Iz domače in tuje prakse Potenciali lesne biomase, uporabne v energetske namene Nike POGAČNIK*, Robe11 KRAJNC** UVOD Pojem biomase opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna bio masa), ostan- ke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za pro- izvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oz. usedline ter organsko frakcijo mestnih ko- munalnih odpadkov in odpadne vode živilske indu- strije. V tem pomenu sodi bio masa med obnovljive vire energlje. K lesni biomasi uvrščamo: - les iz gozdov, - les s površin v zaraščanju, - les s kmetijskih in urbanih površin, - lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, - odslužen (neonesnažen) les. 2 POTENCIAL LESNE BIOMASE IZ GOZDOV, UPORABNE V ENERGETSKE NAMENE Teoretični potencial lesne biomase iz gozdov je vsa lesna biomasa, ki jo teoretično lahko pridobimo iz gozdov. Dejanski razpoložljivi potencial pa je manjši od teoretičnega zaradi naslednjih dejavnikov (slika 1): l. načel gospodarjenja z gozdovi - upoštevamo smer- nice, cilje in ukrepe, predvidene v gozdnogospo- darskih načrtih; 2. tehnologij pridobivanja in rabe lesne biomase- opremljenost in usposobljenost lastnikov gozdov in gozdarskih podjetij za pridobivanje lesne biomase; 3. trga gozdnih lesnih proizvodov - razmerje med stroški pridobivanja in ceno lesne biomase oz. po- sameznih gozdnih lesnih sortimentov na trgu; 4. socialno ekonomskih razmer lastnikov gozdov - značilnosti posameznih socialno ekonomskih kate- TEORETIČNI POTENCIAL LESNE BIOMASE Načela gospodarjenja z gozdovi Tehnologije pridobivanja in rabe LB DEJANSKI POTENCIAL LESNE BIOMASE Trg gozdnih lesnih proizvodov Sodo-ekonomske razmere lastnikov Slika l: Dejavniki, ki vplivajo na razliko med teoretičnim in dejanskim potencialom lesne biomase iz gozdov Potencial lesne biomase je količina lesa, ki je na nekem območju trajno razpoložljiva v energetske namene. Pri tem moramo ločevati med teoretičnim in dejansko razpoložljivim potencialom. *mag. N. P., univ. dipl. inž. gozd ., GIS, Večna pot 2. 1000 Ljubljana, SLO ** R. K., GIS, Večna pol 2, 1000 Ljubljana, SLO 330 gorij lastnikov gozdov in iz tega izhajajoč odnos do gozda. Kot dejanski potencial lesne biomase iz gozdov tako obravnavamo: - del realiziranega letnega poseka, - lesno biomaso iz gojitvenih in varstvenih del v goz- dovih, Gozd\/ 58 (2000) 7-8 - lesno biomaso iz melioracij grmišč, - lesno b1omaso iz novogradenj ali vzdrževanja in fra- strukture v gozdnem prostoru (krčitve zaradi gradnje vlak ali gozdnih cest, vzdrževanjeelektrovodov itd.). Pri ana]jzi dejanskih potencialov nas ne zanima le sedanje stanje, temveč tudi njihova trajnost. Predvsem večji sistemi (daljinski sistemi ogrevanja) morajo imeti zagotovljeno oskrbo z lesno biomaso tudi v prihod- nosti. Podobna zahteva se poraja tudi v gospodinjstvu, ki se ogreva oz. se bo ogrevalo z lesom. Gozd je stalno spreminjajoč se ekosistem. Raz- merje razvojnih faz, letni prirastek, debelinska struk- tura in sestoj ne zasnove so kazalci, ki usmerjajo pogled v prihodnost. Na osnovi teh kazalcev lahko napovemo, kako se bodo razpoložljive količine lesne biomase iz gozdov gibale v prthodnosti. Pri teh ocenah so nam v pomoč gozdnogospodarski in gozdnogoj itveni načrti. Ob tem pa ne smemo pozabiti, daje zaradi tehnologije priprave in rabe lesne biomase v energetske namene potrebno upoštevati sezonska (kurilna sezona, čas seč­ nje, sušenje lesa) in letna nihanja (načrtovan posek, izredne sečnje) v razpoložljivosti dejanskega poten- ciala. Gozd je pri mami vir lesne biomase. Ko govorimo o lesni biomasi, uporabni v energetske namene, paje virov več. V gospodinjstvuje praviloma najpomemb- nejši vir gozd, lahko pa so pomembnejši tudi drugi viri (lesni ostank1, zunajgozdne površine). Pri daljinskih sistemih ogrevanja je najpomembnejši vir lesna indus- trija, torej lesni ostanki, kot dopolnilni vir pa upošte- vamo gozd in zunajgozdne površine. Pri lesni biomasi z zunaj gozdnih površin je potrebno še posebej pouda- riti pomen opuščenih kmetijskih površin. Pri celostni analizi dejanskih potencialov lesne biomase moramo torej upoštevati vso lesno bio- maso, ki se jo da realno in trajno izkoriščati v da- nem prostoru in času. Natančnost ocene je odvisna od podatkov in od namena. Analize pripravljamo: l. na globalni ali internacionalni ravni: splošne ocene potrebujemo za napovedovanje trendov, za medna- rodne pogodbe, za oblikovanje deklaracij oz. kon- vencij; 2. na ravni države: ocene potrebujemo za oblikovanje politike rabe lesne biomase, za oblikovanje naci- onalne strategije in za oblikovanje sistema finančnih podpor; 3. na ravni regije ali občine: ocene so podlaga za obli- kovanje energetske zasnove občine; 4. na ravni lokalne skupnosti: ocene so podlaga za energetske zasnove krajev in načrte razvoja; GozdV 58 (2000) 7-8 Iz domače in tuje prakse 5. na ravni objekta: ocene potencialov za posamezne objekte (sistemi daljinskega ogrevanja krajev, pro- izvodnja elektrike, proizvodnja industrijske toplote itd.) so najbolj detajlne in lahko bistveno vplivajo na izvedbo projektov; 6. za posamezno posest oz. gospodinjstvo: ocene po- tencialov so pomembne pri pripravi projektov po- sodobitve sistema ogrevanja; podlaga za oceno so konkretni podatki, zbrani na posesti (anketiranje lastnika oz. gospodarja). 3 OCENE POTENCIALOV LESNE BIOMASE V SLOVENIJI IN NJIHOVA TRENUTNA RABA V skupni primarni energiji predstavljajo obnovljivi viri energije (brez hidroenergije) le 4,5 %(grafikon 1 ). Po projekcijah StrategUe učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki je bila sprejeta 1995, pa naj bi se ta delež v naslednjih 1 O letih podvojil. V omenjeni strategiji je naveden skupni potencial biomase 12,56 PJ na leto (približno 700.000 t suhe snovi). Od tega je bilo leta 1995 izkoriščenih le 8,1 PJ oziroma 450.000 t suhe snovi. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo leta 1998 v okviru mednarodnega projekta Removing Barriers Vodna energija 5% Nuklearna energija 1.7% Nafta Premog 33% Grafikon 1: Struktura rabe primarne ~nergije po nosilcih (leto 1995) Vir: Strategija učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, \995 lo Biomass District Heating Projects in Slovenia (ROBEK et al., Analysis ofWood Biomass Potentials in Slovenia) na ravni države in na ravni posameznih občin ( 14 7 občin) ocenili potenciale lesne biomase, uporabne v energetske namene. Z analizo obstoječih baz podatkov (podatki Statističnega urada za statistiko o lesnopredelovalni industriji, podatki Zavoda za goz- dove, podatki Kmetijskega inštituta Slovenije) smo ocenili potenciale iz gozdov, kmetijskih površin v zaraščanju in iz lesnopredelovalne industrije. lzkazalo se je, da so obstoječe baze pomanjkljive in med seboj težko primerljive. Ocenili smo, daje skupni letni po- 3 31 Iz domače in tuje prakse tencial lesne biomase 600.000 t suhe snovi oziroma 10,8 P J energije. Skoraj polovico teh potencialov so ostanki predelave lesa (46 %), sledijo potenciali iz gozdov (33 %) ter potenciali z zaraščajočih površin (21 %). Zaradi nepopolnih informacij v analizo nismo vključili odpadnega lesa. Statistični urad RS je leta 1997 izvedel anketo o porabi energije in goriv v slovenskih gospodinjstvih. Po podatkih te ankete se je izključno z lesom ogrevalo več kot 190.000 gospodinjstev oz. 211.400 stanovanj (28 %vseh stanovanj v Sloveniji). Veliko gospodinj- stev (25 %) pa uporablja les tudi za kuho (grafikon 2). Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (Vir: Agen- cija za prestmkturiranje v energetiki, Program daljin- skega ogrevanja z lesno biomaso, 2000) pripravlja 1 O- letni program z naslovom Program energetske izrabe lesne biomase. Ta program predvideva do leta 20 1 O naslednje akcije: - izvedbo 50 projektov daljinskega ogrevanja krajev na lesno biomaso, - postavitev l OO modernih kotlov na lesno biomaso v industriji, - postavitev 5.000 majhnih kotlov (povprečna moč kotlov 30 kW) za individualno ogrevanje na lesno biomaso. Rjavi premog in lignit Les in lesni ostanki Toplotna energija Kurilno olje Propan-butan Zemeljski plin Električna energija o 5000 ZAKLJUČEK Rezultat vseh obravnavanih programov so lahko vse večji pritiski na gozd kot vir lesne biomase. Zato moramo gozdarji predvideti te trende in sodelovati pri ocenah dejanskih potencialov na vseh prej omenjenih ravneh. Vedeti moramo, da s predhodnimi ocenami de- janskih potencialov in načrtovanim izkoriščanjem lesne biomase, uporabne v energetske namene1 ni negativnih posledic tovrstnega izkoriščanja gozdov. Nasprotno, s promocijo učinkovite rabe lesne biomase v energetske namene lahko povečamo realizacijo na- črtovanega poseka in lastnike gozdov dodatno sti- muliramo za opravljanje nujnih gojitvenih del. Raba lesne biomase v energetske namene bo pri- dobivala pomen, zato je edinopravilno, da se tudi gozdarji aktivno vključujemo v oblikovanje prihod- nosti na tem področju. Mnenje gozdarjev, ki usmerjajo gospodarjenje z gozdom kot primarnim virom lesne biomase, bi morali upoštevati vsi uporabniki (ener- getiki, lokalne skupnosti itd.). V vsakem primeru pa bi se morali gozdarji aktivno vključevati v pripravo energetskih zasnov občin in z oceno dejanskih poten- cialov iz gozdov vplivati na prihodnjo rabo lesne bio- mase v domačem okolju. 10000 15000 20000 25000 TJ Ogrevanje prostorov D Segrevanje vode O Kuhanje O Drugo Gr;illkon .:!: Končna poraba energije in goriv v gospodmjstvih glede na vrsto končne porabe Vir: Statistični urad RS, Anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih, 1997 332 GozdV 58 (2000) 7-8