci podatke o gmotnem stanju Nixona, Humphreya, Kennedyja in drugih, seveda z namenom, da bi za svoje miljence pridobil to ali ono srce. Tako skušajo nekateri dokazati, da ima ta ali oni kandidat dovolj lastnih sredstev; potemtakem se lahko posveti le politiki in »skrbi za javni blagor«. Skratka: ne potrebuje politične kariere zato, da bi si zagotovil določene dohodke kot bodoča glava ameriške uprave. Na drugi strani utegnejo »siromašni kandidati« nalete- ti na simpatije delovnih množic prav zaradi — siromaštva. Senatorja Humphreya javno imenujejo »siromašni kandidate. Z a podpredsednika Nixona trde, da živi pravzaprav samo od svoje plače. O Kennedyju, Simingtonu in Johnsonu pa pravijo, da so milijonarji. Toda Američani ne bi bili Američani, čo bi ne tudi javno »odkrili« drugih podrobnosti iz njihovega zasebnega življenja. Tako izvemo, da je predvideni republikanski predsednik prejemal v času, ko je študiral pravo, 35 dolarjev mesečno od družine. Na splošno sc čudijo, kako je sploh mogel s tem denarjem dokončati vseučilišče. Takoj po diplomi se je oženil. Baje mu žena ni le kupila prstana za poroko, temveč tudi plačala stroške za »medeni mesec«. Toda lovci na senzacije gredo še naprej. Tako pišejo, da je Nixon v mladih letih rad igral poker in da si je z igro priigral precej denarja. Tako je z ženino pomočjo zbral 10.000 dolarjev. Eno polovico je po- rabila družinska hiša, drugo pa — njegova prva politična kampanja. Pričel je služiti tudi kot vse bolj ugleden publicist. Danes ima 35.000 dolarjev letne plače in se vozi v »starem« »Oldsmobile« iz 1. 1935, za katerega bi ne dobil več kot 700 dolarjev. V Nixonovo aktivo računajo tudi 15.000 dolarjev zajamčene letne pokojnine, ki bo prenehala — po 60. letu njegovega življenja. Simbol senatorja Humphreya je »drugstore«, neke vrste splošne ameriške »apoteke«, v kateri lahko kupiš vse, celo hrano in pijačo. Končal je farmacijo in je prva leta po poroki preživel z ženo v eni sami sobici. Med drugo svetovno vojno ni služil v armadi zaradi nekaterih fizičnih napak, pa je postal učitelj v nekem coledgeju. Toda že tedaj se jc pričel njegov dvakratni napredek, bolj v politiki, a manj v finančnih zade- vah. Uspelo mu je, da je postal senator, toda denarno je počasneje napredoval. Zato ga tudi danes imenujejo »najsiromašnejši med vodilnimi demokrati«, četudi prejema 22.500 dolarjev letne plače in ima še 10.000 dolarjev drugih dohodkov. Ko so Texačani pred nedavnim podarili svojemu senatorju nov »Ca-dilac«, ga je senator Johnson odklonil. Toda on kot milijonar je imel pri tem povsem drug namen. Pravijo, da je uspel V življenju po zaslugi svoje žene. Vendar naj bo kakor koli že: smatrajo ga kot človeka z več milijoni, saj nadzira neko radiotelevizijsko družbo in ima posestvo s 4000 akrami bombaža v Alabami. Njegov senatorski kolega Kennedy se je rodil v aristokratski družini in se počasi povzpel od novinarskega reporterja do magnata korporacije železa in jekla s kapitalom, ki je že zdavnaj prekoračil milijon dolarjev. Oče Kennedyja je bil tako bogat, da je samo v gospodarski krizi leta 1929 izgubil 15 milijonov dolarjev, vendar se bogastvo v družini s tem ni omajalo. Zato lahko sin John sedaj trdi, da ga »denar ne mika«. Bazen tega se je poročil hčerko newyorškcga finančnik a trinadstropno hišo v Georgetownu, stalno stanovanje v Bostonu, družinsko hišo v New Yorku ter vilo v mondenskem letovišču Palm Beach. Gmotni položaj demokratskega prvaka Stevensona cenijo na pol mi-liona dolarjev, newyorški guverner Rockfeller pa baje sam ne ve, koliko pravzaprav ima: 816 ali desetkrat več milijonov. Seveda Američani ne bodo nekoga volili samo zato, ker je bogat, vendar žele spoznati tudi to stran bodočega predsednika. Nekateri pa navzlic temu sodijo, da imajo spričo ameriške mentalitete siromašnejši —manj izgledov. Trije, ki so v zobeh: Nixon, Rockleller in Kennedy (od leve proti desni) POMURSKI VESTNIK, 28. APRIL 3 Mladost ob Moravi Zapiski z obiska v VIII. Pomurski MDB Štefana Kovača na gradnji Avtoceste bratstva in enotnosti Niš. Prijazen sprejem v Glavnem štabu mladinskih delovnih brigad. Kratek, a prisrčen pomenek — in rešena prva težava. V brigado, v VIII. Pomursko? Lahko pomagamo! Toliko, da vsedemo za mizo v restavraciji naselja, že se nam pridruži nasmejan, črnolas brigadir. Vozač, se predstavi — možemo u Klisuru, kada želite, čekam. Zdaj srno že v vozilu, ki zavija z dvorišča štabnega naselja na cesto proti jugu. Jeep, ki nehote vzbuja spoštovanje ob misli na kilometre daljave pred nami do naselja brigade, kamor smo namenjeni. Na cesti prehitevamo pešce, kolesarje, motoriste, tovornjake; hiše ob strani so čedalje redkejše. Naše vozilo ropoče, trese, se nagiba v ovinkih, vendar vozač je veščih rok. Opazujem ga in kakor da bi uganil moje misli, pojasnjuje — e, pa, znate! Pro-šao on kroz tri radne akcije. Pa če još! Spogledamo se, jeep — veteran iz treh delovnih akcij. Ta bi imel kaj povedati. Pred nami se je pojavil velik napis AUTOPUT in kakor da bi se umiril po prvem naporu, je zdrsnil voz na široko, belo cestišče. Zdaj gre še hitreje, bela cesta drsi pod kolesi vozila, hitreje, hitreje — dokler ne vstane pred mami nov napis, za katerim je pa konec širokega asfaltnega cestišča. Tu začne druga trasa avtne ceste v izgradnji. Zdaj vozilo poskakuje čez kotanje, hrope in kdaj pa kdaj jezno zaklokoče. Razrita trasa pa nam ponuja prva srečanja — brigada; z dela se vračajo. Slovenci, Celjani, naselje Malošište — pojasnjuje vozač, vtem ko smo že sredi med njimi. Veselo nam mahajo v pozdrav, toda jeep poskakuje dalje. Trasa je še bolj razrita, zavijemo vstran, skozi neko vas, toda kmalu smo spet na (trasi. Zdaj je mestoma mokra, blatna, dokler se ne znajdemo pred velikim slojem skalovja, izza ovinka pa se zablešči široki tok Južne Morave. Smo že v Klisuri, tu blizu nekje bodo naši. Še dober kilometer razrite poti tik ob vodi Morave, zavoj v levo ob kolenu reke nam od- krije pobočje nizkega hribčka, kjer je prav v sredini cvetočega »šljivika« naselje štirih brigad. Na cilju smo. Mačvanska, Plevljanska, Kri-ževačka — in prav na kraju naselja, na maj lepšem mestu, domuje zdaj VIII. Pomurska MDB Štefana Kovača. Zdravo, fantje, dekleta; tu smo, nepričakovano, kaj? TAKO SO SPREGOVORILI NA BRIGADNI KONFERENCI Ej, jeep, veteran; kolikokrat si doživel že kaj takega. Saj še kmalu na prosto me bomo mogli. Obsuti smo z obrazi in vprašanji z vseh strani. Vsi naenkrat in vse obenem. Vsa vprašanja: kako doma, kako v Pomurju, na Goričkem, v Prlekiji, kako mladina, kako druga brigada — se združujejo s stiskom vseh rok v eno; v topol in svež pozdrav mladosti. Vsem im na vse odgovoriti — nemogoče. Sicer pa, smo že drugje. Nič ne vprašujejo več, pripovedujejo že. Žarečih obrazov, nasmejani, vedri in vsi počez: udarni smo, enkrat, večkrat in še bomo, tudi za posebno pohvalo nam gre in bo (!); lepo je tu, tovariši smo, delamo, učimo se, zadovoljni smo — im še in še. Razmišljam o tem, kako je bilo snidenje z brigado. Pri- srčno, mladostno in zdravo, kot je lahko samo v brigadi. Zdaj je pogovor resen, tu je štab brigade, tu je brigada, zdaj je konferenca: Vsak dan na bolje gre in iz dneva v dan so vidnejši uspehi brigade. Začetne težave z urejanjem v naselju so za nami, tudi organizacijsko smo se utirili, normo zadovoljivo presegamo in še bolj jo bomo, čeprav delamo zdaj na težjem, kamnitem terenu. Pridobili pa smo si več izkušenj, zato ne bo težav. Tako komandant brigade, Rade Nešovič. In za njim drugi — namestnik Janez, sekretarka Marija, intendant Peter, komandirji čet: telesno smo šibkejši od sosednjih brigad, toda ne damo se! Glede higiene, urejenosti prostorov in v disciplini pa smo najboljši, čeprav so vmes tudi izjeme. Devetnajst mladincev in mladink je opravilo izpit za vožnjo z mopedom, nekaj jih obiskuje zidarski tečaj, a traktoristi so že položili kontrolni izpit s povprečno oceno plus 3. Predavatelji na tečajih trdijo, da so naši mladinci in mladinke med najboljšimi. Dvaintrideset deklet je med nami, več kot v vseh ostalih brigadah naselja, vendar ne zaostajajo za fanti. In vse je potrdil zbor brigade: dober štab imamo, vsi smo tovariši, Škergeta iz Krapja, ki mi bil naših misli, smo poslali iz brigade, ne maramo, da bi nam kdorkoli škodoval na ugledu in še se bomo potrudili. Razmišljam: morda bi storil brigadi krivico, če bi iskal najboljše med dobrimi, kajti največ je vredna enotnost, čvrsto tovarištvo, ki se poraja med temi mladimi ljudmi. Razen petih, šestih morda, so sami kmečki mladinci in mladinke, vsak s svojo željo in čustvi in mnogi izmed njih so prav v teh nekaj tednih življenja v brigadi prišli do spoznanja, da zdaj jasneje vidijo pred seboj svoj cilj in iskali bodo not do njega. Zdaj pa so tovariši, ve- liki tovariši, in nikoli ne bodo pozabili življenja v brigadi, kajti nekaj bo ostalo im nastalo iz tega tovarištva. Kljub temu, naj bo; tako je povedala brigada: najboljša je vseskozi II. četa, med brigadirji pa je treba omeniti Marijo Čemela, Marijo Ferenčak, Jožico Vogrinec, Eriko Poredoš in Marijo Jerebic med dekleti, Ivana Sobočana iz Beltince, Milana Gerguriča, Arpada Bar. bariča, Gezo Novaka, Rudija Rajsarja, Jožeta Pečica, Jurija Bogdana, Franca Kiša med fanti. In seveda Josipa Gorzo, komandirja II. čete! Zaključek brigadne konference: prizadevali si bomo, da bi bili v vsaki dekadi proglašeni za udarno brigado. Na delovišču NAPREJ, PLAVI, PLAVI...! Ne, nismo na kaki tekmi zvezne nogometne lige. Le gostje iz sosednjega naselja so tu; celjska in novogradiška brigada. Navijači pa niso nič manj temperamentni kakor na katerikoli veliki tekmi. Naši so plavi, gostje iz Malošišta rdeči. Tudi njihovih navijačev je precej, toda zgubili so se v poplavi štirih brigad iz Klisure. Plavi so gospodarji terena. Vsak teden se srečata ti dve nogometni enajstorici. In vsakikrat pripade zmaga plavim. Tudi danes ni vprašanje zmaga za plave, tekma je že dobljena. Tudi simpatični gostje, med katerimi je največ Celjanov, so se že sprijaznili s tem. Le za časten gol jim gre. Toda gledalci navijajo: gol, gol, hočemo še gol. Padlo jih je še več in tudi častni gol za goste. Končni rezultat — 8:1 za »plave«. Gostje niso imeli sreče niti v odbojki, zmagali so domačini — »plavi« — z 2:0. športno življenje je v naselju zelo razvito. Tudi pogoji za to so. Lepo urejeno nogometno igrišče, igrišče za odbojko in pripraven teren za razne druge športne igre, le nekaj desetin metrov niže naselja — in mnogo prostega časa; le kdo ne bi izkoristil vseh priložnosti. Vse štiri brigade se tudi v športu kosajo med seboj, kadar pa pride do srečanja s sosednjim naseljem, potem so športniki vseh štirih brigad v enem, nastopajo najboljši, in težko jim je takrat priti do živega. To ni uspelo nobenemu nasprotniku. Pomurci so priznana »sila« med športniki v naselju. Manj v nogometu, zato pa več v odbojki in drugih igrah. Strelci pa trdno držijo prva štiri mesta na vrhu najboljših. Največ športnih lovorik priznavajo namestniku komandanta, Ja-nezu Kuharju. Njegovo šport- no slavo pa spremlja tudi »re-petaška« — tudi tu je na vrhu rang-liste. K hudomušni pripombi o štirih porcijah večerje po tekmovanju z Brestovčani sodi tudi namigavanje o zelo zgodnjem vstajanju namestnika Janeza. Tudi tokrat mu prija večerja, vendar ne le njemu, vsem, tudi meni. Bojim se le, da bo Vili opazil drugo pošiljko večerje pred menoj; gromki repetaški ho-ruk mi potem ne uide. Sicer pa — počutim se kot brigadir. * Zdaj je v brigadi že javna skrivnost, da se je število »re-petašev« povečalo, vsaj v tistih treh dneh našega obiska. Ko to (priznavam, smo že doma. Brigada pa je ostala na trasi. Ko bodo objavljeni ti zapiski, se boste nemara že vračali s trase. In verjamem, da se boste vrnili zadovoljni. Vsak se bo vrnil z nečim, kar mu bo za vedno ostalo. Mandi boste morda oskrbeli kos oblačil narodne noše, o kateri je toliko govorila in jo občudovala, tudi frulo je morda že dobila in upam, da še živi tista velika želva v njenem kovčku, zaradi katere bi skoraj pozabila na pošto brigadirjev. Brigadir »Švejk« iz II. čete mi je dejal, da bo ostal na trasi še dva meseca, rad bi postal zidar, toda spomin na njegovo vedro obnašanje bo vedno prijeten. Tudi intendant Peter — v naselju priznan kot »osvajač«, se bo vrnil in preden bo odšel t Armado, se bo gotovo večkrat srečal z dekleti, ki so mu pomagale nositi vodo in vsakikrat se bodo pomenkovali o tem, kako je »prelisičil« komandanta. Preden se boste v Murski Soboti razšli, boste gotovo še enkrat razdrli tisto o komandantu in intendantu, ko bi kmalu zmrznila zamotana v šestnajst odej, a Šerif bo prevzel poveljstvo nad Ho-ruk pozdravi, Pištek, Lutka, Fis in vsi ostali, katerih brigadirska imena si nisem zapomnil, pa boste sodelovali. Vsem lep pozdrav! Borut Lah VIII. Pomurska mladinska brigada IZ DNEVNIKA BRIGADE Listam po zvezku, ki nosi naslov: Dnevnik VIII. Pomurske MDB Štefana Kovača. Bogata je njegova vsebina, četudi sem prepričan, da še zdaleč ni v njej zabeleženo vse, kar bi bilo vredno in potrebno zabeležiti. Naj spregovori ta dnevnik. Sreda, aprila: Deževalo je. Kakor že večkrat; zjutraj je bilo sončno, proti poldnevu pa se je vlilo. Delali smo v Klisuri. Več sto metrov dolg skalnat hrib ob bregu Morave moramo odsekati in zgladiti široko traso avtoceste, ki bo speljana tik ob Moravi. Upali smo, da bo naliv kmalu prenehaj. Toda ni. Nekoliko je sicer pojenjalo, vendar je deževalo naprej. Komandant Rade je bil na trasi. Oziral se je v oblake nad nami in zmajeval z glavo. Slutili smo, kaj namerava in ni nam bilo po volji. Še poldrugo uro dela tako kot smo začeli in presegli bomo normo vsaj za 50%. Toda oblaki se niso raztrgali in sonca ni bilo videti. Komandant je dal povelje: v zaklon, dokler ne preneha deževati. Niti enega ni bilo na trasi, ki bi izpolnil povelje. Začudil se je, komandant, toda povelja ni ponovil. Bilo bi zaman. Vzel je v roke kramp, pomaknil titovko na tilnik, preletel z očmi po naših sklonjenih postavah in se nam pridružil brez besed. Še vedno je rahlo deževalo, ko smo se vračali v naselje. Toda peli smo tega dne tako krepko in vedro, kot še nikoli poprej. Z dela se je vračala brigada tovarišev... Sobota, aprila: Vsi smo bili radovedni, kaj bo storil danes naš »Šerif« Vili. Vedno dobre volje (včasih celo malo preveč), ne mara sicer »požarstva« in »ivice« — najrajši pa ima športne igre — je izjavil, da bo posekal rekord »šoferja« iz soSednje črnogorske brigade ter prepeljal več samokolnic. Držal je besedo — v štirih urah je prepeljal 300 samokolnic tovora na razdaljo 10 do 12 metrov. Pa še ni maral odnehati, dokler ni posegel vmes komandant in mu prepovedal nadaljnje tekmovanje. Prav je imel komandant, ni nam treba pretiravati. Toda kljub temu — čestitamo ti. Vili; postavil si rekord naselja’ Ponedeljek, aprila: Danes smo doživeli velik dan. Prav v naše naselje in tudi k nam, na traso, so prišli predstavniki mladinskih organizacij iz 36 dežel sveta, iz Evrope, Azije, Afrike. Kot udeleženci Dvanajste konference organizatorjev mednar. prostovoljnih delovnih akcij, ki je bila te dni v Niški banji, so se ves dan mudili med nami. Nikoli poprej se nismo srečali med seboj in morda se nikoli več ne bomo, toda danes ni bilo med nami zemljepisnih razdalj in ne jezikovnih pregrad. Nekaj časa na trasi ni bilo mogoče razločiti gostov in brigadirjev. Vsi smo bili mladinci in pod udarci naših krampov in lopat je iz razritega skalovja in zemlje nastajala podoba bodoče Avtoceste... VIII. Pomurska MDB Štefana Kovača je dobila tudi spomin na ta obisk. Lepo vezena rutica, s simbolom dežele in njenih ljudi. Podaril nam jo je mladinec z otoka Cipra. Četrtek, aprila: Naša kulturnoprosvetna skupina je gostovala v bližnjih Kočanih. Nastopili smo z recitacijami, skeči iz brigadirskega življenja in peli slovenske narodne pesmi. Vaščani so nas zelo prisrčno sprejeli, nekatere točke sporeda smo morali ponoviti. Kulturno - umetniško društvo Kočani nam bo vrnilo obisk prihodnjo soboto. Domenili smo se, da bomo priredili skupen nastop: brigadirji naselja in člani društva in tako obiskali nekaj bližnjih vasi. * Še obračam liste dnevnika brigade. Vsak popisan list je delček brigade, delček njenega življenja. A koliko vsega je ostalo nezapisanega! Naselje »Moša Pijade« v Klisuri ob Moravi Danes in jutri, ko se delovni ljudje po vsem svetu pripravljajo, da proslavijo Praznik dela — 1. maj, je tudi med našimi ljudmi mnogo prijetne, ga razpoloženja. Letošnji praznik naj bo toliko bolj bogatin svečan, ker slavimo 15. obletnico svobode in 10-Ietnico delavskega samoupravljanja. Zato poskrbimo, da bodo naša mesta in vasi v teh prvomajskih dneh čimlepše okrašena s cvetjem in zastavami. 4 POMURSKI VESTNIK. 28. APRIL DESET LET SAMOUPRAVLJANJA PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV O SVOJIH IZKUŠNJAH IN PROBLEMIH ODLOČNI KORAKI V SVET SAMOUPRAVLJANJA • Proizvodnja — rdeča nit vseh razprav • Kolektiv zahteva, da je delavski svet dosleden zagovornik teženj proizvajalcev • Kako sl ponekod še predstavljajo skrb za človeka • Delavci, ki nimajo volilne pravice Za prvomajski razgovor o deseti obletnici samoupravljanja v naših podjetjih smo obiskali predsednika DS pri Proizvodnji nafte Lendava Jožeta JELENA, predsednika delavskega sveta na KG Črnci-Apače Štefana LONČARJA, predsednika delavskega sveta Slatinskega podjetja v Radencih Ivana POLANCA, predsednika delavskega sveta opekarne Lendava Ivana HOZJANA, predsednika delavskega sveta v radgonskem podjetju »Mesoizdelki« Rudija ŠTELCLA in predsednika delavskega sveta KGG Lendava Franca DANCA. Ugotovitve, da so delavski svet v desetih letih pridobili veliko izkušenj in da so se v tem obdobju pojavile pri delu organov samoupravljanja tudi določene težave, niso bile prav nič posplošene. Kar po vrsti so navajali predsedniki delavskih svetov dejstva in jih komentirali ter ocenjevali. Nekateri od teh, ki smo jih obiskali, so bili že v prvih delavskih svetih pred desetimi leti. Primerjali so prve seje delavskega sveta s sedanjimi in ugotavljali, koliko so pridobili organi samoupravljanja na pomenu. Ni bilo nešteto težav samo zaradi tega, ker delavski sveti od začetka niso prav vedeli, kaj vse spada v njihovo pristojnost, temveč prav toliko problemov je nastajalo ob tem, ker člani delavskih svetov niso bili dovolj aktivni. V prvih zapisnikih delavskih svetov vidimo, kako skope so bile pogostokrat razprave o posameznih problemih. Kljub temu, da je bila rdeča nit vseh razprav na zasedanjih delavskih svetov pro- izvodnja, so predsedniki poudarjali, da so bili tudi člani delavskih svetov čestokrat med tistimi, ki so po seji v kolektivu zastopali drugačna stališča, kot so jih sprejeli in zanje glasovali na seji. Vidneje so se pričeli uveljavljati delavski sveti v letu 1956, predvsem pa v zadnji mandatni dobi. ki je bila podaljšana od prejšnjega enega na dve leti, kar ugodno vpliva na razvoj samoupravljanja. Glavno, kar je delavskim svetom uspelo v desetih letih najbolj dosledno izvajati, je bila skrb za nemoteno proizvodnjo in za investicijsko izgradnjo. Predsedniki delavskih svetov, ki smo jih obiskali, so sodili, da so se v tem pogledu delavski sveti najbolj uveljavili in si s tem tudi v delovnih kolektivih pridobili ugled. V večjih podjetjih, kot je na primer Nafta, so se ustalile tudi oblike dela organov samoupravljanja. »Predsednik upravnega odbora in direktor redno poročata na sejah delavskega sveta o delu upravnega odbora.« je dejal predsednik delavskega sveta Nafte Jože Jelen. Tudi člani delavskega sveta so vsaj sedem dni pred zasedanjem se- znanjeni z vso problematiko, ki jo obravnavajo, na vsako delovišče pa potem pošljejo zapisnik seje delavskega sveta. O pripravljanju sej so dali predsedniki mnogo pripomb. Na primer to, da je seznanjen z dnevnim redom pred sejo le predsednik delavskega sveta. Potem seveda ni nič čudnega, če so nekateri predsedniki zatrjevali, da sodelujeta v razpravah na sejah še vedno le dobri dve tretjini članov. Pa ni vzrok za premajhno aktivnost samo v tem. Člani delavskih svetov so pogostokrat še premalo razgledani, premalo poznajo finančno poslovanje podjetja, ali pa poslušajo na sejah tako sestavljena poročila, da jih ne morejo razumeti. »Prav je, da so bili organizirani seminarji za člane delavskih svetov,« je dejal predsednik Stefan Lončar s posestva Črnci-Apače. »Take pomoči bi morali dobivati delavski sveti še več!« V kmetijstvu so se organi samoupravljanja doslej uveljavili v manjši meri kot v industriji. Glavni vzrok je ne- stalnost delavcev in pogostokrat se dogaja, da se v enem letu menja precejšnje število članov del. sveta in odide na druga delovna mesta. Kolektivi so pogostokrat zahtevali, da je delavski svet razpravljal o predlogih posameznikov, ali pa je sindikalni upravni odbor nakazal delavskemu svetu, da odloča o do- ločenih vprašanjih. »Pri nas smo imeli tak primer pri razpravah o uvedbi osemurnega delavnika,« je omenil v razgovoru predsednik delavskega sveta pri KGG Lendava Franc Danč. O tem predlogu, ki so ga sprožili člani kolektiva, je razpravljala sindikalna organizacija in končno je prišlo vse skupaj pred delavski svet. Ta je po daljših razpravah na dveh sejah ugotovil, da je edina ovira za to preskromna mehanizacija. Ko je delavski svet svoj sklep kolektivu obrazložil in prikazal, da je uvedba osemurnega delavnika čez vse leto preuranjena, je sprejel kolektiv to obrazložitev z odobravanjem. Povsod drugod, pa tudi v radenskem Slatinskem podjetju, so delavski sveti že pred leti razpravljali o novogradnjah. Če so se nameravane investicije zakasnile, so člani kolektiva zahtevali od članov delavskega sveta, da se zavzemajo za čim hitrejšo izgradnjo. Pritisk proizvajalcev je narastel predvsem z uvedbo nagrajevanja po učinku. Delavci so namreč ugotavljali, da z zastarelimi napravami ne morejo dosegati zadovoljivega učinka. Z uvajanjem nagrajevanja po učinku ali po ekonomskih enotah se je spremenil tudi odnos kolektiva do vseh gospodarskih vprašanj podjetja. Vsako leto so kolektivi z večjim razumevanjem odstopali čisti dohodek za investicije in za povečanje proizvodnje. Zato je tudi razumljivo, da so si delavci pri strojih kot v organih samoupravljanja prizadevali proizvodne obrate mehanizirati in obnavljati. In delavski sveti morajo dosledno vztrajati, da se investicijska dela pospešijo, in postavljajo upravnim vodstvom kot najvažnejšo nalogo rekonstrukcijo obratnih prostorov. V industriji, pa tudi že na kmetijskih posestvih je tako delavski svet stopil korak naprej. Zanimivo je. da so nekateri predsedniki delavskih svetov zatrjevali, da bi morali imeti predsedniki nekoliko več časa za proučevanje problematike podjetja, v finančnih poslih pa hi morali biti najmanj toliko »doma« kot direktorji in računovodje. Če že ne vsi člani delavskih svetov, pa ob takih mnenjih čutijo odgovornost do kolektivnega upravljanja vsaj predsedniki delavskih svetov. Važna je ob oceni dosedanjega dela organov samoupravljanja tudi ugotovitev, da so člani delavskih svetov v mnogih primerih pokazali večjo prizadevnost za čuvanje zakonitosti kot uprave podjetij. In kako je sodeloval z delavskim svetom sindikat? Pri Nafti člani odbora sindikalne podružnice s člani delavskega sveta pojasnijo na deloviščih kolektivu vsak pomembnejši sklep delavskega sveta. Nekoliko slabše pa je sodelovanje na kmetijskih posestvih. Skupna pa je bila splošna skrb za delovnega človeka. Pri Nafti imajo okrog 100 stanovanj, nekaj stanovanj so zgradili tudi v Radencih, vendar je še vedno obnova proizvodnih obra- tov pred stanovanji. Predvsem sindikati so se zavzeli za uvajanje družbene prehrane, ki dobiva v kolektivih vedno bolj ugoden odmev in jo povsod uvajajo. Delavski sveti so imeli precej težav, kako kolektivom pravilno prikazati pomen skrbi za človeka. Skoraj povsod so smatrali delavci to skrb v tem, da se jim povečajo prejemki, dočim so smatrali uvedbo toplih malic in prispevke iz dohodka za organiziranje cenenega letnega oddiha kot nekaj, kar ne pomeni skrbi za človeka. V lendavski opekarni so nekateri delavci predlagali, naj bi denar, ki ga je del. svet namenil za nakup bagra, razdelili raje med kopače gline in najeli še nekaj ljudi. Delavski svet se s tem predlogom ni strinjal, delavci pa so se kasneje sami prepričali, kaj pomeni zanje bager, ki opravlja najtežja dela v glinokopu. Predsednik delavskega sveta lendavske opekarne Ivan Hozjan je načel v našem razgovoru aktualno vprašanje, zakaj ne smejo delavci, ki še nimajo splošne volilne pravice, voliti in biti voljeni v organe delavskega samoupravljanja. To pomanjkljivost delavci kritizirajo. Delavski sveti so ta mesec tik pred volitvami. Dvoletna mandatna doba je omogočila, da so se sedanji delavski sveti mnogo bolj poglobili v delo kot prejšnja leta. Povsod bodo pred volitvami pripravili delavski sveti bilanco desetih let razvoja samoupravljanja, tako da bodo nadaljnji koraki v svet samoupravljanja ob dosedanjih izkušnjah še večji in bolj smeli. J. Makovec IVAN POLANEC: »Zabeležili smo znaten napredek. Delavski svet se predvsem zadnja leta zaveda, da so poleg mesečnih prejemkov zaposlenih v podjetju tudi skladi. Sicer pa kolektiv sam ugotavlja, da brez delavskega sveta ne bi mogel več gospodariti. Zato vlada pri nas veliko zanimanje, kakšne pristojnosti bo dobil novi delavski svet sedaj, ko smo se združili z zdraviliščem. FRANC DANČ: »Specifični pogoji in tudi — težave, ker pri nas ne delamo po tekočem traku! Kako dobiti na posestvo čimveč delavcev?« STEFAN LONČAR: »Delavski svet lahko pravilno odloča le takrat, če je o vsem dobro seznanjen. Člani delavskih svetov se morajo vsestransko usposabljati in spoznavati gospodarjenje podjetja.« JOŽE JELEN: »Kako letne bilance in finančna poročila delavcem čimbolj razumljivo obrazložiti? Tudi tiste delavce, ki bodo odšli o Egipt in Sirijo, bomo sproti seznanjali z oso problematiko o matičnem podjetju« IVAN HOZJAN: »Stroji nam od jemlje jo kruh? Sezonski delavci ne morejo biti člani delavskega sveta, zato težimo za tem, da preidemo na redno proizvodnjo, kar nam je omogočila popolna modernizacija obrata.« RUDI ŠTELCL: »Upravljanje podjetja je prešlo na vse člane kolektiva, ki sestavljajo delavski svet.« KO ZATULIJO SIRENE... Beseda polproletarec postaja v Pomurju sinonim za vse, kar poraja ob vedno večji industrializaciji pokrajine nove probleme. Produktivnost, bolniški izostanki in vse, kar odločujoče vpliva na oblikovanje zavesti proizvajalca, se v tisočih inačicah prepleta v motivu tovarna — zemlja. Srečal sem pred dnevi mlado ženo. Mož je zaposlen v Kopru kot zidar. Dobro zasluži, mi je dejala. Tudi ona bi se lahko zaposlila v Kopru, je pripomnila, toda z možem sta se odločila, da bosta zgradila na koščku zemlje, ki sta ga dobila od staršev, majhno, prav majhno hišico. Nekaj bosta zaslužila sama, nekaj bodo prispevali starši. Taka je zgodba in takšni so načrti mlade žene, ki že nekaj časa zaman poskuša dobiti doma primerno zaposlitev, v Koper pa ne gre, ker je njena perspektiva na koščku zemljice in v hišici, o kateri sanja. Vsako leto rastejo tudi v Pomurju nove delavnice. Čez nekaj let bo dobilo zaposlitev še nekaj tisoč ljudi, toda s tem se bo moral spremeniti tudi odnos zaposlenih do tovarne. Danes gre še vse to zelo počasi, s tisoče pomisleki in predsodki in pogostokrat tudi s premalo vere v to, da bo jutrišnji dan zahteval od zaposlenih, da bodo proizvajalci pri stroju. Takih zgodb o ljudeh, ki jim pravimo polproletarci, piše življenje vsak dan tisoče in tisoče. ZEMLJA KLICE Zemlja dehti od pomladi; drevje nakazuje prve cvetove... Dopoldanske izmene zapuščajo delo. Po cestah se zvrstijo kolone kolesarjev in kolesark. Pet, deset, celo dvajset kilometrov je do doma. Ne mraz, ne dež, ne utrujenost ne sme biti razlog za malodušnost. Čas je neizprosen. Že ob treh, pol štirih, pol petih zjutraj zabrni budilka. Potem dolgi kilometri do tovarne. Leto, dve, deset let in še več. Ob treh popoldne ali kasneje kosilo, potem pa se prične drugi del življenja: zemlja je prav tako neizprosna kot budilka. Takšen je vsakdanji ritem življenja pol-proletarca. Delovni dan se konča kasno v noč. In zato ni čudno, če je potem človek pri stroju utrujen, izčrpan in brez prave volje do dela. Tovarna naj bi bila še vedno nadomestilo za to, česar doma ni dovolj in nič več. Krivico bi storil ljudem, ki drugače gledajo na tovarno. Prav zaradi tega pa je vsa problematika, ki jo ustvarjajo polproletarci, toliko bolj pestra in pereča. Obiskal sem nešteto delavcev naših tovarn. Pravzaprav imel sem namen obiskati jih, toda malokaterega sem našel doma. »Je na njivi! Na travniku!« sem zvedel pri sosedih. Delavec A. T., zaposlen pri lendavski Nafti, mi je pripovedoval, da je bil pred vojno trikrat na sezonskem delu v Franciji, dvakrat sta bila z ženo na delu v Nemčiji. Potem je kupil nekaj zemlje, postavil hišo in si iskal zaposlitev doma. Bil je v svojem pripovedovanju prepričljiv. Danes je bolan in izčrpan, čeprav mu manjka še nekaj let do upokojitve. Nešteto je takih primerov. Mnogi starejši delavci so mi zatrjevali, da bi raje pustili tovarno, kot košček zemlje. »Ta je naša!« sem dobival odgovore, ki so mi potrjevali, kako krčevit je boj med starim in novim ob pojmovanju, kaj je »moje« in »naše«. Ne bi bilo prav, če bi take trditve posplošil, saj mi je M. Š.. ki že trideset let dela v tovarni perila v Murski Soboti, de- jala, da želi, naj bi bili njeni otroci samo delavci. »Ali zemlja, ali tovarna!« je zaključila najin razgovor. MLADINA ŽE MISLI DRUGAČE O vseh teh vprašanjih ima svoje mnenje tudi mladina. Pri takih, ki nimajo toliko zemlje, da bi se z njo preživljali, se vedno bolj prepričljivo vsaja v zavest prepričanje, da je tovarna vse, kar pomeni za njih bodočnost. Pa sem tudi mlade ljudi videl, kako so hiteli popoldne domov, da pomagajo staršem pri kmečkem delu. To niso priložnostna dela, ampak že neke vrste vsakdanja obveznost. Mnogi bi šli raje popoldne v kino, si poiskali primerno razvedrilo, ali pa bi bolj prisluhnili kolektivnemu življenju v podjetju in sodelovali v dramskih skupinah itd. Kar pa je najvažnejše, mnogo bolj bi se posvetili vsemu onemu, kar zadeva upravljanje podjetja. Vendar je vas s svojo patriarhalnostjo, še toliko močna, da pušča svoj vpliv tudi na mladih ljudeh, ki pričnejo boj za življenje na tak način, ki nima nobene bodočnosti. »Stanujem pri starših, zato moram popoldne delati!« so mi zatrjevali nekateri mladi delavci in delavke. V nekaj letih si potem taki mladi ljudje ustvarjajo družine, seveda v starem gnezdu. Od tu pa je potem začetek stare poti, ki poraja nešteto problemov, in tudi kruhoborstvo polprolc-tarca, ki visi med tovarno in zemljo. Vse to mlade ljudi veže na stari način življenja. Zato pa so očitki tistih, ki se želijo morda sprva podzavestno približati tovarni, upravičeni. Mnogi delavci namreč želijo, da bi gradili stanovanja v stanovanjskih skupnostih, toda za to ne dobijo zadovoljivega odziva. Drugod v Sloveniji je čutiti močan vpliv delavstva na podeželje. Cim pa ugotavljamo, da je pri nas polovica zaposlenih takih, ki niso ne delavci ne kmečki proizvajalci, je težko pričakovati, da bi ti pozitivno vplivali na podeželje. V mnogih kolektivih so si predvsem sindikalne organizacije prizadevale, da bi si pridobili zaposleni primerne kvalifikacije. Letos je opravilo izpite za kvalifikacijo več sto delavcev in delavk. Toda niso redki primeri, da se delavec, ki ima nekaj zemlje, zadovolji z minimalnimi mesečnimi prejemki in ne kaže nobene težnje po tem, da bi se strokovno izpopolnil. Ločiti pri tem delavce in polproletarce? To ni mogoče. Zato so vsa ta vprašanja toliko bolj pereča. Vendar je prav v tem bistvo vsega vprašanja. Odtrgati se od zemlje in se ves •posvetiti delu v tovarni, ki zahteva iz dneva v dan celega človeka — proizvajalca in upravljalca. Ob večji produktivnosti in ob vsem, kar daje materialne pogoje za življenje zaposlenih, bo moč doseči to, da delavcu ne bo potrebno za življenje še neko dopolnilo v zemlji. Ko ob dveh zatulijo sirene, se za mnoge prične drugi del življenja, ki pa nima nobene perspektive. Zato pa predvsem mladina upravičeno pričakuje, da bo dobila vso pomoč, da dokončno razbije vez med tovarno in zemljo. J uš Makovec POMURSKI VESTNIK, 28. APRIL 5 BESEDA NAŠIH PROIZVAJALK DEJANJA IN UKREPI bodo ženam spodbuda za nadaljno dejavnost in vključevanje v družbeno življenje Letošnje proslave 8. marca, mednarodnega Dneva žena, so bile v Pomurju številne in pestre, vrh vsega pa pomembne ker je bilo letošnje praznovanje delovnega značaja. Za prirejanje proslav so se po vseh občinah močno zavzele organizacije SZDL, sekcije zadružnic in kmetijske zadruge. Le ponekod so proslave organizirale šole. V Murski Soboti je bila okrajna proslava, katere se je udeležilo preko 609 ljudi. Kakor smo že poročali, sta bila v Murski Soboti ob tej priložnosti dva razgovora v kolektivih z ženami-iproizvajalkami in to pri Pomurskem tisku in pri okrajni trgovinski zbornici z ženami, ki so zaposlene v trgovinski stroki. Oba razgovora sta bila uspešna in sta pokazala, da zaposlene žene zlasti potrebujejo pomoč za varstvo otrok. V kolektivu »Pomurskega tiskat se je po razgovoru prijavilo za toplo malico 95 odst. zaposlenih in izdajanje te malice od 1. tega meseca uspešno teče. Trgovske uslužbenke želijo pol pripravljeno hrano in servisno pomoč za pospravljanje. Vse te želje so znane svetu stanovanjske skupnosti. Razgovora sta nakazala tudi razne druge probleme. Tako so trgovske delavke povedale, da se ne zavzemajo za pridobivanje višje kvalifikacije, ker ne morejo napredovati na vodilno mesto. To so podprle s tem, da v Murski Soboti niti enega trgovskega obrata ne vodi ženska. Žene v »Pomurskem tisku pa so želele, da v letošnjem letu organizirajo dopust za vse člane kolektiva, kar se bo tudi zgodilo. Do sedaj je bilo namreč tako, vsaj običajno, da je zaposlena delavka dopust izrabila za opravljanje večjih gospodarskih poslov. V »Muri«, kjer bi bil razgovor nemara najbolj potreben, ga sploh ni bilo. Kazalo bi poiskati vzroke, zakaj razgovor ni uspelo organizirati. Dalje je bil v Murski Soboti tudi razgovor s prosvetnimi delavkami, v Lendavi pa v »Dežnikarni« in »Mehaniki«;. Pri 21 kmetijskih zadrugah so bili delovni posveti zadružnic. Hkrati so v kmetijski zadrugi Cankova, Črnelavci, Puconci, Tešanovci, Puževci in Martjanci sekcijo na novo ustanovili. Na razgovorih so predstavniki zadružnega sveta žene seznanili s planom za- druge za letošnje leto. Med ženami so predvsem skušali zbuditi zanimanje za pridelovanje zelenjave in za pitanje prašičev za izvoz. Povsod so žene pokazale veliko zanimanje za ustanavljanje obratov za razbremenjevanje kmečke žene. Sprožile so ustanovitev nekaterih pekarn, pralnic in otroških zavetišč. Na vseh razgovorih so žene življenjsko iznašale konkretne stvari. Tako so v Lendavi zahtevale med drugim, naj bi otroški vrtec posloval ves čas, dokler so žene v službi. Iznesle so tudi zahtevo po razširitvi obrata družbene prehrane. V Murski Soboti so prosvetne delavke poudarile potrebo po garsonjerah za mlade prosvetne delavce, zahtevale obrat družbene prehrane, boljšo preskrbo trga s sadjem in zelenjavo, trgovke, ki so ves dan zaposlene, pa zaveti- šče za predšolske in šolske otroke, servis hišnih pomočnic in drugo. Te žene niti ne morejo na zbore volivcev, da bi tem povedale svoje želje, ker so zaposlene v službi in doma. mnenja je tudi komisija za delo z ženami pri Okrajnem odboru SZDL, ki pa hkrati poudarja, da je v Pomurju še vedno običajno mnenje, da je dovolj, če je en član družine član SZDL. Praksa pa kaže, da so se tudi žene vključile v SZDL povsod tam, kjer so odborniki vaških odborov našli pot do žena. Razgovori v kmetijskih zadrugah pa so to so žene »oljne delati. Dolžnost vseh pomembnih činiteljev vse do sindikalnih podružnic pa je, da ne ho ostalo zgolj pri razpravah. Le dejanja in ukrepi bodo ženam spodbuda za nadaljnjo dejavnost in vključevanje v družbeno življenje. Bj. S. V LENDAVI: VPRAŠANIE SREDSTEV Žene bi se rade zaposlile, to pa povzroča vprašanje varstva otrok Kar zadeva sodelovanje v družbenem in delavskem upravljanju, sodeluje v lendavski občini v raznih odborih 125 žena. V občinskem zboru proizvajalcev je ena žena, v raznih svetih pa 12. Med članstvom organizacij in društev je 3278, v odborih teh organizacij in društev pa 204 žene. Za Lendavo je znano, da bi se tam žene rade zaposlile. S tem v zvezi omenjajo 350 žena. To pa je povezano tudi z varstvom šolskih in predšolskih otrok v času, ko bi bile njihove matere zaposlene. Zato omenjajo razširitev sedanjega otroškega vrtca in povečanje njegove zmogljivosti od 300 na 500 otrok. Vprašanje pa je seveda, kje vzeti denarna sredstva za prostore in vzgojiteljice. Znano je namreč tudi, da nima stanovanjska skupnost dovolj sredstev niti za plačanega tajnika. Sicer pa so bile ob letošnjem 8. marcu v lendavski občini proslave na 11 krajih s približno 1500 udeleženci. Poleg proslav za odrasle so bile proslave tudi po šolah v okviru pionirskih odredov. V Lendavi so imeli tudi razgovor z ženami kolektiva kmetijskega in gozdnega gospodarstva. -b- Ljutomerske žene za ureditev obrata družbene prehrane IZ RAZGOVORA S SEKRETARKO DRUŠTVA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA TOV. VIDO ZENKOVIC V ljutomerski občini je v članstvu organizacij in društev 7229 žena, v odborih teh organizacij in društev pa 1785 žena. V občinskem zboru ObLO je 1 žena, v zboru proizvajalcev pa prav tako ena. V raznih svetih pa 18 žena. V razgovoru s sekretarko Društva za napredek gospodinjstva v Ljutomeru tov. Vido Zenkovič smo zvedeli, da ljutomerske žene z dokajšnjo nestrpnostjo pričakujejo čas, ko bo zgrajena pralnica in predana tudi svojemu namenu. Kaže tudi, da so ljutomerske žene zelo dejavne. Tako omenjajo gospodinjske večere v tamkajšnji gospodinjski šoli, na katerih so se udeleženke pogovorile o gospodinjskih zadevah in problemih. Te dni imajo prikrojevalni tečaj, ki se ga udeležuje 125 žena in mladink. Prijavilo se jih je nad 150, vendar vseh niso mogli sprejeti. Kakor znano, prireja ljutomersko žensko društvo dvakrat tedensko plesno šolo. Udeležuje se je 70 mladincev in mladink, tudi iz oddaljenih Gederovec, a tudi 20 odraslih parov. Kar zadeva družbeno prehrano, sodijo ljutomerske žene, da bi jo kazalo osnovati nekje izven podjetja. Pripravljali naj bi tople malice za podjetja, a tudi obroke za abonente. Žene pravijo, da prostori niso problem in omenjajo kegljišče, kjer bi bilo mogoče takšen obrat družbene prehrane brez težav urediti. Znano je, da so v Ljutomeru za zdaj uredili obrat družbene prehrane v tamkajšnji opekarni, stvar občinskih činiteljev pa je, da prisluhnejo tudi zaposlenim ženam. Ob letošnjem 8. marcu je bilo v ljutomerski občini 10 proslav v Ljutomeru. Križevcih, Veržeju, Bučkovcih in Razkrižju. Udeležilo se jih je 1120 ljudi. -š- V maju razgovori z ženami po kolektivih ■ Kratek razgovor s predsednico komisije za delo z ženami Občinskega odbora SZDL v Gornji Radgoni tovarišico Ido Sodja V občini Gor. Radgona žene aktivno sodelujejo v družbenem in delavskem upravljanju, saj je v raznih odborih okrog 170 žena. 9174 žena je članic raznih organizacij in društev, v odborih teh organizacij in društev pa je 540 žena. V občinskem ljudskem odboru so 4 žene, v raznih svetih pa je 17 žena. V kratkem razgovoru nam je predsednica komisije za žene pri Občinskem odboru Soci- alistične zveze delovnih ljudi v Gornji Radgoni tovarišica Ida Sodja povedala, da se radgonske žene najbolj zavzemajo za pralnico. Krpalnica zdaj ni več toliko aktualna, ker je začel z delom šiviljski obrat. Zelo potreben je tudi obrat družbene prehrane, hkrati pa bi 'kazalo razširiti otroški vrtec ali pa osnovati še enega. V Gornji Radgoni bodo sestanki z ženami po kolektivih prihodnji mesec. Poleg že omenjenih in drugih problemov se bodo pogovorile, zbrane na sestankih, tudi o kvalifikaciji žena. Znano je namreč, da se žene v družbenem življenju ne udejstvujejo dovolj, ker so doma prezaposlene. Za konec še to, da so bile ob letošnjem 8. marcu v radgonski občini proslave na tl centrih. Povprečna udeležba na proslavi je bila okrog 100 ljudi. -bjš- NA POTI DRUŽBENEGA UVELJAVLJANJA 03 14.200 vseh zaposlenih v okraju le 32 edstotkov žena Žene se tudi o našem okraju v vse večjem številu vključujejo v družbeno življenje. Se več. Komisija za delo z ženami pri Okrajnem odboru SZDL sodi. da tudi v Pomurju žena zavzema čedalje vidnejše mesto v družbenem življenju. Od 14.200 vseh zaposlenih v okraju je 32% žena. To je nedvomno velik korak naprej. Žene se pojavljajo kot proizvajalke in staro mišljenje, da je žena samo za dom, je na umiku. Ob tolikšnem številu zaposlenih žena in ob tem. da je vseh žena volivk v okraju celo nekoliko več kot moških, pa so občutno prešibko zastopane v organih ljudske oblasti. V ljudskih odborih našega okraja je vsega 13 žena ali samo 3,6 odstotka. Nekoliko boljša v prid ženam je njihova udeležba v organih družbenega upravljanja, v raznih svetih, šolskih odborih, raznih društvih in političnih organizacijah. V raznih svetih je 85 žena, v odborih množičnih in političnih organizacij pa je stanje naslednje: v SZDL je 13,5 % žena, v sindikatu 22.6 % žena, v Rdečem križu 54%, društvih prijateljev mladine 72% in v prometnih društvih 49,6 % žena. V članstvu SZDL je 13.080 žena ali 42 %. Mnogo bolj pa so pomurske žene zastopane v delavskem samoupravljanju. V detarskih svetih in upravnih odborih je od vseh članov 21 % žena. V teh organih so dan najboljši pogoji za uveljavitev žene. Njihovo sodelovanje o teh organih jih bo opogumilo, da se bodo hitreje uveljavljate tudi na ostalih področjih. Dejstvo pa je, da je za zdaj njihovo sodelovanje v vseh organih, kjer so, še premalo vplivno. Treba pa je tudi odgovoriti na vprašanje, kje so razlogi za tako stanje. Komisija za delo z ženami pri Okrajnem odboru SZDL v Murski Soboti sodi, da je prezaposlenost žene doma vsekakor osnovni razlog, kateremu še po svoje pripomore mišljenje mnogih, da žena ni kos družbenim funkcijam, in seveda toliko očitana zaostalost. Razbremenitev zaposlene žene preko stanovanjskih in vaških skupnosti ji lahko izdatno pomaga ir ji tako odpre večje možnosti udejstvovanja. Pripomnili pa velja, da si žene same še vse premalo prizadevajo, da bi stanovanjske skupnosti, ki so sicer že formirane v vseh večjih krajih Pomurja. tudi zaživele. Tu bo potrebno še vsekakor mnogo vzgojnega dela. Na prvem mestu je sistem izobraževanja. Pretežno število zaposlenih žena je brez kvalifikacij, če izvzamemo prosvetne delavke in žene, zaposlene v zdravstvu Kakor znano, je v našem okraju 349 učiteljic in 212 žena, zaposlenih v zdravstvu od zdravnikov specialistov do laborantk uslužbenkah še z manjšo razliko prevladujejo one z nižjo izobrazbo. Medlem pa je pri delavkah v proizvodnji sestav po kvalifikacijah mnogo slabši, saj je zaposlenih le 9 visokokvalificiranih, 331 kvalificiranih. 495 polkvalificiranih in kar 1174 nekvalificiranih žena. Izobraževanja na delovnem mestu doslej skoraj ni bilo. Izobraževalni centri, že ustanovljeni v nekaterih večjih podjetjih, bodo prav tem proizvajalkam morali posvečati posebno pozornost. Seveda pa je uspeh izobraževanja istočasno povezan z razbremenitvijo, ker se doslej žene za kvalifikacijo čestokrat prav iz teh razlogov niso mogle odločiti. Sindikat in Socialistična zveza morajo v prihodnje še bolj skrbeti za te probleme, a ne le za ženo, zaposleno v industrijski proizvodnji, marveč tudi za ženo-proizvajalko v našem kmetijstvu. KJE BOMO PRAZNOVALI PRVI MAJ MURSKA SOBOTA: 30. APRILA: ob 20. uri bakljada, povorka proti novi gimnaziji, kresovanje, ognjemet, godba na pihala. 1. MAJ: ob 6. uri budnica, ob 9. uri zbirališče delovnih kolektivov na svojih delovnih mestih, ob 10. uri prihod delovnih kolektivov v povor-i na zborno mesto, govor, program DPD »Svoboda«, godba na pihala in recitacije. POPOLDNE 1. MAJA: zabavni program — ljudsko rajanje na prostem v Fazaneriji. 2. in 5. MAJ: izleti delovnih kolektivov — namen zbližati vas in mesto, kmeta in delavca. BAKOVCI: 30. APRILA: postavitev mlaja, mlaja, kresovanje, govor, recitacije, pevske točke. 1. MAJ: udeležba na proslavi v Murski Soboti. GEDEROVCI: 50. APRILA: kresovanje, v programu sodeluje šolska mladina. CANKOVA: 30. APRILA: postavitev mlajev na Cankovi, v Gerlincih in Korovcih, kresovanje, govor, recitacije, pevske točke. 1. MAJ: ob 6. uri budnica, od 9. do 11. ure ogled prenosov prvomaj-skih proslav po televiziji, ob 11. uri govor, sodeluje ženski pevski zbor, mladinski pevski zbor in recitatorji. POPOLDNE 1. MAJA: prosta zabava v zadružnem domu. 2. in 3. MAJ: tekmovanje v odbojki, šahu, streljanju in nogometu. GRAD: 30. APRILA: postavitev mlajev, kresovanje pri Gradu, v Vidoncih, Dol. Slavečih, Motovilcih in Kovačev-cih, godba, petje, ples ob kresu. 1. MAJ: proslava, govor, sodelujejo pevski zbor osnovne šole, mladinski pevski zbor in recitatorji. POPOLDNE 1. MAJA: prosta zabava. MAČKOVCI: 30. APRILA: postavitev mlaja, kresovanje, ob kresu zborna recitacija, kolo, ples in godba. PROSENJAKOVCI: 30. APRILA: postavitev mlaja, kresovanje. 1. MAJ: govor, na proslavi sodelujejo pionirji, mladina, graničarji in godbenki. POPOLDNE 1. MAJA: plesna prireditev. 2ž MAJ: strelsko tekmovanje med družinama »Gorčko« in »Stane Rozman«. PUCONCI: 30. APRILA: kresovanje, govor, petje, recitacije in ples. 1. MAJ: povorka vaščanov, društev, organizacij in delovnih kolektivov, govor, pevske točke in recita- POPOLDNE 1. MAJA: tekmovanje TVD »Partizan« in prosta zabava. PUŽEVCI: 30. APRILA: postavitev mlajev, kresovanje. 1. MAJ: udeležba na proslavi v Murski Soboti. ROGAŠOVCI: 50. APRILA: postavitev mlajev, kresovanje s kulturnim programom, ognjemet. 1. MAJ: budnica, polaganje te- meljnega kamna za gradnjo kulturnega doma, govor, sodeluje mladina, tekmovanja v šahu, streljanju in odbojk;. POPOLDNE 1. MAJA: prosta zabava. RATKOVCI: 30. APRILA: postavitev mlajev, kresovanje. 1. MAJ: udeležba na proslavi v Prosenjakovcih. TEŠANOVCI: 30. APRILA: postavitev mlaja, kresovanje, bakljada, ob kresu govor, kulturno-zabavni program mladine in pionirjev. 1. MAJ: izlet na Goričko. TIŠINA: 30. APRILA: ob 19. uri proslava v zadružnem domu, sodelujejo pionirji, mladina in godba na pihala. 1. MAJ: udeležba na proslavi v Murski Soboti. MARTJANCI: 30. APRILA: postavitev mlaja, kresovanje, ob kresu kulturno-zabavni program. 1. MAJ: udeležba na proslavi v Murski Soboti. KROG: 30. APRILA: postavitev mlajev, kresovanje, govor. 1. MAJ: udeležba na proslavi v Murski Soboti. FOKOVCI: 30. APRIL: kresovanje, ob kresu govor. 1. MAJ: proslava v šoli za vasi Selo, Fokovci, Zgor. Moravci. POPOLDNE l. MAJA: prosta zabava. BODONCI: 30. APRILA: postavitev mlajev in slavoloka, kresovanje, bakljada, sodeluje pionirski pevski zbor, mla- dinski pevski zbor, recitatorji in godba na pihala. 1. MAJ: športna tekmovanja. PRVOMAJSKE PROSLAVE BODO TUDI V ČRNELAVCIH, KUZMI, PERTOČI IN BOGOJINI. GORNJA RADGONA: 30. APRILA: ob 20. uri bakljada in kresovanje na gradu. 1. MAJ: ob 5 uri budnica, ob 8. uri zbor delovnih kolektivov, govor, sodeluje godba na pihala, mešani pevski zbor DPD »Svoboda«, mladinski pevski zbor in recitatorji osemletke. POPOLDNE l. MAJA: nogometna tekma, odbojka, prosta zabava v dvorani »Partizan«. 2. in 3. MAJ: izleti delovnih kolektivov. SLATINA RADENCI: 30. aprila: ob 19. uri govor, pevske točke, recitacije, po proslavi kresovanje. ROŽIČKI VRH: 30. APRILA : kresovanje. 1. MAJ: ob 14 uri proslava v zadružnem domu govor, pevske točke, recitacije, sodelujejo pionirji osnovne šole z Murščaka, po programu prosta zabava. VIDEM OB ŠČAVNICI: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 14. uri pevske točke učencev osnovne šole od Vidma ia s Stare gore, govor, recitacije in telovadne točke. POPOLDNE 1. MAJA: tombola. NEGOVA: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 8. uri govor, pevske touke, recitacije. POPOLDNE l. MAJA: prosta zabava. STOGOVCI: 30. APRILA: ob 19. uri postavanje mlaja, ob 20. uri govor, žeuski pevski zbor, deklamacije. APAČE: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 8. uri povorka, govor, pevske točke, recitacije. POPOLDNE 1. MAJA: prosta zabava. LENDAVA: 30. APRILA: štirje kresovi s programom. 1. MAJ: ob 5. uri budnica, ob 8. uri zbor vseh delovnih kolektivov na zbornem mestu, ob 8.30. povorka skozi mesto pred dom »Partizan«, slovenski govor, madžarski govor, sodeluje pionirski pevski zbor, folklorna skupina DPD »Svoboda«, pevski zbor, godba na pihala. POPOLDNE 1. MAJA: tekmovanje kegljačev, mopedistov, rokometašev in nogometašev, zabave pred domom »Partizan« in v obratu družbene pre-hrane pri Proizvodnji nafte. 2. in 3. MAJ: izleti delovnih kolektivov in medsebojni obiski. VELIKA POLANA: 30. APRlLA: bakljada in kresovanje. 1. MAJ: ob 10. uri zborovanje, govor, kulturni program šolske mladine. POPOLDNE 1. MAJA: športna tekmovanja in prosta zabava. DOBROVNIK: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: zborovanje, govor v slovenskem in madžarskem jeziku, pevske točke, recitacije in godba. POPOLDNE 1. MAJA: športna tekmovanja in prosta zabava. TURNIŠČE: 30. APRILA: ob 20. uri kresovanje, govor, pevske točke in recitacije. 1. MAJ: ob 4. uri budnica v vaseh Renkovci, Gomilice in Turnišče, ob 7. uri kolesarske dirke, ob 8.30. zbirališče in povorka do »Planike«, govor, pevske točke in kolo. POPOLDNE 1. MAJA: nogometna tekma, odbojka, zabava NK »Planika«. BELTINCI: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 6.30 budnica, ob 8.45 zbor za povorko pri OBLO, ob 9. uri povorka, govor, pevske točke, deklamacije. POPOLDNE 1. MAJA: rokometna tekma. 2. in 3. MAJ: izleti delovnih kolektivov. ČRENŠOVCI: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 5.50 budnica, ob 8. uri zbor pri zadružnem domu, ob 8.15 povorka, govor, deklamacije, pevske točke. POPOLDNE 1. MAJA: tekma v odbojki. GORNJI PETROVCI: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 5. uri budnica, ob 9. uri zbirališče pri gostilni Horvat, povorka, govor, pevske točke in recitacije. POPOLDNE I. MAJA: prosta zabava. ŠALOVCI: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 5. uri budnica, ob 9. uri zbirališče pred osnovno šolo, povorka do zadružnega doma, ob 10. uri govor, pevsko točke in recitacije. POPOLDNE 1. MAJA: nogometna tekma, odbojka, prosta zabava. ČEPINCI: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 13. uri zbirališče za povorko v Markovcih, povorka v Čepince do zadružnega doma, ob 14. uri govor, pevske točke, recitacije, otvoritev avtobusne proge Čepinci— Murska Sobota, prosta zabava. KRIŽEVCI V PREKMURJU: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 9. uri zbirališče za povorko in povorka do zadružnega doma, ob 10. uri govor, pevske točke in recitacije. HODOŠ: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ: ob 13. uri v zadružnem domu uprizoritev igre »Cigan« v madžarskem jeziku in govor. ŽENAVLJE: 1. MAJ: proslava, združena z otvoritvijo elektrike v vaseh Neradnovci in Ženavlje, ob 13. uri govor, pevske točke, recitacije, zabava. LJUTOMER: 30. APRILA: ob 20. uri kresovanje na Kamenščaku. 1. MAJ: ob 6. uri budnica, ob 9. uri zborovanje delovnih kolektivov na Glavnem trgu, govor, promenadni koncert. 2. in 3. MAJ: izleti delovnih kolektivov v ŽElezne dveri in Jeruzalem. BUČKOVCI: 30. APRILA: kresovanje, 1. MAJ: ob 6. uri budnica, povorka, ob 8. uri proslava v prosetini dvorani, govor, sodelujejo učenci osnovne šole, pevski zbor, mlad na, kinopredstava za tiste, ki so prispevali za \ novi kinoprojektor. POPOLDNE 1. MAJA: na Moravskem vrhu plezanje na mlaj, prosta zabava. VERŽEJ: 1. MAJ: ob 9. uri govor, na proslavi sodeluje šolska mladina in »Partizan«. POPOLDNE 1. MAJA: popoldne priredi PGD zabavo. RAZKRIŽJE: 30. APRILA: ob 16. uri govor, pevske točke, recitacije, godba. 1. MAJ: udeležba na proslavi v Ljutomeru. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU: 30. APRILA: kresovanje. 1. MAJ ob 9. uri govor, sodelujejo sindikalne podružnice in šolska mladina. POPOLDNE I. MAJA: prosta zabava. POMURSKI VESTNIK. 28. APRIL 6 Razgovor z bivšimi viničarji in današnjimi upravljavci o grenkem kruhu njihove mladosti in o novem času v radgonskih, kapelskih in ljutomerskih goricah NI MIRU MED TRTAMI Pomladansko sonce na rebrih radgonskih, kapelskih in ljutomerskih goric. Tu in tam velike zaplate obnovljenih vinogradov. Med zeleno travo kakor majhni bombni lijaki velike jame, pripravljene za sprejem novih sadnih dreves. Znak, da nastajajo novi plantažni nasadi. Ponekod skupine kopačev, pari pridnih rok, ki postavljajo kolje in vežejo trse. Res, ni miru v naših goricah, ni miru med trtami. Tako ugotavlja tudi Franc Lukovnjak, 75-letni upokojenec Vinogradniškega gospodarstva v Gornji Radgoni, ki je začel svojo trnovo pot predvojnega viničarja na Orehovskem vrhu. Pozneje je dospel do kletarja, kletarstvo pa je vodil na Orehovskem vrhu tudi po osvoboditvi, vse dokler na Orehovskem vrhu niso opustili kleti. Če ga povprašate, kako je bilo pred vojno, bo Lukovnjak brž povedal, da so takrat za viničarje odločali gospodarji. »Danes je popolnoma drugače,« pravi ta bivši radgonski viničar, ki pa je bil v letih 1951 in 1952 tudi član delavskega sveta vinogradniškega gospodarstva: »Seveda sem na sejah razpravljal in soodločal. Pa še kako! Še preglasen sem bil včasih. Že zopet Lukovnjak!' — so menili tisti, ki si jih težko pripravil do besede, tudi takrat, če je bila na dnevnem redu razprava o zaslužku. Pri nekdanjem lastniku pred vojno ni bilo nobene razprave, še pripombi ne ali pritožbe. Tudi Prvega maja nismo nikoli praznovali. Ja, a tudi plača je bila takrat pičla...« Obe Lukovnjakovi hčeri sta danes vinogradniški delavki na radgonskem posestvu. Ostali sta zvesti očetovemu poklicu, 'seveda v novih, spremenjenih in boljših pogojih. Še bolj kot obe hčeri, bo to občutil Lukov-njakov vnuček Janko, ki pojde letos prvič v šolo. To, kar mu danes pripoveduje dedek o svoji težki mladosti, zveni malemu Janku kot zgodba o slabih starih časih, ki se ne povrnejo več. »O TEM SMO PRAVOČASNO SKLEPALI IN ODLOČALI...« Kmalu bosta minili dve leti, odkar je Matija Holc z Zgornjega Kocjana član delavskega sveta Vinogradniškega gospodarstva Kapela. Sam sicer ni bil pred vojno viničar, ker je premlad, zato pa je te grenke čase okusil njegov oče, ki se je moral udinjati pri cankovskem Voglerju, sedaj pa že uživa zaslužen pokoj. Matija Holc stanuje sedaj v bivši Šaričevi vili, kjer ga pa sredi dne ni bilo moč najti. Z nekaterimi drugimi kopači je v vinogradu krepko vihtel težko motiko. Za hip je pustil delo in pogovor o delavskem samoupravljanju je brž stekel: »Kaj smo počeli na sejah delavskega sveta? Planirali smo, tudi klet, ki jo bomo 8. maja predali svojemu namenu. Gradili smo jo približno poldrugo leto. Razpravljali smo o nakupu strojev, obnovi vinogradov, o nagrajevanju po produktu, po skupinah ... Tudi o stanovanjih. Leta 1962 pridejo na vrsto stanovanjski bloki: po eden na Murščaku, Radenskem vrhu, Kapeli, pri Svobodni brigadi, kot jo imenujemo. Vse to je že planirano, tako kot smo pred časom planirali klet. Stanovanja, v katerih stanujemo delavci sedaj, so potrebna popravila. Nekatera več. druga manj, vendar brez sredstev ne gre. Ves čas imamo 100% plače. Povprečni mesečni zaslužek sezonskega delavca pri VG Kapela znaša 10.000 dinarjev, stalnega pa 12.000 dinarjev ... Letos bomo gradili kravski hlev za 200 glav. Tudi o tem smo pravočasno sklepali in odločali...« Tako je povedal med drugim Matija Holc in se vrnil v vrsto ostalih kopačev. Njegov oče ni vedel, kaj pomeni upravljati, Matija pa ve, da je to odgovorna naloga, ki je ne kaže podcenjevati. »KLET BOMO NAPOLNILI Z LASTNIM PRIDELKOM...« Enako prepričljiv vtis je zapustil tudi razgovor s Francem Sovičem iz Nunske grabe. Sovič je član delavskega sveta Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer. Sam pravi, da je bil viničar »od malih nog«, a tudi njegovi starši. Pred vojno si je najprej služil kruli v Hermancih, po svoji poroki pa v Nunski grabi. Tu prebiva še danes. vendar se je medlem v njegovem življenju marsikaj spremenilo. »Nekoč viničarji nismo imeli vpogleda, kam kaj gie « je rekel in se nasmehnil. Najbrž si je mislil, kako bi ga pogledal takratni lastnik, če bi si ga drznil vprašati, kaj namerava s pridelkom žuljavih Viničarskih rok. »Danes je drugače. Danes imamo vpogled prav v vse gospodarjenje in celo moramo vedeti vse od začetka do konca. Če se komu primeri krivica, se mu danes tudi brž popravi. Nekoč je bito tako, da si dobil odpoved, če si le malo pokritiziral.« Sovič se tudi spominja znanih ljutomerskih dogodkov leta 1935. Pravi, da se je pokojni Mavrič zgrudil dva metra od njega. Žandarji so jih grobo suvali. Nakar je počilo. S tako silo so se morali umakniti pred puškinimi kopiti in bajoneti, da so zvili drog na bližnjih vratih, ki je bil iz železa. Orožniki so nato položili mrtvega Mavriča na dvorišču na betonirano greznico, kjer je ležal kot žrtev boja za viničarske pravice... O tem, kaj obravnavajo na sejah delavskega sveta, pravi Sovič: »Razpravljamo o samem delu, o tehnološkem pcstopku. Ljutomer z zaledjem potrebuje klet. Načrti in elaborat so na pristojnem mestu od dne, ko smo zaprositi za kredit. Kože, da bomo začeli graditi letošnjo jesen, dogradili pa bomo klet leta 1963. Takrat, upamo, bomo spravili vanjo tudi že prvi p-i-delek. Klet ho imela zmogljivost 490 vagonov, imela bo moderno stiskalnico, predelavo sadnih in grozdnih sokov. Prepričani smo, da bomo čez nekaj let sami napolnili klet z lastnim pridelkom brez zasebnega sektorja.« O stanovanjih pravi Sovič, da tistemu, ki se poroči, najdelo stanovanje, sicer na bodo letos gradili na Ormoški cesti šeststanovanjski blok. »SPOČETKA NI BILO IZKUŠENJ...« Bivši predsednik nekdanje Vinogradniške zadruge Železne dveri Martin Vogrinec je danes predsednik upravnega odbora Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer. Tudi on je bil pred vojno viničar, ki je živet od danes do jutri. Danes rešuje na sejah upravnega odbora skupno z ostalimi vse gospodarske, finančne, kadrovske in druge probleme, tudi stanovanjske. Sam pravi: »Za vse se je potrebno zanimati. Pet let sem bil predsednik zadruge Železne dveri. V upravnem odboru smo bili sami bivši viničarji. Vodili smo njeno gospodarjenje. Sedaj so Železne dveri delovišče ljutomerskega posestva. Lani je znašal povprečni zaslužek zaposlenega na našem posestvu na mesec 11.000 dinarjev. Tako je bilo tudi predlani. Lani smo imeli približno isti plačni sklad, čeprav je bilo manj dobička zaradi vremenskih neprilik. Na posestvu je 60 do 70 družin nekdanjih agrarnih interesentov s povprečno 50 ari obdelovalne zemlje. Skupno je 170 do 180 družin. Vse te družine si redijo svinje, n tudi krave, perutnino. Okrog 100 družin ima »deputat« do 20 arov ... Da, spočetka nam je po vojni trda predla. Ni bilo izkušenj v gospodarjenju in upravljanju. Bile so preglavice z normami in še čem. Pozneje smo si pridobili prakso. Danes najdete v bivših viničarijah novo pohištvo, radijski sprejemnik pa v sleherni hiši. Zaposleni na posestvu zdaj kupujejo stvari, ki jih prej niso imeli in nanje niti misliti niso mogli. S časom so postali bolj zahtevni.« Vogrinec je še dodal, da je bil tudi on z Mavričem, ki je njegov bratranec. Pol ure pred njegovo smrtjo je z njim še govoril. Kar zadeva gospodarjenje na posestvu, je menil, da dobro teče, le pri poljedelstvu in živinoreji se še učijo. »OBNAVLJAMO POSTOPOMA...« Tudi Martin Nedog, bivši viničar, je bil pred leti član Upravnega odbora nekdanje vinogradniške zadruge Železne dveri, ko so obnovili Radomerščak. Sedaj je član delavskega sveta VG Ljutomer. Nedog pravi: »Največ je gospodarskih in finančnih problemov, a tudi stanovanjskih. Največ razpravljamo o investicijah in kreditih in to na slehernem zasedanju delavskega sveta. Vse gre naprej z veliko naglico, tako da se včasih sprašujemo, kako bomo to in ono odplačali. Za obnovo vinogradov je še najmanj kreditov, največ jih je za gradnjo hlevov, silosov, traktorjev, pri- ključkov, kombajnov itd. Vsaki dve leti obnovimo po 50 ha vinogradov. C-bnova teče postopoma, a zanesljivo.« Sicer pa je omenil Nedog tudi otroški vrtec na Gresov-čaku, ki lahko sprejme 40 otrok, a je za vse preveč oddaljen. »SODIM, DA NI ENOSTAVNO BITI ČLAN DELAVSKEGA SVETA...« Peter Petek, ki je prav tako član delavskega sveta, dela pa na delovišču Železne dveri, je prišel na razgovor z dela na Cubru. Dodal je, da hodijo otroci za zdaj v šolo v Ljutomer, kar za manjše zlasti pozimi ni majhna reč. Na sestanku organizacije SZDL, a tudi na krpievnem odboru so sicer govorili o graditvi šole na bližnjem Kotnikovem bregu, vendar za to ni sredstev. Vendar ni sam načel pogovora o šoli, odgovoril je le na vprašanje. Drugače pa je Petek dejal: »Tudi ostali delavci se zanimajo za problematiko, ki jo obravnavamo na zasedanjih delavskega sveta. Človek se mora za vse zanimati, če hoče naprej s časom. Sodim, da ni enostavno biti član delavskega sveta. Dne 22. maja bodo volitve v novi centralni delavski svet VG Ljutomer, ki šteje 33 članov, a tudi v 8 novih delavskih svetov po deloviščih, ki štejejo po 5 do 7 članov. Te dni postavljamo kolje in vežemo trse, kopljemo pa tudi jame na Kamenščaku, kjer bomo nasadili jablane: jonatan in druge prvovrstne sorte. Sadovnjake obnavljamo le z lastnimi sredstvi, ker še ni kredita. Gre za postopno obnovo. Sicer pa bo na Kamenščaku 20 ha nasada.« Drugače pa Petek in Nedog upata, da bo letos sadna in vinska letina. Ob koncu razgovora sta povedala, da imajo zdravniško službo urejeno v Ljutomeru, za prvo pomoč pa je poskrbljeno v skupini. Tudi Petkov oče je bivši viničar. Delal je tudi v nekdanji vinogradniški zadrugi. Dela še danes. Ve, da je v delu bodočnost, kar velja še zlasti za mlade rodove: na ljutomerskem vinogradniškem gospodarstvu in drugod. In tudi zato ni miru med trtami radgonskih, kapelskih in ljutomerskih goric. B. Sinko ČESTITKE ZA 1. MAJ Škraban Janez iz Murske Sobote, Serec Jože iz Črnec, ki služita vojaški rok: VP 6731/2 — KNIN, Dalmacija; vojaki: Franc Perkič, Štefan Bojnec, Alojz Čerguli, ki služijo vojaški rok v Mostaru. Ob 1. maju delavskem prazniku čestitamo delovnim ljudem Pomurja za dosežene uspehe pri graditvi socializma ter jim želimo v bodoče še večjih! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Murska Sobota Delovnim ljudem Pomurja, delavcem, zadružnikom, članom sindikata čestitamo in pozdravljamo ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju ter jim želimo obilo uspehov pri graditvi socializma! OKRAJNI SINDIKALNI SVET M. SOBOTA Trgovsko podjetje na malo »MERKUR« Murska Sobota sprejme TRGOVSKE POMOČNIKE-PRODAJALCE in VAJENCA Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje sprejema uprava podjetja v Murski Soboti, Lendavska c. 22 a. Zadružnikom in kmetovalcem ter vsem delovnim ljudem Pomurja čestita in pozdravlja za praznik delavskega razreda Okrajna zadružna zveza Murska Sobota POMURSKI VESTNIK, 28. APRIL 7 Tone Pavček NAMESTO PRVOMAJSKE PESMI Hotel bi, bratci zapeti pesem za prvi maj, pa vam besede ne najdem, sam prav ne vem, zakaj. Morda pomlad prenagosto nasula bogastva je v maj? Morda so trave prenežne, presilen sonca sijaj? Morda, ker že reka ljudi danes na ulicah poje? Morda ker že vsak človek slavi praznik in delo svoje? Morda, ker o milijardah po sveti moč vzvalovi na ta dan? Morda preživ pa spomin je na vse, ki so pali zanj? — Hotel bi, bratci, zapeti pesem za prvi maj, pa le nemočen ponavljam: Živel naš prvi maji Ferdo Godina Kozlarjev Izidor in pohani piščanci Kozlarjev Izidor je rad pripovedoval, kakšne dobrote ima vsak dan za kosilo. Ni nam samo pripovedoval. Tudi kazal nam je, kako te dobrote uživa. Brez milnega mehurčka pa nam ni hotel niti pripovedovati niti kazati. Milne mehurčke sem mu znal jaz najboljše napihniti. Milnico sem pripravil v črepinji. Moral sem dati v vodo dovolj mila, da so bili potem mehurčki dovolj veliki. Če niso bili veliki in podolgovati, Izidor sploh ni maral začeti s predstavo. Izidorjeva predstava se je začela takole: Jaz sem vtaknil slamo v milnico in sem mehurčke napihnil. Izidor je sedel na zemljo in približal obraz mehurčku. Glava v mehurčku mu je postala podolgovata, usta so se mu raztegnila, ušesa so mu zrasla, vrat se mu je podaljšal. Tako strašilo nam je potem pokazalo, da je opoldan za kosilo jedlo klobaso. Odprlo je žrelo in goltalo. Drugega dne je »strašilo« jedlo kuhana jajčka, tretji dan pa pohane piščance. Pri pohanih piščancih so se Izidorjeve predstave nehale. Pred milnim mehurčkom nam je pokazal, kako je jedel pohane piščance in je trdil, da jih je jedel s kostmi vred. Tega mu nismo verjeli. Nastal je velik spor, če se pohani piščanci pojedo s kostmi ali brez njih. »Jutri bomo jedli spet pohane piščance. Pojedel jih bom s kostmi,« je dejal Izidor. Strašno je bil jezen na nas, ker smo bili tako drzni, da mu tega nismo verjeli. Na tihem smo se dogovorili, da bomo drugega dne opoldne šli h Kozlarjevim in bomo našli Izidorja pri piščancih. Naj nam pokaže v resnici, ne pred milnim mehurčkom, če je piščance s kostmi. Pred milnim mehurčkom lahko govori vsak, kar hoče. Drugega dne smo skrivaj legli za Kozlarjev plot in smo čakali, da Kozlarjeva mati pokliče domače h kosilu. Izidorja smo celo videli, da je šel v hišo. Počakali smo, da jih zalotimo prav pri pohanih piščancih. Ko se nam je zdelo, da so s pojedino začeli, smo navalili proti hiši. Jaz sem šel v hišo, drugi pa so stopili k majhnim oknom, v katerih so bili leseni križi. »Dober dan,« sem pozdravil. »Dober dan,« so mi odgovorili Kozlarjevi, ki so sedeli okrog mize. »Kaj bi rad?« »Prišel sem pogledat, če Izidor je pohane piščance s kostmi vred.« »Kakšne pohane piščance?« me vpraša Kozlarjeva mati. »Se koruznega močnika ni pri hiši, kaj šele pohani piščanci.« Res sem videl, da so imeli na mizi veliko skledo, iz katere so grabili rumeno koruzno brozgo. Od tistega dne se Izidor ni maral več pogledati v milnem mehurčku in nam pripovedovati, kaj doma jedo. Manko Golar Zgodba o drenu in medvedu Zima se je začela poslavljati in s toplim jugom je prihajala pomlad, ki je že dramila prvo cvetje in spletala s ptički gnezdeca za nov zarod. Že so se prebujale živali in živalice, ki so spale vso zimo. Tudi medved se je prebudil. Kot da bi se napil vina iz Jeruzalema, je kolovratil po gozdu, tako slabo so ga držale še njegove kosmate noge. No, želodec je bil čisto prazen in lačen pajek je napredel v njem čuda pajčevin. In pod kožo ni bilo nič več sledu o debeli plasti masti, ki si jo je nabral po hosti, ko je pobiral sladke hruške, za nedeljo pa je iztaknil še divje čebele in jim polizal med iz polne sklede. Tak je bil naš medved! Zdaj pa je bil revež. Tepke še niti cvetele niso, čebelam pa so bile sklede prazne; še za polizati ni bilo kaj. Tako je taval naš medved, jezno brundačil predse, ker ga je prevarila pomlad; včasih je pomežiknil v sonce, kakor bi ga hotel vprašati, ali je v deželi že prava pomlad. Tam za tretjim grmom ga je srečala lisica. Nič kaj prida ženska! Ko je zagledala medveda, je v hipu posladkala svoj obraz z nasmehom, kajti tudi teto lisico je imelo in jo vrtelo okrog želodca, danes ji ni prišlo še nič pod roke, še tista edina miš. ki jo je srečala, ji je popihala v luknjo. Torej je srečala medveda in se mu sladko nasmehnila, kakor je pač že navada pri lisicah: »O, sosed medved, že pokonci! Nekam zgodnji ste letos, kar ni vaša navada. Oh, kako mi je žal. da vam ne morem postreči. Res, prav žal!« Stric medved se ni zmenil za lisico. Kar naprej jo je mahal po gozdu. Kdo bi le izgubljal Naša Branka se je naučila voziti kolo. Ob prvomajskih dneh bi se rada peljala z mamo in očkom na izlet. (Zgodba iz Pomurja) čas s klepetavo ženščino, ki krade kure in v sili lovi miši! Ne, to bi bilo preveč sramote za strica medveda, ki je vendar ugledna osebnost v gozdu in je bojda celo v nekakšnem sorodstvu s samim levom, kar pa menda ne bo čisto res in si je vse to najbrž stric medved le izmislil. Pa kaj je hotel! Lisica je silila vanj in se mu smehljala, ker je vedela, mrcina, da je stric medved lačen in ga je iz same hudobije ustavljala na poti in mu z besedami delala skomine po jedači: »Oh, dragi stric medved, res mi je žal, da je moja hiša prazna in da ni v njej niti najmanjše in niti najbolj drobne hruške. O, ko bi vedela, bi prav zagotovo poskrbela vsaj nekaj za vaš želodček. Vem za med; ni daleč od tu! Toda za vaš želodec bi bilo boljše kaj svežega! Oh, med, ta med je še od lanskega leta. Še škodil bi vam! Res, gospod stric medved.« Zdaj se je medved že ustavil in zacmokal z jezikom, kot bi lizal med, pa ne tistega od lanskega leta, pač pa že tega, ki ga je prinesla prva pomlad. Lisica pa je klepetala dalje: »Veste kaj, ljubi stric medved, tam pod gričem, tam pod bregom ob robu gozda, že cvete drevo, ko ni drugod še niti sledu o kakšnem cvetočem drevesu. Pravim vam, spoštovani stric medved, to drevo bo rodilo sad najprej. Češnja, in ne vem kaj še vse, naj se skrije pred tem čudom. In ta sad, ljubi stric, vam ga iz srca rada prepuščam. Saj greste z mano, da vam pokažem to čudežno drevo.« In sta šla: medved in lisica, in prišla pod lepo cvetoč dren. Res, čebele so ga že obletavale in medved je kar zagodrnjal od zadovoljstva, kajti vse kaže, da bo grm kmalu dozorel. Toda lisici tega ni hotel pokazati, on, medved, ki je v sorodu s samim levom. In se sploh ni spuščal več v razgovor z lisico. »Kar lepo tu sedite,« je rekla lisica, »in počakajte sadu, ki bo zrel brž ko bo to drevesce odcvetelo. Oh, da bi vam le teknilo!« To je še rekla, zavila oči in stekla po bregu navzgor. Medved je sedel pod grm. Veselo je opazoval čebelice, ki so obletavale rumeno cvetje in čakal, čakal... Minila je pomlad, minilo je poletje, sadu pa še ni bilo. A medved je še vedno čakal, čakal, čakal, tako je bil zaverovan v svoj dren. Prišla je zgodnja jesen, a sadu še vedno ni bilo. Pa je prišla lisica: »Kaj,« je rekla in se debelo začudila, »mar še ni sadu? Ta je pa lepa! O ti hudobno drevo! Veste kaj, stric medved, to drevo noče nalašč roditi, ker ve, kako težko čakate, da bi si nabrali kaj zaloge pod kožuhom. O, da sem jaz medved, bi temule drenu že pokazala!« In to je bilo medvedu dovolj. Ves besen je planil pokonci, se zaletel — a ne v lisico, kot bi bilo prav — v dren in zvijal in zvijal in lomil v jezi veje in jih zopet zvijal, da ni ostala na drenu niti ena vejica več ravna. In od tedaj ima dren vse veje krivenčaste. In med njimi ne boste našli niti ene ravne veje. Kar poglejte in prepričajte se! Palko Dolinec TRIJE LENUHI (Prekmurski narodni motiv) Živeli so trije bratje, lenuhi, kakršnih še svet ni videl. Ni se jim ljubilo govoriti, ne hoditi, še manj pa delati. Edino, kar jih je veselilo, so bile polne sklede in mehke postelje. Ker pa brez dela ni jela, so postale sklede kmalu prazne. Ko je najmlajši brat videl, da nimajo več jesti, je to povedal bratoma. »Kaj me briga.« je rekel srednji brat. »Če nam ne bo treba jesti, bomo lahko veš spali.« »Bodita tiho!« se je zadrl najstarejši brat. »Jaz hočem spati.« Prvi dan so bili bratje kar zadovoljni, saj so lahko o miru spali, ne da bi jim bilo treba vstajati zaradi jedi. Drugi dan se jim je godilo slabše. Začelo jih je zvijati po trebuhu, naslednji dan pa od gladu še spati niso mogli. »Bomo šli delat?« je vprašal najmlajši brat. »Ve morem več prenašati gladu * »Neumnost,« je rekel srednji brat. »Rajši umrem, kakor bi šel delat.« Najstarejši brat ni rekel ničesar. Poskušal je zaspati, čeprav mu ni uspelo. Prišel pa je o hišo lenih bratov potepuh in se hotel okoristiti z njihovo lenobo. Prevrnil je vso hišo, ker pa ni našel ničesar, kar bi se dalo odnesti, je v jezi podtaknil ogenj. Lesena hiša se je ožgala. Ko je ogenj že zajel streho in je postajalo bratom čedalje bolj vroče o posteljah, se je spet oglasil najmlajši brat. »Streha nam gori nad glavo,« je rekel. »Zdi se mi pametno, da gremo iz hiše « »Kar pojdi, če si se naveličal postelje.« je zabrundal srednji brat. »Rečem ti pa, da naju pusti lepo na miru.« »To sta grozna!« se je zadrl najstarejši brat. »Ne razumem, kako se vama ljubi toliko govoriti!« Ko so si bratje povedali vse, kar so imeli, so se obrnili in spet poskušali zaspati. Nobeden ni hotel zapustiti sobe in mehke postelje. Hiša pa je lepo gorela naprej in ker-je ni nihče gasil, so z njo vred zgoreli tudi trije bratje — lenuhi. NAŠ KOTIČEK VSI UČENCI SMO PIONIRJI Na naši šoli smo vsi učenci vključeni v pionirsko organizacijo. V začetku leta smo izvolili nov odredni štab. Obenem smo izbrali voditelje posameznih krožkov. Nekateri učenci hodijo že od začetka šolskega leta k pevskemu zboru. Dramska skupina je bila zelo marljiva, saj je pripravila kar dve mladi, ki igrici: »Pogumni Tonček« in »Pastirček in princeska«. Sodelujejo pa pri vsaki proslavi z deklamacijami in przorčki. Na šoli imamo tudi precejšnjo pionirsko knjižnico, iz katere si pogosto izposojamo knjige. K šahovskemu krožku smo hodili zlasti pozimi, ko je bilo za to več časa. Dve ekipi bosta šli tekmovat v Mursko Soboto. V okviru pionirske organizacije imamo tudi strelsko sekcijo, v kateri dosegajo pionirji na tekmovanju lepe uspehe. Po razredih pa imamo učne krožke, v katerih se slabši učenci še posebej uče predmetov, ki jim v šoli delajo težave. Krožke vodijo učenci, pomagajo pa nam vsi tovariši učitelji. Razen tega imamo na šoli še šolsko zadrugo in podmladek Rdečega križa. Pionirji osnovne šole Krog DRAGI PIONIRJI! V današnji praznični številki Pomurskega vestnika smo namenili tudi vam, dragi otroci, posebno stran. No, dali smo ji naslov, ki ga že poznate: Murica. In na tej strani smo posvetili poseben kotiček dopisnikom, ki so nas za to že delj časa prosili. Z veseljem ugotavljamo, da bi morali dopisnikom posvetiti pravzaprav celo stran, če bi hoteli objaviti vsa pisma, ki so nam jih te dni poslali pionirji. To pa seveda ni mogoče. Kajti, povabili smo nekatere naše pesnike in pisatelje, da nam pošljejo svoje prispevke za to našo prvomajsko prilogo, namenjeno vam, otroci. In nekateri so se nam odzvali s prispevki, ki jih danes objavljamo. Prepričani smo, da vas bomo z njimi razveselili in da jih boste te dni, ko boste šolske dolžnosti lahko malo pozabili, z veseljem prebirali. Pa še nekaj: o ta dopisniški kotiček smo stisnili še risarski kotiček. Veste, o našem bloku na Stefana Kovača ulici v Murski Soboti deluje risarski krožek. Kar na vsem lepem je vzniknil. Majda, ki hodi že o četrti razred, silno rada riše. No. Sonjica, mlajša sestrica, ki hodi šele v prvi razred, ne zaostaja prav nič za njo. Pa sta Sonjica in Majda ob lepih poletnih dneh risali kar na dvorišču. Drugi otroci iz bloka, njuni prijatelji in prijateljice, so ju sprva hodili samo opazovat. Potem jih je pa Majda povabila: »Pridite. rišimo skupaj!« In tako je na vsem lepem nastal risarski krožek, v katerem sodelujejo razen Majde in Sonje še Vasja, pa Samo, Andrej, pa še ena Majda in Vlado ter Alenka. No — mislim, da nisem koga pozabila. Ah, da. še najmlajša članica risarskega krožka je tu — štiriletna Irenca. No. si boste mislili, kaj pa ta lahko napravi. O, le poglejte si, kako je narisala šolo. No, le priznajte. da Irenca že prav dobro riše, čeprav bo šla o šolo šele čez kaki dve leti. Dragi otroci, želimo vam veliko zadovoljstva ob prebiranju te naše strani. Hkrati vam seveda želimo, da bi razen le naše strani prebrali še kako lepo in zanimivo knjigo in seveda, da bi se te dni veliko veliko igrali. 8 POMURSKI VESTNIK. 28. APRIL PRED LETI JIH ŠE IN BILO Obrtno podjetje »ELRAD»-SKORAJ INDUSTRIJA NOVE TELEVIZIJSKE ANTENE Letos poteka 5 let, odkar se je iz nekdanje radio-mehanične delavnice razvilo obrtno podjetje »Elrad« v Gornji Radgoni, ki izdeluje predvsem antene za UKV in TV. Leta 1958, ko so se na domačem trgu pojavili televizijski sprejemniki, je »Elrad« svojo proizvodnjo preusmeril na izdelovanje UKV in televizijskih anten in pripadajočega materiala, predvsem kablov. Pred petimi leti je bilo v podjetju zaposlenih le deset ljudi (mi- mogrede naj omenim, da so še vsi pri »Elradu«), leta 1958 se je število zaposlenih povečalo od 21 na 58 ljudi, danes pa v podjetju dela že 73 ljudi. Podjetju so potrebne investicije za izgradnjo novih prostorov, nujno potreben pa jim je tudi visokokvalificirani strokovni kader. Vendar so kljub temu dosegli že zavidljive uspehe. Glede na kakovost izdelkov in povpraševanje po antenah, so morali proizvodnjo povečati. To jim je deloma uspelo z nabavo nove opreme. V teh dneh so začeli urejevati prostore za galvaniko, kar je pri izdelovanju anten zelo važno z ozirom na njihovo odpornost. Predložili so že investicijski elaborat za re- konstrukcijo obrata v višini 14 milijonov dinarjev. Pripravljajo tudi tehnično dokumentacijo za plačevanje po enoti dela. Najbolj važno pa je to, da se pripravljajo na industrijski način proizvodnje. Podjetje nas od časa do časa preseneti s svojimi novimi izdelki. Tudi z letošnjim 1. majem bodo začeli izdelovati televizijske antene od 5 do 11 kanalov, ki bodo nadomeščale dosedanje enokanalske antene, ki bodo sorazmerno poceni. V načrtu pa imajo tudi izdelovanje anten za avtomobile in teleskop antene. Povpraševanje za UKV in televizijskimi antenami je veliko ne samo doma, zanje se zanimajo tudi v inozemstvu. Zato so se v podjetju odločili sodelovati na razstavi v Gradcu, ki bo od 30. aprila do 8. maja. v mesecu juniju pa na II. mednarodnem obrtniškem sejmu v Beogradu. Rudi Korošec, ki je med najstarejšimi člani kolektiva, sodi o uspehu podjetja tako: »Uspeh podjetja je pripisati celotnemu kolektivu.« Tov. Mirko Ravnikar, prav tako že dolgoletni član kolektiva, pa pravi: »Če bomo razširitev podjetja lahko uresničili že v dveh letih, potem bomo lahko še zaposlili mnogo več ljudi!« Predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marjnko pri ogledu razstavljenih izdelkov podjetja »Elrad« ČZP „POMURSKI TISK“ V MURSKI SOBOTI OD 30 na 180 ZAPOSLENIH Pred petimi leti je bilo v podjetju zaposlenih le 30 ljudi. V majhnih prostorih, ki hi bili primerni le za večje obrtno podjetje, dela danes že 180 tiskarjev, kartonažerjev, knjigovezov in knjigotržcev, dočim znaša letni plan realizacije, za katerega se je celotni kolektiv obvezal, da ga bo letos dosegel, 350 milijonov dinarjev. Pester, kot noben drug kolektiv v Pomurju, je kolektiv Pomurskega tiska. Ob pomanjkanju primernih prostorov so posamezni obrati podjetja podobni mlademu človeku, ki mu je suknjič že zdavnaj pretesen. Zato se je kolektiv zavzel, za obnovo in za dograditev novih, večjih in primerno urejenih prostorov. Kaj pomeni stiska s prostorom, vedo v podjetju predvsem delavke v kartonažnem oddelku, ki je najmlajši. Kolektiv je z razumevanjem namenil precejšen del čistega dohodka za novogradnjo, poleg tega pa bo potrebno najeti še nekaj posojila. Kakor se je podjetje širilo v preteklih letih glede na proizvodnjo, je rastel tudi kolektiv sam. Letos je bila uvedena v podjetju kadrovsko-socialna služba, ki v skrbi za delovnega človeka ustvarja neposredne stike med zaposlenimi, sindikatom in upravo podjetja. Prvo, kar je kadrovsko-socialna služba z uspehom organizirala, je bil tečaj za 90 nekvalificiranih delavk in delavcev, ki so te dni uspešno opravili izpite. Prav tako so v skrbi za človeka organizirali letovanje članov kolektiva v Barbatu na Rabu, kamor bo šlo v poletnih mesecih na letovanie 150 članov kolektiva in njihovih družinskih članov. Razgovori z delovnimi ženami letos ob 8. marcu so v Pomurskem tisku rodili še en pomemben uspeh: v podjetju je bila uvedena topla malica, ki jo prejema 120 ljudi. Poleg prizadevnosti članov kolektiva pri delu je v podjetju vsako leto bolj živahno tudi kulturno in družabno življenje. Pevski zbor, ki šteje okrog 30 članov, se pripravlja na posebno gostovanje po nekaterih krajih v Pomurju. Poleg tega je bil letos ustanovljen v podjetju tudi aktiv TVD Partizan, ki se že sedaj pridno pripravlja na letošnje tradicionalne Grafične igre v Kranju. Sindikat ima dobrega sodelavca tudi v klubu mladih proizvajalcev, ki se je vključil v republiško tekmovanje članov klubov mladih proizvajalcev. Tako kot je pester sestav kolektiva Pomurskega tiska, tako je tudi pestro njegovo delo. Delavski svet in upravni odbor kot celotni kolektiv pa najbolj željno pričakujejo, da bi dobili čimprej nove prostore za kar-tonažo. in da bi razširili tudi ostale obrate podjetja. Na dvorišču ČZP »Pomurski tisk«: vse pretesno! Lani 30, letos 220 zaposlenih v „Planiki" v Turnišču Turnišče je v Pomurju že od nekdaj znano po mnogih čevljarjih, ki so imeli svojo obrt doma, se zaposlovali drugod, med njimi pa so bili celo faki, ki so bili sezonski delavci in so se samo pozimi ukvarjali s čevljarstvom. Takšen ni bil samo Ivan Koren iz Turnišča, ki je bil sezonski delavec v Baranji, pozimi pa delal doma, takih je bilo mnogo. Danes je Ivan Koren zadovoljen, ker je našel stalno zaposlitev doma v tovarni čevljev »Planika«, kjer lahko za svojo tročlansko družino mnogo več zasluži, kakor v Baranji. Tako je tildi s Štefanom Zadravcem iz Turnišča, sedanjim čevljarskim mojstrom v »Planiki«, ki je nekoč bil zaposlen pr-, privatnem čevljarskem mojstru, kjer ni bil niti socialno zavarovan. Na pobudo turniških čevljarjev in ObLO Lendava So pred letom dni dogradili tovarno čevljev »Planika« v Turnišču. Gradnjo tovarne je investiral ObLO Lendava, notranjo opremo (stroje) pa je nabavilo matično podjetje »Planika« v Kranju. Da se je tovarna močno razvila že v enem letu, nam lahko pove že samo število zaposlenih: pred letom dni 30, danes pa 223 ljudi. To nam lahko potrdi še dnevna proizvodnja: lani 20— 30 parov, zdaj že 300 parov čevljev dnevno. Razumljivo pa je, da so imeli v začetku precej težav, saj so morali začeti vse znova. Vse čevljarje, pa čeprav je bilo med njimi precej mojstrov, so morali priučiti k strojnemu načinu proizvodnje čevljev. Poleg tega jih je bilo potrebno naučiti še takoimenovane proizvodnje čevljev »po tekočem traku«. Tudi z nekvalificiranimi delavci, ki jih je danes v tovarni že lepo število, je bilo prav tako. V ta namen je matično podjetje v Kranju poslalo v Turnišče svoj strokovni kader, ki je v šestih mesecih naučil turniške čevljarje in nekvalificirane delavce sodobne proizvodnje čevljev. Rezultati vsega tega so že vidni. Dnevna proizvodnja čevljev raste, delavci dosegajo norme, najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je kakovost čevljev iz dneva v dan boljša. V »Planiki« imajo standardno proizvodnjo — izdelujejo samo ženske in otroške čevlje. Zanimivo je to, da so v tovarni zaposleni samo domačini, razen treh ali štirih ljudi, ki so prišli od drugod. K tovarni spadata tudi obrata v Murski Soboti in Lendavi. V Lendavi delajo vse vrste hišnih copat (dnevna proizvodnja 150 parov). Zaslužki delavcev so bili lani manjši kakor letos, to pa zaradi tega, ker še niso dose- gali norm. Letos so pričeli z nagrajevanjem po enoti proizvoda, kar bo vsekakor vplivalo na proizvodnjo in storilnost dela, s tem v zvezi pa seveda tudi na povišanje osebnih prejemkov delavcev. V »Planiki« zatrjujejo, da gredo njihovi proizvodi hitro v promet. Predvidevajo celo, da bodo že prihodnje leto lahko začeli z izvozom. V kratkem bo tovarna presenetila ženski svet z novo vrsto čevljev. V teh dneh bodo dali na trg zaenkrat še samo v Dalmacijo letne ženske čevlje, pri katerih bo gornji del pleten iz koruzne slame, kar bo novost za vso Jugoslavijo. Predvidevajo. da bodo s tem uspeli in da bodo prihodnje leto lahko dali na trg že večje količine teh čevljev. Tovarna, ki je zgrajena po sodobnih higienskih in zdravstvenih zahtevah, ima tudi prostore, kjer delavci vsak dan dobivajo tople malice po 30 din. Zgradili so tudi ambulanto in osnovali za svoje delavce delavsko restavracijo. Razgibali so tudi kulturno-prosvetno in športno življenje ne samo v tovarni, temveč tudi na vasi. V ta namen so kupili televizijski aparat, televizijske programe pa lahko vsi ljudje brezplačno gledajo. Nameravajo pa še obnoviti nekaj stanovanj. urediti šahovsko sobo in knjižnico. Agrotehnika - servis v Ljutomeru se nenehno razvija POLEG REMONTA - ŠIRITEV PROIZVODNJE Podjetje Agrotehnika-servis v Ljutomeru je bilo ustanovljeno z namenom, da bi vzdrževalo kmetijske stroje kmetijskih zadrug in gospodarstev, vendar je ta okvir kmalu prerastlo ter se začelo vse bolj usmerjati na proizvodnjo. Čeprav podjetje obstaja šele dobrih pet let, zaposluje že preko 100 ljudi. Tako so prvotno so izdelovali razne manjše kmetijske stroje, v zadnjih dveh letih pa izdelujejo predvsem traktorske in avtomobilske prikolice ter podrahljače. S temi izdelki so se tako uveljavili, da zdaleka ne morejo zadostiti naročilom, ki so vsako leto večja. Lani so izdelali 82 prikolic, letos pa jih bodo naredili 300. Tako povečanje pa seveda terja tudi širitev proizvodnih prostorov. Zato bodo še letos postavili novo montažno halo, pozneje pa zgradili novi oddelek za proizvodnjo. Vredno je omeniti, da podjetje posveča precej skrbi tudi svoji osnovni dejavnosti — vzdrževanju kmetijskih strojev. S širokim, krogom zadrug in kmetijskih gospodarstev, delno tudi izven našega okraja, ima sklenjene pogodbe za vzdrževanje strojev. Ima tudi terenskega mehanika, ki opravi letno po 6 rednih pregledov ter manjša popravila, večje okvare pa popravljajo v delavnici. Organizacije v podjetju se te dni pripravljajo na svečano proslavo 10-letnice delavskih svetov. Med drugimi organizacijami dela precej aktivno društvo Ljudske tehnike, ki je letos organiziralo že drugi šoferski tečaj, skrbi pa tudi za izpopolnjevanje priučenih delavcev in vajencev. Podjetje je društvu dalo avtomobil, ki koristno služi za praktični pouk. Tudi mladinska organizacija je precej živahna, pri svojem delu pa dobiva dovoljno pomoč organizacije Zveze komunistov. Tudi sindikalna podružnica dobro dela. Lani so uvedli tople malice, katere dobiva preko polovica delavcev. Poskrbeli pa so tudi za oddih delavcev v okviru počitniške skupnosti. Podjetje se zadnje čase vse bolj zavzema za postopno gradnjo stanovanj. V podjetju pa z zadovoljstvom omenjajo, da so docela izpolnili tromesečni proizvodni plan, čeprav je bil precej obsežen. PO POTEH LENDAVSKE MEHANIKE LE SKUPNO PRIZADEVANJE USPEŠNO Podjetje Mehanika v Lendavi se je v desetih letih razvilo v močan obrtni obrat, ki zaposluje že 168 ljudi. V tem obdobju je kolektiv vložil v razvoj podjetja precej truda, saj se je Mehanika razvila iz majhnega avtoprevozniškega podjetja, ki je le životarilo. V začetku so uredili manjši strojni obrat, nato pa še obrat za izdelavo kovinske galanterije. Pred dobrim letom pa so odprli še obrat za izdelavo plastičnih predmetov. Zanimivo je, da so večino strojev in opreme napravili doma. V podjetju izdelujejo med drugim tudi šipke za dežnike. Te bodo letos začeli izdelovati po novejšem načinu, uvedli pa o še izdelavo paragonskih šipk, ki jih na tržišču primanjkuje. Med pomembnejšimi izdelki so tudi vrtni senčniki, katere izdelujejo v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji. Po tem, da so letošnji tromesečni plan presegli za 38 odstotkov, lahko sodimo, da je podjetje v dobrih rokah. Čeprav je podjetje zabeležilo izreden napredek, se še nenehno razvija. Za to ima tudi pogoje, saj je povpraševanje za izdelki iz leta v leto večje. Med najpomembnejšimi nalogami je širitev obrata kovinske galanterije in plastičnih izdelkov. S tem bodo proizvod-njo močno povečali, hkrati pa zaposlili več delavcev. Tako kot za večanje proizvodnje skrbijo tudi za zaposlene. Uredili so jedilnico za tople malice, katere vozijo iz obrata družbene prehrane. Pravijo, da se uvedba malic čuti pri proizvodnji, pa tudi število obolenj se je znatno zmanjšalo. Poskrbeli so tudi za letovanje zaposlenih. Lani so v podjetju med drugim ustanovili tudi mladinsko organizacijo, ki šteje čez 60 članov. Imajo pa tudi folklorno in dramatsko skupino, ki se pripravljata na prvomajsko praznovanje v kolektivu, sodelovali pa bosta tudi na osrednji občinski proslavi. Podoben program pripravljajo tudi za volitve novega delavskega sveta. V podjetju sodijo, da bodo morali organizirati tečaje za kvalifikacijo delavcev, saj je večina zaposlenih priučenih. Potrebno pa je omeniti, da vzporedno z razvojem vzgajajo tudi primerno število mladega kadra. Začeli so uvajati tudi plačevanje po enoti proizvoda. Vse to pa je poleg razširitve obratov najlepše zagotovilo za še hitrejši razvoj in uspeh podjetja. Prvo tovarniško poslopje so vaščani iz Turnišča in okolice pomagali graditi tudi s prostovoljnim delom. Vsem je tovarna veliko pomenila: zaposlitev, prvi delavski kolektiv, ki bo pospešil tudi družbeni razvoj vasi... Zato niso nenavadni nasmejani obrazi delavk, ki so pripravljale malto za ome-tavanje poslopja, pri pomenku z direktorjem podjetja tov. Ivanom Potočnikom. 9 POMURSKI VESTNIK, 28. APRIL Krožne kolesarsko dirke v Veržeja Minulo nedeljo je priredil kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec o sodelovanjem TVD »Partizan« Veržej krožne kolesarske dirke na l1 km dolgi progi Veržej — Bunčani — Iljaševci — Križevci — Veržej. Tekmovalci so prevozili po 4 kroge, torej skupno 44 km. Nastopilo je 15 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo 8. Start in cilj jo bil v Veržeju. Rezultati: 1. Ivan Ščančar 1:15,42, 2. Jani Šarotar 1:17,32. 3. Edo Berden :17,32. Povprečna braina na uro 39,220 km. Strelstvo si utira pot med mladino V občini Murska Sobota se je v zadnjih letih strelstvo naglo razvijalo. Pred ustanovitvijo občinskega strelskega odbora 1. 1997 je bilo v občini vsega 10 strelskih družin a skupno 450 člani. Danes je število strelskih družin 24 s preko 1900 člani. Največ je med strelci pionirjev in mladine. Dalje so imele pred tremi leti strelske družine v soboški občini okrog dvajset zračnih pušk, medtem ko malokalibrskih sploh niso imele. Danes znaša to število okrog 112 zračnih in 28 malokalibrskih pušk. Kako množičen je postal strelski šport v soboški občini, nam kaže tudi ta podatek. Samo lani je bilo na treningih in tekmovanjih uporabljenih 270.000 diabolo kroglic, preko 24.000 nabojev za malokalibr- sko polko, 18.100 tarč za zračno in preko 1200 tarč ca malokalibrsko puško. V prvih štirih mesecih le- tošnjega leta so porabili več kot 120.000 diabolo kroglic. Za nadaljnja razvoj in razmah tega športa so vsi materialni pogoji, vrh vsega pa je v M. Soboti selo primerno zimsko strelišče za zračno puško, za katerega ureditev so porabili 60.000 dinarjev. Prostore in denarna sredstva je zagotovil ObLO, člani občinskega strelskega odbora pa so prispevali veliko število prostovoljnih delovnih ur. Dalje Je v mestu tudi strelišče za malokalibrsko puško, bi ga je lani zgradil okrajni strelski odbor. Občinski strelski odbor ima tudi dva kompleta prenosnega zračnega strelišča. Namestiti bi ga kazalo nekje na prometnem mestu, da bi služilo popularizaciji strelskega športa. Občinski ljudski odbor tudi drugače gmotno podpira strelski šport, priznanje pa je treba dati le občinskemu strelskemu odboru, zlasti to-varišem Jožeta Bediča, Francu Poredošu, Francu Vučini in Jožetu Benediku. Za letošnje leto ima občinski strelski odbor v načrtu vrsto tekmovanj. Že v čast 1. maja in 19. obletnice osvoboditve bo meddružinsko tekmovanje a malokalibrsko puško. Lani je na strelskem tekmovanju ob 1. maju zmagal Vlado Miloševič in kdo bo letos? Slovenska conska liga Triglav:Sobota 6:1 (2:0) Spričo nezanesljive obrambe je moštvo Sobote izgubilo v Kranju s presenetljivo visokim rezultatom. Domači so pričakovali vsaj enakovredno Dorbo in niso bili pred tekmo preveč optimistično razpoloženi. Značilno za minulo XVII. kolo SCL je, da je bila spričo ostre in burne igre prekinjena tekma »Maribor : »N. Gorica, pri stanju 1:1. Gledalci so glasno negodovali in grozili sodniku Kovačeviču, ki je zaradi tega srečanje prekinil po prvem polčasu. Sicer pa je v lem kolu Branik premagal doma Rudarja 4:2, Kladivar v Ljubljani Krim 3:2, »Ljubljana« Grafičarja 3:0, Izola pa je igrala z Ilirijo doma 1:1. Lestvica po XVII. kolu v SCL Branik 17 14 1 2 75:14 15 Kladivar 17 11 2 3 49:34 14 Triglav 17 10 0 7 42:33 20 »Maribor« 14 8 3 5 27:22 19 »Ljubljana« 17 9 1 7 37:29 19 Rudar 17 8 2 7 41:11 18 Sobota 17 8 2 7 36:40 18 Krim 17 5 5 7 19:34 15 Ilirija 17 5 2 10 22:33 12 N. Gorica 14 4 3 9 20:47 11 Izola 17 0 8 9 15:43 8 Grafičar 17 1 5 11 10:49 7 Tablica prvenstva Mariborske nogometne podzveze Drava 13 9 2 2 30:16 20 Aluminij 13 8 3 2 33:21 19 Kovinar 13 7 2 4 25:14 16 Nafta 13 6 4 3 32:22 16 Sever 13 4 5 4 23:24 13 Fužinar 13 4 4 5 22:26 12 Korotan 13 4 3 6 21:20 11 Ojstrica 13 3 2 8 25:33 8 Grafič a r 13 247 13:23 8 Pohorje 13 2 3 8 11:34 7 Tablica po II. kola Pomurske rokometna lige za ženske ESŠ (M. S.) 3 3 0 0 35:11 6 Učiteljišče 3 2 0 1 16:8 4 Partizan (Belt.) 3 2 0 1 13:7 4 Partizan (Krog) 3 1 0 2 14:24 2 Grafičar 2 0 0 2 2:14 0 SAG 2 0 0 2 1:17 0 KOŠARKA V minulih dneh je bil enotedenski košarkarski tečaj za inštruktorje in sodnike v Murski Soboti. Tečaja se je udeležilo veliko število košarkarjev, ki so v dopoldanskih in popoldanskih urah obravnavali pod vodstvom zveznega trenerja Markoviča košarkarskega predavanja iz tehnike, taktike in pravil košarkarske igre. Po tečaju so bili izpiti, ki so jih vsi tečajniki a uspehom položili. Ob zaključku tečaja je tov. Markovič pohvalil delo tečajnikov in obljubil, da bo še prišel v Mursko Soboto, ki ima lepe obete, da bi ob boljši materialni situaciji in stalnem treningu lahka ponovno bila na vid-aejlem mestu v Sloveniji. Spomnimo se samo, da so bili soboški mladinci v letu 1946 drugi v Sloveniji in da prav tako kot slavijo nekateri 15-letnico košarke, jo tudi mi letos v Murski Soboti, kjer se Je pričela širiti košarka pod vodstvom prof. Klojčnika. Pomurski derby v okvira MPL NAFTA: GRAFIČAR 1:1 (0:1) Za nedeljsko srečanje med gostujočim Grafičarjem in domačo Nafto je vladalo v Lendavi dokajšnje zanimanje, saj sta se tokrat srečala domača rivala, ki tekmujeta v okvira Mariborske podzvezne lige. Tekmo je vodil Kološa iz M. Sobote. Tekmeca sta se razšla s prijateljskim izkupičkom, kar je glede na prikazano igro tudi realno. Gole sta dala: v 7. minuti Kološa za goste in v 82. minuti Pinter za Nafto. V 72. minuti igre je Varga iz Rokomet ČLANI: ESŠ : ŠAG 27:22 (11:10) Moštvo ESS ni sodelovalo na rokometnem prvenstvu Pomurja. Vendar ima svojo rokometno ekipo. Prav zaradi tega prirejajo tekme, predvsem zaradi bližnje ekonomia-de, kakor tudi zaradi priprav na srednješolsko prvenstvo in Jesensko ligo, v kateri mislijo zopet tekmovati. Tudi v pogledu števila igralcev, ki so bili prijavljeni, lahko sklepamo, da resno mislijo na razvoj moškega rokometa. »Partizan. (M. S.) : ESŠ 23:24 (10:10) Tretja prijateljska tekma je kila napovedana za isti teden kakor vse ostale, le datum je bil nekoliko prejšnji. Zanimivost tekme je vsekakor pora« prvaka za leto 1960 od ekipe ESŠ, kar mnogi niso pričakovali. Tudi igralci sami niso bili prepričani v svojo zmago, kar je zelo lepo razvidno iz zapisnika. domačega moštva streljal nekoliko dvomljivo dosojeno enajstmetrovko, ki pa jo je vratar gostov Ouček preprečil z lepo parado. Začetek tekme je pripadal domačinom. Kmalu pa so gostje uredili svoje vrste in začeli nevarno oblegati nasprotnikova vrata. In že se je ponudila gostom prva priložnost za gol: Varga je lepo streljal z glavo, vendar mimo vrat. Že v 7. minuti pa je bil uspešen Kološa, ki je dosegel prvi gol: žogo je prisebno poslal z leve strani v desni kot mreže. To je bil lep gol! Domačini so se kajpak začeli pospešeno truditi, da bi izenačili; čeprav so bili tehnično nekoliko boljši, kar so gostje nadoknadili predvsem s požrtvovalnostjo, se jim to ni posrečilo. Nasprotno: grafičarji so imeli še eno stoodstotno priložnost za gol. vendar pa je ostala neizkoriščena. V drugem polčasu so doma- či postali še nevarnejši, toda obramba gostov z vratarjem Oučekom na čelu je požrtvovalno »čistila« V 72. minuti je sodnik Kološa pokazal belo točko pred vrati gostov: enajstmetrovka! Streljal je Varga. Toda vratar Ouček se je kot mačka vrgel na ostro streljano žogo in jo ujel. Nevarnost je bila mimo, toda kar se ni tokrat posrečilo Vargi, se je pozneje Pinterju, ki je v 82. minuti po krivdi obrambe prodrl pred vrata gostov, tik pred koncem tekme »premagal. Oučeka in — izenačil. Drobne iz TVD „Partizan“ Mladina Pomurja se vestno pripravlja na festival telesne kulture. Obiskali smo nekatere šole in društva TVD »Partizan«. Ugotovili smo, da mladina v glavnem že obvlada vaje ter se pripravlja na samostojne nastope. * V Apačah se TYD »Partizan« z vso vnemo pripravlja ca I. festival telesne kulture Pomurja. Ne pozablja pa tudi na priprava za mnogoboj, atletiko in druge igre. Mladina gradi in ureja igrišče s prostovoljnim delom. Uredili bodo stezo za teke, skakališča in igrišče za rokomet Lep zgled so pokazali tukaj v sodelovanju a JLA. katere pripadniki so društvu prostovoljno zgradili odbojkarsko igrišče. Tudi med vodniki najdemo tovariše iz enot JLA. Posebej bi pohvalili pripravljenost pionirjev, pionirk in mladink, ki vaje za featival že prav dobro obvladajo. Kaže in prepričani smo, da jim bodo sledili tudi člani, članica in mladinci. V Stogovcih so priprava prav dobro napredovale. Mladina in pionirji se trudijo, da bi se ca festival čim boljše pripravili. Tudi tu mislijo na ureditev telovadišča, ki ja velika potreba v Stogovcih. V Bučkovcih se mladina vneto pripravlja na festival. Pionirji vaje že obvladajo, mladinke in pionirke pa jim sledijo. Žal se tu mladinci in članstvo ne pripravlja na festival. Pripravljajo pa vse potrebno na ureditev telovadišča, ki ga bosta uporabljala šola in »Partizan«. Na Cvenu je vse živo. Mladina in vse organizacije se a veliko vnemo pripravljajo na krajevni praznik, ki bo 8. maja. Na ta dan se bodo občinstvu predstavili domači telovadci. Priredili bodo telovadni nastop, na katerem bodo nastopili telovadci ia Ljutomera, Razkrižja, Križevec in Veržeja. Poleg vaj za festival bo na sporedu odbojkarska tekma med Beltinci in Ljutomerom, a tudi nogemetna tekma med Veržejem in Ljutomerom. Hkrati bo tu občinsko prvenstvo za mladince. Za tekmovanje ata se že prijavili dve moštvi Ljutomera, is Veržeja, Križevec in Cvena pa po eno moštvo. Pohvaliti maramo tudi Cven, ki prireja akademije na Razkrižja in s tem pospešuje telesno vzgojo. • O telesni vzgoji pri Grada zad-nja leta ni bilo mnogo znanega. Pred kratkim so imeli redni letni občni zbor društva »Partizan«. Vse kaže, da bo nova uprava imela mino roko. Za festival se skrbno pripravlja vsa mladina. Začeli se tudi urejevati igriiče pri gradu. V Ljutomeru Je TVD »Partizan« priredilo minulo soboto in nedelja akademijo. Ta je selo dobro uspela, saj so bili z nje vsi gledalci, ki se dvakrat napolnili dvorano, zadovoljni. Poleg domačih so se izkazali odlični gostje-telovadci na orodja iz Celja. Ti so Uvajali na vseh orodjih zelo težke prvine, saj so vsi telovadci prvega razreda. Akademija lahko ocenimo kot prvi uspeh nove društvene uprave. Mladina pa se tudi ta skrbno pripravlja na festival telesne kulture, saj so pri vseh oddelkih priprave v zaključnem obdobja. a V Rogašovcih se mladina pripravlja na proslavo Tedna mladosti. Priredili bodo rasna tekmovanja v igrah in atletiki. Ob zaključka pa nameravajo prirediti telovadni nastop, kjer bodo že pokazali vaje za festival. Te vaje res vsi oddelki že danes dobro obvladajo. Zaradi pomanjkanja vodnikov in učiteljstva se je tu lotila zadeve mladina in dekanja, da je potrebno le veliko veselja in volje do dela. Sami so se naučili vaje, pripravljajo pa se tudi za razna tekmovanja. Žensko rokometno prvenstvo Pomurja Na vrhu tablice spet ESŠ Po tretjem kolu ženskega rokometnega prvenstva so nastopile spremembe samo pri vrhu tablice. Tako je ESS zopet prva in je zamenjala Učiteljiiče V ostalih tekmah ni bila nobenih presenečenj. Tekma Grafičar : ŠAG je bila preložena. ESS : Učiteljišče 6:5 (1:2) Največ zanimanja je bilo prav za omenjeno tekmo, ki je zagotovila ESS. da ponovno preide v vodstvo. Rezultat ob koncu tekme je bil zelo tesen, kakor tudi ob polčasu. Tekma v celoti je bila dinamična. Le v tehničnem pogledu ni bila vedno na višini. Splošna karakteristika se to tekmo pa je, da Je bilo doseženih na vsej tekmi samo 11 zadetkov. Tudi na tej tekmi je bila najuspelnej-še Marenče, ki je dosegla od šestih kar štiri zadetke. »Partizan« (Belt) : »Partizan (Krog) 5:1 (1:0) Zaradi te tekme so gostoval« igralke iz Kroga v Beltincih. Tretja plasirano moštvo na tablici je na tej tekmi premagalo svojega sprotnika v drugem polčasa, kajti v prvem ni bila razlika tako velika ia premoč tako jasna. Rezultat polčasa je bil samo 1:0 za Beltince. V drugem polčasu se je stanje nekoliko spremenilo. T tem deli igre so domačinke Uspele povečati število zadetkov na pet, s čemer je bila tekma tudi zaključena. S to tekmo si je Partizan Beltinci zagotovil tretje mesto s dvema točkama prednosti. Najboljša strelka na tej tekni je bila Pozderec s petami zadetki. PSD »Mladost« : Ljutomer 1:3 (0:2) V prijateljski rokometni tekni Ja ekipa iz Ljutomera premagala pionirsko ekipo iz Murske Sobote z zelo tesnim rezultatom. NOGOMET G. Radgona : PŠD »Mladost« 3:2 (1:0) V ČRENSOVCIH SO ZGRADILI ŠOLSKO IGRIŠČE Pridni dijaki s svojimi učitelji so si zgradili šolsko dvorišče tako, da so si na njem uredili športno igriiče, ki obsega igrišče za rokomet, prostor za odbojko, skok v daljino, skok v višino in strelišče za zračno puško. Vse so lepo okrasili z nasadi cvetlic in topoli. Igrišče bo predano svojemu namenu po vsej verjetnosti v maju. Zavidanja vreden uspeh tamkajšnjih ljudi, ki ga je treba posnemati tudi v drugih krajih Pomurja. -n-n Otvoritveni miting v Mariboru Minulo nedeljo je bil v Maribor« v organizaciji ZAK otvoritveni atletski miting, ki se ga je udeležilo precejšnje število atletov tudi iz Murske Sobote. Glede na dejstvo, da so nekateri atleti marljivo trenirali ves čas je bilo pričakovati nekatere boljše rezultate, čeprav je bil omenjeni miting šele prvo letošnje tekmovanje po zimski sezoni. Ker je bil miting tudi uradno potrjen od Atletske zveze Slovenije, se določeni rezultati, posebno najboljši, priznajo v pogledu doseženih norm za republiško prvenstvo ali pa državno. Organizacija tekmovanja Je bila povprečna, k temu pa lahko dodamo, da je bilo vreme zelo hladno, tako da bi ob toplejšem časa gotovo bili doseženi boljši rezultatu Pomembnost tega tekmovanja Jo bila ta, da je mladi Fosnarič dosegel v teka na 3000 m novi državni mladinski rekord. Prav tako pa je na tem tekmovaaja dosegel tadi Žunec ne samo dva svoja osebna rekorda, temveč rekorda Pomurja v meto krogle in metu diska. Oba rezultata sta v primerjavi z rezultati, ki so bili priznani na lanskem republiškem prvenstva, mnogo boljša in upajmo, da se bodo njegovi rezultati še izboljšali v tej sezoni. Tudi Rousova je dosegla dober uspeh, ker so tekmovalke tekmovale proti vetru. Sicer sama razvrstitev na cilja ni bila povsem točna, kljub temu pa si deli drugo, tretje in četrto mesto a časom 8,4 sek. Vsi ostali tekmovalci pa so dosegli naslednje rezultate, če ne ločujemo skupino mlajših mla- dincev in starejših mladincev posebej. M 1 a d i n c i : Suvanje krogle: I. Oto Žunec 14,15 m (nov rekord Pomurja); Met diska: 1. Oto Žunec 41,17 m (nov rekord Pomurja) in 4. mesto Jožo Logar 27,27 m; Met kopja: 3. mesto Ivan Gerič 30,22 m; Skok v daljino: Oto Žunec tretje mesto 5,40; Skok v daljino 5. mesto Ludvik Zelko 4,84 m; Tek na 1000 metrov: 3. mesto Ivo Nemec 3:09,4 in tek na 300 m: 5. mesto Lojze Logar 43, 6 sek. Mladinke: Tek na 60 m: 2. do 4. mesto Majda Rous 8,4 sek.; Skok v višino: 3. mesto Slava Hajdinjak 1,25 m in 7. mesto Majda Rous 1,29 m; Suvanje krogle: 6. mesto Slava Štampar 7,97 m. RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA RADIJSKI PROGRAM od 1. do 7. maja Nedelja 5.00 Praznična budnica; 6.13 Be-drich Smetana: Trije odlomki iz Prodane neveste; 6.30 1. maj (radijski koledar in prireditve dneva); 6.40 Blaž Arnič: Kladivarji novega sveta, simfonična pesnitev — Drago Lorbek: Sončna Dalmacija; 7.15 Z našo pesmijo v prvomajsko praznovanje; 8.00 Prenos Prvomajske parade v Beogradu in Ljubljani; 11.00 Svoj prvomajski pozdrav vam sporočajo zbori cicibanov, pionirjev in mladine RTV Ljubljana; 11.40 Jugoslavija v očeh sveta; 12.00 Čestitke in pozdravi delovnih kolektivov; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Zapojmo pesem o pomladi a) Pomlad v narodni pesmi, b) Pomlad na otro-škem igrišču, c) Veseli pomladni zvoki. Sodelujejo: Narodni ansambli in vokalni solisti Zlata Gašperšič, Lad-ko Korošec, otroški zbor RTV Ljubljana in zabavni instrumentalni ansambel; 14.15 RTV Beograd poslušalcem RTV Ljubljana — Sodelujejo: Anica Zubovič, Dušan Jakšič, Nada Kneževič, Vera Pančič, Predrag Gojkovič, Djordje Marjanovič, godalni ansambel RTV Beograd p. v. Ilije Geniča in Plavi ansambel: 15.15 Dan v cvetju in zastavah (Mešan program množičnih pesmi in orkestralne glasbe); 16.00 Prenos finalne nogometne tekme za pokal maršala Tita Partizan : Dinamo; 18.15 Za prijetno razpoloženje; 19.00 Obvestila; 19.05 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto; 20.00 Naša pesem; 20.30 Radijska igra: Ivan Cankar — Milja Mejak: Zgodba o Šimnu Sirotniku; 21.30 Marijan Kozina: Davnina, simfonična pesnitet; 21.41 Praznovanje na deželi . . . (Polke in valčki Slavka Avsenika); 22.15 Prvomajski ples z našimi ansambli; 23.10 Radi zaple-lete? — izvolite! Ponedeljek 6.00—6.30 V koračnem ritmu z našimi pihalnimi godbami — 7.13 De- lavci vsega sveta praznujejo . . . (mednarodne revolucionarne pesmi) 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35 Pisan šopek melodij; 8.00 Za naše male poslušalce: a) Josip Kriškovič: Praznik lepih želja, b) Dobro jutro, dober dan . . . 8.50 Matineja za zabavo; 9.40 Koncert stare dubrovniške muzike; 10.30 Pred velikim majem; 11.00 Tovarišica, zapoj mi še enkrat . . . Spomini glasbenih umetnikov - partizanov; 11.45 Vilim Markovič: Jubilejna uvertura; 12.00 V uri okrog sveta; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Ivo Petrič: Zgodba o Ferdinandu; 15.15 Prvomajske čestitke in pozdravi delovnih kolektivov; 16.00 P. I. Čajkovski: Labodje jezero; 17.00 Športniki za Prvi maj; 18.00 Čez goro pomlad hiti . . . 18.30 Silvo Matelič: Srečno mati, ne bod'te hudil 19.00 Obvestila; 19.05 George Gersh-win — J. Heifetz: Suita iz opere Porgy and Bess za violino in klavir; 20.00 Pokaži, kaj znaš!; (Posnetki javne TV oddaje z dne 28. 4. 1960); 21.30 V glasbenem paviljonu; 22.15 Lasti iz dnevnika mlade Metke; 22.45 Za vas igra Ljubljanski jazz ansambel 23.10 Zaplešite z nami!; 23.45 Josip Slavenski: Kantata mladosti. Torek 6.00 Vedri zvoki; 6.40 Nekaj domačih; 7.15: Janko Gregorc: Odlomki iz operete Melodije srca; 7.35 Narodne pesmi in plesi od Triglava do Vardarja: 8.00 Pomladanski ringara-ja; 8.30 Mladi varaždinski pevci in tamburaši zagrebške Pivovarne; 9.20 Krešimir Baranovič: Imbrek z nosom; 9.45 Mednarodne koračnice; 10.00 Antonin Dvorak: Rusalka; 11.30 Pol ure z zabavnim orkestrom Raphaele; 12.00 Majhen opoldanski koncert Slovenskega okteta; 12.20 Polica Številka štiri . . . 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Kruno Cipci: Joževa hišica; 14.10 Majhen glasbeni varietč; 15.15: Intermezzo a ansamblom Maurice Larcange,- 15.30 Dva nizozemska mojstra zabavne glasbe: Tom Erich in Johnny Meyer; 15.45 Ura za optimiste; 17.00 Iz delavnic naših umetnikov; 17.52 Na perutih lahke glasbe; 18.00 Bela Bartok: Romunska plesi; 18.08 Vladimir Lovec: Klavirski koncert; 18.40 Prodor socializma v svetu; 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.00 Nocoj je jasna, svetla noč; 20.30: Karel Hynek Macha: Maj; 21.00—23.00 Glasba z Elizejskih poljan; 23.10 Miroslav Miletič: Godalni kvartet št. 2; 23.35 Sprehod po evropski liriki; 23.45 Lepe melodije. Sreda 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom; 8.30 Pol ure baletne muzike; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Radi bi vas zabavali; 10.10 Skladbe Franza Liszta; 10.40 Iz filmov in glasbenih revij; 11.00 Arije in dvospevi iz Puccinijevih oper; 11.50 Oddaja za cicibane: a) Manica Romanova pripoveduje .... b) Cicibani korakajo; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v maju; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Pozdrav z Havajev; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Zbor Branko Krsmanovič iz Beograda; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — N. Vukosavljevič; Mladi piloti; 14.35 S popevkami po svetn; 15.15 Reklame in zabavna glasba: 15.40 Novost na knjižni popri — J. Casson: Kratek spomin 16.00 Koncert no željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Zvočna ruleta: 18.00 Kulturna kronika: 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes: 18.45 Domače aktualnosti: 20.00 Camille Saint-Saens: Samson in Da-Iiila: 22.15 Koktajl za zabavo: 23.10 Moderna plesna glasba: 23.35 Frank Martin: Mala koncertna simfonija. Četrtek 8.05 Od tu in tam; 8.35 Poje Ljubljanski komorni zbor; 8.95 Radijska šola za višjo stopnjo — Herman Škofič: Primož išče resnico; 9.25 Potpuri za zabavo; 10.10 Tri uverture; 10.40 Pet minut za novo pesmico: a) Marjana Požun: Maj, b) Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Ali vam ugaja?; 11.35 Samospevi Josipa Hatzeja in Ivana Zajca; 12.00 Ansambel Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Zvone Pelikan: Sušenje in spravilo krme ni več odvisno od vremena; 12.25 Iz oper Vincenza Bellinija; 13.30 Pojo in igrajo Zadovoljni Kranjci; 13.50 Majhni zabavni ansambli; 14.15 W. A. Mozart: Koncert za rog in orkester; 14.20 Šport in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Robert Schumann: Fantazija; 16.30 Popevke se vrstijo; 17.50 Plesni zvoki velikih mest; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike; 18.45 Radijska univerza — Božo Petek: Pol stoletja jugoslovanskega letalstva — I. del 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Dunajski valčki; 21.00 Vrhnika — prečudni kraj: Literarni večer; 21.40 Komorni intermezzo; 22.13 Po svetu jazza; 23.10 Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Petek 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 9.00 Naš podlistek — Šaljapin: Strani iz mojega življenja — III.; 9.20 Iz operetnega sveta; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Obisk pri beograjskih opernih solistih; 10.35 Od valčka do rumbe; 10.00 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev; 11.30 Družina in dom; 11.45 Poie ženski zbor it Podpeči 12.00 Orkester Ray Martin; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Izkušnje pri zatiranju plevelov; 12.25 Nekaj narodnik; 12.40 Veliki orkestri — znane melodije; 13.30 Instrumentalni odlomki iz slovanskih oper; 13.45 Pojo zabavni vokalni ansambli; 14.03 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jana Milčinski: Ljubi maj, krasni maj . . .; 14.35 Igrata violinista Leonid Kogan in Isaac Štern; 13.40 lz svetovne književnosti — Alfred de Masset: Pesmi; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Lepe melodije; 17.40 Poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Vedri zvoki; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Majski festival otroških pesmi 1960; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Kaj je uvertura?; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Arije iz manj znanih oper; 22.43 Zabavni oktet Aleksandra Claira: 23.10 Ameriške popevke; 23.30 Igramo za ples. Sobota 8.05 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe: 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jana Milčinski: Ljubi maj, krasni maj . . . 9.25 Naši mladi solisti pred mikrofonom; 10.11 Mavrica zabavnih zvokov; 10.40 Zbor JLA; 11.00 Popularne domače orkestralne skladbe; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Nekaj narodnih zapoje Tone Kozlevčar; 12.00 Pozdrav z gora; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Miklavec: Katere oljnice bomo letos pridelovali; 12.25 Domači napevi iz-pod zelenega Pohorja; 12.45 Vesela godala; 13.30 G. Verdi: Prvo dejanja opere Othello; 14.05 Kvartet Milana Slanteta z zabavnim sporedom; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo vi-deli; 16.00 slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Glasbeni kalejdoskop; 17.10 Glasbena križanka št. XXIV; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Od popevke do popevke; 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino!; 21.15 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu. Radio Murska Sobota Sobota, 30. aprila 1960: ob 17.00: »Naš sobotni sprehod«; ob 17.15: Obvestila, objave in reklame; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Nedelja, 1. maja 1960: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku: ob 12.40: »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Torek, 3. maja 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 5. maja 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevni spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10. ure. Ob nede-Ijah in praznikih pa od 6. do 23.10 ure. 10 POMURSKI VESTNIK. 38. APRIL Od vsepovsod LENDAVSKA MEHANIKA ZA 1. MAJ Tudi pri Mehaniki v Lendavi so se na praznovanje 1. maja in 10. obletnicee delavskega samoupravljanja dobro pripravili. Mladinski aktiv bo na proslavi 1. maja nastopil s kulturnimi točkami, strelska družina je v počastitev prvomajskih praznikov in jubilejne obletnice delavskega upravljanja tekmovala v streljanju, sindikalna podružnica pa je pripravila transparente in parole, s katerimi se bo kolektiv udeležil prvomajske povorke in proslave v Lendavi. Mladinski aktiv iz Mehanike bo ob tej priložnosti organiziral prijateljsko srečanje z dobrovniško mladino, popoldne 1. maja pa priredil izlet v Lendavske gorice. Tudi ostali člani kolektiva bodo praznike skupinsko proslavljali v prosti naravi. Nekatere skupine se prijavljajo na bograč (znana pojedina v vinorodnih hribih) katerega zalijejo z vinsko kapljico. V LENDAVSKI OBČINI 12 TISOČ ZAVAROVANCEV V lendavski občini so razde- lili zdravstvene izkaznice preko 12 tisoč kmečkim proizvajalcem. Ugotavljajo, da je z uvedbo tega zavarovanja zdravstvena služba nekoliko bolj obremenjena. V splošni ambulanti v Lendavi pravijo, da se je število pacientov iz vrst kmečkih proizvajalcev nekoliko povečalo, vendar pa dodajajo, da gre predvsem za lažje primere obolenj. Tako so imeli v tem mesecu že okrog 95 pacientov. -ko 15 LET PIONIRSKEGA ODREDA »KAREL DESTOV-NK-KAJUH« V soboto je pionirski odred »Karel Destovnik-Kajuh« na osnovni šoli II v Murski Soboti svečano proslavili 15-letnico obstoja. Za to svečanost je Manko Golar iz Radgone pripravil krajšo igrico, udeležili pa sta se je tudi Kajuhova mati in mati Bojana Gabrijelčiča, katerega ime nosi drugi pionirski odred. Obema partizanskima materama so pionirji poklonili cvetje in darila. -ko VDOVA ROSLINKA NA VIDEMSKEM ODRU Od Vidma so nam sporočili, da je tamkajšnja strelska družina »Jovo Juikovičc v nedeljo uspelo odigrala trodejanko »Vdova Rošlinka«. Igro je režiral Ivo Štrukelj, Rošlinko je dobro odigrala Terezija Stolnik, barantača Jakob Kreft, Janeza pa Anton Kosi. Tudi ostali igralci so pokazali precej sposobnosti. Z igro bodo gostovali še na Cerkvenjaku, v Juršincih, pri Tomažu in v Radgoni. Igro si je ogledalo okrog 160 ljudi iz širše in ožje okolice. Pravijo pa, da bodo uprizorili še eno igro, verjetno »Pričarani ženine. -o V MELINCIH ZA 1. MAJ Mladinska organizacija v Melincih se vneto pripravlja na proslavo 1. maja. Priredili bodo kresovanje s pevskimi točkami in recitacijami. Podoben program pa pripravljajo tudi za Dan mladosti. HODOŠ Prosvetno društvo na Hodošu bo uprizorilo v nedeljo igro v madžarskem jeziku »Cigan«. Po igri bodo priredili veselico. POVEJ SOSEDU, da naj naroči pri svojem poštarju Pomurski vestnik ČESTITKA Za uspešno opravljen strokovni izpit inž. Mirku Lahu čestitajo: mamica, Angela, Marjanca, Žani in ostali. Valjčni mlini Lendava prodajo na JAVNI LICITACIJI celotno mlinsko opremo z zgradbo in pogonskim strojem v obratu Dolga vas. Licitacija bo 5. maja 1960. V kolikor se ne javi kupec, bo naslednja licitacija 12. V. 1960. Valjčni mlini Lendava Petek, 29. aprila — Miške Sobota, 30. aprila — Katarina Nedelja, 1. maja — Praznik dela Ponedeljek, 2. maja — Boris Torek, 3. maja — Aleksandra Sreda, 4. maja — Florijan Četrtek, 3. maja — Miran Splošno gradbeno podjetje ZIDAR Murska Sobota čestita delovnim ljudem in delovnim kolektivom za praznik dela 1. maji RADIOAPARAT »Philips«, čevljarski stroj »Singer« (celinder), brejo kravo in koruzo prodam. Elizabeta Prigl, Lutverci št. 1, pošta Apače. M-473 HIŠO z gospodarskim poslopjem, delno zidano, krito z opeko, v dobrem stanju za 350.000 din v Otovcih št. 81, prodam. Interesenti naj se javijo v Stanjevcih it. 6, pošta Petrovci. M-479 ENOOSNI TRAKTOR znamke »Jab« s priključki prodam. Franc Huber. Gornji Slaveči 116, p. Kuzma. M-480 MOPED »Puch« kupim. Franc Huber, Gornji Slaveči, p. Kuzma. M 481 ENOSTANOVANJSKO HIŠO. pritlično, generalno popravljeno, vseljivo, z 12 ari zemlje, 4 km iz centra Maribora ob betonski cesti, prodam. Podrobnejše informacije: Murska Sobota, Kopališka ul. 5. M-482 HIŠO z gospodarskim poslopjem (električna napeljava) in 95 arov zemlje, ugodno prodam. Alojz Zadravec, Strigova št. 1. M-441 HIŠO a gospodarskim poslopjem in 4 ha zemlje ob glavni cesti ter večjo količino jabolčnika prodam. Drago Tomažič. Trstenik 9, p. Benedikt. M-492 OSEBNI AVTO »Opel Olympia« v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-493 SADJEVEC, zelo dober, po 44 din za liter, dostavlja na dom, če se zbere kupcev za 4000 litrov. Vinarfiko-sadjarska šola Svečina, p. Zg Kungota. M-489 MURSKA SOBOTA — od 29. aprila do 1. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Sayonara«; od 2. do 3. maja ameriški barvni ki-nemaskopski film: »Mož v sivi flanelasti obleki«; od 4. do 5. maja franc, barvni film: »Moj striček«. LENDAVA — od 29. aprila do 1. maja ameriški film: »Poni expres«; od 3. do 4. maja italijanski film: »Bele noči«. GOR. RADGONA — od 30. aprila do 1. maja italijansko-ameriški kine-maskopski film: »Ljudje in volkovi«; od 2. do 3. maja jugoslovanski film .»Viza zla«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 30. aprila do 1. maja francoski film: . »Kradljivec draguljev«; 4. maja nemški film: »Vražji krog«. LJUTOMER — od 30. aprila do 1. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Davek za krutost«; od 4. do 5. maja italijanski film: »Branim svojo ljubezen«. SLATINA RADENCI — od 30. aprila do I. maja ameriški barvni film: »Džubili«; 5. maja jugoslovanski film: »Hanka«. VIDEM OB ŠCAVNICI — od 30. aprila do 1. maja angleški barval film: »Plavolasa zapeljivka«. VELIKA POLANA — I. maja jugoslovanski film: »Črni biseri«. ČEPINCI — 1. maja madžarski film: »Nedeljska romanca«. Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tašče ANE OZVATIČ roj. Vogrinčič, stare 88 let se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot, in vsem, ki bo darovali vence. Žalujoče sorodstvo D-494 Naši vojaki čestitajo in pozdravljajo Iskrene čestitke k 1. maju — prazniku delovnih ljudi poši-jajo bralcem Pomurskega vestnika, kolektivom v podjetjih in svojim domačim: Stefan Kranjec, VP 8944 — Priština; Alojz Horvat, Turnišče, Franc Krenos, Gor. Slaveči, Alojz Menci-ger, Večeslavci, Herman Potočnik, Dol. Slaveči, Franc Holsedl, Roga-šovci, sedaj VP 5102/1 — Karlovac; desetar Janez Kovač, VP 6109/1 — Zenica; mornar Vinko Kocbek, VP 8920/4, — Denovič; Jože Jerebic, Melinci, Stefan Gruškovnjak, Črensovci, Matija Jakšič, Dol. Bistrica, Edi Kostrevc, Galušak pri Vidmu ob Ščavnici, Maks Poštrak in Franc Bauman iz Bučkovec, ki služijo vojaški rok v Aleksincu; Martin Hozjan, VP 2935/11, Bihač; Jože Balažič, Mala Polana, Franc Gerenčer, Gor. Lakoš, Stefan Kuhar, Tešanovci, Emil Zavec, Sebeborci, Adolf Cigit, Borejci, Ernest Kozic, Stanjevci, Stefan Jug, Vanča ves, Mirko Sčap, Petanjci, Jože Sčap, Dokležovje, Vladimir Bukovec, Stročja vas, Franc Movrin, Hrastje-Mota, Stanko Žnidarič, Kuršinci, Stanko Kukolj, Krapje, Stanko Kolmanič, Bučečov-ci, vsi vojna pošta 7116/30 — Skopje; gardisti: Ignac Tratnjek, Brezovica, Stefan Peterka, Lipovci, Franc Balažič, Bratonci, Jože Bakan, Ganča-ni. Štefan Olaj, Beltinci, Vinko Kovač, Odranci, Ernest BukviČ, Lemerje, Jože Vogrinčič, Tešanovci, Anton Gider, Rogašovci, štefan Ferčak, Turnišče, Jože Horvat, Trnje, Adolf Lenaršič, Grad, Herman StešL, Dol Slaveči, Aleksander Frumen, Dolnj Slaveči, Janez Žnidarič, Podgradje Stefan Toplak, Turnišče, Jože Jerič Brezovica, Ivan Matko, Odranci Alojz Miholič, Turnišče, Franc Skledar, Serdica, vsi v Beogradu; Stefan Bedernjak, VP 4170 — Karlovac; Alojz Ošlaj in Jože Šuklar, oba vojna pošta 3065/10 — Sombor; Anton Kegl. VP 3978 — Zadar; Jože Knstec, Mostje, Anton Kos, Krašči, Jože Ko čar, Cankova, Elemir Kranjec, Ivanjševci, Franc Pintarič, Motovilci, Mar tin Hozjan, Odranci, Jože Hanc Sred. Bistrica, vsi VP 6900/2 — Kumanovo. Vsem imenovanim pa pošilja najlepše čestitke k Prazniku dela — prvemu maju — Uredništvo Pomurskega vestnika. Da boš varen na cesti Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA« prosimo, da čim-prej v celoti poravnajo naročnino za leto 1960. Novim naročnikom pošiljamo časopis le po vplačilu naročnino na naš tekoči račun pri KB 605-70 1-565 ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno rest, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče IMRE GAL posestnik iz Gančan Vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Gančani, Maribor, Cankova 26. aprila 1960. Žalujoči: žena Ana, sin Palko z družino, hči Karolina Forjan z družino in hči Antonija Sakovič z možem. UPRAVNI ODBOR SPLOŠNE BOLNIŠNICE M. Sobota OBVEŠČA, da posluje v sklopu SPLOŠNE BOLNIŠNICE specialistična okulistična ambulanta in sicer vsak dan od 7. do 13. ure. Trgovsko podjetje »GORIČANKA« Šalovci razpisuje delovno mesto POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJE(-kinje) Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe je lahko takoj ali po dogovoru. Prošnje poslati na upravo podjetja do 5. maja 1960. Gradbeno obrtno podjetje »GRADITELJ« Beltinci razpisuje prosto delovno mesto GRADBENEGA TEHNIKA Pogoji: uspešno opravljena srednja tehnična šola in vsaj 2 leti prakse. Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru. Nastop službe možen takoj. Upravni odbor »VODNE SKUPNOSTI« Murska Sobota razpisuje mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: nepopolna srednja šola in znanje strojepisja. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 15. maja 1960. Prošnje poslati na upravo do 5. maja 1960. John Reed: MAC - AMERIČAN John Reed, ki se je rodil 22. oktobra 1887 in umrl 19. oktobra 1920, Ja znan ameriški časnikar, pesnik in revolucionar. Njegova knjiga »Deset dni, ki so pretresli svet« mu je prinesla svetovno slavo in priznanje enega najresnejših kronistov oktobrske revolucije. Kot časnikar uglednih ameriških listov je bil John Reed v prvi svetovni vojni v vzhodni Evropi in zlasti v Rusiji ter je prisostvoval oktobrskim dogodkom leta 1917. Že kot študent je bil John Reed član naprednega študentskega kluba nacialistov, po prvi svetovni vojni pa je bil med voditelji ameriške komumistične delavske stranke in urednik lista »Glas dela«. Zgodba »Mac — Američan« je iz Reedove knjige »Hči revolucije«, v kateri so zbrana avtorjeve impresije iz revolucije v Mehiki in v carski Rusiji. Maca sem srečal v Mexiko Cityju zvečer pred Novim letom. Bil je dih domovine, pravi, neponarejeni surov Američan. Ko sva hitela iz hotela, da bi pri Che Leeju popila Tomand-Jerry, so počeni zvonovi v zvoniku stare španske katedrale dolgo zvonili za Silvestrovo polnočnico. K velikim vratom katedrale' so se s senčnih poti Plaze in iz temnih ulic zbirale zdaj vidne, zdaj izginjajoče v temi, molčeče in otožne podobe v črno zavitih žena, ki so prihajale v cerkev. Iz katedrale je tekla reka bledordeče svetlobe slabih lojenk in čudni indijanski glasovi, ki so peli pesem; to pesem sem slišal davno nekoč na Španskem. Pri Che-Leeju sva srečala še dva Američana. Bila sta izmed tistih, ki na vse odgovarjajo: — Živim v tej deželi sedem let in poznam te ljudi. — Mehiške ženske, — je rekel prvi, — so najbolj umazane ženske na svetu. Umivajo se samo dvakrat na leto. A kar se tiče njihove čednosti, je sploh ni. One se celo ne poročijo. Preprosto vzamejo vsakega, ki mu po naključju ugajajo. — Imel sem neko lepo majhno Indijanko tam doli t Torreonu, — je pričel drugi. — Kdo bi morda rekel, da to ni pošteno. Toda zakaj? Njej sploh ni bilo mar, če jo bom oženil ali ne. Jaz... — Takšne so, — ga je prekinil drugi, — lahkožive. Ja, takšne so. Jaz sem tu že sedem let... In veš, — resno mi je pomolil prst pred obraz, — vse to lahko poveš tudi kakemu mehiškemu debeluhu in on se ti bo samo smejal. Takšni so, ti Mehičani, umazani dihurji. — Nimajo nobenega ponosa, — se je nejevoljno vključil v pogovor Mac. — V resnici, — je nadaljeval prvi Američan, — zamisli si, kaj bi se zgodilo, če bi rekel to nekemu Američanu! — Mac je udaril s pestjo po mizi. — Ameriška ženska, bog jo blagoslovi, — je rekel, — če bi si upal kdo umazati čisto ime ameriške ženske pred mano, mislim, da bi ga ubil. — Mac je zakrožil s pogledom po omizju, a ker se nihče izmed nas ni bil spustil v to, da bi mazal ugled in čast ženskega spola Združenih držav, je nadaljeval: — Ona je čisti ideal in mi jo moramo držati in varovati. Hotel bi slišati, da bi v moji prisotnosti nekdo slabo govoril o kaki naši ženski! Pili smo naše Tom-and-Jerryje s svečanimi izrazi pravičnikov iz reda vitezov Galahada. — Reci, Mac, — se je nenadoma oglasil drugi, — se spominjaš tistih dveh deklet, ki sva ju ti in jaz imela v Cansas Cityju preteklo zimo? — Če se spominjam? — je zažarel Mac, — in tistega strašnega precepa, v katerega si ti mislil, da si se ujel? — Da, tega ne bom nikdar pozabil. Oglasil se je prvi Američan. — Well, ti lahko obdržiš svoje lepe senorite, katere koli hočeš, a meni daj samo eno Čisto ameriško dekle in jaz ... Medtem ko so se tako pogovarjali, sem opazoval Maca. Bil je visok več kot šest čevljev, prava človeška zver v svoji fantovski objestnosti. Imel je šele petindvajset let, a je videl že mnogo vsega in bil to in ono. Železniški preddelavec, nadzornik na plantaži v Georgiji, glavni mehanik v nekem mehiškem rudniku in namestnik šefa v Texasu. Doma je bil iz Vermonta. Pri četrtem Tom-and-Jerryju je razkril svojo preteklost. — Ko sem prišel doli v Burlington, da bi delal na žagi, sem bil otrok šestnajstih let. Moj brat je delal tam že eno leto in me je vzel k sebi na stanovanje. Bil je tako rekoč velik fant, štiri leta starejši od mene, toda nekoliko mehak. Vedno je govoril, kako ni lepo, če se človek pretepa in bori in sploh take stvari. Nikoli me ni udaril, celo tedaj ne, ko se je razjezil name, ker je govoril, da sem manjši. Well, tam je bilo v hiši tudi neko dekle, s katero je moj brat že dolgo imel ljubezen. Tedaj mi je šinila v glavo neka prekleta misel, — Mac se je zasmejal, — to je pri meni vedno tako. Nenadoma nisem vedel za nič drugega, razen, da moram to dekle prevzeti svojemu bratu. To sem storil dokaj hitro. Well, gentle-man. In veste, kaj je napravilo to vražje dekle? Nekega dne, ko jo je moj brat ljubil, je rekla: — Prav tako ljubiš kot Mac! — On je takoj planil, da bi me našel. Vse njegove miroljubne, protiborbene ideje so izginile. Razumljivo, za pravega moškega take ideje niso vredne piškavega boba. Bil je bled, da sem ga komaj spoznal, ko me je našel in iz oči mu je gorel ogenj kot iz kakega vulkana. »Bodi preklet!« — je zavpil. — Kaj si storil z mojim dekletom? — Bil je visok moški in za trenutek sem se prestrašil. Toda potem sem se spomnil, kako je mehak in sem »e pomiril. »Ce je ne moreš držati, jo pusti,« sem zavpil prej, preden sva se spoprijela. Bil je grd boj. Hotel me je ubiti, a jaz sem prav tako poskušal ubiti njega. Oči mi je pokril velik črn oblak in pobesnel sem in znorel. Vidite to uho? — Mac je pokazal na štrcelj svojega ušesa. — To je storil on. Toda jaz sem pogodil njega v oko, da z njim nikoli več ni videl. Skoro sva nehala uporabljati pesti. Brcala sva se, se davila in tolkla z nogami. Pravijo, da je moj brat zatulil vsakih nekaj minut kakor bik. a jaz sem odpiral usta in ves čas vreščal. Potem sem ga udaril nekam, kjer najbolj boli in on je padel kakor mrtev. (Nadaljevanje prihodnjič) Po sklepu Zadružnega sveta KMETIJSKA ZADRUGA Križevci v Prekmurju razpisuje JAVNO DRAŽBO za razprodajo osnovnih sredstev, dne 11. maja 1960: TOVORNI AVTOMOBIL »CHEVROLET« TRAKTOR »MOLINO« PREVOZNE ROČNE ŠKROPILNICE (4 kom) Ogled osnovnih sredstev možen vsak dan. Prednost ima družbeni sektor. Upravni odbor Trgovskega podjetja »Železo« Murska Sobota razpisuje delovna mesta 3 TRGOVSKIH POMOČNIKOV 1 BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: za mesto knjigovodje končana ekonomska srednja šola in nekaj prakse ali 3 leta samostojnega dela na tem področju. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja do 30. aprila 1960. POMURSKI VESTNIK. 28. APRIL 11 DELOVNI KOLEKTIVI MURSKE SOBOTE čestitajo in pozdravljajo ob 1.maju Izvajamo vse nizke in visoke gradnje ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. „S0GRAD“ MURSKA SOBOTA Delovnim kolektivom in vsem občanom čestitamo za velike delovne uspehe pri izgradnji socializma ter jim želimo srečno praznovanje 1. maja ! OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET Murska Sobota V naših trgovinah boste dobro postreženi! Zato kupujte v poslovalnicah Trgovskega podjetja Merkur MURSKA SOBOTA KMETOVALCI! Ne porabite: mleko najboljše izkoristite, če ga prodate Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota Najboljše in najhitrejše Vam obleko sešije Obrtno podjetje Urarstvo MURSKA SOBOTA Titova 37 Opozarjamo vse prebivalstvo Pomurja, da prodajamo zlat in srebrn nakit, ure in naočnike vseh vrst najboljše kvalitete po zmernih cenah ter izvršujemo vsa popravila. TRGOVSKO PODJETJE TEHNOPROMET MURSKA SOBOTA seznanja potrošnike, da ima v prodajalnah v Murski Soboti veliko izbiro vseh domačih in tujih dvokoles s pripadajočimi rezervniimi deli, radijske in televizijske sprejemnike ter električne aparate za gospodinjstvo; nadalje ima veliko izbiro sodobnega pohištva za gospodinjstvo in pisarniško opremo. V prodajalnah na podeželju pa podjetje nudi vso industrijsko mešano blago v veliki izbiri in solidnih cenah. Delavske pozdrave vsem delovnim ljudem za 1. maj pošilja delovni kolektiv »TEHNOPROMET« M. Sobota Če se Vam pokvari radijski sprejemnik, ga prinesite v RAFIMUS finomehamično in radijsko delavnico v MURSKI SOBOTI Kvalitetne cementne izdelke dobite pri Kamnoseštvo v MURSKI SOBOTI Čevljarji in potrošniki! Nudimo Vam usnje in vse izdelke iz usnja! Trgovsko podjetje „USNJE" MURSKA SOBOTA Vsem prebivalcem Murske Sobote, občanom in delovnim ljudem Pomurja ob prazniku delavskega razreda naš pozdrav! Pletarske izdelke vseh vrst, lesno galanterijo in rolete vam kvalitetno izdela »VRBA« pletarstvo in lesna galanterija v MURSKI SOBOTI ŽIVINOREJCI! Ste že poskusili z našimi močnatimi krmili? MLINSKO PODJETJE v MURSKI SOBOTI Kmetijske zadruge in gospodarstva! Vaše stroje Vam dobro popravi v MURSKI SOBOTI KMETOVALCI! Le s strojem in dobrim gnojenjem lahko dosežemo višje donose. Ne pozabite! Pri tem Vam lahko pomaga le Kmetijska zadruga Murska Sobota KADILCI! V naših poslovalnicah imamo veliko izbiro dobrih cigaret! TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA SKLADIŠČE MURSKA SOBOTA ODPADKE: krpe, železo, kosti, kovine, papir ugodno prodate pri „ODPAD“ Podjetje za promet z odpadki Ljubljana, odkupna postaja Murska Sobota Srečen 1. maj vsem bolnikom in delovnim ljudem želi KOLEKTIV SPLOŠNE BOLNICE V MURSKI SOBOTI TRGOVSKA PODJETJA! Nudimo Vam: pestro zalogo manufakture, špecerije, železnine in galanterije. Oglejte si blago v naših skladiščih! TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNIK MURSKA SOBOTA Ob prazniku delavskega razreda — 1. maju — delovnim ljudem Pomurja naše čestitke in pozdrave! Kmetijsko gospodarstvo Rakičan 12 POMURSKI VESTNIK. 28. APRIL POZDRAVI OB DELAVSKEM PRAZNIKU KOLEKTIV KOMUNALNE BANKE MURSKA SOBOTA s podružnicami v Gor. Radgoni, Ljutomeru in Lendavi želi delovnim kolektivom in delovnim ljudem Pomurja ob delavskem prazniku - 1. maju obilo uspehov pri graditvi socializma. Gozdne delavce, delovne ljudi in svoje poslovne prijatelje ob 1. maju - prazniku delavskega razreda - pozdravlja GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA MURSKA SOBOTA Gostinskim delavcem in vsem delovnim ljudem Pomurja čestita ob 1. maju in jim želi obilo delovnih uspehov GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA Kmetijskim zadrugam, zadružnikom in delovnim ljudem Pomurja čestita za 1. maj - praznik delavskega razreda Zadružna hranilnica in posojilnica Murska Sobota ter jim želi obilo uspehov pri graditvi socializma TRGOVINSKA ZBORNICA za okraj MURSKA SOBOTA čestita in pozdravlja za 1. maj delavce v trgovinah in vse delovne ljudil ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA čestita delovnim ljudem za 1. maj in jim želi v prihodnje obilo delovnih uspehov! Vsem, ki boste 1. maj praznovali pri nas, prebivalcem Slatina Radenci in okolice ter delovnim kolektivom Pomurja ob Prazniku dela pozdrav in čestitke delavcev podjetja Slatina Radenci Za delavski praznik — 1. maj — čestita vsem delovnim ljudem Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota Za praznik delavskega razreda in vsem delovnim ljudem Pomurja naše čestitke in pozdrave! ELEKTRO-MARIBOR okolica 0BRAT MURSKA SOBOTA Ob 1. maju čestita in želi obilo uspehov svojim potrošnikom in delovnim ljudem prodajalna MURSKA SOBOTA ter jim priporoča veliko izbiro gotovih oblek in plaščev. L JUTOMERČANOM, delovnim kolektivom in vsem občanom ob 1. maju naš pozdrav! Pozdravljajo: Obrtno mesarsko podjetje „Simentalka“ Trgovina s steklom in barvami „Steklo-barve“ Opekarna Ljutomer Zdravstveni dom ter se priporočajo: Žica, industrija žičnih proizvodov s posteljnimi vložki, mrežami za gramoz in malto, žičnimi ograjami v različnih oblikah, aluminijastimi vrati, okviri za okna in tapetništvom Elektrotehnično podjetje „Elektron“ z opravljanjem vseli, v našo stroko spadajočih del Trgovsko podjetje „Železnina“ z bogato izbiro v poslovalnicah „Železnina“ in „Usnje‘' Delovne ljudi Pomurja ob 1. maju pozdravlja Obrtno podjetje OBRTNIK MURSKA SOBOTA Ob 1. maju čestita vsem svojim gostom Gostilna GIDER na Tišini Med prazniki nas obiščite in se boste prijetno počutili! Agrotehnika servis Ljutomer Izdelujemo: traktorske prikolice s priznano kvalitato Popravljamo: kmetijske stroje, orodja in motorna vozila vseh vrst Ob prazniku delavskega razreda — 1. maju — delovnim ljudem Pomurja naše čestitke in pozdrave ! LJUTOMER POMURSKI VESTNIK, 28. APRIL 13 Za1.maj čestitajo delovni kolektivi Beltinec Zadružnikom beltinske občine in Pomurja, delavcem na kmetijskih gospodarstvih in v tovarnah ter vsem delovnim ljudem ob prazniku dela — 1. maju pozdravi in čestitke ZADRUŽNIKOV KMETIJSKE ZADRUGE BELTINCI Naša zadruga nudi kmetovalcem semena, umetna gnojila, zaščitna sredstva in strojne usluge. Srečno in veselo praznovanje i. maja ter veliko delovnih uspehov želi delovnim kolektivom, zadružnikom Kolektiv STROJNE PLETILNICE BELTINCI Kadar boste kupovali pletenine, izberite naše kvalitetne izdelke! Ob 1. maju delavcem vseh podjetij v naši občini in Pomurju ter vsem delovnim ljudem, pozdravi in čestitke delavcev podjetja Mlin in žaga BELTINCI Če hočete imeti dobro razžagan les in kvalitetno moko, se poslužujte naših uslug! POTROŠNIKI! Za pomlad in poletje le našo lahko obutev! Ob 1. maju prisrčne čestitke vaščanom Turnišča in okolice delavcev PLANIKE industrije obutve Kranj OBRAT TURNIŠČE Obrtna delavnica Pečarstvo BELTINCI Se večjih uspehov pri graditvi socializma želi ob 1. maju vsem občanom in delovnim ljudem Kadar Vam bo potrebno opraviti v pečarstvo spadajoča dela in popraviti peči, se oglasite pri nas! Mnogo še večjih uspehov pri graditvi socializma želi ob 1. maju vsem delovnim ljudem Obrtna delavnica Sodarstvo BELTINCI Vinogradniki! Pravočasno poglejte, če Vam niso potrebni novi sodi! Ob delavskem prazniku naš delavski pozdravi Strojno ključavničarstvo in kleparstvo BELTINCI Kvalitetno opravljamo ključavničarska in kleparska dela. Prepričajte se! Gradbene delavce in delovne kolektive ob 1. maju pozdravlja Gradbeno-obrtno podjetje GRADITELJ BELTINCI Če mislite graditi, ne pozabite, da Vam vsa gradbena dela opravimo hitro in dobro! Kmetijskim delavcem, zadružnikom, kmetovalcem in vsem delovnim ljudem Pomurja za 1. maj čestita in pozdravlja KMETIJSKO GOSPODARSTVO BELTINCI Za delavski praznik, 1. maj pozdravlja Obrtno podjetje mizarstvo JELKA BELTINCI Mizarska dela opravljamo hitro in dobro! Pozdrav in čestitke zadružnikom in kmetovalcem Pomurja, prebivalcem Petrovec in okolice ter vsem delovnim ljudem ob prazniku delavskega razreda — 1. maju! Zadružniki Kmetijske zadruge GORNJI PETROVCI Ob Prazniku dela naš pozdrav vsem prebivalcem radgonske občine in Pomurja Delovnim ljudem občine Gornja Radgona in delovnim kolektivom čestitamo ob 1. maju in jim želimo še obilo delovnih uspehov OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GORNJA RADGONA Srečno in veselo praznovanje Prvega maja in obilo delovnih uspehov vsem delovnim ljudem! Trgovsko podjetje »SLOGA« a svojimi poslovalnicami Kolektiv Zdravstvenega doma Gornjeradgonsko opekarniško podjetje KMETIJSKA ZADRUGA Trgovsko podjetje »DOM« Obrtno podjetje MESOIZDELKI GRADBENO PODJETJE GORNJA RADGONA O naših kvalitetnih izdelkih in dobri postrežbi v trgovinah ter veliki izbiri se prepričajte sami! POMURSKI VESTNIK, 28. APRIL 14 K prazniku dela - 1. maju čestitamo in pošiljamo borbene pozdrave vsem delovnim ljudem OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI SINDIKALNI SVET LENDAVA in delovni kolektivi Opekarna Lendava in Dobrovnik Tovarna dežnikov in pletenin Gradbenik Elektromlin Kmetijsko gozdno gospodarstvo Trgovsko podjetje „Center“ in „Preskrba“ Kmetijska zadruga Lendava, „Brazda“ Dobrovnik, Hotiza — Polana in Gomilice Mehanika Plinarna Mizarstvo Klavnica Pekarna Valjčni mlin Lendava in Genterovci Kovaštvo in kolarstvo Elektro—Radio Čevljarstvo Kino Lendava Žaga Dobrovnik Krojaštvo Polana Gostinsko podjetje „Park“ Komunalna banka, podružnica Lendava Trgovsko podjetje na veliko in malo „ŽELEZO“ Murska Sobota POSLOVALNICE! »OPREMOTEHNA«: Zastopstvo tovarne TOMOS Koper, prodaja vse izdelke po tovarniški ceni. Avto, elektro in tehnični material, kolesa, gume za avtomobile in kolesa, šivalne stroje, radio aparate vseh znamk, velika izbira pohištva, vse po najnižji dnevni ceni. »KOVINA« in »ŽELEZO«: Velika zaloga železnine, posode, orodja in gradbenega materiala, kolesa in kolesarski deli, kemikalije, barve in laki, cene nizke, postrežba solidna. »KURIVO«: Vse vrste premoga kakor tudi drva dostavljamo na dom po regresni ceni. Se priporoča in čestita odjemalcem za praznik dela — 1. maj! KOLEKTIV Delovnim ljudem Pomurja za 1. maj čestitke in pozdrave! PROIZVODNJA NAFTE LENDAVA Vaščanom Črnec, Apač in okolice ter delovnim ljudem Pomurja, delavcem na kmetijskih posestvih ter vsem ostalim pozdrav delavcev Kmetijskega gospodarstva ČRNCI - APAČE in delavcev podjetja MIZARSTVO IN ŽAGA ČRNCI- APAČE V naših delavnicah izdelujemo vse vrste pohištva, žagamo les — vse po primernih cenah! Prebivalcem občine Petrovci-Šalovci, delovnim kolektivom, članom Socialistične zveze delovnih ljudi, sindikata, mladim in vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj — praznik delavskega razreda! OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PETROVCI - ŠALOVCI Zavarovancem in njihovim svojcem ter vsem delovnim ljudem čestita za Praznik dela — praznik delovnih uspehov pri graditvi socializma OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MURSKA SOBOTA Mnogo delovnih uspehov vsem zadružnikom in delovnim ljudem Pomurja, kmetovalcem Cankove in okolice želijo ob 1. maju — praznika delavskega razreda ZADRUŽNIKI KMETIJSKE ZADRUGE CANKOVA Za 1. maj — praznik delovnega ljudstva čestita vsem proizvajalcem na svojem delovnem območju, zadružnikom, prebivalcem Tišine in okolice ter osem delovnim ljudem naše domovine zadruga Tišina KMETOVALCI! Priporočamo Vam, da se poslužujete pomoči naših odsekov ! Prebivalcem Puconec in okolice ter ostalim občanom ob 1. maju naš delovni pozdrav! Razvoju našega gospodarstva pomagamo: Opekarna Puconci s kvalitetno opeko PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA PUCONCI z dobrim kremenčevim peskom Kmetijska zadruga Puconci s povečanim hektarskim donosom Gradbeno podjetje »GRADITELJ« Puconci s solidno opravljenimi gradbenimi deli POMURSKI VESTNIK, 28. APRIL 15 HUMORESKA - HUMORESKA — HUMORESKA — HUMORESKA Sergej Tutušin: HLAČE NA DNU Posedujem hlače, kar je popolnoma normalno. Hlače so lepe s širokimi nogavicami, izdelanimi po sovjetskem vzorcu. Na Zahodu bi me takoj spoznali po hlačah, slavili bi me ali preklinjali, pač glede na to, ali na napreden način ljubijo sovjetskega človeka ali pa ga reakcionarno sovražijo. Toda jaz ne živim na kapitalističnem Zahodu, temveč o Rostovu. V lem je tudi vsa nesreča. Prosim vas, ne razumite me napak, moje srce pripada Rostovu; Don teče močno in mirno, vsaj del mladih tovarišic poseduje privlačne oblike, vod pa je izvrstna! Delati je treba povsod, poleg lega pa je delo častna obveznost. To, kar mi o Rostovu ne ugaja, je — kemična čistilnica. . Namreč:, sem lastnik še enih hlač, t. j. še sedaj bi jih imel, vendar jih v njihovem sedanjem stanju ne bi mogel nositi niti v Ljudski republiki Mongoliji, kjer je dokaj malo ljudi in kjer cela obleka deluje tako elegantno kot kapitalistični frak! Točno se spominjam teh hlač, ko so bile nove. Bile so sive barve, prav po mojem okusu. Ob nakupu v osrednjem mestnem magacinu so mi rekli: »Za 1962 smo predvideli nabavo hlač rjave barve, tedaj boste lahko menjali svojo garderobo kakor kakšen gizdalin! Naši kitajski bratje nosijo na primer ose o modrem, zanje bi bite takšne, sive hlače prava osvežitev.« To je zvenelo prepričljivo. Hlače so mi pošteno služile, dokler mi ni nekega dne Panel Vasiljevič Pudovkin ob proslavi Dneva sovjetske mornarice razlil nanje ogromno skodelo ukrajinske majoneze! To niče! Sicer pa je bil to morda tudi litja Aleksejevič Makarov, ne spominjam se več natanko, ker sem bil zaradi patriotičnega navdušenja nekoliko vinjen. Ko sem se po treh dneh prebudil, sem oblekel svoje čiste hlače in pohitel o kemično čistilnico. Tam so jih strokovno pregledali in odkrili štiri madeže najtežje stopnje. Obljubili so, da jih bodo očistili o najkrajšem roku, do konca meseca, seveda ne tega, temveč naslednjega. Strinjal sem se in ko je potekel napovedani rok, sem stopil d čistilnico. Ko sem prišel o delavnico, je neka stranka obupano sklepala roke nad glavo, medtem ko se je neki bradati starec pravkar stegnil z vsemi štirimi, »Da, da, človeško srce popušča o starosti« sem pomislil in zahteval svoje hlače. Ko sem jih zagledal, sem izgubil zavest in se zrušil natanko na starca, ki je že ležal na tleh. Toda pod mojo težo je brž prišel k sebi. Hlače, zaradi katerih sem se onesvestil, so imele sedaj 11 madežev namesto doslejšnjih 4! Kar zadeva upadljivost, so bili novi madeži podobni eksploziji vodikove bombe o neposredni bližini! »Ničvredneži, javno vas bom ožigosal, glas o vaši sramoti bo dospel vse do Kremija.«sem opil. na ves glas. Na. moje vpitje je prihitel poslovodja in vil roke. Ko sem ga podvrgel navzkrižnemu zasliševanju, je priznal, da je njegov kolektiv sicer na višini postavljene mu naloge, toda tega, kako se deli obleke temeljito čistijo, pravzaprav ni vedel nihče! Krasno! Tedaj sem predložil, naj pošlje čistilnica svojega najbistrejšega človeka v Moskvo v uk, nakar mi je poslovodjo v znak hvaležnosti padel okrog vratu in obljubil, da bo kot najbistrejši sam odšel o Moskvo. Prosil me je, naj spet pridem po šest in pol tednih, med tem časom pa bodo moje hlače podvrgli novi, moskovski metodi čiščenja ter bodo za tem predstavljale simbiozo čistoče in blišča! Pomiril sem se s to obljubo in po dogovorjenem roku spet prišel o čistilnico. Poslovodja se očitno še ni bil vrnil iz Moskve, ker so na tleh ležali nezavestni razni ljudje, pri blagajni pa so tovariši in tovarišice preklinjali na ves glas. Vrnil sem se domov in po nadaljnjih treh tednih, potem ko sem najprej z namenom, da bi se opogumil, izpil na dušek polno čašo vodke, sem ponovno prišel o čistilnico. Podoba je bila, da se je moje duševno in telesno stanje medtem popravilo,, ker tokrat nisem omedlel. Hlače pa tudi niso imele več 11, temveč samo 7 madežev, vendar so bili tudi ti dokaj upadljivi! Zahropel sem: »To je ... čakajte malo... to pomeni 75 % poslabšanje glede na štiri prvotne madeže! «Odgovorili so mi: »Vi gledate na stvar z napačne strani, tovariš! Pozabljate, da je bilo na hlačah že 11 madežev. Če jih je sedaj še 7, to pomeni zboljšanje za 44 %. To pa je zares vredno pozornosti.« — »A tkanina?« sem zavpil, »če bi se šel igrat ,slepe miši' in bi si zavezal oči namesto z robcem s temi hlačami, bi videl odtod vse do Urala, toliko so postale hlače tanjše!« — Odgovor se je glasil: »Oddaljujete se od predmeta, tovariš! Ne gre za tkanino, temveč madeže. Vrh tega pa se ne spodobi. da bi se tako star človek igral ,slepe miši!« Pomiril sem še z usodo. Kupil bom nove hlače. V mestnem osrednjem magacinu so mi dejali, da imajo o zalogi lepe sine hlače. Po osem tem se ne bi smel niti razburjati. Če se ti kaj pripeti s hlačami, tovariš, ogni se o velikem loku kemične čistilnice in pojdi naravnost v osrednji mestni magacin, kjer boš dobil hlače po ‘lastni izbiri! Zamisel, hi morda ne bo ostala zgolj zamisel Grozdje vrača zdravje Zanimiva zamisel o bolnišnici, v kateri naj bi obolenja jeter in srca zdravili z — grozdjem Nekateri jugoslovanski zdravniki so prišli na zanimivo in koristno zamisel. Gre za to, da bi osnovali edinstveno bolnišnico v naši državi, v kateri bi se bolniki srčnih obolenj in bolezni jeter zdravili s pomočjo — svežega grozdja! Zamisel baje ni nova, zanjo so vedeli in so jo bili ostvarili že pred več kot dva in več tisoč leti stari Egipčani, Grki, Rimljani in stari prebivalci Španije. Grozdje je veke predstavljalo »živi serum« proti nekaterim boleznim. Pravijo, da so zlasti v nekaterih krajih Vojvodine izredni pogoji, da bi se ostvarila ta zamisel prvič v naši državi na sodobnejši način. GOVORIJO STROKOVNJAKI Velika so svojstva grozdja. V 100 gramih tega sadja je 17 gramov sladkorja. Grozdje ima v sebi tudi kalcij, železo, znatne količine kalija itd. Strokovnjaki 'trdijo, da je sestav grozdnega soka malone isti kot vsebina materinega mleka. Liter grozdnega soka daje organizmu okrog 900 kalorij! Dobra hrana za utrujene in oslabele. V; naših krajih je sleherno jesen mnogo grozdja, zato so pričujoči podatki toliko zanimivejši. Dolga bi bila lista vseh odlik, ki jih pripisujejo temu sadju. Posamezni nemški zdravniki, dalje strokovnjaki v Franciji in nekaterih drugih državah so resno proučevali možnost zdravljenja posameznih bolezni s pomočjo grozdja in prišli so do dragocenih odkritij. Navzlic mnogim zdravilom sodobne medicine tuji strokovnjaki tudi danes smatrajo grozdje za najboljši »živi serum« v borbi proti nekaterim težjim obolenjem. Posebej ga priporočajo pri zdravljenju vnetja ledvic, za jačanje dela srca, proti obolenju jeter in za zdravljenje nekaterih drugih bolezni. Razumljivo je, ,da so tudi bolniki, ki bi jim grozdje še bolj škodovalo. To so tisti, ki imajo sladkorno bolezen, ledvične kamne in bolniki na uriterijah (nekateri). Upravičen je namen, da bi odprli posebno zdravilišče, kjer bi bilo grozdje osnovno zdravilo. Posamezni zdravniki opozarjajo na to, da so za tako bolnišnico najugodnejši pogoji v Vršcu. Bogato -vinogradniško področje in ugodni podnebni pogoji v tem kraju popolnoma odgovarjajo taki zamisli.' veliki pomen teh teženj. Vendar istočasno opozarja na neko drugo važno okolnost. — Da bi bila naša prehrana popolnoma dobra, — pravi profesor dr. Borič, — bi morali v svoji hrani uživati okrog 60 odst. ogljikovih hidratov. Da pa bi ta hrana bila izkoriščena v organizmu kot treba, nam je neobhoden vitamin »B-1«. Toda grozdje skoraj sploh ne vsebuje tega vitamina. V 100 g grozdja je morda samo 0,05 gramov vitamina »B-l«, to pa je premalo. V pomanjkanju tega vitamina se izmenjava materij v organizmu ne opravlja uspešno in ustvarjajo se določene škodljive sestavine, ki so vzrok nekaterim živčnim motnjam. Pomanjkanje tega vitamina po besedah strokovnjakov se neugodno od- raža tudi v delu srčne mišice, pojavljajo pa se tudi druge težave. Pomeni, da bi se določena obolenja zdravila s pomočjo grozdja, moralo bi se upoštevali to važno dejstvo, in, kot je rekel profesor dr. Borič, bi bilo treba poleg grozdja, kot glavnega »zdravila« istočasno dajati bolnikom, pod strogim nadzorstvom zdravnikov, tudi drugo hrano, ki vsebuje vitamin »B-1«. Sicer bi lahko -prišlo zgolj - z uporabo grozdja do resnih težkoč, zlasti pri srčnih bolnikih. Kaže, da se nekateri zdravniki resno zavzemajo za to, da bi uresničili že v začetku omenjeno zamisel o takem zdravilišču. Svojo besedo pa bodo mprali sedaj spregovoriti tudi vinogradniki in predstavniki komun. Strokovnjaki trdijo, da bi s takim načinom zdravljenja lahko mnogo dosegli in da bi se tako zdravilišče v vsakem oziru splačalo, kot pravimo. KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO Profesor dr. Dušan Borič, predstavnik Instituta za proučevanje prehrane ljudstva Srbske akademije znanosti v Beogradu je znani strokovnjak in popolnoma odobrava to koristno namero o otvoritvi posebnega »grozdnega zdravilišča« ter poudarja DROBNE ZANIMIVOSTI ZA DVE DRŽAVI LESONITA V gozdovih pod Snežnikom je vzklila tradicija slovenskega gozdarstva. Danes so tam poznani lesnopredelovalni kombinati, katerih proizvodnja predstavlja skoraj četrtino celotne jugoslovanske proizvodnje melaminskih plošč, furnirja itd. Oglejmo si malo te zanimive, številke. Lani so izdelali približno 5400 kub. metrov furnirja, 6400 kub. metrov vezanih in panel plošč, 3000 kv. metrov melaminskih plošč in 3 milijone kvadratnih metrov lesonitnih plošč. Z drugimi besedami povedano: pod Snežnikom izdelajo v enem letu toliko lesonita, da bi lahko z njim prekrili površino dveh takšnih držav, kakršna je Monako. AVTOMATIZIRANO NAFTNO POLJE V Uzbekistanu je začel obratovati prvi popolnoma avtomatizirani nafto-nosni revir na svetu. Z dispečerski-ga pulta je moč iz daljave upravljati črpanje nafte. Dispečer upravlja svoje delo s pritiskom na gumb. Delo na 150 do 200 vrtinah kontrolira en sam delavec. TOVARNE NA PROSTEM Znani sovjetski strokovnjak na področju avtomatizacijo prof. Aleksander Lerner trdi, da bodo zaradi popolne avtomatizacije industrijske proizvodnje tovarniške zgradbe povsem nepotrebne. Dragocene stroje bo lahko pred vsemi muhavostmi vremena varovala preprosta streha in barva, ki ščiti kovino pred rjavenjem. Profesor je dejal, da to ni stvar oddaljene prihodnosti, marveč da v Sovjetski zvezi obratuje na ta način že nekaj termoelektrarn. SOL IN PREMOG Ali moreta imeti dve stvari manj skupnega, kakor ga imata lahko premog in sol. In vendar imata v Sloveniji — v koprskem okraju — nekakšno daljno sorodstvo, četudi v čudnem kolenu. V tem okraju proizvajajo namreč na leto prav toliko premoga kakor soli, od 24.000 do 26.000 ton. MEHANIZIRANI JEZIKOSLOVEC V Sovjetski zvezi so izdelali tako popoln stroj za učenje tujih jezikov, da more sam poučevati, popravljati napake svojih učencev in celo korigirali pismene naloge. Princip, na katerem je stroj zasnovan, je pa seveda še vedno uradna tajnost. SLUH IN HRANA Žolne so povsem uničile vremensko hišico neke sibirske meteorološke postaje, ker so v njej nepreslano tiktakali razni instrumenti. Ta glas je tako podoben trkanju ličink v drevesnih deblih, da so se žolne zmotile. Hkrati je to tudi dokaz, da pripelje žolno do hrane sluh. KRATKOVALOVNA POSTAJA V MOŽGANIH Žirafe, ki so jih imeli ljudje prej za neme živali, se vendarle sporazumevajo med seboj. Ti orjaki afriške stepe imajo svoj kratkovalovni oddajnik in sprejemnik. Angleški biologi so namreč odkrili, čemu služijo žirafi izrastki na glavi, kar so do zdaj zaman ugibali. Vedeli so le, da ti »rožički « niso niti orožje za napad niti za obrambo. Zdaj vemo, da so le prave pravcate antene sprejemnikov, ki so v velikih izredno zavitih notranjih ušesih žiraf. Središče te kratkovalovne postaje je možganska žleza hipofiza. PTICE IN NJIH JEZIK Z vali se med seboj sporazumevajo s klicanjem. Vsak glas nekaj pomeni. Z n i m izražajo živali strah, ljubezen, bolečino, previdnost in gotovost. Zanimiva pa je trditev zoologov, češ da se živali iste vrste iz raznih kontinentov med seboj ne morejo sporazumeti. V Evropi so posneli glasove ptic na magnetofonski trak in predvajali oddajo pticam v Ameriki. Ptice niso razumele »govorice« svojih prekooceanskih sorodnikov in so bile povsem ravnodušne in brezbrižne. ČEBELE IN NOTE Različno brenčanje čebel lahko posnamemo na magnetofonski trak in izrazimo z notami. Takšni poizkusi pripeljejo do presenetljivih rezultatov. Mlade Čebele, ki morajo prinašati hrano za svojo kraljico in ličinke. brnijo v As-duru. Čebele, ki se pripravljajo na rojenje, pa oddajajo zvok. ki ie enak podčrtanemu cisu ali celo fisu. ZAJCI KOT LOVCI Znano je. da zajci lovijo poljske miši! Marsikdo bo menil, da je to lovska latinščina ali zapoznela prvoaprilska potegavščina, pa ni. Dokazano je namreč, da sicer plahi dolgoušec s prednjimi nogami pobije miš in se nosladka z njenim srcem, pljuči in krvjo. Njegov bratranec, snežni zajec, pa je znan po tem, da tudi — Če ga imamo udomačenega — ne zavrača mesa, koščkov klobase in žuželk. Čebulček tulipana iz Carigrada potuje na svetovno razstavo cvetja v Rotterdam Poštna kočija kot pred štirimi stoletji Poštna kočija, ki pelje v spomin na podoben dogodek pred 400 leti čebulček tulipana iz Carigrada na svetovno razstavo cvetja v Rotterdam, je sredi minulega tedna potovala preko Varaždina in Ptuja skozi Maribor, nato pa je nadaljevala pot po Avstriji. S tern so domiselni Holandci s svojo kočijo zaključili nad 1300 km dolgo pot skozi našo državo. Vasi ob cesti Varaždin—Maribor in Ptuj so pripravile kočiji prisrčen sprejem mladine in odraslih, žal pa se je marsikaj zgodilo drugače, kot je bilo po prvotnem načrtu predvideno. V Ptuju je zavladalo razočaranje, ko se je razvedelo, da je kočija že v Mariboru in da je bil načrt že v torek bistveno spremenjen, za spremembo pa je zvedelo premalo ljudi. Že dan pred napovedanim prihodom so si Turistično in olepševalno društvo Ptuj, Pošta Ptuj, Filatelistično društvo in uprave šol precej prizadevale, da bi bilo gostom iz Nizozemske v Ptuju čim lepše. Otroci so si priskrbeli z domačih vrtov in od vrtnarjev tulipanov v pozdrav odpravi iz Nizozemske na povratku iz Turčije čez Jugoslavijo. Iz Haloz, Slovenskih goric. Dravskega in Ptujskega polja so se ljudje pripeljali v Ptuj z avtobusi in drugače, da bi videli kočijo in ljudi iz njenega spremstva itd. Sprememba načrta pa jih je po poročilih lokalnega lista močno razočarala. RAZOČARANJE V PTUJU Tega dne zvečer se je .razvedelo po Ptuju, da je kolona iz Nizozemske že v Bukovcih, kakih 8 km iz Ptuja proti Borlu, kjer je prenočila in zgodaj zjutraj nadaljevala pot proti Mariboru. Precej ljudi je pohitelo v Bukovce takoj po razširjeni novici o kočiji v Bukovcih. V razgovoru z ljudmi iz odprave nikdo ni mogel prav zvedeti za točno uro nadaljevanja poti naslednjega dne zjutraj, pač pa so pojasnili, da bodo odšli najpozneje do 4. ure zjutraj. Ljudem iz odprave je bilo nerodno, da jo moralo priti do spremembe načrta zaradi precejšnjih zamud. Dejali so, da bodo žal ostali ljudem dolžni opravičilo, da so jih morali razočarati in privoščiti kaj več časa za sprejem v Mariboru. PRISRČEN SPREJEM V MARIBORU Maribor je pripravil kočiji in njenemu spremstvu izredno prisrčen sprejem. saj so ljudje — kljub temu, da je bil čas prihoda karavane v zadnjem hipu spremenjen in da je precej deževalo — čakali že od sedme uro na mariborskih trgih in ulicah. Že pri Miklavžu prod Mariborom se je takoj po prihodu karavane zbralo številno prebivalstvo kraja, nad 20 osebnih avtomobilov pa je karavani prispelo naproti iz Maribora. Na poti iz Miklavža v Maribor se je že na Teznem pred Tovarno avtomobilov zbrala množica, zlasti mladine. Posebno slikovit prizor se je nudil očem, ko se je na Teznem ko- čiji priključilo devet konjenikov mariborskega Konjeniškega kluba na iskrih, čistokrvnih jahalnih konjih, jahači na so bili v narodnih nošah. Na dveh belih konjih sta jahali celo ljubki jahalki. Na mariborskih ulicah in trgih so stali nasmejani stari in mladi prebivalci Maribora ter s ploskanjem in mahanjem pozdrav-ja!i v nekdanjo nošo oblečene kočijaže. Ko se je ob zvokih godbe pripeljala kočija na Trg svobode, je iz nje izstopil »konzul« g. van FleetBüsbeeg (sicer predsednik neke holandske banke), ki so ga zastopniki mariborskega turističnega, filatelističnega in hortikulturnega društva prisrčno pozdravili ter mu v imenu Mariborčanov izročili prelepe šopke cvetja in spomenico mesta Maribora. Mariborska pošta je — v veliko veselje filatelistom — prevzela poštno vrečo s 700 pismi, ki je prispela v kočiji iz Djevdjelije. Sto. pisem mariborskih filatelistov pa potuje s kočijo še danes celo iz Carigrada v Rotterdam. VELIK PODVIG Ljudje, ki spremljajo nenavadno karavano — to so zastopniki holandskega prevozniškega podjetja Von der Touw, kočijaši in novinarji — so vsi po vrsti Mariborčanom zagotavljali, da so jih ljudje v naši deželi od Djevdjeliie do Maribora izredno prisrčno pozdravljali vzdolž vse poti. Tudi na cestah niso imeli posebnih težav, razen na odseku v delu Makedonije, kjer še ni zgrajena avtomobilska cesta. Edina nesreča, ki se jim je pripetila pri nas, je bil zlom osi v Skopju. Sicer pa so približno 2100 km dolgo pot od Carigrada do Maribora (in nato do avstrijske meje) opravili prav srečno. V južnejših krajih je bilo severnjaškim Holandcem nekoliko vroče, so zatrjevali. Slovenija pa jih je sprejela z dežjem, ki pa so ga po lastnih izjavah kar vajeni. Proti Avstriji so hiteli, saj so se bali, da bi jim avstrijske alpske ceste,, utegnile zavreti njihov vozni red, ki so ga vse do Maribora natančno upoštevali. V Maribor so pa kočija in njeno spremstvo prispeli celo 6 ur pred predvidenim časom. Od avstrijske meje dalje je čakalo holandsko kočijo še približno 5400 km poti, ki pa se jo podjetni prevozniki nič ne boje. Ljudje, kočija, avtomobil in konji — vsi so prispeli v Maribor v najlepšem redu in z upanjem, da bo tako tudi v prihodnje. DESET MILIJONOV DINARJEV — ZA TULIPAN Misel, da bi obnovili 400 let tar dogodek, so sprožili organizatorji letošnje cvetlične razstave »Floriade«; Vso skrb za prevoz so naložili že omenjenemu uglednemu holandskemu prevozniškemu podjetju in razen tega njegovi ljudje prav dobro poznajo kraje, skozi katere potuje kočija. Po lastni izjavi so opravili že prenekatero pot skozi našo državo s posebnimi hladilnimi vozovi. Zanimivo je, da ima družba — edina v Holandiji — med svojimi »prevoznimi« sredstvi še okrog 30 konj. Na to pot so vzela 10 čistokrvnih delovnih konj, ki so se doslej prav dobro obnesli, le eden je zaradi pljučnice poginil, v Carigradu. Konje menjavajo na vsakih 30 km. Medtem ko dvojica ali četvorica konj vleče kočijo, se druga petorica pelje v posebnem avtomobilu-hlevu v karavani. Morda še koga zanima, kako je z ljudmi. Karavano sprehajajo v avtomobilih, imajo celo poseben jedilni in spalni avtomobil. Potujejo v etapah po 70 km, šele tedaj posvetijo noč počitku. Vozni red imajo zelo točen — kot že rečeno. Na uro prevozijo okrog 10 km. Torej kar dvakrat več kakor opravi isto pot pešec. Kakor poročajo časniki, finansirajo karavano tri veljka holandska cvetlična podjetja. Skupni stroški lega spominskega prevoza tulipanovega čebulčka iz Carigrada v Rotterdam bodo znašali 100 tisoč florenov ali 10 milijonov dinarjev. HALO AMERIKA - TE EVROPA! Pred sto leti so položili med E-vropo in Ameriko na dno oceana prvi brzojavni kabel. Kabel so uporabljali 23 dni, nato pa je zaradi nepredvidenih tehničnih težav prenehal delovati. 1865. leta so pričeli polagati drugi prekooceanski kabel. Ko so ga dve tretjini položili v morje, se je odtrgal in za večno os al na dnu. Uspešno so položili šele tretji kabel 1866.1eta. šest let pozneje pa četrtega. Od tedaj so spustili v Atlantski ocean še skupno 30 kablov. Leta 1902 so položili tudi brzojavni kabel v Tihi ocean od Kanade do Avstralije. Vse te zveze so bile brzojavne, medtem ko direktnega telefonskega prometa med Evropo in Ameriko tedaj še ni bilo. Prve radio — zveze so vzpostavili leta 1928, služile pa so izključno za telefonski promet. Do pred nekaj leti je bila to edina zveza med obema kontinentoma. Zaradi številnih motenj, ki so neizbežne pri radio — zvezah, pa niso nikoli zavrgli ideje o telefonski zvezi s pomočjo kabla. Uresničili so jo leta 1956. Polaganje tega 3.600 km dolge- ga kabla smo lahko videli tudi v filmskih novicah v naših kinematografih. Kakor znano, gre za dva vzporedna kabla. Prvi služi za promet v eno, drugi pa v obratno smer. Za polaganje telefonskih kablov so zgradili specialno ladjo »Monarh« z ustreznimi napravami in instrumenti. Na prej omenjenem kablu lahko teče istočasno 36 telefonskih razgovorov v vsaki smeri. Odkar je v prometu ta kabel, se je število razgovorov med Veliko Britanijo in ZDA povečalo za 55, s Kanado pa za 100 odstotkov. B R E Z BESED 15 POMURSKI VESTNIK, 28. APRIL