Edini slovenski dnevnik . > :: v Zedinjenih državah :: - > . < Velja za vse leto ... $3.00 • } { ' Ima nad 8000 naročnikov, i * i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily < :: in the United States :: 4 ; Issued every [day except j : Sundays and Holidays: 4 TELEFON PISARNI: 4687 CORTLANDT._Entered M lecond-Olaai Matter, September II, 1W3, at the Port Office »t New York, tf. under the Act of OongrUM of Kirch 8, 187». TELEFON PMAENE: 4*87 OOETLANDT. NO. 265. — ŠTEV. 265. NEW YORK. SATURDAY. NOVEMBER 9. 1912. _ SOBOTA Q T.TSTOPAHA 1919 tt^ tt™ „ _____IT Grški prestolonaslednik Konštantin s svojo zmagovito armado v Solunu. -o- TURŠKA TRDNJAVA JE MORALA KAPITULIRATI, TODA PREDNO SO PRIŠLI GRKI V MESTO, SO UPRIZORILI PODIVJANI ELEMENTI STRAŠNO KRVOPROLITJE. —--n- PROGLAS ZA "SVETO VOJNO '. NAJVIŠJI TURŠKI DUHOVNIK ŽE NA SVETO VOJNO PROTI KOTA PRETI PREBF Atene, fJrnko, 8. nov. — (irska armada je zavzela pod poveljstvom prestolonaslednika Konstantina v jugo/apadui evropski Tuičiji s«' nahajajočo tvrdujavo Selim. la, jeden Iiusov pa je takoj j izrazil svoje misli. "Vladimir", j ivkel j«- svojemu tovarišu, na na-j jinem potovanju po Italiji sva že j marsikiiko italijansko krasotico I občudovala, toda ta prekaša vse." V ladimir Mesoff je že večkrat prepotoval deželo limon in pome-ranč. ter bil znan z vsem poeenja-njem v Monte Carlo, mu je odgovoril: •'E>opoluoma mojega mnenja si Aleksij. Tudi pri mojih prejšnjih potovanjih nisem srečal liijedne. ri-igranje potrebne svote ne posreči. Mož je prešteval svojo gotovino; ona pa je potegnila iz lepe denarnice popolnoma nov in skrbno skupaj složeni bankovec za sto lir. To je bil prihranek Še iz za njene dekliške dobe in ga tako skrbno čuvala kakor bunčico v svojem očesu. Njen zaklad je dala njegovemu možu. Ko sta se Dvorjan in Mesoff bližala klopi, na kterej sta sedela, je mož v naglici potlačil novce, ktere je v roki držal v svoje žepe, a pri tej priliki mu je padel novi skupaj zloženi bankovec na tla. Proti večeru sta se oba Rusa podala v igralnico. Na stotine ljudi ej pohajkovalo po dvoranah. Vsaka igralna miza je bila obdana od dveh do treh krogov ljudi. V sobanah za okrepčila je bil velik naval. Izmed te velike množice najti italijansko dvojico, je bilo nemogoče. To sta Rusa kmalu sprevidela, zato sta se lepo vsedla na naslonjačo v bližir-i izhoda. Dvorjanu pa ni dolgo tu dopa-llo. "Vladimir sedaj bodem poskusil srečo z najdenim stotakom pri najbližji igralni mizi," je rekel Dvorjan prijatelju. "Jaz te bodem pa tukaj počakal." Nemarno se je Masoff naslonil in se zabaval, ko je ogledoval o-braze prišel cev in odhajalcev. Zabavno je bilo to za njega. Na ne-kterih obrazih je bilo videti upanje, na drugih zopet strast in lakomnost; tako so hitele elegantne dame in gospodje v igralnico; mnogo se je pa plaho priplazilo, ili v hitrih korakih ostavilo igralne sobane; na nekterih je bilo o-i>aziti žalostne obraze in nemirne >ei. Le pri manjšini ljudi je bila o-Daziti ravnodušnost, brzdanje ali [udi veselje. Toda veselje, ktero je bilo opaziti, ni bilo pravo, odkritosrčno veselje, temveč spo-jnati je bilo, da vlada veselje za-•adi ukrotene lakomosti in pože-jivost dobička. ■ Kake pol ure je Mesoff sedel in ljudi opazoval, nakar je ugledal gospoda Ludovico Pighettia. Italijan se je opotekal iz igralnice in se končno podal v sobano, kjer se točili okrepčila. Mesoff je vstal. "Mogoče mu prinese zgubljeni stotak srečo," mrmral je sam pri sebi in se obrnil proti igralni mizi, pri katerej je sedel njegov prijatelj. Ko je bližej dospel, je videl, da so ljudje tam zelo razburjeni. Kroglica se je osemkrat zaporedoma pritrkljala na črno polje. Ali bode še dalje trajalo? "Halo. moj dragi, taka ni najina stava! Zahtevam, da ne sta-; viš nijednega franka več!" "Se jedenkrat Vladimir! Igraj je zelo zanimiva. Osemkrat zapo- j redoma se je krogla pritrkljala j na črno." "Takoj jenjaj. zahtevam jaz!" i "Te stave nečem pustiti." "Ali hočeš prelomiti mi dano! j besedo?" j Z od jeze zarudelim obrazom je j Dvorjan vstal. Poslednjič je ban-; | kar vabil ljudi k stavi. Mesoff je hitro vprašal prijatelja: "Koliko si stavil?" "Toliko." Brzo je Vladimir pograbil ko-' pieo zlata in z drugo roko odrinil kopico bankovcev s črnega polja j na zeleno mizo. Skrajni čas je to bilo. Trenotek kasneje je bankar zaklieal: "Rien ne va plus!" Ali se bode spremenilo ? Ali naj sedaj še enkrat stavimo na črno? Ali poskusimo na rudeče? Roke i ( gospodov in gospa, kteri so sedeli,! j ali stali okolu mize, so se tresle,! j njih obrazi so bili ali zelo rudeči vsled razburjenja, ali pa bili [smrtno bledi; govorili so pa le: prav malo. Vedno so pokladali na mizo nove zavitke zlata in cele' kopice bankovcev in stavili na čr" no. "Faites vos jeux!... Vos jeux sont faits?" je jednostavno go-: voril mož. kteri je držal banko. Mesoff je videl, kako je njegov j prijatelj stegnil roko po mizi. Nič ! dobrega ni pričakoval. Ni se zme-! nil za svarila, ko je silil v spred-ije in konečuo potrkal Dvorjanu i na ramena. Ta se je obrnol; njegov obraz j je kazal strast. "Puste me!" jej odurno rekel prijatelju. Mala bela krogla se je pripodi-la in skakala ter se potrkljala po ! črnih in rudečih poljih, konečno pa obstala na rtidečem polju. I Glasovi presenetenja so bili slišati; potem pa obče gibanje. Mesoff je pomagal njegovemu prijatelju spraviti zlat in papir-nast denar. "Ali vidiš kako dobro je bilo, da sem v mes posegel! Sedaj bi vsi ti novci romali v nikdar našit en o žrelo bankirja. — Tako sedaj pa pojdi z menoj, da se okrepčaš. V onej sobi sem namreč videl Italijana." Ko sta se oba Rusa bližala so-1 bani za okrepčila, sta opazila, kako je Italijan se svojo soprogo hitel na prosto. Hitela sta za njima, ali morala korake požuriti, ker ona dva sta tako hitro korakala, kakor bi bežala. "Najbrže nameravata v hotel. Oglasil se bodem tam," je rekel Dvorjan. Opustiva najino zasledovanje. na, cesti ju nagovoriti mi ne dopade." Mesoff je dobro poznal pota in rekel: "Ali je to pot proti hotelu? Jaz mislim ne! Ta pot vodi vse drugam!" "Kam pa?" "To bodeš kmalu videl. Dohiteti jih ne smeva; iz oči zgubiti pa tudi ne. Ostaniva vedno v jed-nakej razdaljavi!" Čez nekaj časa je italijanska dvojica pričela počasneje kora- i kati, a a ta zagledovalea tudi. Sedaj je Mesoff vprašal: "Koliko si vendar spravil v žepe? Lepa svota mora biti!" "To lahko brzo zračunava, Vladimir. Stavil sem najdeni stotak na črno in osemkrat zaporedoma f dobil. Vselej sem pustil dobiček. Prva stava mi je prinesla dve sto lir, druga štiri sto, tretja osem sto, četrta šestnajst sto, peta tri tisoč dve sto, šesta šest tisoč štiri sto, sedma dvanajst tisoč in osem sto, osma konečno pet in dvajset tisoč in šest sto lir. To svoto moram imeti sedaj v žepih. Vera, da najdeni denar srečo prinese, se je sedaj zopet dobro izpolnila." "Da, da, toda ako bi jaz dospel le trenotek kasneje k tebi, ne bi sedaj govoril o sreči, niti o dobičku — ali razumeš, prav nič ne bi imel v žepu. Še celo najdeni stotak bi bil šel! Kako zamoreš še govoriti o takej sreči in njeni baj-;ki, mi je neumno." Dvorjan je prikimal. "Zrak v igralnici je vplival na moje mož-k gane. Tukaj na svežem zraku za-6 morem zopet dobro misliti. —| Prav imaš Vladimir! Popolnoma J prav! Ker imas pa prav, toraj dobljena svota ni moja, ampak prav za prav tvoja. Ne brani se. No, dobro, jaz stavim predlog, da si dobiček deliva." "Mislil sem, da tega denarja 1 oba ne potrebujeva. Toda predlo-iga ne odklanjam." Dvorjan je hkrati obstal. "Kam pa tako hiti naša italijanska dvo-jjica ? Ali ne vodi ta pot proti str-! mini Martin ?" "Da. prav imaš." "Saj vendar ne nameravata "Naravnost v morje — meniš ii? Gotovo nameravata to! Tega mnenja sem bil takoj, ko sta prišla iz igrahiice. Mož je gotovo za-i igral poslednji zlat in sedaj bežita obupana, kakor jih na stotine pred njima, naravnost v smrt." "Morava ju doteči, Vladimir!" "Zato pa steciva za njima. Toraj naprej Aleksij." Phigetti je obstal. Objel je svo-; jo ženo, potem vzdignol in se opo-! tekal proti strmini. i-Sedaj je čul glasen krik, kteri mu' je velel obstati. "Stoj!" je bilo zopet povelje, j Italijan je spustil svoj tovori na tla. Njegove oči so svetile. | "Kaj »želite od mene?" je zagr-mel. "Pojdite proč od tu!" "Ne, mi ostanemo," je odločno, toda mirno rekel Mesoff. "Na nekaj vprašanj morate nam dati odgovore. Prvo: Ali ste zgubili v igralniei?" "Ne dosti." je rekel pritajeno. "In vendar iščete smrt, in celo tako smrt?" "Igralnica je bila moje poslednje upanje." "Kakor razumem, ste z namenom sem 1 »rišii, da bi z malo svoto priigrali veliko?" "Da, veliko svoto — petindvajset tisoč lir, ktero moram imeti v nekaj dneh. Ves moj obstanek je uničen. Zakaj ste me vendar ovirali !" Mlada žena je stala ob strani moža in se tresla. Pri poslednjih besedah pa zaihtela in se ovila na moža. "Ludovico!" je vzdihnila. JJvorjan je stal prav tik za prijateljem in mu večkrat dal znamenje, da se je potolkel na svoj žep. Vladimir je to prav dobro razumel in rekel: "Sedaj mi odgovorite na drugo vprašanje: "Ali niste danes dopoldne na onej klopi nekaj izgubili?" "Da — bankovec za sto lir sem pogrešal. Prav lepo je bil zložen. Opazil sem svojo zgubo, ko sem bil pri igralni mizi." "Moj lepi, novi stotak, kterega sem tako dolgo hranila v moji denarnici si zgubil, Ludovico?" je zaklicala mlada žena. "Ta bankovec smo zopet našli, milostiva gospa," je dodal Mesoff. "Moj prijatelj ga je našel. — Toda žal," je dodjal šaleč se. "da se ni izkazal kot pošten najditelj. S tem najdenim stotakom je poskusil srečo v igralnici in o-semkrat zaporedoma dobil ter priigral pe'tindvajset tisoč in šest sto lir. Ta denar ni njegova last kar morete potrditi, temveč vaš Vsedimo se na ono srečno klop. da to zadevo uredimo!" Mlada ze glasno zaupila in s-bolj objela svojega 'zelo ganjenega moža. Daleč doli je šumelo morje, a njemu ste bili oteti dve žrtvi. ■ Ali ste bolni ? Ako trpite na kakih nepravilnosti želodca, kakor: slabi tek, neredni odčistek, riganje, ako ste slabi, bledi in ako Vaša kri ni čista naročite takoj jedno škatuljo TARTOLA CUKERNIH TABLETOV, katera stane samo $1.00 ter Vam zadostuje za več kot i jeden mesec. Omenjeno zdravilo je od najboljših zdravnikov priporočeno kot najboljše za označene bolezni; in da so v resnici neprekosljivi, kaže dejstvo, da se jib je v tem kratkem času že nad JEDEN MILIJON ška-tulj razprodalo. Dalje ako trpite na katerej drugi bolezni kakor: kašelj, reumatizem, trganje po udih, prsni, pljučni bolezni, bolezni jeter ali ledic, glavobol, izpadanje las, ali k;.tera koli tajna spolna bolezen, ter ste že zastonj trosi'i denar, poskusite od najboljših zdravnikov priporočena zdravila svetovno znane lekarne PARTOS. Pisma naslovijajte točno na: The PMTOS PHARMACY 160 2nd Ave., cor. 10th St., New York, N. Y. IPP" Sloven sla ceniki se pošiljajo zastonj! -"3KI [T ISOČE * * * L———_ zahval ima naša slovenska unijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovi-ne od slovenskih društev po celi Ame-riki. Ill MILIJONE ^ % tiskovin je že naredila naša tiskarna ****** za Slovence po celi Ameriki. Pravila, f^** pisemski papir, zdravniška spričevala ****** kuverte vseh mer in barv, sploh iz Amerika, jSife 6119 ST- CLAIR AVE. l^dl^L CLEVELAND, O. ■ Vprašajte za cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili si i bodere nekaj denarja. ! MB—MWTT—ilTTli wi n—«i bih— ■■■ _________ f Bim aoVENSKA' TVLA. ZASTAVE, REGALLIE. ZNAKE, KAPI PEČATE VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA iN* JEDNOTE. Oelo prve vrste. Cene nizke - F. KERŽE CO. 26i6 3. LAWNOA1 .S AVH-. CHICAGO IU. SLOVESSFT CENIK* POHllJn^O 7,4ST«»*J ZA. ROŽIČ se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : j j Frank Sakser, - 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O. Dva sina. Ruski spisala Marija Evgenija Markovič. I. Mož je umrl in mi zapustil dva otroka, dva sina. Treba je bilo delati, treba je bilo deco odgaja-ti. In prodajala sem in prodajala... vse sem poprodala. In težko j** nam ubogim prodajati svo-1 je blago, katero smo prislužili s J svojo krvjo. Vse sem poprodala... Mučila sem se. delala od noči do noči. i Nikdar nisem imela časa, da bi s«- razveselila s svojima otroko- j ma... In otroka sta rastla; že sta! skakljala okoli mene in cvrčala, slavca moja. H. Moj Andrej ko ji- bil krepak. | jusnook. kuštrav: bil je vesel, ži-j vabeu deček, liili so dnevi, ko mi j je s svojo razposajenostjo napravil skrbi; toda večkrat me je razveseljeval. In pokarala sem gaj ti r ga poljubila. On je bil sta I n'jsi- . t . . . In Vasiljko je bil tih 111 miren: ni ga bilo slišati v koči, niti vi-j deti ga na dvorišču. Že izza prvega detinstva je bil nekako zamišljen. To je bilo zato. ker se je rodil ob tako težki uri, bilo je zato. ker mu je Bog dal tako naravo. .. Andrejko je letal po vasi ter t se vračal ves rdeč, smejoč in ša-leč se. in on. Vasiljko, je sedaval \ kje pred hišo: razsipal je prst in ■ opazoval vsakojake bilke; razkopaval j«* kjerkoli, izkopal črviča ali ulovil metulja ter gledal in j mislil... Viknil je Andrej, in 011 j se je silno prestrašil. In včasih j je legel na vrt, pa ves (.lan prele-žal nepremično, kakor da nečemu prisluškuje. "Kaj si se zamislil, sinko T' vpra šam. *'Mislim, kako je ta svet velik!" Se dokler je bil deček, je že poznal \sak cvet: kako se zove, kako razevitava, s kakim cvetom cvete; vedel je. kediij lete ptice na jug, kedaj se vračajo z juga. vse to je vedel. 4'To mu je I»og dal tako!" so mi likali ljudje. "Pustite ga. ker lun je Bog dal tako!" 1IT. Kadar so nastopili oni dolgi jesenski večeri, ko me je delo žel utrudilo, tedaj sem vzela dvojico k sebi na kolena in ju pričela u-j •'•iti dobro; kakor sem znala, ta-j ko sem ju učila... Pravila sem jima to in 0110, pogovarjala sem se z njima. A mojemu Andrejekui je bilo kmalu dosti, in dolgočasil I s«- je: otiral si je oči ter zeval in /dehal. "Pustite me. mama!" je j poprosil. Jaz sem ga takoj pusti-] In. iu kaj si je 011 vse zmislil! Cvrljal je in igral, dokler ga ni obvladal sen. In Vasiljko bi bil vso dolgo noč presedel z menoj, da bi me poslušal ter mi po-j zorno pogledoval v oči. Pospali smo. Kadar sem se v nori prebudila, moj Vasiljko ni 1 spal. "Sinko, zakaj nespiš Tako. ne morem... Zakaj pa j je noč tako temna in brez luči. • it "Bog je dal tako. dete, da je ponoči temno... Spavaj", sem mu dela, "spavaj!" I11 011 je obmolknil...- Toda j dolgo se je se nemirno preobra-čal. I11 kadar je mesec posvetil sko-l zi okno. je Vasiljko gledal in ni j zaprl oči. In jaz sem cula od ljudi. da ni dobro, če vsiplje meseci svojo svitlobo na spečo deeo. pa sem ju zato odela in rekla Va-siljku: "Ne glej v mesec. Vasiljko, ker to ui dobro!" In on je vzdibnil... Samo kadar je bila njemu primerna noč. tedaj je tudi 011 zaspal čisto mirno: todai vendar ni imel pravega spanja, k<-r je sanjal nemirne sanje. Andrejko ni bil tak. že je posvetila zora. že je izšlo solnce, a on je še trdno spal ves zarudel. in kakor ga je bilo zvečer težavno spraviti spat, tako ga je bilo zjutraj težavno prebuditi. In ko je vstal, ta moj razposajenec, se je ozival po hiši njegov krik. da so se tresali vsi tramovi! Potem je pričel skakati in razsajati, da ga je bila polna cela hiša. In ta-; ko je bil dober, vesel in ljubek! I A hočeš, nočeš, vsekakor je bilo treba brzdali... Vasiljko je bil mlajši, a je vendar poučeval starejšega brata. Andrejko je 1»i 1 nagel in ognjevit kakor iskra: često se je po trikrat ali še po večkrat spri z deeo na ulici ali pa se stepel celo za kakoršnokoli malenkost. "Andrejko", 11111 je rekel tedaj Vasilij, "zakaj si žalosten?" "IVpel sem se. kaj hočeš več!" " Vidiš. Andrejko, to izvira le iz tvoje razuzdanosti, da jiin nisi nagajal, bi sedaj ne bil žalosten in bi se ne sramoval, da so te pretepli." In Andrejko njamu po svoje: "Kli, sedeti je predolgočarsno!" In zopet se je izmuzal iz koče ter se vnovič pričel igrati. Vasiljko je bil tih in zamišljen. Kdo ga je naučil razinišljevanja, to ve sam Bog! Če je kam šel, se je že vrnil, če je bil doma. nikjer se ni obotavljal, nikjer ni ostal pri igri. Tako je odrastel v samoti sam zase. Niti zgovoren, uiti šaljiv ni bil. Po koin je pač postal tak! An drejko je poznal vse v selu. Če je bilo treba izvršiti kak posel, g«i je izvršil z veselim srcem; toda našel je tudi čas za svojo mla-deniško zabavo. A če se oni česa poprime, ne dvigne niti oči, niti svojih misli ne obrača na kak drug predmet; vsa duša mu je v poslu. IV. Deca moja. deca moja! Raznesla se je govorica, da bo to leto novačenje. Ko sem to ču-la. mi je bilo. kakor da me je preletel čuden mraz. Ozrla sem se na svoja sinova mladeniča: kako sta sila krasua. kako mlada, ljubi moj Bog! Neko jutro — dal Bog. da nikdar več tako ne napoči! — so mi rekli, da mora Andrej med re-krute... Zbrala sem zadnje stvari, odpravljala ga... Kako je to: odpravljati svojega sina v zlo in bedo ! Kdor tega ne ve. naj vpraša matere!. . . In on je bil. kakor da je ovenel... Kje je bil oni mla-deniški pogled, kje oni veseli nasmeh ! Ni mi treba praviti, da ni samo stara majka turobno plakala za svojim sinom. Tudi mlade oči so plakale za njim, za njegovim lepim sta so m! Divno je znal 011 pevati pesmi pod jasnimi zvezdami. In glas se mu je razlegal po vsem selu. I11 tako si je tudi pri-peval ljubko in krasno devojko. Kadar sem poleti v tihih in toplih nočeh ležala dolgo brez sna ter razmišljala, sem naenkrat za-eula njegov tih in nežen pogovor... Nadejala sem se neveste kakor lastavice, sebi na uteho... A zdaj je moja nada odhajala med rekrute. V. Prišla je zapoved, da imajo re-kruti odhajati v sredo po obedu. Sedela sem in pričakovala te ure. ko naenkrat prisopiha v hišo moj sin Vasiljko. ves zasopel in bled. in za njim še dva človeka. "(Jospa majka". je spregovorila dvojica, "ukazano je, da vzamejo tudi Vasilja!" Jaz jim nisem verjela. "To se ne zgodi, ker je zdaj edini 011 pri meni." "Ne, mama", je spregovoril Vasilij, "istina je, kar pravita ta dva." Iu vsi so me tolažili, a meni je bilo. kakor da mi je zamrlo srce: čula sem, kaj so govorili, videla »eni jih, a nič mi ni prišlo do srca.... VI. Odpeljale so se tri trojke, vse sami rekruti. Z njimi so se peljali sorodniki, ki so jih spremljali. Sedla sem tudi jaz med svoja sina ter se peljala. Pot se je od sedal, gozdovi in polja so be-' žali pred očmi... In meni se je zdelo, da sem majhno dete: ničesar nisem razumela. ničesar ne vem.^ničesar se ne spominjam. Samo kadar sem pogledala za deco, mi je postalo nekako strašno. Ko smo prišli do hiše novačenja. so jih odpeljali; in mi smo stali in čakali. Bilo mi je. kakor da so se me polastile sanje; pla-j kala sem in ihtela... Najprej soj privedli nazaj moja dva... Gospod, moj Bog. ti si velik, ti si milostljiv! Boljše bi bilo. da sem ju zakopala v zemljo!... • vir. Dovedli so me v neko temno hišo — je li zidana ali lesena ali kakšna že. tega ne vem povedati. Stala sem pred nekakim vojni-kom z veliko gla%o. ki je bil raz-kuštran. neomit in ves v Ščetinah kakor jež. To je bil gotovo njihov stari, njihov starešina... Poklonim se mu in ga poprosim : "So kratite svojr- milosti mojima sinovoma, dobri človek 1" it .. GLAS NARODA, 9. LISTOPAPA, 1912. Dala sem mu, kar sem imela j denarja, in nekaj za deco. » "Ne tugujte, babica!" je spre-} govoril liripavo. "Vajina sinova-bodeta malo žalovala, brez tega ne more biti 11a svetu, a tudi njima bode ugajalo; postaneta junaka. kakor sem na primer tudi jaz, da se tako izrazim!" Tedaj sem pozorno pogledala vanj; bil je zarudel in nekako napuliel, 111 oči so mu nekako u-gasnile. . . Bože moj! In moja sinova. moja siva goloba! Pri njih je zdaj še duša sveta in pogled jasen, in dragi obličji jima cvetela v polnem cvetu!... VIII. I11 deca sta me spremila iz mesta. I11 še sedaj, kadar nastane poleti vroč in soparen dan. se spominjam onega našega slovesa; šli smo po mestu, hiše so bile zaprte, zaprta so bila okna; za mestom je na daleč okrog temna je-loviua obkrožala peščeno pot; pred očmi so se drgnila ob pesek škripajoča kolesa, in z neba je pripekalo solnce... IX. Ostala sem sama, samcata in tožila. Niti spanja, niti počitka nisem imela. Delala sem 11a vso moč. ničesar nisem vedela, ničesar slišala. . . Minulo j<1 leto in drugo in peto. Kakor da so me objeli črni oblaki in kakor da ste mi le dve zvezdi sijali v temni noči: to sta bila moja sina! Nekoliko čez Božič sedim nekega večera že pozno in predem. Zunaj je divjal vihar, treskal ob okna in luč je vstrepetavala. Bum, bum! se začuje na vratih. Odprem: Vasilij! "Vasilječko. sinko moj! In kje je Andrejko?" "Andreja ni več, mama! Andrej je legel, mama, da več ne vstane!'' I11 jaz. kakor da sem vedela: vsak božji dan in vsako noč sem ga objokovala. In mogel bi bil živeti in živeti! Po telesu, po moči iu po obličju se je vrgel po očetu: in zdaj se je za očetom tudi preselil na drugi svet. "Vi ste se postarali, mamica! Kako ste živeli? Ali ste pretrpeli mnogo bede?" "I, tako sem živela: vstala pa plakala, legla pa plakala; tako sem živela." "Jaz. mamka. sem prišel k vam. da umrem." Gledam ga... tuga moja! Bil je še mlad, a že uničen! "Sinko moj, kaka sreča, če bi ne bila slišala tvojih besedi" Kajti res je bila gola istina. kar je rekel 011. Pojemal in pojemal je moj Vasiljko kakor svečica. Legel je, obnemogel in spomladi umrl. Kako je tudi mogel živeti? Ra-stel je tako, da je bilo veselje; in one vaje, oni pohodi, to mu je odvzelo vso moč. j "Nisem se rodil zato. majka moja, da bi v boju pobijal ljudi!" je rekel. "Vojska ni za take ljudi, kakor sem jaz, in jaz nisem pravi vojni k," I11 ko je že ležal v silnih bolečinah. je vedno samo mislil iu razmotrival. "O. Bože. Bože", je spregovoril. "kako je tvoj svet krasen! I11 jaz se še nisem naživel na svetu, ničesar se še nisem naučil in ničesar ne znam." In 11a zadnjo uro je spregovoril : "Mama. jaz nisem živel na svetu! Samo pripravljal sem se, da bi živel." In kakor da ga je kosa pokosila, jaz pa sem ostala sama... X. Edina tolažba mi je, da snivam o svoji deei. I11 vedno snivam, da sta majhna, a kakor mladeniča nikdar ne nastopita v sanjah. I11 kakor živa stojita pred mojo dušo. Andrej, vesel in kuštrav, skače po hiši in kriči, Vasiljko sedi zamišljen nad cvetovi in bilkami. Prebudim se — pusto! Čaka me delo; treba je, da se preživim, treba je bridko trpeti. Živim... Gledam, kako se ruši hiša; zdi se mi, da čutim, kako tudi mene samo prekriva prah. baš kakor da se živa pogrezam pod zemljo. . . O srečna, srečna si država, kjer državljanom kralj živi! Doma je tam ljubezen prava, tam ni zvijač, tam hlimbe ni. tam vsak se z jasnim čelom bliža, z v est osi 11111 sije iz oči. ; . _ ______ Jos. TurkuS. ■ff s^iiSU Razne zanimivosti. KOPNIKIADA V KROME-RIŽU. Iz Kromeriža na Moravskem poročajo: K majorju pl. Hanzu je prišel prve dni oktobra meseca uieki mož v uniformi nadporočnika ter se mu predstavil za grofa Dalmenhorsta, prideljene-ga k japonskemu posebnemu poslanstvu. ter ga prosil, če bi se smel udeležiti podčastniškega plesnega venčka. Grof Dalmen-horst je pripovedoval tudi, da biva sedaj 11a dopustu na Dunaju in da je prišel v Kromeriž obiskat svojo nevesto. Ali kmalu se je pokazalo, da ta "nadporoč-nik" ni vedel niti za ime poveljnika svojega armadnega zbora. Na druga vprašanja je odgovarjal nadporočnik ali zbegano, ali pa je previdno molčal. Naposled ga je pa major pozval, naj se legitimira. A "nadporočnik" ni imel legitimacije niti pri sebi, niti v hotelu, kjer so našli za njim samo hlače, pa še raztrgane. "Grofa" so nato prijeli, ali ušel je stražniku. Pozneje se je izvedelo. da je "grof Dalmenhorst" imel znanje v Kromerižu z neko mlado damo. ki jo je s svojo uniformo toli premotil, da je izvlekel iz nje čez 2000 kron. Kakor poročajo zadnji češki listi, je "nadporočnik grof Dalmenhorst" neki Anton Kučaba. nevaren slepar, po poklicu mizarski pomočnik, rojen leta 1890 v mali vasi blizu Horovic. Lani je služil 11a Dunaju pri topničarjih. Junija meseca je ušel od vojakov ter se nastanil v Pragi pri neki vdovi, kateri se je predstavil za poštnega ofieijula Jakša. TJkral ji je hranilno knjižico ter izginil. Prišel je zopet pravici v roke, ali pobegnil je iz zapora v Pragi ter krenil v Nemčijo. Iz Bremena je prišel v uniformi nadporočnika v Kromeriž, kjer bo "nadporočnika grofa Dalmenhorsta" roka pravice za dalj časa v temnico vtaknila. PARK S VSEMI DREVESNIMI VRSTAMI SVETA. —o— V Združenih državah obstoječa "družba za ohranitev krajinskih krasot" je šla pred kratkim na izvrševanje široko zasnovanega načrta, ki je edini svoje vrste: ustanoviti hoče velik "muzej" vseh živečih drevesnih vrst. "Arboretum", kakor se glasi ime tega "muzeja", bo ustanovljen v Letclnvortovein parku v državi New York. Služiti ima dvojemu smotru: v prvi vrsti bo nudil prl-rodnemu raziskavanju dragocen nazorni materijal. istočasno pa bo izpolnjeval namen ljudskega parka, kajti vsakdo bo imel v park prost vstop in bo lahko u-žival njegove krasote. Letchwor-thov park ima svoje ime od svojega prejšnjega lastnika, ki je leta 1859. nakupil to krasno zemljišče z namenom, da bi v parku pra-domačinom Amerike ustanovil neke vrste spomenik. In v resnici je nabiral Letchwortli razne zani- j mive predmete iu orodja Indijan- i cev, dal zgraditi na svojem zemljišču poslopja, ki so bila natančen posnetek posvetovalnih prostorov Irokezov in drugih, indijanskih rodov, 111 še poleti 1910 je dal v svojem parku napraviti spomenik za Marv Semison. za ono mlado belo ženo, ki je vse svoje življenje prežjvela med rde-čekožci. da bi proučevala njihov jezik, njihove običaje in nazore. Letclnvortli je umrl koncem leta 1910. Svoje divno posestvo z vsemi svojimi indijanskimi zbirkami je zapustil državi New York. Stavil je v svojem testamentu pogoj, da mora imeti občinstvo v park vsak čas neomejen vstop. Država je dedščino prevzela in sedaj bo iz Letchworthovega parka nastal "Arboretum", ki je pravzaprav nadaljevanje prvotnega načrta in bo ne glede na njegovo znanstveno svrho tvoril krasno krajinsko znamenitost, ker se tu prvo-krat napravi poskus gojitev vseh drevesnih vrst sveta. KOLIKO IZDAJAJO EVROPSKE VELEVLASTI ZA VOHUNSTVO? Neki angleški list objavlja, da trosi za vohunstvo: Avstro-Ogrska IVo milijona kron. Francija en milijon kron, Nemčija 1,397.-400 K. Anglija 1,200.000 K, Italija pa 300.000 K. Poleg tega ima sleherna država v proračunu tiso-černe zneske, ki niso sicer natanč" ne je označeni, a so v istini določeni za vojaške špijonaže. .................P Katera zdravila rabite? Severova zdravila so zanesljiva. ------ 1 TOf^T r/^flWT A to SC natirgnele 5 tistim močnim mazilom, ki je znano * DULlUNA i£blllL; pod imenom le strašni sovražnik vseh životnih bole- C _______Z^1 _ ■ 1__1 Al• L. zagotovite sc, da Seve a oeverovo Gothardovo Olje. . 1 i (Severa's GotHard Oil 1 5 na steklenici. v r" 50 centov. 5 Q je zanesljivo zdravilo po- Kadar* imate bolečine po £ oeverov sebno izdelano za olajša- jedi, DCVCFOV J p I ^ nje in zdravljenje bolezni kadar so vaše jetra lene, lialzam dihalnega ustroja, poseb- kadar je važa prebava ZivhCIl$i»i t J no tistih, ki so spremlje- slaba, J Zci oliučd. nes kaš,iem'hriPavostj°' kedar so vaše črevazaba- O 3.1Z cl ITI F J razdraženjem in težkim ' , SaQa' . 1 Severa's Balsam (Severi Balzam dihanjem. kadar vam Pretl tezka Prc* lor Life 1 for Lun»s) 25 in ~>0 centov. bava, uživajte rento v. Zahtevajte le Severova Zdravila v lekarnah. Ne bo vam žal, da ste jih kupili. j Ako jih vaš lekarnar nima v zalogi, pišitenam. Zdravniški svet zastonj. j i HITRO POŠILJANJE DENARJA SIGURNO WELLS FARGO & COMPANY ; Eden največjih denarnih zavodov v Ameriki. Glavnica 24 milijonov dolarjev Obostoj! šesdeset let. ; 8000 uradov po Zjedinjenih državah, Canadi, Alaski in Mexiku. DENAR SE POŠILJA v Avstrijo-Ogrsko in vse druge strani Evrope po našem velikem denarnem zavodu, po najnižjih cenah po najmodernejem načinu in v najhitrejšem času. : Preskrbimo VOŽNJE LISTKE za vse proge. Vsakovrstno BLAGO, MOLITVENIK in KNJIGE ZA CITATI. Točno rešujemo SODNE in NOTARSKE POSLE. | Posredovalci pri carini. Zastopniki zunajnih pošiljatev. j ^tttoS^ Vsaki svet in pojasmilo brezplačno. Pišite po zalepke in cenc. WELLS FARGO AND COMPANY | V^šlp^ 51 BROADWAY NEW YORK CITY THE LACKAWANNA.! Najpripravnejša železnica za potnike j namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo voxi vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom. Chicagoai xm rapadom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom m i jngozapadom, dnevni promet; Med lokaLiimi točkami priročen in pripraven promet. * Nadaljne informacije f'-He vot-njih cen, odhoda in prib dav,'» ko* itd., ee dobe pr> lokalr.ih agen tit dli pa pri Hecrg e A. Cuflen, l^^tt^MH] croL ctnl nadz oraik pot ^ll^ljyj 90 Wt,t Street, ROJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA", NAJVEČJI (X na.toenejšt dnevnik. Dobri zobje pomeni dobro predavanje. Dobro prebavanje pomeni dobro zdravje. VPRAŠAJTE svoje prijatelje o a^.eini. Vsako delo jamčeno. A* Vsako delo brez bolečin. OR. A. H. WEISBERGER zobozdravnik SO St. Mark's Place, (med. prvo ui dmyo Ave.) New York. Gdprio io S. zvečer, v nedeljah pa do 3. popoldan. I Phono 2 4t>. I jš®^ FRANK PETKGVSEK, j f 4 /žf aBk ]avnl notar — Notary Public, ] | T I^Sr^^ ^Isal 7iS"720 Market st- WAUKEGAN, IL?„ i r^iteiflBl^ PRODAJA fina v na, najbolje Jganjete- 5 :;>" mSilpy »vrstne smo t k*—patentov zna i v^jljg^ ''jfiir^ PRODAJA votne lističe vseh prekorači POŠILJA ricnair v stmr kraj sanesljivc UPRAVLJA vee v notarski posel spad*. jočadela. \ jf Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NewYork. A. J. KRASHOWITZ Oakford Ave., Richwood, W. Va. trgovina z mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfmeje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo tinih • • • * svežih in suhih klobas, gnjati m plečet VSE dE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI SEGI. -■^mr ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas že toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte ^ domačo obrt to je svojega rojaka« 3VOJI IC SVOJIM! GLAS NARODA, 9. LISTOFADA, 1912. "SLAS MODA" (8lov«nlc Dal«7 Cortlandt. Koucem tedna. —o- Nekateri menijo, da je republikam .nka s Jaj mrtva. — i\ ' . it so trdili tako tudi ilei ki stranki, mrtva pa raf a le ni bila, dasi je tajal- ill precej dolgo, predno se . |V*t oživila. * * Eus»t*n afin. predsedniški kandidat m iperenenikov, je vsaj šaljiv <*1 v k. O izidu volitev je pr-roi n 1 sledeče: Wilson zmaga v š' idesetih, Roone-_ velt v petih, Tafi v treh državah, ostale si pa razdeliva jaz in Debs. • * ♦ Emil Burger iz Milwaukee, eden nt <>meuibn *jšil; lož v na-sem koi su, j«> pa I. Ducat konprresu zastopnikov povprečne vrednos. ne odteb*a tega po-edinega mc ki je, dasi socialist, spoštovi v kongresa in nima nobem ga sovražnik.'. Berger se lahko tolaži izgi " mandata. a kongres jue z izg bo njegove osebe!...j * * * Seveda, redki so taki socialisti, kakor j«* Emil Ber^«-r. Takih govorov. kakršne ji imel, je silno redkokdaj slišati iz ust kakega "prepričanega" socialista. Ber-ger ve prav dobro, kaj se doseže samo s hujskanjem...; * * * Nobelova nagrada za mir naj bi bila priznana Velikemu Turku, ker, kakor nazn; njajo iz zanesljivega vi -a, s sedanjo vojno ni phav nič zadovoljen. * • * Najslabše izpričevalo o svoji fciromašnosti si je izstavila Visoka Porta s tem, da je moledovala vlasti za posredovanje v prilog miru, še prt duo je mogla dokazati le en uspeh, ki bi kolikor toliko opravičeval njeno moledovanje. * a * V živo smo zadeli z opravičeno kritiko o samovoljnem hujskajo-eem pisanju socialističnega ured- j nika Glasila SNPJ. Kakor smo povedali zadnjič, tako meni o-gromna večina članov omenjene podporne organizacije. * a * Ona peščica socialistov pri SNPJ, ki se je pririla do korit, hoče, da bodo plesali člani, kakor bodo žvižgali-oni. Da bi se ozirali na pravila, jim še na misel ne pri'!". * a * Gla- ..vil temelji Jednota na svobod' sel ni podlagi. (Glej pravila, .d vek Ustava). Ta te-melj se n» izpremeniti, do- kler ga n vejo tri konvencije po vrst so pravila samo zat :uk«. e nekat rniki iz njih nar»VL >t norčujejo?! a * Pravilu t iuj za te "reševalce" delaven< ga stanu ne veljajo. Ce se Dv < irajo na najvažnejšo določbo, ii^n ree na določbo o lista vi, ge boti" na druge še manj, ako bodo elaii to samovoljno gospodarstvo se dolgo časa mirno ^trpeli. ______, ___J. Povdarjamo še enkrat, da more biti glasom oficijelnega izvest-j; socialistične stranke v Ameriki k več jem 600 slovenskih socialistov, in da šteje SNPJ nad 8000 članov, ki morajo radi ali neradi prebavi jati "nauke" fanatičnega revolucijonarja v li-1 stu, katerega plačujejo in katerega naloga je vse drugačna, ka-ior jo izvršuje sedaj. * a * Ustava je tu, da se glavni odbor ravna po njej. ne pa, da jo ; tepta. In kdor pristopi h kaki organizaciji, se prej prepriča, na kaki podlagi temelji. Ako se stri-; nja z načeli kake organizacije, pristopi in seveda tudi pričakuje, da ostane pri tem, oziroma se izpopolnjuje na začrtani poti. In Če se po samovoljnosti peščice temelj in ustava popolnoma v nasprotju določbam pravil nenadoma izpremeni, ali naj izstopi, ko je pošteno plačeval prispevke že leta in leta?! * a * Ta izvajanja so, kakor že rečeno, izraz ogromne večine članov SNPJ. Upamo, da se v korist tej doslej lepo napredujoči Jednoti kmalu napravi red, da ne bo potem kakih neprijetnih razočaranj. ('uje se marsikaj, iz česar je sklepati, da je previdnost na mestu. Slovenske vesti in dopisi Za vojno na Balkanu vlada vsej \ sodi med našimi rojak največje zanimanje, kakor tudi za balkanske dežele, v katerih se bije sedaj ena najstrašnejših J vojn v • lovni zgodovini. Kraji, kjer se lije sedaj slovanska kri. I so našemu narodu sicer znani, a le površno. Kdor se hoče sedaj i boljše seznaniti z narodi na Bal-I kanu. njihovem življenju in obi čajih, priporočamo v nakup vele-zanimiv potni roman "V padi-šah. 'i senci", katerega je spisal i.aši i rojakom že znani pisatelj Karl May. Ma ye vi pripovedni spisi so nad vse zanimivi, a tudi zelo podučljivi, ker ne opisujejo samo zani:nivih dogodkov, ampak tudi dežele, prebivalstvo njihove šege in navade. Sedaj k«) se bije na Balkanu krvava vojna že 500 let zatirane rajt i>roti turškemu sovragu, tople priporočamo rojakom in rojakinjam nabavo Mayevega spisa "V padi'ahovi senci". Spis ob-j sr^a šest zvezkov, in v vseh se odigravajo razni prizori in raz-I ' urljivi dogodki na balkanski zemlji. Zvezki so sledeči: I.: Po puščavi (:J02 strani); 11.: Po div-jem Kurdistanu (300 strani) ; III.: Iz Bagdada v Stambul (292 strani); IV.: V balkanskih sote-jskah (307 strani); V.: Po škipe-jtarski deželi (269 strani); VI.: Žut (304 strani). Vsi ti zvezki, obsegajoči skupaj 1774 strani, stanejo s poštnino vred samo $1 (en dolar). Cena je izredno nizka. ker stane samo poštnina 40o. toda da ugodimo našim čitate-ijem, smo jo nastavili tako nizko. Zanimivi spis je ponatis iz Glasa Naroda. Požurite se z naročitvi-jo. ker bode zaloga nedvomno v kratkem zasežena. — Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Burdine, Pa. — Na vaš poziv z dne 3. t. m. za pomoč ranjenim Slovanom na Balkanu v boju zoper splošnega sovraga in zasuž-njevalca naših pradedov, krvoločnega Turčina, vam pošiljam svoto $11.25. Upam, da se pozneje še oglasim. Imena darovalcev so: po : Ivan Dolenc in Ivan jEržišnik: po 50c: Ivan Demšar, Fran Dej a k, Ivan Avbelj, Ivan Malovrh, Ivan Čadež in Jurij Spušo; po 25č: Josip Rožanc, Anton Rožanc, Vencelj Vidmar. Ferdinand Bayer, Fran Petrov-čič. Josip Avbelj, Louis Drnovšek, Jernej Hafner, Alojzij Mer-telj, Anton Hafner, Josip Mi-klav čič, Ivan Robič, Marjana Klemenčič, Fran Uršic, Anton De; »k, Rudolf Barbič, Helena Ca«K-ž, Alojzij Avbelj, Ivan Jenko. Fran Klemenčič, Marjana Demšar, Ivan Markovič, Fran Primožič. Matevž Kos in Fran Rink. Nt bral: Ivan Keržišnik. (Svoto v redu sprejeli ter jo odpošljemo z drugimi darovi na določeno mesto, čim se nabere večja svota. Uredništvo "Glasa Naroda".) Ravenna, Mich. — Ker mi do-1 >.; vedno več pisem od rojakov «< <7e farm in ker mi je težavno vsakemu posebej odgovarjati, naj tukaj pisano pojasnilo upoštevajo. Zemlja je tukaj posebno dobra, rodi vse pridelke, posebno krompir, koruzo, fižol, pšenico, rž, ajdo, pa tudi vinska trta se obnese, če jo kdo hoče saditi, in sploh vse sadno drevje raste tukaj. Zemlja je v ravnini brez vsakega kamena. Cena zemlji je od $10 do $15 aker in se kupi naravnost od farmerjev na lahke pogoje. Manje se ne kupi kakor 40 akrov skupaj. Vsakdo si lahko zemljo tukaj izbere, da ni veliko za čistiti in da se v kratkem času več akrov očisti. Kdor izmed rojakov si misli kupiti farmo in v spomlad naseliti, je sedaj čas, da si zemljo ogleda, dokler ni še snega. Podnebje je tukaj zdravo, kakor tudi najboljša pitna voda. Zemlja se nahaja pol ure . do ene ure od postaje Moorland, Mich. Najbolj se pa far-merji tukaj pečajo z mlekom; če ima kdo štiri krave, lahko živi od njih, ker tukaj je več mlekarn. Vsakdo naj mi dva dni prej piše, da pridem s konjem po njega na postajo. — John Schneider, R. D. Route 4, Ravenna, Mich. Rusinja. Pripovedka iz novejšega časa. —o— Srbski spisal Gjuro Jakšič. (Nadaljevanje.) Ksenijino lice pokrije nenavadna rudečica. "Ali imate vi sestro?" vpraša skoro prestrašeno. "Nimam!" odvrne ranjenec. "A koga torej imate?" vpraša dalje mlada, mična postrežnica, s strahom čakajoča odgovor. "Nimam nikogar razun matere." Ksenijino lice se zjasni in skoro šepetajo ponovi poslednje njegove besede: "Nikogar razun matere! A ljubice?" Izgovorivši to besedo, se zgane kakor splašena srna. Da zakrije svojo zbeganost, se pripogne ter vzame iz umivalnika platneno obvezo in mu jo urno položi na vročo glavo. "Vi niti ne veste, Zmijakovie, kako vam gori glava; vi ste imeli vročnico? O! o!" "Ne, draga sestra", odvrne bolnik; nato pa umolkne ter začudeno zre v spreminjajoče se poteze svoje postrežnice. "Upam, gospodična, da vas nisem razža-lil, naziva je vas svojo sestro?" "Jaz sem nekoliko bolehna in ako sem zaslužila, da se zanimate zame, nazivajte me preprosto svojo drago Ksenijo." Bolnikova usta se krčevito nasmehnejo, v očeh se mu prikaže nenavadni žar, trudil se je, dvigniti se vsaj nekoliko na postelji. "Ali vas tišči vajšnica?" vpraša postrežnica, zganivši se. da bi mu jo nekoliko dvignila. V tem se njeno lice nehote dotakne njegovih ust — oh, in ona je čutila, kako se je dotaknil njenega lica strasten poljub. Mlada Ksenija je za trenotek kakor omračena omahnila, nakar se je zopet dvignila in povsem mirno, stisnivši svoje male ustnice, opominjala bolnika, naj bo miren. "Mirno spavajte!" mu reče, "a jutri?... Jutri, ko rumeni solnčni žarki zamene medlo svetlobo temne svetilnice, se zopet vidiva. Toda čemu me tako začudeno gledate? Vidim vas zopet in vi mene. Pa vas vprašam z vašo mehko narodno pesmijo: "Moje jagnjetce, ali te bole rane?" Ranjenec molči. "No, kaj odgovorite na to svoji dragi Kseniji?" Ranjenca zaboli obličje — on stisne utrujene oči in le s težavo ji odgovori s pretrganim glasom: "Ne boli me več. Ksenija, ne..." več ni mogel vsled strahu spraviti iz sebe, a ko bi bil tudi spravil, ne bila bi ga slišala Ksenija, ker je že v drugem kotu sobane drugemu ranjencu, ki se je medtem sprebudil, nudila malinovko. Vuk Zmijakovie je bil komaj dvajset let star. Rasti je bil visoke ni nenavadno zal. Rojen je bil v čačanskem okraju, toda v katerem mestu, tega nikomur ni povedal, in tudi le redko ga je kdo po tein vprašal. Da je bil razumen, to je pričala vsaka njegova beseda, vsaka črta njegovega lica, a da je bil narodnjak, je pričalo to. da je bil prostovoljec; o njegovi hrabrosti pa je pričalo sedem globokih ran na njegovem telesu. Nekateri, ki so bližje poznali Vuka, so pripovedovali cele baj-ke o njegovem bogastvu, kar je bilo tudi lahko verjetno, kajti Vuk je imel na sebi vedno dragoceno srbsko obleko, bogato ozalj-šano orožje, katero so znalci ce- nili na tri sto cekinov. Sicer pa je o njegovi preteklosti bilo težko kaj reči — on pa je molčal. Ko je Bajbakov zapustil Ksenijo, se je ustavil nevoljen v go-stilnici "Na Balkanu". Tu je bilo polno ljudi različnih stanov: mojstri, kupci, nosači, gospoda, a največ ruski in srbski prostovoljci. Tu si čul skoro vse evropske jezike; poleg angleškega, francoskega, nemškega in ruskega jezika si slišal tu celo turški jezik; da, tudi madjarski ebadta se je trudil, pridružiti se k prijetnim glasovom italijanskega ali grškega jezika. Bajbakov. stopivši v kavarno, se je vsedel precej, mračno gledaje okrog sebe, za mizo, za katero je že sedel eden njegov rojak ; namesto pozdrava mu je nekoliko pokimal z glavo, nakar se je obrnil h gostilničarju, rekoč: "Gostilničar, vodke!" Gostilničar je prinesel čašo žganjice. Bajbakov je urno izpil, dal čašo gostilničarju, zahteval v drugič pijače, in ko je bil spraznil tako nekoliko čaš zaporedqma, se je podprl ob svoje močne roke ter gledal obupno predse. Poleg njega sedeči tovarič ga je nekaj časa opazoval, prijel ga za roko in vprašal: "Toda, kaj ti nedostaja oče? Kaka otožnost te mori v tej daljni slovanski zemlji?" Bajbakovu se oči zlobno za iskre, udari s pestjo ob mizo tei L zagromi z debelim glasom: "T( ni slovanska zemlja, to je prokle ta zemlja! Ali razumeš, Porti L rov?" Porfirov je molčal. "Da, oče, prokleta zemlja jt ta račka zemlja!" je pritrjeva eden prostovoljec, ki ju je bi poslušal, priplazivši se k mizi "Ni vredna, da bi se pošten ljudje borili za njo! — Glej. tud jaz sem pravoslavni Rus!" "Ti nisi Rus!" zagromi Bajba , kov, "ti si zlodjev sin!" To pa vendar drznega prišle« . ni oviralo,,-vsesti se povsem zlož , no za tujo mizo in opazovati s L svojimi okroglimi tatarskimi oč mi sedaj Bajbakova, sedaj Porti rova, ter presojevati njuno du [ ševno razpoloženost in značaj. I menoval se je Rusa, bil pa j( vendarle Madjar, kar je bilo lah ko mogoče spoznati po njegoven . licu in krivih nogah. Služil j«, res v vrstah naših prostovoljcev toda ne na korist srbski stvari marveč, kolikor je bilo le mogo če, v njeno škodo,- Dokler se jt , potikal na meji v šotorih, je na , basal preprostim vojakom poln® ušesa novic o turški moči in veli kosti ter o njih znamenitih voj , skovodjih. V boju je prodiral skozi najgostejše naše vrste, kri če na vse grlo: "Evo jih Turke Gorje, izgubili smo!" Naravno je, da je v takih oko liščiuah dobil marsikatero plju sko, toda to ga ni prav nič oviralo iti dalje k cilju, kateremu se je bil posvetil z vzvišenin madjarski m rodoljubjem, doklei mu jih končno niso našteli petindvajset ter ga zapodili proč. V Bel gradu je še z večjo vnemo iz vrševal svoj namen; trudil se j zasejati sovraštvo med Srbi in Rusi, Bolgarji in Črnogorci, ali nasprotno; z eno besedo: trudil se je, delati zmešnjavo v vrstah naših prostovoljcev. Radi tega je pokukal v vsako gostilnico, pometal vsak kurnjak, zahajal v vse družbe, kjer so se shajali prostovoljci. Samo po sebi se razume, da je imel mnogokrat razbit nos in usta. Čudni ljudje so ti prostovoljci; niti za mah nočejo slišati o tej madjarski moči. Medtem, ko je ta madjarski vohun meril z očmi ruskega het-mana in njegovega tovariša, sta izpraznila ta dva molče nekoliko čaš žganjice. Nakrat pa je Bajbakov besno udaril s pestjo ob mizo ter zakričal: "Ona mora biti moja!" Porfirov ga začudeno pogleda. Madjarju pa se škodoželjno zasvetijo oči. "Da, oče, ona mora biti tvoja, ko bi jo morali izpuliti tudi samemu zlodju." Bajbakov, pogledavši ga z zardelimi očmi, ga zlobno oplazi po glavi. "Zlodjev sin! Kaj misliš? Katero, ha? Ti pasje koleno!" Madjar, akoravno bi se bil naj-rajše zjokal, se zopet hinavski nasmeje ter potuhnjeno ogleduje Porfirova. "Ali morda ne vem? Ha, ha, ha!... Kakor bi ne bil videl one. Eh, ravnokar sem pozabil njeno ime... Ono, znajte, v temnorujavi, hočem reči črni obleki, ki ima sedaj rada nekega Srba..." "Molči, zlod!" zagromi Bajbakov, da se je streslo steklo v ok- SrNoWork-NoR^T /JT. The Wwrkingmari's Zanemarjen prehlad. Dr. Richterjev JPAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako s se pravočasno rabi po predpisih, m so natisnjeni na omotu. 25c. 5in 50c. steklenice. — Pazite na Isime in sidro na omotu. F. AD. RICHTER & Co., 215 Pearl Slreet. New York. K. T. , Dr. Richter.ieve Congo Pilule olajšajo. _ ^ .T*? _ J ■-T-TT-?| nih. "Niti besede več o njej! Ali| čuješ?" "Nikomur na svetu ne zinem ničesar", odgovori znovič Madjar in na potuhnenem licu se mu ] prikaže zloben nasmeh. Posvetilo1 se mu je; vedel je, kaj mu je dalje storiti in v tej zadovoljuosti je pozabil na rusko pest, ki gotovo ni bila mehkejša od palic Tol-di Mikloša. Po kratkem, toda mučnem mol-• čanju se skloni Bajbakov k Mad-i jaru ter mu zašepeta v pijanosti . šaljivo: "Toda tebe, zlodjev sin. jaz ne poznam. Ti torej nekaj veš — no." Madjar se potulineno nasmeji. [ "No. kaj praviš; Vidim, da si I dovolj premeten in razumen", še-. peta mu Bajbakov, kolikor mu je i dopuščal njegov bas, "kako in i na kak način naj jo ukradeni, da jo odnesem v svojo in njeno do-. movino?" Nato, zamislivši se, je dodal: "Do katere ure se mude L oskrbnice čez dan v bolnišnici '" "One so tam", odgovori počas-. no Madjar, ne poznajoč naredb v . bolnišnici, "one so tam od osmih . zvečer do osmih... Kakor so se-. daj dolge noči. jo lahko celo iz . bolnišnice odpeljemo, da nas , straža niti ne opazi. Kaj mislite? . Vi, jaz in gospod nadporočnik — . pri teh besedah pokaže na Porfi-. rova — kaj bi premogla, ko bi se nam tudi vsa njihova straža postavila po robu? Kdo se nam pri-. bliža, dobi kroglo v čelo; zalo , Rusinjo primemo lepo pod pazdu-. iio, nakar na najbližjem križpo-tju sedemo v kočijo in porok sem . vam, da bo vse iskanje zastonj!" Na te besede se Bajbakov glo-[ boko zamisli, a Porfirov, dasi je . bil pijan, jamo sumljivo opazo-i vati klateža, naposled pa zamrm-ra: "To ni Rus. To je zlodjev sin!" V tem hipu je šel mimo njih oni veliki človek z osivelimi br-kaini in s črnim zavojem na glavi ^ ter jih jezno in mračno pogledal, da je Madjar kar strepetal. Toda Rusa sta bila tako zamišljena, da ga nista niti videla. (Dalje prihodnjič.) NA PRODAJ. Dvoje novih "Lubasovih." harmonik, specijalni kranjski model. 3vrstna s 30 tipkami, dvoglasna, raven držaj z bučieami biserne matice s posebno zapornico, z aluminijevimi bombardon basi in z nikeljnatistimi okovinami. Cena ■$45 z ekspresom vred. 4vrstna s 40 tipkami, kranjska dvojna u-glasba. 12 basovih tipk, helikon bas, z aluminijevojeklenimi glasovi, lahka. Cena $60 z ekspresom vred. Kupcu se pošljejo na ogled, da jih lahko pregleda, predno jih prevzame. A. Skulj, 82 Cortlandt St., New York City. UD flrffoDfti^026115^0^ flu UulOud vstarodomovino J pisati z« vožnje cene, kretanje parnikov in druga 'pojasnila, na tvrdko Frank Sakscr 82 Cortlandt St., New York, N. V. Akonaznaiš prihod, pričakuje te naš uradnik na postaji in spremi na parnik, vse brezplačne. GLAVNEGA TAJNIKA K. S. P. DR. SVETE BARBARE. PRISTOPILI Postaja št, 1 Forest "ity. Pa. Andrej Bet-aj, rojen 11. f«-l>r. 1888; Andrej Hočevar, 30 nov. 86; Rudolf Bože, - febr. S6; Frank IvanCič 10 aprl. 1885. Postaja št. 2 Jenny Lind, Ark. Vincenc Kovač 22. jan. 1S74. Postaja št. 3 Moon Run, Pa. Anton Skraba 17. jan. 1893; John Mar-kus, 5. jan. 1888. Postaja št. 4 v Luzerne, Pa. Alojz Grošel, 3. jun. 1888. Postaia štev. 6. Cleveland, O. Matija Cankar 10. feb. 1885; Jožef Kožar 21. jun. 1800. Postaja št. 7 La Salle, III. Jakob Banko apr. 1S74. Postaja št. 8 Johnstown. Pa. Andrej Baraga 24. dee. 1SS6; l'akob Xa potnik 12. jul. 1870: Postaja št. 9 Weir City, Kans. Peter Tomšič 27. jun. 1SS9. Postaja št. 10 Coketon, W. Va. I Ivan Opri no 6. jan. 1892. Ivan Gornik j 10. apr. 1804. L Postaja štev. 11, Durya. Pa. Nikolaj Brkovskt f». dee. 1SS2. Postaja št. 13 East Mineral, Kans. John Maček 27. dac. 1S77. Postaja št. 16 Willock. Pa. Gaburi Mahhsive 27. sept. 1S7S; Frank I ZaniL.-li 20. sept. lSS'J. Josef Benetcli 31. ; dec. 1SX8: Valentin Varero 15. feb. 1S03-J ■ Pavel .N'abergoj 20. jun 1887.; William Ce1 r-isea 1. sept. 18S1; Jožef ZIof 25. mar. ! 1886. Postaja št. 17 Broughton, Pa. Karol Mograski 6. sept. 1880. Mihael Gašparšič 20. apr. 18S6. Lukus j Mlakar 12. dec. 18S2. Postaja št. 18. Fleming, Kans. Melhior Paulie 31 dec. 1S86. John Je-re 23. dec. 1805. Leopold Volk 13 okt. 1803. Postaja štev. 19., Bridgeport. O. I | Mike Skube 2S. sept. 1S93. Martin Ka-j lisnig- 1. nov. 1871. Frank Kaserman 2S. j nov. 1878. Postaja št. 20 Claridge. Pa. 1 Vencel Pechman 27 sept. 1806. Postaja št. 21 Little Falls, N. Y. Frank Mivšek 15 .okt 1886. Postaja štev. 25., Jeny Lind. Ark- Josef Smcrgut 10 apr. 1887. Postaja št. 26 Collinwood. Ohio. John Pieman 16 maj. 1SS8. Anton Zaplata 22. feb. 187S. Martin Kosec 6. feb.: 1S00. Leopold Kosec 15 nov. 1802. Postaia štev. 28.. South Lorain. O Juraj Iiajher 0. apr. 1874. Postaja št. 29 Rock Springs, Ark. i Matija Oblak mar. 1801. Jernij Cadekf 7.a ug. 1803. \ Postaja št. 30 Eveleth, Mi/in. Anton Pjfintar 10. jan 188... Andrej' Lavtižar 21. sept. 1888. Martin Novljan 31. dec. 1887. Ignac Lužar 17 jan. 1800. Postaja št. 31 Calumet, Mich. Frank Cimermančič 22. maj. 1894. Postaja št. 33 Cleveland, Ohio. Tpnac Zupančič S. apr. 1890. Jožef Skuf ca 0. sept. 1880. Frank Kastelc 7. maj. 1876. Josef Zabukovec 1 jul 1894. Postaja št. 35 Ralphton, Pa. Anton N'ovak 14. jan. 1888. John Sušilo 6 jul 1888. Postaja štev. 38.. Charleston. W. Va Frank Fellak 2. dec. 1SS2. Josef - ui ri*deednlk: IT AN GERM. 507 Cherry Wsjr or Box 57 Braddoek, PC Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn. Box til. Glavni tajnik: GEO. L BROZiCH. Ely. Minn.. Bos 414. Pomot o I tajnik; MIHAEL. M KAVI NEC. Omaha, Neto , UM I«. U ^ Ik ■lacajnlk: IVAN QOUZB, Ely, Minn., Box 1«. ■aUpnik: FRANK MEDOfiH. Bo, Chicago, 111. 9483 »tring iT!« VRHOVNI ZDRAVNIKI nr. martin i. rric, JoUet .m., no No Chic*«* NADZORNIKI | AXOIS KOBTELIC, Ball da COIO.. Box US MIHAEL KLOBUCHAR, Camulet, Mich., Ill — 7tk M. fVXXK fiPEUAB, Kinwi City, Kana.. 422 No. 4tto •«- POROTNIKI! IT AN KERZ18NTK, Burdlne, Pa-. Box IIS. FRANK GOUZE, Chlsholm. Minn., Box 711. MARTIN KOCHSVAJB Pueblo, Colo.. 1119 Bllar Ave. Tel doplrt om] •« potiijajo na rUrnofi tajnika, vse denarne poMiJatre p« aa glavnega blagajnika Jednota. laAnotlM glasilo: "OLAfl NARODA". POROČILO UMRLIH ČLANOV IN ČLA- | NIC IN POŠKODBE IN BOLEZNI, A«»ment itev. 172. L>n« 1. novtmbra 1812. | Umrli brat Anton IJerlen, cert. St. I 4945, /lun društva sv. Barbare štev, 47 v Ai)m-ii Culo. roj«-n leta 1S74., umrl dne' S. i:«l2, v »rok cm rti je bil ubit v rudokopu, zavarovan je bil za $luOu.OO, prist. 10.7.03. I'mrli brat Franc Stržtnar cert štev. j 3282. član društva sv. Joiefa štev. 52 v, Little Kails. N V rojen 1 < ?) 1878. uinrl1 dne 2« »ept. 1912; vxrok smrti je bila Jedka; zavarovan Je bil za 11000; k Jed-IioU Je pristopil 12 marca l'.'U5. Umrli brat Franc Medosh cert. štev. 1562; član društva sv. Juriju, štev. 22. j V Mo Chicago, 111 ; rojen leta 1869; umrl dne 10 p/jt 11+12.: virnk smrti je bila operacija, Zarovan Je bil z.i $1000; k Jed liusti Je pristopil 15. scpt. 1901. Unntl brat Matevž Znldaršič. cert. štev. IZH77 član društva sv. Jurija štev 22 v So Chicago 111. rojen leta 1870.: umrl dne «» okt. 1912. vzrok smrti je pljučni-' ca; zavarovan je bil za $10m0; k Jednoti i je sprejet 21. oktobra 1910. Umrli brat Jo«. Saucr. cert. 4«45. člau društva nv, Cirila in Metoda štev 9 v <*alumet Ali h ; rojen leta 1886. umrl dne 13 okt. 1 & 12; vzrok smrti je ubit v ludniku; zavarovan je bil za $100u; k Jed not i Je sprejet lita 19"l0. I'mrli brat Anton Zitko. cert. štev. 14881. član društva sv Jožefa štev. 53 v Little Kalif X. V rojen leta 1887, umrl dne 22. oktobra 1512. vzrok smrti je u-[ tonil v l'#»ru; za varovan je bil za $i 1000; k TWmotl je sprejet leta. 1911. Umrla Lucija Kramar, cert- štev. 9610, članica društva sv. Martina štev 44 v liarbeton, «»ho, rojena leta 1K77: umrla dne J. oktobra 1S12: vzrok smrti je bila operacija, zavarovana je bila za $ bOo, k Jed noti je »prejeta leta 1906. Umrla Ivana Kočevar. cert. Ste v.1 9666, članica društva sv. Barbare štev. 47 v A »lian, Colo.; rojena leta 1SS1. u-inrla dne 1. septembra 1912; vzrok smrti j,- legar. civarcvaiia Je bila za $5"0; pristopila k Jed noti 14 maja 1907. F oškodovani brat Franc Pire, crt.j štev Mi5, ■ lan društva sv. Štefana v Hear Creek, Mont.; poškodovan v pre- moruvnt-m mlinu KJ»r je izgubil denno nogo pod kolenom z;t kar je prejel od-; škodnine z ztn-sku od 40<> dol. PoAkodovuni l>rat Kranc Berhaj cert! štev. 5003, Alan društva sv. Barbare štev v Chlsholm, Minn: neozdravljivo poškodovan v rudniku za kar je prejel odpravnine v zn.-.iku od $2<>0 in prenehal biti član drultva in Jednote. Poškodovani brat Ivan Sekula cert. j štev 5I«»2. član društva ev. Cirila in Me-j toda štev. v Calumet. Mich; neozdravljivo poškodovan v rudniku, za kar je prejel odpravnino v znesku $200 in pre-Jieua bti r^li Jednote. PoAkodovuni brat Anton rtedmak, cert štev. 14K37, član druTtva sv. Andrej« v Trinidad Colo, Ste. 84, poškodovan na levi roki vsled prerezanih žil, roka popolnoma norabljtva, "za, kur je prijel svoto v znesku $400. Skupaj za smrtnlno isfioo.no tškupaj za l>oAkodbe $120'i,u0 OPOMBA: Cenjena, krajevna društva upozarjam na volitve uradnikov krajevnih društev ki ne imajo vršiti prihodnji mesec to je decembra, v to svrho bodem razposlal tozadevne pole, katere upam, da se mi kmalu vrnejo. Prihodnje leto bode imela Jednota svoje Kuncralno zborovanje in ker sa zastopniki društev ki so letos izvoljeni za zastopnika, ob enem tudi delegati za na zborovanje, zatoraj je največje k^stJ za društvo n Jednoto če se volijo najbolj sposobne osebe v ta vala n urad. \"sme onm ki so naročili znake, naznanim, da Jih še nimam kader jih dobim, jih bodem vsem rasiH>sIal ki so jih naročili, k. Z bratskim pozdravom udani Geo. L. Brozlch, glavni tajnik. Sv. Čiril In Metod itev. t, Ely, Minn. Dne 1. novembra 1512. S**. 'n. **»% {* . „ _ Črtani:: Anton Grum 1866- 2960-$1000-5 Društvo šteje 137 članov. Dne L novembra 1912. ■HM' Pristopili: Annie Logar 1880-15681-$ 500-4 DruStvo šteje 95 članic. •v. Srca Jezusa št. 2 Ely. Minn. Dne 1. novembra 1912. . , Pristopili: Aloiz Z basni k 1891-1576S-$1000-! Alolz Pečovor 1W1-15769-S1000-2 Anton Henrikman 1891-15790-$ 1000-2 Društvo šteje 141 članov. , Sv. Barbara it. t La Sati«, lil. Dne 1. novembra 1912. . * * . . Zopot spreleti: Anton Turk 1871- 1755-11000-^ Društvo šteje ti Planov. Marija Pomagaj it. « So. Loraln, O. Dne L novembra 1912. mi. Prestopili: Anton Stefančič 1875- 5370-11000-4 k rruštvu štev 31. Prvo društvo šteje 32, drugo 198 članov. Dne 1. novembra 1912. Odstopili: Margita VičIC 1SS8-10416-? 500-1 Društvo šteje 13 članic. Sv. Ciril In Metod it. 9 Calumet. Mich. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: J.-s. Kogan 1890-12240-11000-1 Jerome Zdravje 1894- 1430-11000-1 Louis Horvat 1867- 791-$1000-3 Mihael Clča 1884-1.3562-$1000-3 N'ick Clča 1882- 2537-J1000-2 Anton Bulkovič 1887-11375-$lOOO-2 11 i j;» Ropačič 1873-15177-S1000-5 Ana Ciča 1SS2- 8269-? 500-1 Društvo šteje 216 članov in 129 članic. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Terezija Butala 1885-15682-f 1000-3 Društvo šteje 130 članic. I>ne I. novembra 1912-Umrli: Josip Sauer 1886- 4075-11000-1 uinrl dne 13. oktobra, vzrok smrti je ubit v rudniku. Društvo šteje 222 članov in 130 članic. Sv. Štefan it. 11. Omaha. Nebr. Dne 1. novembra 1912. °rememba zavarovalnine: John Žitnik 1883-I0362-T1000-3 iz «500. DruStvo šteje 52 članov. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Anton Zidarich 1879-11103-$lO00-3 Društvo šteje 51 članov. Sv. Jožef št. 12 Pittsburg, Pa. Dne 1. novembra 1912. Prestopili: John Kračun 1S76- ?-$lOOO-4 k društvu štev. 31, Prvo društvo šteje 66 članov drugo 127 članov. Sv. Jožef št. 12 Pittsburg, Pa. Dne 1. novembru 1912. Suspendirani: Rudolf Mejnar 1885-1407O-$l0OO-3 JožfT Luks 1883- 6046-? 500-2 Stefan Cvetkov« 1880- 3338-$ 50012 Antonija M. žnar 1891-14456$- 500-1 Gizela Luks 1891-11102-$ 500-1 Društvo šteje 67 članov ln 31 člane. Sv. Alojzij št. 13. Baggaley, Pa. Dne 1. novembra 1912. Pristopili. Matija Miklič I890-15716-$t000-l Gregor Kuhar 1891-15717-$1000-2 Anton Margole 1891-15718-$lOOO-2 Društvo šteje 47 članov. Sv. Jožef št. 14 Crockett. Cat. Dne 1. novembra 1912. Prememba zavarovalnine: Man- NVmanich .1888- 8473-$1000-2 iz $500. Društvo šteje 18 članic. Dne 1. novembra 1912. i Geo. Udina ' 1872-15771-$1000-6 Društvo šteje 37 članov. Sv. Peter In Pavel št. 15. Pueblo, Colo. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: ! Jos- Godec 1873-13490-$1000-5 I ) Društvo šteje 90 članov. Sv. Ciril m Metod št. 16 Johnstown, Pa. Dne 1. novembra 1912. Zopet spreleti: Fr. Svigilj 1878-1254-$1000-2 Marija S v igel j 1886-17309-$ 500-3 Suspendirani: , John Patešek 1 1881- 6056-$1000-! Fr. Kene 1R8<5-10533-$1000-! Josefa Potišek 1880- 8583-$ 500-! Društvo šteje 107 članov in 53 čla-! nic. Sv. Joief it. 17. Aldridae. Mont. Dne 1. novembra 1912. Prestopili: Martin Šetinca 1877- 3020-$1000-' k društvu štev. 58. Prvo društvo šteje 35, drugo 47 članov. Sv. Alojzij št. 18 Rock Sorlngs.Wyo. Dne 1. novembra 1912. Zopet sprejeti: John Darraota 1865- 6263-$1000-< Suspendirani: John Jerola 1861- 4S72-S1000-« j Anton KoteviC 1886- 6893-$1000-! Društvo šteje 217 članpv._ T Sv. Alojzij it. 19 Loraln. Ohio. Dne 1. novembra 1912. Zopet sprejeti. ______ Mihael Uršič 1878- 49S9-$1000-3 Društvo šteje 84 članov. Sv. Jožef št. 20 Siitart. Mlnn. Dne 1. novembra 1912. John Strah ' 1879-13461-?lOOO-4 Društvo šteje 59 članov. Sv. Joief it. 21 Denver. Colo. Dne L novembra 1912. Pristopili: Jožef Skraber 1888-15719-$ 500-2 John Janezich 18 \-1d720-$1000-5 Društvo šteje 77 članov. Sv. Jurij it. 22 Chicago. III. Dne 1. novembra 1912. jfM^f, f> Suspendirani: Louis Legina 1887-14 144-$1000-2 Nikola Keilaz . 1872-151S2-$1000-5 Društvo šteje 116 članov. Sv. Jurij it. 22 Chicago. III. Dne 1. novembra 1912. Umrli: « Matt Znidaršič 1870-12677-$1000-5 umrl dne 9. okt. vzrok smrti: plučni-ca. K Jednoti sprejet 13. feb. leta 1910. Frank Medosh 1869- 1562-$1000-4 uinrl dne 10. okt. vzrok smrti operacija k Jednoti je pristopil dne 15. sept. 1901. Društvo šteje 118 članov. Sv. Ime Jezusa it. 25 Eveleth, Minn. Dne 1- novembra 1912. Pristopili: Anton Krive 1888-15785-$1000-2 Društvo šteje 148 članov. Sv. Ime Jezusa št. 25 Eveleth, Minn. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Fr. Perenta 1879-10568-$1000-3 Jos. Jugovič 1882- 7664-S1000-2 Lovr. Petrikov 1888- 7585-$1000-l Sprejeti: Geo Tržak 1862- 721-$lO00-5 Fr. Bobek 1884-11958-$1000-2 Prelesnik 1889- 6108-$1000-1 Društvo šteje 147 članov. Sv. Štefan št. 26 Pittsburg. Pa. Dne 1. novembra 1912. Pristopili. Louis Bizak 1880-15772-$1000-4 Jacob Cudvod 1889-15773-$ 500-2 Društvo šteje 68 članov. Sv. Mihael it. 27 Diamondvltle, Wyo. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Ipnac Kolenc 1873-15184-$10ft0-5 Jos. Sitar lS72-11616-$1000-5 Društvo šteje 34 članov. Sv. Jožef št. 29 Imperial. Pa. Dne 1. novembra 1912. Pristopili. Josef Božič 1881-15721-$ 500-3 Matija Grahor 1878-15722-$ 500-3 Frank Penca 1878-15723-$1000-3 Marija Pobočnik 1885-15724-$ 500-2 šteje 57 članov In 28 članic. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Mihael LipoviC 1883-10595-$ 500-2 Društvo šteje 54 članov. Sv. Jožef it. 30 Chlsholm. Mlnn. Dne 1. novembra 1912. Umrli: Anton Oarše 1879-13501-$1000-4 umrl dne 13. okt. 1910. vzrok smrti se v topil v jezeru. K Jednoti je pristopil 15. aug. 1910. Društvo šteje 211 članov. Dne 1. novembra 1912. Črtani: Peter Sanallč lR87-15087-$1000-3 Jos. Butola 1887- 4222-$1000-4 Društvo šteje 210 članov. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Fr. Bantoša 18R4-15774-$1000-3 Fr. Sega 18S7-15775-$1000-3 Društvo šteje 212 članov. Sv. Alojzij it. 31 Braddoek. Pa. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Frank Vozemina 1878- 5203-$1000-3 Društvo šteje 126 članov. Marija Zvezda it 32 Black Diamond W'th Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Thomas Poznič 187S-12052-I1000-4 Društvo šteje 53 članov. Sv, Barbara st. 33 Trestle. Pa. Dne 1. novembra 1912. Odstopili: Anton Fatier 1872-13255-$ 500 5 Suspendirani:. Frank Kovačič 1892-15309-$500-l Andrej Oblak 1887- 5976-$ 500-1 Ignac Podobnik 1888- 4303-$1000-l Frank Senkovič 1895-15096-$ 500-1 Društvo šteje 131 članov. ■ Sv. Peter In Pavel it. 36. Lloydell. Pa. Dne 1. novembqa 1912. Zopet sprejeti: Anton Rozina 1885-14802-$1000-3 Suspendirani: John Doles 1883- 6914-$1000-2 Ignac Oeglar 1874- 4119-$1000-4 ; Frančiška Ceglar 1879-$ 9278-$ 50$-3 Društvo šteje 64 članov in 23 članic. Sv. Alnizi] it. 36 Conemaunh, Pa. Dne 1. novembra 1912. Zopet soreieti: Anton Modič 1876- 6536-$1000-4 Društvo šteje »6 članov. Sv. Janez* Krstnlka it. 37 Cleveland. O. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: John Blatnik 1890-15726-$ 500-2 John Pečovnik 1888-15727-$1000-2 John Boldin 1883-15728-$1000-3 Društvo šteje 104 članov. Dne 1. novembra 1912. i Zopet spreleti: I John Lorber 187B-13964-S1000-3 I, Martin "Fabjančlč 1878- 6033-X1000-3 !. Marija Fabjančič 1880- 9372-$ 500-S • Društvo šteje 101 Članov In 92 članic. "Sokol" št. 38, Pueblo. Colo. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: _ Boži Ratkovič 189o-15720-$1000-l Društvo šteje 15 članic. Dne 1. novembra 1912. Zopet spreieti: Petere Zirich 1869- 3157-$1000-5 Društvo šteje 59 članov. Sv. Barbara it. 39 Roslyn. Wash. Dne 1. novembra 1912. „ __ Zopet sprejeti: Tomo Pleše 1866-11316-$1000-6 I. Pleše. 1886-12177-$1000-2 Suspendirani: Juro DraSiČ 1888- 4750-$1000-1 Stephan Brožič 1879- 4902-$1000-5 Juro Mance 1883-1245-$1000-2 Marija Mance 1889- 9488-$ 500-1 Društvo šteje 103 članov ln 36 čl? ...o. Marija Pomagaj it. 42 Pueblo, Colo. Dne 1. novembra 1912. Zopet sprejeti: Ignac Kočevar 1889-13750-$1000-2 „ „ Suspendirani: Frank Horvat 1869- 6211-$1000-5 Marija Hori-at 1S72- 9580-$ 500-4 Društvo šteje 77 članov In 26 članic. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Frank Klun 1888-15684-51000-2 Anton Zobec 1873-15685-$1000-5 Društvo šteje 7 članov. Sv. Martin Stev. 44, Barbeton, O. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Vlatija Ursnlk 1895-15725-$1000-1 lohn DeCevec 1877-15730-$1000-4 Društvo šteje 34 članov. Sv. Barbara it. 47 Aspen. Colo. Dne 1. novemtira 1912. Zopet spreieti: lohn Križman 1871-10041-?1000-5 Frančiška Križman 1877-11669-$ 500-4 Društvo šteje 83 članov in 39 -članic. ' Sv JurIJ it. 49 Kansas City. Kana. Dne 1. novembra Ig 12. Pristopili: rožef Derčar 1868-15731-$1000-6 lohn Spitznuagel 1874-15731-$1000-5 Društvo šteje 68 članov. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: lohn Orežnik 1890-14409-$1000-1 Društvo šteje 66 članov. Sv. Peter in Pavel št. 51 Muray, Utah. . Dne 1. novembra 1912. Zopet spreieti: Ueorge Starčevič 1*82- 4163-$1000-2 Dimit. Lemanič 1878-11398-$1000-3 Lucija Starčevič 1SS4- 9731-S 500-3 Mača Lemanič lS77-1395-$ 500-4 Društvo šteje 34 članov in 11 članic. Sv. Joief it. 52. Mineral. Kans. Dne 1. novembra 1912. Zopet spreieti: V'idrich Jacob 1877- 5530-$1000-3 »T; % * ------ Suspendirani: Maks Juvan 1895-14532-$1000-1 Frank Petelinšek 1871-10629-$1000-5 Društvo šteje 79 članov. Sv. Jožef it. 53 Little Falls. N. Y. Dne 1. novembra 1912. Umrli: Anton Zitko 1887-14S81-$1000-2 umrl dne 22. okt. 1912. vzrok smrti: se utopil v .Jezeru. K Jednoti je pristopil 27. dec. 1911. Društvo šteje 93 članov. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Pavi Logar lS91-15733-$1000-2 Društvo šteje 94 članov. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Valentin Eržan 1S91-1349-$1000-1 Frank Kenk 1880-15467-$1000-4 Društvo šteje 94 članov. Dne 1. novembra 1912. Umrli: Frank Strzinar 1878- 3382-$1000-3 umrl dne 26. sept, 1912. vzrok smrti je bila jetika. K Jednoti je pristopil 12. marca 1905. Društvo šteje 96 članov. Sv. Rok St. 55 Uniontown, Pa. 2161 BJqtUdAOU -I 3UQ __ ' . .i " _ Pristopili: Anton Prah 18S6-15776-$1000-3 Društvo šteje 40 članov. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Michael Boži£ 18J7-15689-$1000-4 Društvo šteje 20 članov. Sv. Štefan St. 58 Bear Creek. Mont. Dne 1. novembra 1912. Odstopili: Marija Pire • 1863- 9483-$ 500-6 Društvo šteje 17 članic. Sv. Jurij it. 61 Readlnfl. Pa. Dne 1. novembra 1912. Zopet spreieti: Jožef Kraševec 1892-14265-$1000-1 Društvo šteje 40 članov. Sv. Florljan it. 64 So. Range. Mich. Dne 1. novembra 1912. Zopet spreieti: Jakob Jerbich 1867-11693-$1000-6 Suspendirani: Jacob Stebe 1891-12371-$1000-1 Anton Musich 1872-5473-J1000-4 Društvo šteje 24 članov. Isus Prijatelj Malenih Št. 68 Monessen Pa Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Ana Stefanlč 1889-15715-$1000-2 Društvo šteje 11 članic. Sv. Peter it. 69 Thomas. W. V a. Dne 1. novembra 1912. ' Jacob Istinič PHrtopih i882-15734-$1000-3 Frank Krel 1880-15735-$1000-3 Društvo šteje 53 članov. Dne 1. novembra 1912. I Odstopili: i Neža Urbus 1889-12103-$ 500-1 i * ' Društvo iteje 11 članic. , Zvon. št. 70, Chicago. III. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Anton Benedick 1887-15236-$1000-3 Društvo šteje 45 članov. Sv. Janez Krstnlk št. 71 Colllnwood, O. Dne 1. novembra 1912. , , Črtani: Frank Valenčič 1885-14989-$ 500-3 Društvo šteje 89 članov. Dne 1. novembra 1912. Geo Bad! 1876-15683-$ 500-5 Društvo šteje 90 članov. Sv. Barbara št. 72 Ravensdale, Wash. Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Ignac Pugel 1885-llS01-$1000-2 Društvo šteje 28 članov. ^ Prestopili: Jacob K.oss 18S6-12419-$1000-3 k društvu štev. 32. Prvo društvo šteje 27, drugo 60 članov. Sv. Janez Krstnik št. 75 Canonsburg. Pa. Dne 1. novembra 1912. ^ cit Pristopili: Frank Skopec 1881-15737-$ 500-4 Frank Merže 1889-15738-$ 500-2 John Zitko 1894-15739-$ 500-1 Društvo šteje 62 članov. Dne 1. novembra 1912. „ . „ Suspendirani: Frank Fink 1870-lilC5-$ 500-5 Društvo šteje 59 članov. Sv. Joief it. 76 Oregon Cltv. Oreg. Dne 1. novembra 1912. „ , Pristopili: Lovr. Srkman 1892-15777-$1000-1 Društvo šteje 27 članov. Sv. Alojzija Št. 78. Salida. Colo. Dne 1- novembra 1912. Pristopili: Maria Papež 1883-15740-$1000-3 Društvo šteje 32 članic. Dne 1. novembra. 1912. Odstopili: „ , Mihael Kakoljan 18781413I-?1000-4 Frank SteblaJSUSBend,T8^-12893-$1000-l Anton Lajn 1831- 7816-$1000-3 Društvo šteje 80 članov. Dne 1. novembra 1912. Jos. Steblaj Pre*tOPil1884-120S9-$1000-2 k društvu štev. 30. __ . Fr. Steblaj Z°DCt SD''e,18t9d-12893-$1000-l Prvo društvo šteje SO. drugo 213 članov. Sv. Barbara it. 79 Heilwood, Pa. Dne 1. novembra 1912. Zopet spreiet.: John Tozgaj 1874-13614-$1000-4 i Dru!tvo šteje 17 Članov. Sv. JerneJ št. 81 Aurora, m. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Nikolai Sulentič 1890-15778-51000-2, Aug. Verbič 1896-15779-$1000-1 Društvo šteje 36 članov. Sv. Janez Krstnik it. 82 Shebovgan, Wis. Dne 1. novembra 1912. Pristopiti: Frančiška Urbančč 18Sl-15741-$1000-4 Društvo šteje 15 članic. Sv. Martin št. 83 Superior. Wyo Dne 1. novembra 1912. Suspendirani: Jožef Hitztaler 1889-11889-$1000-1 D;%?tvo šteje 34 članov. Sv. Andrei št. 84 Trinidad. Colo. Dne 1. novembra 1912. Zooet spreieti: John Sieve 1886-12760-$1000-2| Fr. Jerovšek 1886-13990-$1000-2 Društvo štejt 106 članov. Dne 1. novembra 1912. pristopili. John Sirola 1874-15780-$1000-5 Društvo šteje 107. Dne 1. novembra 1912. Pristopili. John Horvat 1S95-15690-$1000-1 Društvo šteje 104 članov. Sv. Alojzi) it. 87 St. Lnitls, Mfc Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Jos. GolobiČ 1888-15691-$ 500-2 Društvo šteje 31 članov. Sv. Jnžef št. 89 Gowanda. N. Y. Dne 1. novembra 1912. Zopet sprejeti: Frank Stare . 1887-11163-$ 500-2 Društvo šteje 22 članov. Dne 1. novembra 1912. Prestopili: Jožef Letina 1883-12591-$ 50013 k društvu štev. 70. Prvo društvo šteje 22 drugo 45 članov. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Martin Voncinor 18>- 15742-S1000-4 Društvo šteje 23 članov. Orel št. 90 New York. N. Y. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Agnez Jurkas 1891-15743-$1000-2 Društvo šteje 9 članic. Sv, Mihael it. 92 Rcckdale, 111, Dne 1. novembra 1912. Zopet sprejeti: Jacob KokolJ 1888-13686-$ 500-2 Društvo šteje 36 članov. Dne 1. novembra 1912-Pristopili: (Frank BeršiČ 1886-15713-$1000-3 [jerney ŽSbnfkar 1884-15714-$1000-8 Društvo šteje 85 Članov. _ Sv. Rok it. 94 Waukeoan. ill. Dne 1. novembra 1912. Anton Nagode 1877-15692-$ 500-4 John Nagode 188?- 3-$1000-3 Andrej Nagode 187'9- 4-$1000-4 Jacob Grimsec 1877- 5-$ 500-4 Ant. Varsek 1881- 6-$1000-4 Frank Grum 1878- S-$1000-4 Gaspar Leskovac 1879-15699-$ 500-4 Ant. Kobol 1889-15700-$-000-2 Jacob Jeret _ 18S3- l-$-000-3 John Traven 1880- 7-$ 500-4 Frank Krajnc 1S87-15702-S1O00-2' Frank Barle 1871-15703-$1000-6 Jos. uezek 1893-15704-$100O-l Peter Frček 1880-15705-$1000-4 Društvo šteje 70 članov. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Mary Lerček 1886-15706-$ 500-3 Ivana Gremšič 1882-15707-51000-3 Mary Polanšek 1877-15708-$1000-4 Društvo šteje 24 članic. Sv Srce Jezusa št. 98 Ahmeek. Mlch. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Vinko Polič 1888-15709-31000-3 Peter Isku 1892-15710-$1000-1 ft"" " ^-----■ rr----- Društvo ~^teje~2?'~članov!w"*"7 1— Sv. Frančišek št. 99 Moon Run. Pa. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Jacob Mahovne 18S2-15744-?1000-4| Društvo šteje 39 članov. Dne 1. novembra 1912. Zopet sprejeti: Frankč Božič 1892-13227-$ 500-1 Društvo šteje 38 članov. M. b. Karmelska št. 100 Chlefton, W. Va. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Frank Stopar 18S6-15711-$1000-3 Luka Mikiševič 1886-15712-^1000-3 • Društvo šteje 25 članov. Sv. Feliks št. 101 Walsenburg, Colo. Dne 1. novemhra 1912. ^ „ Pristopili: Jacob \ičtč 1877-15745-§1000-4 Jos. Kastelc 1891-15746-$1000-1 Anton Guva 1896-15747-?1000-1 Društvo šteje 26 članov. Biser Gora št. 102 Richwood, W. Va. Dne 1. novembra 1912. Pristopili: Karol Zadnik " !SS6-15748-$l000-3 Društvo šteje 12 članov. Marije Vnebovzetje št. 103 Colllnwood, O. Dne 1. novembra 1912. Pristopili; Julja Dežman lSS8-15749-$1000-2 Društvo šteje 46 članic. "Jugo-Slovan" št. 104 Chicago, Ml. Dne 1. novembra 1912. ^ , Pristopili: John Posljučan 18S1-15781-S 500-41 Mihael Arčar 1887-15782-$ 500-2 Josip Čopič 1887-15783-$ 500-2 Društvo šteje 32 članov. _ Dne 1. novembra 1912. Suspendirani. ilaks Smiljanič lS83-144S9-$ 500-3 Drutšvo šteja 29 članov. f Sv. Martin it. 105 v Butte, Montana. Dne 1. novembra 1912- l Pristop li: Martin Daychman 1883-15750-$ 500-3 John Lamut 1876-15751-$ 500-5 ^f.:,_Lomozin 1885-i5752-$ 50«J-3 x'aulina Lindica 18S9-15753-$10t:0-2 Društvo šteje 99 članov in 8 članic. Dne 1. novembra 1912. ' ... _ . Prestopili: Aloiz Gebze 1S93-14S90-$1000-1 k društvu št- 111. Prvo društvo šteje 99, drugo 16 članov. -.m .d Dne 1. novembra 1912. i ... „ ^ Suspendirani: \NalI. Papesh 1886-14703-$1000-2 John Lukovch 1883- 14683-$ 5U0-3 Frank Jud lS".-14668-$1000-5 Kata Petrovič l!s80-l 1675-$1000-4 Društvo šteje 97 članov in 7 članic. Maria Trsat štev. 109. Kleewatin, Minn. Dne 1. novembra 1912. pv « t.- - Zopet sprejeti: f-r. S. Ivarusek lSS3-15022-$10i>0-i Črtani: Jos. Jerman 18S9-15061-$ 500-2 Društvo šteje 2^ članov. Sv. Francisko it. 110 McKinley, Mlnn. Dne 1. novembra 1912. Martin Rodnič 1S92-15755-$10o*i Floryan Sole 1870-15756-$1000-6 l-l" U ° 1893-1575 1-$10iiii-l b r-Henry Markovič 1888-15758-$1000-2 John \ ucanovič 1870-15759^$l000-6 Steve Borušič lS76-15760-$10l)0-5 Ihomas Vucinovlč iSSO-I5761-$1000-4 Geo. Iraalac 1879-15762-$1000-4 Anton Cimerman 1888-i5763-$io00-2 -Neža Arko 1888-15764-$ 500-2 Društvo šteje 23 članov in 2 članice. Sv. Jan Krstnik št. 112 Kltzville, Mlnn. •Dne l. novembra 1912. Ant. Pogorele 1891-157S4-$1000-2 Društvo šteje 19 Članov. Sv. Jožef št.45 Indianapolis, Ind Dne 1. novembra 1912. ?„ht"o„r"J, "'""""V—r.o.,-5 isis sr stJSSfSK Društvo šteje 75 članov , Suspendirani: John Zouter 1879. ?500.3 Društvo šteje 74 članov. Sv. Barbara št. 60 Chisholm Minn Dne 1. novembra 1912. T . . Suspendirani: John fatefamč iS67- 4771-$1000-5 Društvo šteje 41 članov. Sv. Janez Kr. št 106 Cadis, W. Va Dne 1. roveml.ra 1912. „ , Črtan:: Franc Krnel 1887-14605-$ 5(>0-2 Andrej Leksan 18881-15341-$10n0-4 Anton Vidmar 1SS6- 4719-S1000-3 Društvo šteje 34 članov. „ , Pristopili: Frank Jerman lS84-157S4-$lfto0-3 Fr. Kenel 1887-14605-$ 500-2 Društvo šteje 36 Članov. Sv. Jurija št. Ill Leadville Colo Dne 1. novembra 1912. c .t,,, Pristopili: Frank Poljane 1882-15765-11000-3 fr. Zaje 1878-15766-$1000-4 John Lancik lSS7-15767-$li»00-2 Društvo šteje 16 članov. Zlata zrna. Obilo mero trpljenja more prenašati človeško srce, kar preseza to mero, ne čuti več. Narava ni dob ra mati človeku, vendar za i edino to naredbo, ki kaže neko 1 usmiljenje do ubozega otroka, bodimo ji hvaležni; ko bi mogel trpeti človek brez konca, ko bi mogel čutiti brez meje bolečino na bolečino, kolikor jili more zadeti človeško srce — grozna mi-' sel! Jos. Stritar. 0 blagor možu, ki ne gane, ne zmoti ga podoba lepa! Bridkosti srčne so neznane, neznana mu ljubezen slepa! Fr. Levstik. O blažene ženske in trikrat blažene ve, materine roke! Kjer vladate ve, tam je red in snaga. Česar ste se dotaknile ve, to še dolgo diše blagi duh vašega blago- j slova prijetneje nego drage dišave, ki jih devajo med perilo. Paj ste ve, to ve samo on, ki je enkrat užival vaš blagoslov, zdaj pa vas pogreša. Siromak, kdor vas ni poznal nikoli, a blagor mu, komur ve lajšate in slajšate življenje ter mu strani spravljate trnje, kamenje in drugo napotje, da se ne izpotika ob nje 'trudna popotnikova noga. • Jos. Stritar. O blažen, ki dajo mu dobra nebesa, da mirno mu teče valovje srca, da prsi vihar mu sovražni ne stresa on ljubljenec pač ie neba! Slm. Gregorčič. Obljubi mnogo svet — a mnogo zabi! Sladkosti nudi nam, a daje stru" pa in kmalu pride cesto hip spoznanja; srce zagrne temna noč obupa in dušo nam razjeda črv kesanja. Fr. K». Meško. «»-————igf— Obračati na dva oči. to zdravo ni, to dobro ni, iz tega &e gorje rodi. Fr. Levstik. i O bratje, bratje — prišel je čas! 0 bratje, bratje — kako je v vas? So li vaše njive zorane? O. Zupančič. i i Obseči hoče zemljo, morje, mladenič s strastjo drznili dni; neba brezkončnega obzorje nemirnih želj ne omeji, na lastno se opira silo, pogum mladenču je vodilo; h doba sanj je doba kratka, življenja teža, eaša zlobe potez moške ti resnobe utisnejo na lica gladka. Iv. Jenko. i O bridkostij bridkost, ko edine-! ga loči od zveste duše prijatelja j grob, samemu smrt je život. Fr. a. Cimperman. i O čemu pozi vi ješ. sence, ko ti sije solnce jasno? Ali meniš da se mora prikazati senca vselej, kadar beli dan posije? Ant. Funtek. Oda se ne more človek niti za trenotje misli iznebiti! Pakor senca gredo za njim, kamor se obrne, spremljajo ga z doma čez hribe in doline, ne odtegne se jim v naj-skrovnejšecn kotu zemlje. Jos. Stritar. I O sveti hipi oduševljenja, navdušenja ve ure blažene, ko pesem sama teče iz srca in strune srčne vse zvenijo same! Prebira jih nevidna roka božja. t ___ A. Aškerc. Oddaljenost je srčnim ranam to, kar je veter ognju. Veter ugaša posamezne majhne plamenčke, a oživlja velike požare. j .. . . 3P»vl Pajk. GLAS NARODA; 9. LIgTOPADA, 1912. Vseeno dobro. Zupan: "Ali si že razglasil po celi vasi. da s«? je pri meni danes ponoči prigodila tatvina Sluga: "Še ne. gospod župan; povedal sem pa stari Zduitiiiki in to mislim, da zadostuje. V gostilni. Gost: "Natakar, kolikor stane ta postrv, katero jem.'" Natakar: "Kar jejte naprej, če bi vam sedaj povedal, bi vam mogoče ves tek pokvaril." --»vonvf ;----\ , ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Sredstvo brez učinka. Prva daiua: Vsak človek je več J ali manj vdan vražam. Jaz na pri-, iucr sem v mladih letih vedno pila mrzlo kavo. da bi bila lepa. Druga dama: Kakor je videti, ti ni to nie pomagalo. TEŽKA ODLOČITEV Med slikarji. i "Kaj pa vendar delaš? Ž»* tri mesece nisi nič slikal, platno tam za pečjo je tudi še nedotaknje-1 no." "To je še dobro, da je nedotak-! njeno, ga vsaj lahko prodam." j "< e svojo obtožbo /rvIr.Vte J)rj scdniji bode vaša tašča prosta'*. ...... v*'^'blo . "Duigi če gre za štiri mesece v zapor "To bi pa tudi m* bilo slabo". V trgovini. Prodajalec je neki gospe vsej skazal, pa vendar se ji ni dcpadlo ničesar. "Ali naj vain pokažem še kaj?" je rekel naposled. "O, hvala! Vrata bom pa že sama našla!" Pred porotnim sodiščem. Predsednik: "Torej obtoženec, povejte nam, kako se je začel pretep. Obtoženec: "Tako-le je bilo. gospod predsednik. Pepe je bil pijan. Vstal j- iz/a mize. udaril po njej in začel kričati. Vsi skup ste osli. Predsednik (»rlasno): "Obrnite se proti gospodom porotnikom." SOČUTJA Po otroško. , Teta: "Pepček, um i j se, da boš' lep!" Pepček: "Zakaj pa Vi niste' b-pi. teta, četudi ste se že umili?" Ljubezniv mož. Žena: Malo denarja bi potre-j bovala. Mož: Dobi o. dobro! Kako malo pa ? I PRI OGLEDOVANJU MESTA. Pevec poje uu odru: " Streljajte dobro, nič niste zadeli!" (»la* i/, občinstva: "C'e bi stre-, Ijali v vas, bi ne bilo treba te opomina!" PODOBNOST. Žena in tiger. Lastnik potujoče nienažerije je pozno ponoči prikolovratil hudo pijan k .svojemu stanovanjske-1 • 'iu vozu. Ko je zapalil vžigalico [ j-- zagledal pred seboj tigra, kil je bil splazil iz kletke. Ko je mož prišel k sebi, je zavzdihnil: •Ježeš, kako sem se vstrašil . . iiiisiil sem. da me čaka moja žena. j - Kočijaž: "To se mi pa čudno zdi: pol ure se že voziva, pa se nisva še • pred nobeno gostilno vstavila " Pogovor. "Ali hočeš kupiti knjigo: "Sto navodil, kako se dobi ženo?" "Ne, hvala! Jaz bi rad knjigo, ki ima samo eno navodilo: ''Kako se zgubi ženo?" RADODAREN. Zobozdravnik: "Denarja vam ne morem dati. če pa hočete vam nekaj zob zastonj izrujem!" _Na_razpolago._ Gospodična (v kavarni): Prosim. prinesite mi kak humoristi- čen list. Marker: Oprostite — so vsi v rokah. Ce vam je dolgčas, vam pa jaz nekaj mastnih dovtipov povem. Sanje vajenca. "Mojster, danes sem imel lepe sanje. Madva sva stala vsak v svojem velikem kotlu; vaš je bil j poln medu, moj pa poln šmira." Mojster: "No sreča tvoja, da j ui bilo narobe." "Le počakajte! Potem sva pa oba izstopila iz kotlov in — in isva drug drugega oblizaLa..." PRILIZNJE^^. Sedaj bi mi pa že lahko vrnili1 tistih -kron. ki sem vam jih ' že pre~d letom posodil". "Ob, mislil >:eui. da j».- bilo včeraj!" V vojski. Major: "Čudim se vstrajuosti te čete — petkrat so bili nazaj pahnjeni, a vselej so zopet nazaj prišli." "Ne čudite se — to je bila četa sestavljena iz samih trgovskih a-gentov." Častna beseda. Neki baron je prišel k bankirju ter mu je rekel: "Posodite mi : toliko denarja, da Vam zastavim : zato svojo častno besedo." Ban-' kir mu odgovori: "Moja blagajna je že polna častnih besed. Ali mi morete dati kako drugo poroštvo?" • Gospodar: "Zau. vaš nos se je pa začel rdečiti!" Sluga: Vem; sedaj sva si tako podobna kot brata". Mama, ali si vzela tudi bonbone s sebo j ?' * "Zakaj ?" "S kom me bodes potolažila, če začnem jokati na cesti?" Pripravljen. Čevljarski učenec je sedel pred vrati in nekaj štel na prste. "Kaj pa šteješ?" ga je vpraša! mojster. "Štejem koliko hudih bab je v hiši." | "No, koliko jih je?" 'Z vašo ženo jih je sedem." "Ti smrkovec. jaz ti bom že pokazal!" "Ne. ne. sem se zmotil; brez vaše žene jiii je šest, tako sem hotel reči." "To je pa kaj druzega," je rekel mojster zadovoljen. L "Kako dolgo že nismo igrali take igre. da bi človek tudi kaj jedel v svoji ulogi!" V gostilni. Prvi gost : A slišite, gospod krčinar ... ta juha je zasoljena. Krčmar: Mrrr . . . Drtigi gost: Slišite gospod krč-mar . . 1 ali je. to usnje ali meso. Krčmar- Mrrr . . . mrrr . . . Tretji gost : Gospod krč mar . . . to vam pa lahko povem, da sem že marsikak golaž zavžil. ki je bil boljši, kakor ta. Krčmar (udari jezno ob mizo): Pa ne pri meni. permej . . . da ne pri meni. j To je nekaj druzega. Mati: "Jaz ti prepovem, Ivan. hoditi k sosedovemu Petru, on je zelo ničvreden, otrok!" Sin: "Naj pa on k meni pride, ker jaz sem pa dober otrok." SKRB. s Dober mož. 4'Za roko. ki so ti jo zmečkala vrata pri vagonu ti ponuja železnica £1800; ti pa nočeš vzeti neumna ženska! Če bi bil jaz mesto tebe bi takoj še drugo utaknil med vrata." POTUJOČI IGRALCI — - * To in ono. Madjarska justica. Pred sodiščem v Velikem Va-I radinu sta se pred kratkim morala zagovarjati kmet Josip Pakalo in kmetica Ana Gubornv zaradi j vloma. Pred časom je bilo nam-j reč vlomljeno v neko stanovanje v vasi Camahora. Vsled izpovedi neke šestletne deklice sta bila zaprta. Začetkoma sta tajila, kmalu nato sta pa priznala. Pri razpravi sta pa zopet tajila in pove-| dala predsedniku, kako so iz njih izsilili priznanje. Orožniki so jih mučili prav po vzoru inkvizicije. Osem dni so jim dajali kot hrano edinole slanike. toda niti kapljice? vode. Ko sta še vedno tajila, so orožniki zvezali kmeta s tako-zvanimi verigami Roža Šandorja, ki se zajedo globoko v meso in kmetico so obesili za lase. tako j da se je samo s prsti dotikala zemlje. Seveda sta vsled tega morala priznati. Priče so potrdile to izpoved obtožencev, nakar ju je sodišče osvobodilo. Križev pot češke šole na Dunaju. Dne 10. oktobra ob 11. pred-poldne se je vršila uradna komisija za češko šolo Komenskega v tretjem dunajskem okraju. V šoli so še zbrali že pred dohodom komisije stariši čeških otrok, ki so ogorčeno protestirali proti zaprtju šole. Razburjeni Cehi so sneli j celo vrata, da jih komisija ne bi J mogla zapečatiti. Posredovala je < policija, ali vse zaman. Ob 4. uri j popoldne je prišla komisija zopet in tu so morali posredovati češki poslanci, ki so Cehe toli potolažili. da so se odstranili. Pri vladi so že storjeni energični koraki v tej zadevi. Ruske blagajne se selija. Iz Petrograda se poroča, da je ruska vlada premestila zaklade podružnic državne banke, ki se nahajajo v povislanskih krajih, v oddaljeno Moskvo. Dovolj prostovoljcev. Iz Bel grada poročajo: Prostovoljci se ne sprejemajo več. ker je njih število že prekoračeno. Bosanci se bojujejo. Iz Sarajeva poročajo: Iz Bosne in Hercegovine je odšlo nad 1000 prebivalcev prostovoljno k srbskim in črnogorskim četam, da se bojujejo proti Turkom. Društvene vesti za Greater New York In okolico. —o— SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO : : PODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New York In okolico v obsegu dvajsetih milj, s sedežem v New Yorku. Ustanovljeno 17. decembra 1911. ODBOR: Predsednik- LUDOVIK BENEDIK, R. 1. Bx ITS. Rideewcr»d, N, J. Podpredsednik: JOSIP POGAČNIK, 66 Ten Eyck St. Brooklyn, N. T. Prvi tajnik: VtNKO ZEVNJK, cor. Irving Ave. & Halscy St. Ridge woo d, *J. Y. i DrugI tajnik: ALOJZIJ SKRAJBAR, 424 East 9th St. New York, N. T. Blagajnik: FRANK GIOVAXELLI. 923 Garden Street, Huboke«. N.J. Nadzorniki: IVAN 1NTIHAR, 21 Webster St. Newack. N. J. PETER PETEK. 308 E. 6th St., New York. N. T. ALOJZIJ AXDOLSEK, R. ], Bx ITS. Ri'l uewood, N. J. Seje se vrSe vsako četrto soboto v mesecu v Schuetzen - Hali. 12 Salnt Marka Place (8. ulica) New York. N. Y. Rojaki in rojakinje, pristopite v naš krog, ker edini namen našega društva je: podpirati drug drugega in gojiti slovensko narodno zavest in bratoljubje. Naše geslo je: "V slogi je: moč!" Veselice 1912/1913: Slovensko samostojno bolniško podporno društvo priredi v soboto, dne 11. januarja 1913 I. LETNO VESELICO v "Liederkranz Hali" v Brooklvnu. Draštvo sv. Frančiška priredi kakor običajno tudi letos dne 31. decembra SILVESTROV VEČER in v soboto, dne 1. februarja 1913 LETNO VESELICO v dvorani "Delavskega Sokola" v New Yorku. Društvo sv. Jožefa priredi prvo 6oboto po Martinovem, t. j. 16. novembra, običajno jesensko veselico v Liederkranz Hall, Brooklyn. X. Y. Društvo Sv. Petra priredi na zahvalni dan, v četrtek, dne 28. novembra 1912 v prostorih bratov Vogrie v Brooklvnu družinsko zabavo; v soboto, dne 4. januarja 1913 pa v Liederkranz Hali v Brooklynu 91etno veselico. Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" priredi v nedeljo, dne 24. novembra 19i2 popoldne v cerkveni dvorani 135 ■WJ-j ,--—------ druga uliea v New Yorku igro "Bratranec" in igro -s petjem "Kovačev študent". Obširnejši vspored bode pravočasno objavljen in med rojake razdeljen. Osrednja podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda priredi v soboto. dne 25. januarja 1913 letno veselico v "Beethoven Hali" v New Yorku. Društvo "Bratska Zveza" priredi v soboto, dne 30. novembra 1912 DRUŽINSKI VEČER v prostorih g. Henry Rupp v Brooklynu in svojo LETNO VESELICO v soboto, dne 1. februarja 1913 v • Liederkranz-Hair v Brooklvnu, X. Y. Društvo "Orel" priredi svoio PREDPUSTNO VESELICO dne 15 februarja 1913 v Seliiitzen-Hall, New York. N. Y. Pozor, rojaki! ira- ^flfi prava in ko- '■■ RjU in za rast las. Itakorinc do sedaj r.a »vetu ni rilo, od katere moikim in ženskim gosti In dolet la£ > resnično popolnoma 'arastnjo ln na bodo fcf Icpiiali. ter no osiveli. Ravno tako ni očki m v 6. tsdnlb krasni brki dopoIoouib srajtf\jc. Hramatiiem v rokih nofrah ln kriiič^h v P dneh popolnoma ozdravim. kurja očesc bradavic-", potne ncxre in ozebline »o popolnoma odstranijo. I>a je to resnica jamčim ■ $600. Pttlt« po renik katerem poeLifra sastoin. ^ „ JAKOB VAKClC P. O. Box 69 Cleveland. O OGLAS. Velika izbera slovenskih grafofonskih plošč in vseh vrst grafofonov. Istotako tudi ur. verižic in najrazličnejše zlatnine in srebrnme. Pišite po cenik, ki Vam ga pošljemo zastonj in poštnine prosto! A. J. TERBOVEC & CO. P. 0. Box 25. Denver, Colo. ! HARMONIKE . bodisi *akoršncko!i vrste izdelujem 1e popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo iane sljivo vsakdo pošlje, ker sem Že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojetr lastnem demu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ta računam po deiu kakor-Ti.o kdo tahteva brez naualjnih vprašanj. JOHN WEN ZEL, 1017 E- 2nd Str.. ClneUa- , O I NAZNANILO. i if ■ n i JL 1 -i, 1 V I ^^^^^^ Ysem Slovencem iu Hr-I vatom, ki ljubijo naravno K vinsko kapljico oil prve ■ trgatve naznanjam, da je H pripravna za razpošiljati [ že s prvim oktobrom. Ra-I di nizkih cen cvebam in K radi slabega vremena nc h, bodem letos sušil srrozdje ■ prav nič, temveč bodem iz [ vsega naredil vino. Zato I znižam cene novemu be-I lemu moškatel vina. Vrste farzego in resling vino je narejeno vsako j »osebe j in eena je 40e. gnl.. Črnina zinfandel in kerinjoc 30c. gal.. staro belo vino 45c. galon in stara črnina 35c, galon. Vse z posodo vred in manjih naročil od 28c. galon pa ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico svote naprej in ostanek plačate pri sprejemu vina. Prevozne stroške mora vsak naročnik sam plačati. Za obilo naročil se toplo priporoča posestnik vinograda FRANK STEPANICH, R. R. 7, bx 124, Fresno, Cal. GLAS NARODA, 9. LISTOPADA, 1912. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Nesreča na cesti. Ko je šla ie dni popoldne delavka Ana Ka-stelčeva po Poljanskem nasipu v Ljubljani, je v bližini prisilne delavnice padla ter si nad členkom zlomila desno nogo. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Umrljivost v Ljubljani. Do 29. , okt. je bilo v mestnem mrliškem popisnem uradu priglašenih 1000 smrtnih slučajev. Pri tem so všteti razni zavodi, bolnice, hiralnice. ubožnice in sanatoriji. Lansko leto je bilo tisoč mrličev /«• 13. septembra, 24. oktobra pa že cejo 11 -"»T. Zdravstvene razmere ljubljanskega mesta so tedaj izredno ugodne. Navihanec. Pred kratkim je prišel k trafikantinji Elizabeti Aadt-I na Karlovski ct-sti št. 3 v I Ljubljani nek neznan mož ter ji ponujal po nizki ceni premog, j K»-r je bil le nadležen, ga je ne-' kaj naročila, za kar je ta zahteval 90 vin. predujema, katere je t rudi dobil in odšel, češ, da premog pripelje pozneje njegov lila-j pee, česar se pa dosedaj še ni >.^<»dilo in je neznanec Zadelovo pod to pretvezo ogoljufal. Z desk padel. Ko je Grassijev. dninar Josip Arhar iz Trate št. 3 skladal na visokem kupu stoječ deske, mu je spodrsnilo, da jej padel s kupa in si zvil levo nogo, j nakar mu je dal gospodar listek, ! da je šel v bolniško blagajno in j k zdravniku. Le-ta mu je svetosti, d«i nuj gre v bolnico. Arhar pa mesto tja je prišel nazaj, da tra z vozom peljali v bolnico. Ker se mu ta želja ni uresničila, je krenil po Samotni ulici proti dolenjskemu kolodvoru, hoteč se' z vlakom odpeljati domov. Med, potjo je pa vsled bolečin na ce.st. obstal in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico. Zaradi javnega nasilstva aretirana. Leta 1880 rojeni Rudolf Planine, po poklicu ključar, j«> pred kratkim prestal zaradi javnega nasilstva osemmesečni za-j por. Mož, ki je zelo pijači udan. se j«* zadnji čas zadrževal v neki ljubljanski gostilni na Kolodvorski ulici. Ko je v gostilni nadlegoval goste, so poklicali stražni-i ka. Ker se stražniku ni hotel le-' gitimovati, mu je napovedal aretacijo. Planine se je nato z vso silo uprl in ga je zamogel stražnik le s pomočjo gostov ukleniti in odpeljati v zapor. — Istega i • me je hil zaradi javnega nasilstva aretiran že sedemkrat pred-i kaznovani hlapec Fran Žagar, ro-1 dom iz Iga. Žagar je po Rimski te*ti v Ljubi j ani pokal z bičem, tako, da ga je moral svariti si razni k. To pa že nekoliko pijanemu Žagarju ni bilo prav ter je začel stražniku groziti. Ko mu je; Hražnik napovedal aretacijo, se j mu je postavil v bran in ga u-; griznil na desno lice. Med potjo se je Žagar na Turjaškem trgu i v legel na tla in tolkel z rokami j in nogami okrog sebe. Šele ko je i prišla pomoč in odgonski voz, soi ira zamogli odpeljati v zapor. —j Obadva nasilneža je policija iz-1 ročila sodišča. Odhod slovenskih zdravnikov na pomoč srbskim ranjencem. Te| dni so se odpeljali iz Ljubljane zdravniki dr. Kdo Slajmer, dr. Ivan Oražen in dr. Otmar Krajec, da stopijo v lielgradu v službo srbskega "Rdečega križaI Na kolodvoru se je zbralo več sto ! ljudi, ki so prišli, da se poslove j od onih, ki gredo otirat bratske solze. Navzoč je bil ves odbor za ; nabiranje prispevkov za "Rdeči ■ križ balkanskih držav", na čelu mu predsednik župan dr. Ivan Ta v ear, predsednica Vera dr. Sla j mer jeva iu oba podpredsed-| nika Ivan Hribar in podžupan dr. Karel Triller. Z željo, naj bi izročili pozdrave junaškim bori- j tel jem za svobodo izpod stoletne-1 ga turškega jarma, so se navzoči, poslovili od odhajajočih zdravnikov z navdušenimi "živio "-klici.' Ljubljanskim zdravnikom se je pridružil v Litiji dr. Premru, ki ga Ik> \ njegovi odsotnosti nado-' mestoval dr. Vladimir Rudež. Zdravniki so vzeli seboj 7 velikih zabojev obvezil in drugega materijala, ki ga je preskrbel od-i bor za "Rdeči križ balkanskih držav". Transport teh zabojev! na kolodvor je oskrbela brez-: plačno spedieijska družba "Bal-j kan", za kar ji gre vse priznanje. Kakor smo informirani, od-1 potuje te dni v Belgrad če več naših zdravnikov, tako da bode, slovenska ekspedicija v položaju prevzeti v popolno oskrbo 1 iz-1 | med belgradskih bolnišnic a< j hoc. Za obvezila. nosilke in splol 'za vse potrebno bo skrbel sloven ski odbor "Rdečega križa bal kamskih držav".»ki je torej po treben izdatne pomoči. PRIMORSKO. Aretacija. V Trstu so aretiral zaradi tajne prostitucije Mariji Zorzenou iz Gradišča in Lojzikt I rbasovo iz Pirana. Urbasova j« bila že enkrat iz Trsta izgana. Za ' Rdeči križ balkanskih dr žav". Te dni se je odpeljala i; Trsta z Llovdovim parnikom so proga grškega generalnega kor. |zula Aleksandra Varatassi v Pire j. kjer se pridruži grški kralji jei in stopi v službo "Rdečega križa" na grškem bojišču. Trdovraten same morilec. V sprehajališču pri Sv. Andreju s« je ustrelil neki L. Serpo. Izstrelil je nase kar tri strele iz samokresa. Z dvema streloma je zadel prsi, tretji strel pa je nameril v desno sence. Ko so prihiteli pa-santi. so ga našli še živega. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. Samomor izseljenca. V parku pri Sv. Andreju v Trstu so našli te dni na klopi obstreljenega samomorilca. ki je kmalu nato, ko so prišli ljudje, umrl. Samomorilec se je ustrelil v glavo. Dognali so, da je ta 471etni čevljar Anton Pavletie iz Gorice. Pri njem so našli poleg drugih listin tudi vozni list v Ameriko, glasom katerega bi .se bi! moral odpeljati Pav-letič s prvim parnikom v Ameriko. Vzrok samomora ni znan. Tržaška porota. Te dni se je vršila zanimiva obravnava proti Ivanu Kanoblu. 27!etnemu trgovcu v Trstu. Proti Kanoblu se je vršila že porotna obravnava dne 14. in 10. junija letos. Kanobel je bil takrat obdolžen poneverbe, oziroma goljufije, in sicer navaja obtožnica 15 slučajev: Poneverbo, oziroma goljufijo je izvršil Kanobel baje s tem, da je naročal blago pod pogojem plačevanja na obroke. Kanobel obrokov ni plačeval, blago pa je zastavil. Dalje je poneveril neki tvrdki večjo svoto denarja. Pri takratni porotni obravnavi so porotniki potrdili pet inkriminiranih slučajev in med temi tudi goljufijo, povzročeno s tem, da je zastavil še ne plačano blago, naročeno na obroke. Sodišče je obsodilo takrat glasom tega krivdoreka Ka-nobla na dveletno ječo. Najvišje sodišče pa je to obsodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo. in sicer samo za one slučaje v katerih je bil Kanobel spoznan, da je kriv. Pri zadnji obravnavi je obtoženec ponovno izjavil, da ni kriv. Izjavil je. da se je moral vedno boriti z denarnimi težko-čami. da si obdrži trgovino. Priznal je. da je zastavljal, ponever-jeno blago, toda to je napravil v sili in ni imel namena, dotičnih lastnikov ogoljufati. Hotel si je pomagati le trenutno iz zadrege. Porotniki so dobili od sodišča dvoje vprašanj glede poneverje-nja in glede goljufije. Porotniki .so obe vprašanji zanikali. Kanobel je bil vsled tega izreka popolnoma oproščen, sedel pa je 18 mesecev v preiskovalnem zaporu. ŠTAJERSKO. Iz Rogaške Slatine poročajo: Pri Sv. Križu je težak Stiplovšek svojega tovariša Gobca pred cerkvijo najpopred s kamnom, kije bil v ruto zavezan, in potem z nožem smrtno nevarno obdelal. Vzrok je deklina. Iz Maribora. Na deželni sadje-in vinorejski šoli se vrši od 18. do 23. nov. t. 1. živinski tečaj. Iz Maribora. Umrl je nadsvet-nik deželnega sodišča Anton Lie-biseh. Bil je svoječasno dalje časa sodnik v Ormožu. V Knittelfeldu na Z gor. Štajerskem so pri občinskih volitvah iz 3. razreda socialisti propadli. Izpodrinili so jih iz večletne posesti tega razreda nemški nacio-ualci. Iz Konjic poročajo: V Modri-ču so kmetski fantalini napadli in ubili kmeta Matijo 1'rleba. Surovost mladine v tem štajersko-klerikalnem okraju je v resnici nepopisna. Uboji so takorekoč na dnevnem redu. Iz Šoštanja poročajo: Posest -niea Marija Oblak v Št. IIju je pustila doma svojega pet mesecev starega otroka samega v postelji. Ko s ^ I ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, i 1 VEČKRATNEM GLAVOBOLJTJ, t S^^^W^^c 1 & I REUMATIČNIH NAPADIH, } / ^ I NEURALGIJI IN NERVOZNOSTI, p trikerovo a i MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, I "ORKE VINO 1 KOLIKIH IN KRČIH, l w .---—--- I VZDIGAVANJU IN KOVCANJU * b, JOSEPH TRINER K 733 SAsUand Ave. l.;n pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost ^ V LEKARNAH. JOSEPH TRINER, i 1333—1339 SO. ASHUkND AVE., CHICAGO, ILL. ■ — - ' ' *f* - glas naroda, 9. listopada, 1912 * Slov. Delavska Podporna Zveza Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Pennsylvania, s sedežem v CONEMAUGH, Pa. GLAVNI URAONIKli PndMdnlk: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No. 1. Conetaa«**. Podpredsednik: JAKOB KOCJAN. Bo* 608. Conemaufh. P*. Glavni tajnik: VILJEM SITTER, Lock Bo* 67, Conemaufh, Pa. Pomožni tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1. Dunlo Pa. Glavni blagajnik: IVAN PA J K, L Box 328, Conemaufh, Pa. Pomolili blagajnik: IVAN BREZOVEC, Box 6. Conemaugk. Pa. NADZORNIKI: I- nadxornik: FRANK BARTOL, Box 274, Thoma*. W. Va. D.nadzornik: ANDREJ VIDRIH, P. O. Box 623, Conemaugb, Pa. ELI- nmdzurik: A.VDKEJ uu.vBACH. 1651 E, 31 at St., Lorain. Oblo. POROTNIKI: L porotnik: JOSIP SVOBODA. 658 Maple Ave., Jobnatown, Pa. II. porotnik: ANTON PINT AR, Box 204, Moon Run, Pa. m. porotnik: MIHAEL KRIVEC, Box «24. Primero. CoU. Zdelo se m n .i«-. so nahaja v središču zemlje in stoji sam v velikanski, mogočni dvorani, podprti s silovitimi stebri in obdani z strluiiui skalami, skozi katere ni nikdar prisijal solnčni /.irek. Med tem stebriejeni so se vrtila orjaška kolesa, neslišno. ; silno hitrostjo. W levi in desni slrani votline sta se nahajala medlo razsvj*'tljena. prazna prostora. Mali plamenčki so se te-vid E A. M VRHOVNI ZDRAVNIK: BRALLIER, Grove Bt Conemaiigh. Pa. Cenjena druArva, odroma njih uradniki, so uljudno proge ni, ge-Blljatl denar naravnost na blagajnika ln nikogar drugega, vse dopise pa ca glavnega tajnika. V slučajo, da op&zluo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali ■ploh kjer ni bodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudeno naznanijo ca urad glavnega tajnl'ca, da se v prihodnje popravi. Druitveno glasilo: "GLAS NARODA". :-: Zadnji upevi Pompja. x /QO JOVI.NSKI ROMAN. Angleški spisal: Lord Lytton-Bulwer i • • v • ; {i S vlekli po kačje po tleli, šinli proti stropu in se zgubljali \ j i: pii glej ! zopet so zagoreli z desetero svetlobo in temnili j > svojim niigljanjem. !>: kotov so se plazile sence, prihajale bli-| >je in zadobivale človeške podobe. Nekatere žalostnovesele, na d' ugih je bil pa zopet utisnen pečat brezmejnega trpljenja. Le-; tale so semtertja brez cilja, pa vendar po nekaki določeni poti. i \rbace.su je postalo temno pred očmi. V ozadju votline je sedela na kupu mrtvaških glav veličastna postava orjaške ženske in tkala hitro nit za nitjo; in vi-: 1 je. da SO liii i v zvezi z kolesjem, da jih njena roka obrača, j Poteze orja k i nje so bile veličastne, mirne in uzvišene lepote. To ; ?•■ l)i' obraz kolosalne sfinge njegovih nrededov. Nobena strast, ; lobena človi ška kretnja ni motila zamišljenega, ravnega čela; j ie žil lost i n.- veselja, ne spomina, ne upanja, ni bilo na njem; na j.' bila prosta od vsega onega, zakar bije človeško srce. V i.jeni postavi je bila skrivnost vseh skrivnosti. In Arbaces je ■ •i:lil. da i<* prišel cjlas iz njegovega grla. čeravno sam ni maral ■rovoriti: glas je vprašal: *"l\do si in kaj delaš?" "Jaz sem ono. kar 1i poznavaš", je odgovorila prikazen, ne da bi prenehala s svojim delom, "moje ime je narava! to je kolesje sveta-in moja roka ga premika za življenje vseh stvari' . Po teh besedah je nastal vihar, vzdignil je Arbacesa od tal in ?a pognal kakor jesenski list med duhove in umrle. Bojeval se je proti skriti, nevidni sili. toda neviden vihar je zadobil živo podobo, postal je orel in obstal pred njim. Njegove oči so ga nevsmiljeno opazovale. ■ Kdo si ti?'' je vprašal znova Egipčanov glas. '•Jaz sem ono. kar si ti spoznal", je odgovoril orel z divjim smehom, "moje ime je potreba!" "Kam me nosiš?" (Dalje prihodnjič.) Edina zaloga družinskih in Blaznikovih PRATI K j ZA LETO 1913/ 1 iztis stane..... 10c. 50 iztisov " .....$2.75 100 " " .....$5.00 V zalogi upravništva "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. all pa: 6014 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland 0; WWWW WWW.W'4 RED STAR LINE. Plovltba New Yorkom 1« Antwoi-poin Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND 18,694 tor FINLAND 12.185 ton ZEELAND 12185 ton. kroonland 12,185 ton VAOjbKLANb »> niš sen važno za vsakega parnik KRETANJE PARNIKOV , Vsak potnik, kteri potuje skozi j New York bodisi t stari kraj sli j KEDA1 ODPLUJEJO 12 NEW Y0RKA pa iz starega kraja naj obišče PRVI 8LOVENSKO-HS.VAT8K1 HOT E L, AUGUST BACH, 46 Washington St., .. Ne York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno žist* Kratka In odobn* pot *a potulke> Avatrijo, n« Ogr«ko, blovenako, Hrva«*o u Otticljo, kajti med Antweipoin in !m*»uvaanni deiulami je dvoma direktna im ____teanr&ka sresa' Hamburg-American Una. wje akrbi»m«^*.. -m« r.«* oMteiH »alla kabin sa 2. 4, 6 in 8 potmi o*' Za nad al j ne lnloraacije, cen® u: voi ne Ileike oLrnltl ae J«"n»| Suženj se je obrnil na peli in krenil proti domu. ^^v |—^ t New York "I"pain, da nimajo besede tega lopova kakega posebnega * *—* *—* Roch»mbean..... l>redpoinena". si j. nii^iil Lydon. "V želji za prostost svojega AUGUST BACH, Kprinz \Vilh očeta in v zaupanju v moje močne roke, še nisem pomislil na. 45 Washington St., .. Ne York, Finland........ smrt. Moj ubogi oe<*! Jaz. tvoj edini sin. da bi padal..." Corner Cedar St. Bremen"......' Prišel je v ozko ulieo in zagledal pred seboj postavo, ki je Na razpolago so vedno žist* La Lorraine!"". zelo uplivaia nanj. Skrivi jen od starosti, oprt ob palieo. s pom- *cbe in dobra domača hrana po PrJt^°........ senimi očmi. se je bližal stari Medon svojemu sinu. Lydon je nizkih cenah. i Majestic....... koj je uganil kaj je pripeljalo starca v —------St. Paul....... ANGLEŠČINA. Panonia...... "Išče me: areno >matra za grešno; Olintovo prokletstvo ga: Mi poučujemo že peto leto an je pripravilo do t<-ga; hoče me odvrniti od započetega niti se mu moram, njegovih solz in prošenj ne morem nasuti". Te misii. za katere smo potrebovali toliko besed, so bliskovito prešinile mladeniea. Obrnil j«. j„ zbežal v nasprotno j daiies, šolnina nizka' stran Dospel je na vrh malega grička ves zasopljen in utrujen. Slovenska Korespondenca* Šola \ sedel se Jt na stopnjisce neke zapusene hise. Mesec je jasno ob- 1380 E 40th St., Cleveland 0 ' selljavaI mirne ceste. Njemu nasproti se je svetila hiša. Mize so obstal za trenutek; t; pozni uri na lo mesto. Martha Washington _ _ ct. Kurfuerst. . Uma k-; gleščino potom dopisovanja. Do' p^T^nč in" več pre- bri uspehi. Lahka metoda. Učite j Va^lerla^L."!! se doma. Pouk lahko traja šest mesecev. Pišite po pojasnila še France Baltic ODPLtTJB v nov. 9 Southampton 9 Havre ,, 12 Rotterdam „ 12 Bremen ,, 13 Antwerpen „ Trst-Fiume , 14 Bremen ,, 14 Havre ,, 16 Havre ,, l(i Hamburg ,, 1<> Southampton ,, 1G Southampton lr» Tret - Fium® ,, 10 Trst - Fiume. ,, 19 Urernen ,, V.) Rotterdam ,, li» Hamburg 20 Antwerpen ,, 2l Havre ,, 21 Liverpool Glede cene za parobrodne listke! Bedai prekooeeansld promet Iz NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG ■ dobro poznatimi parniki na dva vijaka: Kaiser ln Auguste Victoria, America, Ciacinnat Cleveland, President LinccJn, President Qrant. Pennsylvania, Patricia. Pretoria ltd. Veliki moderni narniki nudijo najbolj§e udobno« sa primerne cene; neprekosljiva knbinja In poatxeifa*. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod Iz New Yorkas PENNSYLVANIA — odpl. 9. u0v. 10 dopo). PRETORIA— odpli 16. nov. ob 11 dop. PRES. LINCOLN — odpl. 1C. nov. ob 2. popol KAISERIN AUGUSTS VICTORIA — odpluje 26. nov. ob 3. dopol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje Hamburg-American Line. 4145 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsburg Chicago, St. Louis. Sao Francisco. oflJs "jflfc oflflb rxfah rsfsX-> os^a Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Siovenlc Publishing Company, j 82 Cortlandt Street, New York ^ ^ ^ ^ in vsa druga pojasnila obrnite §e na: solnce 1» < iladiator je vraealo domov. Ko hledomodra svetloba: V isl»'in hipu se je bile pt <»£rruj< iif in se šibile pod pijaeo. lio.stje so pili in se sme-j jiili. so bili veselo razpoloženi. Kaj svet. kaj bodoenost ? piti , in jesti, to eilj e h) veka. Skozi zrak je priplavala razposojenaj pesem: " V poljubih naj nam ustne zadrhtijo in vino naj zaziblje nas v san tih. Ito^ovi naj na nebu sladko spijo. naj bodo trori! Mi smo brez skrbi brez njih!" Proti Lvdonu ^la šla dva moža v tihem razgovoru. • Strašno, sirašno! ' n-kel prvi: "Olinta so nam iztrgali! odsekali -»o nam tle^no roko! K« daj pride na svet Jesus, da bode varoval svoje ljudstvo?" "Ali naj nadaljnje ljudska želja po krvi?" je vprašali drugi: "iiedol/ueira so obsodili in Iiš;,ii €#r..»n i/, sinajske gore. še bode, rešili <;.ispod svoje i/.brauo ljudstvo. Samo norec govori v srcu: ni ga Boga. \ leni trenutku se je zopet oglasilo iz razsvetljene hiše: "Bogovi naj na nebu sladko spijo, najbodo «i«iri ....!"' Kristjana sta Mala k.»t dva kipa. "Da. pride eas trpljenja in strahote poln! Ju takrat vam goi-jee. brezbožniki !*" Šla sta mimo Lvdon;: in izginila, ("uduo preplašen vsled te grožnje se je napotil domov. Kako j;'>n«» so svetile zv.-zde na prijazno mesto! — Kako skrivnostno s(> šepetali ieni valovi in sanjajoče nebo se je širilo eez vso to krasoto. Pa vsueeiio je bila ta zadnja noč za vese-'e Pompeie. Skozi stoletja je obesvetljavalo soluee te zidove, skozi stoletja STAR UIINE, "»TO6 "P' Street. N. W *A-3JU?L> /OSSfJ¥A FLOVITBA JI1V1B- Parnik "CHICAGO odpl. s porno ola št. r>7 dne 16. nov. ob 3 popel. Parnik *CAROLTNE odpl. s pom. >1. 84 dne 23. nov. ob 3 popol. Parni k ^NIAGARA odpl. s pom. štev. r»T ,ln«. :J0. nov. ob popol. ecrjiwi t3>vrtS|>'i«"(i)i*v*