Leto XXXVII Št 22
Murska Sobota 5. junij 1986
CENA 80 DIN
Slabo pakiran izdelek je kot bledo zapečen kruh, ki ga odklonimo, preden smo ga sploh poskusili
Na sejmu embalaže 190 razstavljalcev
Izjemno zanimanje za tovrstno sejemsko prireditev tako izdelovalcev, embalaže in opreme kot tudi uporabnikov in strokovnjakov, ki se neposredno ukvarjajo s to problematiko, so raziskovalci tržišča opazili že ob raziskavi leta 1984, potrdila pa ga je visoka udeležba razstavljakev (190 raz-stavljalcev, od tega jih je 15 iz šestih tujih držav) in prijava 91 vzorcev embalaže za jugoslovanskega oskarja embalaže.
Torej je bila odločitev Gospodarskega razstavišča Ljubljana, da v poslovni enoti Pomurski sejem Gornja Radgona obnovi bienalni Mednarodni sejem embalaže in tehnike pakiranja, ki je bil že prirejen v'letih 1955 do 1960 na GR v Ljubljani, povsem pravilna. Po 26 letni prekinitvi je tokrat 5. sejem prvič v Gornji Radgoni.
Embalaža raznih vrst in stroji za pakiranje so predstavljeni na pet tisoč kvadratnih metrih pokritega in prav toliko odprtega prostora. Na osnovi posebnega razpisa je strokovna žirija, ki jo je imenovala gospodarska zbornica Slovenije, v ponedeljek popoldne podelila 20 jugoslovanskih Oskarjev in 19 posebnih priznanj za embalažo. Predsednik žirije (ter hkrati predsednik pripravljalnega in organizacijskega odbora in odbora za pripravo strokovnega programa) je inž. prof. dr. France Cegnar iz Ljubljane, sekretar Rika Germ — Metlika iz Ljubljane ter člani Vlastimir Crnčevič iz Beograda, Milivoj Curakovič iz Novega Sada, Ante Rodin iz Zagreba, Mile Gregorič in Saša Machtig iz Ljubljane ter namestnika A. Plestenjak in Anica Žula iz Radenec. Za posebne napore in zasluge pn razvoju napredka embalaže so na osnovi posebnega kriterija (število prijavljenih modelov, doseženih oskarjev in priznanj, splošni vtis vzorcev in vrednost dokumentacije) podelili še posebna priznanja delovnim organizacijam KTL Ljubljana, ISKRA COMMERCE Ljubljana, ISTRAGRAFIKA Rovinj in Pomurski tisk Murska Sobota.
Razstava kaže, daje v Jugoslaviji dovolj ustvarjalcev, ki bi lahko z večjo organizirano strokovno podporo v kratkem času še bolj izpopolnili tehniko pakiranja in oblikovali embalažo na evropski ravni.
V svojem pozdravnem govoru ob otvoritvi sejma v ponedeljek dopoldne je direktor radgonskega sejmišča Ivan Kovač med dru-
NASLOV
NEPUJSAG - 30-Ietnik
Tednik za pripadnike madžarske narodnosti v Pomurju, ki ga izdaja Zarod za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota, je postal že 30-letnik. Osrednja proslava v počastitev tega jubileja bo 20. junija v prostorih skupščine občine Lendava, kjer bo slavnostna seja kolektiva in skupščine Zavoda, na kateri bodo v slovenskem in madžarskem jeziku spregovorili o pomenu sredstev informiranja za pripadnike narodnosti ter podelili priznanja dolgoletnim in zaslužnim posameznikom za prispevek pri 30-letnem izhajanju Nepujsaga. Učenci srednješolskega centra iz Lendave pa bodo izvedli kulturni program.
V počastitev jubileja bodo pripravili v lendavski knjižnici tudi priložnostno razstavo o Nepujsagu, v Gornjem Lakošu pa bo srečanje z bralci.
J. G.
gim dejal: »Največji napredek so pokazali izdelovalci-papirne in kartonske embalaže, ker imajo ti večjo možnost izbora in predelave surovin. Steklarji se borijo s kakovostjo surovin in kontrolo izdelkov. Z enakimi problemi se ukvarjajo izdelovalci kovinske embalaže, čeprav so na strokovnem in znanstvenem področju zares uspešni. Predelovalci plastičnih mas so v nezavidljivem položaju, njihov razvoj zavirajo nove surovine, ki jih ne morejo uvažati. Največje presenečenje na razstavi INPAK 86 je nedvomno pripravila strojna in kovinska industrija, ki predstavlja nove stroje za pakiranje in transport. Tudi industrijsko oblikovanje je našlo svoje mesto ...«
Slavnostni govornik na otvoritvi Mednarodnega sejma embalaže in tehnike pakiranja INPAK 86 je bil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dolfe Vojsk: »Letošnji INPAK je rezultat naprednega dela gospodarskih teženj in poslovnosti. Sodobnega trženja in plasmana vseh vrst izdelkov namreč ni brez kakovosti embalaže ter opreme zanjo, kakor tudi ne brez sodobnih sistemov in opreme skladiščenja in prevoza .. . Aktivna udeležba na tem sejmu ne pomeni le informacije o doseženi poslovni ravni delovnih organizacij s tega področja, temveč tudi priložnost za mednarodno izmenjavo dosežkov ter pridobivanje novih znanj in izkušenj, ki so vzporedno organizirane kot njegov sestavni del.«
Mednarodni sejem embalaže in tehnike pakiranja v Gornji Radgoni spremlja ves teden bogat strokovni program. V torek ob 10. uri je bilo v dvorani sejmišča posvetovanje o lesni, papirni in kartonski embalaži, v dvorani Agrosa pa predstavitev železniškega in luškega transportnega sistema. Za sredo so bila rezervirana posvetovanja o stekleni, kovinski in plastični embalaži ob 10. uri v dvorani Poljoopskrbe, uro kasneje pa je Dinos v dvorani Agrosa pripravil pogovor o zbiranju nepovratne steklene embalaže. Delovna organizacija Primorje Export je istega dne organizirala srečanje gospodarstvenikov severovzhodne Slovenije in Hrvaške, v dvorani Poljoopskrbe pa je bila tud! skupščina združenja izdelovalcev kovinske embalaže.
Zanimivo pa bo tudi danes m intri Pokrovitelj in organizator današnjega posvetovanja v dvo
rani Poljoopskrbe z naslovom Problem uvajanja EAN—JANA črtastih kod na izdelke široke potrošnje v Jugoslaviji in Sloveniji so Jana, Splošno združenje trgovine in odbor za razvoj Gospodarske zbornice Jugoslavije.
V petek bo dan trgovcev, saj bo ob 10. uri v dvorani Poljoopskrbe posvetovanje Trgovci o problemih embalaže in pakiranja blaga, v dvorani Agrosa pa bo ob isti uri posvetovanje o strojih in linijah za polnjenje steklene embalaže. Po posvetovanju bo ogled Tovarne polnilne opreme, ki je tudi dobitnik oskarja. Oskar za embalažo (zloženko za akumulator) pa je prejel tudi ZGEP Pomurski tisk, tozd Kartonaža Murska Sobota. Bernarda Peček foto:A. A.
Zožena solidarnost
Torkov posvet, na katerem so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti — Organizirala sta ga medobčinska sveta SZDL za Podravje in Pomurje — je pokazal, da novosti niso v celoti dodelane in da je še veliko odprtih vprašanj. Največ pripomb je v razpravi bilo namenjeno drugemu in sedmemu členu spremenjenega družbenega dogovora, ki govorita o vrsti naravnih nesreč,. v katerih so podpisniki upravičeni do solidarnosti, in višini ter načinu izplačila teh solidarnostnih sredstev. Gre za to, da se denar solidarnosti izplačuje prepočasi, v novem predlaganem dogovoru naj bi bili do solidarnosti upravičeni le tisti, ki jim je škodo povzročila poplava ali potres, in tisti, ki imajo na razvitih območjih škodo večjo od 4 odstotkov celotnega prihodka občine, oziroma 1,5 odstotka na manj razvitih in 2 odstotka na razvitih območjih, ki
OB 5. JUNIJU, DNEVU VARSTVA OKOLJA
Kratko vedno potegne večina
V premoru med ljubljanskimi (z razstavo Tehnika za okolje) in mariborskimi ekološkimi dnevi je v Murski Soboti menda dokončno dozorela odločitev, naj bi eno največjih prašičjih farm v državi v Nemščaku (KG Rakičan) najkasneje v štirih letih sanirali. Ko bi jo le, saj skoraj toliko časa že poskusno (!) obratuje.
Ko smo že pri sanacijah in sankcijah, se sprašujemo, ali je že bil kak poslovodni organ kaznovan zavoljo onesnaževanja vode in zraka in kako. Občinska oblast je na strani onesnaževalca. Najprej zaradi zaposlitve prebivalstva in večjih davčnih prihodkov, kot bi jih dajalo kmetijstvo, nato pa, roko na srce, zaradi vsakršne osebne povezanosti.
Skratka, kratko zmeraj potegne večina, slednjič tudi naše potomstvo, če bo za nami podedovalo splošno onesnažitev, puščobo in razdejanje. Mar nam je za indijsko reklo: šele ko bo padlo zadnje drevo, ko bo poslednja reka zastrupljena in ne bo več nobene ribe, bomo ugotovili, da denarja ne moremo jesti.
Dvomljivci smo tudi glede akcije pod okriljem sveta za varstvo okolja pri republiški konferenci SZDL Slovenije »Za zdravo in čisto Slovenijo«. Njen vrhunec naj bi bil prav danes, cilji pa standardno aktualni. Kako je s spodbujanjem naravovarstvene (ekološke) zavesti, približno vemo, prav tako, kako je z izpeljavo smotrov, zapisanih v načrtu razvoja naše republike do leta 1990. Vseeno pa omenimo štiri oporne točke. Prvič, v bivalnem okolju krajevnih skupnosti, občin, mest, urediti zunanji videz naselij oz. pokrajine, predvsem s prostovoljno in zavestno dejavnostjo občanov ob pomoči komunalnih služb. Drugič, v proizvodnem okolju (tovarne, farme) urediti notranje okolje (dvorišča, skladišča, zelenice) in odpraviti vse onesnaževanje zaradi malomarnosti (tehnološke in človeške) ter spodbuditi razmišljanja v kolektivih za odpravo tistega dela onesnaževanja, ki zahteva večja vlaganja. Tretjič, izboljšanje organizacije zbiranja odpadkov kot sekundarnih surovin in pospešitev sanacije divjih odlagališč. Četrtič, z urejenim okoljem dvigniti kakovost življenja občanov in delovnih ljudi.
Gibanje za varstvo okolja, ki postopoma prerašča svoje otroško obdobje, vrednostno nevtralnih besedišč v svojih nastopih ne pozna. S tem, ko ima širše, novo časovno obzorje (njene kategorije segajo čez kratkoročnih pet ali deset let) in novo partnersko obzorje (išče zaveznike v naravi, drugih deželah sveta, prihodnjih generacijah, pri čemer mu ne gre za zadovoljevanje posameznega ali skupinskega egoizma), odpira nove razvojne smeri in pota, z vsemi pastmi in slepimi ulicami. Z upanjem, da vsaj preživimo. Tako opredeljenemu gibanju zelenih je ob akciji »za zdravo in čisto Slovenijo« ob dnevu varstva okolja najbrž vredno nameniti nekaj premisleka.
Branko Zunec
imajo opredeljena nerazvita naselja.
Res je sicer, da je ta solidarnost le 10 odstotkov vrednosti škode, zato je marsikje le simbolična, vendar pa nujna in bi svoj namen dosegla le, če bi bila solidarnost izplačana takoj, ko so posledice velikih nesreč največje. V drugem členu tega dogovora sicer predlagajo, da bi bili do solidarnostne pomoči upravičeni vsi tisti, ki bi jih prizadela toča, pozeba, snežni ali zemeljski plazovi in podobno, vendar le, če bi izpolnjevali vse naštete pogoje. Po uveljavljanju solidarnosti pa bi zaradi teh nesreč moral sklepati izvršni svet.
Zbrane pripombe bodo poslali na republiški izvršni svet in njegove organe, kjer jih bodo ponovno pregledali in poskušali uskladiti tudi z drugimi pripombami, saj z nekmetijskih območij republike Slovenije prihajajo povsem nasprotne zahteve. Sicer pa je še vedno v veljavi stari družbeni dogovor.	Dušan Loparnik
Prisrčno pozdra vljeni, potniki
VESTNIKOVEGA VLAKA!
Pozdrave vam pošiljamo iz lepega dela Slovenije, ki ste si ga izbrali za cilj svojega 11. potovanja. Tu vas z radovednostjo pričakujemo, saj se prvič srečujemo s tako množično obliko organiziranega spoznavanja ne le lepot naše domovine, ampak tudi življenja in dela naši, ljudi.
Da ste si za letošnje potovanje izbrali brežiško občino, pomeni za nas pomembno priznanje, in z veseljem vam bomo pokazali del njenih lepot in dosežkov. Sicer se ne moremo pohvaliti s posebnimi naravnimi znamenitostmi, vendar lahko v tem idiličnem delu Posavja med Gorjanci in Orlico najdete mnogo prelepih kotičkov, kultumo-zgodovinskih vrednosti in turističnih objektov. V občini tudi nimamo velikih industrijskih objektov, imamo pa številne manjše tovarne, ki skup
LJUTOMER
NOVE NALOŽBE
V soboto so v občini Ljutomer odprli nov Dom obrtnikov. Obrt-pripravili številne slovesnosti v no združenje in obrtniki so vanj
N novem Domu obrtnikov je 350 kvadratnih metrov uporabnih površin, v avli pa bo stalna razstava izdelkov ljutomerskih obrtnikov. Za začetek pa je v njej tudi razstava Jožeta Špilaka, slikarja iz Murske Sobote.
počastitev 30. občinskega praznika. V Lukavcih so dopoldne odprli prizidke k Domu počitka. V novem prizidku je 124 postelj. Denar za naložbo so združile pomurska, koroška in podravska regija in Dom Lukavci. Slavnostni govornik je bil Milan Kemperle, predsednik skupščine občinskega socialnega skrbstva. Zbranim je predstavil novo naložbo in njen pomen za varstvo ostarelih in rahlo motenih oseb.
Popoldne pa so v Ljutomeru
no zaposlujejo prek 7.000 delavcev. Od vseh 25.300 prebivalcev se jih približno 20 odstotkov še ukvarja s kmetijstvom, pomemben delež v gospodarstvu pa ima tudi obrt. S svojim delom si sicer zagotavljamo primemo socialno varnost in ustrezne življenjske razmere, nismo pa zadovoljni s
prepočasnim gospodarskim razvojem občine.
In to je verjetno prva skupna značilnost z nekaterimi deli vašega Pomurja, ki prav tako kot mi pričakuje hitrejši napredek do začetka novega stoletja.
Druga značilnost so ugodne razmere za kmetijstvo, kjer pa ste uspeli smeleje zakorakati v velike projekte kot mi. Tretja skupna značilnost so termalni vrelci, ki omogočajo razvoj turizma, cvetličarstva, v prihodnosti pa računamo na geotermalno energijo še za druge namene, kar tudi pri vas že raziskujete.
Četrta skupna točka so načrtovane hidroelektrarne, ki vam in nam že povzročajo sive lase in zahtevajo pametno presojo prednosti in slabosti, ki jih prinašajo.
Še peto skupno značilnost imamo, ta pa je rudarstvo, ki pri vas v Benici in pri nas v Globokem kaže na perspektive, pa čeprav »črne«. Za šesto skupno točko, mnogi še ne veste, to pa je prijateljstvo vašega kulturnega društva tovarne Mura z zdom skim društvom Mura iz Besighei-ma v Zvezni republiki Nemčiji, s katerim smo lani tudi Brežičani podpisali listino o sodelovanju.
To, pa še kaj bi našli skupnega, zato se skoraj že poznamo! 7. junija pa se bomo še bolj! Prav je, dragi bralci, da ste se uvrstili med potnike VESTNIKOVEGA VLAKA, prav je, da potujete v Brežice, kjer se tudi ZAČNE PANONSKA NIŽINA, prav je, da skujemo nova znanstva in prijateljstva!
Zato — na svidenje v Brežicah!
Miha Haler
vložili 44,2 milijona dinarjev, zgrajen pa je bil v manj kot enem letu, kar je gradnjo tudi pocenilo. Tako je en kvadratni meter stal le 126.000,00 dinarjev. Na otvoritvi so spregovorili: Slavko Makovec, predsednik združenja, Ozvald Tučič, predsednik IS SO Ljutomer (ki je dom tudi odprl), in Matko Kaptičnik, predsednik Zveze obrtnih združenj Slovenije. Spregovorili so o pomenu in načrtih drobnega gospodarstva.
D. L.
aktualno doma in do svetu
 Začelo se je, bi lahko rekli — svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki namreč. Naš posnetek kaže tisto plat prvenstva, ki se ji pravi varnost. Že na prvi tekmi med Italijo in Bolgarijo je za varnost na največjem mehiškem stadionu Azteca skrbelo 50 tisoč varnostnikov. Na fotografiji je v ozadju videti tudi težko orožje. Tragični dogodki na olimpijskih igrah v Miinchnu pred leti in na belgijskem nogometnem igrišču Shei-sel lani so dovolj resno opozorilo organizatorjem iger.
Težko živeti samo od dela
Na 10. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je preteklo soboto v Beogradu končalz delom, je bilo izrečenih veliko spodbudnih in tudi kritičnih besed. Delegati so odločno zahtevali, naj bodo ukrepi gospodarske politike takšni, da bodo omogočili stabilno gospodarjenje. Ni sprejemljivo, so poudarjali mnogi delegati, da imamo v Jugoslaviji osem držav in prav toliko gospodarstev. Na kongre-
PRIPRAVLJENI POMAGATI
Zahodnonemški minister za gospodarstvo dr. Martin Bange-mann je v intervjuju za dnevnika Oslobodenje in Delo med drugim govoril tudi o vračanju naših zdomcev. Že nekaj let potekajo med ZR Nemčijo in Jugoslavijo pogovori o vrnitvi jugoslovan
VEČINA PROTI
Anketa zagrebškega inštituta za ugotavljanje javnega mnenja je pokazala, da je večina Jugoslovanov proti gradnji jedrskih elektrarn. Rezultat je naslednji: 75 odstotkov prebivalcev, starejših od 18 let, je prepričanih; da je mogoče električno energijo pridobivati iz še neizkoriščenih naravnih virov. Samo 13 odstotkov ljudi meni, da so jedrske elektrarne enako nevarne kot vse druge, 2 odstotka ljudi pa meni, da jedrske elektrarne niso nevarne. Anketa je med drugim tudi pokazala, da vsak drugi Jugoslovan meni, da pri nas industrijske obrate, med katerimi so tudi jedrske elektrarne, gradimo ob pomanjkljivi organizaciji in strokovnosti.
KONEC PREPOVEDI
S preteklo soboto je nehala veljati prepoved uvoza sveže hrane iz Jugoslavije in šestih članic vzhodnega Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV). V države EGS spet lahko prodajamo govedino, svinino, divjačino, žabe, polže itd. Prepoved ne velja več tudi za žive živali, zelenjavo, sadje in drugo blago, ki ga navaja odlok ministrskega sveta skupnosti, sprejet 12. maja.
Jugoslavija in vlade vzhodnoevropskih držav so ostro protestirale proti takšni odločitvi, ki bo naši državi prinesla od 15 do 30 milijonov dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja.
Bo kdo povrnil škodo?
Skupščina splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije je prejšnji teden postavila vprašanje, ali bo kdo kmetijstvu povrnil škodo, ki jo je utrpelo zaradi radioaktivnega žarče-nja. Govori se o dveh milijardah dinarjev, ki pa jih ni moč vzeti iz republiškega proračuna, pa tudi ne iz sklada republiške solidarnosti, kot je delegate seznanil predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič.
NERAZVESELJIVE NAPOVEDI
Inštitutu za ekonomsko diagnozo in prognozo Maribor je na osnovi posebnega modela ugotavljanja inflacijskih gibanj prišel do nič kaj razveseljive napovedi za letošnje leto. Med največje poganjalce inflacije štejejo osebne dohodke in temu prenizko rast produktivnosti. Predvidevajo, da bo v vseh pomembnejših sektorjih gospodarstva rast cen nad 100 odstotkov, pri proizvodnji pijač celo 124. Visoke stroškovne pritiske napovedujejo pri proizvodnji električnih aparatov, 121 odstotkov, pri bazni kemiji 119, v ladjedelništvu in lesni industriji 117, pri živilskih proizvodih 116 in pri obutvi 113. V raziskavi napovedujejo, da bosta industrija in gradbeništvo kot celota povečali cene za 111 odstotkov, kmetijstvo in ribištvo za 109, promet in 'zveze za 107, trgovina pa za 108 odstotkov. Celotno gospodarstvo bo po tej napovedi zvišalo cene za 109 odstotkov.
! 1 Naj pri tem omenimo, da je lani omenjeni inštitut zelo točno napo-vedal inflacijo v Združenih državah Amerike.
su sindikatov so nekateri delegati ponovno zahtevali zbor združenega dela na zvezni ravni, vendar kongres tega predloga ni sprejel.
Stabilizacije ni mogoče speljati le na račun delavcev in njihovih osebnih dohodkov. Na kongresu je bilo slišati, da organizacije združenega dela razpolagajo z vse manjšim delom ustvarjenega dohodka. V komisiji za življenjski standard in socialno po
skih delavcev v domovino in Bangemann je o tem dejal: »Pogovore o sklenitvi sporazuma o vrnitvi vaših delavcev v domovino bi bilo treba čimprej obnoviti. To stališče zvezne vlade je bilo pred kratkim potrjeno. Zdaj je v ZRN kakih 300 tisoč jugoslovan
litiko so omenjali na vrsto težav, od neustreznega položaja delavcev v nekaterih dejavnostih do težav upokojencev. Težko je živeti samo od dela, so menili mnogi delegati, ko so trdili, da neustrezna zakonodaja, predvsem pa davčna politika, dajeta tistim, ki se »znajdejo«.
Več kot 1200 delegatov in gostov je bilo na kongresu in več kot 300 delegatov je zelo tvorno sodelovalo v petih komisijah.
skih delavcev, z družinskimi člani pa kakih 600 tisoč jugoslovanskih državljanov. Spričo tolikšnega števila bi bilo treba poskusiti vse, da bi tistim, ki se želijo vrniti v domovino, priskočili na pomoč. Zvezna vlada ZRN je pripravljena pomagati zlasti pri ponovnem zaposlovanju povratnikov v majhnih podjetjih, in to predvsem na tistih področjih in v tistih delih države, ki so najbolj potrebni pomoči pri razvoju. V gospodarskem pogledu lahko ti projekti ugodno učinkujejo in odpirajo nove možnosti za gospodarsko sodelovanje.«
...iv žarišču dogodkov^^—
Naftni bič na
Potem ko so več kot deset let z izrednimi dobički od desetkrat dra-
žje nafte Arabci tako rekoč plavali v denarju in si privoščili malone vse, kar je na svetu mogoče kupiti, so začeli zdaj, ko je cena nafte padla pod 100 dolarjev za tono, varčevati tudi v najbolj naložbeno razgibani deželi, v Saudski Arabiji.
To se vidi že ob pristanku na dveh najbolj opremljenih letališčih na svetu, v Riadu ali v industrijskem mestu Džida. Marmor, najsodobnejše klimatske naprave, vodometi in cvetje. Vendar se je že pri tretjem letališču, v mestu Dharan, gradnja ustavila. Načrt v višini dveh milijard dolarjev je obležal v predalu, ker denarja za njegovo uresničenje pač ni.
Deset let so gradili avtoceste čez puščavo, hotele, stanovanjska naselja, pristanišča, elektrarne in univerze, kamor so vabili najuglednejše profesorje sveta — za velik denar seveda.
V tem gradbenem središču sveta so še zasidrale japonske, ameriške, evropske ter korejske gradbene družbe, naselja so rasla iz puščavskega peska. Vse to, kar so Američani na primer zgradili v sto letih, so Saudijci ustvarili v enem desetletju.
Sedaj se je začel velik »odmor«, ali z drugo besedo, ki je Evropejcem tudi zelo znana, recesija. Namesto nekdanjih 113 milijard dolarjev, ki jih je država iztržila za nafto na leto, jih danes le še 30, in sedaj varčujejo Saudijci na vsakem koraku. V minulih mesecih je Lufthansa na primer služila največ s transportom zabojnikov, v katerih je prevažala prtljago nemških in drugih strokovnjakov nazaj v Evropo ali v ZDA.
Danes ni več treba nekaj tednov vnaprej rezervirati sob v ho-
Skrbi našega časa
Nekdo je rekel ob Černobilski katastrofi: kaj je to proti večnosti?! Kot muha enodnevnica, seveda! Toda muhi enodnevnici je večnost en sam dan. Tudi človek se ne more tolažiti z večnostjo, ko je njegov vek trajanja omejen na relativno kratek čas življenja v sedanjosti. Toda s stališča večnosti, tistega, kar se obeta v daljni prihodnosti, kolikor je človekova misel daljnosežna, se človek tolaži, da bo nekoč zanesljivo bolje in da je to, kar je prehodno, nekaj, kar pač moramo preživeti.
Tako zveni tudi misel dr. Branka Laloviča: »Nuklearne elektrarne so samo prehodno obdobje. Moj čas šele prihaja!« Lalovič se namreč ukvarja s sončno energijo, ta pa šele prihaja in bo zamenjala vse nevarne energije, tudi jedrsko, ki je pošastno neukrotljiva. Najbrž zato, ker nastaja z razbijanjem, ne pa zbiranjem — na nenaraven način, v nasprotju s sončno energijo.
Dr. Branko Lalovič je dobil pred černobilsko nesrečo packo zategadelj, ker je brez pomisleka odgovoril: »Vsa Jugoslavija!«, ko so ga vprašali, kaj vse bi bilo ogroženo zaradi poškodbe jedrske elektrarne v Krškem. Očitali so mu vznemirjanje javnosti, ker je to rekel v beograjski televizijski oddaji: »Kino-oko«. Največ so mu zamerili v Institutu Boris Kidrič v Vinci, kjer raziskuje sončno energijo in kjer se imajo zapostavljene na področju jedrske energije. Laliča so upokojili predčasno, preden je mogel preveriti svoj znanstveni projekt, čeprav tega ni bilo potrebno storiti.
To se dogaja, če je kdo komu trn v peti in če kdo komu stopi na kurje oko. Bila pa je razprava o gradnji jedrskih elektrarn pri nas, pač zato, ker seje ljudstvo močno zoperstavilo povečanju te nevarnosti tudi pri nas.
Vemo sicer, da nam električne energije primanjkuje. Vemo tudi, zakaj. Ker smo z njo prepotratni. Ker smo gradili industrijo, ki prese-
pismo iz beograda
ga energetske možnosti. Ker so nas pritiskali dolgovi in požrešnost po novih posojilih, ki so cesto vezana tudi na vsiljevanje vezane trgovine, kakor sicer temu pravimo.
Pa je res treba graditi elektrarne za vsako ceno?
Tudi na to vprašanje je odgovoril dr. Branko Lalovič, na nekem drugem mestu, pa v podobni razpravi. Dejal je, da bi samo z dvema drobnarijama prihranili eno celo elektrarno. Uvesti bi morali žarnice, ki porabijo petkrat manj elektrike kot tiste, ki jih zdaj uporabljamo. To je žarnica, ki jo izdeluje Philips. Pa ne da nas hoče spraviti v odvisnost od tujih proizvajalcev! Saj menda zmoremo tudi sami takšno proizvodnjo in premoremo tudi dovolj lastne pameti.
Drugi prihranek bi bila uporaba katodnih cevi za televizor, ki porabijo le pet watov namesto 150.
To pa seveda ne pomeni, da ni še več takšnih prihrankov. Kaj pa pomeni prihranek energije ene elektrarne v konici porabe, je najbrž vsakomur jasno.
Dr. Branko Lalovič je o vsem tem govoril na kakih štiridesetih tribunah in dal skoraj toliko intervjujev, vendar je to občutil kot sejanje besed na neplodna tla in kot zapravljanje časa, ki je zlasti v znanstvenem delu dragocen.
Pa se vprašajmo, zakaj se delamo neumne, ko poznamo vse nevarnosti jedrskih elektrarn na primer. Zato, iz istih razlogov, zaradi katerih se delajo tuji znanstveniki brezbrižne, češ: pri nas se kaj takšnega ne more zgoditi. Pa ni res, da se ne more zgoditi. Kakor ni res, da se pri nas ne more slabo gospodariti, ker imamo najboljši družbeni sistem.
Smo pač v prehodnem obdobju, bi lahko skomignili z rameni. Naš čas šele prihaja. Le da to prihajanje ne bi bilo predolgotrajno! Kot na primer tisto trajanje začasne zaposlenosti v tujini.
Morebiti bi bilo mnogo ceneje vlagati v razvoj sončne energije toliko, kot smo v jedrske elektrarne v preteklosti: v prihodnost, namesto v zastarelost, kot se nam dogaja z jedrskimi elektrarnami. Vsaj kar se zanesljivosti tiče, bi bili na istem — negotovost spremlja jedrske in sončne elektrarne. Prve zaradi nevarnosti za življenje druge pa zato, ker ni vnaprej zanesljivih količin povsem varne energije.
___________ VIKTOR ŠIRECj
telih ali podkupiti receptorja z 20 dolarji, kajti v luksuznih hotelih je zasedena le tretjina zmogljivosti.
Najhuje je sedanji zastoj prizadel gradbena podjetja, od katerih je večina manjših že napovedala stečaj, med njimi pa tudi gradbeni velikan, Carlson al Saudia, pa čeprav je dobil naročila za 400 stanovanjskih hiš v univerzitetnem naselju.
Bankrotirali so tudi nacionalna živilska družba Helwani Brothers, National Chemical Industry, National Auto Company in drugi.
Tudi saudski montažerji avtomobilov, Doge, Chrysler in drugi, ki so še pred dvema letoma sestavili nad 10.000 vozil, jih danes postavijo na cesto le še 3.000 na leto. To velja tudi za podjetje Automaih, ki je sestavljalo avtobuse, saj dela danes po naročilu vlade le še s polovično zmogljivostjo.
Tudi kupčija z zemljišči ne cvete več in gospodarska veja, ki je prinašala velike, hitre zaslužke, danes iztrži komaj polovico nekdanjih vsot.
Med vožnjo po drobro oskrbovanih avtomobilskih cestah je ob straneh povsod videti rjaveče gradbene stroje znamk hitachi, komatsu, caterpillar in druge. Vse to so zadnji dosežki tehnike, kajti Saudijci so hoteli vse najboljše in najsodobnejše.
Nikakor ne gre zanikati velikanskega napredka, ki ga je v
globus
lastnem hrbtu
zadnjem desetletju napravila ta
dežela, kjer so leta 1951 dobili šele prvo krajšo asfaltirano cesto, danes pa prepleta ta del Arabskega polotoka nekaj tiso-čev kilometrov sodobnih avtocest.
Saudijci si sedaj poskušajo pomagati iz zagate z močno petrokemično industrijo, ki izvaža derivate v vrsto dežel, in to po znatno nižjih cenah, kot izdeluje podobne izdelke evropska ali ameriška petrokemična industrija. Evropa se je že ogradila z zaščitno carino, vendar pa bo to le začasna rešitev, kajti zemeljski plin, ki je poleg nafte osnovna surovina, je v Saudski Arabiji praktično zastonj.
V Saudski Arabiji imajo tudi največjo sončno elektrarno na svetu, saj je vrsta kolektorjev dolga kar 50 kilometrov.
V državi imajo ducat tovarn za razsoljevanje morske vode, v puščavah rastejo številna drevesa, ki so jih pripeljali iz Mehike in ki dobro uspevajo na puščavskih tleh.
Začeli so že izvažati pšenico, saj pridelajo ne samo 800.000 ton, kolikor je sami potrebujejo, temveč 500.000 ton izvažajo. Kljub nizki ceni nafte pa Saudij-cem še dolgo časa ne bo šlo slabo, saj so naložili v donosnih industrijah zahodne Evrope in Amerike nad 140 milijard dolarjev, ki danes prinašajo pomembne dobičke, pa čeprav so morali del tega kapitala, in sicer 17 milijard dolarjev, letos že porabiti za tekoče plačilnobilančne obveznosti, tako da se bodo v treh letih te rezerve zmanjšale na 80 do 90 milijard dolarjev, kar pa še vedno ni malo. Zato pa je danes
RIM — Prebivalci najjužnejšega italijanskega otoka Lampedu-se zahtevajo, naj izročijo upravo ameriškega oporišča Loran na tem otoku italijanskemu osebju. Prebivalci Lampeduse so to zahtevali po najnovejših libijskih grožnjah, da bodo »uničili otok«, ker je na njem oporišče ameriškega šestega ladjevja.
MOSKVA — Na šesti moskovski klinki je ostalo še okoli 120 ljudi, ki so dobili opekline ali veliko dozo sevanja v Černobilu. Okoli 80 jih je v kritičnem stanju, 23 pa jih je umrlo.
DUNAJ — Neonacisti lepijo po zidovih lepake v katerih učiteljem in profesorjem, ki svoje učence vodijo na ekskurzije v nekdanje koncentracijsko taborišče Mathausen, grozijo s smrtjo.
ATENE — Grška vlada je sklenila, »da bo prekinila vojno stanje z Albanijo«, ki traja že 46 let. V sporočilu vlade o tem je med drugim rečeno, da so se življenjske razmere pripadnikov grške manjšine v Albaniji »znatno izboljšale«.
DAKA — Na reki Megna v Bangladešu se je potopila ladja s 500 potniki; sto jih je utonilo.
CELOVEC — Prejšnji teden so se v Spitalu na Koroškem sestali »veterani« iz druge svetovne vojne, ki so bili odlikovani z najvišjim hitlerjevskim vojaškim odlikovanjem — viteškim križem. Bilo jih je 90, govoril pa jim je sam deželni glavar Wagner, sicer socialist.
JOHANNESBURG - Jožno-afriška policija je v preteklem tednu ubila 21 ljudi, ki so sodelovali v demonstracijah.
WASHINGTON - Zadnja anketa o ugotavljanju javnega mnenja, ki sta jo naredila časopis Washington Post in televizijska družba ABC, kaže, da je 78 odstotkov Američanov proti gradnji novih jedrskih elektrarn, trije odstotki vprašanih se niso odločili, samo 19 odstotkov pa tkašne gradnje podpira.
varčevanje zapisano v Saudski
Arabiji z velikimi črkami, kajti dežela si želi nadaljnji, pa čeprav počasnejši razvoj.
Konkurenca tujih podjetij v državi je postala ostrejša, začele so se zniževati cene, iščejo tudi prijatelje, ki lahko pripomorejo k pridobitvi novih naročil.
Od 3 milijonov tujih delavcev, ki so precej prispevali k razvoju Saudske Arabije, se jih je nekaj sto tisoč že vrnilo domov, in to pretežno y Azijo.
Samo eden od primerov: v luksusnem hotelu Meridien dela danes pod francoskim direktorjem 220 tujcev in le 6 Saudijcev. Tuji delavci (iz Azije) pa zaslužijo poleg hrane in stanovanja le 75 dolarjev na mesec.
Čeprav so se dohodki Saudijcev prav tako znatno znižali, imajo še vedno na voljo brezplačno zdravniško oskrbo, brezobrestna posojila za gradnjo hiše v višini 100.000 dolarjev ter poceni energijo in hrano. Liter bencina stane 11 centov.
»Saudijec, ki mu ne gre dobro,« je dejal kralj Fahd, »se mora že zelo nesrečno obnašati, biti pa mora tudi neumen in len.«
Čeprav ne tako razkošna, pa vendar prihodnost države ni tako črna, saj ima na voljo četrtino znanih svetovnih rezerv nafte in zemeljskega plina, in z racionalnim gospodarjenjem bodo Saudijci prav gotovo preživeli sedanjo naftno krizo, ki je šla v obratno smer kot prva.
(po GV)
3TRAN 2
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
od tedna
30. PRAZNIK OBČINE LJUTOMER--
Boljša prihodnost — naloga vseh
VELIKA POLANA — V nedeljo je bilo v Veliki Polani 2. tradicionalno srečanje mladine lendavske občine. Na prireditvi, ki je bila v okviru meseca mladosti, so dali poseben poudarek športnim tekmovanjem in družabnim igram. Ekipni zmagovalec je osnovna organizacija ZSMS Velika Polana in prejela je pokal. Priznanja in pokale pa so prejeli tudi zmagovalci v posameznih športnih disciplinah. Na srečanje mladine so prišli tudi vrstniki iz bližnjega madžarskega mesteca Lenti in tekmovali v nekaterih športnih disciplinah ter se prav tako dobro odrezali. Mladi lendavske občine jim bodo obisk vrnili v septembru, ko bo podobno srečanje v Len-tiju.
LENDAVA— V ponedeljek se je v Lendavi sestal izvršni svet na 4. seji in razpravljal o dopolnitvah družbenega plana občine za obdobje 1986—90, podano je bilo poročilo o prihodkih in odhodkih v prejšnjem referendumskem programu, potem poročilo občinske zdravstvene skupnosti o delegatskih odnosih, poročilo o varnostnih razmerah v občini v preteklem letu, izvršni svet pa je podprl še izdajo nekaterih odlokov. O vsem tem bodo prihodnji teden sklepali delegati občinske skupščine.
MURSKA SOBO1A — Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje je bila sicer posvečena obravnavi rezultatov gospodarjenja pomurskega združenega dela v letošnjem prvem četrtletju, so pa tokrat prvič dali v dnevni red tudi gradnjo hidroelektrarn na Muri. Člani so se seznanili z aktivnostmi, ki so doslej potekale ter poudarili, da se moramo še naprej zavzemati za gradnjo takšnih elektrarn, ki bodo zahtevale čim manj posegov v okolje in imele čim manj neugodnih posledic za Pomurje.
LENDAVA — Prejšnji teden so predstavniki pomurskih sindikatov obiskali županijski sindikalni svet v Zalaegerszegu na Madžarskem. Ob obisku so izmenjali izkušnje v sindikalnem delovanju, beseda pa je tekla tudi o inovativnih aktivnostih v naših in madžarskih podjetjih. Seveda pa so ugodno ocenili tudi dosedanje sodelovanje, ki je zlasti pestro v športu in kulturi, lepo pa je utečena tudi izmenjava počitniških zmogljivosti. Tako občinski sindikalni svet Lendava omogoča preživeti dopust 12 madžarskim družinam v Rovinju, naši delavci pa lahko v enakem številu letujejo v zdravilišču Zalakaros.
LENDAVA — V teh dneh delovne skupine, ki so jih oblikovali družbenopolitične organizcije in izvršni svet, končujejo obiske v delovnih organizacijah in družbenih službah. Namen obiskov je: ugotovili vzroke in posledice, ki nastajajo zaradi nedoslednega uresničevanja republiške in občinske resolucije, zlasti pa njenega dela, kjer so dane usmeritve v zvezi z delitvijo dohodka. Ugotavljajo namreč, da so v 19 delovnih organizacijah v prvem četrtletju za osebne dohodke namenili več sredstev, kot pa je to dovoljevala rast dohodka.
MURSKA SOBOTA — V dogovoru z O K SZDL je bil v ponedeljek zvečer zanimiv pogovor s predstavniki skupščine občine, izvršnega sveta, občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugimi odgovornimi dejavniki v pomurskem središču o problematiki delovanja mestnih krajevnih skupnosti in drugih aktualnih problemih razvoja Murske Sobote. V večurni razpravi so načeli vrsto vprašanj, ki so povezana z nadaljnjim gospodarskim, družbenim in socialnim razvojem mesta, hkrati pa terjajo odločnejše akcije v prihodnje. O nekaterih konkretnih zakjučkih pa več v naslednji številki Vestnika.
MURSKA SOBOTA — OK SZDL je sklicala posvet predsednikov krajevnih konferenc Socialistične zveze iz soboške občine. Na njem so se dogovorili o programu ureditve lokalnih cest, ki predstavljajo poseben problem in kjer bo potrebno najbolj racionalno ravnanje z razpoložljivim_denarjem. Na posvetu pa so se seznanili tudi z analizo poteka akcije dodatnega zbiranja sredstev za opremo kirurgije v letu 1986, ki jo v soboški občini nameravajo še pospešiti. Govor je bil tudi o nekaterih drugih aktualnih nalogah-frontne organizacije v soboški občini.
MURSKA SOBOTA — Na seji koordinacijskega odbora za solidarnost ob elementarnih nesrečah pri predsedstvu OK SZDL so podprli predlog sprememb družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic •naravnih nesreč. V družbenem dogovoru, ki je bil v razpravi kar dve leti, so med drugim upoštevane tudi možnosti izjemne uporabe solidarnostnih sredstev v raznih primerih neposredne ogroženosti ljudi ter dodatni cenzus za prizadeta območja, kjer lahko skupščine občin uporabijo sredstva s posebnega računa pri SDK. Spregovorili so tudi o tednu solidarnosti, ki poteka od L do 7. junija. Zavzeli so se za več preventivnih ukrepov, zlasti zavarovanja kmetijskih površin in pridelkov v zasebnem sektorju.
----------——Kirurški blok v Rakičanu
Predstavitev kletne etaže
Novi kirurški blok, ki se gradi v Rakičanu, ima pet nadstropij. To so: kletni prostori, kjer bo centralna sterilizacija za vso bolnišnico, v njih jtodo tudi fizioterapija, garderobe za bolnike in bolniško osebje ter drugi prostori, ki so potrebni za normalno delovanje operativnih oddelkov; pritličje — prostori so namenjeni specialističnoambulantni dejavnosti kirurškega, očesnega in ušesnega oddelka, rentgenološki dejavnosti za potrebe operativnih oddelkov pri sprejemanju bolnikov ter za urgentne operacijske storitve; prvo nadstropje — namenjeno je za pripravo in operacije vseh kirurških dejavnosti, to je kirurškega, očesnega, ušesnega in ginekološko-porodniške-ga oddelka ter za intenzivno terapijo in nego; drugo nadstropje — namenjeno je hospitaliziranim bolnikom kirurškega oddelka; tretje nadstropje — namenjeno je hospitaliziranim bolnikom kirurškega oddelka; četrto nadstropje — prostori za hospitalne bolnike očesnega in ušesnega oddelka; peto nadstropje — namenjeno za učence zdravstvene šole, za hospitalizirane otroke, ki se bodo lahko igrali in učili, centralna knjižnica in drugi funkcionalni prostori. Kirurški blok bo povezan z internirn, rentgenolo-škim in porodniško-ginekolo-škim oddelkom.
Tokrat predstavljamo KLETNE PROSTORE, ki od skupne površine kirurškega bloka zaje-ntajo okrog 3500 kv. metrov oz. imajo tlorisno velikost
do tedna
74 x 47 m. Etaža je namenjena servisno-tehničnim in oskrbovalnim prostorom ter medicinsko-delovnim prostorom. Ob notranjem glavnem oskrbovalnem hodniku so razvrščeni naslednji programi: tehnično-servisna in oskrbovalna služba, centralni medicinski arhiv, centralna sterilizacija za celotno bolnišnico, skladišče — garderoba oblek bolnikov, strojnice za klimatske naprave, zrak, vakuum, parna in toplotna podpostaja, hladilna centrala, priprava tople, mehčane in demineralizirane vode, hi-dropostaja in nevtralizacija, mrliška veža, prostor za zbiranje umazanega perila, zabojniki za odpadke in skladišče lekarne. Oskrbovalni hodnik je povezan z vertikalnim komunikacijskim jedrom in prek manjšega hodnika tudi z vhodno avlo, ob kateri so glavne garderobe za medicinsko in učno osebje ter fizioterapija za celotno bolnišnico. V kletni etaži je tudi glavna tranformator-ska postaja z električnim agregatom Etaža je povezana z internim oddelkom, kjer so centralni laboratorij in nekatere specialistične ambulante. Komunikacijsko jedro sestavljajo še glavno stopnišče, dvoje osebnih m dvoje bolniških dvigal. Ob manjšem požarnem stopnišču je še tovor-no-bolniško dvigalo. Vseh bolniških dvigal je pet, poleg tega pa še dve manjši tovorni dvigali za povezavo centralne sterilizacije s pritličjem in operacijskim blokom. Vsa dvigala so v celoti zmontirana.
V nedeljo, 1. junija, so delovni ljudje in prebivalci občine Ljutomer slavili 30. praznik. Ta datum so si izbrali v spomin na ustanovitev prvega odbora OF na tem območju — ustanovljen je bil na Cvenu.
Letošnji praznik je kljub gospodarskim težavam potekal v znamenju nekaterih pomembnih pridobitev — vodovodno omrežje v severovzhodnem območju občine, naložba v posodobitev izdelave sirov, prizidek k domu počitka v Lukavcih, nov dom obrtnikov v Ljutomeru, naložba v posodobitev v Križevskih opekarnah ... Slavnostni govornik na seji skupščine sisov, občine in vodstva DPO je bil Matija Sever, predsednik SO Ljutomer. V svojem govoru je predstavil trenutni položaj gospodarstva v občini in nakazal naloge, ki čakajo združeno delo, delavce in vse, ki kakorkoli zmorejo in morajo prispevati svoj delež k reševanju teh težkih razmer.
Zbrane sta pozdravila tudi vodja delegacije pobratene obči-
Zasedanje skupščinskih zborov v Murski Soboti---------------------------------------------
KRITIČNI TEMI: gospodarjenje in zaposlovanje
Rezultati poslovanja v prvem četrtletj'u letošnjega leta v soboški občini niso ugodni, zato bodo nujne odločnejše akcije v združenem delu, izvršni svet pa bo pripravil poseben operativni program, s katerim bo seznanil tudi občinske družbenopolitične organizacije. To je oosnovna ugotovitev iz daljše razprave na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti, ko so govorili o informaciji o oceni gospodarskih gibanj na začetku leta in globalnih gospodarskih gibanjih v letu 1985 ter uresničevanju usmeritev razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v lanskem letu v soboški občini. Da se resolucijski cilji le delno uresničujejo, pri čemer še vedno ne prihaja do poživitve industrijske proizvodnje, poslovni stroški naraščajo, kar velja tudi za obresti, zlasti za obratna sredstva, ki marsikatero organizacijo spravljajo v likvidnostne težave, je opozoril že uvodničar, član izvršnega sveta Vlado Ke-rec. Navedel je, da je neustrezna delitev dohodka in zmanjšanje akumulativne sposobnosti gospodarstva ter močno naraščanje vseh oblik porabe privedlo do neugodnih finančnih pokazateljev. To velja tudi za petkratno povečanje izgub v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
Predsednik ivzršnega sveta Janez Stoti je zagotovil, da že izvajajo določene ukrepe zoper izgu-
Glavna vhodna avla je namenjena za obiske in kot čakalnica. Povezana je z obstoječim internim oddelkom ter glavnim komunikacijskim jedrom. Ima tudi glavni vhod z vzhodne strani ob internem oddelku.
Garderoba za osebje je v celoti namenjena za medicinsko in učno osebje, ki se v teh prostorih preoblači, tako da ne prihaja v stik z obiskovalci. Garderobe so ločene za moške in ženske in v celoti opremljene z omarami, klopmi, sanitarijami in prhami. Garderobe sestavljajo štirje prostori, v vsakem pa so sanitarni vozel, tuši, klopi, garderobne omare in druga potrebna oprema.
Tehnično-oskrbovalno službo in skladišče sestavljajo prostori s
Klimatska strojnica v kletni etaži.
ne Titovo Užice in predstavnik ladje Ljutomer, ki je predsedniku SO Ljutomer izročil tudi zastavo Splošue plovbe Piran in
Med letošnjimi dobitniki občinskih družbenih priznanj je tudi Bernard Teltcher iz Velike Britanije. Prek sozda Slovin uvaža na Otok ljutomerska vina (lansko leto 80.000 hektolitrov ali 3 odstotke v Britaniji prodanih vin), pred kratkim pa je v Londonu odprl tudi Lutomer house of vine.
barje. Z njimi imajo pogovore o tem, kaj pripravljajo, da bodo zadeve izboljšali. »Moram reči, da ti pogovori ne kažejo kake svetle prihodnosti, ker je problematika usmerjena v zunanje dejavnike, ki zanje in za nas predstavljajo zid. Finančni tokovi iz preteklosti so marsikatero organizacijo privedli v tak položaj, da praktično nima več možnosti za poslovanje. »In ko smo v razpravi pričakovali odločnejše besede delegatov, so se žal- v glavnem oglašali le predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in direktorji. Zlasti kritičen je bil delegat DPZ Rudi Cipot, ki je med drugim dejal: »Vse ključne težave izhajajo iz prepočasnega procesa gospodarske preusmeritve. Hkrati pa tovrstne razprave potekajo veliko prepozno, kar se odraža v prepoznih ukrepanjih, ki so zato največkrat neučinkovita, možnosti za sprotno reševanje problemov pa skoraj ni. Ob tem, ko podpiramo stališča izvršnega sveta, opozarjamo tudi na njihovo splošnost, ker so nujni konkretnejši ukrepi za spreminjanje stanja.« Nato se je delegat iz Mure Štefan Ošlaj zavzel za spremembo deviznega zakona, kar so skupščinski zbori sprejeli kot dopolnitev k' sklepom. Opozoril je na pereči zastoj plačil s tujino, kar lahko povzroči precejšnje posledice pri nakupu rezervnih delov in reprodukcijske
potrebno opremo za potrebe kirurgije. Posebej je prostor za centralno skladišče bolnišnične lekarne.
Centralni arhiv v velikosti 15 x 11 m je predviden za potrebe celotne bolnišnice. Predvidena je oprema Primata in Maribora, sestavljajo pa jo premični boksi, v katerih so police za odlaganje centralne kartoteke za posameznega bolnika. Dolžina odlagalnih police je 1300 m. Tako bo celoten arhiv bolnišnice na enem mestu.
Fizikalna terapija je namenjena za celotno bolnišnico v Rakičanu, pa tudi za paciente iz zunanjih ambulant. Obsega sprejemno čakalnico in hodnik, ordinacijo, kartoteko in sprejem, sanitarije za paciente in osebje, inhalacije, elektroterapijo (nevro-
mornarjev te.ladje. Letošnja občinska družbena priznanja za pomembne dosežke pri gospodarjenju sta prejeli DO Križevske
ga materiala.
V razpravi je sodelovalo še več delegatov. Medtem ko je direktor Panonije Emil Zelko na dolgo razložil položaj kolektiva in izrazil optimizem, da bodo do polletja odpravili izgubo, pa sta direktorja Potrošnika Jože Kovač in KZ Panonke Franc Vrata-rič opravičevala nekoliko previsoko izplačane osebne dohodke.
Na precejšnjo pozornost je naletela izjava delegata zbora KS Viktorja Kousa: »Dokler bo občinska politika do kmetijstva taka, da bo podpirala samo deficitarno kmetijstvo bomo to občutili vsi, saj se bo razkorak z razvitejšo Slovenijo povečeval. Kot da je kmetijska proizvodnja le izpolnjevanje družbenih planov, ne pa tudi sredstvo za pridobivanje dohodka.«
Zasedanje zborov skupščine občine Gornja Radgona
TERENSKO DELO DELEGATOV
Predsednik skupščine občine Gornja Radgona je ob prevzemu te pomembne funkcije obljubil vrsto sprememb, med njimi tudi popestritev skupščinskega dela. Največ kritike v poročilu obdelovanju skupščine v minulem mandatnem obdobju je bilo izrečene na račun nezanimanja, nede-
din, ukv, meditron, solux, ultrazvok itd), razgibavanje in masaža, kopeli (parafin, termopak, fan-go), dihalne vaje, angiomat (grelni lok), telovadnica (blazine, gredi, telovadno orodje, cikloergo-meter itd.), umivalnica s tuši in garderobami, hidroterapija (podvodna masaža, habardova kad, kad za kopeli rok in nog z elek-trostimulacijo). Fizikalna terapija v stari kirurgiji je v treh prostorih z manjkajočo in zastarelo opremo in brez hidroterapije.
Shramba oblek za paciente je sestavljena iz treh prostorov za potrebe kirurgije, očesnega in ušesnega oddelka. V teh prostorih se shranjuje obleka in druga garderoba pacientov, ki ostanejo na zdravljenju.
Centralna sterilizacija, ki je namenjene za potrebe celotne bolnišnice, je sestavljena iz prostorov za sterilizacijo inštrumentov, tekstila, stekla in gumijastih predmetov ter posebej prostor za dezinfekcijo postelj. Sterilizacija je ločena na čisti in nečisti del. Z dvema tovornima dvigaloma sta oba dela povezana s pritličjem in OP prostori. V nečistem delu se material, ki je potreben za sterilizacijo in dezinfekcijo opere in pripravi za proces sterilizacije. Proces sterilizacije poteka z energetsko paro pri temperaturi 135° C za instrumente in tekstil ter 120° C za gumijasti material.
Strojnice vsebujejo parno in toplotno podpostajo, prezračevalne naprave, hladilno centralo in vodno podpo-stajo. Potem je v kletnih etažah še kompresorska postaja in postaja za vakuum ter transformatorska postaja s celicami 2 x lOOO.kW moči z elek-troagregatom moči 360 kW ter razde-lilci za potrebe celotnega kirurškega bloka.
Prihodnjič bomo predstavili pritličje kirurškega bloka v Rakičanu.
F. M.
opekarne in Obrtno združenje, za življenjsko delo pa Milena Pirher. Posebno družbeno priznanje z listino pa je prejel tudi Bernard Teltcher, lastnik firme
Pred slavnostno sejo je izročil Rado Dvoršak, predsednik poslovodnega odbora sozda Slovin, Matiji Severju, prejšnjemu direktorju DO Ljutomerčan, Slovinovo plaketo — v znak dolgoletnega dobrega in plodnega sodelovanja.
Teltcher Brothers Ltd. iz Londona, ki že 38 let uvaža ljutomerska vina na britanski trg.
Po slavnostni seji je bila medobčinska revija odraslih pevskih zborov, katere so se udeležili zbori iz Murske Sobote, Ljutomera, Radenec in Cvena, manjkala pa sta zbora iz Lendave in Lenarta. Gostom so se predstavili tudi folkloristi občine Ljutomer.
Dušan Loparnik
Delegati so dokaj kritično govorili tudi o problematiki zaposlovanja. Značilna ie misel delegata DPZ Štefana Cahuka: »Nadaljujejo z neproduktivnim zaposlovanjem, kar je osnovni problem, načrtovanje kadrov je še vedno kratkoročno, pripravnike zaposlujemo predvsem za določen čas, povečujemo obseg pogodbenega dela, zaposlujemo še vedno preveč upokojencev, narašča pa število delavcev, ki prejemajo denarna nadomestila in denarne pomoči. Pa tudi zaposlovanje v negospodarstvu z 2,2-odstotno rastjo je bilo nekoliko previsoko, kjer izstopa državna uprava.« Razpravljale! Erna Brumen, Ivan Smodiš, Franc Flisar, Franjo Šonaja in Rudi Cipot so potrdili, da bodo na tem področju nujni korenitejši posegi.
Milan JERŠE
Javnosti in neudeležbe delegatov na sejah zborov. Najprej torej doseči zanimanje delegatov za določeno problematiko, kajti le tako se bo razvila bogata razprava, ki bo prinesla rešitve. Hkrati pa približati delo skupščine ljudem, da ne bodo ostali njihovo delo in izrečene besede le med štirimi zidovi dvorane Kmetijske zadruge v Gornji Radgoni, kjer so v glavnem vsi številčnejši sestanki.
Zasedanje zborov skupščine občine Gornja Radgona v ponedeljek, 2. junija, je bilo mogoče zanimivo ravno
zaradi tega »terenskega dela«. Zjutraj ob pol osmih je namreč delegate odpeljal poseben avtobus do stare graščine v Črncih v Apaški dolini, kjer so prostori tozda Kmetijstvo Kmetijskega kombinata Gornja Radgona. Vzrok, da je bilo prvo zasedanje skupščine zunaj mesta ravno v Črncih, je lahko ugotoviti, saj se kmetijstvo že dolgo (zadnje mesece vse očitneje) ubada z velikimi problemi. Zbrane delegate je takoj v uvodu pozdravil Jože Karba, predsednik kolektivnega poslovodnega organa Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, in dejal tudi naslednje: »Kmetijstvo je v zadnjem času odrinjeno na rob gospodarstva in marsikdo še nima zanj pravega razumevanja. Problemi Kmetijskega kombinata so v prvi vrsti povezani z viri financiranja. Akumulativna sposobnost naše delovne organizacije nenehno pada (prek 150-odstotni padec), na drugi strani pa se proizvodnja nenehno povečuje.« Delegati so torej v ponedeljek prišli med delavce Kmetijskega kombinata, si ogledali objekte, delo na polju in posevke. Le s skupno močjo bodo lahko prebrodili težave, je še dejal predsednik KPO, in te niso majhne — znašajo 124 milijonov dinarjev izgube, kolikor so je v prvih treh mesecih letos imeli tozdi Kmetijstvo, Mesoizdelki, TOK in Prašičereja. Indeks rasti (izgub) v primerjavi z enakim obdobjem lani je čez 900-od-stoten.
Na dnevnem redu skupnega zasedanja zborov skupščine je bilo še nekaj pomembnih zadev. Tako so delegati obravnavali poročila o gibanju osebnih dohodkov z vidika družbenega dogovora in resolucije ter o poslovanju radgonskega gospodarstva v prvih treh mesecih. Ce bo to »terensko« zasedanje kaj pomagalo k zmanjšanju izgube, bi delegate z veseljem gostile tudi druge delovne organizacije — kajti zgubarjev je kar precej.
Bernarda Peček
VESTNIK, 5,‘J UNIJA 1986
3. STRAN
Nova metoda — boljše delo?
Občinski komite Zveze komunistov v Murski Soboti se je letos odločil za novo metodo dela s sekretarji osnovnih.organizacij ZKS soboške občine. Vsako sredo popoldne je namreč v prostorih OK ZKS pogovor s sekretarji OO ZKS, in sicer po skupinah, kjer je upoštevana sorodnost dejavnosti posameznih gospodarskih oziroma družbenih organizacij. Sekretarji osnovnih organizacij ZKS ob tej priložnosti predstavijo svoj akcijski program, program idejnopolitičnega usposabljanja komunistov, hkrati pa predlagajo kandidate za eno izmed oblik marksističnega izobraževanja. V pogovoru pa se dotaknejo tudi aktualne problematike v delovnih organizacijah in na ta način skušajo najti najboljšo rešitev za odpravo pomanjkljivosti.
S to novo metodo dela so v soboškem občinskem komiteju ZKS začeli konec aprila, še posebej pa se je razmahnila v maju. Ze v tem kratkem času je tak način delovanja komunistov naletel na ugoden odmev, saj je izmenjava izkušenj med vodstvom občinske partijske organizacije in vodstvi osnovnih organizacij vsekakor dobrodošla. To terja tudi večjo angažiranost sekretarjev OO ZKS, ki morajo biti pobudniki širokih aktivnosti članstva v lastnih življenjskih in delovnih okoljih. Upajmo le, da bo nova metoda dela resnično pripomogla k boljšemu delovanju soboških komunistov.
M. Jerše
---- GORNJA RADGONA----------------—--------------------------
TUDI O »VROČEM« VPRAŠANJU
V radgonski občini so kljub poslabšanemu gmotnemu položaju šolstva uspeli v minulem šolskem letu z lastnimi in združenimi sredstvi izboljšati materialne razmere domala na vseh osnovnih šolah — tako glede prostorov kot opremljenosti z učili in učnimi pripomočki. Morda kaže še posebej omeniti osemletko v Apačah, kjer so člani kolektiva kar sami pobelili notranjosti prostorov ter prepleskali okna ip vrata. S tem so prihranili precej denarja.
Med pozitivnimi premiki kaže omeniti tudi izboljšanje kadrovske sestave, tako sedaj nima ustrezne strokovne izobrazbe le še 6 učiteljev. Iz ocene, ki so jo obravnavali na zadnjem zasedanju obeh zborov skupščine občinske izobraževalne skupnosti (prejšnjo sredo), tudi izhaja, da šole dosledno uresničujejo predmetnik in učni načrt, njihovo delo pa ne poteka le v razredih, temveč učenci vse pogosteje zahajajo tudi na razna delovišča, oglede usmerjenih kmetij, proizvodnih obratov, oddelkov družbenih dejavnosti in drugega.
Med problemi, ki tarejo šole v radgonski občini, pa so še vedno prostorska stiska, zlasti na šolah Negova, Apače in Stogovci; pri Vidmu ob Ščavnici pa so prostori, razen v novejši šolski stavbi, neprimerni. Tamkaj se sicer že pripravljajo na gradnjo 2. etape
šole. Naložbeni načrt je že pripravljen in tako je znana tudi vrednost — namesto 25 milijonov, kot so predvideli v referendumskem programu, bo znašala kar 340 milijonov dinarjev.
In nadaljnje usmeritve? Izpostavili so predvsem naslednje: Šole morajo nadaljevati s prenovo programa življenja in dela šol, vendar le z dobrimi izkušnjami, slabe pa je treba opustiti; večjo težo je treba dati predvsem gospodinjskemu pouku. V radgonski občini imajo zdaj že čez 60 računalnikov na osnovnih šolah, ki pa jih morajo bolj vključiti v učno-vzgojni proces. Pri krepitvi materialnega položaja pa se je treba bolj opirati na lastne notranje rezerve. Večjo težo mora dobiti tudi knjižničarstvo in razvijati bo potrebno šolsko svetovalno službo, da bodo lahko pedagoški vodje uspešneje opravljali svoje poslanstvo.
Na omenjeni skupščini pa so že uvodoma spregovorili o nagrajevanju pedagoških delavcev, saj je bilo to vprašanje v zadnjem času dokaj .vroče’. Učitelji namreč niso bili zadovoljni s plačilom za svoje delo in so zahtevali izenačitev z drugimi izobraženci, predvsem v gospodarstvu. Strokovna služba občinske izobraževalne skupnosti je zato pripravila podrobnejšo analizo, s katero so ugotovili, da so letos povečali osebne dohodke v šolstvu za 55 odstotkov in da so razlike v primerjavi z gospodarstvom zdaj minimalne. Res pa je, da imajo v Sloveniji le 3 občine
povprečno manjše osebne dohodke kot v radgonski občini in da so v minulih letih prosvetni delavci zaostajali pri nagrajevanju. Da ne bi več prihajalo do razkoraka, si bodo prizadevali njihove osebne dohodke sproti usklajevati. Zato so se zavzeli, da prispevne stopnje za vzgojo in izobraževanje (6,15 %) ne bi smeli znižati, četudi bi prišlo do morebitnih presežkov tako zbranih sredstev. Le-te naj bi namenili za izboljšanje materialnega položaja šolstva.
Jože GRAJ
SIS za varstvo pred požarom občine Lendava
Prizidek h gasilskemu domu v Lendavi
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Lendava je za to srednjeročno obdobje sicer načrtovala gradnjo novega objekta, vendar je naposled ugotovila, da zanj ne bo dovolj sredstev, zato se je odločila za postopno obnovo lendavskega gasilskega doma.
Ob njem bodo še letos postavili prizidek, velik 20 krat 10 metrov, v katerem bodo dve garaži, skladišče in »učilnica«. Ko bo poslopje urejeno, bodo uvedli tudi stalno dežurno službo in servis ročnih gasilnih sredstev in opreme. Drugo leto bodo z deli nadaljevali in obnovili gasilski dom,
pozneje pa nameravajo urediti še centralno ogrevanje prostorov.
V lendavski občini sedaj deluje 39 gasilskih društev, v katera je včlanjenih okrog 1600 občanov. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo imela letos predvidoma na voljo 25 milijonov 300 tisoč dinarjev, od katerih bodo največ.
MALA ANKETA
En dan skrbi za lastno zdravje
Zdravje je naše največje bogastvo. Anketa med krajani, ki so se minuli teden udeležili akcije En dan skrbi za lastno zdravje, je to nedvomno potrdila. Koliko pa sicer skrbimo za to največje bogastvo? Nekateri bolj, drugi manj. Zdravstveni dom Ljutomer, klub hiperto-nikov iz Križevec pri Ljutomeru in odbor Rdečega križa so pripravili akcijo, s katero naj bi za začetek spodbudili krajane, da bi sami začeli skrbeti za lastno zdravje. Direktorica Zdravstvenega doma Ljutomer dr. Anica Žerdin je med drugim povedala, da zdravniki po svoji dolžnosti sicer morajo skrbeti za obolele in bolne, vse prevečkrat pa pozabljamo, da mora tudi vsak državljan po ustavi najprej poskrbeti za zdravje in šele takrat, ko sam ne zmore tega bremena in zboli, naj bi iskal pomoč pri usposobljenem strokovnjaku. Pri zdravstveni preventivi so v občini Ljutomer zadnja leta naredili velik korak: kljub hipertonikov, ki že ima svojo podružnico, pred kratkim ustanovljen klub diabetikov, široko zastavljena akcija preventivnega cepljenja proti tetanusu, zobozdravstvena preventiva in še kaj bi se našlo. Vse to pa pomeni, da so pobude zdravstvenih delavcev dobro zastavljene, da imajo krajani dovolj možnosti, da po svojih močeh prispevajo k tej obliki varčevanja in dviga zdravstvene kulture. Merjenje krvnega tlaka, predavanja o zasvojenostih (kajenje, alkohol, droge), boleznih sodobnega časa (aids) in medčloveških odnosih so bila le delček, ki je nakazoval, kaj vse lahko storimo sami zase in za druge. In kaj so o zdravju menili anketiranci:
Rudolf SVENŠEK (Križevci pri Ljutomeru): Star sem 67 let in v teh letih zdravje vsakemu veliko pomeni, zato ga moramo na vsakem koraku negovati in skrbeti zanj, da ga ohranimo na primerni ravni. Za svoje zdravje skrbim predvsem s primerno hrano in rekreacijo, ker menim, da je gibanje pomembna preventivna dejavnost pred različnimi boleznimi. Tudi drugače skrbim za svoje zdravje: čistoča, vzdržnost pri alkoholu in kajenju. Redno
obiskujem tudi zdravnika v naši ambulanti v Križevcih, sem pa tudi član kluba hipertonikov in prek tega imamo na dve ali tri leta sistematske preglede, kjer nas temeljito prevetrijo. Sam menim, da za svoje zdravje storim dovolj, istočasno pa kot član kluba hipertonikov pomagam tudi drugim.
Zlati znak ZSMS
Med dobitniki zlatega znaka ZSMS, ki ga mladinska organizacija podeljuje za delo mladim in njihovim mentorjev, je tudi učiteljica Marjana Ljubeč iz Ljutomera. To priznanje je prejela tudi za delo z mladimi pri njihovem poklicnem usmerjanju, ko je še učiteljevala v Cezanjevcih, in za delo z mladinsko organizacijo na osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru. Prav to pa je bilo povod za pogovor o njenem delu.
Kakšno je delo z mladimi pri njihovem poklicnem usmerjanju?
»Delo z mladimi je prijetno, če te to seveda veseli. Večje težave nastanejo in jih imajo vsi mentorji poklicnega usmerjanja, ko se srečujemo z učenčevimi željami, njegovimi sposobnostmi in možnostmi. Velikokrat se nam je pri predpisih dogajalo, da so se učenci vpisali, pozneje pa smo iz teh šol prejeli dopise, naj učence preusmerimo. Seveda so mladi pretočili veliko solza, vendar pa smo le pomagali. Kjer se je dalo, smo poskušali njihove odločitve utemeljevati, ne glede na učni uspeh, in včasih nam je to tudi uspelo. Pri tem sem izhajala iz učenčevih želja. Če je bila odločitev dovolj močna, potem je ta učenec slabši učni uspeh nadoknadil z marljivostjo in delom in tisto šolo tudi uspešno končal.«
Izkušnje z osnovne šole Ceza-njevci pa si potem uporabila pri delu z mladimi v Ljutomeru. Kako si tam začela?
»Tudi tam sem sprejela naloge mladinske mentorice. Seve-
Marjana Ljubeč
da je bila tam že prej aktivna mladinska organizacija, zato bi težko povedala, kaj je recimo novost, ki naj bi jo jaz vpeljala v delo z mladimi.
Pri svojem dosedanjem delu ugotavljam, da se želi mladina zelo dosti pogovarjati. Teme so različne. Istočasno pa ugotavljam, da imamo učitelji pri pouku zelo malo časa za pogovor z mladimi o njihovih problemih. Ugotovila pa sem, da starši tudi nimajo preveč časa za pogovor s svojimi otroki. In prav zato si mladi želijo veliko pogovora.
Tedensko imamo mladinske ure, katerih se lahko udeležijo vsi mladinci. Na njih se pogovarjamo o problemih, ki jih imajo.«
O čem se pogovarjate na mladinskih urah — kateri so tisti
problemi, ki najbolj tarejo mlade?
»Na prvo mesto bi postavila težave, ki jih imajo mladi v šoli. Gre za odnos učiteljev do mladih učencev. Pogovarjamo se o vseh nepravilnostih, ki jih mladi zaznajo, predvsem z njihovega zornega kota. Gre za šolsko samoupravo, ocenjevanje in podobno. Mimogrede, o tem so mladi spregovorili tudi na pionirski problemski konferenci Pionirji, mladinci — najmlajši samoupravljale!. Potem pa se pogovarjamo tudi o čisto življenjskih problemih: spolnost, odnosi med mladimi, družinske razmere. . .
Pri teh pogovorih jim skušam iz lastnega življenja prikazati razliko v gledanju na probleme. Sama sem mati pionirk, zato vem, kako mladi gledajo, kaj hočejo in kako čutijo. Zato skušam zagovarjati tudi dejanja staršev. Iz izkušenj pa lahko povem, da mladi gledajo 'zelo kritično na starejšo generacijo.«
Kaj pa ti pomeni priznanje?
»Ko so me obvestili, da bom prejela to priznanje, sem bila zelo presenečena, navdušena, srečna in zadovoljna. Posebej pa zato, ker so mi ga dali mladinci. To pa pomeni — če mi je to priznanje dala mladina, potem ceni mene in moje delo. To » pa ti potem da še večjo voljo za delo z njimi. Povedati bi želela še to, da so mladi v bistvu zelo dobri, le prisluhniti jim je potrebno.«
Dušan Lopamik
in sicer 10 milijonov, namenili za prizidek h gasilskemu domu v Lendavi, 6 milijonov bo šlo za financiranje dejavnosti drugih gasilskih društev in občinske gasilske zveze, nekaj čez 9 milijonov dinarjev pa bodo porabili za nakup opreme in dotacije. Prav v teh dneh so plačali 3 milijone 800 tisoč dinarjev za črpalko, ki jo je dobilo gasilsko društvo Ga-berje. Zdaj imajo vsa gasilska društva v občini sodobne črpalke in opremo, dobra polovica pa tudi primerna gasilska motorna vozila. Letos bo sis za požarno varnost skušal kupiti še eno gasilsko vozilo znamke TAM, dobilo pa ga bo tisto društvo, ki bo zbralo eno tretjino denarja od vrednosti vozila. Letos praznujeta gasilski društvi Trnje in Žitkovci 50-le-tnico.	Š. S.
Gornji Senik
GOSTILI VRSTNIKE
Kadar se srečajo učenci in učitelji pobratenih osnovnih šol Gornji Senik in Prosenjakovci, je za to oboje vedno prijetno doživetje. Tako je bilo tudi prejšnjo soboto, ko so pripravili srečanje na Gornjem Seniku.
Skupina 30 učencev in 5 pedagoških delavcev z dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih se je na poti v. Porabje najprej ustavila v Monoštru, kjer so si ogledali mesto in nekatere njegove značilnosti, kot so muzej, cerkev in nova trijezična osnovna šola. Po prisrčnem sprejemu na Gornjem Seniku pa so učenci najprej odšli na domove svojih gostiteljev, zatem pa so se vsi skupaj zbrali v seniški osemletki, kjer so izvedli skupno dvojezično proslavo — ob sprejemu učencev gomjeseniške osemletke v pionirsko organizacijo in v počastitev dneva mladosti. Člani obeh učiteljskih kolektivov pa so se pogovorili o šolskih aktivnostih in nadaljnjem sodelovanju. Le-to bodo razširili predvsem na strokovnem področju, da bi tako obogatili narodnostni pouk. j. g.
Mirko LEBARIČ (Radoslavci): Najprej bi rekel tole: vsakemu človeku pomeni zdravje sicer dosti, ali skoraj vse, imam pa občutek, da jih le malo kaj samoiniciativno stori za izboljšanje ali ohranjanje zdravja. Pa še to — vsi mislimo, da je zdravje samo to, če nisi bolan. Pri tem pa pozabljajo, da v vse to spada še kaj več: urejeno družinsko življenje, primerno duševno počutje, brez vsakodnevnih (ali s čim manj) stresov, in podobno. Zdravje
se začne že pri osnovni higieni vsakega posameznika, nadaljuje z zdravo prehrano, ne preveč hlastavim načinom življenja in seveda s preventivnim zdravljenjem. Akcija, ki danes poteka, je sicer dobro zastavljena, mogoče bi lahko zdravniki pripravili kakšno predavanje tudi v krajevnih skupnostih. Kmetom je namreč težko pustiti delo in se odpraviti v Ljutomer na sicer zanimiva predavanja. Vsekakor pa bi si podobnih akcij želeli še več, kajti en dan skrbi za lastno zdravje je premalo.
Angela GOLIA (Moravci v Slovenskih goricah): Zdravje mi pomeni vse. Če ni zdravja, ni. ničesar. Zanj pa lahko storimo sami kar precej: zdrava prehrana z malo maščobami, nič alkohola in drugih podobnih strupov in precej gibanja oziroma dela, vse to sodi k zdravemu življenju. Mi, ki živimo na podeželju, smo tako ali tako primorani dosti delati. Na poljih, z živino. Zdravnike obiskujemo redko, šele takrat, ko je že resnično skrajni čas. Tudi
to ni dobro. Večkrat bi morali opraviti kakšen preventivni pregled, ki bi nam pokazal, kakšno je pravzaprav naše zdravstveno stanje. Zato menim, da je takšna akcija, kot je ta, zelo dobra in bi jo morali večkrat ponoviti. Seveda pa bi se je morali udeležiti mladi in stari, ker moramo za zdravje skrbeti vse življenje in ne le na stara leta, ko je včasih že prepozno. Poleg merjenja krvnega tlaka bi lahko zdravniki pripravili še kakšno drugo stvar, pa tudi zobozdravniki bi lahko rekli kakšno besedo.
Anton FILIPIČ (Radoslavci): Meni zdravje pomeni največjo srečo na zemlji. Zdravje je vse. Če si zdrav, lahko delaš, imaš veselje do življenja in dela, če pa si bolan, pa je to težko. Če hočeš ohraniti zdravje, se moraš paziti, da ne zboliš, da se ti kaj ne pripeti, živeti moraš zmerno in se paziti. Danes je veliko nevarnosti, ki prežijo na človeka: umetne pijače oziroma problem alkoholizma nasploh in tudi druge zasvojenosti, ki so nepotrebne. To
akcijo, ki so jo pripravili danes, bi samo pozdravil. Predvsem tu na vasi je precej krajanov, ki so že malo starejši in nimajo prevozov ali pa se mogoče bojijo zdravnikov in pregledov. Če pa zdravnik pride do krajana in ga pregleda, recimo izmeri krvni tlak, pa se ljudje tega navadijo in jim tako tudi olajša preventivno skrb za zdravje. Če pa nekdo seveda zboli, potem pa pač mora k zdravniku.
Komisija za delovna razmerja Zavoda za ekonomiko in urbanizem, Murska Sobota
objavlja prosta dela in naloge
— strokovnega sodelavca za nadzor vgrajevanja inštalacij in montaže opreme.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: fakulteta ali visoka šola elektro ali strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, da se oglasijo osebno ali pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod za ekonomiko in urbanizem, M. Sobota, St. Rozmana 5, z oznako »komisija za delovna razmerja«.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 10 dneh po izbiri.
Stevo VUGRIN (Križevci pri Ljutomeru): Star sem 74 let, in ko govorim o zdravju, bi rad povedal tole: zdrav človek največ pomeni za našo družbo. Če je človek zdrav, lahko dobro dela. Seveda pa tudi vsakemu posamezniku zdravje precej pomeni. Zdravje je tudi osnova, da si posameznik uredi svoje notranje življenje in s tem vpliva tudi ha okolico. Če človek želi nekaj storiti za svoje zdravje, mora od-vrečti in zavrečti vse tisto, kar je škodlji-
vo. Prilagoditi se mora času in letom, v katerih živi. Z rednimi kontrolami si podaljšamo življenje, ga dalj časa lahko uživamo in smo dalj časa koristni družini, okolici in celotni družbi. Seveda pa bi lahko vsak človek po svoje tudi pomagal drugim, kot člani ra-zličnih klubov, ki jih imamo zadnje čase, ki preventivno skrbe za zdravstveno stanje vsakega posameznika.
DUŠAN LOPARNIK
STRAN 4
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
PO IZIDU DELA »NAFTAŠI U REVOLUCIJI«
Tudi o zibelki črpanja nafte in plina
»Značajan udarac pokretu ot-pora u Prekomurju predstavljao je odlazak veče grupe mlade pre-komurske inteligencije u Mad-žarsku. To je bilo u suprotnosti s politikom KP i OF u Prekomurju. O torne kaže Koloman Cigiit: »Kad nas je Štefan Kovač posje-tio u Rankovcima, obavijestio sam ga da se neki naši drugovi iz Murske Sobote spremaju na študij u Madžarsku, on se energično usprotivio riječima: »Sada nije vrijeme za studiranje, več za bor-bu«. Ta njegova izjava je nas mlade i neiskusne aktiviste poti-cala na još veču aktivnost.« (str. 136) — »Kovač i Megla došli su u donje Medimurje upravo u vrijeme kada su sve veze partijskih organizacija Medimurja s Okruž-nim komitetom Varaždin bile prekinute, a u dijelu članstva KP je primiječen oportunistički stav u pogledu mogučnosti podizanja oružanog ustanka u Medimurju. To je odmah bilo vidljivo i na sa-stanku Štefana Kovača i Vinka Megle s medimurskim komuni-stima. Kovač i Megla su donijeli sobom Proglas CK KPJ od 12. srpnja pisan slovenskim jezikom u kojem je formulirana osnovna linija akcije KPJ u tadašnjoj fazi borbe. Bio je to zapravo izravan poziv na ustanak. Oportunistički stav dijela članstva KP u Medimurju kretao se u relacijama od nepriznavanja spremnosti Partiji za podizanje ustanka, pa do tvrd-nji da se partijska organizacija Medimurja nije dužna odazvati direktivama KP Slovenije.«(str. 137)
Najbrž je to eden prvih, če ne sploh prvi poskus v državi, da skuša skupina avtorjev na osnovi uvida v arhivsko gradivo, novejši tisk, spominsko in podobno literaturo, celovito osvetliti udeležbo v NOB s strani ene same gospodarske panoge — naftne industrije. Dokaj zajetna publikacija je pred nekaj meseci izšla pri časopisno-izdajateljski delovni organizaciji Privredni vjesnik v Zagrebu, uredil jo je Branko Franjič, med recenzenti pa je tudi Ivo Orešnik, zgodovinar iz Murske Sobote. Med 14 poglavji s predgovorom in uvodom nas najbolj zanima tisto od 127. do 158. strani z naslovom Kolijevka naše proizvodnje nafte i plina (Zibelka našega črpanja nafte in plina) in nadnaslovom Medimurje i Prekomurje. Pisca Branko Franjič in Lidija Vukovič predstavljata najprej delavsko gibanje v Medžimurju z okrepljeno partijsko dejavnostjo v 20., 30. in na začetku 40. let ter stavkovnim valom, ki je tedaj zajel državo. Dragocen je podatek, da je že takrat prišlo do prvih stikov med sindikalnim gibanjem v Medžimurju in Prekmurju, saj so bili recimo leta 1937 v URSS sindikate (Ujedinjeni radnički sindikalni savez) v Čakovcu vključeni poleg delavcev iz Murskega Središča še Prekmurci iz Lendave. Pojasnjujeta začetke pridobivanja nafte, ki segajo v leto 1860, ko je grof Duro Feštetič iz Čakovca dobil koncesije jugozahodno od Peklenice, ter opozarjata na dejstvo, da so nadzor nad izkoriščanjem naftnega bogastva na tem območju prevzele sile osi že znatno pred okupacijo.
Sledi prikaz prebujanja narodne zavesti med prekmursko štu-
GRADIŠČE V SLOVENSKIH
GORICAH
Kulturni spomenik — cerkev iz 16. stoletja, ki je narejena v baročnem slogu, nad petdeset od zoba časa načetih stopnic, ki vodijo k cerkvi, lično urejena sončna ura na cerkvi, pa.lep pogled na Gradiško jezero. To je le nekaj utrinkov
dentsko in kmečko mladino, zlasti v KPA (Klub prekmurskih akademikov) in DKFlt) (Društvo kmečkih fantov in deklet), ter izdajanja glasila Ljudska pravica z deležem vseh ključnih osebnosti, kot so Miško Kranjec, Štefan Kovač, Rudi Čačinovič, Ferdo Godina in drugi. Po tem, ko na kratko označita čas in razmere tik pred drugo vojno vihro, objavljata pričevanja akterjev dogajanj pod peto fašistične Madžarske (Okupacija brez odpora) s pozivom Partije na oborožen spopad ter akcijah in aretacijah v Medžimurju in Prekmurju. Posebej zanimiva je razč-- lemba ustvarjanja širše fronte antifašističnih sil na obeh območjih — objavljena odlomka sta le kamenčka v spletu tedanjega vrenja — in vsega tistega (okupator stiska obroč, Kardoš je pokleknil, smrt Štefana Kovača, sklepno dejanje življenjske drame ujetih prekmurskih revolucionarjev, zadušen odpor, Medžimurje dviguje roke), kar se je dogajalo v drugi polovici leta 1941. z daljnosežnimi posledicami. Kot pričevalec je največkrat omenjan in citiran Koloman Ci-giit z ženo Irmo, izveden za rudarstvo, ki živi danes v Zagrebu in je nekajkrat zrl smrti v oči, a se ji zaradi spleta okoliščin vedno znova izmaknil.
Z novimi močmi do končne zmage in Sklepni boji za osvoboditev sta tista dela poglavja Zibelka našega črpanja nafte in plina v Medžimurju in Prekmurju, kjer se moremo seznaniti z ustanovitvijo Medžimurske čete oktobra 1943 in uspelim napadom dobro oboroženega bataljona Kalniškega odreda na naftna polja v Peklenici in Selnici. Do novega revolucionarnega vzpona je prišlo leta 1944 tudi v Prekmurju, za kar je v delu Naftarji v revoluciji dovolj sicer že mnogokje objavljenih podatkov in izjav. Omenimo le drzen, sila odmeven oktobrski pohod z oboroženimi akcijami 23 borcev čete obveščevalnega oficirja kapetana Ivana Majnika-Džemsa v Bistrici, Črenšovcih, Veliki Polani, Turnišču, Bogojini in Fokovcih ter ustanovitev in operacije Prekmurske čete, kasneje brigade, na območju Prekmurja, kot tudi njeno udeležbo pri zaključnih bojih druge svetovne vojne na Štajerskem na naši in avstrijski strani. »Prekomurska brigada časno je završita zadatak što su ga Ijeti 1941. godine počeli prekomurski omladinci vršenjem sabotaža i diverzija, za koje su platili tako skupu cijenu«, je zadnje, kar dodajata pisca Branko Franjič in Lidija Vukovič.
Morda še dva značilna povzetka, ki pričata o srčnosti in koristi lendavskih belih rudarjev in tukajšnjega naravnega bogastva med NOB. »lako su okupatori odvukli garniture, radnici-naftaši danonočno su bdjeli nad bušiti-nama, tako da su sve ostale neo-štečene i mogle su odmah po oslobodenju -početi proizvoditi«. In še: » . . . petišovska nafta je tih prvih dana po oslobodenju Prekomurja mnogo pomogla ubrzanijem prodoru sovjetskih tenkova na zapad, jer se zbog vi-sokokvalitetnih svojstava mogla izravno, bez ikakve prerade koristiti kao gorivo za tenko ve«.
Branko ŽUNEC
krajevne skupnosti Gradišče, ki je ena izmed največjih v lenarški občini. Lično urejen je tudi trg pod cerkvijo, kjer so kramarski sejmi. Kraj premore pošto, krajevni urad, šolo, kulturni dom. V zadnjih letih so rešili tudi nekatere pereče probleme, predvsem na komunalnem področju. V Gradišču je zelo aktivno prosvetno društvo, v kraju imajo knjižnico in kino. Gradišče leži na hribu, ob njem pa je tudi Gradiško jezero. V srednjeročni program krajevne skupnosti Gradišče so zapisali, da bodo jezero primerno uredili, predvsem pa bi radi še bolj razvili turizem. Jezero je bogato z ribami, v poletnih mesecih tod ne manjka ribičev, pa tudi čolnarjenje si je utrlo pot. Turistom in občasnim obiskovalcem ponujajo počitek in ogled znamenitih kulturno-zgodo-vinskih spomenikov.
Tekst in foto: Jože Žerdin
kulturna obzorja
Tokrat v znamenju mladih slikarjev
V objektiv ujet trenutek živahnega pogovora po otvoritvi tradicionalne mednarodne likovne razstave Pannonia 86 v deželni galeriji v Železnem med nagrajencem — akademskim slikarjem Zlatkom Gnezdo in novinarko - avtorico članka.	Foto: Jože šabjan
NAGRADA PANNONIE ’86
Akademski slikar mlajše generacije likovnih umetnikov Zlatko Gnezda ni skrival čustev ob prejemu letošnje nagrade v Haydno-vi dvorani deželne galerije v Železnem (Eisenstadtu) na Gradiščanskem v sosednji Avstriji.
»Seveda sem vesel nagrade,« je iskreno dejal, in dodal, da toliko bolj, ker ima status svobodnega kulturnega delavca. Pod vtisom čustev po vročitvi in odprtju tradicionalne mednarodne likovne razstave ni bil ravno najbolj navdušen nad dajanjem izjav, zato je bilo toliko večje doživljanje slik z njim kot avtorjem, ki se je edini od pomurskih likovnih umetnikov udeležil slovesnosti. Na njej smo zmotili tudi članico mednarodne likovne žirije Pan-nonie 86 Metko Gabršek-Pro-senc in jo zaprosili za utemeljitev treh nagrad.
»Utemeljila bi pravzaprav lahko le izbor Gnezde, kajti predstavniki Madžarske in Avstrije so mi manj znani in je bil pač moj glas samo obroben,« je poudarila umetnostna zgodovinarka, zaposlena v Umetnostni galeriji v Mariboru. »Vesela sem, da sem to pot lahko kot selektor pritegnila na razstavo Pannonie mlade avtorje, kot so Červek, Denko in ne nazadnje Gnezda. Mislim, da lahko pri Zlatku Gnezdi opazimo svež kolorit, trdno kompozicijo in izredno duhovit, nekoliko provokativen pristop, ki obljublja, da bo mladi umetnik še na najrazličnejše načine reagiral na našo stvarnost.«
Prav te iz ust strokovnjakinje izrečene besede pa so bile tudi iztočnice pogovora z nagrajencem Pannonie 96 Zlatkom Gnezdo, ki smo ga obiskali v njegovem ateljeju nad glasbeno šolo v Ljutomeru dva dni po odprtju razstave v Železnem. V njegovem delovnem okolju smo ga povprašali, kako kot ustvarjalec — likovni umetnik sprejema izjave, ki so obenem nekakšna oznaka njegovega dela.
»Z določeno mero distance, seveda,« je odvrnil, zdaj nič več pod vplivom čustev in pritiska, čeprav s pozitivnim predznakom, kot je označil svoje navdušenje po vročitvi nagrade in nesprošče-nost pred mikrofonom, pred katerega smo ga skorajda nasilno pritegnili z željo, da bi tudi radijski poslušalci delili pomembnost dogodka v avtentičnem okolju deželne galerije. Izbran in raz-mišljujdč kot vedno, je odgovor na prvo vprašanje v domačem okolju dopolnil tako: »Kolikor je umetnostnih zgodovinarjev, toliko je tudi slik in različnih pristopov do umetnosti. Te ne moreš ukalupiti in je delati kot nekakšen industrijski proizvod.«
Na vprašanje, ali je lahko prejetje nagrade in oznaka kritičarke presodna za usmeritev v njegovem nadaljnjem ustvarjanju, je bil v začetku dvoumen.
»V neki meri da, / neki meri pa tudi ne. To je vprašanje odprtosti duha, pluralističnosti, dialektičnega duha, vprašanje konsistentnosti duha, vprašanje umetnikove — slikarjeve moči.
ZLATKO GNEZDA
Kolikor se pač prilepi na to nagrado. Namreč, nevarneje, da se take nagrade oziroma priznanja sprevržejo v zanos, v dobro počutje in potem vse skupaj postane stereotip. Se pravi, da umetnik dela v bodočnosti za nagrado, ki je že bila prejeta. V tem so lahko takšne lepe izjave nevarne, čeprav same po sebi nimajo nič slabega v sebi, kot tudi nagrade ne. Jaz nimam nič proti njim, saj sem (kot sem že rekel), nagrade izredno vesel tudi zaradi dejstva, da sem svobodni kulturni delavec.«
Kot edini v pokrajini ob Muri občutite to kot prednost ali oviro v eksistenčnem pomenu. Posebej, ker ste profesionalec in svobodnjak, vaša dela pa več kot v tem okolju drugod.
»Tako je. V tem okolju bi lahko svojo delavnost označil kot či

Akademski slikar Zlatko Gnezda v svojem elementu — slikanju v ateljeju nad glasbeno šolo v Ljutomeru.
sto ilegalno. Zelo malo je Ljutomerčanov, ki me poznajo. V takih razmerah sem se moral ek-sternalizirati do te mere, da nisem vzpostavil takšnega odnosa s tem okoljem, da bi bil odvisen zgolj od njega. Tudi utesnjen v regijske — pomurske mere nisem, ker so ozke glede na dimenzije naše oble.«
Kot razmišljujoči človek širših obzorij očitno niste obremenjeni z lokalizmi, toda v okolju, kjer človek živi in ustvarja, si. mora izboriti tudi svoj prostor pod soncem?
»Seveda razmišljam. To je moj poklic. Se pravi, to je ena izmed celo pomembnejših alternativ mojega poklica. Če analiziramo, kaj slikarstvo sploh je, je to gotovo neki jezik, akt našega mišljenja, naše zavesti vseh mehanizmov, ki jih naša zavest premore. Od racia pa do raznoraznih oblik nezavednega.
Ne vem, zakaj naj bi uprizarjal gala predstave na pragu svojega ateljeja v Ljutomeru. To se mi ne zdi tako pomembno, kot bojazen pred zaprtostjo v lokalizme. In če vzamemo za predpostavko, da
Tradicionalna mednarodna likovna razstava Pannonia je letos (po videnem v Železnem (Eisenstadt), kjer je na ogled), očitno v znamenju ustvarjalnosti mladih likovnih umetnikov. O tem priča tudi katalog, ki je izšel ob odprtju te pomembne likovne manifestacije, ki je nastala 1967 iz potreb po kulturnem sožitju treh dežela na stičišču treh meja, s skupno zgodovino. Razstava je bienalna, obeta se trienalna, v Galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti pa si jo bomo lahko ogledali ob občinskem prazniku. Še prej bo gostovala v Szombathelyju, slovesnosti ob odprtju v Železnem pa so se udeležili tudi predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer in predstavniki kulturnih inštitucij ter kot edini med šestimi sodelujočimi pomurskimi umetniki — akademski slikar Zlatko Gnezda. To je bila tudi priložnost za njegovo predstavitev, več o Pannoni 86 pa, ko bodo razstavljena dela pri nas. bb
je lahko slikarstvo univerzalen jezik, se dokaj hitro lahko zapre v lokalne okvire. Če na primer začnem slikati klopotce, se bo lahko neki Kitajec vprašal, kakšno letalo pa je to, kaj je to za helikopterja. Treba je upoštevati abecedo, ki jo slikarstvo vsekakor ima, in to univerzalno abecedo. S tem je možen prestop lastnih mej in omogočeno, da lahko berejo sliko na Avstrijskem, v Nemčiji, Italiji ali na Kitajskem. Ta izjava pa je lahko predmet širše polemike, saj se lahko znotraj slikarstva najde obilo ideologije in primarnih sestavin, ki to slikarstvo peljejo v vode ali pa v polje prakse, ki s slikarstvom nima kaj dosti opraviti.«
Ilustracija o klopotcu je bila nazorna, abecede slikarstva ste očitno vešči in vam ni tuja. Kaj pa komunikacija?
»To sem malo že nakazal v prej povedanem. Upoštevati je treba tisti temeljni zakon slikarja. Komunikacija je možna na dveh ravneh: na mojem osebnem in na ravni slike. Jaz vzpostavljam stik s tem svetom prek sebe samega in prek objekta, ka-mor odtiskujem svojo zavest in svoja spoznanja. Se pravi prek slike. Poleg nje pa je pomemben tudi človek sam. Kar pa ne pomeni, da je sliko potrebno ves čas nekomu razlagati. To je potem slika, ki ne potrebuje samo sebe. Slika pa je neprestano neka ideja, neka misel, načelo našega mišljenja in čutenja,, ki se materializira skozi barvo in drugi material v sliko.«
Brigita Bavčar
Komorni Ostercev večer
Tradicionalni Ostercev večer, ki ga Veržejci organizirajo v spomin na svojega velikega rojaka, je bil letos v komorni zasedbi. Napovedani duet Ileana Bratuž-Kacjan (sopran) in Stane Koritnik (bariton), ob spremljavi pianista Cirila Cvetka zaradi bolezni Koritnik ni nastopil, njegovo mesto pa je prevzel član Drame iz Ljubljane Andrej Kurent, ki je recitiral prozna in lirska besedila, sopranistka Kacjanova m pianist Cvetko pa sta predstavila dela domačih in tujih avtorjev.	.... *
kulturni koledar
PETEK, 6. JUNIJA
MURSKA SOBOTA — V prvi (mali) dvorani Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 19. uri otvoritev razstave slik na papirju akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Po otvoritvi bo v soboški Galeriji koncert kvarteta in Big banda Ernesta Lukača.
lbjze mm
VERŽEJ - Ob 20. uri gostuje v prireditveni dvorani gledališka skupina kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote s predstavo Istvana Ork-neya: Totovi.
SOBOTA, 7. JUNIJA
MURSKA SOBOTA - Predvidoma ob 22. uri bo na grajskem dvorišču gledališka predstava skupine Daska iz Siska: PIF, PAF, PUF. Predvidoma smo zapisali zato, ker je nekaj napovedanih predstav v okviru Pomladnega ustvarjalnega festivala odpadlo. Če bo organizatorjem DASKO res uspelo pritegniti v Mursko Soboto, bo to velik gledališki dogodek.
Na območnem srečanju pevskih zborov, ki bo v soboto v Ormožu, sodeluje tudi moški pevski zbor kulturnoumetniškega društva Beltinci.
razstave
MURSKA SOBOTA — V veliki dvorani Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava Otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi.
V Pokrajinski in študijski knjižnici bo od 10. do 30. junija odprta' razstava z naslovom Dragocenosti Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Pripravljena je v počastitev 80-letnice knjižničarstva v Prekmurju in 40-letnice delovanja današnje soboške knjižnice. Otvoritev bo v torek, 10. junija, ob 13. uri. V likovnem razstavišču Ljubljanske — Pomurske banke so na ogled umetniške fotografije samostojnega kulturnega delavca, rojaka — umetnika fotografa Jožeta Kološe — Kološa.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je odprta že napovedana razstava otroških risb Ex tempore Pomurja.
LENDAVA — V Galeriji Lendava je na ogled razstava otroških likovnih del učencev osnovnih šol in malčkov iz vzgojno-varstvenih zavodov občine Lendava.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela akademski slikar Franci Košec iz Celja.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Edgar Wallace - SKRIVNOST SREBRNEGA KLJUČA (Mladinska knjiga), Milan Šega — BOŽJE DREVCE (Mladinska knjiga) in Dr. Oetker — SOLATE (Mladinska knjiga).
VESTNIK,!. JUNMA 1986
5\ STRAN
»s

iz delovnih organizacij
r-INDIP LENDAVA
Pomembna vloga sindikata
V enoviti delovni organizaciji Indip Lendava ustvarja 49 odstotkov dohodka delovna enota Oblačila, v kateri šivajo predvsem za Muro; 45 odstotkov dohodka imajo v delovni enoti Dežniki, 6 odstotkov pa prispeva kuhinja, v kateri pripravljajo tople obroke ne le za domači 391-članski kolektiv, ampak še za nekatere druge organizacije združenega dela.
Pred dnevi, ko se je v Indipu sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, so gostitelji predstavili svojo osnovno organizacijo sindikata. Pohvalili so se z visokimi odstotki povečanja prihodka, dohodka in
Pogled v delovne prostore Indipove enote Oblačila, kjer trenutno šivajo vetrovke: stroj ob stroju, šivilja ob šivilji... Bo kmalu drugače? Foto: Š. S.
ostanka dohodka, kar je predvsem rezultat dobrega dela in manj povečevanja cen. Še zlasti so ponosni v enoti Oblačila, kjer so naposled »ujeli« Murine norme pri nekaterih izdelkih. Pri vsem tem je imel pomembno vlogo tudi sindikat, saj je prek sindikalnih skupin spodbujal k dobremu in pridnemu delu. Rezultati se poznajo tudi v osebnih dohodkih, ki so znašali v prvem četrtletju povprečno 60 tisoč dinarjev.
GRADBENIK ZAMUJA Z GRADNJO POSLOVNOSTANOVANJSKE STAVBE
Bodo gradbeniki plačali zamudnino?
Proti koncu tega meseca bodo v Lendavi naposled povsem uredili 745 kvadratnih metrov obsegajočo poslovno-stanovanjsko stavbo v Partizanski ulici. V njej bodo v pritličju: 124 kvadratnih metrov velika trgovina Borova (potem bodo zaprli staro), 140 kvadratnih metrov obsegajoči prostori Intesa, kjer bodo bife, prodajalna pekarskih izdelkov in slaščičarna, zavarovalnica Triglav pa si je zagotovila 47 kvadratnih metrov prostora. De-
TERMALNO KOPALIŠČE BANOVCI
Vse večje zanimanje za
naturistični kamp
Termalno kopališče Banovci bo imelo že prihodnje leto nove zmogljivosti, saj bodo zgradili pokrit bazen in hotel z 90 ležišči (načrti so bili narejeni že ob gradnji restavracije). S tem bodo ugodili predvsem mnogim tujim gostom, ki so najpogostejši obi
Poleg prizadevanj za pošteno nagrajevanje po delu, je bil sindikat delaven tudi pri razvijanju vseh oblik samoupravljanja, izobraževanju in reševanju stanovanjskih problemov delavcev, vendar bo treba tu vložiti še več naporov, kajti 20 stanovanj, ki jih premore Indip, je premalo, posebej še, če upoštevamo, da je več kot polovica delavcev mlajših od 27 let. Sicer pa je Indip predvsem »ženski« kolektiv, saj v njem združuje delo 89 odstotkov žena in deklet. Tudi za rekreacijo delavcev bodo bolj poskrbeli in v bližnji prihodnosti bodo skušali pridobiti še kak »apartma«
za letovanje svojih delavcev, saj sta zdaj 2 hišici v počitniškem naselju v Rovinju odločno premalo.
Tako kot v vodstvu podjetja, tudi v sindikalni organizaciji Indipa ugotavljajo nujnost gradnje novih proizvodnih prostorov, saj se delavke stiskajo v tesnih halah. Poleg lastnih sredstev in bančnih posojil računajo tudi na pomoč soboške Mure.
Š. Sobočan
vet stanovanj bo imelo skupaj 434 kvadratnih metrov površin. Dogovorjena vrednost del, ki jih opravlja lendavski Gradbenik, znaša 112 milijonov dinarjev oziroma 150 tisoč dinarjev za kvadratni meter površine.
Medtem ko je investitor — stanovanjska skupnost — še kar zadovoljen z dogovorjeno ceno za kvadratni meter in kakovostjo gradnje, pa se po drugi strani huduje čez Gradbenik, ki bi objekt moral predati svojemu na-
skovalci in ljubitelji naturističnega dela kampa z bazenom s termalno vodo. Sedaj imajo klasični in naturistični del kampa za 300 oseb in z 31 ležišči v lesenih hišicah na treh hektarjih. Tudi naturistični del kopališča bodo morali v prihodnjih letih razširi-
ZA ENAKOPRAVNEJŠI POLOŽAJ POMURSKE TRGOVINE
Kolikokrat smo že opozarjali, da je trgovini treba zagotoviti enakopraven položaj , z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, s čimer bi ji omogočili uspešno poslovanje in razvoj. Slabo razvita trgovina je namreč ovira za gospodarski razvoj Pomurja, ki leži na stičišču več držav, prav tu pa poteka precej živahen promet. Zato nam ne more biti vseeno, kakšen bo položaj trgovine. Žal pa so na njeni razvojni poti še velike ovire. Med drugim so to tudi nekateri ukrepi gospodarske politike, ki so do trgovine mnogo strožji kot do drugih dejavnosti. Omenimo samo predpise o cenah nekaterih izdelkov, ki se v trgovini in v proizvodnji obravnavajo različno. Tako so predpisane marže še vedno prenizke in ne zagotavljajo posodobitve in razvoja trgovine. Prav tako bi morali spremeniti ali celo odpraviti tudi več predpisov in zakonskih aktov, pravijo odgovorni dejavniki v trgovini.
Pogostokrat omenjajo zakon o zagotavljanju obratnih sredstev in določilo o enem samem posredniku v blagovnem prometu ter obvezno združevanje dela in sredstev med proizvodnjo in trgovino. To sodelovanje je namreč v praksi uspešno le tam, kjer za to obstajajo dejanski gospodarski interesi. Zato se zdijo taka določila neživljenjska in nesmiselna, saj je vsako vsiljevanje predpisanih norm pogostokrat odveč. Po drugi strani pa so v zakonu v združenem delu določila, ki varujejo lokalistično razdrobljenost trgovine na debelo. Na ta način pa so sozdi, ki bi sicer lahko racionalizirali svojo trgovino, povsem nemočni v svojih sistemih. To velja tudi za sozd ABC Pomurka, kamor sodi veletrgovina Potrošnik, ki pokriva dobršen del trgovske mreže v Pomurju.
Pri tem ne moremo mimo tega, da je na finančne rezultate trgovine vplivala tudi nova zakonodaja v oblikovanju cen in nadzoru nad njimi. Primerjava z drugim gospodarstvom pa kaže, da
menu že pred petimi meseci. V skladu z določili v pogodbi bo zato stanovanjska skupnost uveljavljala 5-odstotno zamudnino, kar bo več kot 5 milijonov dinarjev. Verjetno ima Gradbenik vzroke, zakaj se je gradnja tako zavlekla, vendar ti ne morejo odtehtati skoraj polletne zamude, posebno še, ker je ta gradbena organizacija objekt gradila tako rekoč na svojem dvorišču. Morda pa je vzrok pav to?
Š.S.
ti, saj se v njem kopa večina gostov. Do sedaj so zmogljivosti zadovoljevale povpraševanje, čeprav imajo za letos rezervacije razprodane skoraj za vse dneve v poletnih mesecih, nekaj prostega je še konec junija. Še letos bodo dogradili električne omarice za priključke, tako da bodo lahko sprejeli še več gostov, željnih sonca in zdravilne vode.
Cene so se v primerjavi z lanskim letom precej zvišale, še vedno pa je dopust v takem kopališču cenejši kot na morju. Zaenkrat je cena penziona 2950 dinarjev, kopanje v klasičnem kopališču stane 250 in v naturističnem 300 dinarjev, nekoliko višje pa je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Otroci imajo 50-odstotni popust. Za kampiranje morajo gostje odšteti na dan 7000 dinarjev, 50 za turistično takso in 100 dinarjev za priključitev elektrike. Novost v ponudbi Termalnega kopališča Banovci je center joge Novi svet, za katerega je še sedaj veliko zanimanja, vsi pa upajo, da bo zaživel in deloval tako, kot je bilo načrtovano.
Bernarda Peček
rast trgovine zaostaja za rastjo gospodarstva. Tako se je, denimo, v soboški občini precej hitreje od povprečja povečal, celotni prihodek v stanovanjsko-komu-nalni dejavnosti, vodnem gospodarstvu, gradbeništvu in v finan-
KOMENTAR
čnih, tehničnih in poslovnih storitvah, najmanj pa v trgovini. Če upoštevamo rast primerljivega skupnega dohodka, lahko ugotovimo, da je trgovina namenila za osebne dohodke prevelik delež čistega dohodka. Po podatkih za prvo četrtletje letošnjega leta so v veletrgovini Potrošnik hitreje povečali rast osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe od možne rasti. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca so namreč povečali na 113,8 odstotka od možne rasti 99,4 odstotka in ob rasti primerljivega dohodka 110,4 odstotka. V tem času pa je Potrošnik povečal stopnjo reproduktivne spo-
Kako bodo delali v novi kirurgiji
Pomorci smo sedaj pred sklepnim dejanjem za dokončanje, novega kirurškega bloka. Seveda pa se sprašujemo, kaj bomo s tem pridobili, kakšna bo nova organizacija, in končno, koliko bo to vplivalo na izboljšanje strokovnega dela in s tem zdravstvenega varstva ljudi.
Že ob risanju načrta za kirurški blok so upoštevali dve temeljni zahtevi: novi kirurški blok naj bi tako prostorsko kot s sodobno opremo zadostil zahtevam sodobnega zdravljenja bolezni, ki spadajo v stroko kirurgije, hkrati pa naj bi bili prostori smotrno razporejeni in organizacija dela takšna, da ne bi trošili preveč denarja.
Tako bodo v novem bloku kar štiri ambulante za kontrolne preglede (ambulanta za urologijo, ortopedijo, praktologijo in fluk-tologijo). Te ambulante bodo delale od ponedeljka do petka po določenem urniku. Da bolnikom ne bo treba predolgo čakati na pregled, kot je bilo to sedaj, jih bodo naročali ob določeni uri. Poleg teh ambulant, ki bodo imele vhod s severa bo na drugi strani vhod v urgentno ambulanto za akutno bolne in poškodovane. Ob tej ambulanti bodo še mav-čarna, priročna operacijska soba, rentgenski prostori, zbujevalnica po kratkih narkozah in drugi funkcionalni prostori. Nove postelje na kolesih bodo omogočale tudi nov način dela. Bolnikov ne bodo več premeščali, vozili z lastno posteljo v operacijsko sobo, na preiskave in preveze, seveda glede na potrebe in bolezen, ki bo zahtevala tako ali drugačno zdravljenje.
V novem bloku bodo tri operacijske sobe za kirurgijo, kar bo velika pridobitev, saj je v sedanji kirurgiji le ena. Po eno operacijsko sobo bodo imeli očesni in ušesni oddelek in ginekološko-porodniški oddelek. Če bo imela posamezna stroka več operacij, bo lahko uporabila operacijsko sobo druge. Tako ne bo več bojazni, da bi odpadla predvidena operacija.
Kot doslej bo tudi v novi kirurgiji delala nočna dežurna ekipa za operacije, saj tudi sedaj operirajo vsako noč dva- do trikrat. Zraven operacijske sobe bo tudi soba za intenzivno nego. Novost pa bo prostor za fizikalno terapijo ležečih bolnikov. S fizioterapevtskimi oddelki v Radencih, Moravskih Toplicah in v hotelu Lipa v Lendavi pa se bodo še podrobneje dogovorili o delitvi dela.
Tudi v novi kirurgiji bodo sprejemali le bolnike, za katere lahko opravijo diagnostično delo in zdravljenje, pač v skladu s
sobnosti za 1,1 odstotnih točk. Kljub temu pa je povprečni mesečni čisti osebni dohodek v nekaterih delih trgovine še vedno precej zaostajal za povprečjem gospodarstva. Zlasti še v trgovini na drobno z mešanim blagom na podeželju in v trgovini na drobno in na debelo z drugimi živili.
In če k temu dodamo, da so nenehne podražitve povzročile tudi povečanje zalog — vsaj vrednostno količinsko v primerjavi z lanskim obdobjem — se ne smemo čuditi težavnemu položaju pomurske trgovine. Ta v sedanjih razmerah ne more sama pokriti razlike, saj je njena akumulacija preskromna. Zato je trgovini treba čimprej dati mesto in vlogo, ki ji v naši družbi gre. Prisluhniti moramo željam, pravzaprav že kar zahtevam trgovcev za izboljšanje njihovega položaja in za enakopravnejše odnose z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. To pomeni, da je treba čimprej in čimbolj zmanjšati razliko med prakso in družbenimi usmeritvami.
Milan Jerše
sporazumom o skupnih podlagah o delitvi dela v zdravstvu. Posebej pa so se dogovarjali o . posebni delitvi dela z oddelki v
Mariboru in na Ptuju.
Takšen bo torej prostorsko in organizacijsko funkcionalni del nove kirurgije in kirurškega bloka. Drugi del pa so seveda bolniške sobe in sobe za oskrbo bolnikov. Na kirurškem oddelku bo 30 postelj več kot jih je v starem. Tudi sobe bodo prostornejše in sodobnejše, tako bo tudi oskrba lažja in boljša. Tudi sistem obiskov bo nov. Poskušali bodo doseči, da bo pri enem bolniku le po en obiskovalec in ne kot je bilo to doslej. Tega ukrepa pa ne sinemo jemati kot omejevanje pravic bolnikov in obiskovalcev, ampak kot prispevek za boljše počutje težko bolnih. Za obiske pa bodo imeli tudi dnevne prostore.
Ostane nam še strokovni del. Tudi zdravstveni delavci se pripravljajo na nov način dela. Izmenoma bodo šli na izpopolnjevanje v višje organizirane zavode (predvsem na Klinični center v Ljubljano). Tam bodo delali nekoliko časa, s pridobljenim znanjem in izkušnjami pa obogatili delo doma. Uspešnost in celovitost strokovnega dela pa bo odvisna tudi od tega, koliko novih zdravstvenih in drugih delavcev bodo lahko sprejeli. To pa je odvisno predvsem od tega, koliko denarja bomo dali za to.
Majda Horvat
VIATOR, TOZD PROMET IN DELAVNICE, LENDAVA
Hočejo več
V 190-članskem kolektivu lendavskega tozda Promet in delavnice, ki sicer posluje v okviru delovne organizacije Viator Ljubljana, imajo 50 avtocistern za prevoz tekočin. Storitve opravljajo ne le na območju naše in sosednje republike, ampak je v povprečju 15 vozil vedno na poti tudi v tujino. Predvsem petrokemične izdelke vozijo na Češko, v Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Avstrijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in Madžarsko. V tozdu je zaposlenih 105 šoferjev.
V Prometu in delavnicah hočejo hitreje napredovati. Medtem ko so sicer precej posodobili tovorni park, saj imajo vozila mercedes, man in raba, se zavedajo, da morajo tudi v prihodnje posvečati osnovnim sredstvom vso skrb. Kupovali bodo torej nove cisterne in tovornjake, prevozna sredstva, ki so že v prometu, pa bodo tudi v prihodnje dobro vzdrževali v lastni mehanični delavnici. V njej pa opravljajo storitve tudi za druge delovne organizacije in občane. Zlasti dobro je znan servis za traktorje znamke fiat, IMT, zetor in za traktorje sovjetske izdelave. Že več let si prizadevajo — in pri tem imajo tudi izredno podporo občine — da bi opravljali tehnične preglede osebnih vozil.
Ker se v Benici pri Lendavi obeta odprtje rudnika premoga in s tem v zvezi potreba po prevozih, se bodo čimprej usposobili oziroma opremili, za prevoz razsutega tovora. Dobro pa bi bilo, če bi čimprej uredili tudi napovedano avtomatsko pralnico avtomobilov. Pa vulkanizerske storitve naj bi naposled opravljali!
Š. S.
trgovcev
V soboto so se v Ljutomeru, na športnih igriščih, srečali pomurski trgovci. Njihove sindikalne igre so že tradicionalne, srečanja pa so se udeležile vse štiri pomurske trgovske organizacije. V posameznih kategorijah so zmagali: kegljanje ženske — Potrošnik Murska Sobota, kegljanje moški — Univerza! Lendava, streljanje ženske — Potrošnik Murska Sobota, streljanje moški — Vesna Ljutomer, nogomet — Univerza! Lendava, šah — Potrošnik Murska Sobota, namizni tenis — Potrošnik Murska Sobota, odbojka ženske — Vesna Ljutomer, odbojka moški — Sloga Gornja Radgona, vožnja s samokolnico — Vesna Ljutomer. Na koncu tekmovanja je bil vrstni red posameznih ekip naslednji: zmagali so športniki Potrošnika iz Murske Sobote, drugo mesto so zasedli domači športniki Vesne iz Ljutomera, tretji so bili trgovci Uni-verzala iz Lendave in na četrto mesto so se uvrstili športniki Sloge iz Gornje Radgone.
Tekmovalcem je spregovoril Emil Kuhar, direktor Vesne iz Ljutomera, in predal zastavo iger naslednjemu organizatorju — Univerzalu iz Lendave, ki bo pripravil srečanje športnikov trgovcev prihodnje leto.
D. L.
STRAN 6
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
kmetijska panorama
Dr. Jože Korošec za manj obračanja in več zračenja
Biftek ali svinjsko pečenko je bolj zdravo uživati v obliki rastlinske hrane.
Credo rojaka iz Kobilja, mednarodno priznanega izvedenca za semenarstvo, dr. Jožeta Korošca, z biotehniške fakultete v Ljubljani, bi se moglo glasiti: če bi tudi v Pomurju spoštovali biotehnična načela kolobarjenja in sistematično izmenjavali ugodilke (krmne rastline) in neugodilke, bi bistveno izboljšali zdravstveno stanje tal, povečali rodovitnost in zmanjšali zdravstveno stanje tal, povečali rodovitnost in zmanjšali potrebe po umetnem gnojenju in herbicidih. Pripravljen je bil dati »učno uro« iz bioekološkega kmetijstva s poudarkom: »Zavzemam se za intenzivno kmetijsko proizvodnjo ob ekološkem ravnovesju.«
MIKROBI IN BLAG HUMUS
»Krmne rastline, ki so vse ugodilke, vnašajo v tla po naravni poti ogromne količine organske mase. Ugotovljeno je, da toliko, kot če bi letno podorali 150 stotov hlevskega gnoja; toliko pride na primer v zemljo z dete-Ijiščem. Gre za triletno rastlino in vsako leto ena tretjina organske mase odmre in se humificira. Humus z mikrobi pa je osnova za rodovitnost zemlje in mikrobiološko življenje. V ustvarjanje tega bi morala biti usmerjena vsa agrotehnika. Mislim seveda na blag humus. Barje je recimo polno humusa.«
Svojčas je dr. Korošec delal na selekcijski postaji v Beltincih in umljivo je, da ima ekološke danosti v Pomurju tako rekoč v malem prstu. Zanj pomenijo ugodje, čeprav je slišati očitke, naj bi imeli premalo padavin. »Kolega Leskovšek ima rezultate osemletnih poskusov v Rakičanu s travnika ob Ledavi. Podobne lokacije so še v 11 krajih po Sloveniji. Ugotovil je največje pridelke. Tudi kolega Jožko Puhan je razširil na tem delu nekaj čredin-skih pašnikov, čeprav so vsi zmajevali, češ, kaj to delate. Ti pašniki danes dobro uspevajo. S Puhanom sva si na območju ZVZ Murska Sobota ob levem in desnem bregu Mure na 6 lokacijah pri kooperantih omislila intenzivne čredinske pašnike. Predstavil sem agrotehniko obnove travne ruše, rekel bi, setev brez oranja. Gre za novo teorijo, ki se širi zlasti v Angliji, in sicer v tem smislu, da mikrobe v zemlji kar najbolj ohranimo in s tem ustvarimo boljše razmere za rast. Saj: čim manj obračati in čim bolj zračiti! Če orjemo, vržemo mikrobe na površje in jih sonce uniči. Načelo je: bolj plitvo obračati, pa globlje rahljati. Pri nas so podnebne razmere take, da so temperature ugodne in je
IZKUŠNJE KMETOVALCEV_____________________
in nobene moške roke
Osem ženskih
Reportažo o kramarovsKih »deklinah« bi lahko začeli z emancipacijskim poudarkom, saj na dokaj veliki usmerjeni kmetiji živijo in delajo štiri ženske oziroma dekleta, ki same zelo dobro gospodarijo. Pa vendar to ne bi bila prava pot, saj v današnjih časih nikomur, še najmanj pa kmetovalkam, ni treba dokazovati, da so, kar zadeva delovne sposobnosti, enakovredne t. i. močnejšemu spolu.
Frida Holsedl, njeni hčerki, 18-letna Majda in dve leti starejša Danica, ter njuna babica Jožefa Buhman, se same prebijajo skozi težko kmečko življenje, kjer je odrekanje in trdo delo vsakdanjost, prosti trenutki in zabava pa izjema, ki potrjuje pravilo. »Frida je tista, ki drži vse niti v rokah,« povzame besedo Jožefa, ko sedimo za mizo v sprejemnici. Za njo stoji Danica, ki bo nasledila kmetijo in je vezana nanjo že, odkar ve zase. »Vendar pa je zdaj na sestanku na Cankovi. Zares škoda, da je ni doma, ona je najbolj pogumna in ve največ o delu na kmetiji, zato bi vam lahko povedala mnogo več kot medve.«
Medtem vstopi tudi tretja, najnllajša Holsedlova — Majda. Že na prvi pogled se zdi, da je živahnejša in bolj gostobesedna od starejše sestre: »Delam v Muri in se vsako jutro, ko delam dopoldan, vozim v Mursko Soboto. Vstati moram že ob pol štirih. Končala sem dveletno tekstilno šolo in sem šivilja.« Zanima nas, če tudi ona pomaga, ko so na kmetiji kakšna večja dela. Jožefa brez pridržkov pritrdi vprašanju in poudari, da brez sloge in sodelovanja kmetije ne bi mogle tako dobro voditi. »Pomagajo pa
Trave, detelje,
»Najmočnejši pospeševalni ukrep je, če damo pridelovalcu dobro seme in gnojilo,« naglaša rojak iz Kobilja, dr. Jože Korošec.
(foto: A. A.)
vlage dovolj. Slednjo je treba znati izkoristiti in jo s posebno tehnologijo obdelovanja, rahljanja pripeljati navzgor po kapilarnem vzponu v tisti sloj, kjer so korenine.«
ZAKAJ NI V MURSKI SOBOTI KMETIJSKEGA ZAVODA?
Če že imamo živinorejo, moramo imeti tudi krmo zanjo. Dr. Korošec je prepričan, da so v pokrajini ob Muri stvarne možnosti za zagotovitev zadostne krmne osnove za sedanji in še večji obseg reje. Vsaj kar zadeva ogljiko-hidratni del, dodaja, drugo so beljakovinske komponente. »Zakaj je v Murski Soboti samo živinorejski veterinarski zavod in ne kmetijski zavod. Pokrajina s tako ekologijo, takim podnebjem in takimi poljedelskimi površinami, bi ga morala imeti. Poljedelska, rastlinska pridelava bi se morala razvijati enakovredno z živinorejo. Naj mi ne zamerijo kolegi iz poljedelstva, toda pri krmnih rastlinah bi lahko veliko več naredili.« (Ugledni strokovnjak se je, očitno namenoma, pomudil v
nam še sovaščani, tako z nasveti kot tudi takrat, ko je treba narediti kaj, za kar je tudi osem ženskih rok premalo.« Ob tem se spomnimo, da so Kramarov-ci izredno majhna vas, saj imajo le 15 hišnih številk, zato se kar sama od sebe vsiljuje misel, da so zato ljudje tu med seboj bolj povezani kot v večjih naseljih.
Razpisali smo se o tem, da štiri ženske same kmetujejo, še nič pa nismo napisali o kmetiji sami, da bi bralec dobil boljšo predstavo, koliko in kako dobro morajo delati pri Holsedlo-vih. Že 1974. so namreč zgradili nov hlev s 15 privezi. Tudi danes je v tem hlveu 15 pitancev — in lahko bi rekli, da ne običajnih, saj se ukvarjajo z intenzivno rejo govejih pitancev. To pomeni, da so stroški pita
Kn smo odhajali od prijaznih žensk, smo predlagati, da b> za časopis naredili kakšno fotografijo. Toda poziranje pred fotoaparatom jim ^ očitno bolj tuje kot delo na kmetiji. Končno se je najmlajsa, Majda vendarle odločila in zapeljala traktor iz garaže, pristopila_pa je
i- > “.r-	foto: L. Kovač
tudi Jožefa.
to je sol naroda preteklosti pri okrog 300 ali 400-hektarskem posestvu grofice Zichy v Beltincih. Tu je eden redkih takratnih jugoslovanskih selekcionarjev, agronom prof. Mikuž, ki se je specializiral na največji selekcijski postaji v predvojni Jugoslaviji v Rumi, ustanovil selekcijsko semenogoj-sko postajo. Imel je skupino strokovnjakov, in še danes starejši pomnijo beltinsko pšenico 208, beltinski ječmen, beltinski oves ... Prof. Mikužu je bilo jasno, da potrebuje za razmnoževanje sortnih materialov velike površine. Uspel je, da grofici Zichy v Beltincih posestva niso razdelili.)
Že od nekdaj so se zavedali pomembnosti kakovostnega semena, saj je znano — po mnenju dr. Korošca — da je zgolj z uporabo takega sortnega semena, ob istih elementih agrotehnike, možno tudi za 30 odstotkov zvečati pridelek.« Najmočnejši pospeševalni ukrep je, če damo pridelovalcu dobro seme in gnojilo; pri vseh poljščinah.
NEKDAJ SLOVES, DANES MRTVILO
»Preveč enostransko in hitro smo šli v rejo živine in na vsakem koraku nam manjka zemlja za program krmnih rastlin. V Pomurje smo začeli intenzivno razvijati mesno industrijo. Za to potrebujemo živino, ki je brez krme ni. Treba je pridelati krmo. Hkrati smo rinili v pokrajino s programom sladu za pivovarne. K sreči smo se izgovorili, češ da je veliko težkih zemelj in bi imel ječmen, iz katerega pridobivamo slad, preveč beljakovin. Namreč, kar je za krmo najpomembnejše, za pivo ne more biti, ker se — če ječmen vsebuje preveč beljakovin — slabo vari. Sledila je sladkorna pesa. Površin ni bilo toliko, da bi bile za vse na razpolago. Eden od vzrokov, da se pri
nja višji, vendar so višje tudi odkupne cene živine, saj gre v celoti v izvoz. »Lani smo oddali 12 glav živine,« spregovori Danica, ki se očitno počuti najbolj »doma«, ko govorimo o kmetiji oziroma živinoreji, »vsak pa mora tehtati vsaj 550 kg. Trenutno imamo v hlevu tri pitance, ki so že dosegli to težo, vendar se je zaradi radioaktivnosti nekaj zapletlo z izvozom, zato čakamo, da se to uredi. Naslednje tri glave govedi pa bomo oddali spet julija.« Seveda smo povprašali tudi, koliko zemlje imajo. »Vsega skupaj 10 hektarjev, od tega 1 ha pšenice, 2,5 ha koruze, 3 ha travnikov, 3 ha gozda, nekaj povrtnine, približno pol hektarja zemlje pa imamo v sosednji Avstriji in smo dvolastniki.« Kramarovci ležijo namreč ob meji z Avstrijo, v vasi pa je
nas marsičesa kar naenkrat ni več splačalo proizvajati, je bil tudi dumpinški uvoz, torej uvoz pod ceno. Vendar v vsem tem ne vidim utemeljitve, kajti posredi so poljščine, ki se idealno vključujejo v živinorejski program,« se je po vprašanju, kako to, da je nekdaj cvetela in slovela pomurska pridelava krmnih rastlin, danes pa na tem področju bolj ali manj vlada mrtvilo, razgovoril dr. Korošec.
»Ostanimo pri semenih krmnih rastlin, trav in detelj! Prvi odkos detelje lahko uporabimo za krmo, drugega posemenimo, tretjega in četrtega spet porabimo za krmljenje. Tako je minimalen izpad krme in velik pridelek semena. Pri travah semenimo prvi odkos — ali se pri italijanski ljuljki vzame — nato se to po-kombajnira in še rasteta dva od-kosa do jeseni, kar sovpada z začetkom siliranja silažne koruze. Oboje skupaj se odlično silira in dobimo tako imenovano sendvič silažo,« je pojasnjeval. »Koruza je resda bogata krmna rastlina, a samo s škrobom, z energijo, za pridobivanje mleka in mesa pa rabimo beljakovinsko razmerje v krmi 1:5; pri koruzi znaša 1;9. To pomeni, da moramo — če naj bo obrok zaokrožen — dokrmlje-vati z močnimi krmili na beljakovinski osnovi, ki so izredno draga. Idealno razmerje za siliranje za »sendvič silažo« sta dve tretjini koruze in tretjina trav.« >
V daljšem pogovoru je dr. Jože Korošec obširneje govoril o svojih poskusih in krmnem kolobarji', o razvojnem konceptu Goričkega, ki bi lahko bilo oaza brez kemizacije, o pašno-košnem sistemu ter sklenil, da bi pridelava krmnih rastlin mogla ostati v kooperacijski proizvodnji, saj je tehnologija za obdelavo že močno napredovala. »Za trave in detelje pravi svetovna literatura, da so sol naroda, kdor zna to izkoristiti,« je v razmislek dodal strokovnjak z ljubljanske biotehniške fakultete.
Branko ŽUNEC
tudi mejni prehod. Stikov z Avstrijci je veliko, saj prihajajo nakupovat v vaško trgovino. »Zemlje imamo dovolj, da na njej pridelamo vso krmo za živino,« nadaljuje Danica, »zato kupujemo samo kemične koncentrate. Imamo tudi vso potrebno mehanizacijo. Tako sta v garaži kar dva traktorja, ki ju največ vozim sama. Prvič sem zapeljala traktor pri petnajstih.« V isti sapi pove še, da imajo tudi okrog 25 svinj, od katerih sta dve plemenski. Ob tej Daničini pripovedi smo postajali vse bolj prepričani, da bo prav ona tista, ki bo nekoč prevzela delo na kmetiji, ko mati ne bo več mogla opravljati in voditi vseh najtežjih del, čeprav je za zdaj pri Holsedlo-vih še tako, da je prav Frida tista, ki nosi največje breme.
V vasi so nam znali povedati, da pridnim ženskam ne gre slabo — in o tem smo se ob obisku pri njih sami prepričali. Priznati je treba, da smo Hol-sedlove obiskali zaradi tega, ker je za novinarja in bralca zanimivo izvedeti, kako se ženske same znajdejo v pokjicu, ki je že od nekdaj predstavljal simbol trdnosti, možatosti. Obenem pa bi bilo nepravična, če ob koncu ne bi zapisali, da življenje ne sprašuje, kako in s čim se bo človek preživljal. Zato tudi ne sprašuje, če je zahtevno kmečko delo primerno za žensko. Resnica je enostavna: poprijeti je treba za vsako delo, ne glede na delitev dela po spolu, ki seji tudi v naši družbi nismo izognili. Jožefa, Frida, Danica in Majda se te nuje za- s vedajo, nam pa ostane, da jim zaželimo še veliko uspešnih let kmetovanja. Bojan Peček
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Gnojenje koruze prek listja
Prehrana koruzne rastline sloni na osnovnih hranilih, kot so dušik, fosfor in kalij, ter na mikrohranilih, med katerimi so pomembnejši magnezij, žveplo, bor, železo, baker, mangan, molibden, cink in drugi.
Koruzno rastlino oskrbimo z glavnimi hranili ob setvi, mi-krohranila pa so sestavni del mineralnih, predvsem pa organskih hranil, npr. hlevskega gnoja. Ob visokih pridelkih se nam vedno pogosteje pojavlja pomanjkanje glavnih in tudi mikrohranil. V tem času ko ima koruza slabše razvit koreninski sistem, često prihaja do pomanjkanja fosforja, mirkoele-mentov, v določeni meri tudi dušika in redkeje kalija. To se dogaja tudi, če so tla normalno gnojena s potrebnimi hranili, nedvomno pa je močno izraženo na revnejših, zbitih, manj zračnih tleh, na raznih depresijah ipd.
Znaki pomanjkanja posameznih hranil se različno odražajo. Pomanjkanje fosforja, ki je v tem trenutku najbolj izrazito, se pokaže v temni zelenovi-joličasti barvi, rastline počasneje rastejo in dajejo vtis slabega posevka. Da preprečimo oziroma ublažimo posledice pomanjkanja fosforja in delno mikroelementov, gnojimo prek listja, to je foliarno gnojenje. Posebno izraziti so znaki pomanjkanja pri hibridih pioneer, pri katerih bi moralo biti gnojenje prek listja obvezno.
Za foliarno gnojenje sta pri nas v prodaji complesal fluid (iz preteklega leta) in floiar special. V omenjenih gnojilih so glavna hranila dušik, fosfor in kalij v razmerju 6—12—6 z dodatkom magnezija, bora, železa, žvepla, molibdena, mangana, bakra in cinka.
Hranila so v tako imenovani kelatni obliki, ko jih rastline
Odkup bo odvisen predvsem od pogojev
Obilnejših padavin konec prejšnjega tedna so bili najbolj veseli predvsem kmetijci, saj je suša tudi ponekod v Pomurju že začela kazati zobe. Strokovnjaki pravijo, da so bile padavine dobrodošle predvsem za spomladanske posevke, ki si bodo ob toplem vremenu hitro opomogli, prav tako pa tudi za posevke ozimnih žit, ki so na nekaterih območjih že čutili sušo. Vlaga pa seveda ne bo ugodno vplivala le na rast posevkov, pač pa tudi na plevele, s katerimi imajo letos predvsem pridelovalci koruze precej težav. Kaže, da zaradi suše tokrat herbicidi niso dali pravih učinkov, zato strokovnjaki priporočajo ponovno škropljenje zapleveljenih posevkov. O zatiranju plevelov po vzniku smo pisali v 21. številki Vestnika, kjer so tla preveč zbita, pa je priporočljiva tudi medvrstna obdelava, kar še posebej velja za sladkorno peso.
Zdaj, ko je spomladanska setev za nami, pa se pomurski kmetijci že pripravljajo na najpomembnejše opravilo — žetev. Jeseni smo v Pomurju zasejali z ozimnimi žiti takorekoč vse načrtovane površine, po stanju posevkov pa pridelovalci napovedujejo, da bo letošnji pridelek dober. Res, da nam v Pomurju tudi letos ni uspelo skleniti pogodbe o tržnem pridelovanju pšenice za vse površine, ki jih je predvidel republiški setveni načrt, vendar poznavalci pravijo, da to ne bi smelo vplivati na sam odkup. Ta bo namreč v največji meri odvisen od odkupnih pogojev, žal pa se tudi tokrat ponavljajo stare napake iz prejšnjih let, ko mesec dni pred žetvijo še ni bila znana cena pšenice. Tista, ki jo je pred jesensko setvijo določil Zvezni izvršni svet, ni več v ustreznem razmerju z ostalimi cenami. Vsi ostali odkupni pogoji ostajajo več ali manj enaki tistim v prejšnjih letih, novost pa je ta, da se slovenskim pridelovalcem cena pšenice, ki jo določi Zvezni izvršni svet, poveča še za znesek v višini stroškov prevoza na relaciji Osijek— Maribor.
L. Kovač
popolnoma izkoristijo. Poudarek je na fosforju brez nepotrebnih ostankov.
Foliarno gnojenje na splošno predstavlja nanašanje hranilnih snovi na nadzemne dele rastline, v ožjem smislu pa gnojenje prek listja. V naših talnih vremenskih razmerah prevladujejo v začetku rasti navadno nižje temperature in delno suša. V takšnih razmerah je vpijanje fosfatov iz tal prek slabega korenskega sistema otežkoče-no.
Stalna voda na površini in poškodbe v sestavi negativno delujejo na sprejemanje hranil, s tem pa tudi na rast koruze. Hitrejša rast koruze pospešuje  dozorevanje, prinaša kakovost : in večje pridelke. Večji pride-  lek se odraža v večjih storžih, : vsebnosti suhe snovi v rastlini ' in s tem v zvezi v višji škrobni 1 vrednosti. To je posebno izrazito pri dvakratni uporabi listnega gnojila.
Uporaba listnega gnojila je najprimernejša, ko ima koruza 5—7 listov, ponovitev — drugo škropljenje pa je potrebno čez 10—14 dni. Količina je 6—10 1/ha, ob uporabi 400 1 vode/ ha. Če je koruza manjša in kaže znake pomanjkanja, lahko ta ukrep izvedemo tudi že, ko ima koruza povprečno 3—5 listov. Razumljivo, da daje ukrep dobre rezultate tam, kjer so izpolnjeni vsi drugi pogoji za rast in razvoj koruzne rastline.
Omenjeno gnojilo lahko mešamo z običajnimi kemičnimi sredstvi, ki se uporabljajo za koruzne posevke.
Geza Džuban, kmet. inž.
7. STRAN
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
.V iskanju projekta
. Pomurje 2000 (XXIV)
RAZVOJ m PERM MOBILE
Po Verbinčevem Slovarju tujk pomeni perputuum mobile »večno gibalo«, stroj, ki bi se večno gibal sam od sebe brez dovajanja energije, kar seve ni uresničljivo, ker je v nasprotju z zakonom o ohranitvi energije. Vseeno pa je vtis, kot da se nekatere poslovne in proizvodne enote v Pomurju razvijajo po načelu »večnega gibala«, na ravni samozadostnosti in »ziheraštva«, samo zato, da preživijo.
PRAVNI NERED, SLEPOTA, ZA MALO DENARJA MALO MUZIKE
Preden skušamo povzeti vsa doslejšnja iskanja projekta Pomurje 200, se moramo še pomuditi pri zadnji, sedmi okrogli mizi o energetski politiki; določneje: pri murski verigi hidroelektrarn. Po razpoložljivih podatkih porabimo zdaj v naši republiki okrog 37 odstotkov tehnično iz-koristljivih vodnih zmogljivosti, vendar — kot meni dr. Ladislav Placer, dipl, inženir geologije iz Geološkega zavoda v Ljubljani — »bi popolna izraba teh možnosti porušila občutljivo naravno ravnotežje. Izgradnja sistema načrtovanih pretočnih elektrarn na Muri in Savi pomeni prevelik poseg v naš zgodovinsko močno zožen slovenski nacionalni prostor, saj bi bila Mura praktično nedostopna od Cmureka do Murskega Središča, torej od avstrijske do hrvaške meje, Sava pa od Medvod do Mokric. Tak poseg v naravo je s krajinskega in narodnogospodarskega vidika nedopusten. Dobili bi sicer stalne, vendar z vidika celotnih potreb neznaten vir energije, in to za ceno, ki jo lahko sprejme samo poklicno omejena in le v ta trenutek zaverovana pamet.«
Spet se je najprej oglasil dipl, inženir kemijske tehnologije Stanko Juršič: »Predvidevamo, da bomo v prihodnjem letu v Pomurju porabili 222 gigavatnih ur elektrike oziroma leta 1990 — po samoupravnem sporazumu o temeljih planov občinskih energetskih skupnosti Pomurja, Podravja in Slovenskih Konjic za obdobje 1986—1990 — okrog 277 gigavatnih ur in leta 2000, če se bo tako razkošna poraba nadaljevala, približno 500 gigavatnih ur električne energije. Znano je, naj bi murska veriga osmih hidroelektrarn proizvedla letno 720 gigavatnih ur elektrike, kar pomeni, da bi mogli razpravljati o tem, če je gradnja elektrarn za nas zanimiva ali ne. Sleherna gradnja zahteva dosleden pristop in dosledno izvedbo objekta. Pri nas pa ponavadi objekt končamo, ekološke vidike pa zanemarimo. Če se bo to nadaljevalo, je razumljivo, da ljudje z velikim nezadovoljstvom sprejemajo vsak poseg v okolje, ki ni strokovno dodelan in ob izvajanju ustrezno spremljan. Pred leti so na Švedskem sprejeli zakon o varstvu zraka in na tej osnovi so
V študiji Anatomija oblasti ameriškega avtorja Johna Kennetha Galbraitha zasledimo misel, da obstajajo trije izvori oblasti, lastni obema, kapitalizmu in socializmu: osebnost, lastništvo in organizacija.
8 odstotkov industrijskih objektov zaprli. Pri nas se še ni zgodilo, da bi zaradi onesnaževanja kaj zaprli. Vsaj ne vem, da bi. (Se najmanj, da bi svinjsko farmo v Nemščaku, ki je največji pomurski onesnaževalec, smo dodali.)
Kvečjemu pišemo nekakšne odločbe, ne naredimo pa nič, ker pri nas vlada popoln pravni nered. In v pravnem neredu, ki je bistven problem našega družbe
Pogled iz zraka na stopnjo Gralla v hidroelektrarniški verigi na Muri na avstrijski strani.
nega sistema, ni mogoče nič storiti.« Prof. Stefan Smej je precej pristavil svoj >piskrček<: »Zaradi vladavine pravnega nereda,, o katerem govorite, so isti razlogi za obstoj kritikov energetske politike. Če jih namreč ne bi bilo, bi si jih bilo treba izmisliti. Če država pravno ne deluje, postavlja pa neodvisna pravila igre, kako naj potem energetiki brez protiuteži načrtujejo ekološki, ekonomski, kulturni razvoj?« Stanko Juršič: »Strinjam se, da v določenih strokah obstaja določena slepota, ki je ozko usmerjeni strokovnjaki niti ne opazijo, ko gre za širši vpliv. Spodbudno je, da se v dogajanje vključuje kar največ ljudi in okolij, ki o tem razmišljajo. Konec koncev je za malo denarja malo muzike oziroma je že tako, da pri nas za malo denarja sploh ni več muzike. Torej obojestranski posluh, tako tistih, ki postavljajo vprašanja kot tistih, ki nanje odgovarjajo oziroma so odgovorni. Toda v pravnem neredu nihče ni za nič odgovoren.«
KAKO NAŠI SOSEDJE AVSTRIJCI IN KAKO MI?
»Nekoč sem se s kolegom iz Gradca pogovarjal o gradnji verige hidroelektrarn na Muri na avstrijski strani (južno). Dejal mi je, da jim je žal, namreč pri državni firmi Steweag, da so šli v gradnjo verige, saj energetsko veliko ne prinese. Zanimalo me je, zakaj. Odvrnil je, da je bila naložba zelo draga in glede na to niso veliko pridobili. Pri stopnji Gralla so recimo povsem zanemarili okolje. Imeli so sicer vpliv na podtalnico. Ko pa so morali poravnati še stroške gradnje tkim. diafragem, čistilnih naprav in vsega, kar je v zvezi z okoljem, je bil naložbeni zalogaj prevelik.
Sodim, da bi se pri nas morali odločiti za pretočen sistem, čeprav energetsko ni toliko izdaten kot pretočno-akumulacijski,« smo zvedeli od dipl, inženirja Ti-borja Vdrdsa iz Zavoda za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. »To se pravi, da se sploh več ne splača,« je repliciral prof. Smej. »To energetiki sami pravijo, ker potrebujejo konično energijo.« 
»Pri pogovoru s kolegom me je še zanimalo, čemu se pri njih ne odločijo za pretočno-akumulacijski tip. Rekel mi je, da Avstrijci tega principa ne bodo dovolili Jugoslovanom na meji in zato tudi ne začenjamo z gradnjo v Apačah, ampak v Hrastju. Avstrijci so recimo začeli z Grallo in končali s Spielfeldom.«
Prof. Smej na to ostro: »Tovariš Skok in tovariš Kovačec sta nam vse dotlej, dokler ju nismo na osnovi nekega avstrijskega dokumenta razkrinkali — tam piše, da se Avstrijci do leta 1991 o tem sploh ne bodo pogovarjali — pripovedovala, da je s sosedi
vse dogovorjeno. Že to samo po sebi daje določen značaj temu projektu. S tem sta zmanipulirala javnost. Zdaj tudi Elektrogospodarstvo več ne govori o Apačah, Apaški dolini, ampak samo še o Hrastju. Poleg tega so nam predstavljali projekt v tem smislu, češ da se splača le v celoti...« Kaj pa razlike na naši in avstrijski strani glede na geološke pogoje? Z vprašanjem smo izzvali dipl. inženirja_ geologije iz Radenske Dušana Žižka. »Bistvene so. Večina avstrijskih hidroelektrarn na Muri ima takoj pod svojimi temelji osnovno gorje, nepropustno podlago staro več sto milijonov let. Pri nas je ta podlaga tudi štiri kilometre pod površjem. Ves sendvič odloženih plasti navzgor je več ali manj propusten, kar odpira povsem druge probleme kot pri Avstrijcih. Drugo, kar je nesporno, je dejstvo, da so bile takrat, ko nam je Elektrogospodarstvo Slovenije ponudilo aku-mulacijsko-pretočne elektrarne, pretočne elektrarne v Avstriji že zgrajene; takoj smo začeli razpravljati ali da ali ne. Pa se vendarle razlikujejo zgolj v enem: da je namreč pri akumulacijsko pretočnih na začetku in koncu verige, v našem primeru v Apačah in nekje pri Murskem Središču, predvideno večje akumulacijsko jezero. V to smo se zaleteli, čeprav so drugi problemi pomembnejši. Na primer, kako v energetsko bilanco zajeti varčevanje oziroma kako ga ustvariti, izpeljati z določenimi materialnimi vlaganji ... Tega nismo opravili.« Žižek se je nato zelo samozavestno razgovoril o tem, kako pravzaprav večino vplivov gradnje verige hidroelektrarn na reki Muri na okolje že poznamo, za kar so poskrbele ustrezne strokovne ustanove (inštituti, fakultete
Agrarna kresanja mnenj pod milim nebom
Kaj naj bi si v sozdu »privoščili«?
Posebna delovna skupina pri občinskem komiteju ZKS V Murski Soboti se hoče z različnimi strokovnjaki v svoji sestavi dokopati do novih spoznanj in problematizirati razmere v delu kmetijstva pod streho sozda ABC Pomurka.
Te dni so se člani prvič sestali in zastavili svoje hotenje na treh ravneh: socialno-kadrovski, teh-nično-tehnološki in ekološki, računajoč, da sta prvi dve sorazmerno obvladljivi, zadnja pa povezana bolj ali manj z izdelavo pod milim nebom — najteže obvladljiva. Dobili smo vtis, da je skupina za prilagajanje na nov način razmišljanja v kmetijski politiki, kot v razvitem svetu, zunaj sterilnih in klasičnih pristopov, brezprizivnih receptov in končnoveljavnih formul.
Čeprav je sozd ABC Pomurka v dolgoročnem načrtu razvoja do leta 2000 napovedal napadalno strategijo, tega vsebina prepričljivo ne ponuja. Ni mogoče vztrajati zgolj pri industrijski kmetijski izdelavi enostavnega kolobarja, marveč se lotiti integralne tehnologije, upoštevaje podnebne možnosti in rodovitnost tal, starostno in posestno sestavo kmečkih gospodarstev ter manevrski prostor pri združevanju dela, sredstev in zemlje. Teza o pokrajini ob Muri kot žitnici Slovenije je postala anahronizem; maksimalizacija ukrepov zgolj za standardno živinorejo in rastlinsko izdelavo ob ekstenzivnem širjenju uporabnih povišin z melioracijami in podobnimi zemljiškimi posegi pa usmeritev, ki pelje do novih, predvsem eko-sistemskih stresov. Če se že gremo urejanja zemljišč, naj bo manj pavšalnega projektiranja, šlampastih izvajalcev, ležernega nadzora in — posledično — kilavega izkoriščanja usposobljenih površin.
V delovni skupini bi radi, da
Vestnikov vlak odpelje 7. junija ob 6.15 uri
in zlasti Geološki zavod iz Ljubljane). Lahko jih tehtamo, presojamo, kajti zbrani podatki v gradivih so toliko kakovostni, da moremo sklepati, kakšne bodo posledice. Ti rezultati so stari
vsega nekaj mesecev. Bo pa minilo precej časa, preden jih bomo premleli, razčlenili, ovrednotili, o njih razpravljali in (so)odločali. Razumljivo, da vsi v pokrajini ob Muri, saj »o nas govori zgodba«.
Še veliko smo povedali o vplivih in posledicah gradnje murske verige hidroelektrarn, vendar o tem že nekaj časa pripravljamo v uredništvu posebno Vestniko-vo prilogo, ki jo nameravamo nasloviti Izzivi iz Mure in naj bi izšla v času mednarodnega kmetij-sko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Najbrž ne bo odveč, če spomnimo, da Slovenija potrebuje letno za nemoteno odvijanje življenja približno 270 tisoč tera joulov energije. Po planu za leto 1986 bomo proizvedli in porabili 9336 gigavatnih ur elektrike (12,3 odstotkov),-6 milijonov ton lignita, skoraj 2 milijona ton rjavega premoga, 480 tisoč ton surove nafte, 371 tisoč ton bencina, 340 tisoč ton plinskega .olja (za motorje), 670 tisoč ton kurilnega olja, skoraj 900 milijonov kubikov zemeljskega plina in 912 tisoč ton drv.
Verjetno tudi ne bo preveč — v okviru teme, ki smo se je lotili, namreč energetska politika, ki jo ves čas soočamo z ekologijo in tehnologijo — če naštejemo nekatere raziskovalne naloge, ki jih predlaga soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem. Najprej je to ekološka ocena Pomurja, dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi v Pomurju — to pripravljajo — možnost porabe geotermalne energije v prehrambeni industriji, ekološka rešitev farme Nemščak ob proizvodnji energije in kvalitetnih gnojiv (porabili bi jo lahko za ostale farme), izdelava dokumentacije za vrtino v Murski Soboti za iz-
sicer v Pomurju spoštujemo dogovore o oskrbi Slovenije s pšenico, koruzo, sladkorno peso, krompirjem, mlekom, mlečnimi in drugimi izdelki, da pa hkrati razvijamo lastno samooskrbno sposobnost in v tem okviru določene programe, ki bodo po eni strani kapitalno, po drugi delovno intenzivni in dohodkovno zanimivi. V tej zvezi je sedanja razdrobljenost strok in služb v sozdu, ki bi moral biti najprej strokovno (poslovno) in šele nato politično (samoupravno) upravljan in voden, znatna ovira za razvijanje podjetnosti, konkurenčnosti, trženjske filozofije.
Nevralgična točka v ABC Pomurki so nesporno kadri. Slišali smo med drugim, da enega od pomembnejših kmetijskih tozdov v radgonski občini vodi delavec, ki je zgolj zidar s tečajem varstva pri delu. Kolektivni (kolegijski) poslovodni organ sozda ima pet podpredsednikov, ki so kar vsi ekonomisti. Razpoložljivo število pospeševalcev je potisnjeno v položaj, ko je primorano hlapčevati administriranju in mu tudi vsestranska podkovanost ne more kaj prida pomagati v papirnati vojni. Z mladimi strokovnjaki ni nič bolje. Akcija 2000 raziskovalcev naj bi tudi Pomurju nekaj dala, toda za zdaj so to samo pobožne želje in upanje. Tem glasneje pa je vredno pohvaliti mlado zanesenjaško skupino na soboškem Živinorejsko-veterinar-
FLOK
UČINKOVITO UNIČUJE VES MRČES
koriščanje geotermalne energije, ocena in odstranjevanje vzrokov odmiranja gozdov v Pomurju, možnosti proizvodnje dušikove komponente za kmetijstvo in industrijo v Pomurju, saj vzpored
no sorodno proizvodnjo imajo iz sinteznega plina, to je metanol, sledi preustroj kovinske industrije v regiji, vloga geotermalne energije in bioplina v komunalni energetiki, biomasa kot osnova za razvoj biokemije, vloga ter-malno-mineralnih voda za proizvodnjo biomase, vloga genetskega inženiringa v kmetijstvu v razvoju Pomurja, nazadnje pa še so-cioekonomski tipi kmetij in pojav kmetovanja ob službi v pomurski regiji (že drugo leto jo forsirajo) in izdelava predinvesti-cijske dokumentacije za testno postajo bioplina v Murski Soboti.
Namesto klasične napovedi zadnjega, 25. nadaljevanja V iskanju projekta Pomurje 2000 povzemamo kar piše znan francoski družboslovec Andre Gorz v razpravi Ekologija in svoboda (glej zbornik Pasti razvoja, ki je lani izšel pri založbi Komunist v Ljubljani) o tem, da tehnika ni nevtralna. »Brez boja za drugačne tehnologije je zaman vsakršen boj za drugačno družbo: državne institucije in strukture v veliki meri določa narava in teža tehnik. Nuklearne tehnike, na primer, ne glede na to, ali so socialistične ali kapitalistične, predpostavljajo in terjajo nastop produkcijskih sredstev in postopkov, ki:
— jih je mogoče uporabljati in nadzorovati na ravni četrti ali občine,
— pogojujejo izrazito ekonomsko samostojnost krajevnih in regionalnih skupnosti,
— niso razdiralna v življenjskem okolju,
— so usklajena z močjo, ko ji morajo združeni proizvajalci in potrošniki izvajati na produkcijo in produkte«.
BRANKO ŽUNEC
skem zavodu, ki že dve leti iz tako rekoč ljubiteljskih nagibov proučuje in raziskuje problematiko visokoproduktivnih molznic na modelnih kmetijah. Prvi rezultati so znani in upamo, da bomo o njih mogli kmalu poročati.
V Kmetijski zadrugi Panonka, kjer je skozi nekatere spodletele poslovne poteze razbirati očitno krizo vodenja in upravljanja, bo po mnenju delovne skupine moralo priti do tvornejšega pospeševalnega dela s kmeti. Čudi, da v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan v zadnjih nekaj letih od 27 štipendistov niso nikogar zaposlili. Brez strokovnjakov se ne bo dalo razvijati ne zasebnega ne družbenega sektorja, usmerjenih kmetij, mešanih gospodarstev ali kakorkoli že to imenujemo. Še najmanj pa bo mogoče nadgrajevati zdajšnje programe z novimi, tako imenovanimi bioprogrami ter uveljavljati intenzivne kulture, kjer se gredo v razvitem svetu zelo umazanih iger, vendar z močnimi rizičnimi skladi, kar bi si pri nas težko privoščili. Zato pa naj bi si v sozdu ABC Pomurka »privoščili« veliko več podjetnosti, konkurence na vodilnih in vodstvenih položajih, marketinga in smelih razvojnih planov; a ne samo v sozdu. V nasprotnem korenitejših razvojnih zasukov ni pričakovati. Koliko naj bi k temu prispevala delovna skupina soboškega partijskega komiteja, na to bo treba počakati.
Branko Žunec
STRAN 8
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
Od besed do udejanjanja povedanega
Če bi bili tako življenjski, kot so bili nekateri člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti na razpravi v povedanem ob poraznih rezultatih gospodarjenja v soboški občini (pa tudi drugod v Pomurju), potem bi razkorak med besedami in dejanji ne bil tako velik kot je. Posledice pa so vse očitnejše, kar potrjujejo tudi anketa o gospodarjenju v letošnjem prvem trimesečju in drugi pokazatelji.
Ker se negativna gospodarska gibanja prenašajo iz lanskega leta: izgube večajo, niža pa akumulativna sposobnost gospodarstva in zmanjšuje industrijska proizvodnja, je umestna pripomba o tem, da kljub volitvam in drugim političnim aktivnostim ni opravičila za tako zapoznelo obravnavo ter nujno potrebno akcijo. Posebno še, ker se med izgubarji na prvem mestu s 75 milijoni izgube pojavlja Mesna industrija in je v nezavidljivem položaju celotno agroživilstvo.
Med zapisanimi številkami je skrb zbujajoč podatek, da že 20 odstotkov, ali skoraj 4000 zaposlenih, v soboški občini združuje delo v delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo, v pomurskem merilu pa znaša izguba 2,792.717 dinarjev. Tako bo pred posledicami potrebno odpraviti vzroke in »poiskati« odgovornost, o kateri je dosti izrečenega, manj pa narejenega.
V nadaljevanju dolge seje je bil gbvor tudi o dograditvi kirurgije, kot osrednje naložbe minulega referendumskega programa pri nas, za katero republiška solidarnost (tako kot na drugih področjih) kasni, z dodatno akcijo nabiranja sredstev zbranih 153,181.325 dinarjev pa je premalo za načrtovano otvoritev objekta v maju naslednjega leta. To, daje začeto potrebno dokončati, je nesporno, kot je nesporno tudi, da bolnišnico potrebujemo in se moramo za njeno dograditev potruditi s skupnimi močmi zdaj! Tako kot je, tudi zdaj, potrebno zavreti odvzem matičnosti Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, ki prostorsko in kadrovsko ne ustreza zahtevam Zakona o knjižničarstvu, pogojna matičnost pa bi pomenila le preložitev ustreznega problema in je zato potrebno resneje pristopiti k dograditvi ustreznega prizidka k sedanjim prostorom knjižnice v stari vili ali pa h gradnji načrtovane druge faze centra v središču mesta.	Brigita Bavčar
S TISKOVNE KONFERENCE PRI JAVNEM TOŽILCU
Utemeljen sum za serijo zlorab položaja
V zadevi parcele za Šiftarjevim mlinom v Murski Soboti je vložena kazenska ovadba zoper prejšnjega predsednika komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter člana občinskega izvršnega sveta Rudija Horvata. — Kaznivega dejanja davčne zatajitve je utemeljeno osumljen diplomirani inženir Božo Fridrih s soobdolženci. — Direktorja Gradbeništva Pomurje Stanka Polaniča utemeljeno sumijo zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
IZDAL ODLOČBO O OGLEDU PRED SKLEPOM O ODMIKU
Načrtovane so nove melioracije
Na zadnjem zasedanju zborov združenega dela in krajevnih skupnosti v Murski Soboti so potrdili tudi odlok o sprejetju ureditvenih načrtov za melioracijska območja v katastrskih občinah Rakičan, Mlajtinci, Predanovci, Bodonci, Sebeborci in Vaneča. Ureditveni načrt je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem, investitor melioracij pa je ABC Pomurka KG Rakičan, v njem so zajeti manjši kmetijski kompleksi na območjih Budinskega mlina v velikosti 80 hektarjev, . Plese
(20 ha), Šalamenci-Mlačine (15 ha), Bodonec (20 ha) in Borovja II (30 ha). Skupna površina znaša 165 hektarov. S srednjeročnim družbenim načrtom1 soboške občine so omenjena zemljišča uvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč (1. in 2. kategorija). Namenjena pa so za melioriranje in druge zemljiške posege z namenom, da se zemljišča, ki so v določenih obdobjih zelo mokra in neprimerna za intenzivno kmetijstvo zanj usposobijo.
M. Jerše
dent«a»med
- največ kar lahko sami storite za svoje zobe!
Javni tožilec Ludvik Gornjec nas je sredi minulega tedna na tiskovni konferenci v Murski Soboti podrobneje seznanil s podatki o vsem, kar je v okviru svojih pooblastil in pristojnosti opravil po 13. juniju lani, ko smo v Vestniku objavili članek Komu parcele za Šiftarjevim mlinom, »Rezervirane za .. .« Po že znanih maratonskih razčiščevanjih in ko je občinski partijski komite potegnil črto pod primer, so organi za notranje zadeve, zaradi utemeljenega suma, da je posredi kaznivo dejanje, začeli z zbiranjem podatkov, nato pa na tej osnovi javnemu tožilcu podali kazensko ovadbo zoper Rudija Horvata, ki naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja. Ovadba ga bremeni, da je izdal odločbo o lokacijskem ogledu, preden je občinski izvršni svet na seji sprejel sklep o odmiku od zazidalnega načrta. Horvat je komiteju predlagal odmik najprej za štiri, nato za pet parcel, izvršni svet pa je njegove predloge sprejel. Ali so bili ti predlogi glede na urbanistično ureditev ob Ledavi utemeljeni, ostaja odprto vprašanje, držalo pa naj bi, da je bila gradnja, glede na kategorizacijo zemljišča po interventnem zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, možna. Ce niso izdelali ureditvenega načrta, je tako zato, ker naj bi bil predrag. Javni tožilec je na tej osnovi predlagal preiskovalnemu sodniku, da opravi potrebna preiskovalna dejanja ter ugotovi vlogo in odgovornost bivšega predsednika komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter člana občinskega izvršnega sveta. Doslej zbrani podatki kažejo, da je bil prav Rudi Horvat pobudnik za odmik od zazidalnega načrta za Šiftarjevim mlinom. Za zdaj ni dokazov, da bi skušala nanj kakorkoli vplivati prejšnji predsednik občinske skupščine Martin Horvat, eden od -lastnikov spornih parcel, ali prejšnji predsednik občinskega izvršnega sveta Pavel Porigrac. Ker pri nas — po besedah javnega tožilca — ne poznamo kolektivne kazenske odgovornosti, občinski izvršni svet v danem primeru ni odgovoren in prav tako ne njegov posamezen član, saj uživa imuniteto. Svoj delež mo-ralno-politične odgovornosti nosi Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, ki je
opravil postopke tako, da so bili lastniki parcel glede na navadne občane v privilegiranem položaju. Gotovo bi morala moralnopolitična odgovornost zadeti tudi občinski izvršni svet in še koga, kakorkoli vpletenega v »parcelno afero«, sicer je vzeta preozko, enostransko.
PO PRIPORU OVADBA ZA DAVČNO ZATAJITEV
V začetku aprila so se po Murski Soboti razširile govorice o priporu treh direktorjev: Stanka Polaniča iz Gradbeništva Pomurje, njegovega komercialnega Daniela Srnca in Boža Fridriha. Javni tožilec je pojasnil, da so bili v priporu po nalogu organov za notranje zadeve, čemur je sledila kazenska ovadba zavoljo utemeljenega suma davčne zatajitve. Osumljenci so še Franc Čagran, vodja splošnega in kadrovskega sektorja v Gradbeništvu Pomurje, in dve delavki uprave za družbene prihodke pri skupščini občine Ljubljana Bežigrad. Soboški javni tožilec Ludvik Gornjec je ovadbo odstopil javnemu tožilstvu v Ljubljani, ki seje odločilo, da zoper Boža Fridriha zahteva preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve, zoper Stanka Polaniča, Daniela Srnca in Franca Čagrana pa zaradi dajanja pomoči pri tem kaznivem dejanju.
Obstaja utefheljen sum, da je Božo Fridrih pri prodaji hčerkinega stanovanja v Ljubljani upravi za družbene prihodke pri skupščini občine Ljubljana Bežigrad predložil pogodbo z dokumenti, s katerimi je uveljavljal oprostitev davka na prihodek od nepremičnin. Kupnina za prodano stanovanje naj bi bila name-
njena za ureditev drugega stanovanja. To je dokazoval z lažnim predračunom, ki sta mu ga izdala direktor Gradbeništva Pomurja Stanko Polanič in Daniel Sr-nec. Resje Gradbeništvo Pomurje izvajalo dela na objektu iz predračuna, vendar od leta 1981 do 1984, končana in plačana pa so bila že pred izdajo zadevnega predračuna. Na osnovi tega dokumenta je bil Fridrih Božo začasno oproščen plačila davka. Nato je 10. septembra lani upravi za družbene prihodke pri skupščini občine Ljubljana Bežigrad predložil dve začasni in eno končno situacijo in z njimi skušal dokazati, da je bila vsa kupnina porabljena za adaptacijo stanovanjske hiše v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Za izdajo teh, očitno lažnih situacij, se je Božo Fridrih dogovoril s Stankom Polaničem, ki jih je tudi res izdal, podpisal pa vodja splošnega in kadrovskega sektorja v Gradbeništvu Pomurje Franc Čagran, kajti Polanič je bil takrat odsoten. Ti dokumenti so Fridri-hu vrgli oprostitev plačila davka v višini blizu 790 tisoč dinarjev.
PREPRODAJA STANOVANJ S PONAREDBO POSLOVNIH LISTIN
Zoper Stanka Polaniča in Vlada Bankoja, vodjo ponudbenega oddelka pri Gradbeništvu Pomurje, je javni tožilec prejel ovadbo zaradi utemeljenega suma zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Direktor Polanič je kot odgovorna oseba z namenom, da bi si pridobil premoženjsko korist, izrabil svoj položaj, s tem da je 1. oktobra 1984 vodji gradbišča pri gradnji stanovanj na kompleksu, Lendavska cesta — sever v Murski Soboti, Branku Kblešu, odredil, da mu je zapisniško izročil trisobno stanovanje. Kupil ga je s pogodbo o prodaji in nakupu stanovanj, sklenjeno z lastno organizacijo (Gradbeništvom Po-
murje) 27. junija 1984 v vrednosti 2,347.011,50 dinarjev, čeprav je do prevzema plačal le 600 tisoč dinarjev; v smislu 4. člena pogodbe pa bi moral do prevzema plačati celoten znesek. Kasneje, 18. decembra 1984, je 7'56 tisočakov resda še nakazal, dolguje pa 991 tisoč dinarjev, če seveda zraven ne štejemo obresti. Bila so to stanovanja za trg, ki jih je bilo mogoče dobiti le, če je kupec v celoti poravnal kupnino.
Javni tožilec je pri preiskovalnem sodniku terjal, da uvede preiskavo zoper Stanka Polaniča in Vlada Bankoja, saj je slednji v poslovno listino, ki je pomembna za poslovni promet s fizičnimi osebami, vpisal lažne podatke. Sestavil je namreč lažno predpogodbo za kupoprodajo dvosobnega stanovanja štev. 177 v šestem nadstropju na Lendavski, cesti 23 v Murski Soboti dne 14: decembra 1983 med Gradbeništvom Pomurje in Stankom Polaničem, čeprav je vedel, da je bilo to stanovanje že 30. marca 1983 prodano samoupravni stanovanjski skupnosti Murska Sobota. Polaniču naj bi bilo to izhodišče, da dobi bančno posojilo, hkrati pa je stanovanje že ponudil v prodajo, da bi tako pridobil sredstva za gradnjo stanovanjske hiše v Černelavcih.
Na tiskovni konferenci je javni tožilec Ludvik Gornjec še dodal, da bi v teh primerih morali ukrepati organi samoupravne delavske kontrole in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Nelogično je tudi, da so družbenopolitične organizacije dale polno podporo Stanku Polaniču, da še naprej opravlja dela in naloge direktorja Gradbeništva Porpur-je. Za primer je Gornjec navedel delavca tega kolektiva, ki si je na gradbišču prilastil nekaj cevi oziroma gradbenega materiala v vrednosti okrog 23 tisoč dinarjev, pa so presodili, da gre za hujšo'kršitev in mu izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno; odložitvijo. Komentar najbrž1 nipotreben!
J Branko ŽUNEC
V Gornji Radgoni bodo za zdravstvo dali manj denarja
Vse pomurske občinske zdravstvene skupnosti so lansko leto, kot tudi leta poprej, poslovanje sklenile z večmestnimi rdečimi številkami. Prav zato preseneča ugotovitev z druge seje občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, ki je bila pretekli teden, da so v prvih treh mesecih zbrali več denarja kot so ga porabili. Od kod torej toliko več denarja?
Radgonska občina je letos prvič upravičena do republiškega solidarnostnega dinarja. Tudi
prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka in dohodka je višja kot v nekaterih drugih občinah. Delegati na seji so se torej odločali, kaj s tem presežnim denarjem. Odločili so se, da bodo
ZDRAVSTVO
gorenje
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industrijska, cesta
Telefon: h. c. (069) 75271
zmanjšali prispevno stopnjo. Na takšno odločitev je gotovo vplival neugoden položaj radgonskega gospodarstva, ki v prvih treh mesecih beleži že čez 600 milijonov dinarjev izgube. S to odločitvijo, znižanjem prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka za 0,13 in iz dohodka za 0,86 odstotka naj bi pripomogli k rasti gospodarstva. Seveda pa se postavlja drugo vprašanje. Ali bo
stopnja toliko prispevala k dvigu gospodarstva, da bo odtehtala učinek, če bi tako zbrana sredstva namenili za širitev zdravstvene dejavnosti in boljše zdravstveno. yarstvo občanov, saj prav ti najbolj občutijo pomanjkljivosti in nepravilnosti v zdravstvu?
Q premišljenosti te odločitve se je vprašal tudi Štefan Vučak, pomočnik direktorja Pomurskega zdravstvenega centra, saj je opozoril, da bo zniževanje prispevne stopnje lahko vplivalo na to, da bodo izgubili pravico do solidarnostnih sredstev. Pravilnost odločitve bomo lahko ocenjevali šele čez čas, sedaj pa je v veljavi sklep, da se prispevna stopnja za zdravstvo s prvim julijem zniža.
TOZD TOVARNA VARILNE OPREME
Transformatorji za varjenja od 120—400 A
Usmerniki za varjenje
od 200-000 A
Polavtomati za varjenje
od 120-600 A
Točkalnlki za točkasto varjenje
od 10-40 KV A
Stroji za sočelno obžlgalno varjenje
do 40 KVA
Stroj za sočelno vertikalno varjenje betonskega železa v fazi In na mestu gradnje
TOZD MONTAŽA -PURLEN
Purlen A (predlzollrane cevi)
od 0 21,3-0 408 mm
Purlen B (Izolacijski plašči)
od 0 18—0 114 mm
Varvent (ventilacijske cevi)
od 0 83—0 1250 mm
Verflex (ekspanzijske posode)
Projektiranje In montaža vodovoda in centralne kurjave
Projektiranje in montaža cevovodov kotlov, rezervoarjev In ventilaclj
TOZD VARIS
Sanitarne kabine
Kopalnice z WC
Kopalnice brez WC
Kabine za WC
Kabine za tuš
Izdelava betonskih strešnikov in slemenjakov
Izdelava razne betonske galanterije
res ta nekoliko nižja prispevna
Majda Horvat
MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
Vam ponuja svoje delikatesne specialitete:
KEKEC PAŠTETA -
30, 50, 75 in 100 gr
PAŠTETA V OVITKU
JETRNI NAMAZ V ČREVU
Oglasite se lahko v vseh prodajalnah ABC Pomurka, Mesna industrija in v trgovinah s prehrambenimi izdelki po Pomurju.
Vsem potnikom Vestnikovega vlaka prijetno vožnjo! '
VESTNIK, S. JUNIJA 1986
9. STRAN
dopisniki so zabeležili
OPTIKA ČASA - SUKA DILI
Namerno ne iščem grde preteklosti, bolečega boja za svoj obstoj in preživetje vseh Ciganov.
Če sem si drznil reči Cigan, s tem hočem dregniti v sedanjost, ki jih v novi zavesti imenuje Rome.
Med ljudmi se še premalo sliši tako imenovanje te naše narodnostne skupine. O njihovi zavesti si drznem trditi, da so v laži sedanjosti lahko vzor na lepo in skrbno sožitje.
Romi so po vsem svetu znani — da so mali, odrinjeni in celo nepomembni ljudje, ki pa oblastem povsod povzročajo probleme.
Tudi naša trditev ni drugačna, čeprav mnogi že redno delajo. O svojih tegobah govorijo že glasno, o potrebi svojih šolanih kadrov.
Čebelarji pri Gradu so organizirani
že 50 let
Čebelarsko družino pri Gradu so ustanovili leta 1935 na pobudo vnetih čebelarjev. Število članov seje spreminjalo. Tiste, ki so odšli, so nadomestili novi. Niti vojna vihra ni uničila čebelarstva.
Po vojni pa čebelarstvo ni bilo le ljubiteljska, temveč tudi pridobitna dejavnost. Nova doba pomeni za čebelarstvo tudi nove težave. Čebele obolevajo za različnimi boleznimi. Uničuje jih tudi človek z nepravilno uporabo sredstev za zaščito rastlin. Čebelarji se borijo, da bi v časih vse večjega onesnaževanja okolja rešili čebelarstvo, saj se zavedajo, kako pomembno nalogo opravljajo čebele. Družina čebelarjev pri Gradu šteje devetnajst članov. Po štirje so iz Doliča in Vi-donec, od Grada trije, iz Kovače-vec in Kruplivnika ter Vadarec po dva, iz Matjaševec in Rado-vec pa po en član. Imajo 350 čebeljih družin. Območje čebelarske družine je obsežno, tako da bi bilo lahko članov še več. Večina čebelarjev je starih nad petdeset let. Da bi pomladili in pomnožili svoje vrste, so dali pobudo za ustanovitev čebelarskega
Aleksander Grah prevzema priznanje Zveze čebelarskih družin občine M. Sobota
krožka na šoli. Šola je predlog z razumevanjem sprejela in krožek je zaživel. Redno deluje že šesto
leto in uspešno čebelari s tremi čebeljimi družinami. Vanj je vključenih okrog 20 učencev od 3. do 8. razreda. Čebelarji družine upajo, da bo kateri izmed učencev članov čebelarskega krožka le postal pravi čebelar.
Za dolgoletno zvestobo in požrtvovalno delo na področju čebelarstva so na slavnosti ob 50-letnici čebelarske družine Grad prejeli priznanja: Alojz Kočar, Rudolf Raudi, Jože Maje, Franc Recek, Pavel Klement, Aleksander Grah, Mihael Huber in Ferdinand Merklin.
Boris Hegeduš
dent«a»med
- največ kar lahko sami storite za svoje zobe!
Nekateri sicer še zdaj živijo v svetu revščine, kot n. pr. lendavska skupina, ki je vezana na potepuštvo. Družba ima z njimi še mnogo skrbi.
V Soboti je zadnja leta za njih značilno — kronično popivanje na tržnici. Med njimi lahko že najdemo nekaj obrtnikov, kramarjev in zbiralcev starega železa, manj perja in tekstila.
Resnici na ljubo je treba priznati, da so zdomci med njimi že pravi bogataši. Ne.mislim se spuščati v to, kako imajo urejeno kuhinjo, opremljeno stanovanje, s kakšnimi avtomobili se vozarijo in ali berejo kake revije, časopise ipd.
V bistvu se z njimi srečujemo samo na cestah, ulicah mesta. V resnici so osamljeni, najraje so med sebi enakimi.
Njihove perspektive niso več tragične. Kot delegatu mi je na sestanku volivcev njihov predstavnik dejal, da bi bil skrajni čas, da bi jim dali šolo, njihove knjige in učitelje. Odgovoril sem »Za vse to morate najprej poskrbeti sami.«
Romi se za politiko bolj malo zanimajo. Veselijo jih šport, in predavanja, ki posredujejo način prehrane, kvarnost kajenja ipd.
Vsakdanje izkušnje pa kažejo, da so preobrazbi posvetili že mnogo do-
Zgradili so vaško-gasilski dom
V Radencih do pred kratkim niso imeli kakšnega večjega prostora za shode krajanov in za delo društev. Temu so naredili konec. V lanskem letu so napeli vse sile in zgradili nov vaško-gasilski dom. Letos bodo uredili še notranjost in zunanjost doma. Gradilo ga je gradbeno podjetje Graditelj iz Beltinec, dobršen del pa so opravili krajani s prostovoljnimi akcijami. Doslej so krajani za gradnjo namenili okrog 6 milijonov dinarjev, pri čemer so večino denarja zbrali v obliki krajevnega samoprispevka. V novem domu so večja dvorana, prostori za delo organizacij in društev ter gasilske garaže.	Tekst in foto:
Jože Žerdin
Kdaj avtobusna čakalnica?
Z razširitvijo zelo potrebnih delovnih prostorov tovarne pletenin Beltinka Beltinci je bilo potrebno odstraniti avtobusno čakalnico v Beltincih, nedavno pa je bila odstranjena tudi stara, dotrajana stanovanjska hiša.
Ob odstranjevanju teh objektov je bilo rečeno, da bo zgrajena nova avtobusna čakalnica, ki naj bi bila večja od porušene in lepša. V Beltincih je precejšen avtobusni promet, predvsem ko delavci odhajajo na delo in prihajajo z njega, mladina pa v šole. Ker ni čakalnice, se pač potniki ob slabem vremenu nimajo kam zateči, to pa narekuje, da je potrebno čakalnico čimprej zgraditi. Morda ne bi bilo narobe, tako razmišljajo nekateri občani, da bi novo avtobusno čakalnico, kiosk za prodajo tobaka in časopisov ter kiosk za prodajo ponfrija spravili pod eno streho, kar bi najbolj prometnemu delu vasi dalo novo, lepšo podobo.	A. H.
-IVANOVCI
Gasilsko vozilo
predali
Nadvse slovesno je bilo v nedeljo, 25. maja, v Ivanovcih, kjer so tamkajšnji gasilci združili praznovanje dneva mladosti s predajo gasilskega orodnega vozila v uporabo.
V ta namen so učenci OŠ Fokovci pripravili bogat kulturni program, v katerem so še posebej poudarili lik tov. Tita.
Poleg gasilcev iz križevskega sektorja, v katerega spadajo tudi Ivanovci, so bili na slovesnosti tudi gasilci iz Fokovec, Andrejec
bre volje. Ne smemo zamolčati, da so že izgubili svoja idealna potepuška tla. Danes s presežnimi sredstvi že gradijo domove in v svoji ustvarjalni dejavnosti pokličejo na pomoč urbaniste in arhitekte.
Neposredni proizvajalci pa gledajo na njih še zmeraj črno. Ne morejo namreč zatisniti očesa pred prepogost-nim odnašanjem lesa, drv za kurjavo iz bližnjih gozdov. V bistvu to pomeni, da v kriznih razmerah lahko ukradeš toliko, na kolikor organi milice ne reagirajo.	„
Dim Titan
Poželi aplavz
Pred kratkim je v Kobilju gostovala dramska skupina kultur-noumetniškega društva Ferdo Godina z Bistrice s tragedijo Spomenik pri Hrastovcu. Vaška dvorana je bila nabito polna in gledališčniki so poželi velik aplavz. Dramo je režirala Slava Donko, sceno in kostume pa so dobili iz mariborskega gledališča.
K. Ščavničar
namenu
in Krneč, predstavnik OGZ, KS in drugih DPO ter številni domačini. Pokrovitelj slovesnosti je bila LD Ivanovci, katere predsednik je gasilcem iz Ivanovec slovesno izročil ključe vozila.
Obnovljeno gasilsko orodno vozilo TAM je stalo 113 starih milijonov dinarjev. Večino sredstev je prispevala OGZ oz. sis za požarno varnost, drugo pa krajani in gasilci iz Ivanovec. V 14 okoliških vaseh pa so zbirali prostovoljne prispevke. Ivanovski gasilci so se ob tej priložnosti vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov najlepše zahvalili.
Za krajane Ivanovec in za druge je gasilsko vozilo zelo velika pridobitev, kajti ob požaru oz. elementarnih nesreč se da le s sodobnim vozilom hitro in pravočasno ukrepati, predvsem v tem hribovitem in razmetanem delu Goričkega.
Požrtvovalni ivanovski gasilci so že lansko leto uredili garažo za vozilo, sedaj pa načrtujejo še nakup sirene, vendar pa je sedaj blagajna prazna.
Upajmo, da jim bo tudi to pomembno in še manjkajočo napravo uspelo čimprej kupiti.
DRAGO JAKIČ
GORNJA RADGONA
Dan šole v Osnovni šoli Jože Kerenčič
Dva dni pred dnevom mladosti je bilo na OŠ Jože Kerenčič slovesno. Učenci in delavci šole so praznovali svoj dan. Kulturni program se je začel v zgodnjih urah, ko so bili sedmošolci sprejeti med mladince. Med tem so učenci nižje stopnje obiskali spominska obeležja iz NOB v mestu in bližji okolici. Ob 10. uri se je začela slovesnost, na katero je bi-
---MURSKA SOBOTA----------
Srečanje klubovcev OZN
Letošnje srečanje klubovcev OZN murskosoboške občine ob dnevu mladosti je bilo v soboto, 24. maja, na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu. Udeležilo se ga je trideset klubovcev in njihovih mentorjev.
Pripravili so okroglo mizo s temo Ekološki problemi danes in jutri. Pri tem so še posebej obravnavali problem načrtovanih murskih elektrarn in njihove negativne posledice na okolje. Predavanje in pogovor s člani klubov in mentorji je o omenjeni temi uspešno izvedel in vodil prof. Tone Novak.
Ob koncu so zbrani klubovci izrekli priznanje najvidnejšim pomurskim borcem za čisto okolje. Sklenili pa so, da se bodo tudi sami bolj vključili v prizadevanja za .čisto okolje.
M. P.
Na proslavi 15-letnice slovenske šole v Malmbju je pred dnevi uvodoma pozdravil prisotne rojakinje in rojake, konzula Jovana Curgosa, predstavnike slovenskih društev na Švedskem in druge goste predsednik SKD Planika Jože Bergoč in zaželel, naj ta večer ne bi pomenil samo zabave z jedačo in pijačo in plesom, ampak naj bi bil predvsem izraz spoštovanja temu prazniku. Saj praznujemo 15 let slovenske šole. Zatem je Jože Bergoč dal besedo učiteljici Marjeti Isaevski, ki je med drugim dejala:
»Petnajst let je že minulo, odkar je začela zveneti slovenska beseda tudi v Švedski šoli. Težko je bilo zbrati prve učence, saj sta starša Ivan Pucko in Anton Krašovec iskala otroke po domovih. Prvi pouk se je začel na osnovnošolski ravni, danes pa je razširjen v gimnazijo. Tudi v domovini se zanimajo in pomagajo z učnimi sredstvi, seminarji, in šolo v naravi. Prvo tako šolo v Naravi oziroma kolonijo naših otrok je organiziral Ivan Pucko v sodelovanju s SLOVENSKO IZSELJENSKO MATICO in Zvezo prijateljev mladine občine Vič-Rudnik leta 1975. Otroke iz Malmbja, Landskrone, Olofstroma je tudi spremljal v Pacug. In to je opravljal vse do 1981 leta. Zatem je to delo prevzela Lojzka Krumpa-čnik. Vse to nam je v veliko pomoč pri organiziranju roditeljskih sestankov, prireditev, izletov in vsakoletne šole v naravi v domovini, kjer naši otroci in mladina srečajo svoje vrstnike, sklepajo nova poznanstva. Tako spoznajo Slovenijo in druge življenjske vrednote. Ob vsem tem pa utrjujejo svoj materni jezik. Kulturni program sta z bolj ali manj tekočo besedo veselo povezovala Aleš Terlikar in Karlen Koncut, vsi pa so prizadeto in toplo recitirali. Otroci in mladina so nas s svojim programom navdušili : pripravili so lepe trenutke vsem, ki jih razveseli slovenska beseda iz otroških ust, vsem, ki se zavedajo dragocenosti jezika in kulture, ki je premnogokrat žrtev samoponiževanja in slepega sprejemanja vsega tujega. Vsebinsko bogastvo prispevka najmlajših je bilo najlepše darilo storjen, ki v pogovoru s svojimi otroki ne tajijo maternega jezika. Kulturni program, ki sta ga sestavili učiteljici Marjeta Isaevski in Dragica Begič, je napolnila ob otroški mladinski besedi še otroška pesem.
Nastopili so tudi člani društva Planika: folklorna skupina ki jo vodita Ivanka Fraceus in Diana Krumpačnik, moški pevski zbor, ki ga vodi Filip Torkar, in otroški pevski zbor, ki ga vodi Suzana. Eno od svojih pesmi je recitirala Auguština Budja iz Landskrone. Sodelovala pa so tudi
lo povabljenih več gostov. Najtopleje so prisotni pozdravili predstavnike pobratene OŠ Dušan Durdevič iz Mladenovca. Kulturni program so obogatili nastopi dveh pionirskih pevskih zborov iz šole in oktet iz Avtoradgo-ne. Predsednik ZD, Martin Holc, je predstavil delo in dosežene uspehe na šoli, načrte za prihodnje in težave v poklicu učitelja.
Knjigarna se je preselila
Svojo knjigarno in papirnico v Gornji Radgoni je Pomurska založba preselila v prejšnje prostore Ljubljanske banke na Trgu zmage 1 v Gornji Radgoni, kjer svojim kupcem ponuja leposlovne in druge knjige, učbenike, šolske in pisarniške potrebščine, tiskovine, igrače in spominke.
15-letnica Slovenske šole
druga naša jugoslovanska društva: makedonsko s folklorno skupino, srbsko z otroško pesmijo in Prespa Birlik z glasbo. Vsi, nastopajoči so prejeli značke Planike in reklame Ljubljanske banke, učiteljici in vsi vodje pa pohvale.
Obiskala nas je in obenem spremljala naš program Jasna Kuhar Carlin z radia Stokholm, ki jo slišimo vsak torek od 18.45 do 19.00 v slovenskem jeziku.
Ob koncu prvega dela programa je društvo Planika podelilo priznanja ustanoviteljima slovenske šole Antonu Krašovcu, ki pa ni bil prisoten, in Ivanu Pucku, kije ob prevzemu dejal: »Priznanje sprejmem, vendar to naj gre v zahvalo vsem staršem, ki svoje otroke pošiljajo k pouku mate
Komisija za delovna razmerja OŠ Fokovci
RAZPISUJE prosta dela in naloge
učitelja MA—Fl, PRU ali P, za NDČ s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na tajništvo OŠ Fokovci v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki bodo stanovali v kraju službovanja.
Razpisna komisija Srednje šole družboslovne usmeritve Fran Miklošič Ljutomer razpisuje dela in naloge: '
— ravnatelj — s polovično učno obveznostjo.
pogoji:
— visoka izobrazba
— pedagoško-andragoška izobrazba in strokovni izpit
— pet let delovnih izkušenj v pedagoški službi
— družbenopolitična angažiranost in organizacijske sposobnosti
Prijave sprejemamo v roku 8 dni, nastop dela 1. 9. 1986.
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge:
— učitelj — angleški jezik — francoski jezik, za nedoločen čas.
Pogoji:
— visoka izobrazba ustrezne smeri, nastop dela s 1. 9. 1986.
Prijave sprejemamo v roku 8 dni.
Predsednica OOZS, Nada Jaušovec, je čestitala jubilantom, delavcem šole, za njihovo 10-, 20-in 30-letno delo. Spominska darila pa so prejeli delavci, ki več kot 30 let delajo na OŠ Jože Kerenčič: Franc Strgar — 34 let, Francka Kolbl — 32 let in Jožica Rauter — 30 let.
MIJA
rinščine; zakaj; Slovenec naj ostane Slovenec, Hrvat naj ostane Hrvat, Srb naj ostane Srb, Makedonec naj ostane Makedonec, vsi skupaj pa, da ohranjamo vse značilnosti narodov in narodnosti matične Jugoslavije. Morda pa nas bo ravno naš ljubljeni otrok nekoč vprašal: Mama, zakaj me nisi naučila jezika, ki si ga govorila ti kot dekle.«
Zatem se je predsednik društva Planika Jože Bergoč zahvalil vsem prisotnim za pozornost: učiteljicam, staršem ter vsem nastopajočim.
V drugem delu večera je za plesno glasbo poskrbel ansambel Planika. Slovenske melodije in pesmi so odmevale pozno v noč.
Suzana P.
STRAN 10
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
KOVAČI ODHAJAJO
Mojster, ki je postavil temelje kovaštva v komunalnem podjetju Sobota, Franc Cigiit, je nekakšna neuničljiva mladeniška pojava, saj je vse, kar počne, povezano z gibi in rezkimi zvoki kovaškega kladiva. A kljub vitalnosti tudi on ni mogel zaustaviti časa. Leta delovne dobe so se mu iztekla in tako se je pred dnevi med sodelavci poslovil od delovnega mesta kovaškega mojstra v DO Sobota — tozd Obrtništvo.
Kaj bo z regionalnimi cestami?
Tako se je upokojil še zadnji prekmurski kovaški mojster, ki je delal v družbenem sektorju. Sicer pa ima tudi med zasebnimi prijavljeno obrt le še Šebjan iz Rakičana pri Murski Soboti. Med še živečimi kovači so vsi upokojeni in postorijo le kako manjšo stvar sosedu ali zase.
Ob tem ne gre prezreti, da je pred vojno vsaka vas v Prekmurju imela vsaj dve kovaški delavnici.
S Cigiltom sediva v posebni sobi prijetnega gostišča. Iz sosednje sobe prodirajo k nama glasovi sodelavcev, ki so prišli na Francevo poslovilno slovesnost, kar pa naju ne moti pri vračanju . v čudežni svet spominov. Kakor
da je mojster spet — kot že tisočkrat pred tem — z viteško nemirnostjo vstopil v delavnico: »En dar pa le imam. V kovaštvu sem naredil vse, kar so od mene zahtevali. Sem, ker kovaško delo ljubim.«
To je še iz mladosti, iz leta 1941, ko je bil na triinpolletnem učenju pri mojstru Bankoju v Moravcih. Pot res ni bila zmeraj z rožicami postlana, saj si je naziv pomočnika prislužil sredi vojne vihre leta 1944. Okupator ga je z drugimi Prekmurci odpeljal na prisilno delo v madžarski Ko-
poloma)
higienski vložki
marom in Gydr. Od tam je po dveh mesecih pobegnil. Časi so bili negotovi, zato se je doma spet znašel v rokah Nemcev, ki so ga odpeljali v avstrijsko Radgono kopat strelske jarke. Tudi od tam je pobegnil in se po mobilizaciji 1945 znašel v enotah JLA. Od tam se je vrnil novembra 1945. in od decembra tega leta do odhoda k vojakom leta 1947 v Skopje delal kot pomočnik pri kovaškem mojstru Kerčmarju v Murski Soboti. Po odsluženi vojaški obveznosti se je leta 1950 vrnil k mojstru Kerčmarju. Leta 1951 pa je za štiri in pol mesece odšel v podkovaško šolo v Ljubljano, kjer je opravil tudi izpite za mojstra. Kot zaseb
ni mojster je delal v Moravcih v najeti delavnici. Leta 1952 se je poročil s hčerko kovača Vratari-ča iz sosednjih Martjanec, kamor seje tudi preselil, in do leta 1963 kovaška dela opravljal v Mart-jancih.
Kot mnoge je tudi njega pot za nekaj let zanesla v tujino. V ZRN je delal od 1963. do 1969. leta.
Po vrnitvi je začel delati na takratnem podjetju Obrtnik v Murski Soboti, kjer je uredil oziroma uvedel prvo kovaško delavnico v družbenem sektorju Pomurja.
Sprva je delal sam, že po dveh mesecih pa je pritegnil v delavnico pomočnika Alojza Bedeka, sina kovača iz Gradišča pri Murski Soboti.
Od 1969. leta do upokojitve se je Franc s sodelavci štirikrat selil v nove delavnice. V pokoj odhaja zadovoljen, saj bo njegovih 16 delavcev še naprej delalo v ogromni, svetli in zračni delavnici DO Sobota. Zmeraj ni bilo tako, in morda je tudi v tem iskati vzrok, da se mladi za ta poklic niso odločali, tako da je tačas tako rekoč izumrl. V vsem Prekmurju, pa tudi širše, le še Franc in Šebjan iz Rakičana podkavata konje in čistita parklje. Mlajši v kovaški delavnici so usposobljeni za vsa druga opravila, ki jih terja čas tehnike in mehanizacije, ki je izpodrinil konje in Krave.
Sicer pa se lastnikom konj in krav vsaj še nekaj časa ni bati za potrebno pomoč. Franc Cigiit je
Letos precej asfalta
V tem letu bo cestno omrežje na območju lendavske občine precej izboljšano, čeprav je tudi res, da stanje ni porazno, saj so v prejšnjih obdobjih modernizirali številne vaške, občinske in regio-vnalne ceste. Te dni so položili novo plast asfalta na občinski cesti Gomilica—Lipa v dolžini 690 metrov, kar je stalo 8 milijonov 500 tisoč dinarjev. Začeli pa so posodabljati tudi cesto med Lendavo in Trimlini v dolžini 2167 metrov, za kar bodo porabili 21 milijonov dinarjev. Tu gre za dokončanje del, ki so jih sicer začeli že lani med Petišovci in Trimlini. Zaradi velikih udarnih jam je občinska cestna skupnost Lendava morala poseči v mošnjo in je 1 milijon 600 tisoč dinarjev porabila za obnovo ceste Turnišče— Radmožanci v dolžini 120 metrov v okolici mostu na Mali Le-davi. S tem pa za letos načrtovanih del še niso sklenili, saj si močno prizadevajo, da bi naposled asfaltirali cesto Hraščice—Ren-
kovci—Dobrovnik
dolžini
1065 metrov. Predvidoma bo ta modernizacija stala nekaj čez 20 milijonov; polovico denarja bodo dobili iz sklada za manj razvi-
Predlog srednjeročnega načrta vzdrževanja, varstva in obnove oziroma posodobitve regionalnih in lokalnih cest v soboški občini za obdobje 1986—1990 je na skupščini občinske skupnosti za ceste v Murski Soboti vzbudil precej pozornosti. Delegati so se ob tej priložnosti seznanili s
po srcu in po stroki pravi kovač, in ker je nenavadno predan tej dejavnosti, bo še lep čas delal v Martjancih kot obrtnik z dovoljenjem za pavšalno obrt.
»Poslednji« kovaški mojster Franc Cigiit, ki je gotovo ena najmarkantnejših in simpatičnih osebnosti Martjanec — bo za krajane tak tudi poslej. O priljubljenosti med krajani priča tudi dejstvo, da so se poslovilne slovesnosti poleg sodelavcev iz DO Sobota udeležili tudi krajani Martjanec, ki bodo poslej še češ-če s Francem.
Boris Hegeduš
ta območja. In kaj bo s cesto, ki pelje skozi Malo Polano? Gre za 1200 metrov dolg odsek, ki je ostal od lanskega asfaltiranja. V cestni skupnosti zahtevajo za to asfaltiranje 10-odstotni delež, ki naj bi ga zbrali v krajevni skupnosti Polana, kar je tudi v skladu z določili ustreznega samoupravnega sporazuma. Cestna skupnost namreč nima dovolj sredstev, kajti potreb je veliko. Ker bo občinska cestna skupnost Murska Sobota še letos financirala dela pri modernizaciji ceste Melinci—Bistrica, morajo tudi Lendavčani še letos, če ne drugega, vsaj dobro utrditi 160 metrov cestišča od bistriškega križišča do občinske meje, hkrati pa je na bistriškem območju še na drugem odseku 800 metrov makadamskega cestišča, ki naj bi ga letos prav tako pripravili za asfaltiranje. V tem letu bodo tudi navozili gramoz sekanec na 2650 metrov dolgo cesto med Petišovci in Benico, kar bo stalo 14 milijonov dinarjev, sredstva pa bodo prispevali Rudarsko energetski kombinat (REK) Velenje, ki je investitor gradnje rudnika v Be-nici, tozd Poljedelstvo in govedoreja, ki ima na tem območju njive, in Gradbenik Lendava. Tovornjaki, ki vozijo po tej cesti za potrebe omenjenih organizacij, so namreč povsem uničili cestišče, zato ga bodo razširili in nanj navozili 30 centimetrov debelo plast gramoza. To bo tudi podlaga za poznejše asfaltiranje.
Pa še najnovejša vest! Kaže, da bodo letos posodobili tudi regionalno cesto med Hotizo in Crenšovci. V ta namen je zagotovljenih 27 milijonov dinarjev.
Š. Sobočan
Soboški rejci ptic ne poznajo premora
V slabih treh letih doseči tako vidne uspehe, kot so jih izredno delavni člani društva za varstvo in vzgojo ptic v Murski Soboti, uspe malo komu. 28 registriranih članov društva, ki ima okrog tisoč različnih ptic, med katerimi prevladujejo kanarčki, resnično ne pozna premora. Že prvo leto so organizirali društveno tekmovanje, jeseni leta 1984 pa so pripravili zelo uspešno republiško tekmovanje ptic, ki je naletelo na širši odmev. Tudi lansko leto niso mirovali, saj so imeli razstavo ptic v Murski Soboti, novembra pa so Se predstavili še v Radencih in Roga-šovcih.
Gonilna sila društvene dejavnosti je gotovo predsednik Karel Gjergek iz Polane, ki je okrog sebe zbral prave ljubitelje in prijatelje pernatih živali. »Številne razstave so nedvomno odskočna deska za naprej. Pri tem moram poudariti dobro sodelovanje s šolami, saj učence seznanjamo s koristnostjo in pomembnostjo ptic za naše naravno okolje. Zanje smo pripravili tudi likovne in literarne natečaje, ki so naleteli na dokajšen odziv. Za nagrade smo prispevali knjige o vzgoji in vzreji ptic. S temi akcijami bomo še nadaljevali,« pravi Karel Gjergek. Vsekakor je treba omeniti, da brez gmotne pomoči delovnih in trgovskih organizacij, zlasti iz soboške oočine, ki prispevajo tudi dobitke za srečelove, s katerimi pokrivajo stroške za tekmovalce, marsičesa ne bi mogli uresničiti. Na roko pa jim je šla tudi lovska zveza v Murski Soboti, ki jim je odstopila prostor za sto metrov razstavnih panojev in 250 posebnih kletk.
KAREL GJERGEK — Predsednik vzgojo ptic med svojimi ljubljenkami.
»Udeležili smo se tudi vseh večjih tekmovanj. Tako smo od 24. do 29. novembra lani sodelovali na republiškem prvenstvu v Izoli, kjer smo dosegli nekaj vidnih uvrstitev, 16. decembra pa smo bili na zveznem tekmovanju v Zagrebu. Od 24. januarja do 6. februarja letos pa je bilo na Dunaju svetovno prvenstvo ptic. Zaradi visokih stroškov smo si samo ogledali zelo zanimivo tekmovanje rejcev ptic z vsega sveta; Prav zdaj naši člani popravljajo kletke in panoje, skrbijo za
predvidenim obsegom del v naslednjih petih letih, kar bo terjalo znatna finančna sredstva. Za-~ radi dotrajanosti in povečanega prometa nameravajo v tem času posodobiti 29,15 kilometra regionalnih in 53,8 kilometra lokalnih cest. Poleg tega naj bi uredili asfaltne prevleke z okrepitvami na 8,45 kilometra lokalnih cest ter zgradili oziroma popravili več mostov in drugih objektov ob cestah. Samo za ureditev lokalnih cest bi v tem srednjeročnem obdobju potrebovali čez milijardo 877 milijonov dinarjev. Pri tem si veliko obetajo tudi od sofinanciranja krajevnih skupnosti, katerih delež bi pri lokalnih cestah znašal od 10 do 40 odstotkov vrednosti del, kar je odvisno od razvitosti posamezne krajevne skupnosti. Za regionalne ceste pa predvidevajo 900 milijonov dinarjev. Povejmo, da prav zdaj urejujejo zelo pomembno prometno povezavo Martjanci— Moravske Toplice, do leta 1990 pa pride na vrsto še 9 odsekov regionalnih cest.
Vsekakor načrtujejo za srednjeročno obdobje 1986—1990 v soboški občini precej ambiciozen program obnove in posodobitve cestnih odsekov, saj je v primerjavi s prejšnjim srednjero-
čnim obdobjem obsežnejši za več kot sto odstotkov. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali bo možno uresničiti vse naloge v naslednjih petih letih, ker vemo, da denarja nikoli ni na pretek. Zato so delegati precej časa razpravljali o regionalnih cestah, kjer še niso zagotovljena vsa potrebna finančna sredstva, delež krajevnih skupnosti pa je tu za več odstotkov nižji kot pri lokalnih cestah. Poleg tega pa še ni znano, če bo za regionalne ceste v prihodnje skrbela republiška skupnost za ceste ali pa bodo vzdrževanje le-teh prenesli na posamezne občine. Znano pa je, da smo se doslej do regionalnih cest obnašali bolj mačehovsko! Ker so v razpravi kljub vsem prizadevanjem nekateri delegati še vedno zagovarjali svoje lastne interese, širše interese pa postavljali ob stran, so morali srednjeročni načrt sprejeti z nekaterimi dopolnitvami. Tako v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bodo ogrozili že predlagane obnove lokalnih in regionalnih cest v soboški občini. Na skupščini pa so delegati sprejeli tudi program dela za redno vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest v letošnjem letu.
M. Jerše
UREJANJE NABREŽJA LEDAVSKEGA JEZERA - Aktivni vaščani desnega brega Ledavskega jezera v Kraščih so se lotili ureditve dela nabrežja, ki je primerno za postanek in piknike. Od priletnih zakoncev Smodiš so odkupili 15 arov gozda ob jezeru in v njem urejujejo parkirišče, razmišljajo pa tudi o postavitvi pomola, ki bi prenesel česte spremembe gladine in polepšal nabrežje. Zaenkrat je, kot priča posnetek, le-to še pusto, z vročimi dnevi pa bo gotovo ži-vahneje, posebno še, če bo sčasoma ob jezeru tudi načrtovana čolnarna. »Kraščarji«, ki so več kot 1000 prostovoljnih ur dela porabili za odstranjevanje štorov in čiščenje okolice jezera, sodelovali pa so tudi s strojno mehanizacijo, si obetajo nekaj sredstev tudi iz sklada za nerazvite ter pomoč delovnih organizacij. Vedno bolj se namreč zavedajo, da bo zbiralnik, ki preprečuje poplave ravnega dela Prekmurja, poleg svoje osnovne funkcije, namenjen tudi turistično-re-kreacijskim namenom le, če bodo sami poprijeli za delo. Kajti od velikih obljub in načrtov o Ledavskem jezeru kot rekreacijskem središču tega dela Goričkega ni veliko nastalo, in tako se bo potrebno zaenkrat zadovoljiti s tistim, kar bodo sami organizirali in naredili. Čiščenje nabrežja, ureditev pomola in sčasoma še čolnarne so prvi koraki v tej smeri.	B. Bavčar
Posnetek: Bojan Peček
soboškega društva za varstvo in Foto: M. Jerše
zunanje ptice in sodelovanje s šolami. Tudi letos bomo pripravili že tradicionalno razstavo ptic v Murski Soboti in okoliških krajih, nameravamo pa se udeležiti tudi republiškega in zveznega tekmovanja ptic, ki bo v Zagorju. Poleg tega načrtujemo tesnejše sodelovanje s člani podobnega društva v Zalaegerszegu na Madžarskem,« nam je povedal predsednik soboškega društva za varstvo in vzgojo ptic Karel Gjergek.
Milan Jerše
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
11. STRAN
ne zgodi se vsak dan
pa se vendarle zgodi
Neki osemdesetletni starček iz Neaplja, daleč naokrog znan kot velik siromak, saj je pogostokrat dobival skromno kosilo pri sosedih, je zakrivil pravo senzacijo, ko so ugotovili, da dobesedno leži na denarju in zlatu. Pred petnajstimi leti se je upokojil in se nastanil v neki luknji, brez elektrike in sanitarij, vendar z vrečami denarja.
XXX
Dva Američana, poklicna padalca, sta svoj štirideseti rojstni dan proslavila tako, da sta s padalom štiridesetkrat skočila iz letala. Obljubila sta, da bosta naredila podobno tudi ob petdesetletnici.
XXX
Salim Džuma Mubarak iz Ras Al-Khaima, Musliman s štirimi ženami, si je zabil v glavo, da mora imeti petdeset otrok. Sedaj je prišel do številke 32.
DVA DECI V
KONZERVI
Francozi veljajo za pridelovalce najboljših vin na svetu, zdaj pa je skupina tridesetih vinogradnikov zadruge Les caves Bonlouis poskrbela za revolucionarno spremembo: vino so začeli polniti v aluminijaste pločevinke, izdelane v angleški tovarni Metal Box Company. V pločevinki je dobra dva decilitra žlahtne kapljiTrgovci in lastniki ekspresnih restavracij se hvalijo z dobro prodajo, na pravo sodbo pivcev pa bo treba še malce počakati. Kakor tudi na odmev francoske aluminijske predelovalne industrije, ki bo konkurenco z Otoka le težko sprejela. Če sodimo po tem, koliko osvežilnih pijač v pločevinkah prodajo po svetu, potem je odločitev peščice francoskih zadružnikov, da presekajo tradicio-nalo polnjenje v buteljke, zgodovinska.
Nizozemski kipar Jos Klingers je skiparil velikanski čajnik: 5 metrov visok in 650 kilogramov težak. Po njegovem naj bi bil to spomenik čaju in kavi.
IZ MOJEGA DNEVNIKA
de <£e>(Čl.a.	( Že je v
fo-cc mej tode- Jccw -je
la. tA kcc iz
" - - -
Ko so pred časom švedske mornariške sile iskale domnevno sovjetsko podmornico v svojih ozemeljskih vodah, so kljub izpopolnjenim prisluškovalnim napravam naleteli na nenavaden problem. Izkazalo se je, da noben od mornarjev ne sliši zadosti dobro, da bi lahko delal z zvočnimi prisluškovalnimi napravami. Mladi mornarji so vsi imeli delno poškodovan sluh.
Vojaški zdravniki so takoj vedeli, za kaj gre. Ne dovolj oster sluh je posledica najbolj razširjene zabave mladih generacij — poslušanja popularne glasbe in obiskovanja hrupnih diskov.
Na škodljive vplive poslušanja glasne popularne glasbe je že leta 1981 opozoril dr. David Lipscomb, ki je na univerzi Tennessee opravil raziskave sluha pri študentih. Prišel je do »alarmantnih« ugotovitev, kot jih je sam imenoval. Kar tretjina brucev ni bilo sposobnih slišati visokih tonov. Po prvem letniku je bilo takih s slabim sluhom že 66 odstotkov. Lipscomb je zapisal: »Sluh mladih je dvakrat starejši, kot so oni sami.«
Do podobnih ugotovitev je prišel tudi prof. Eberhard Zwik-ker z muenchenske univerze. Pri študentih je odkril kar 35 odstotkov takih s slabim sluhom za območje tonov visoke frekvence. In ti delni glušci so bili vsi do zadnjega veliki ljubitelji glasbe, rocka in disko muzike.
Povezava med poslušanjem hrupne glasbe in slabim sluhom pri mladih generacijah je očitna.
»Vse več mladih pacientov
drugje smo prebrali
Po muslimanskem koledarju se leta štejejo od 662. leta (letos je torej letnica 1324), po judovsko pa se leta štejejo od 3761 pred našim štetjem (po judovsko se piše letos 5747).
XXX
Večina prebivalstva našega planeta živi na območjih, ki imajo nad 1500 metrov nado-morske višine.
ka. K 'ne.&č
S hrupno glasbo v temo gluhote
imamo, pri katerih izgubljanja sluha ne moremo povezovati z njihovim delom, pač pa s poslušanjem hrupne glasbe,« zatrjuje profesor Gerd Jansen z univerze v Duesseldorfu.
Res je življenje dandanes mnogo bolj hrupno, kot je bilo včasih. V mestih je hrupa več, kot bi si ga želeli in je dobro. Vendar pa zaradi čudi, da mladi namesto v mir in tišino beže v hrup diskov in rockovskih koncertov. Skoraj ni zvrsti popularne glasbe, kjer ne bi prevladovala moč. Na plesišča v diskih in drugih shajališč mladih bruhajo tisočvatni ojačevalniki peklenski trušč. Za primerno jakost se šteje kar glasnost (hrup!) kakih 100 decibelov, marsikdaj pa zvočniki bruhajo še močnejše zvoke, da
Napad komarjev
Majhni komarji so spet zagrozili velikemu Riu de Janeiru — tokrat več kot resno, saj so povzročili pravo epidemijo lažje oblike tropske mrzlice, za katero je v kraju Nova Iguacu, le kakih 30 kilometrov od Rio de Janeira, zbolelo že najmanj 20.000 ljudi. Brazilski minister za zdravstvo Roberto Santos je izjavil, da se utegne epidemija še širiti in da bodo zato takoj sprejeli nujne zdravstvene, zlasti pa preventivne ukrepe — najprej nameravajo uničiti ličinke komarjev v prekopih in močvirjih. Kot je dejal, so že odkrili virus te bolezni, vendar še niso izdelali cepiva. Zdravniki opozarjajo, da bolezen hudo izčrpa organizem.
Prvi nezemeljski izdelki
Kljub nesreči z vesoljskim plovilom se zanimanje za vesolje ne zmanjšuje, še posebno ne med poslovneži, ki že vlečejo dobičke iz vesoljske tehnologije. Na tržiš; ču so že tudi prvi izdelki, ki so bili narejeni v vesolju. Gre za drobcene plastične kroglice, uporabne pri izdelavi barv, črnila, sintetičnih pisal, predvsem pa pri izdelavi zelo natančnih instrumentov ter pri mikroskopskih meritvah.
Kroglice iz polistirena so zelo majcene, merijo vsega 10 mikro-rometrov, to je stotink milimetra. Na Zemlji je takšne male kroglice zelo težko izdelati in pri tem obdržati enakomerno velikost ter popolnost oblike. Praktično je pravzaprav to nemogoče. Res so
odmiki od idealne oblike majhni
Ha, ha, ha ... ze spet neka podražitev ...
presežejo celo hrup reaktivnega potniškega letala.
Zahodnonemški novinarji so opravili zanimiv poskus. Obiskali so izbrane diskoteke in zmerili glasnost predvajane glasbe v njih. Ugotovili so, da bi celo v najtišjih med njimi strežno osebje moralo nositi v ušesih varnostne zamaške. Spodnja meja je bila namreč 85 decibelov, to pa je tista meja, ki na delovnem mestu že zahteva uporabo zaščitnih sredstev za ušesa. Jasno pa je, da diskodžokeji in strežno osebje v diskih ne uporabljajo nobenih zaščitnih ušesnih zamaškov ali varnostnih slušalk. Zaradi poklica, ki ga opravljajo, so naglušni in jih glasna glasba niti ne moti več. Toda njihov sluh je za vselej poškodovan.
in tudi razlike v velikosti so majhne, vendar pa le so. V nasprotju s tuzemskimi polistiren-skimi kroglicami pa so v vesolju narejene kroglice čudovite: so popolnoma enako velike in imajo idealno obliko. Z eno besedo: so popoln izdelek.
»Vemo za ducat možnosti uporabe takšnih natančnih izdelkov, in zato pričakujemo veliko povpraševanje,« je povedal direktor Narodnega urada za mere Ernest Ambler.
GRESTE NA MARS?
Kakšnih sto zdravnikov in znanstvenikov se v ZDA ukvarja s človekovim potovanjem na Mars. Vlada za prvo takšno potovanje še ni zagotovila denarja, vendar raziskovalcev to ne moti. Menijo, da se bodo Američani prvič popeljali na rdeči planet okoli leta 2000. Potovanje v eno smer bi trajalo 300 dni, potniki (vesoljci) pa bi na Marsu bivali od 60 do 385 dni. Zdravniki in drugi znanstveniki si sedaj razbijajo glavo z vprašanjem, kakšni bi bili vplivi tako dolgega potovanja na človeški organizem.
Vprašanje v naslovu bo aktualno seveda šele čez desetletja, če sploh!
NOV EVROPSKI CIVILNI SATELIT
Meje in razdalje niso nikakršno zagotovilo več, da je mogoče ohraniti večje stvari tajne. Tudi jedrska katastrofa v Černobilu je bila kmalu razkrita, čeprav so jo Sovjeti prikrivali, kolikor dolgo so mogli. Toda elektronske oči, ki visoko nad zemljo krožijo in motrijo svet pod seboj, so pogledale v Černobil. Na osnovi satelitskih posnetkov pa so strokovnjaki lahko natančneje določili, za kakšno nesrečo gre.
Prve posnetke černobilske jedrske elektrarne je poslal satelit Landsat, ki kroži okrog zemlje že od leta 1972 in je v zasebnih rokah. Še boljše in natančnejše posnetke poškodovanega reaktorja pa je naredil novi evropski satelit Spot. Ta satelit spada med najmočnejše nevojaške naprave, namenjene za opazovanje zemeljske površine. Zaradi tega so posnetki, dobljeni s pomočjo tega satelita, dostopni časopisnim agencijam in prek njih najširšemu krogu ljudi. Vojaški sateliti pač ne fotografirajo za novinarje-
Dokler sovjetska vlada ni od-kriteje spregovorila o černobilski katastrofi in začela posredovati
STARI IN DRAGI
Francoski ljubitelji starih avtomobilov so bili pripravljeni plačati 1,000.000 frankov za pol stoletja star bugatti, izdelan leta 1935. Na dražbi starih avtomobilov v Fontainebleau-ju, 60 kilometrov od francoskega glavnega mesta, so prodali rolls royce iz leta 1934 za 165.000 frankov, jaguar iz leta 1956 za 300.000, ferrari iz leta 1972 pa za 280.000 frankov.
pomembnejše podatke tujini, sta oba nevojaška satelita dajala edine informacije o dogajanju na mestu nesreče.
Evropski satelit Spot leti v višini okrog 800 kilometrov, pri snemanju pa uporablja najsodobnejšo računalniško tehnologijo, s pomočjo katere tvori črno-bele fotografije, po potrebi pa tudi barvne diapozitive. Na posnetku zajame površino 3.600 površinskih kilometrov, razloči pa predmete, ki so večji od 10 metrov. Satelit lahko ustvari tudi tridimenzionalne slike.
In še to: posnetek s Spota si lahko naroči vsak, kdor je zanj pripravljen plačati 850 dolarjev.
STRAN 12
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
za vsakogar nekaj
ZAČIMBE
RAZVOJ GOVORA
Z začimbami popravljamo ali zboljšujemo posamezne jedi. Dišavne začimbe vpliva-
jo na presnavljanje v organizmu in spodbujajo žleze, da izločajo sokove. Ostre začimbe, kakršni sta poper in paprika, pa je treba uporabljati zelo zmerno, a ne le iz zdravstvenih razlogov, marveč zato, ker premočno začinjene jedi izgubijo svojo naravno aromo. Vinski kis, limonin in pomarančin sok ter kisla smetana so zelo zdrave začimbe in jih v današnji prehrani priporočajo. Domače začimbe: čebula, česen, drobnjak, lovorov list in sladkor dodajmo jedem, da so okusnejše. Tudi te dodatke je treba uporabljati premišljeno, ker se ne smejo preveč čutiti v jedeh in ne prevladati nad aromo živil.
Knjiga za vsak dom
Pred nami je sezona gobarjenja
Gobarstvo postaja pri nas zelo popularno. Uveljavlja se ne le zaradi gospodarskega pomena, marveč se širi zlasti rekreacijsko
Malce domišljav italijanski igralec Tino Rossi je potoval v London z vlakom, ne z letalom.
»To delam iz previdnosti,« je pojasnil prijatelju, »kadarkoli se letalo raztrešči, je med žrtvami vedno kakšna slavna osebnost.«
Neki mladenič je prišel k mojstru Rossiniju in ga vprašal za mnenje o svoji skladbi. Rossini je prelistal rokopis in z zbadljivim smehljajem dejal:
»Le kako je mogoče! Se tako mlad, in že toliko starih melodij!«
Govor je v najširšem pomenu sredstvo za sporazumevanje, poglavitni namen govorne dejavnosti je torej navezovanje stikov med ljudmi. V govoru se razodeva celotna posameznikova osebnost. V hitrosti govora se kaže posameznikov temperament, v intonaciji, ritmiki in izraznosti odseva čustvena plat človekove osebnosti. V vsebini govora pa se odkrivajo duhovno bogat-stvo, zanimanje in usmerjenost.
Kaj vpliva na razvoj gO/Vora? Govorno izražanje je zapleten proces, ki
oaza osvežuje, poživlja, neguje
gobarjenje. Za nabiranje gob v
gozdu se moramo primerno pripraviti. Potrebujete košarico, primeren nož za čiščenje gob. Gobarji se navadno držijo pregovora, da kdor prej pride, prej melje. Zato posamezni najbolj zagrizeni odhajajo od doma tako zgodaj, da so ob sončnem vzhodu že kje daleč v svojem »lovišču.« Za gobarja, ki pozna več vrst gob, bo dovolj plena, čeprav bo prišel pozneje, ko bo sonce že popilo roso. Med sprehodom v naravi se človek naužije zraka, sonca, naravne lepote, si odpočije v
ga vodi in usmerja osrednje živčevje. Na razvoj govora vplivajo tako biološki kot psihološki in socialni dejavniki. Za pravilen razvoj govora je potemtakem potrebno: ustrezno razvito in zrelo osrednje živčevje, pravilno razviti čuti, zlasti sluh. Otrok mora poslušati govor, gledati kako se med govorjenjem premikajo govorni organi. Zato je potrebno paziti, ko govorimo pred otroki, saj nas ti opazujejo in tudi oponašajo.
Knjiga za vsak dom
gozdni tihoti in si nabere novih moči za delovne dni. Nekateri pozabljajo, da gozd ni mesto za odmetavanje odpadkov, trganje vej in malomaren odnos do narave. Za gobarja je predvsem pomembno, da gobe pozna in nabira samo tiste, ki jih pozna, sicer se lahko zgodi nesreča. Vsako leto smo priča zastrupitvam, zato si zapomnite nasvet: Če greste prvič nabirat gobe, naj bo ob vas starejši gobar, ki vam bo znal pokazati vrste gob in opozoriti na njihovo užitnost.
Knjiga za vsak dom
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Vloga rdečega križa v SLO in DS
Kljub svoji razvitosti zdravstvena služba ob večjih elementarnih nesrečah in v vojni ne bi mogla pravočasno poskrbeti za potrebno medicinsko pomoč poškodovancem, zato ima pomembno vlogo na tem področju organizacija Rdečega križa. Ta humana organizacija se uveljavlja že sedaj v pripravah na SLO in DS z raznoterimi aktivnostmi. Tako skrbi za usposabljanje prebivalstva v laični prvi pomoči, laični negi bolnika in poškodovanca na domu, skrbi za zdravstveno vzgojo prebivalstva in higieno, organizira krvodajalske akcije, akcije zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, šotorov in drugega materiala. Organizacija Rdečega križa sodeluje pri formiranju ekip za socialno delo, izvaja del programa kandidatov za voznike motornih vozil s področja prve medicinske pomoči. Vse te in še druge aktivnosti pa bo organizacija Rdečega križa nadaljevala v vojnih razmerah, če bodo to dopuščale razmere, posebno skrb pa bo namenjala otrokom, ločenim od staršev, in vojnim sirotam. Sicer pa bo organizacija Rdečega križa pomagala pri iskanju in zbiranju poškodovancev in jim nudila laično prvo pomoč, ustanavljala pomožne postaje prve pomoči in pomagala pri evakuiranju poškodovancev na najbližje
zdravstvene ustanove. Skratka, organizacija Rdečega križa bo s svojimi usposobljenimi kadri, s svojo množičnostjo in s svojimi aktivisti v veliko pomoč zdravstveni službi pri preprečevanju in premagovanju nalezljivih bolezni in epidemij. Izrednega pomena je sodelovanje Rdečega križa pri sanitarni ureditvi krajev (dezinfekcija, preskrba s pitno vodo), kjer bodo nastanjene vojne žrtve, kot tudi celotnega prebivalstva. V vojnih razmerah ima Rdeči križ pomembno vlogo kot center za zbiranje in pošiljanje raznih podatkov. Poleg teh pa ima organizacija Rdečega križa v oboroženem spopadu še nekatere druge naloge, ki jih narekujejo razmere.
Rdeči križ Slovenije je dal pobudo, da se 11. junij, kot obletnica prve konference miru, ki je bila 11. junija 1975 v Beogradu, razglasi za dan miru. Ta dan naj bi prenehali sovražnosti in vojaški spopadi. Pobudo slovenskega Rdečega križa sta sprejela Zvezni odbor Rdečega križa in mednarodna konferenca Rdečega križa v Ženevi. Upajmo in želimo, da bi vsa nacionalna društva in organizacije Rdečega križa v svetu pri svojih vladah dosegle vsaj en dan miru na svetu, pa čeprav samo simbolično.
F. M.
Pri večerji, ki so jo v Parizu priredili na čast Mozartovega rojstnega dne, je nekdo dvignil čašo in nazdravil avtorju Don Juana. »Naj živi Mozart!« so vzklikali prisotni. »Bodite tiho,« je užaljeno dejal Rossini, »rajši pijmo na naše zdravje! Mozart nas bo brez tega vse preživel!«
Jean Rostand, slavni francoski biolog, je dejal:« »Kdor ubije človeka, je morilec. Kdor pobije milijone ljudi, je zavojevalec. Kdor pobije vse, je bog.«
»Človeštvo bi bilo popolnoma srečno, če bi ljudje vso pamet, ki jo uporabljajo, da popravijo neumnosti, ki so jih zagrešili, uporabili za to, da jih ne bi zagrešili.
Aromatične svinjske zarebernice
Angleški državnik John Russel je dejal, daje ob dvo-ženstvu krivec najhuje kaznovan s tem, da ima dve tašči.
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
Vsako sredo v oddaji 21 232
Lestvica tega tedna:
Svinjske kareje v kosu natrite z vegeto, kaduljo in poprom, dodajte nekaj lističev rožmarina in pokapajte z limoninim sokom. Pecite na segretem olju v pečici pri zmerni temperaturi. Med pečenjem postopoma dolivajte vodo. Ponudite kot glavno jed z različnimi krompirjevimi prilogami, zelenjavo ali podobnim. Čas priprave je približno 80 minut.
Za pripravo jedi potrebujete: 750 g svinjskih zarebrnic, 1 žlico ve-gete, 8 žlic olja, kaduljo, rožmarin, poper, limonin sok.
FLOR
UČINKOVITO UNIČUJE VES MRČES
1.
2.
3.
4.
5.
Ana — Komet
It’s all right — Eurithmics Teme la vie — Sandra Kirn
Željo moja — Doris Dragovič
Wrap her up — Elton John
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
VAŠA RISBA — VAS PRIPIS
Pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 12. junija na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Artukovič, izvoli! Dokler ne eksplodira, lahko mirno rečeš, to je laž. (C. Sukič)
— Vidiš, dobil sem premog za naslednjo zimo! (Halb)
— Ferenc, naj pošljem to novost Reaganu ali Gorbačovu? (A. Žnuderl)
— Hja, misliš, da te bo ta mali zajček grel celo zimo? (T. Balajc)
SESTAVIL MARKO NAPAST	VLAČUGAR STVO	ŽIVALSKE USTNICE	VRSTA GEOMETRIJSKE KRIVULJE	TVOR	STOPNJA DROBNIH TISKARSKIH ČRK	ANTIČNO IME ZA TROJO	ŽENSKO KRILO
SLOVITI SLOVENSK ARHITEKT (JOŽE)		*					
Z MESOM POLNJENE TESTENINE							
OPORNI STEBER							
KURIR				ZEMELJSKI TEČAJ Ž. IME (BULOVEC)			
ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		SVETINOV ROMAN MESTO NA BRAČU					
DRUGO IME ZA ASTARTO						OGNJEVIT CIGANSKI PLES	PRAVOSLAVNI OPAT
BERBERI V ZAHODNI SAHARI							
UPANJE			PRITOK KOLUBARE SEVERNI JELENI				
TESEN, ZAPRT PROSTOR, CELICA					TUPOLJEV RIMSKI VOJSKOVODJA		
JAPONSKI DRŽAVNIK (HIROBUMI)				TOVARNA VOZIL V MARIBORU NOVI SAD			
JASNO NEBO							
STAROGRŠKI FILOZOF							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Ion, Otomani, pok, gen, AD, taca, Rečan, Ill, Sit, najetje, Akan, Ac.
— Vodoravno: lesnika, enka-dril, MO, omnibus, V, karma,
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
13. STRAN
križem kražem po naših šolah
Požrešni sesalec
Naš sesalec je bil tako požrešen, da je posesal zaveso. Mama me je kregala. Potem je sesala ona. Tudi njej je posesal zaveso. K nam je prišel Dejan in se smejal.
Sandra Meolic, 1. a
OŠ Bakovci
MED PORABSKIMI PIONIRJI
24. maja smo obiskali pobrateno Osnovno šolo Gornji Senik v Porabju. Najprej smo se ustavili v Monoštru — mestnem središču Porabja, ki je kljubovalo znameniti monoštrski bitki s Turki. Danes se ponaša s številnimi starimi kulturnimi spomeniki, kot sta bogato poslikana cerkev iz 13. stol, in muzejska zbirka, ki priča o nekdanjem načinu življenja in dela porabskih Slovencev. Tu je tudi veličastna sodobna zgradba nove trojezične osnovne šole, ki jo obiskuje 600 otrok.
Z lepimi vtisi zapustimo mestece in avtobus obvozi mimo skrbno obdelanih polj ter mimo prostranih smrekovih in drugih mešanih gozdov. In potem se v objemu porabskih gričev prikaže Gornji Senik — slikovita vasica prijaznih in gostoljubnih Porabcev.
' Sledi prisrčen sprejem, nakar se učenci namestijo po domovih učencev gomjeseniške šole, kjer se pričenjajo sklepati nova poznanstva in prijateljstva.
Potem se zberejo učenci s starši v prostorih šole, kjer izvedejo kratek, a prisrčen program, kajti 25. maj je tudi v LR Madžarski nadvse svečan in veličasten dan. Učenci L in 4. razreda so namreč sprejeti v pionirsko organizacijo.
Učencem L razreda zavežejo starši modre, učencem 4. razreda pa rdeče rutice, učenci pa ob zvokih koračnic in himne prisežejo, da bodo pošteni državljani LR Madžarske. Dobili smo občutek, da so starši na poseben način povezani s šolo in z življenjem in delom v njej.
Obojestransko prijateljsko razpoloženje se vedno bolj stopnjuje. Naposled počastimo naše prijatelje onstran meje tudi z našim kulturnim programom.
Slovo je bilo težko, a ostali so nam globoki vtisi nepozabnega srečanja z zavestjo, da tako utrjujemo mostove resničnega prijatelj-
stva.
Ines SEP-8. b. razred OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci

Ti in jaz, midva oba sva kakor čas življenja,	Valentina Ficko, F. č
^kakor dih pomladi — čas cvetenja. Q$ E. Kardelj, M. Sobota
Šolska trgovina
Na šoli imamo šolsko trgovino, ki se imenuje PROSIM — HVALA. To ime so ji dali učenci 7. a razreda. Hoteli so, da se vsi naučimo lepega vedenja. V šolski trgovini se dajo kupiti vse stvari, ki jih rabimo pri pouku. Pred trgovino, ki je na šolskem hodniku, je vedno veliko učencev. Eni gledajo, drugi kupujejo, kar so pozabili doma. Tudi jaz sem že več-
krat obiskala šolsko trgovino.
Nataša Tibaut 4. b OŠ Črenšovci
V tuji deželi
Živite v tuji deželi, v tuji in nepoznani, ki daleč vstran je od doma, kjer beseda domača je tuja, kjer ste si neznanci in neprijatelji,	Anica Lutar, 8. d
kjer le tujec ste iz dneva v dan. OŠ Drago Lugarič, Lendava
Moj oče gospodinjec
Moj oče mora večkrat kuhati. Zvečer, ko mama pride domov, mu pove, kaj naj skuha. Včasih si pa tudi izmisli sam. Nekega dne sem mu rekla, naj nam pripravi >cvrtino<. Obljubil je. Ko je delal prvo, se mu ni posrečila. Rekel je, da je dal v posodo premalo masti. Jaz sem se mu smejala. Bil je zelo jezen. Druge so se mu posrečile. K >cvrtini< je še naredil solato. Bilo je zelo okusno. Rekel je, da je zelo važno, koliko daš masti, kajti ponesrečena omleta je bila vsa razkosana, pa je zato ni mo-
gel obrniti.
Simona Kaučič, 4. a OŠ Bakovci
RADA PISEM
Najraje hodim k dopisniškemu krožku. Pri njem se zberemo vsi tisti, ki radi pišemo, ustvarjamo, pesnikujemo.
Vedno se s tovarišico mentorico pogovorimo, o čem bi pisali. Miji zaupamo svoje težave, ona pa nam svetuje, kako in kaj.
Ko se naslednjič sestanemo, beremo svoje prispevke in jih kritično ocenjujemo. Tako se odvajamo delati ene in iste napake in obenem spoznavamo delo novinarja, pisatelja, pesnika ali lektorja.
Moja mamica in atek doma bereta moje spise. Tega sem zelo vesela. Le-ti so bili že večkrat objavljeni. In o čem pišem? O vsem. O stvareh, ki me obdajajo, o svojih doživljajih, o ljubezni ali pa sprostim svojo fantazijo.
Mariana Hampo, 6. a
COS Gornji Petrovci
SPOMINI NA TITA
Čeprav je minilo že šest let od njegove smrti, ga še zmeraj označujem kot osebo, ki je nujno potrebna ljudstvu, da ga vodi in usmerja po pravi poti, ki pelje do težko dosegljivega prijateljstva, enotnosti, enakopravnosti, svobode ...
Zelo dobro se še spominjam tovariša Tita, ki je prihajal med ljudstvo le z nasmeškom na licih. Majhne gubice v kotičkih tankih ustnic, ki so zmeraj govorile o večnem prijateljstvu, neodvisnosti, o prostosti, so kazale, da naš maršal ni več rosno mlad. Pa vseeno. Imeli smo ga radi. Čakali smo na trenutke, ko se s sijočim obrazom pojavi na televiziji in ko s svojim globokim, možatim glasom spregovori v mikrofon radijskega sprejemnika.
Komaj sem se pričela postavljati na noge in preizkušala korake, že mi je mama pričela razlagati pomen besede TITO, ki je bila z zlatimi črkami zapisana v nas, ponosnih prebivalcih Jugoslavije, pa tudi v dragih narodih vsepovsod po svetir. In ko se je prikazal v kateri koli državi, so ga množično pozdravili, posebej še otroci in ga zasuli z vsemogočim cvetjem, ki ga je ta velik mož tako rad sprejemal od majhnih pionirčkov in mladine.
Dolgo so trajala njegova potovanja, obiski v oddaljene tuje dežele, v velika mest?, ki smo jih mi poznali le iz filmov, zemljevidov, ali pa sploh nismo vedeli zanje. Prepotoval je mnogo držav in s tujimi ljudmi sklenjal prijateljstva ter mir na svetu, preden je močno zbolehal in ostal v ljubljanski bolnišnici.
Bolezen se je vlekla in bili smo že nestrpni ter zaskrbljeni ob enem, saj smo se bali, kaj bo s tovarišem Titom; ali bo ozdravel, ali pa ...
Četrtega maja pa so našo slutnjo potrdili rezki glasovi siren, ki so napolnili prostor med zemljo in sinjim nebom. Čeprav smo bili zdaj že skoraj vsi pripravljeni na Titovo smrt, so nas glasovi siren zelo vznemirili — kot bi se bili oglasili ob najbolj neprimernem času. Vendar tega zdaj več ni mogel nihče preprečiti.
»Umrl je. In kdo nas bo vodil sedaj po poti bratstva, enotnosti in pravičnosti?« so spraševali premnogi zaskrbljeni pogledi.
V tisti uri, ko so po Jugoslaviji brneli telefoni s sporočili, da se je pretrgala nit življenja našemu heroju in revolucionarju TITU, ko se je namesto filma na televiziji prikazal le črn trak, ki je pomenil smrt predsednika jugoslovanske vlade Josipa Broza-Tita, so na tisočere parov oči bile zamegljene od solza, srca pa z grenkim občutkom spoznanja, da smo ostali brez našega vsepovsod priljubljenega voditelja.
Minili so dnevi in pokopali smo Tita. Solze so še vedno polzele po licih. Nekatera so bila še polna mladosti, druga pa zgubana od starosti. Dolga procesija je s počasnimi koraki prihajala cilju nasproti, v Dedinje, kjer so med čudovito raznobarvno cvetje položili tovariša Tita.
Umrl je. Ostali pa so spomini nanj, ki ne bodo nikoli zbledeli. Še mnogo generacij bo govorilo o zvestem voditelju, ki je toliko prispeval in žrtvoval za našo svobodno Jugoslavijo.
Vsi jugoslovani smo lahko ponosni, da smo poznali tega človeka, ki nas je pripeljal na pravo pot. Ostal je in bo zapisan v naših srcih tak, kot je bil — zmeraj nasmejan v krogu mladine, sijoč od sreče in poln vedrosti, tako kakor njegove rože, ki se šopirijo s svojimi vsemogočnimi cvetovi okrog njegove grobnice, kamor še vedno prihajajo in odhajajo ljudje, ki se ga spominjajo kot svojega človeka.
In še bodo prišli...
SUZANA KUZMA, 8. a OŠ 17. oktober, Beltinci
Po Jožefu Košiču Jan Čaplovič

X. OBRTI IN PRIDOBITNE DEJAVNOSTI
A. POLJEDELSTVO
To je, zaradi narave tal, v hribih zelo mukotrpno in zelo pičlo prinaša. Ko Slovenec vidi, da je kje pognal mlad les, sklepa iz tega na rodovitnost tal in grmovja ne pusti več dalje rasti, temveč ga poseka in pripravi zemljo za rodnjo tako, da na pomlad koristno lesovje izseka in spravi domov, drugo pa iztrebi in z njim enakomerno pokrije krčevino, ki jo bo odeloval. Tako ga pusti celo poletje ležati, da se izsuši in ga jeseni na več koncih zažge, na kar je od daleč zelo lep pogled. Po požigu pobere nezgorele kose in z njimi kresi doma; ledino, ki se zdaj imenuje celina63, je zelo težko preorati, saj ga korenine, ki so obtičale v zemlji, silijo, da se venomer za hip ustavlja, in če noče zlomiti pluga, ga mora na veliko izgubo časa znova in znova dvigovati, da zdrsne čez panje. Ubogi mož se trudi v potu svojega obraza, da ne bi vedel, če mu bodo nehvaležna tla več kot samo preprosto povrnila seme, medtem ko ravninec obdeluje svoje blagoslovljeno polje žvi-žgaje in pojoč, ker ima zagotovljen pridelek. Okrog preostalih panjev zemljo z lopatami odkopljejo in jo tako deloma prekopano in deloma preorano najprej zasejejo z ržjo, potem z ajdo, v drugem letu z ovsom in jo za tem pustijo tri ali štiri leta v prelogu, kar je pri Slovencih tudi narodni način gnojenja, kajti pravšnje gnojenje ni mogoče zaradi oddaljenosti njiv in deloma zaradi pomanjkanja gnoja. To gnojenje pa tudi ni bolj mastno in izdatno, ker je v tem, da po njivi potresejo listje in jelove iglice — špiclinje (Szpiczlinje). Tak gnoj, ki sicer ne bi bil nič slabega, ko bi lahko polje z njim na debelo potresli, ne koristi mnogo, ker ga deževnica spere s hribov ali pa ga veter raznese.64 Ravninci o vsem tem ne vedo nič, ker imajo obilico slame in spravljajo dober gnoj za svoja ravna polja, in zaradi tega ne vedo za pomanjkanje kruha.
Slovenci pridelujejo pšenico, rž, ozimni in jari ječmen, oves, prijevico63, lečo, razne vrste fižola, koruzo, ajdo, lan, konoplje, ber,66 krompir, repo, zelje in proso. Pridelujejo pa od vsega tega ta več, oni manj, kakor ima kateri pripravljene njive.
Ajdo pridelujejo največ takrat, če z jesensko setvijo ni bilo vse v redu. Ako dež in mraz prizadeneta setev, morajo proso, koruza in krompir popraviti škodo. Če se izjalovi tudi to upanje, pridejo Slovenci v stisko s kruhom. Ajda navadno zelo dobro obrodi, so primeri, ko daje en mernik čez štirideset mernikov; pogosto jo sejejo v prelog ali stmišče, tudi zaradi čebel, ki jo zelo pridno obletavajo.6’
Hribovski Slovenci zdajejo največ denarja za laneno in konopljeno seme, za vino, raznovrstno sadje in žganico.
ŽIVINOREJA
Na ravnini so pašniki dobri, v hribih redki, pusti in izpostavljeni hudournikom, ki nanosijo blato, zaradi česar je tudi živinoreja bolj skromna. Tudi poletna paša je zelo bedna, ker so hribi pusti, peščeni in kameniti, globeli pa take, da človek ne more pogledati dol, ne da bi se zgrozil, in v katera strmoglavi mnogo goveda, ki išče pašo in si pri tem polomi roge in noge. Pozimi kmet komaj zmore dovolj slame za živino, da ne govorimo o senu. Pogosto je na pomlad v taki stiski, da potrga s strehe sajavo slamo in jo polaga živini. Zato je živina majhna in slaba. Dosti na boljšem je živina Porabcev, ker imajo dovolj sena in slame, rezanico pa še k vsemu poparijo ter zmešajo z rženo moko in soljo. Bi želeli, da bi se kdo potrudil in tudi hribovce poučil, kako bi svoje gospodarstvo bolj smotrno vodili.
Vole za vleko najraje kupujejo v Zagorju, t. j. v bližnjem predelu Hrvaške, ker so prepričani, da imajo tam najbolj zdravo živino.
VINOGRADNIŠTVO
je glavna zaposlitev hribovskih Slovencev, katerih slehernik ima tudi ob najmanjši hiši svoje gorice. V dobrih letinah je to glavni vir njihovih dohodkov, če pa trta ne poplača težkega de-
Prevaja Štefan Smej
la, je zanje veliko gorje, ker ne samo, da si ne morejo zlahka preskrbeti potrebnega, marveč ostane neplačana tudi letno določena dajatev gospodi (gorno, hribovsko pravo, ius montanum) in se v naslednjem letu zelo nakopiči.'”
Pri nakupovanju in prodajanju je na gospostvih Nadasdyjev in Batthyanijev v veljavi mera, imenovana vedro, ki drži 52 poličev.”
Slovenska vina so dobra in znana (Totsagi borok). Najboljša so na Kukeču, v Bokračih (Bo-kracs), Sebeborcih (Sz. Biborcz), Dušanovcih (Dusanocz) in Vršiču (Vrsicz).70 V drugi razred spadajo tista iz Vučje Gomile (Zsidahegy), Koša-rovec (Kosarhaza), Domajinec (Domaincz) in Vadarec (Tivadarcz). (V svojem topografskem leksikonu Valyi napačno pripisuje kraju Rakičan izvrstna vina, ker ta kraj nima goric.) Druga vina spadajo v tretji razred.
Poglavitna vrlina teh vin je, da se dajo za daljši čas uskladiščiti in da pivca po njih ne boli glava, kakor npr. od medžimurskih vin. So diure-tična" in krepčilna, zaradi česar si ga bolni Slovenci v čutari dajejo pod zglavje in si s tem, da ga pogosto pijejo, pridobivajo nazaj svoje prejšnje zdravje.
Pod vinogradi rastejo slive, ki jih Slovenci skrbno negujejo in iz njihovih sadežev žgejo zelo močno žganico, ki ji daleč naokrog ni enake.
OPOMBE:
“V bližini Beltinec je ledinsko ime za njive, ki se še danes imenujejo Celine.
"Nekaj deset let preden je zapisovalec opisoval načine gnojenja, so bile ukinjene gnojne dajatve, zaradi katerih je bilo gnojenje še slabše. V XVIII. stoletju je prenehala gnojna dajatev, dajanje hrane gosposkim lovcem, plačevanje paznikov pri delu in davek od ognjišča. Izpričano je, da so gnojno dačo plačevali na Srednji Bistrici, v Črenšovcih, Polani, Brezovici in v Gornji Lendavi. O navedenih dajatvah govori Urbarium Szrednje Bisztrcze iz leta 1782, formular, str. 16, 17. Vse navedeno po: Ivan Zelko, Gospodarska in družbena struktura tumiške pražupnije po letu 1381, SAZU, Ljubljana 1972.
"Neke vrste pšenica z latinskim imenom Triticum spelta, dr. Angela Piskernik jo v Ključu za določanje cvetnic in praprotnic, Ljubljana 1951, imenuje tudi sev-ka.
"Pri Čaploviču je zapisano Mohar (Fench, pannicum germanicum): po navedenem delu A. Piskernikove gre za ber, rastlino z latinskim imenom Setaria italica, ki jo imenujejo tudi »nemško proso oz. nemški kruhek«. (Prav tam, str. 342.)
"Da bi ugotovili, kako uspešno je bilo pridelovanje ajde v tistem času, si lahko pomagamo z omenjenim delom Ivana Zelka, Gospodarska in družbena struktura tumiške pražupnije, Lj. 1972, str. 13 in dalje, kjer pravi, da so uporabljali različne mere; za merjenje žita so uporabljali quadratal, ki je držal 26 litrov. Dva quadrantala ustrezata približno enemu merniku, ki je v župnijah gornjega Prekmurja znašal 56,6 litra. V različnih virih je mernik imenovan kobol, metreta major, modius major in cubulus.
Požunsko vedro je bilo manjša mera kot mernik in je prav tako rabilo kot mera za žito in vino. Količina žita štirih požunskih veder je v glavnem ustrezala trem mernikom.
Ker ne vemo, katero od zgoraj omenjenih mer je imel avtor v mislih, ko je uporabljal izraz »Metzse««, za katerega se slovarska razlaga glasi: »... stara nemška in avstroogrska žitna mera, zelo različne količine,« moramo vzeti neko srednjo količino v litrih.
Požunsko vedro je držalo, kakor lahko izračunamo, okrog 45 litrov. Srednja vrednost obeh najbolj verjetnih mer je torej okrog 50 litrov. — Nadaljni račun pokaže, skupaj s tehtanjem ajde (liter ajde tehta približno 0,8 kg 1), da so iz posejanih 40 kg ajde pridelali 1600 kg!
Pri Košiču je zapisano, da so iz 4 keblov (kobol) pridelali 140. V tem primeru se razmerje 1 proti 40 za nekoliko zmanjša na 1 proti 35, ostaja pa še vseeno zelo veliko. Ker so enim mernikom posejali I oral (prav tam, str. 14), je bil po Košičevi verziji hektarski donos 35 stotov.
Tudi če razumemo pod mernikom tako imenovano dunajsko mero, ki je v drugi polovici 18. stoletja znašala 30,75 1, to ne spreminja tako ali drugače navdihnjenega zapisa avtorja o rodnosti ajde. — O tej vedo ljudje sploh povedati, da je bila včasih mnogo večja, najsibo razlog v drugačnem podnebju, načinu obdelovanja zemlje ali semenu.
“O ius montanum in dajatvah glej: Vilko Novak, Kmečko vinogradništvo v Prekmurju, Zbornik Etno-grafskog muzeja u Beogradu 1953, 70—76.
"Glej opombo " 1
’"Vršič so gorice pri Bogojini! — opomba V. Novaka. ”To so taka, ki ženejo na vodo.
SRBOHRVAŠČINA V LIPNICI
Že pred dobrima dvema desetletjema so na gimnaziji v Lipnici na avstrijskem Štajerskem uvedli pouk srbohrvaškega jezika, kar je glede na jezikovne razmere na tem območju svojevrstna posebnost. Profesor Johann Koron, avstrijski državljan, po rodu iz Slavonije, ki že 11. leto poučuje srbohrvaščino, nam je zaupal, da gre za maturitetni predmet, iz katerega vsako leto maturira nekaj učencev. Med njimi so tudi iz dvojezičnih, nemško-slovenskih vasi v okraju Lipnica, kot so: Gradišče, Klanci, Lučane, Er-novž, Špilje, Oboki, Krsnica, Ve-če in Pesnica, prav tako pa iz Mlak, Radvanja in Sobote v okraju Deutschlandsberg.
Zakaj ne slovenščina, nas je zanimalo, in dobili smo odgovor, da najbrž zato, ker je srbohrvaško jezikovno območje v Jugoslaviji večje od slovenskega. To naj bi bilo prevladujoče merilo
pri odločitvi za uvedbo tujega jezika na lipniški gimnaziji. Tudi na trgovski akademiji v Gradcu so več let poučevali srbohrvaščino, vendar so jo lani ukinili.
B. Ž.
CVEN

V okvira praznovanj 30. občinskega praznika je TVD Partizan s Cvena organiziral partizanski mnogoboj. Udeležilo se ga je 74 tekmovalk in tekmovalcev treh društev Partizan občine Ljutomer: Domačega s Cvena, iz Ljutomera in Stročje vasi. Ekipno je zmagal Partizan Cven s 1584 točkami pred Ljutomerom 1224 in Stročjo vasjo 257,5 točke.
Kljub slabemu vremenu je bil mnogoboj dobro organiziran.
D. L.
Osvežilna brezalkoholna pijača
Osvežilna brezalkoholna pijača
RUM COLA GIN TONIC CHERRY COLA
7* RUM COLA GIN TONIC CHERRY COLA
RUM GOLA GIN TONIC CHERRY COLA (talias)
RUM COLA. GIN TONIC CHERRY COLA
STRAN 14
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986

ŠPORT
I—Ob 20-letnici NTK Sobota
Am
RAJKO MLINARIČ — predsednik skupščine TKS Ljutomer
Kadri in sredstva — največji problem
PRL — moški
Rezultati — 8. in 9. kolo
»V ljutomerski občini smo kljub težavam, s katerimi se srečujemo, dosegli določen razvoj telesne kulture na vseh področjih. V občini na šolah delujejo šolska športna društva, ki uspešno izvajajo že ustaljeni program. Naša prizadevanja bodo morala biti v tem, da popestrimo njihove programe z nekaterimi tekmovanji, kajti prav ta so kovačnica kadrov za razvoj tekmovalnega športa. V športni rekreaciji imamo v občini prav tako nekatere že ustaljene oblike dela, kjer velja omeniti delavskošportne igre, ki pridobivajo na množičnosti, akcije plavanja in smučanja, krose in razne turnirje, predvsem v malem nogometu. Na tekmovalnem področju velja na prvem mestu omeniti konjski šport, ki se že dalj časa uveljavlja ne samo v republiki in državi, temveč tudi v mednarodnem merilu. V zadnjem času se je uveljavil tudi strelski šport, saj ekipa Ljutomera z uspehom tekmuje v republiški ligi. Uspehe žanjejo tudi odbojkarji, ki jim je letos za las
ušel naslov prvaka v drugi republiški ligi. Na teh treh področjih pa si tudi v nrihodnie obetamo največ. Eden največ-jih problemov, s katerimi se srečujemo pri našem delu, je pomanjkanje kadrov, zato bo
naša naloga, da vzgoji le-teh namenimo vso pozornost. Poleg kadrov pa so poglavje zase sredstva, namenjena telesni kulturi, saj je naša občina med tistimi, ki ima najnižjo prispe-
vno stopnjo v Sloveniji. Zato imamo tudi majhne možnosti za poklicne strokovne kadre, ki pa bi nam bili zelo potrebni za hitrejši razvoj telesne kulture. V ljutomerski občini imamo zadovoljivo število asfaltinih površin po krajevnih skupnostih, primanjkujejo pa nam pokriti telesnokulturni objekti. V Ljutomeru je bil sprejet samoprispevek za gradnjo telovadnice, zato upajmo, da bomo v naši občini v kratkem dobili tako zelo potrebno telovadnico, brez katere si ne moremo zamišljati višje oblike telesne kulture. Naša prizadevanja bodo tudi v tem, da v Ljutomeru zgradimo teniška igrišča, kajti za to dejavnost je med mladimi in starejšimi veliko zanimanje.
Sicer pa bomo v občini razvijali telesno kulturo v okviru naših finančnih in kadrovskih možnosti.« Takole razmišlja predsednik skupščine TKS Ljutomer, Rajko Mlinarič.
Feri Maučec
Toko : Bakovci II	22:11
Krog H: Polana	25:21
Toko (ml.) : Lendava	31:17
Bistrica :Toko (ml.)	39:17)
Lendava : Krog II	21:31
Polana : Toko	24:29
Toko	8	6	0	2	248:176	12
Krog II	8	6	0	2	230:172	12
Bakovci II	7	6	0	1	180:159	12
Bistrica	7	3	1	3	198:132	7
Polana	8	3	1	4	216:171	7
Lendava	8	1	0	7	177:272	2
Toko (ml.)	8	1	0	7	145:292	2
Petnajst državnih naslovov
Namiznoteniški klub Sobota iz Murske Sobote je športni kolektiv, ki se pohvali z izrednimi tekmovalnimi dosežki. V preteklih dvajsetih letih so igralci Sobote osvojili 15 državnih naslovov, 16 drugih in 22 tretjih mest. Ekipno so bili v pionirski in mladinski konkurenci štiri-
ropskem mladinskem prvenstvu. Poleg tekmovalnih uspehov so igralci NTK Sobota osvojili kar sedem naslovov športnikov Pomurja v posamični konkurenci (Žekš 4, Vinčec 2 in Kovač) ter bili petkrat razglašeni za najboljši športni kolektiv Pomurja. To so torej do-
PNL
Rezultati — 21. kolo Odranci : Veržej Turnišče : Veržej Beltinka : Čarda Hotiza : Črenšovci Bakovci : Dobrovnik Renkovci : Rakičan Črenšovci	21	15	2	4
Beltinka	21	13	4	4
Odranci	21	12	6	3
Veržej 21116 4 Dobrovnik	21	9	5	7
Bakovci	21	9	4	8
Renkovci	21	9	3	9
Turnišče	21	7	3	11
Hotiza	21	6	5	10
Rakičan	21	7	3	11
Lipa	21	3	6	12
Čarda	21	1	1	19
1:1
4:1 4:0 0:1
1:0 5:1
50:25 32
54:27 30
45:29 30
38:22 28
29:26 23
41:41 22
39:44 21
48:41 17
30:36 17
38:52 17
22:48 12
17:60 3
L ONL Lendava
Rezultati — 17. kolo
— KAJAKAŠTVO -------------------------------
Vereš, Marič in Horvat v reprezentanci
Na reki Koritnici je bilo izbirno tekmovanje za sestavo državne mladinske reprezentance v spustu, ki bo sodelovala na prvem svetovnem prvenstvu v Spittalu v Avstriji. Lep uspeh so dosegli tekmovalci BD Mura iz Kroga, saj so se kar trije uvrstili v državno mladinsko reprezentanco. To so Vereš, ki je dvakrat zmagal v K-l, in pa Horvat— Marič, ki sta bila dvakrat prva v C-2. Možnosti za uvrstitev v reprezentanco pa še ima Kuzmič.
Na reki Krki je bilo prav tako tekmovanje v spustu, sodelovalo pa je 120 tekmovalcev iz 16 klubov. Uspeh so dosegli tekmovalci iz Kroga, saj so zmagali v ekipni konkurenci, med posamezniki pa so bili prvi Varga med člani v K-l (dosegel je najboljši čas), Vereš med mladinci ter Marič—Horvat med člani v C-2. Kovačič je bil drugi, Novak pa tretji.
— KOŠARKA--------------
Veterani Radenec prvi v Avstriji
V Gnasu v Avstriji je bil tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov, na katerem so sodelovali tudi košarkarji Partizana iz Radenec in pripravili prijetno presenečenje. Premagali so GAK iz Gradca z 90:70 in Sina-selkirchen z 79:62 ter postali zmagovalec turnirja. Za ekipo Radenec so tekmovali: Behek, Gider, Vrbančič, Tuta, Rajbar, Mlinarič, Hladen, Puklavec, Beltram, Madon in Mauko.
D. Mauko
Polana : Mladost	5:2
Kobilje : Lakoš	5:1
Mostje : Nedelica	3:2
Nafta : Petišovci	4:3
Bistrica : Kapca	3:1
L MNL Murska Sobota
Rezultati — 17. kolo
Pušča : Filovci	0:3
Apače : Radgona	4:3
Ižakovci : Ljutomer	2:3
Tešanovci : Doležovje	1:2
Tišina : Tromejnik	1:1
Bogata bera trofej NTK Sobota, krat državni prvaki ter trikrat drugi. Poleg tega se ponašajo z 51 republiškimi naslovi, osvojili so še 46 drugih in 68 tretjih mest v Sloveniji. V slovenskem merilu so bili devetkrat mladinski in sedemkrat pionirski prvaki, nekaj let pa so uspešno tekmovali tudi v prvi zvezni ligi, kjer so barve kluba zastopali doma vzgojeni igralci. Žekš, Horvat, Veren in Kovač so uspešno, igrali v državni reprezentanci, Veren in Kovač pa sta celo osvojila tretje mesto na evropskem pionirskem prvenstvu. To ni uspelo doslej nobeni pionirski generaciji v državi. Iz sedanje generacije velja posebej omeniti državnega mladinskega reprezentanta Benka, ki bo letos z jugoslovansko reprezentanco sodeloval na ev-
Foto: L. Klar sežki, s katerimi se lahko pohvalijo redki športni kolektivi, so pa rezultat načrtnega in organiziranega dela v klubu.
Ob letošnjem dvajsetletnem jubileju NTK Sobota so pokazali tudi svoje organizatorske sposobnosti. Uspešno so že izvedli odprto pionirsko prvenstvo Murske Sobote in turnir veteranov, jutri bodo na slavnostni seji skupščine kluba podelili plakete in zahvalne listine, osrednja prireditev pa bo od petka do nedelje, ko bo v Murski Soboti državno ekipno prvenstvo za mladince. Izdali so tudi bilten in pripravili razstavo pokalov in priznanj, ki si jo je vredno ogledati, v blagovnici Potrošnik.
Feri Maučec
II. MNL MS - vzhod
Rezultati zadnjega kola
Križevci : Vrelec	4:0
Romah : Bratonci	7:2
Prosenjakovci : Selo	4:2
Gančani : Bogojina	5:1
—JUDO------------------------------
BRON ZA RAJNARJEV0
IN VRDJUKO
V Skopju je bilo državno prvenstvo v judu za mladinke in mladince. Udeležili so se ga tudi tri mladinke in en mladinec iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Tatjana Rajnar, ki je v kat. do 66 kg zasedla tretje mesto, in Darij Vrdjuka, ki je bil v kat. do 65 kg prav tako tretji. Oba sta torej dobila bronasti medalji, kar je lep uspeh. Uspešni pa sta bili tudi štiri leta mlajši od ostalih tekmovalk Zdenka Verban in Sandra Fujs, ki sta v svojih kategorijah zasedli solidni peti mesti. Kaže, da pri soboškem Partizanu zopet uveljavljajo mlade judoistke.	,	TK
----Hokej na travi.
LIPOVCI REPUBLIŠKI IN POKALNI
PRVAK
Hokejisti Lipovec so dosegli dva lepa uspeha. V pokalnem tekmovanju so postali prvak Slovenije, potem ko so premagali zveznega ligaša ABC Pomurko. Pred zadnjim turnirjem za prvenstvo Slovenije pa so si že zagotovili naslov prvaka Slovenije.
Na 7. turnirju v Murski Soboti je ekipa Lipovec premagala Mursko Soboto z 1:0 (Čerpnjak) in ljubljansko Svobodo z 2:1 (Čerpnjak 2), Murska Sobota pa je premagala Svobodo s 3:1 (V. Zelko 2, L. Zelko 1). Zadnji tur-
nir bo v Ljubljani. Vodijo Lipovci z 21 točkami pred Svobodo, 13, Mursko Soboto, 9, in PIC Maribor, 1 točka.
S tekmovanjem v hokeju na travi so končali pionirji. Rezultati zadnjega kola: Bakovci : Polet 1:0 (Šebjan) in Kremen : Mladost 3:1 (Kučan, Kerčmar in
Gjergjek). Puconci Bakovci Mladost Polet
3 3 0 0 7:1 6
3 2 0 I 3:4 4
3 1 0 2 3:5 2
3 0 0 3 0:3 0
L. Z.
---NOGOMET
Zmaga Mure in Nafte
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura v nedeljo v Murski Soboti premagala mariborskega Železničarja z 2:0. Strelca golov sta bila Slavic in Jančar. Tekmo je dobro vodil Bukovec iz Lendave. Med tednom pa je Mura igrala v Kidričevem z Aluminijem neodločeno 2:2. Strelca golov sta bila Škaper in Jančar.
V tekmovanju območne slovenske nogometne lige je Nafta v Lendavi premagala Pekre s 4:1. Strelci za Nafto: Gavrič, Ribarič, Dovečar in Nagy. Sodil je Abraham iz Murske Sobote.
oaza
osvežuje, poživlja, neguje
—BADMINTON--------------------------—-----
LENDAVA DRUGA
V Lendavi je bil mednarodni turnir v badmintonu za 7. pokal Lendave. Udeležile so se ga štiri ekipe iz Avstrije, z Madžarske, iz ZR Nemčije in Lendave ter 27 tekmovalcev in 13 tekmovalk. Zmagala je ekipa Budimpešte pred Lendavo, Augsburgom in Gleisdorfom. Med posamezniki je zmagal Nagy pred Jankovičem in Gabhardom (vsi Bu.) ter Sekerešem (Lendava). Med posameznicami je prvo mesto osvojila Forjanova pred Csikosevo (obe Bu.), Nagodetovo in Jelenčevo (obe Ježica). V moških dvojicah sta bila Sekereš-Šendlinger tretja, v ženskih dvojicah pa Korenova in Todorovičeva četrti.
--KONJSKI ŠPORT-------------7-------------
Pokal Limbrosu iz Ade
V okviru 30. praznika občine Ljutomer so bile v nedeljo konjske dirke. Največja pozornost je bila namenjena osrednji dirki za pokal skupščine občine, kjer je sodelovalo 10 kasačev. Zmagovalca iz obeh tekov je odločil žreb, saj sta Limbros (Radulaški) in Fit (Horvat) imela enako število točk. Več sreče je imel tekmovalec iz Ade Radulaški, ki je tako osvojil pokal. Od ljutomerskih kasačev velja omeniti zmago Duene MS (M. Slavič st.) v prvi dirki, zmago Dimitrije (M. Slavič ml.) v drugi in četrti dirki. V osrednji dirki je. bila Rebeka (Puhar) četrta. V ostalih dirkah so ljutomerski kasači osvojili eno drugo in eno treti? mesto.	D. L.
NAMIZNI TENIS
Fridrih in Rihtarič presenetila
V Murski Soboti je bilo 17. tradicionalno odprto prvenstvo Murske Sobote za pionirje. Sodelovalo je 130 igralcev iz 26 klubov SRS, SRH in SR BiH. Prijetno so presenetili pomurski igralci, še posebno Aleš Fridrih, ki je med pionirji zasedel drugo mesto, in Boris Rihtarič, ki je zmagal pri ml. pionirjih. Fridrih je presenetil nekatere favorite in izgubil šele v finalu s Krkaličem z 0:2, drugo mesto pa je zanj doslej največji uspeh. Prav tako doslej največji uspeh je dosegel Rihtarič, ki je v finalu premagal Škafarja iz Olimpije z 2:1. Gerendaj seje pri pionirjih uvrstil med osmerico, Smodiš pa med šestnajsterico. Pri ml. pionirjih pa sta se Zrim in Fišer uvrstila med prvih 16. V ekipni konkurenci so pionirji Sobote (Fridrih, Gerendaj) zasedli tretje, pri mlajših pionirjih pa Beltinci (Tratnjek, Lenarčič) četrto mesto. M. U.
V NEKAJ VRSTAH
JUDO — Na 7. pozivnem turnirju Pomurja, ki je bil v Murski Soboti, je sodelovalo 52 tekmovalcev. Zmagovalci v posameznih kategorijah — pionirji — do 32 kg: Pavlič (MS), do 35 kg: Cikajlo (MS), do 38 kg: Kolmanič (Lj.), do 42 kg: Zrna (Le.), do 46 kg: Verbančič (Lj.), do 52 kg: Breznik (Le.), do 58 kg: Lešnjek (Le.) in nad 58 kg: Recek (Le); Mladinci — do 53 kg: Verbančič (Lj.), do 57 Kg: Sadi (Ca.), do 65 kg: Petrovič, (Le.), do 78 kg: Magdič (Lj.), nad 78 kg: Višer (Lj.). Absolutna: 1. Višer, 2. Magdič (oba Lj.), 3. Duh in Veldin (oba MS). Vodi Murska Sobota z 318 točkami pred Lendavo 214, Ljutomerom 200 in Cankovo 81 točk. (TK)
STRELSTVO — Ob otvoritvi avtomatskega strelišča v Beltincih je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki se ga je udeležilo 81 tekmovalcev ali 27 ekip. Ekipno je zmagala ekipa bratov Špindler iz Ljutomera s 535 krogi pred Muro 533 in Panonijo 531 krogov. Med posamezniki je zmagal Lj. Špindler (Lj.) s 186 krogi pred Štefanecem (Tiš.) 183 in Karom (Pan.) 183 krogov. (F. Matko)
AVTOMODELARSTVO — V Murski Soboti bo v nedeljo, 8. junija, ob 10: uri na ploščadi pred dijaškim domom druga dirka za državno prvenstvo daljinsko vodenih avtomobilčkov. Sodelovali bodo vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci. Na lanskem tekmovanju je Obal iz Murske Sobote zasedel tretje mesto.
ŠPORTNI RIBOLOV — Na prvem republiškem članskem prvenstvu v športnem ribolovu, ki je bilo v Novem mestu, je sodelovalo 15 ekip iz A lige. Lep uspeh je dosegla RD Ljutomer, ki je osvojila drugo mesto, Radgona je bila osma, Lendava 14 in Murska Sobota 15. Med posamezniki je po sektorjih zmagal Božič (Lj.), Škerget je bil tretji, Magdič pa deseti (oba Lj.).
ŠAH — V počastitev praznika občine Ljutomer je bil šahovski turnir. Med petimi ekipami je zmagala Radeljska Pomurje iz Murske Sobote z 11,5 točke pred Lendavo, 10,5 točke. Med posamezniki pa je bil najboljši B. Kovač pred L Kosom.
TENIS — Teniški klub Murska Sobota je pripravil klubsko tekmovanje. Med 22 tekmovalci je zmagal Kološa pred Benkom in Kuminom. V tekmovanju hrvaško-slovenske teniške lige so igrali: Murska Sobota:Cakovec 6:1, Murska Sobota:Vrbovec 4:3, Čakovec ILRadgona II 4:3 in Čakovec FRadgona I 0:7.'
STRELSTVO — V tretjem kolu občinske strelske lige Lendava v streljanju z MK puško so bili doseženi naslednji rezultati — ekipno: L Dobrovnik 685, 2. Lendava 630 in 3. Varstroj 572 krogov; posamezno: I. Cimerman 217, 2. Leiter 201 (oba Dob.) in 3. Kosi (Len.) 184 krogov.
ODBOJKA — Na odbojkarskem turnirju pionirjev v Italiji sta v slovenski reprezentanci nastopila Mitja Janža in Sebastjan Lenarčič iz Beltinec, medtem ko Darko Horvat iz M. Sobote zaradi poškodbe ni mogel nastopiti.
Sobota republiški prvak
V zadnjem kolu prvenstva v prvi A rep. ligi za člane je Sobota premagala Kranj s 7:2 (Kuzma 3, Benko 2 in Benkovič 2) in Kočevje s V:2 (Benko 3, Kuzma 2 in Benkovič 2). Radgona pa je izgubila s Kočevjem s 4:5 (Unger 2, Žekš in Žitek) ter premagala Kranj s 6:3 (Unger 3, Žekš 2 in Žitek 1). V prvi A ženski rep. ligi je Triglav premagal Soboto z 8:1 (Trček). Tako je članska ekipa NTK Sobota postala prvak Slovenije in se uvrstila v kvalifikacije za MRLZ, kjer se bo pomerila s prvakom Hrvaške in BiH.	M. U.
A * '
Avtomatsko strelišče v Beltincih
V okviru praznovanja 30-letnice SD Štefan Kovač Beltinci je bila v nedeljo slovesnost, na kateri so odprli 6-stezno avtomatsko strelišče za zračno puško, ki sd ga uredili v prostorih stare osnovne šole. Na slovesnosti — na njej so bili poleg strelcev iz ljutomerske, radgonske in soboške občine tudi predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Beltinec — je o dejavnosti in pomenu strelskega športa govoril predsednik občinske strelske zveze Murska Sobota Anton Kranjc, ki je SD Štefan Kovač Beltinci tudi podelil bronasto plaketo. O začetkih delovanja strelskega športa v Beltincih pa je obudil spomin Joge Kolarič starejši. Avtomatsko strelišče za zračno puško, ki je tretje v soboški občini in je stalo okrog 600.000 dinarjev, so prizadevni člani SD Štefan Kovač zgradili ob pomoči TKS Murska Sobota, KS in nekaterih delavnih organizacij. Strelišče pomeni pomembno pridobitev za Beltince in širšo okolico, koristno pa ga bodo lahko uporabljali tako v tekmovalne kot obrambne namene. Strelišče je odprl predsednik skupščine TKS Murska Sobota Milan Bratkovič.
F. Maučec
--ROKOMET--------------------------------—
DELOZA PRVAK
V drugi republiški ženski rokometni ligi — vzhod so imeli zadnje kolo. Deloza je v Veliki Polani odigrala tekmo z Lisco in zmagala z 20:14. Najboljši strelki: Gamzetova 8 in Bačvičeva 3. Beltinka pa je izgubila v Radečah s 16:18. Najboljši strelki: Tkalčeva 6 in Puklavčeva 5. Tako je ekipa Deloze iz Velike Polane postala prvak lige in se je uvrstila v republiško ligo.
V tekmovanju moških so Bakovci premagali Veliko Nedeljo s 37:13. Najboljša strelca: Koželj 8, Lebar 7. Krog pa je izgubil z Branikom v Mariboru s 27:33. Najboljša strelca sta bila Varga in Meolic. V soboto zvečer bo derbi tekma v Krogu med Bakovci in Krogom, ki bo odločila o tem, ali bodo Bakovci prvak.
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
15. STRAN
IZ UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Veliko opozoril je bilo že na račun voznikov, ki v križiščih radi izsiljujejo prednost in takrat se lahko zgodijo najhujše prometne nesreče. Tako se je zgodila minuli teden prometna nesreča, v kateri je za posledicami poškodb umrl Evgen Martinec iz Tropovec. 27. maja ob 15.00 je vozil voznik osebnega avtomobila Evgen Cigut iz Borejc iz Murske Sobote proti Vanči vasi. V križišču cest Tropovci — Kupšin-ci je prav takrat iz Tropovec pripeljal voznik motornega kolesa Evgen Martinec, ki je izsiljeval prednost. Prišlo je do trčenja, ki ga Cigut ni mogel preprečiti. Martinec je na kraju nesreče umrl.
22. maja ob 10.15 seje peljala kolesarka Darinka Žalig iz M. Sobote po kolesarski stezi v Panonski ulici proti Cankarjevi. V križišču je neprevidno prečkala cesto. Prestrašila se je neznanega tovornega avtomobila in padla, pri tem pa se je telesno poškodovala.
25. maja ob 19.30 se je Žaj De-la-Daniel iz Vidma ob Ščavnici
Z izsiljeno prednostjo v smrt
peljal z motornim kolesom proti Zihlavi. Pred motorno kolo se mu je pripeljal kolesar K. D. iz Vidma. Motorist je močno zavrl, vendar je zadel kolesarja, ki je dobil hude telesne poškodbe. 26. maja ob 14.00 se je voznik kolesa z motorjem Alojz Ulen iz Lipovec peljal po kolesarski stezi v naselju Rakičan proti Beltincem. V križišču proti Jezerom je voznik osebnega avtomobila Franc Žitek iz Rakičana izsilil prednost in zadel Ulna ter ga hudo telesno poškodoval.
28. maja ob 15.20 sta šla po lokalni cesti v Ključarovcih Majda Kšela in njen sin. Ko sta prišla do doma, sta se ustavila, otrok pa je Skočil čez cesto, po kateri se je pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Topolovec iz Veržeja. Kljub zaviranju je zadel otroka, ki se je telesno poškodoval.
28. maja ob 23.30 se je peljal voznik osebnega avtomobila Branko Vohar iz Hrastja —Mote iz Križevec proti Radencem. Zunaj naselja je z neprimerno hi-
trostjo zapeljal v ovinek, nato pa v obcestni jarek in v betonski most. Pri nesreči seje telesno poškodoval.
Uprava za notranje zadeve Murska Sobota razpisuje
javno dražbo
za prodajo osebnih avtomobilov in motornih koles, ki bo 16. 6. 1986 ob 10. uri na dvorišču UNZ Murska Sobota, Arhitekta Novaka 5:
— Osebni avto VW 1200 J
— Osebni avto citroen GS spec. — Osebni asvto zastava 750 LC — Osebni avto zastava 750 lux — Osebni avto zastava 101 — Osebni avto zastava 850
— Moped 14TLS
letnik 1075 letnik 1976 letnik 1979 letnik 1978 letnik 1980 letnik 1981 letnik 1975
izklicna cena
220.000,-
200.000,—
150.000,—
170.000,—
170.000,—
170.000,—
30.000,—
Kupec plača prometni davek od izklicane cene po predpisani stopnji.	(L ..
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati 10% varščine od izklicne cehe.
Ogled vozil je možen v petek, 13. 6. 1986, od 7. do 15. ure na dvorišču UNZ Murska Sobota.
SVET
SREDNJE DRUŽBOSLOVNE IN EKONOMSKE ŠOLE
MURSKA SOBOTA, Titova 4
razpisuje dela in naloge
1.	ravnatelja
2.	pomočnika ravnatelja
(dopolnjevanje delovne obveze z učno obvezo)
Za ravnatelja in pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor: — ima visokošolsko izobrazbo, — ima pedagoško izobrazbo,
— ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno izobraževalnem delu
— ter s svojo celotno, poklicno in družbeno aktivnostjo uveljavlja humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje in ima moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela.
Kandidat bo imenovan za 4 leta. Nastop dela 4. 10. 1986.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju z razpisom določenih pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na zgornji naslov z oznako »za razpisno komisijo.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijave na razpis.
novo!
premog v vrečah takoj
lahko nabavite
v poslovalnici
KURIVO
v Murski Soboti
TOZD MERKUR
Delovne nezgode
26. maja okoli 18.50 je Jože Močnik iz Stare Nove vasi pomagal Stanku Gregorinčiču pri urejanju fasade na stanovanjskem objektu. Zaradi neprevidnosti je padel z lesenega odra In se hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v soboško bolnišnico. 31. maja ob 8.30 sta Friderik Čurman in njegov sin iz Sotine v bližnjem gozdu podirala smreko. Močan veter je odžagano drevo zanesel na visokonapetostno električno žico, ki seje pretrgala, kar je povzročilo prekinitev električnega toka. Škode je bilo za 30 tisoč dinarjev.
Med kosilom so mu ukradli orodje
29. maja se je Marjan Goleč iz Brezovca (občina Bjelovar) s službenim poltovomim avtomobilom ustavil pred gostiščem Zvezda v Beltincih, kjer je imel kosilo. Na avtomobilu je imel razno orodje, ki so mu ga neznanci ukradli. Vrednost ukradenega orodja, last Ina-Naftaplina iz Zagreba, je 130 tisoč dinarjev. Za tatovi poizvedujejo delavci milice.
POROKE
Mesec maj se je bohotil v svoji naravni lepoti. Cvetje in svežina zelenila sta prekrivali naše prelepe gričke kot slavospev pomladi. Le farni zvon je med petjedm ptic otožno naznanjal, da je prenehalo biti srce Janka Kolerja, zvestega negovalca in občudovalca naravnih danosti naše Prlekije. Slovo iz domačije ... je bila zadnja želja v času, ko je čutil, da bo tokrat moral zapustiti hišo svojih prednikov, kot njen zadnji Koler. Po domače Peskošakov Janko je bil v svojih najboljših letih zgledni vinogradnik. S pridom je koristil pridobljeno znanje iz kmetijske šole in se sam nenehno strokovno izpopolnjeval. Njegovo umno gospodarjenje je spremljala težnja po vsem sodobnem. Po vojni, ko se je vrnil iz ujetništva, je bil med zagnanci, ki so veliko pripomogli k elektrifikaciji zaselkov po hribih. Marsikdo je prav pri Janku dobil prva napotila za pravilno sadjarjenje, pridobivanje prvovrstne kapljice, živnorejo in podobno. Kronološko je spremljal in zapisoval letine in druge zanimivosti od I. svet, vojne dalje. Vse do svoje težke bolezni je bil poln vedrine in humorja, kar je bila njegova posebnost vse življenje, ki se je končalo le nekaj dni po osemdesetem rojstnem dnevu.
Kapelčani smo se poslovili od hudomušnega strica, prijaznega soseda in umnega krajana. Pogrešali ga bodo njegove češnje, marelice, vinograd in hišica pod hribom, ki se je še tesneje stisnila k
Delavski svet tozda Zenska oblačila DO Tovarna oblačil in perila MURA Murska Sobota razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa
direktorja tozda
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka in višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri in 5 oz. 8 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog poslovodnega organa ali delavca s posebnimi pooblastili v gospodarskih delovnih organizacijah.
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi kadrov-sko-socialni službi DO Mura z oznako »za razpisno komisijo«.
MARLES
marles
Lesna, stavbna in pohištvena industrija Maribor n. sol. o.
Delavski svet tozda TOVARNA POHIŠTVA Ljutomer
RAZPISUJE
na podlagi 95. sklepa delavskega sveta in 44. člena Statuta tozda dela in naloge
tratini.
MIJA
Individualnega
poslovodnega
organa — direktorja tozda
za štiri leta z začetkom dela s 1. 8. 1986.
Ivan PRANKLIN, mizar, Murska Sobota, Staneta Rozmana 12 in Marjana VOROŠ, delavka, Murska Sobota, Staneta Rozmana 12, Jožef ŠTEVANEC, medicinski tehnik, Gropovci 22/b in Jožefa MARTINEC, tekstilna tehnica, Kupšinci 36, Ludvik KOZIC, vodovodni inštalater, Murski Petrovci 3 in Simona MORČIČ, gimnazijska maturantka, Murska Sobota, Okt. revolucije 46, Branko BEZNEC, predmetni učitelj. Gornja Radgona, Trg svobode 8 in Nada KOLER, študentka PA, Orehovski vrh 5, Drago BRUNEC, strojni ključavničar, Dokležovje 166 in Kristina PRKIČ, pravnica, Bakovci Ob Muri 1, Anton ZADRAVEC, kmetovalec, Lipa 27 in Brigita HORVAT, ekonomska tehnica, Rakičan, Partizanska 31, Marjan VERBAN, delavec, Murska Sobota, Gregorčičeva 32 in Snježana PONGRAC, delavka, Donja Dubrava, Vladimira Nazora 7.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje.
— da imajo višjo izobrazbo lesne, organizacijske, ekonomske, gradbene ali druge družboslovne smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti;
— da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog.
PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE, p. o. LJUTOMER, ORMOŠKA C. 3
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in nalkoge
VEČ TESARJEV
Pogoja: IV. stopnja strokovne izobrazbe (KV tesar), 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, na območju občin Ljutomer, Gornja Radgona, Ormož.
Pisne prijave z izpolnjevanjem objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Proizvodno gradbeno podjetje, p. o., Ljutomer, Ormoška c. 3.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi.
O izbiri bomo obvestili kandidate v 3Q dneh po izteku razpisnega roka. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev (kratek življenjepis, dokazila o doseženi strokovni izobrazbi in o delovnih izkušnjah) v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
MARLES MARIBOR
TOZD TOVARNA POHIŠTVA
69240 LJUTOMER
Kolodvorska c. 3
— s pripombo »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
CARINARNICA GORNJA RADGONA
Razpisna komisija pri Carinarnici Gornja Radgona objavlja naslednja dela in naloge:
Pomurski zdravstveni center — Delovna skupnost M. Sobota objavlja prosta dela in naloge
vodje službe za AOP
za nedoločen čas.
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ustrezne tehniške ali ekonomske smeri in
— 3 ali 5 let delovnih izkušeni pri AOP.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center — Delovna skupnost M. Sobota, Arh. Novaka 2 b.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
1. šofer
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
končana šola za poklicne voznike, izpit za. C kategorijo, starost nad 18 let. Ppleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi posebne pogoje po Zakonu o carinski službi (Ur. list SFRJ, št. 56/80).
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne vloge s priloženimi dokazili in administrativno takso 8,— din pošljite na naslov: CARINARNICA GORNJA RADGONA, za razpisno komisijo, najkasneje 15 dni po objavi razpisa. Pozneje prispelih vlog komisija ne bo upoštevala.
RAZPISNA KOMISIJA
p C D T II c
U L II I U U Avtobusni promet Maribor, n. sol, o.
TOZD
AVTOBUSNI PROMET
SVET
OSNOVNE ŠOLE CANKOVA
razpisuje
prosta dela in naloge
— ravnatelja Osnovne šole Cankova za 4 leta
Za ravnatelja je lahko imenovan:
— kdor izpolnjuje pogoje 137. člena Zakona o osnovni šoli, — kdor ima ustrezne moralnopolitične lastnosti in organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbenopolitične aktivnosti v 15 dneh po objavi razpisa, z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem postopku za imenovanje.
Komisija za delovna razmerja
Osnovne šole Cankova
razpisuje
naslednja dela in naloge
— učitelja glasbenega pouka, P ali PRU, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom;
— učitelja biologije—kemije, P ali PRU, za določen čas, s polnim delovnim časom za šolsko leto 1986/87 — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa.
CERTUS, tozd AP M. Sobota,
obvešča
cenjene potnike, da je s 1. 6. 1986 začel veljati novt avtobusni vozni red za vozno sezono 1986/87.
V novi vozni sezoni je Certus, Avtobusni promet M. Sobota, uvedel nekatere spremembe in dopolnitve, na katere vas želimo opozoriti.
— Tako je od 1. 6. 1986 končna avtobusna postaja v Matjašev-cih in ne več v Trdkovi.
— Redna vožnja ob 19.15 iz Lendave v Dobrovnik od 1.6. 86 vključuje tudi vas Turnišče.
— Na novo je uvedena redna vožnja med-M. Soboto in Sotino z odhodom iz M. Sobote ob 11.00 in s povratkom iz Sotine ob 12.00.
— Avtobus, ki pelje iz M. Sobote v Piran, ima prihod v Piran zaradi vožnje po avtocesti Ljubljana—Postojna že ob 13.00.
— Na novo je uvedena direktna avtobusna proga med M. Soboto in Čakovcem z odhodom iz M. Sobote ob 10.20 in povratkom iz Čakovca ob 12.10.
— Na novo se uvede direktna avtobusna proga med Ljutomerom in Lendavo (skozi Razkrižje) z odhodoma iz Ljutomera ob 5.00 in 13.15 ter povratkoma iz Lendave ob 6.10 in 14.10.
Podrobnejši pregled prevozov z avtobusi pa si lahko ogledate v novoizdani knjižici Avtobusni vozni red 1986/87 podjetja Certus.
STRAN 16
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 5. junija 1986	§t . j7
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
(Odgovorni urednik: Martin Vinčec
Vsebina
139.	Odlok o dopolnitvi odloka o vzdrževanju in upravljanju javnih poti v občini Gornja Radgona
140.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
141.	Zaključno poročilo odbora za zbiranje in razporejanje občinskega samoprispevka za obdobje 1981 — 1985
142.	Odlok o novelaciji zazidalnega načrta »Industrijska cona Gornja Radgona«
143.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Gornja Radgona
144.	Sklep o imenovanju sekretarja Skupščine občine Gornja Radgona
145.	Sklep o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona
146.	Sklep o izvolitvi podpredsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona
147.	Sklep o imenovanju predstojnikov upravnih organov Skupščine občine Gornja Radgona
148.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Gornja Radgona
149.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Gornja Radgona
150.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Gornja Radgona
151.	Sklep o veljavnosti sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1986—1990
152.	Sklep o spremembi oz. dopolnitvi Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci
153.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Lendava za obdobje 1986—1990
154.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990
155.	Sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava za obdobje 1986—1990
156.	Ugotovitveni sklep o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990
157.	Sklep o povprečnem osebnem dohodku v letu 1985 v občini M. Sobota
158.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1986
159.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci, za naselje Krajna
STRAN 17 VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
139
Na podlagi 12. člena zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) 3. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 36/83) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 5. 1986 sprejela
ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O VZDRŽEVANJU IN UPRAVLJANJU JAVNIH POTI V OBČINI GOR. RADGONA
l.člen
Dopolni se 13. člen v zadnji alineji z:
— zmanjšati višino svetlega profila poti pod 4.0 m.
2. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 34-4/84-10
Datum: 12. 5. 1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Fridau Peter
140
Na podlagi 21. člena pravilnika o kniženju davkov občanov (Ur.list SRS, št. 2/73 in 1/82) in na podlagi 2. odstavka 206. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 5. 1986 sprejela
ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985 izkazuje:
— skupna obremenitev	338.151.382
— plačila in preplačila	323.680.949
— znesek dolga zavezancev	23,874.669
— znesek preplačil zavezancev	9.404.236
— obračunski saldo — dolg zavezancev	14.470.433
3.	člen
Zaključni račun obsega:
— bruto bilanco na obrazcu Kd — 6
— bilanco na obrazcu Zr — 1
—	pregled skupno doseženega prometa za leto 1985
—	pregled dolgov in preplačil na obrazcu Zr — 3
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 400-3/86-05
Datum: 12/5-1986
Predsednik Skupščine občine G. Radgona Fridau Peter
141
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona, Uradne objave št. 41/81 in 7/86 je skupščina občine na ločenih sejah ZZD, ZKS in DPZ, dne 12. 5. 1986 sprejela
ZAKLJUČNO POROČILO ‘
ODBORA ZA ZBIRANJE IN RAZPOREJANJE OBČINSKEGA
SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE 1981-1985
Zaključno poročilo zajema obdobje od 22/5-1981 do vključno 5/3-1986, ko seje iztekalo obdobje občinskega samoprispevka za obdobje 1981 — 1985. Poročilo zajema sredstva občinskega smoprispev-
ka po stopnji 1 % in sredstva iz prispevne stopnje prav tako 1 %. Sredstva iz samoprispevka so se delila 0,50 % za investicije na področju zdravstva in 0,50 % za področje šolstva in otroškega varstva. Sredstva iz prispevne stopnje pa so se delila 0,60% za investicije na področju zdravstva in 0,40 % za področje šolstva in otroškega varstva.
V obdobju 1981 — 1986 je bilo zbrano za investicije na področju zdravstva v višini 135.823.997 din oziroma iz samoprispevka 58.660.179 din in iz 0,60% 77.163.818 din, za šolstvo in otroško varstvo v višini 110.226.576 oziroma iz samoprispevka 58.854.547 din in iz 0,40 % 51.372.029 din oz. skupaj 246.050.573 din.
Za zbiranje in razporejanje občinskega samoprispevka je bil od strani skupščine občine izvoljen 5-članski odbor. Odbor se je v začetnem obdobju tekoče sestajal, posebej še v obdobju, ko so nastopile določne omejitve pri investicijskih izgradnjah. Vsa zbrana sredstva so se tekoče nazakovala na žiro račun investitorjev in to po sprejetem referendumskem programu in sicer za zdravstvo PZC M. Sobota TOZD Zdravstveni dom G. Radgona, za šolstvo in otroško varstvo pa občinski izobraževalni skupnosti v G. Radgoni.
Investicije na področju zdravstva
Iz sredstev za investicije na področju zdravstva se občinski samoprispevek praktično izvaja že drugo 5-letno obdobje. V prvem 5 letnem obdobju so bili zgrajeni objekti za osnovno zdravstveno dejavnost in še delno nekaj objektov skupnega pomena v Rakičanu — pralnica in kotlovnica s toplotnimi podpostajami.
Iz tekočega srednjeročnega referendumskega programa pa se je zgradilo:
—	kuhinja s plinsko postajo,
—	prostor za sežig smeti,
—	za nabavo rentgenskega aparata pri Zdravstvenem domu G. Radgona,
—	v izgradnji pa je še kirurški blok v Rakičanu.
Proti koncu leta 1984 je osrednji gradbeni odbor ugotovil, da ~ predvidena sredstva referendumskega programa ne bodo zadostovala za izgradnjo kirurškega bloka v Rakičanu. Odbor se je odločil, da je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev potrebno iti v dodatno zbiranje sredstev z željo, da bi bil projekt čimprej usposobljen ter predan svojemu namenu. Zaostreni pogoji gospodarjenja in pogoji visoke inflacije vse bolj vplivajo na podražitve in s tem zvezi na zbiranje še dodatnih sredstev. Čimprejšnja izgradnja tega prepotrebnega objekta pa bo vsekakor pomenila boljše pogoje zdravljenja, kar je že naša dolgoletna želja. Pogoji dela v stari kirurgiji so nemogoči, ker ne
ustrezajo niti strokovno medicinskim niti sanitarno higienskim vidikom. Po dosedanjih predvidevanjih bo objekt predan svojemu namenu v letu 1986. Največji problem pa predstavljajo sredstva za opremo, brez katere se strokovno medicinsko delo v objektu ne more začeti, zato bodo še nadalje usmerjeni vsi napori za dodatno zbiranje sredstev, vključno z republiško solidarnostjo.
Po podatkih PZC M. Sobota je občina G. Radgona nakazala v obdobju 1981 do 31/12-1985 po posameznih virih naslednja sredstva (sredstva za rentgenski aparat niso zajeta):
—	samosprispevek	51.895.669,70
—	iz prispevne stopnje 0,60 %	73.829.876,05
—	akcija dodat, zbiranja sredstev	16.355.036,50
—	prostovoljni prispevki	301.800,00
—	drugi viri	505.025,00
142.887.407,25
kar predstavlja 16,1 % deleža od skupne dosedanje investicijske vrednosti.
Investicije na področju otroškega varstva
Sredstva za investicije na področju otroškega varstva so se v tem srednjeročnem obdobju porabila za prizidek Vzgojnovarstvene organizacije V Gornji Radgoni in za adaptacijo vzgojnovarstvenega objekta v Apačah. Z obeh virov (prispevne stopnje in samoprispevka) je bilo za ta objekt porabljeno 32.089.926,30 din.
Investicije napodročju vzgoje in izobraževanja
Iz referendumskega programa je bila v tem srednjeročnem obdobju na področju vzgoje in izobraževnaja dozidana osnovna šola v Radencih, v teku pa so vse priprave za gradnjo 2. faze osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici. Za izgradnjo teh objektov je bilo porabljeno skupaj 4.584.628,55 din referendumskih sredstev. Ostanek sredstev namenjenih za vzgojo in izobraževanje in otroško varstvo pa se zbira za izgradnjo druge faze osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici.
Podrobnejši prikaz zbranih in nakazanih sredstev je razviden iz priložene tabele, ki zajema vse vire po letih, kakor tudi koliko sredstev je bilo nakazano.
G. Radebna. 7/3-1986
PREDSEDNIK ODBORA
Stane RIBIČ, 1. r.
Odbor za zbiranje in razporejanje občinskega samoprispevka
Zbrana in odvedena finančna sredstva od prispevne stopnje in občinskega samoprispevka za obdobje 22. 5. 1981 do 5. 3. 1986
ZDRAVSTVO	OTROŠKO VARSTVO IN IZOBRAŽ.
	iz dohodka 0,60	iz samopr. 0,50	Skupaj	iz dohodka 0,40	iz samopr. 0,50	skupaj	VSEGA SKUPAJ
I. Zbrana sredstva I98l	6.354.932	4.070.822	10.425.754	4.166.400	4.070.822	8.237.222	18.662.976
1982	9.274.851	6.535.684	15.810.535	6.129.527	6.534.522	12.664.049	28.474.584
1983	9.908,199	8.079.360	17.987.559	7.132.798	8.084.291	15.217.089	33.204.648
1984	18.791.894	12.539.548	31.331.442	12.054.304	12.730.631	24.784.935	56.116.377
1985	29.500.000	22.154.000	51.654.000	20.300.000	22.153.000	42.453.000	94.107.000
1986	3.333.942	5.280.765	8.614.707	1.589.000	5.281.281	6.870.281	15.484.988
	77.163.818	58.660.179	135.823.997	51.372.029	58.854.547	110.226.576	246.050.573
II. Nakazano - PZC M. Sobota	77.163.818	55.917.556	133.081.374	... 			133.081.374
— ZD G. Radgona	—	2.698.960	2.698.960	—	—	—	2.698.960
— OIS G. Radgona	—	—	— 	51.372.029	58.810.995	110.183.024	110.183.024
—prom, proizv.	—	43.663	135.823.997	—	43.552	43.552	87.215
Nakazano skupaj:	77.163.818	58.660.179		51.372.029	58.854.547	110.226.576	246.050.573
G. Radgona, marec 1986	Predsednik odbora
Stane RIBIČ, 1. r.
142
<Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 5. 1986 sprejela
ODLOK
o novelaciji zazidalnega načrta »Industrijska cona Gor. Radgona«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme novelacija zazidalnega načrta »Industrijska cona Gornja Radgona«, ki ga je izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB Komunaprojekt Maribor pod štev. 205/32-1 — januar 1986.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	grafične priloge:
—	• izrez iz prostorskega dela družbenega plana M = 1 : 5000
—	kopijo katastrskega načrta z obodno parcelacijo M = 1 : 2880
—	arhitektonsko zazidalna skica z zakoličbeno situacijo M = 1 : 2000
—	komunalne naprave M = 1 :1000
—	prometno tehnična ureditev
b)	obrazložitev k zazidalnemu načrtu
c)	pravilnik o kanalizaciji
č) soglasje pristojnih organov in organizacij
d)	pregled stroškov za izvedbo komunalne opreme in pripravo zemljišča
«TDAU 1Q WCCTMIIT
e)	podatki o izrabi površin
— zazidane površine
— prometnice
— železnice
3. člen Meja zazidalnega načrta poteka med naslednjimi koordinatnimi točkami:						
točka			x -Os		V-OS	
od	točke	1	5.169.222	5.576.407	nato	do
od	točke	2	5.169.137	5.576.442	nato	do
od	točke	3	5.169.162	5.576.488	nato	do
od	točke	4	5.169.094	5.576.528	nato	do
od	točke	5	5.169.149	5.576.643	nato	do
od	točke	6	5.169.247	5.576.586	nato	do
od	točke	7	5.169.258	5.576.610	nato	do
od	točke	8	5.169.318	5.576.585	nato	do
od	točke	9	5.169.424	5.576.678	nato	do
od	točke	10	5.169.486	5.576.756	nato	do
od	točke	11	5.169.515	5.576.811	nato	do
od	točke	12	5.169.305	5.576.993	nato	do
od	točke	13	5.169.349	5.577.058	nato	do
od	točke	14	5.169.326	5.577.075	nato	do
od	točke	15	5.169.387	5.577.149	nato	do
od	točke	16	5.169.345	5.577.248 c	nato	do
od	točke	17	5.169.240	5.577.160	nato	do
od	točke	18	5.169.024	5.577.432	nato	do
od	točke	19	5.169.115	5.577.505	nato	do
od	točke	20	5.169.110	5.577.531	nato	do
od	točke	21	5.169.086	5.577.529	nato	do
od	točke	22	5.169.083	5.577.556	nato	do
od	točke	23	5.169.129	5.577.560	nato	do
od	točke	24	5.169.126	5.577.601	nato	do
od	točke	25	5.168.858	5.577.942	nato	do
od	točke	a	5.168.882	5.577.963	nato	do
od	točke	b	5.168.799	5.578.045	nato	do
od	točke	c	5.168.822	5.578.067	nato	do
točka			X -os		y-os	
od	točke	d	5.168.901	5.577.980	nato	do
od	točke	26	5.168.976	5.578.047	nato	do
od	točke	27	5.178.976	5.778.129	nato	do
od	točke	28	5.168.954	5.578.154	nato	do
od	točke	29	5.169.000	5.578.197	nato	
poteka po severni parcelni meji ceste M-10/1 do						
od točke		30	5.169.312	5.578.759	nato	do
od točke		31	5.169.333	5.578.736	nato	
po zgornjem robu murske terase do						
od	točke	32	5.169.850	5.577.126	nato	do
od	točke	33	5.169.850	5.577.084	nato	do
od	točke	34	5.169.655	5.577.925	nato	do
od	točke	35	5.169.534	5.577.795	nato	do
od	točke	36	5.169.502	5.577.743	nato	do
od	točke	37	5.169.440	5.577.666	nato	do
od	točke	38	5.169.334	5.577.573	nato	do
od	točke	39	5.169.274	5.577.500	nato	do
izhodiščne točke			5.169.222	5.576.407	nato	do
STRAN 19 VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
Zemljišča ležijo v k. o. Mele in k. o. Črešnjevci
4	. člen
Na obravnavanem območju se bodo razvijale naslednje glavne dejavnosti:
—	transportna dejavnost (železniška postja, blagovnotransportni center, parkirišče tovornih vozil)
—	servisna dejavnost
—	proizvodna dejavnost (avtomobilske nadgradnje, mobilaro bloki, TV kabli, elektronika, konfekcija)
—	predelava mesnih izdelkov
—	hladilnice (sadje itd.)
—	zbiranje in sortiranje surovin za reciklažo
—	prodaja (traktorji, avtomobili, kovine, kovinski izdelki itd.).
Z realizacijo načrtovane izgradnje se doseže:
—	povečanje proizvodnih kapacitet obstoječega proizvodnega programa
—	pričetek proizvodnje novih proizvodov
—	izgraditev novih proizvodnih in servisnih objektov
—	ureditev zunanjih funkcionalnih površin objektov in transportnih objektov in poti (deponije, nakladališče, prekladališče, parkirišče, dovoznice, peš poti itd.).
5.	člen
Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja se mora upoštevati sledeče urbanistične in arhitektonske oblikovalske pogoje:
—	- industrijske objekte je oblikovati skladno z že obstoječimi objekti v posameznih sredinah (smer slemena, enotno oblikovana ostrešja, enake kritine, enake fasade)
—	višina industrijskih objektov do 9 m
—	poslovne objekte je oblikovno urediti skladno zgledom industrijskih objektov
—	višina poslovnih objektov je P do P + 1
—	za zelenitev služijo avtohtone rastlinske vrste listavcev z močno krošnjo.
6.	člen
Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja se komunalno opremljanje izvaja na sledečih osnovah:
Prometna ureditev: notranji promet je dvosmeren in priključen na magistralno cesto na že obstoječih urejenih križiščih, razen začasnega priključka za »Prodajni center«, ki se lahko uporablja le za uvoz iz smeri G. Radgona.	_________
Z izgradnjo ceste med DO Gorenje Elrad in TOZD »Moda« se uredi dodaten priključek IC na lokalno cesto G. Radgona—Sp. Ivanjci.
Za osebni promet se uporabljajo iste ceste in priključki ter parkirišča ob posameznih kompleksih objektov. Ob južnem robu zazidave je zgraditi nadomestno cesto na kmetijske površine s križanjem železniške proge izven postajnega objekta v nivoju ter jo navezati na obstoječo cesto.
Peš poti: Iz smeri Gor. Radgona se vzdolž magistralne ceste M 10—1 uredi enostranski pločnik na levi strani ceste kot podaljšek že delno zgrajenega pločnika do »Prodajnega centra«, kjer za smer Gorenje— Elrad prečka cesto in nadaljuje ob zahodni strani do industrijske ceste.
Avtobusna postaja je v središču IC ob magistralni cesti, do katere so ob internih cestah urejeni pločniki za pešce.
Vodovod: Omrežje sanitarne in eventuelne tehnološke vode je priključeno na primarni vod G. Radgona—Radenci, enako tudi hidrant-no omrežje.
Kanalizacija — fekalne vode: Območje je ločeno na tri posamezne sisteme in to: 1. Avtoradgona z lastno čistilno napravo na katero je vezan celoten del severno od železniške proge z izjemo »Prodajni center«; 2. TOZD MODA z lastno čistilno napravo; 3. Južni del ob železniški progi z začasno urejenim usedalnikom »Emšer« na katerega so navezani vsi objekti direktno, razen predvidene predelave mesnih izdelkov, ki mora imeti lastno industrijsko čistilno napravo pred spustom v skupno kanalizacijo.
Meteorne vode: je iz industrijske cone speljati v glavno kanalizacijo preko pravilno dimenzioniranih lovilcev maščob.
Odpadne vode iz servisnih delavnic: je speljati v glavno kanalizacijo preko pravilno dimenzioniranih lovilcev maščob.
Elektrika: vir visoke napetosti je speljan iz RTP Šratovci do posameznih transformatorskih postaj.
Javna razsvetljava je predvidena ob pločnikih.
PTT vod je speljan do centralne razvodne omarice, od tod naprej pa do posameznih uporabnikov z zemeljskim kablom.
Toplotna energija: posamezni uporabniki urejajo ogrevanje in dovod toplotne energije z lastnim toplotnim objektom. Obstoječe kotlovnice so na težko kurilno olje, za deponijo se koristijo obstoječe'cisteme. Kot alternativni vir energije je predvideti zemeljski plin s srednjetla-čnim vodom skozi IC ter potrebne merilno reducirane postaje.
7.	člen
Zazidalni načrt se izvaja po etapah v skladu z razvojnimi programi posameznih uporabnikov prostora. Z izgradnjo železniške postaje se ukine proga od »Prodajnega centra« do obstoječe ž. p. v Gornji Radgoni.
8.	člen
Investitorji in izvajalci so dolžni pri izvajanju zazidalnega načrta zagotoviti :
—	zgraditev proizvodnih objektov, infrastrukturnih objektov ter komunalnih naprav in vodov v skladu z zazidalnim načrtom in v skladu z zahtevami za nemoteno obratovanje v obstoječih objektih;
—	zgraditev objektov in naprav, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred onesnaževanjem zraka v skladu z zazidalnim načrtom
—	zgraditev objektov in naprav, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred onesnaževanjem voda v skladu z zazidalnim načrtom.
9.	člen
Med investitorji in krajevnima skupnostima G. Radgona in Črešnjevci—Zbigovci se sklene poseben sporazum o ureditvi vplivov investicije na prostor.
V sporazumu se uredijo predvsem naslednje zadeve:
—	zagotovitev pravične odškodnine oškodovancem, ali zamenjavo-zemljišč kmetovalcem, ki jim je kmetijska proizvodnja edini vir dohodka;
—	financiranje peš poti in cestne povezave IC z lokalno cesto G. Radgona — Sp. Ivanjci in dokumentacije;
—	financiranje eventuelnih skupnih komunalnih naprav.
10.	člen
Za izgradnjo železniške postaje bo potrebno porušiti in odstraniti eno stanovanjsko hišo z gospodarskimi poslopji.
Za izgradnjo nadomestnih objektov se bodo uporabile pare. št. 397, 407, in del parcele 398/1 in 401/2 vse k. o. Mele.
Nadomestni objekti so pritlični, stanovanjska hiša je lahko podkletena in lahko uporabi podstrešje za bivalne prostore.
11.	člen
Stanovanjski objekti pare. št. 38 k. o. Mele se ne sinejo adaptirati, preurejati, dozidavati ali nadzidavati niti se zanje ne sme graditi nadomestni objekt.
12.	člen
Stanovanjske in gospodarske objekte, ki so zajeti v območje zazidalnega načrta, je možno adaptirati, preurediti, dozidati in nadzidati, oz. na istem mestu zgraditi nadomestni objekt, katerega velikost je lahko v mejah toleranc določenih s tem odlokom.
Izjema iz tega določila st. objekta, navedena v 10. in 11. Členu tega odloka.
13.	člen
Odstopanje od predpisanih ugotovitev se dovoljuje za 0.5 etaže po višini, do 2 m po širini oz. dolžini objekta in do 2 m za komunalne naprave. Sprememba namembnosti zemljišča, naprav in objektov ni dovoljena.
14.	člen
Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu pristojnem za urejanje okolja v občini Gor. Radgona.
15.	člen
Sedanje površine kmetijskih zemljišč se do predvidenih gradenj objektov in naprav uporabljajo kot kmetijske površine in se morajo intenzivno obdelovati.
16.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija »Uprava inšpekcijskih služb občine G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota«.
17.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o sprejemu zazidalnega načrta industrijske cone G. Radgona—Mele »ob progi« (Ur. objave, št. 15-174/79).
18.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-2/84
Datum: 12. 5. 1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Fridau Peter
144
Na podlagi 205. člena in 248. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela
SKLEP o imenovanju sekretarja Skupščine občine G. Radgona
L
Za sekretarja Skupščine občine Gornja Radgona se imenuje Feliks PETEK, pravnik, Črešnjevci 131, Gornja Radgona.
II.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-4/85-SO
G. Radgona, 14. april 1986
Predsednik skupščine občine G. Radgona FRIDAU Peter 1. r.
145
Na podlagi 205. in 256. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 12. maja 1986 sprejela
SKLEP o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona
L
Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr., Mladinska 5 Gornja Radgona.
II.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-7/86-SO
G. Radgona, 12. maj 1986
Predsednik skupščine občine G. Radgona FRIDAU Peter 1. r.
143
Na podlagi 205. čl., 239. čl. in 240. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gornja Radgona na ločenih sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Gornja
Radgona
L
Za predsednika Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Peter FRIDAU, srednja izobrazba. Strma ul. 11, Gornja Radgona.
II.
Za podpredsednika Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Vinko ROUS, poklicna šola, Delavska pot 12, Gornja Radgona.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
številka: 020—7/86-SO
G. Radgona, 14. aprila 1986
Predsednik zbora združenega dela:  Tomaž PETERNELJ 1. r.
Predsednik družbenopolitičnega zbora: Dušan ZAGORC 1. r.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti: Jože IVAČIČ 1. r.
146
Na podlagi 205. člena in 256. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 12. maja 1986 sprejela
SKLEP o izvolitvi podpredsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine G. Radgona
I.
Za podpredsednika Izvršnega sveta je izvoljen:
Jože FARIČ
H.
Za člane izvršnega sveta so izvoljeni:
Danica DVANAJŠČEK
Ivo VUK
Drago KUR
Janko KRALJ
Milan KURBUS
Franc ŠTRAKL
Jože KOCUVAN
Jožica KAUČIČ
III.
Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 202-7/86-SO
G. Radgona, 12. maj 1986
Predsednik skupščine občine G. Radgona FRIDAU Peter 1. r.
147
Na podlagi 205. člena in 282. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona ha skupnem zasedanju Zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 12. maja 1986 sprejela
SKLEP o imen vanju predstojnikov upravnih organov Skupščine občine Gornja Radgona
I.
Za predstojnike upravnih organov so imenovani:
1.	Jože FARIČ, za predsednika komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
2.	Ivo VUK, načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
3.	Drago KUR, načelnik oddelka za ljudsko obrambo
4.	Janko KRALJ, načelnik oddelka za notranje zadeve
5.	Milan KURBUS, direktor uprave za družbene prihodke
6.	Darinka BODANEC, načelnica oddelka za občo upravo
7.	Franc HOLC, načelnik geodetske uprave
II.
Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 020-7/86-SO
G. Radgona, 12. maj 1986
Predsednik
skupščine občine Gornja Radgona
FRIDAU Peter 1. r.
148
Na podlagi 241. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 14. aprila 1986 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Gornja Radgona
I.
Za predsednika družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Dušan ZAGORC, predmetni učitelj, Partizanska c. 37, Gornja Radgona.
II.
Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljena Irena PETEK-FERENC, ekonomski tehnik, Kidričevo naselje 6, Radenci.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-7/86-SO
G. Radgona, 14. april 1986
Predsedujoči delegat
Alojz ARZENŠEK 1. r.
STRAN 20 VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
149
Na podlagi 241. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Zbor združenega dela skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 14. aprila 1986 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela skupščine občine Gornja Radgona
I.
Za predsednika Zbora združenega dela Skuščine občine Gornja Radgona je izvoljen Tomaž PETERNELJ, ekonomski tehnik, Mladinska ul. 14, G. Radgona.
II.
Za podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Jože DUNAJ, ekonomist, Kapelski vrh 1, Radenci.
m.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-7/86-SO	J
G. Radgona, 14. april 1986
. *
Predsedujoči delegat	’	,
Ivo KNUPLEŽ 1. r.	/
|	;	'j I
150	<	I
Na podlagi 241. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, šf. . 41/81 in 7/86) je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 14. aprila 1986 in 12. maja 1986 sprejčl ' , I
C- >
SKLEP	* .
o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Gornja Radgona
l
I.
Za predsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Gornja Radgona je izvoljen Jože IVAČIČ, pravnik, Pohorskega bata- ' Ijona 6, Radenci.
II.
Za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine ‘ Gornja Radgona je izvoljen Rudi KETIŠ, skladiščnik, Žg. Kocjan 5, j Radenci.
III.	I
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah ( pomurskih občin.
I
Številka: 020-7/86-SO
G. Radgona, 12. maj 1986
Predsedujoči delegat: Rihard OVCEK 1. r.
151
Na osnovi 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer in v skladu s Samoupravnim sporazumom o te- ' meljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer t za obdobje 1986—1990 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer na seji dne 7. 5. 1986 sprejela	t
SKLEP O VELJAVNOSTI samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1986—1990
1.
Zbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer sta ugotovila, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1986—1990 podpisala večina udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske" skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1986—1990 je sklenjen.
2.
V skladu s 17. in 18. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1986—1990 združujejo delovni ljudje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti sredstva po naslednjih stopnjah:
1.	Za potrebe v občini:
a)	iz dohodka:
—	za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje ude-
ležencev NOV in kmetov-borcev NOV	1,500 % na BOD
—	za prenovo starih stanovanjskih predelov	0,370 % na BOD
b)	iz čistega dohodka:
—	za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev po načelu vzajemnosti
—	za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj, kreditiranje nakupa etažnih zasebnih stanovanj ter gradnje zasebnih stanovanjskih hiš za lastne potrebe OZD okrog oziroma toliko sredstev, da se zagotovi načrtovani obseg reševanja stanovanjskih potreb delavcev, udeležencev samoupravnega sporazuma.
2.	Za potrebe v republiki:
a) iz dohodka:
— za ureditve, obnove oz. dograditve bivalnih razmer v zavodih za usposabljanje otrok
0,975 % na BOD i
2,400 % na BOD .
. y S ’	’ ’ t
j
in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	za nastavitev udeležencev MDA b) iz čistega dohodka:
—	za sofinanciranje kadrovskih stanovanj nepovratno
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost, združujejo za potrebe solidarnosti po naslednjih stopnjah: — Za potrebe v občini: iz dohodka, osnova je čisti dohodek — za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov borcev NOV —' za prenovo starih stanovanjskih predelov — Za potrebe v republiki: iz dohodka, osnova je čisti dohodek — za ureditev, obnovo oz. dograditev bivalnih razmer v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
— za nastanitev udeležencev MDA Delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, združujejo sredstva po naslednjih stopnjah: — Za potrebe v občini:
a) iz dohodka, osnova BOD:
— za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov-borcev NOV — za prenovo starih stanovanjskih predelov b) — za reševanje stanovanjskih vprašanj, kreditiranje nakupa etažnih stanovanj, graditve individualnih stanovanjskih hiš za lastne potrebe
Sredstva se združujejo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti obč. Ljutomer — Za potrebe solidarnosti v republiki: Iz dohodka, osnova BOD:
— za ureditve, obnove oz. dograditve bivalnih razmer v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
— za nastanitev udeležencev MdA Št.: 121/85
Datum: 7. 5. 1986
0,132 % na BOD
0,003 % na BOD
0,020 % na BOD
1,500 % na BOD 0,370 % na BOD
0,132 % na BOD
0,003 % na BOD
1,500 % na BOD 0,370 % na BOD
3,395 % na BOD
0,132 % na BOD
0,003 % na BOD
Predsednik skupščine SSS LJUTOMER EMIL KUHAR, pravnik 1. r.
153
Na podlagi 19. člena Statuta Občinske skupnosti za ceste Lendava in 16. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Lendava za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske skupnosti za ceste na seji obeh zborov dne 14/5—1986 sprejela
SKLEP o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Lendava za obdobje 1986—1990
1.
Skupščina Občinske skupnosti za ceste Lendava ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1986—1990 podpisala večina udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Lendava za obdobje 1986—1990 je sklenjen.
2.
Po 5. členu SaS o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Lendava združujejo delavci OZD in skupnosti ter delovni ljudje po stopnji 0,50 % od osnove BOD iz dohodka.
3.
Sredstva se plačujejo na naslednje zbirne račune pri SDK Lendava:
51920-842-021-609 za OZD iz gospodarstva
51920-842-021-614 za OZD iz negospodarstva 51920-842-021-61402 za občane
Lendava, 14/5-1986
Predsednik skupščine:
Jože VARGA 1. r.
154
Na podlagi 19. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava in skladno s 79. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990 je skupščina SSS na seji obeh zborov dne 6. 5. 1986 sprejela
SKLEP o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990.
1.
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1986-1990 podpirala večina udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana SSS občine Lendava za obdobje 1986—1990 je sprejet.
152
Na osnovi 3. čiena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 37. člena Statuta krajevne skupnosti Ižakovci je svet KS Ižakovci na seji dne 19. 5. 1986 sprejel
SKLEP
o spremembi oz. dopolnitvi Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci, sprejetega M referendumu dne 4. oktobra 1981.
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 18. 5. 1986 se program iz 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci, sprejetega na referendumu dne 4. oktobra 1981 spremeni oz. dopolni z alineo:
— SOFINANCIRANJE IZGRADNJE ZBIRALNICE MLEKA V IŽAKOVCIH.
2.	člen
Za sofinanciranje programa iz 1. člena tega sklepa je potrebnih 700.000.- din.
3.	člen
Svet Krajevne skupnosti Ižakovci se pooblašča, da morebitni ostanek sredstev od zgoraj navedene izgradnje razporedi v skladu s finančnim načrtom za celo 1986.
4.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Predsednik Skupščine KAVAŠ Jože, 1. r.
2.
V skladu z 49., 51. in 52. členom SaS o temeljih plana SSS občine Lendava ža obdobje 1986—1990 bomo združevali sredstva po naslednjih prispevnih stopnjah:
1.	Za potrebe v občini:
—	solidarnost v občini iz dohodka
—	vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu iz čistega dohodka
—	večja vzdrževalna dela in prenova stanovanjskega fonda iz čistega dohodka — nepovrat
no
—	za vzdrževanje stanovanjskih potreb svojih delavcev
oz. skladno s SaS o temeljih plana OZD oz. skupnosti ali pa določijo delavci za vsako leto ob sprejemu zaključnega računa
2.	Za potrebe v republiki:
—	za urejanje domov namenjenim mladostnikom z motnjami v duševnem in telesnem razvoju iz dohodka
—	za bivalne pogoje MDA iz dohodka
—	za sofinanciranje kadrovskih stanovanj, nepovratno iz čistega dohodka
1,18 % na BOD
0,70 % na BOD
0,30 % na BOD
2,80 %na BOD
0,132 % na BOD
0,003 % na BOD
0,020 % na BOD
3.	Sredstva za prenovo in večja vzdrževalna dela se plačujejo na račun štev. 51920-842-021-18327 pri SDK Lendava, ostali zbirni računi ostanejo nespremenjeni.
Lendava, 6. 5. 1986
Predsednik skupščine: Branko Bratkovič, 1. r.
155
Na podlagi 17. člena Statuta Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava in skladno s 16. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za varstvo pred poža-
158
rom občine Lendava za obdobje 1986—1990 je na zasedanju obeh zborov skupščine dne 15. 5. 1986 sprejela
SKLEP o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava za obdobje 1986-1990.
1.
Skupščina SIS za varstvo pred požarom občine Lendava ugotavlja, daje SaS o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava za obdobje 1986—1990 podpisala večina udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Lendava za obdobje 1986—1990 je sklenjen.
2.
V skladu s 7. členom SaS o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Lendava bodo uporabniki združevali sredstva za izvajanje programa požarne varnosti in sicer:
—	6 % od tehničnih premij, ki jih izdvajajo območne zavarovalne skupnosti,
—	0,32 % od BOD zaposlenih v občini iz dohodka, — 1 % od katastrskega dohodka občanov.
Lendava, 15/5-1986
Predsednik skupščine:
Gazdag ing. Franc, 1. r.
156
Na podlagi 13. člena Statuta Komunalne skupnosti občine Lendava, 45. Člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990, sklepa skupščine Komunalne skupnosti na seji dne 29/4-1986 skupščine Komunalne skupnosti občine Lendava objavlja
UGOTOVITVENI SKLEP o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990
L
Ugotavlja se, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—1990 podpisala večina organizacij združenega dela in drugih udeležencev samoupravnega sporazuma in da je pravno veljavno sprejet.
II.
Udeleženci Samoupravnega sporazuma bodo za obdobje 1986—1990 izločali sredstva za opravljanje komunalnih storitev kolektivne komunalne rabe 1,5 % iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov.
III.
Ugotovitveni sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se s 1/6-1986.
Lendava, 14/5-1986
Predsednik
skupščine Komunalne skupnosti:
Milan VAJDA dipl. oec. 1. r.
157
Na podlagi 6. člena Odloka o uvedbi samoprispevka v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 4/86) je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 13. maja 1986 sprejel naslednji
SKLEP:
1.	Povprečni osebni dohodek za leto 1985 v občini Murska Sobota znaša 597.486— dinarjev.
2.	Letni pavšalni znesek samoprispevka, ki ga plačujejo občani, ki so na začasnem delu v tujini, v višini 1 % od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu, znaša za leto 1986 5.975.— dinarjev.
Številka: 06-11/86-5
V M. Soboti, 13. maja 1986
Predsednik izvršnega sveta Janez STOTL, 1. r.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990 je Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer na seji obeh zborov, dne 25. 4. 1986 sprejela
SKLEP
O OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ZA LETO 1986
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi ter drugih občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 27,5 %,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 5.000 din.
3.	člen
Za preužitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca
— kmeta, uživalce stalnih pokojnin ter člane družinske in gospodarske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca-delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oz. organ ali organizacija, ki plačuje preživnino, prispevek 980 din mesečno.
4.	člen
Združeni kmetje, ki se na podlagi posebnega sklepa skupščine prijavijo za pridobitev pravice do socialne varnosti, plačujejo prispevek po stopnji 0,50 % od povprečnega bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
5.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) plačujejo prispevek od osnove od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
6.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo v letu 1986 prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 12,50 %,
S tem si osebe iz L odstavka tega člena zagotavljajo popolno solidarnost tudi pri pokrivanju stroškov nesreč pri delu in poklicnih boleznih.
7.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več ko eno leto v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
8.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti plačujejo prispevek na zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.	. h;
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo, ta preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko stopi ta sklep v veljavo.
9.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po objavljeni veljavni prispevni stopnji.
10.	člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, po predpisih o delovnih razmerjih pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz bruto osebnega dohodka po veljavni prispevni stopnji.
11.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo v višini 10 % prejete pokojnine v preteklem letu.
12.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in pokrajin, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%.
13.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, za delav-ce-upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za de-lavce-kmete, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicne bolezni po stopnji 8 % od bruto prejemka. Zavezanec za plačilo prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oz. prejemka.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Štev.: 88/86-1-3/2
Datum: 25. 4. 1986
Predsednik skupščine OZS
Milan ROŽMAN, 1. r.
159
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in 42. člena statuta krajevne skupnosti Gederovci, je skupščina krajevne skupnosti Gederovci na seji dne 18. 4. 1986 po predhodni odločitvi zbora delovnih ljudi in občanov naselja Krajna sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci, za naselje Krajna.
1.	člen
Razpiše se referendum za del območja krajevne skupnosti Gederovci, za naselje Krajna. Referendum bo 22. junija 1986 na običajnem glasovalnem mestu od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	adaptacijo vaško-gasilskega doma in prizidavo garaž
—	asfaltiranje cest in vzdrževanje vaških poti ter rekonstrukcijo mostov
—	vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja
—	urejanje pokopališča
—	razširitev telefonskega omrežja.
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 8.620.000.— din. S samoprispevkom bo predvidoma zbrano 8.620.000.— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. julija 1986 do 30. junija 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v naselju Krajna in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	5 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	- 1 % od pokojnin
—	2 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Krajna
—	5.000.— din letno pavšalisti.
b)	v delovni obveznosti:
—	občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 5 delovnih dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 3.000.— din;
—	lastniki traktorjev 8 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 3.000.— din.
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
6.	člen
Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas.
7.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85).
8.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje, za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
10.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
GEDEROVCI
Naselje Krajna
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 22. junija 1986 o uvedbi krajevnega samoprispevka za del krajevne skupnosti Gederovci, za naselje Krajna, ki se uporabi za:
—	adaptacijo vaško-gasilskega doma in prizidavo garaž
—	asfaltiranje cest in vzdrževanje vaških poti ter rekonstrukcijo mostov
—	vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja
—	urejanje pokopališča
—	razširitev telefonskega omrežja.
Samoprispevek bo razpisan za obdobje petih let in sicer od 1. julija 1986 do 30. junija 1991.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	5 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	2 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Krajna
—	5.000.— din letno pavšalisti.
b)	v delovni obveznosti:
—	občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 5 delovnih dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 3.000.— din;
—	lastniki traktorjev 8 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 3.000.— din.
Svet krajevne skupnosti Gederovci se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85).
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
11.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti Gederovci.
12.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: KS-10/86
Datum: 7. 5. 1986
Predsednik sveta KS:
Dšu	ban Drago 1. r.
Radijski in televizijski spored od 6. do 12. junija
PETEK SOBOTR NEDEUR ,PQNEDEUEKTOREKSREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
, RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
.16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 6. junija (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 7. junija (sobotna reportaža, Iskanje-znanje-ustvarja-nje 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
9.30 Tednik. 10.30 Goli svet, pregled s SP v nogometu. 16.10 TV mozaik — ponovitev. 17.10 Goli sveta — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Beli delfin, 10. del francoske risane nadaljevanke. 17.45 Flipper, 5. del ameriške nanizanke. 18.15 Gozdovi: Noben gozd ni navaden gozd, 3.-zadnji del izobraževalnega niza. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, ob-zor..ik ljubljanskega območja. 19.30 TV dnevnik. 19.45 Vreme. 19.55 Guadalajara: SP v nogometu — Brazilija: Alžirija, prenos. 21.50 TV dnevnik. 22.15 Smrtna kazen, ameriški film. 23.50-01.45/50 Monterey: SP v nogometu — Maroko:Anglija, prenos.
Oddajniki ti. TV mreže:
12.00 Roland Garros: Tenis — mednarodno odprto prvenstvo Francije — polfinale moški posamezno, prenos (slov. kom.). 19.99 Znanstveni pogovori. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Oddaja resne glasbe. 20.45 Poročila. 20.50 Sto let Danubiusa, dokumentarna oddaja. 21.40 V petek ob 22. uri, kulturni magazin.
TV LJUBLJANA
NEDELJA, 8. junija
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (reportaža z Vestnikovega vlaka, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 —
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 9. junija (šport, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami , in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 10. junija (pogovor v živo, Predstavljamo vam . . .., Iskrica), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda, spored radia Murska Sobota
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 11. junija (gospodarska tema, Iz delegatskih klopi) 18.00 - ”21-232“ - propa-gandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00	-
Jazz . . . jazz . . .jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 12. junija (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
15.40 SP v nogometu, 17.10 Poročila, 17.15 Mehika 86, 17.45 Otroški in mladinski spored, 18.45 Tv koledar, 18.55 Kviz, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 19.55 SP v nogometu, 21.45 Dempsey iz Makepeace, 22.55 Zabavna oddaja, 23.55 Mehika 86.
TV AVSTRIJA
Prvi program
6.00 SP v nogometu, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Komisar, 21.20 Moda, 22.10 Maščevanje za Jesse Jamesa (film), 23.40 Ameriška glasbena lestvica.
11.20 Poročila. 16.40 Poročila. 16.45 Naj verjamemo Lopotuhinu, 1. del sovjetskega mladinskega filma. 17.45 Jaguar, dokumentarna oddaja iz kanadske serije čudeži narave. 18.10 Goli sveta — ponovitev. 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, še nekaj zase!. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Pop delavnica, prenos radijske sklepne oddaje. 21.50 TV dnevnik. 22.05 Shamus, ameriški	film.
23.50—01.45/50 Monterey: SP v nogometu — Poljska :Portugalska, prenos.
Oddajniki II. TV mreže: 19.55/20.00 Kombinirana prenosa (slov, kom.) Ciudad de Mexico: SP v nogometu — Mehika :Paragvaj, Guadalajara: SP v nogometu — Španija :S. Irska, v odmoru propagandna oddaja. 21.45 Rezerviran čas. 22.30 Poročila. 22.35 Športna sobota. 22.55 Šahovski komentar.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
11.40 SP v nogometu (prenos), 12.00 Sedem tv dni, 12.30 Otroški in mladinski spored, 15.50 Tv koledar, 14.00 Športno popoldne, 18.30 Dok. oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 19.55 SP v nogometu, 22.15 Moški posli (film), 23.55 Mehika 86 (prenos tekme).
fer TV AVSTRIJA
Prvi program
6.00 Nogomet, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.20 Poročila, 14.25 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Dunajska glasba in anekdote, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Lawrence Arabski (film), 23.35 Munsterje-vi.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
10.00 Upokojenski dopoldan, vmes nadaljevanka Upokojenec nikoli nima časa. 15.15 Šolska TV. 16.00 Spored za tri dni. 16.05 Jezikovne uganke. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu; Madžarska— Kanada, prenos iz Irapau-ta. 21.50 Umetnina tedna. 22.00 Resnična zgodba Franka Manatta, italijan-sko-španski film. 23.30 TV dnevnik.
TV KOPER
8.05 Naš ekran. 8.25 Za otroke. 8.55 Nogomet, Madžarska—Kanada, posnetek. 10.45 Ponovitve. 15.45 Ozkotirne železnice sveta. 16.30 Dnevnik. 16.50 Telešport, Mexico ’86, pregled. 17.55 Vrata Amazoni-je. 18.20 Popevkarska TV lestvica. 19.30 TV Dnevnik. 19.50 SP v nogometu; Mehika—Paragvaj, prenos.. 22.00 Iz cikla A. Kovacs: Težki ljudje, madžarski film. 23.20 TV dnevnik.
8. junija — nedelja:
Vključitev osrednjega venskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
slo-
do
10.20 Jan Kennedy Martin: Kitajec v Scotland Yardu, 2. del angleške nadaljevanke. 11.10 Goli sveta, pregled s SP v nogometu. 11.25 Domači ansambli: Ansambel Štirje kovači. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 16.35 Poročila. 16.40 Goli sveta, ponovitev. 16.55 Fant s trobento, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, potrošniška porota. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Queretaro: SP v nogometu — ZRN :Škot-ska, prenos v odmoru propagandna oddaja. 21.45 Tito — beseda in slika neke dobe, 9. — zadnji del dokumentarne serije TV Zagreb. 22.40 Poročila. 22.55 Športni pregled. 23.45 Premor. 23.50-01.45/50 Nezahual-cojotl: SP v nogometu — Urugvaj :Danska, prenos. Oddajniki II. TV mreže: 19.45 Risanka. 20.00 Podobe časa 1760-2060, 15. del dokumentarne serije. 20.50 Poročila. 20.55 Poezija. 21.25 Morje, ljudje, obale, reportaža. 22.00 Pavlakovi, 7. del nemške nadaljevanke.
15.35 TV mozaik — ponovitev. 16.40 Goli sveta — ponovitev. 17.55 Poročila. 17.30 Razgibajmo se. 17.45 Na črko, na črko, 7. del nanizanke TV Beograd. 18.15 Poročilo s kongresa ZB NOVJ. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Podravski obzornik. 19.30 TV dnevnik in vreme. 19.50 Poročilo s kongresa ZB NOVJ. 20.05 J. Valera: Odločna Juanita, 3. — zadnji del španske nadaljevanke. 21.05 Omizje. 23.05 Poročila. 23.10 Poročilo s kongresa ZB NOVJ.
Oddajniki II. TV mreže:
15.00—17.45 Poletno popoldne. 18.00 Beograjski TV program. 19.00 športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Leon: SP v nogometu — Francija :Madžarska, prenos (slov. kom.). 22.15 Dinastija, 102. del angleške nadaljevanke.
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Zabavna oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Mehika 86, 16.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 19.55 Mehika 86 (prenos), 21.45 Dnevnik, 22.20 Dinastija, 23.05 Argumenti, 23.35 Program plus.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV LJUBLJANA [ TV LJUBLJANA
9.05 Računalniški informacijski sistemi, 1. oddaja. 9.35 Poklici v gumarstvu. 10.00 Arhitektura, 1. oddaja. 10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu. 15.15 TV mozaik — šolska TV. 16.40 Goli sveta — ponovitev. 16.55 Poročila. 17.00 Pe-denjped. 17.15 Ta čudoviti notni svet, 4. oddaja TV Sarajevo. 18.15 Poročila s kongresa ZB NOVJ. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Koroški obzornik. 19.30 TV dnevnik in vreme. 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu — Bolgarija: Argentina, prenos v odmoru žrebanje Lota. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Poročilo s kongresa ZB NOVJ. 22.25 Integrali.
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Poletno popoldne. 17.00 TV dnevnik. 17.15 Otvoritev zmajevih otroških prireditev, prenos. 18.15 Mostovi-Hidak (samo za Lj 2). 18.45 Smešne in druge zgodbe. J9.30 TV dnevnik. 19.45 Premor. 20.00 Folk parada. 20.45 Poročila. 20.50 Dokumentarna oddaja. 21.40 Moč orožja, ameriški film.
10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu. 16.10 TV mozaik — ponovitev. 17.10 Goli sveta — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Oblaček-pohajaček, 3. del. 17.45 B. Tomšič: Ravni pot, najboljši pot, TV igra. 18.15 Industrijski roboti, zahodnonemški znan-stveno-tehnični film. 18.30 Iz globine oceanov, sovjetski znanstveno-tehnični film. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Pomurski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Vročinski val, avstralski film. 21.40 Pajek pod previsom, skrajšani posnetek prenosa iz Ospa. 22.25 TV dnevnik. 22.40 Placido Domingo v čast se-
viliji.
23.50—01.45/50
Monterrey: SP v nogometu — Poljska:Anglija prenos.
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Poletno popoldne. 17.55 TV dnevnik. 18.15 Obiskovalci, 10. del otroške serije. 18.45 Nekoč in danes, 4. del izobraževalne se-
rije.
19.30 TV dnevnik.
TV LJUBLJANA
9.15 Nukijeve dogodivščine, sovjetski igrani film. 10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu. 15.15 TV mozaik — ponovitev. 16.30 Goli sveta — ponovitev. 16.55 Poročila. 17.30 Slovenske ljudske pravljice: Kako je Tratar rešil grofovo hči. 17.40 Čirule-čarule: Čarovska dežela. 17.45 Delegatska tribuna. 18.15 Poročilo s kongresa ZSMJ. 18.45 Risanka. 19.00 Da-
nes.
Posavski obzornik.
TV ZAGREB
19.55 Kombinirani prenos (slov, kom.) Toluca: SP v nogometu — Belgija: Paragvaj in Mehika :Irak. 21.45 TV dnevnik. 22.10 Kino oko — Tema: Igrani film.
19.30 TV dnevnik. 19.55 Kombinirani prenos s SP v nogometu: Guadalajara: Brazilija :Sevema Irska, Monterey: Španija:Alžirija. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Poročilo s kongresa ZSMJ. 22.25 E. Hemingway: Sonce tudi vzhaja, 4. — zadnji del ameriške nadaljevanke.
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Poletno popoldne. 17.55 TV dnevnik. 18.15 Poročilo s kongresa ZSMJ. 18.45 Sonce na dlani, L del otroške serije TV Skopje. 19.30 TV dnevnik. 19.45 Premor. 20.00 Umetniški večer. 21.40 Medigra. 21.50 Tujci in bratje, 9. del angleške nadaljevanke.
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.25 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Popotnik (film), 15.15 Sestanek brez dnevnega reda, 17.20 Kako se je ženil car Peter Arapa (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, - 20.00 Nogomet (prenos), 21.45 Tito, beseda in slika nekega obdobja, 22.35 Dnevnik, 22.55 Športni pregled, 23.20 Reportaža: Dinamo—Partizan, 23.50 Mehika 86 (prenos). ___________
TV AVSTRIJA
Prvi program
12.00 Usmeritev, 13.25 Otroški in mladinski spored, 17.30 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ukradena srca (film), 22.05 Oskar Kokoschka
TV MADŽARSKA
7.10 Mondial v 10. minutah, 12.30 Svetovno prvenstvo v nogometu, Italija—Argentina — ponovitev, 14.15 Tv — novice, 14.20 Kiss kiss — telefilm, 15.00 Opice — dokumentarec, 15.35 Andreana — Tv nadaljevanka, 16.40 Otroški program, Risanke, Zgodbe iz življenja rastlin, Lamu — deklica iz vesolja, 18.10 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv — novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD — stičišče, 20.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Kanada—Madarska in Brazilija—Al-žir — prenos, 21.45 TVD — vsedanes, 22.00 O Mondialu komentarji iz studia, 24.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Maroko—Anglija — prenos.
TV KOPER ।
710—8.30 Mondial v 10. minutah, 12.30 Svetovno prvenstvo v nogometu, Maroko—Anglija — ponovitev, 14.15 Tv — novice, 14.25 Kiss kiss — telefilm, 15.00 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja, 16.00 Film, 17.30 Risanke, 17.45 Computer — dokumentarec, 18.10 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv - novice, 19.00 Telefilm, 19.30 TVD stičišče, 20.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Španija—Irska in Mehika—Paraguay v živo, 21.45 TVD vsedanes, 22.00 O Mondialu — komentarji iz študija, 24.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Poljska—Portugalska — v živo.
8.25 Spored za otroke. 10.55 Čarolija, pon. 14.50 FJk'n roll. 15.20 Oglejmo si skupaj z Albertom Florijanom. 15.45 Možgansko prvenstvo. • 16.40 Telešport, Mexico ’86, pregled. 17.40 Guernica, kratki film. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 19.50 SP v nogometu; ZR Nemčija— škotska. 21.55 Srnic, Smac, Smoc, franc, film. 23.25 Rezervat Ruhunu. 23.50 SP v nogometu; Danska—Urugvaj.
TV KOPER
12.30 Svetovno prvenstvo v nogometu. Poljska—Portugalska — ponovitev, 15.00 Film, 16.40 Risanke, 17.05 Otroški film, 18.30 Computer — dokumentarec, 19.00 Sivi dom — tv nadaljevanka, 20.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Belgija—Irak in Nemčija—Škotska v živo, 22.00 O Mondialu — komentarji študija, 24.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Uruguay—Danska v živo.
Prvi program
6.00 Nogomet, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 100 karatov, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Pasje dirke (film).
Drug: program
17.30 Mi ljudje, 18.00 Nogomet, 18.30 Lipova cesta, 19.00 Risanke, 19.30 Čas v sliki, 19.50 Nogomet, 21.50 Čas v sliki, 22.10 Kulturni žurnal, 22.20 Schilling, 22.40 Nogomet.
Prvi program
14.30 Mehika 86 (pregled), 15.30 Poročila, 16.10 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 19.55 Nogomet (prenos), 21.45 Dnevnik, 22.15 Program plus.
Sreda, 11. junija 1986
/© ljubljanska banka
Pomurska bank«
TV AVSTRIJA
=_______i__
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Zabavna oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Mehika 86 (pregled), 16.10 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mehika 86 (prenos), 21.45 Dnevnik, 22.10 Film, 23.55 Mehika 86 (prenos).
Prvi program
15.00 Otroški in mladinski spored, 16.10 Mehika 86 (pregled), 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 19.55 Mehika 86 (prenos), 21.45 Dnevnik, 22.15 ZIP (politični magazin), 23.15 Kombinacija — kviz.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
18.10 Poročila. 18.15 Dolga je pot pred menoj, pon. dokumentarnega filma. 19.05 TV telovadba. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu; Madžarska— Francija, prenos iz Leona. 21.55 Poročila. 22.00 SP v nogometu; Sovjetska zveza—Kanada, prenos iz Ira-pauta. 23.40 Zaključek oddaje.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER
Prvi program
6.00 Nogomet, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zveneča Avstrija, 21.15 Dallas, 22.00 Bližnji posnetek, 22.45 Potovanje z Anito (film).
9.00 Nogomet Madžarska—Francija, posnetek. 15.25 Spored za 3 dni. 15.30 Popevkarska TV lestvica. 16.05 Zgodovina izumov, 3. del. 17.05 Telešport, Mexico *86, pregled. 18.05 Žene za pultom, 6. del češke serije. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu; Argentina—Bolgarija. 21.55 Studio ’86, kulturni TV tednik. 22.40 Ponujam gospodarstvu. 23.30
tTV KOPER
J___L_____
7.10 do 8.3U Mondial v 10. minutah, 12.30 Svetovno prvenstvo v nogometu, Uruguay— Danska ponovitev, 14.15 Tv — novice, 14.25 Kiss kiss — telefilm, 15.00 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja, 15.45 Giovanni od matere do matere — tv nadaljevanka, 17.00 Otroški program, Risanke, Lutkovno gledališče, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov oddaja v živo, 18.55 Tv novice, 19.00 Oprta meja, 19.30 TVD stičišče, 20.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Kanada— SSSR in Francija—Madžarska — v živo, 21.45 TVD vsedanes, 22.00 O Mondialu — komentarji študija.
7.0 do 8.30 Mondial v 10. minutah, 12.30 Svetovno prvenstvo v nogometu, Kanada— SSSR — ponovitev, 14.15 Tv novice, 14.25 Kis kis — telefilm, 15.00 Dokumentarec, 15.35 Giovanni od matere do matere — tv nadaljevanka, 16.55 Otroški program, Risanke, Kamen Marca Pola — telefilm, Lamu deklica iz vesolja, .18.10 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 20.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Italija—Koreja in Bolgarija—Argentina v živo, 21.45 TVD vsedanes, 22.00 O Mondialu — komentarji iz študija.
Prvi program
6.00 Nogomet, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.45 Vem, da moj čas ne bo prišel, 22.45 Zadnji dnevi človeštva.
15.55 Na fini, angleški način, nemška serija. 16.30 Delhi, kratki film. 16.50 Te-lešport, Mexico ’86, pregled. 18.00 Vidim, česar ti ne vidiš, nemški film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Airport ’79, ameriški film. 21.55 Glasbena biblioteka. 22.45 TV dnevnik. 22.55 Igre zanimivih ljudi. 23.50 SP v nogometu, Anglija—Poljska, prenos do 1.50.
TV KOPER d
7.10—8.30 Mondial v 10. mu-nutah, 12.30 Svetovno prvenstvo v nogometu, Italija—Koreja — ponovitev, 14.15 Tv novice, 14.22 Kiss kiss — telefilm, 15.00 Lago Maggiore — dokumentarec, 15.35 Giovanni, od matere do matere —. tv nadaljevanka, 17.10 Otroški program, Zgodbe iz življenja rastlin — dokum., Lamu — deklica iz vesolja, 18.10 Ljubezen in oblast — telenovela, Tv novice, 19.00 Odrpta meja, 19.30 TVD stičišče, 20.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Mehika—Irak in Belgija—Paraguay v živo, 21.45 TVD vsedanes, 22.00 O Mondialu — komentar iz študija, 24.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Maroko—Portugalska in Anglija—Poljska v živo.
Prvi program
6.00 Nogomet, 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.305 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Magija Davida Copperfielda, 21.00 Notranjepolitični ra-port, 21.50 Zrcalne slike, 22.05 Umetnine, 23.05 Nogomet.
TV MADŽARSKA
15.30 Šolska TV. 15.50 Poročila. 16.00 Kratki film. 16.25 Telešport; Mexico ’86, pregled dogodkov s svetovnega prvenstva v nogometu. 18.00 Novi reflektor, magazin. 19.05 TV telovadba. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu, Severna Irska—Brazilija, prenos. 21.55 Panorama, sve-tovnopolitični magazin. 22.40 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
7.10 do 8.30 Mondial v 10. minutah, 12.30 Svetovno prvenstvo v nogometu, Anglija— Poljska — ponovitev, 14.15 Tv novice, 14.25 Kiss kiss — telefilm, 15.00 Lago di Como -dokumentarec, 15.35 Tv nadaljevana, 16.55 Otroški program, Risanke, Kamen Marca Pola — telefilm, Lamu deklica iz vesolja, 18.10 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 20.00 Svetovno prvenstvo v nogometu, Alžirija—Španija in Brazilija—Irska v živo. 21.45 TVD vsedanes, 22.00 O Mondijalu — komentar iz študija
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
21. STRAN
prodam
PARCELO, primerno za vinograd in počitniško hišico, 43 a, v okolici Štrigove (Banfi) prodam. Informacije dobite pri Norbertu Fujsu, Banfi 100, p. Štrigova. Bražba bo 22. junija ob 14. uri. M-2627
PARCELO, primerno za vinograd in počitniško hišo, 57 a, starejša hiša, v okolic Štrigove (Jai-šovec) prodam. Informacije: Norb.ert Fujs, Banfi 100, p. Štrigova. Dražba bo 22. junija ob 16. uri. M-2627
TRAKTOR FERGUSON, 39 KS, starejši, v dobrem stanju, in okno (170 x 130) zastekljeno, z roleto, malo rabljeno, prodam. Štivan, gostilna Bodonci. M-2638
ZASTAVO 101, 1978. letnik, dobro ohranjeno, z rezervnimi deli ali brez njih prodam. Naslov v upravi lista. M-2639 -PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Informacije: Mele 2. M-2641
ZASTAVO 750, ugodno prodam. Čemelavci, Tavčarjeva 11, tel.: 24 940. M-2643
ZVOČNIK JBL 200 W-2225 H (2 kosa), troblje (visdkolonci) renkus-heinz 50 W (2 kosa) prodam. Tel. do 15. ure: 23 245, int. 21, Bojnec, ali Bratonci 109. M-2644
KOMPRESORSKO ŠKROPILNICO VTP-25, možen priklop na hondo, prodam. Štefan Prša, V. Polana 8. M-2645
LUŠČENO KORUZO prodam. Turnišče, Pod logom 20. M-2646 OSTREŠJE (8 x 12) prodam. Janez Gomboc, Otovci 8. M-2647
BARVNI TELEVIZOR selekto-manic prodam. Čahuk, Cvetkova 14, tel. 21 161. M-2648
PRALNI STROJ zopas ugodno prodam. Informacije od 13. do 15. ure po tel. 22 162. M-2651 KRAVO s teletom prodam. Ravenska 36, Beltinci. M-2652 TELICO in KRAVO, breji, prodam. Dobrovnik 202. M-2653 5 TELEFONSKIH DROGOV, 8 m, kostanj, prodam. Oglasite se pri: Rudolfu Žekšu, Kovačevci 37. M-2654
RENAULT 4, dobro ohranjen, ugodno prodam. Klement, Grad 172 b.
ŠOTOR braun za 4 osebe z dvema spalnicama in dodatno opremo prodam. Informacije: tel.: 73 374, zvečer. M-2656
AUSTIN 1300 prodam. Registriran do 31. 12. 1986. Milan Feuš Lomanoše 36. M-2658
ŠKODO 110, generalno obnovljeno, registrirano do maja 1987, in dve kravi, breji, kontrola A, prodam. Satahovci 24. M-2661
KOMBAJN ZMAJ 780, pripravljen za žetev, prodam. Trnje 149. M-2662
BALIRANO SENO in travo za košnjo ter klavirsko harmoniko, 120-basno, ŠKANDALI, in diatonično harmoniko, 4-vrstno, prodam. Predanovci 52. M-2663 GOLF, letnik 1978, prodam. Trstenjakova 2, Radenci, tel.: 73 215. M-2664
HRASTOVE PLOHE, 5 cm, prodam. Tel.: 73 319. M-2664 HIŠO S PARCELAMI v Bakov-cih, Panonska 14, pri M. Soboti prodam. Informacije vsak dan po 19. uri. M-2665
AVTO ŠKODA 110, neregistriran, vozen, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 46. M-2705 TRAVO ZA KOŠNJO IN KOSILNICO ALPINA prodam. Breskoč, Križevci 149 v Prekmurju. M-2706
KOTNO GARNITURO, staro šest mesecev, PLUGE IMT, 12-colne, visok odmik od tal (»klirens«), skoraj nove, prodam. Granituro dostavim tudi na dom. Križevci 78 v Prekmurju. M-2707
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 67. M-2708
KOSO ZA TOMO VINKOVIČ IN BOROVE PLOHE, debelina 10 cm, primerno za ladijski pod, prodam. Naslov v upravi lista. M-2710
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavcni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega uredni-
ka), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol. 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči-račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
MLADO KRAVO Z DRUGIM TELETOM BREJO OSEM MESECEV prodam. Venci Ferenčak, Vadarci 214. M-2709 ENOSOBNO STANOVANJE NAD ŠOPINGOM prodam. Informacije po 19. uri. Telefon: (069) 26-570. M-271I
PONY EXPRES, motor od avtomatika 3 M, letnik 1982, odlično ohranjen, prodam. Novak, Pe-skovci 3, p. Šalovci. M-2712 MOTOR ZA NSU 1200, kolesa primerna za prikolico za prevoz živine, razdelilnik vžiga (»RE-GLER«) IN DINAMO 14 V, 25 A MASA DF, žetveno napravo za kosilnico BCS, varilni aparat varstroj 400 AM P IN KOTNO BRUSILKO, novo, prodam. Mala Polana 70. M-2713
ZASTAVO 101 KOMFORT, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-2714
ŽITNI KOMBAJN HOF-HERSCHRANTZ, pripravljen za žetev, prodam. Jože Režonja, Mala Polana 41. M-2715 ZASTAVO 750 in 40 plošč, 8-re-brne, prodam. Beltinci, Gregorčičeva 11. M-2716
DRVA ZA KRAJNI PRODAM. Telefon: 25-284. M-2717 BARVNI TELEVIZOR, star sedem let, prodam. Slana, Vrtna 3. M-2720
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Krog, Murska ulica 104. M-2721
CIRKULARKO (ZA MIZO), pogon z jermenico, prodam. Noršinska c. 1, P- Murska Sobota. M-2722
KOŠNJO KAKOVOSTNEGA SENA, 70 arov, prodamo. Ogled v nedeljo, 8. junija. Filipič, Loga-rovci 59, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2723
TRAKTOR IMT 558, s kabino, mešalec za gnojnico in dvižna železna garažna vrata prodam. Naslov v unravi lista. M-2724 ZASTAVO 101 GTL, karamboli-rano, leto izdelave 1974, prodam. Murski Črnci 54, p. Tišina. M-2725
GRADBENO PARCELO V PU-ŽEVCIH PRODAM. Puževci 43. M-2726
GOLD, dizel, letnik 1984, prodam. Murska Sobota, St. Rozmana 30, telefon: 21-555. M-2733 NOV ŽELEZNI VOZ PRODAM. Silvester Hozjan, Moravci 18, p. Bučkovci — pri Budji. IN-10112
BAGER LITOSTROJ, 0,35 m1, na gumijastih kolesih, brezhiben, prodam. Brezovec 6, p. Martin na Muri. IN-19111
KOSILNICO POBJEDA (podobna BCS), z vozičkom, prodam. Branko Ščavničar, Robadje 116 (Globoka), 42312 Štrigova. IN-19110
FORD CAPRI L 1300,- letnik 1973, prodam. Aleksič, Šalinci 32, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19109
HRASTOVE PLOHE, 5 in 8 cm, 7 m1, prodam. Janez Kovačič, Gibina 46, p. Ljutomer. IN-19107
KOMBAJNA UNIVERZAL, stiskalnico massey ferguson, traktorja ferguson in zetor 55—45 ter samonakladalec SIP prodam. Dražba bo 15. junija ob 9. uri. Ivan Cerovec, Miklavec 148, 42316 Vratisinec. Le-01202 BREJO TELICO IN BREJO KRAVO prodam. Gradišče 62. M-2727
LADO 1200, prva registracija leta 1976, prodam. Telefon: 23-192. M-2729
ZASTAVO 750 prodam. Telefon: 21-087. M-2730
KRAVO Z DRUGIM TELETOM DEVET MESECEV BREJO prodam. Kuzma 76. M-2731 TRAVNIK IN VINOGRAD PRODAM. Ivanci 68, p. Bogojina. M-2459
FIAT 155 PZ, letnik 1976, z novim motorjem, prodam. Igor, Hrastje-Mota 42. Ogled od 14. do 16. ure. M-OP
IGRALNE AVTOMATE (»FLIPERJE«), namizni nogomet in light show za disco prodam. Telefon: 76-624. M-MM
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska 2. M-2732 KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Krajna 12. M-2735
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Krog, Brodarska 2. M-2734
ŠKODO 120 L, letnik 1978, ugodno prodam. Karel Gaber, Serdica 19, telefon: 21-120. M-2736
MERCEDES 200 D, letnik 1971, po ugodni ceni prodam. Movrin, Hrastje-Mota 89, p. Radenci. M-2737
KOMBAJN ZMAJ 810, pripravljen za žetev, prodam. Bagola, Beznovci 4, tel. 76-864. M-AK CENTRALNO PEČ CENTRAL 20, malo rabljeno, prodam. Nemčavci 18, tel. 24-861. M-2667
ASCONO 1,6, letnik 1978, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Gostilna Spirič, Čemelavci. M-2670 MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 33. M-2672
KRAVO IN TELICO PRODAM. Marija Gjergjek, Selo 69. M-2673
ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO BCS, v dobrem stanju, prodam. Trnje 1, p. Čren-šovci. M-2674
FIAT 750, vozen (za rezervne dele), 1650 kosov opeke modul, 150 kosov plošč, 5,5-rebrne, 3 t apna, betonsko železo, betonske mreže, koso za traktor in akacijev med prodam. Pečarovci 47. M-26?7 ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon: 78 614. M-2679
KOSILNICO BCS, staro sedem let, in rezervne dele za kombajn clas, menjalnik, vezalne naprave in hidravlične cilindre prodam. Drago Kociper, Odranci 91. M-2680
KOSILNICO BCS z dizelskim motorjem, žetveno napravo in rezervnimi deli prodam. Ivan Godina, Črenšovci 147. M-2682 FIAT 126 P, letnik 1982, prodam. Murska Sobota, Mladinska 60. M-2683
GRADBENI MATERIAL TER VRATA IN OKNA PO UGODNI CENI PRODAM. Informacije po telefonu: 76 858. M-2685 KORUZO NA STORŽIH, večjo količino, prodam. Telefon: 76 479. M-2686
LADO SPECIAL 1600, letnik. 1980, v zelo dobrem stanju, prodam. Informacije od 8. do 20. ure. Telefon: 24 658. M-2689
MIXER MITEC, 16-kanalni, z multikablom, 33 m, in razdelilno škatlo, troblje 100W RCF IN CELESTION, srednjetonski skrinji, 2 x 150 W s 100 W zvočnikom fender, 50 W troblji ter pasivno kretnico, mikrofone shu-re, bobne pearl in trowa, vse mali komplet, bobnarski sinty in pi-calimiter prodam. Vlado Mičev, Murska Sobota, Vinka Megle 10. M-2335
KLAVIRSKO HARMONIKO PAOLOSOPRANINI, 120 basov, 19 registrov, rabljeno, ugodno prodam. Telefon: (069) 24 542. M-2532
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI NA LENDAVSKI ULICI, velikost 78 m1, prodam. Vse informacije v odvetniški pisarni Danila Harija. M-2535
SPAČEK, letnik 1972, prodam. Dolnja Bistrica 92. M-2635 TRAKTOR ZETOR 5011, 500 delovnih ur, po ugodni ceni prodam. Dresler, Podgorje 31, p. Apače. M-2690
GARSONJERO V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE prodam. Naslov v upravi lista. M-2692 KRAVO, staro devet let, brejo šest mesecev, prodam. Pečarovci 69. M-2694
KAVČ IN DVA FOTELJA TER REGAL UGODNO PRODAM. Telefon: 23 936. M-2695
GOLF DIZEL, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 24 826. M-2696
GOZD, 30 arov, in gumo (900 x 24) prodam. Fokovci 47. M-2698
TRAKTORJA DEUTZ 4506' K, nov, in ŠTORE 502, star dve leti, prodam. Cena ugodna. Čakovec, Prvomajska 63 (»Putjane«). LE-10190
PASAT AUDI - po delih prodam. Telefon: (042) 85 207. LE-10197
OSEM KOZ, dobro hranjene, prodam. Pince Marof 3, p. Lendava. LE-10199
PIANINO ZNAMKE ZIMMERMANN, letnik 1973, prodam. Zuzana Bati-Konc, Lendava, Mlinska 8, telefon: 75 322. LE-BKZ
VINO, LAŠKI RIZLING, 800 1, prodam. Informacije: telefon 81 861. IN-10105 '
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE STADLER 35 PRODAM. Banovci 12, p. Veržej. IN-19103
KOMBI ZASTAVA 750, letnik 1977, naprodaj. Marjan Pintarič, Precetinci 30, p. Bučkovci. IN-19097
AVTO WARTBURG TURIST KARAVAN, vozen, prodam. Jože Kuster, Šalinci 11, p. Križevci. IN-19098
NESNICE, MLADE JARKICE PASME HISEX, rjave, naprodaj od 12. junija po zelo ugodni ceni. Ob nakupu 10 jarčk dobi kupec eno brezplačno. Jože Soršak, Podlože 1, 62323 Ptujska Gora. IN-19099
LESENO HIŠO Z ZIDANIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM V DOBROVNIKU in z 20 ari ohišnice prodam. Informacije: Zlatko Lipič, Maribor, Dalmatinska 18. M-OP
OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM PRODAM. Svetec, Černe-lavci, Lendavska 21. M-2701 NJIVO V GEDEROVCIH, 42 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2702
ZASTAVO 101 GTL, letnik izdelave 1983, odlično ohranjen, redno vzdrževan in garažiran, prodam. Telefon: (069) 24 195. M-2703	________
kupim
MOTOR ZA KOSILNICO BCS ALI KOSILNICO BCS KUPIM. Franc Toplak, Osek 88, p. Gradišče v Slov. Goricah. M-2676
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE KUPI ZDOMEC. Naslov v upravi lista. M-2693
OBRAČALNIK ZA SENO IN DVOREDNI SADILEC ZA KORUZO KUPIM. Čer, Kušta-novci 39, telefon: 77-148. M-2699
zaposlitve
BIFE LETUŠ v Savinjski dolini zaposli dekle, ki ima veselje do dela v gostilni kot natakarica. V poštev pridejo tudi začetnice, brez strokovne izobrazbe. Stanovanje in hrana v hiši. Plača je zagotovljena in dobra. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Branko Žnidarič, Ormoška 15, 69240 Ljutomer, ali se oglasite osebno na tem naslovu. M-OP DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ALI PRIUČENEGA DELAVCA ZAPOSLIM. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, 61240 Kamnik. M-OP NATAKARICO ZA DELO V BIFEJU SPREJMEMO. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon: 061 881-368. M-OP
FANTE IN DEKLETA ZAPOSLIMO V PRALNICI IN LIKALNICI TER PRI DELU S PLASTIKO. Angela Kolosovski, Jamna 14, p. Videm ob Ščavnici. M-2669
OTROKA SPREJMEM V VARSTVO NA DOMU. Naslov v upravi lista. M-2684
KV AVTOMEHANIKA Z NEKAJ LETI PRAKSE ZAPOSLIM. Franc Makoter, avtomehanik, Ljutomer, A. Trstenjaka 17. IN-19107
razno
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis po telefonu: 062 774 806. Popravimo na vašem domu. Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-2269
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
Alojzija Holcman
roj. Bobovec iz Mostja
Ob grenki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: mož, brat, sestri in drugo sorodstvo
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 30152/3, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Dezider Cigut, Moravske Toplice, Cuber 35. M-2640 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala 8. razreda OŠ Šalovci, izdanega leta 1978. Stanko Kučan, Šalovci 6. M-2659
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost listka za vpis OD 77.498 na hranilno knjižico št. 31335-3, izdano pri DO Mesna industrija, tozd Trgovina M. Sobota. Igor Knafelc, Veržej 12 b. M-2666
FANT, star 33 let, pošten, preprost, nekadilec in nealkoholik, s kmetijo, na kateri se želi ukvarjati s kmečkim turizmom, želi spoznati primerno dekle ali mamico, staro do 35 let, po možnosti kuharico. Če se boš odločila za to pot, ti ne bo nikoli žal. Srečna bova v življenju. Samo resne ponudbe s sliko pošljite na upravo lista. M-2668
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost listka za vpis 17.000 din na hranilno knjižico št. 18961-3, izdano pri HKS Panonka M. Sobota. Štefan Lukač, Mali Bakovci 80. M-2681
V SPOMIN
29. maja je minilo petnajst let, odkar nas je zapustil oče, dedek in pradedek
Jožef Časar
iz Otovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate in krasite njegov grob s cvetjem.
VSI NJEGOVI
Ni hujših bolečin, kot na tebe je boleč spomin .. .
V SPOMIN
Milanu Lucu
iz Doline
23. maja je minilo deset žalostnih let, odkar je kruta usoda iztrgala izmed nas dragega sina, brata in vnuka.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mama, oče, sestra z možem, hčerkicama Blanko in Branko ter stara mama
V SPOMIN
8. junija mineva 5 let, polnih žalosti in bolečine, odkar smo se morali za vedno posloviti od našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
Evgena Kalmana
iz Motvarjevec
Naš dom, ki si ga imel rad in si se zanj toliko trudil, je brez tebe prazen in tih. Žalostna je resnica, da te ni več, a z nami živijo tvoja podoba, lep spomin, trajna ljubezen in dobrota.
Neutolažljivi: žena Irma, sin Geza, hčerki Katica in Gizela z družinami ter hčerka Klara
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 722 496, izdane pri HKS KZ Črenšovci. Martin Kociper, Odranci 185, p. Črenšovci. M-2697
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost diplome št. I-TR/20/1, izdane pri ZDEŠ Murska Sobota, 21.6. 1985. Marija Bencak, Šatahovci 34, p. Murska Sobota. M-2634
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 24080-4, izdane pri HKS Panonka Murska Sobota. Ema Bernat, Krašči 40, p. Cankova. M-2700
KOBILO ZAMENJAM ZA TRAKTOR, Z DOPLAČILOM. Franc Toplak, Osek 88, p. Gradišče v Slov, goricah. M-2676 GARSONJERO V LJUBLJANI VZAMEM V NAJEM ALI KUPIM. Ponudbe na upravo lista. M-2728
31. maja se je zatekel v neznano MLAD NEMŠKI OVČAR z ovratnico iz verige, črne barve na hrbtu, sliši na ime BOBI. Vse informacije sporočite na naslov: Gostilna Kuhar, Moravske Toplice, telefon: 48 215 — za nagrado. M-2742
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
STRAN 22 u
VESTNIK, 6. JUNIJA 19&6
Nismo dovolili, da bi te izgubili, a usoda je rekla tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
ZMIVKLk
Tiho, brez slovesa, nas je v 65. letu starosti, za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Koloman Perkič
iz Murskih Črnec
Vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Zahvaljujemo se tudi duhovniku Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS tov. Kosednarju za besede slovesa, hvala tudi domačim in drugim gasilcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Črnci, 26. maja 1986
Žalujoči: žena Marija, sinova Koloman in Bela ter hčerka Darinka z družinami, sestra Mariška z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je po daljši bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
Peter Šraj
iz Prosenjakovce 68
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami.
Prisrčna hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Marjeta z družino
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, brat in dedek
w
Franc Želodec
s Tišine 42
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala dr. Gregorc-Kastelic, patronažnim sestram, družinama Gomboc in Kuzmič, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku krajevne skupnosti za poslovilne besede, GD Tišina, delovnim kolektivom TIME Koloniale Radenci, ABC Pomurke, tozd Predelava in tozd Klavnica, ZGEP Pomurski tisk in Elektrokovina Maribor.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Tišina, 22. maja 1986
Žalujoči: sinova Janez in Alojz, sinovi Franc, Evgen in Anton z družinami, hčerki Bernardka in Marija z družinama, brat Štefan in sestra Terezija z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
22. maja nas je v 57. letu starosti tiho in mirno, kot je vedno živela, brez slovesa zapustila naša draga sestra in teta
Cecilija Rogan
iz Matjaševec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala dr. Koltajevi ter osebju kirurškega oddelka za lajšanje bolečin, g. župniku in pevcem za pogrebni obred, društvu slepih in dekletom, ki so jo pospremile na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: bratje Franc, Ignac, Štefan, Alojz in Jože ter sestra Neža z družinami in vsi njeni, ki so jo imeli radi
Kje si ljubi oče, kje tvoj skrbni je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Alojz Marinič
iz Noršinec 23 pri Ljutomeru
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, i ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence m cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala družini Bertalanič-Zelezen iz Beznovec, Stanki in njenemu možu iz Stročje vasi, č. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, predstavniku KS Francu Štihu za poslovilne besede ter vsem, ki ste nam v H K	težkih trenutkih pomagali.
Noršinci, 23. maja 1986
Žalujoči: žena Katica, hčerka Marta z možem Viktorjem, vnuka Dušan in Andrej ter drugo sorodstvo	J
MALE OGLASE IN ZAHVALESPRE JEMAMODOSOBOTE ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. D OVNI CAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
ZAHVALA
14. maja nas je v 58. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama
Helena Šavel
roj. Flisar
iz Tešanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje ter jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku, pevcem za žalostinke in tov. Cipotovi za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože, Sin Slavko z družino, hčerka Milena z družino, hčerka Slava z družino in sedem vnukov
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek
Štefan Miholič
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter ga’ pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala družini Gergorič, g. župniku in pevcem za pogrebni obred ter kolektivoma ZGEP Pomurski tisk tozd DSSS in IMP Panonija.
M. Sobota, 16. maja 1986
Žalujoči: žena Marija, sin Franc ter sinovi Štefan, Ernest in Ludvik z družinami, hčerki Gizela in Marija z družinama, brat Ludvik ter sestri Linika in Marija z družinami
I 
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je prezgodaj zapustila naša draga in dobra žena mama, stara mama in sestra
Rozalija Koder
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz bloka, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju splošne ambulante ter zdravstvenemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za lajšanje bolečin in zdravniško nego.
Iskrena hvala predstavniku KS za poslovilne besede. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala ter predstavnici MURE za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica
Ludvika Lendvaja
iz Moščanec 72
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za ustno ali pisno sožalje, za darovane prelepe vence in cvetje, medicinskemu osebju bolnišnice v Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter Kliničnega centra Ljubljana, posebno dr. Francetu Kozarju in med. sestri Majdi Horvat.
Posebna hvala vsem sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, govornikoma, tov. Marti Horvat in tov. Koscu, za tople poslovilne besede, godbi na pihala iz M. Sobote, pevcem žalostink in duhovniku Evgenu Balažiču za opravljeni obred.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jolanka, sinova Štefan in Ludvik z družinama ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 5. JUNIJA 1986
23. STRAN
v besedi in sliki
MORAVSKE TOPLICE
Od 29. maja do 6. junija — RAST YU ’86 na Reki
ENOTKA, LENDUR, LENDAPEN IN ŠE KAJ
Četudi letos na tradicionalni jugoslovanski razstavi inovacij z mednarodno udeležbo RAST YU ’86 na Reki ni kaj prida pomurskih ustvarjalcev, se ni čuditi. Ne da ne bi imeli kaj pokazati, bolj je težava v občutku in posluhu za poslovnost, trženje, propagando. Zvest prireditvi ostaja predvsem lendavski Varstroj, ki pod streho sozda Gorenje razstavlja tri novosti s področja varilne tehnike: enot-ko za dvotočkovno varjenje, ki se da sestavljati kot kocke lego, napravo za varjenje po postopku TIG s tiristorsko regulacijo in tiristorsko regulirani usmernik za ročno obločno varjenje jakosti 600 amperov. Na ogled je še nova vrsta peči za sušenje.
Inina lendavska Nafta se predstavlja novimi kemijskimi
članica s tremi izdelki.
To so: LENDUR 112 (to je lepilo z nižjo vsebnostjo prostega formalina zaradi zahtev ekologije) in dve vrsti smol, LENDAPEN 400 (za konsolidacijo peskov v bližini naftnih vrtin) in LENDAPEN 410, ki sodi med posebne livarske smole.
Na RAST YU ’86 razstavlja tudi več zasebnih obrtnikov. Med njimi je iz Murske Sobote Peter Perš z izolacijami PURLEN in programom drugih izdelkov s tega področja. B. Ž.
Srečanje
zdravljenih
alkoholikov v
Murski Soboti
V jedilnici dijaškega doma v Murski Soboti so se v soboto zbrali zdravljeni alkoholiki, svojci, predstavniki delovnih organizacij in drugi gostje na 13. letni skupščini terapevtskih skupin zdravljenih alkoholikov v Murski Soboti. Vse zbrane je najprej pozdravil Stanko Vukan, predsednik in koordinator dela terapevtskih skupin. Med drugim je dejal, da je uspeh tudi že to, da se je ob razširjenosti alkoholizma pri nas in v svetu tu zbralo toliko treznih ljudi. Sledil je kulturni program, ki so, ga pripravili učenci osnovnih šol.
Prisrčno srečanje in slovesnost pa je očrnila za mnoge nesprejemljiva obrazložitev, da letos, zdravljeni alkoholiki Pomurja za svojo abstinenco ne bodo dobili diplom. To pa zato, ker imamo v Sloveniji več načinov terapevtskega dela in organiziranja terapevtov za zdravljenje alkoholikov in med vodji ni dialoga in medsebojnega priznavanja. Tako so zdravljeni alkoholiki za svojo eno-, tri-, pet- in desetletno absistenco prejeli namesto diplome le rožo ter čestitko in prijateljski stisk roke. Doktor Srečko Vogrin pa je spregovoril še o pomenu sodelovanja svojcev pri zdravljenju alkoholikov. Na skupščini so izvolili tudi nove organe terapevtske skupine zdravljenih alkoholikov Murska Sobota.
Majda Horvat
»Samo da bi pravočasno obnovili
V zdraviliškem turizmu je treba upoštevati določene zakonitosti, ki se razlikujejo od »običajnega« turizma. Predvsem je potrebno veliko več pozornosti in prijaznosti do vsakega gosta. Kaže, da v Moravskih Toplicah to upoštevajo, saj so nam gostje (predvsem tuji)'povedali, da prihajajo k nam še posebno zato, ker so ljudje tukaj zelo prijazni, ustrežljivi in nevsiljivi.
Osrednja turistična sezona je — tudi za slovenska zdravilišča — pred durmi, zato nas je zanimalo, kako so se nanjo pripravili
cesto!« uspešnosti poslovanja pričajo tudi naslednje številke: ostanek čistega dohodka za prve štiri mesece je znašal nekaj več kot 30 milijonov. Tudi drugi indeksi so visoki, na primer celotni dohodek je v primerjavi z lanskim letom večji kar za 220 odstotkov, dohodek, ki naj bi kazal kakovost poslovanja, pa je večji za 263 odstotkov.
Posebno poglavje je obnova ceste Martjanci—Moravske Toplice. Rok za dokončanje je 20.
mačini, za katere je opazno, da se je njihovo število med popravilom ceste bistveno zmanjšalo. Direktor zdravilišča pa je poudaril, da je naložba, čeprav njeno izvajanje poteka v nekoliko neprimernem času, za Moravske Toplice izrednega pomena in jo pozdravljajo, seveda z željo in prošnjo izvajalcem, da bi dela v resnici končali do 20. junija. Posebno še zato, ker bi radi obnovili tudi ceste v sami vasi, ki so preozke in zato za sprehajalce — goste zdravilišča nevarne.
BOKRACI
Sodobne utripajoče luči ustavljajo voznike, namenjene v Moravske Toplice, nadalnja pot do cilja — predvsem tujcev — pa je odvisna od njihove iznajdljivosti.
v Moravskih Toplicah in kako so poslovali v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Za odgovore smo zvedeli v pogovoru z Evgenom Kisilakom, direktorjem toplic, in Borisom Bratino, vodjo kopališke dejavnosti.
Zasedenost hotela je praktično vse leto popolna, saj je v njem prostih le nekaj postelj, kar je nujno v poslovanju tovrstnih objektov. Številke za januar — april so zelo ugodne, saj so imeli 36 tisoč nočitev, kar je za 4 odstotke več kot lansko leto. O
junij, vendar se v Moravskih Toplicah zelo bojijo, da do takrat vse skupaj še ne bo nared. Za sedaj zapora ceste in obvoz (ki je slabo označen, saj je znanih kar veliko primerov, ko tuji gostje, ki prihajajo v toplice, blodijo po različnih prekmurskih krajih, preden končno najdejo pot do Moravskih Toplic) še nista pretirano škodovala obisku, saj večina gostov prihaja za dlje časa in v organiziranih skupinah. Drugače pa je seveda s tako imenovanimi dnevnimi kopalci, predvsem do-
r' 'STROČJA VAS'
Spominska plošča Jožetu Kosarju
V soboto je postala občina Ljutomer bogatejša še za en kulturni pomnik. V Stročji vasi, na njegovi rojstni hiši, so odkrili spominsko ploščo prosvetnemu in kulturnemu delavcu, prevajalcu in založniku Jožetu Kosarju. O njegovem življenju, delu in liku so na prisrčni slovesnosti spregovorili akademik prof. dr. Franc Zadravec, prof. Jaro Dolar in prof. Silvo Kopriva. Odkritje spominske plošče, na kateri piše: »V tej hiši je doraščal Jože Košar, 1908—1982, prosvetni in kulturni delavec, prevajalec in urednik. Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično društvo Maribor, Založba Obzorja Maribor« je organiziralo Slavistično društvo. Udeležili so se ga tudi predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ljutomer, kulturni program pa so pripravili učenci Osnovne šole Stročja vas, ki bodo za ploščo tudi skrbeli.
D. L.
Prof. Jaro Dolar je odkril spominsko ploščo Jožetu Kosarju.
ODPRTA VRATA MURE 1986
RAZSTAVA
V Galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru so v petek zvečer odprli 3. razstavo turističnih spominkov in cvetja. Tudi letos jo je organiziralo Turistično olepševalno društvo Ljutomer. Razstavo, na kateri sodeluje 34 avtorjev, s prek 350 izdelki, je predstavil Stane Bezjak, izdelke in razstavo pa je ocenil dr. Janez Bogataj. Ugotovil je, da iz leta v leto kakovostno raste. Izdelovalci spominkov upoštevajo pripombe iz minulih let, istočasno pa se pojavljajo novi. Prlekija ima veliko ustvarjalno moč. Izdelovanje turističnih spominkov je postalo že nekaj samoumevnega, turistična zveza in društva pa bodo morala narediti naslednji, še večji korak — te spominke ponuditi turistom. Ob vsem tem pa je dr. Bogataj izrekel vse pohvalo TOD Ljutomer za vztrajanje pri organizaciji razstave. Na koncu so 13 avtorjem podelili priznanja za kakovost njihovih spominkov, 25 pa priznanja za udeležbo.
V kulturnem programu sta sodelovala ženski pevski zbor Društva upo-
V Moravskih Toplicah so se tudi letos dobro pripravili na začetek kopalne sezone, štiri s termalno vodo in dva z navadno, vendar ogrevano vodo. To je približno 2 hektarja vodne površine. Za vse kopalce pa je najpomembneje to, da se lahko kopajo v neoporečni, zdravi vodi. V bazenih so uvedli sodobno filtimo in dezinfekcijsko tehniko, da bi dosegli zdravstvene norme glede bakteriološke in kemične sestave vode. Imajo tudi priročni laboratorij in vsak dan kontrolirajo kakovost vode.
Neprestano izpopolnjevanje ponudbe, vlaganje v nove projekte in prilagajanje potrebam gostov, to so osnovne sestavine turistične, tudi zdraviliške dejavnosti. Trenutno tovrstne zahteve po sodobnem in uspešnem poslovanju ter razvoju zdraviliške dejavnosti v Moravskih Toplicah izpolnjujejo z raziskavo, ki naj bi pokazala, koliko in zakaj je moravska termalna voda zdravilna pri kožnih boleznih, tudi luskavici. Več o tem pa v prihodnji številki Vestnika.
Bojan Peček Majda Horvat
LJUTOMER
10 LET
MEDICINE DELA
V zdravstvenem domu Ljutomer so se v petek s skromno slovesnostjo spomnili 10-letnice dela dispanzerja za medicino dela, prometa in športa. V uvodnih besedah je dr. Anica Žer-din, direktorica Zdravstvenega doma, zbranim gostom in medicinskim delavcev spregovorila o naporih ljutomerskih zdravstvenih delavcev pri uvajanju preventivnega zdravstva in problemih zdravstvenega varstva občanov ter predstavila nekatere nove pridobitve, ki jih imajo v Ljutomeru.
Gre predvsem za nov rentgenski aparat, ki so ga kupili s samoprispevkom krajanov Bučkovec. Tam so namreč nameravali graditi večnamensko zgradbo, v kateri naj bi bila tudi zdravstvena postaja, zaradi težkih gospodarskih razmer pa so gradnjo opu stili. Krajani so zbrani denar — 7 milijonov dinarjev — namenili za nakup te aparature. Manjkajoči denar — do 14 milijonov dinarjev in devize — pa sta zagotovila združeno delo in Ljubljanska banka. Dr. Žerdinova se je pri tem zahvalila predstavnikom KS Bučkovci in vsem, ki so prispevali denar.
Dr. Predrag Kaurin, vodja dispanzerja, pa je na kratko predstavil razvoj, namen in pomen dispanzerja za medicino dela, prometa in športa. V dispanzerju se zayedajo, da lahko le zdrav delavec najbolj pripomore k reševanju težavnega gospodarskega stanja v občini Ljutomer. Ob tem pa je poudaril, da so aparature, ki so jih kupili ob pomoči združenega dela, pomemben pripomoček za delo.
D. L.
SPOMINKOV kojencev in tamburaški orkester kud Janez Čuk iz Vučje vasi.
D. L.
V soboto 7. junija, bo odpeljal VESTNIKOV VLAK v Brežice tisoč potnikov. Zares veliko nas bo in upoštevati moramo najnujnejša navodila, če hočemo, da bo izlet uspel kot vedno.
S soboške železniške postaje se bomo odpeljali ob 6.15. V Brežice bo pripeljal vlak pet minut pred deseto uro. Vsak potnik je prejel poseben kartonček. Na njegovi hrbtni strani sta napisani po dve črki in številki. Črka V pomeni vagon in zraven je napisana številka vašega vagona. Sedite v svoj vagon. Črka A pomeni številko vašega avtobusa in vodnika. Ko se bomo pripeljali v Brežice, bomo izstopili z vlaka in vsi odšli pred železniško postajo. Tam bo stalo v vrsti 20 vodnikov iz Brežic. Na vidnem mestu bodo imeli številke. Postavite se k tistemu vodiču, katerega številko imate pod črko A na kartončku. Na postaji bodo čakali tudi avtobusi. V pozdrav nam bo igral brežiški pihalni orkester. Vse potnike pa bo pozdravil predsednik občinske konference SZDL Brežice, Miha Haler.
In ves program bo po sprejemu tekel lepo, če bomo vsi poslušali vodnike. Prej omenjeni kartonček čuvajte ves dan, saj ga boste morali pokazati tudi pri kosilu in morda še,k je.
Vsem potnikom letošnjega VESTNIKOVEGA VLAKA želimo sodelavci VESTNIKA, NEPUJSAGA in RADIA MURSKA SOBOTA prijetno vožnjo in bivanje v Posavju!
Slovesno ob krajevnem prazniku
Krajevna skupnost Genterovci, v katero spadajo še Kamovci in Radmožanci, je v nedeljo praznovala svoj 2. praznik. Posvetili so ga obletnici dvojezičnega šolstva in novi pridobitvi gasilcev v Radmožahcih, zato je bila osrednja slovesnost v tem kraju. Pripravili so zares bogat program. Poleg mimohoda gasilskih
Slavnostna govornika Aleksander Varga mlajši in Jože Feher, sta orisala dosežke lendavske občine in njeno prizadevanje za boljše gospodarjenje in zagotovitev novih delovnih mest. Tudi v krajevni skupnosti Genterovci so veliko dosegli, vendar je ta krajevna skupnost še vedno med manjrazvitimi, poleg tega pa je
enot iz domačega in
sosednjih
krajev so prijetno presenetili s prikazom nekdanjih kmečkih opravil in povorko kmetijske mehanizacije. Tudi bogatemu kulturnemu programu so gledalci, kljub hladnemu vremenu, pozorno sledili. Nastopil je šolski pevski zbor, mladinci z deklamacijami, mešani pevski zbor iz Rad-možanec, mladinska folklorna skupina, folkloristi iz Turnišča in tamburaši iz Žižkov. Dobro so se odrezali tudi vaški pevci iz Resz-neka s sosednje Madžarske.
še obmejna, zato je potrebna pomoči. Gasilci v Radmožanci se čez solidarnost ne morejo pritoževati, saj so za gasilski avto, ki so ga v nedeljo slovesno prevzeli, prispevali le del sredstev, ostalo pa je zagotovila samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom.
Praznik krajevne skupnosti Genterovci sodi v okvir prireditev ob lendavskem občinskem
prazniku.
Š. Sobočan
Foto: J. Pap
— Predsednik skupščine občine Lendava Rudolf Leiner je prejšnji teden sprejel Mariko Nagy iz Dobrovnika, ki je postala svetovna prvakinja v kegljanju. Na krajši slovesnosti, ki so se je udeležili še predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in telesnokulturni delavci, ji je čestital ob doseženem uspehu, izročil plaketo in zbornik občine Lendava. foto: Š. Sobočan
PESEM TUDI NA JESEN ŽIVLJENJA
V soboto dopoldne je bilo na sejmišču v Gornji Radgoni srečanje upokojenskih pevskih zborov severovzhodne Slovenije, organizirano v počastitev 40. obletnice ustanovitve upokojenskih društev v Sloveniji. Slavnostni govornik Marjan Neuvirt je govoril v imenu pokrovitelja srečanja, pomurskega medobčinskega sveta ZSS za Pomurje. Ob otvoritvi je za-pel mešani pevski zbor upokojencev G. Radgona. Čeprav vadi zbor šele tri mesece, je zapel prisrčno in ubrano. V nadaljevanju je nastopilo po 5 združenih moških, ženskih in štirje združeni mešani zbori društev upokojencev severovzhodne Slovenije. Kot gostje so nastopili pevci mešanega
pevskega zbora društva upokojencev Čakovec, godba upokojencev iz Murske Sobote in folklorni skupini iz Ljutomera.
Tudi tokrat smo lahko bili priča dobro organizirani prireditvi, ob kateri so obiskovalci znova potrdili, kako
so jim tovrstna srečanja potrebna. Ob poslušanju pesmi pa je bilo čutiti veliko mero ljubezni do lepega petja, ki ljudi zbližuje, ostarelemu človeku pa še posebno vliva moči za jutrišnji dan.
Smilja Gaber
POPRAVEK
Pri telefonskem sprejemanju informacij je v poročilu o območnem tekmovanju varilcev v Gornji Radgoni nastala neljuba napaka pri imenih oziroma priimkih tovarišev Antona Diirnbeka in Branka Bartoliča. Poročilo je bilo objavljeno 22. maja v 20. številki Vestnika. Prizadetima se opravičujemo!