štev. 287.
o LJubljani, v soboto, dno 15. decembra 1906.
Velja po poŠti i« cclo leto naprej K za pol leta „ „ za Jetrt leta „ „ ii en mesec „ „
V upravništvu
*a celo leto naprej K ca pol lota „ „ ti četrt leta „ „ <a cn mesec ,, „
26--13 — 650 2-20
20-10--5-1-70
li pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah 3t. 2 (vhod
.	dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
»ie vražajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxiv.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 nn?'): za enkrat	13 li
za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veJkratncm ob-javljcnju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
ClpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
——- Vsprejema narofnino, insei ate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 183.
Francoski boj.
Na francoskem! Kdaj se je še liujše zatiralo krščanstvo, nego ga gazi sedaj strupena protiverska strast v ti nesrečni državi? Hujše kot na Turškem, grje kot pod rimskimi imperatorji? Oblike boja so bile tam bolj krvave in strašne; krivica pa je hujša v francoski dvajsetega veka. Turek po osnovi svoje države ni priznaval krščanstva; boj proti Kc-iirjem (djaurom — nevernikoni) mu jc ukazan v koranu. Rimec se je po ustavi boril proti družbam in društvom (heterijam) v državi; rimsko pravo*jih ni trpelo in iih jc smatralo za veleizdajo. Francoska država pa stoji na načelu svobode in v imenu svobode preganja vero in cerkev.
Taka je svobodna misel od blizu! Katoličan ne more biti Francoz no mišljenju sedaj vladajočih strank in Francoz ne katoličan. »Država naj sc loči od cerkve!« Dejansko se pa tako vmešava v vse cerkveno življenje, kakor nikjer drugje na svetu. Kar ie rado-darnost vernikov skozi stoletja dala cerkvi za zvrševanje njenih vzvišenih smotrov, vse ji hočejo vzeti; vsak pojav cerkvenega življenja pa hočejo postaviti pod policijsko nadzorstvo. Tak jc v praksi kancelparagraf.
Kdor hoče vedeti, kakšne razmere bi imeli po svojem programu radi liberalci pri nas, naj sedaj pogleda na Francosko. Z žandarji in ječami hočejo uničiti dnhovsko delovanje in svojo besnost stresajo nad možmi, ki so celo življenje žrtvovali blagru Francoske. Francoske razmere so najboljša slika za program naših liberalcev. Na čast mnogim, ki so doslej še šli z njimi rečemo iz polnega prepričanja: Za tako delo ne dobite niti med »Narodovimi« naročniki večine.
Tri vesele in bodrilne žarke pa meče francoski verski boj med celi svet, med nas. Prvi nam javlja moč verske zavesti. Preko časa in prostora, zato pa tudi preko vseh materialnih stvari živi krepko in silno, nepremagljiva verska misel, nedomerna, vekotrajna. Drugi svitli žarek je lepota verske zavesti. Iz svoje palače se seli ponosen in neomajen v svojem prepričanju domala devetdesetlctni stari pariški kardinal, ne kot izgnanec, marveč kot zmago-vavec, ne potrt, marveč simbol miru in upanja. In za njim vsi drugi doli do zadnjega kaplana \ pirenejskih gorah ... In v tretje nepopisni
L1KCK.
(Spisal Iv. Baloh.)
V zvoniku je odbila ura enajst. Iz farne cerkve sv. Mihaela sc je vsula množica ljudij. Priskakljali so najprej otroci iz zakristije, za njimi se drugi kot roj čebel vsuli iz stranskih vrat, potem prišli postavni mladeniči, krepki možje, brhka dekleta in za njimi postarne ženice. Kakor v procesiji, vila se je po poti cela množica proti domu. Vsem pa so bili danes obrazi veseli. Nenavadno živahni pogovori so bili posebno med mladino.
»To so jih dali«, slišalo se je vse vprek.
»Pa so tudi zaslužili«, rekli so drugi.
»Ti grdi pijanci,« pristavila je stara ženica, »cele noči ni miru pred njimi; prav je, da so jih enkrat trdo prijeli.«
»Bo malo pomagalo«, so djali možje. »Gospod jc mlad«, je pristavil drugi, »dobro misli, pa kaj se hoče, pijancev ne bode nobeden spreobrnil.« In tako so tekli pogovori dalje.
Res je govoril govornik o pijančevanju. V živih bojah in z vzgledi ie slikal pretresljivo nasledke nezmernega pitja. Vsa cerkev ga je z zanimanjem poslušala, tnintam se jc tudi
pojav duhovne sile, ki jo ima v sebi cerkvena edinost v varstvu rimskega škofa. Svest si svoje dolžnosti protestuje Pij X. s tisto odločnostjo, ki so sc z njo njegovi predniki ob ugodnejših časih borili za cerkvene pravice; v pastirski skrbi brani, v očetovski ljubezni tolaži--Klonimo glave pred tem veličastnim pojavom! Nekaj svetega, božanstvenega diše iz njega. Ne tam, kjer je sovraštvo, marveč kjer jc ljubezen in upanje, tam jc življenje, tam je moč in tudi konečna zmaga.
Gustav Pire in žlindre.
V »Narodu« je priobčil v četrtek dr. Kra-mer s svojim podpisom ta-le spis:
»Kmetovalci, gnojite z razklejeno kostno moko!« Pod tem naslovom je izšel v nekaterih domačih listih sestavek kmetijsko-kemičnega preizkuševališča v Ljubljani. V tem članku ie bilo povedano, da smo dosegli s triletnimi gnojilnimi preizkusi z razklejeno kostno moko na trdinah (rudninskih tleh) in barskih tleh prav dobre uspehe. Na podlagi preizkusnega izida smo potem kmetovalcem dobrohotno svetovali, da naj rabijo namesto Tomasove žlindre razklejeno kostno moko kot gnojilo, in to iz enostavnega razloga, ker ima le-ta dvakrat toliko fosforove kisline v sebi, je enakovredna Tomasovi žlindri in v nekaterih slučajih celo boljše deluje od nje. Poleg tega pa je razklejena kostna moka dokaj cenejše gnojilo. Dejali sinu, da vsakdo, ki rabi Tomasovo žlindro namesto razklejene kostne moke, čisto po nepotrebnem zapravi 182 kron pri vagonu Tomasove žlindre in smo to svojo trditev tudi s številkami dokazali. Ker trpe kmetovalci na ta način škodo za več tisoč kron, je bila naša dolžnost, da smo jih na to opozorili. Vsak strokovnjak mora vedeti, da imajo kmetijsko-kemična preizkuševališča prvo in glavno besedo v gnojilnih vprašanjih. Naš članek je bil popolnoma objektiven in stvaren in zato se nam niti sanjalo ni, da bomo ž njimi razdražili sršene. Toda glej, v številki 286 in 287 »Laibacher Zeitung« iu v številki 275 »Slov. Naroda« sc je gospod Gustav Pire nenadoma preobrazil v agrikul-turnega kemika, pobija naše izkušnje glede razklejene kostne moke ter očita preizkuše-vališču »lahkomiselnost«. Ne čutimo potrebe, da bi nas lajiki poučevali v kmetijsko-kemič-nih vprašanjih iu zato odkritosrčno priznavamo, da smo vse to, kar je povedal gospod Gustav Pire proti razklejeni kostni moki, že zdavnaj brali v različnih reklamskih spisih tvornicc za Tomasovo žlindro.
Omenjene tvornicc delajo namreč iz čisto umljivih vzrokov kričečo reklamo za Tomasovo žlindro ter obenem izkušajo izpodbiti
kaka solza utrnila iz ženskega očesa; dekleta so privoščila, da fante tako prijemljejo in moški spol je bil tudi zadovoljen, ker je govornik povdarjal. da je ženska, tidana alkoholu, največje zlo za družino.
Ves poten je prišel govornik s prižnice in prosil poslušalce oproščenja, da jih je danes toliko časa zadrževal pri govoru.
V gostilni »P ri orlu« jc bila že zbrana vesela družba. Nekaj je ostalo še takih, ki so se tudi med službo božjo nekoliko pokrepčali. Pa so prihajali fantje drug za drugim in kmalu zasedli vse mize. Pivo je bilo ravno nastavljeno. V penečih se čašah je nosila natakarica vrček za vrčkom na mizo. Udarili so mladeniči s kozarci ob mizo in pili. Prižgali so sinodke in kmalu ie bila vsa soba polna gostega dima.
Tedaj je stopil v sobo Kumanov Boštjan, občinski revež, in zaklical: »Dober dan, ljudje božji«.
Nobeden mu ni odgovoril.
Izgubil je v vojski eno nogo in z leseno je sedaj še preccj hitro hodil od mize do mize ter pozdravljal svoje znance.
»Na, Boštjan, pij«, mu je dejal Suta, občinski tajnik, »boš pa kaj novega povedal«.
In ponudil mu jc piva, kar ga je še ostalo v njegovi čaši.
»Ampak danes je bila pridiga, ljudje božji,«
ostala fosforova gnojila, m med njimi zlasti razklejeno kostno moko, in sicer s tem, da jih opisujejo kot malovredna in predraga. Ce Da ima kdo pogum in jim oporeka, tega takoj strastno napadajo. Toda to delo ne izvršujejo tvornicc same, ampak njih agenti.«
Nato zavrača dr. Kramer znanstveno Pirčeve dokaze, ki se je ž njimi skliceval na več izvenavstrijskih pisateljev proti kostni moki. Potem pa nadaljuje:
»Gospod Gustav Pire ni delal nikdar gnojilnih preizkusov z razklejeno kosto moko in jih tudi nikdar ni dal napraviti. Bil je a priori, ne da bi imel stvarnih razlogov za to, proti razklejeni kostni moki, in vsled tega ne more biti poklican v to, da bi govoril in pisal o njeni gnojilni vrednosti. Naše prcizkuševali-šče je dobilo od tukajšnje tvornicc delniške družbe za kemično industrijo (tvornica za klej) v Ljubljani večjo množino razklejene kostne moke v preizkusne namene zastonj. Vsa ta kostna moka se je oddala kmetovalcem (preizkušmkom) tudi zastonj, kar je bilo tudi objavljeno po domačem časopisju. Mi prepuščamo sodbi normalno mislečih ljudi, če je v tem sploh iskati kake nepravilnosti. Mi bomo še nadalje ostali z najboljšo vednostjo iu vestjo pri trditvi, da je razklejena kostna moka za Kranjsko najcenejše fosforove) gnojilo in da jc popolnoma enakovredna v gnojilnih učinkih s Tomasovo žlindro. Vsakdo, ki uporablja Tomasovo žlindro namesto razklejene kostne moke, zapravi čisto po nepotrebnem 182 kron pri vagonu. Tukajšnja tvornica za kemično industrijo izdeluje že dolgo vrsto let razklejeno kostno moko s povprečno 30 n^stotki fosforove kisline in jo izvaža po nizki ceni v Italijo, Nižje Avstrijsko, Češko in drugam. Mi pa dobivamo mnogo dražjo Tomasovo žlindro s 10 odstotki fosforove kisline preko Trsta iz Nemčije in Anglije. In to zovemo na Kranjskem »pospeševanje poljedelstva ter podpiranje domače industrije«. Očitanje gospod Gustava 1'irca, da nastopa preizkuševališče proti »Kmetijski družbi«, odločno in z gnevom zavračamo. Očitanje v tem oziru more zadeti edinole g. Gustava 1'irca, ki je »Kmetijsko družbo« v omenjeni stvari slabo poučil. Kmetiisko-kemično preizkuševališče je samostojen zavod, nad njim ima torej gospod Gustav Pire prav tako malo oblasti, kakor za primero čuvaj na ljubljanskem gradu nad mestno občino ljubljansko. Gospod (i. Pire se v omenjenem članku trudi, da bi spravil razklejeno kostno moko v medsebojno zvezo z »živinskim rediluim praškom«. In da se pomiri, mu povemo, da smo v resnici preiskovali »živinske praške«, in sicer dobre in slabe, o čemur se lahko vsakdo prepriča iz tiskanega poročila našega zavoda za I. 1903. Reklame pa za take praške nismo delali,' pač pa smo dajali o njih svoje mnenje, za kar smo upravičeni. Nasprotno pa je gospod Gustav
je začel Boštjan in se vstopil sredi sobe, »take še nikoli nisem slišal, če tudi že hodim trideset let v cerkev.«
»Pa je res, Boštjan«., so djali fantje in pritrdili možje.
»Kaj ne, ta gospod znajo povedati. Fantje lc poslušajte me, le žganja ne. Pet let ga že nisem pokusil; kar jc res, je pa res. Ko smo se bili na Laškem, smo samo tisti ostali junaki, ki nismo žganja pili, drugi so vsi omagali. Moja rajna mati, Bog jim daj dobro, so mi velikokrat rekli: Boštjan, vse lahko piješ, samo žganja ne pokusi. In tega ne bom nikoli pozabil. Res, iu že pet let ga nisem pokusil.«
»He, Boštjan«, se je oglasil kovač Cvek v kotu, »zadnjič si ga pa le, ko so pri Adamovih botrino obhajali.«
»Tiho bodi mrcina«, je zavpil Boštjan, »stari Adam mi ga je ponujal, pa nisem hotel.«
In Boštjan je šel od mize do mize, iz sobe v sobo in povsodi nekaj pokusil.
Fantje v prvi sobi so žc poskušali to in ono pesem, pa nobena ni hotela iti. Tedaj pa sc vstopi sredi sobe Boštjan, vzame palico v svojo desno roko in io dvigne, pa zapoje: »Bratci veseli vsi —«
In zagrmelo je po sobi, da se ni slišala nobena druga beseda. Dolgi, sklepni akord razlegal sc je daleč čez trg.
Pire delal za razpečavanje »slabih živinskih redilnih praškov« največjo propagando, ker jih je v inseratnem delu »Kmetovalca« dolgo vrsto let kmetovalcem priporočal. Naše izvajanje sklepamo s pripomnjo, da se naše preizkuševališče kot strokovno znanstveni zavod ne bo spuščalo z lajiki v nadaljno polemiko, ker se spuščati ne more in ne sme. — Ljubljana, dne 4. decembra 1906. Ravnateljstvo kinctiisko-keniičncga preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani: Dr. F. Kramer.
Te besede govore same zase dovolj. Nad tisoč vagonov Tomaževe žlindre je posredoval Pire pri »Kmetijski družbi«. Ce ima dr. Kramer prav, potem pomeni to 182.000 kron nroč vrženega kmečkega denarja. Od dežele in države podpirano »Kmetijsko družbo« vodi mož, ki mu kemijski veščak pravi, da je lajik v gnojilnih vprašanjih. Pa še nekaj! Drugod se povsod »Kmetijska družba« naslanja na kemiško preizkuševališče; tam zajemlje znanstvena navodila. Pri nas si pa stojita ravnatelja obeh zavodov nasproti. Eno je torej gotovo: korist našega kmetijstva zahteva, da se izpremene neznosne razmere, (inst. Pirca zasluge v k. rist mlekarstvu ljubljanske okolice so zdaj dobile dodatek. V venec, ki mu ga plete hvaležni kmet, pride odslej tudi žlindra. »Požlindrana stranka«, »požlindranc roke«, »živio žlindra« ta lepa gesla ne bodo izumrla; izpremeiiil se bo samo naslov, ki so se doslej nani glasila. In tako se počasi na svetu vse izravna.
Velike vojne priprave no
Srbskem.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bel g rad, 13. decembra.
Znano Vam je že, na kakšen upor je srbska vlada zadela pri opoziciji v skupščini, ko je naznanila, da se je odločila za Schnei-derjeve topove iz Creuzota, da z njimi oboroži srbsko topništvo. Opozicija, nacionalisti in mladi radikalci so ostro napadali vlado, zakaj se ni odločila za Kruppovc topove, o katerih se je topniška komisija izrazila, da so najboljši. Vlada je odgovorila, da slednje ni resnično, za Sclineidcrjev model pa da se je odločila tudi zato, ker jc s tem tudi mogoče na Francoskem najeti posojilo pod ugodnimi pogoji. Politiških razlogov pa vlada skupščini ni razložila. Ti razlogi pa, ki sem jih od kompe-tentne strani izvedel, so sledeči:
Kruppovega topa vlada zato ni hotela naročiti. ker se je Nemčija v carinskem sporu med Avstrijo iu Srbsko postavila na avstrijsko stališče in odbila predlog srbske vlade, naj se srbskonemška trgovinska pogodba razširi. Važnejši pa ie drugi razlog. Srbska vlada teži za tem, da pripravi vse balkanske države
In fantje so peli naprej.
V zvoniku je bila ura dvanajst iu zvon se ic oglasil k poldnevu. Tedaj vzame Boštjan klobuk raz glavo iu moli naprej. Družba utihne iu molitvi odgovarja.
Ko je odzvonilo, je večina plačala in se od gostilne poslovila. Veseli, rdečih obrazov so šli fantje proti domu. Po sredi trga pa je za njimi korakal Boštjan, imel klobuk postrani in ukal na glas . . .
Vroč popoldan je bil. Gospoda ie šla na i/prevod, kmečki ljudje so pa šli k nauku.
Nauk je minul in ljudje so sc izgubili po svojih hišah.
Zalarjeva mati so bili zelo dobra mati. Kjerkoli so mogli, so pomagali. Bog jim jc dal toliko premoženja, da jim ni bilo treba skrbeti, kaj bo na stara leta; zato so pa tudi imeli vedno dosti prijateljic.
Takole ob nedeljah popoldne so sc rade zbrale prijateljice Zalarjeve mame pri čaju in marsikatero uganile.
Zalarjeva mama so pa to radi videli, saj so spoznali, kako so jih ljudje radi imeli. Pa so prišle po nauku skupaj stare mamice k sklediei čaja, najprej Trznarjeva Jerica, potem Zntidrlova Cilka, Samperlova Liza in Kri-žajeva Roza. Z zadnjo sta bili še najbolj prijateljici. Domače razmere so večini izmed teh dopuščale, da so se lahko potnudile ob ne-
do skupne akcije. Ker pa ima bolgarska vojska francoski brzostrelni top, sc je zanj odločila tudi srbska, da v tem doseže enakost v oboroževanju med srbsko In bolgarsko vojsko v ta namen, da se omogoči eventualna bolgarskosrbska skupna akcija na Balkanu.
Novi brzostrelni topovi bodo v poldrugem letu gotovi. Dunajski listi so se svojčas z začudenjem vprašali, čemu Srbiji toliko topov, toda še bolj jih bo iznenadila vest, da Srbija poleg na Francoskem naročenih topov dobi še 400 novih brzostrelnlh topov. (XI novega posojila jc namenjenih 3 milijonov za preureditev De-Bouževih topov, kakoršne ima sedaj srbsko topništvo v brzostrelne topove. Preureditev dokončajo v vojno-tehniškem arze-nalu v Kragujevcu. Tu se bode tudi 100.000 pušk-manliherc predelalo v brzostrelne. V Kragujevcu sc tudi delajo priprave, da bo mogoče vkratkem izdelati kar največ topovske in puškine municije. Od novega posojila se bo sploh porabilo 46 milijonov za vojne potrebe, 22 milijonov frankov pa za zgradbo novih železnic.
* * #
Te dni odide 50 srbskih ekonomov, ki so absolvirali poljedeljsko šolo, na Češko, kjer se bodo za pol leta razdelili po čeških velc-posestvih, da sc tam popolnoma izobrazijo v racijonalnem obdelovanju zemlje.
Jlirb zn austrijslie izseljence.
Društvo sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev javlja:
Naši postavodajalci so precej počasni glede na izboljšanje naših postav za izseljence, ki so že precej zastarele in tudi niso več primerne našim sedanjim razmeram. Veselo znamenje pa jc, da se poizkuša ta nedostatek odpraviti s praktično skrbjo za naše rojake v daljni tujini. Gleda sc na to, da bi odpo-mogli vsaj najbolj kričečim nedostatkoin. »Ne\vyorški državni list« z dne 24. novembra dokazuje, da jc nastalo večje zanimanje za boljše varstvo izseljencev po človekoljubno-socialnih načelih s posebnim ozirom na različne av strijske narodnosti. Ustanovilo sc je namreč »Avstrijsko izseljevalno obrambeno društvo v Novem Jorku«, ki se hoče držati obrazloženih načel in ostati v živahni zvezi s širokimi ljudskimi masami avstrijskih izseljencev.
Predsednik novega društva je Frančišek Brodsky. značajen mož in osobito priljubljen med Cehi v Ameriki, ki mu zelo zaupajo. V odboru so zastopniki raznih narodov: Nemci. Cehi, Slovenci^ Poljaki, Dalmatinci, Rusini. Novo društvo jc otvorilo svojo pisarno v Novem Jorku in sicer v bližini South Tcr-rvia in pa Battery parka v hiši št. 35, Broad-way, New York. Dozdai sc peča z brezplačnim posredovanjem služb in daje izseljencem pojasnila.
Namerava pa nadalje društvo tudi dajatr izseljencem varstvo in pomoč v onih neredkih slučajih, ko jih ogoljufajo razni agenti, bankirji in osebe, s katerimi pridejo v dotiko, in sicer namerava novo društvo nastopati proti izkoriščevalcem izseljencev tudi sodno pot.
Avstrijsko društvo sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev toplo pozdravlja novo društvo v varstvo in obrambo avstrijskih izseljencev. Zaupa tudi popolnoma poštenim in nesebičnim društvenim namenom v korist izseljencev. »Društvo sv. Rafaela« priporoča izseljencem, naj sc zaupno obračajo v lastno korist na novo američansko društvo v varstvo naših izseljencev. Američanske tvorni-čarje, podjetnike in prijatelje avstrijskih izseljencev pa naproša, naj. naznanijo prosta mesta novemu društvu. »Društvo sv. Rafaela« jc samo zastopano v ravnateljstvu novega društva in podaja roko bratskemu društvu za sporazumno delo in za tekmovanje socialno
deijah popoldan, ne da bi bilo treba za to komu daiati odgovora.
Prijazno so sprejeli Zalarjeva mama vse prijateljice, ki so kmalu druga za drugo zasedle svoje navadne prostore pri peči v hiši.
»Oh, Ana«, tako jc bilo Zalarjevi mami ime, »ali si slišala današnjo pridigo?« je dejala Križajcva Roza svoji prijateljici.
»O iej, to se jc meni dobro zdelo«, so dejali Zalarjeva mama, »nikoli ne bom tega pozabila. Tako napeto sem poslušala, še besedica mi ni ušla. Cele noči nimam miru pred temi grdimi ponočnjaki, da še spati ne morem; Bog vč, ali bo kaj pomagalo. Ja, to grdo žganje, koliko je žc pijancev ponesrečilo.«
In vse prijateljice so prikimale.
Caj je stal žc na mizi.
»Marjana«, so djali Zalarjeva mama svoji dekli, »prinesi še ruma in slivovke. Ti Roza imaš rajši slivovko, kot rum, kaj nc.«
»Ja, boljše mi stri,« jc odgovorila Roza.
In lepo je zadišal čaj iz skledic. Zalarjeva je vlila vsaki prijateljici par žličic ruma, Rozi pa iz steklenice požirek slivovke.
»Tako, zdaj pa pokusimo«, so djali Zalarjeva mama, »siadkor je že notri«.
In pile so. Ah, kako dobro je storil gorak čaj vsem starim ženicam. Kar pomladile so se. Beseda je dala besedo. In zopet jc prišel pogovor na cerkveni govor, in zopet so se vnele dušice v sveti jezi zoper pijance, in zopet so nalile nove čaše.
Solnce se je nagibalo k zatonu in prijateljice so se poslovile. Z žarečimi obrazi in
debrodelnega delovanja v nadi, da imajo po delovanju nove organizacije največjo konst naši sorojaki, za katere se je v primeri z izseljenci drugih držav in narodov skrbelo
prav po mačehovsko.
» • » ■
Tudi mi pozdravljamo novoustanovljeno društvo v Novem Jorku. Za naše avstrijske izseljence sc velika javnost in tudi naša ne zanima kdosigavedi koliko. Sicer govori in še veliko sc govori o izseljevanju in prav lepo se mnogokrat čujejo tudi govori, ki j.h često govore ljudje, ki o izseljevanju nimajo niti pojma. Besede so poceni, v današnjih treznih časih veljajo dejanja.
Jugoslovani se v velikanskem številu izseljujejo v Ameriko. Nc samo Slovenci, tudi Hrvatje in celo balkansko prebivalstvo išče jela in kruha v Ameriki. Izseljujejo sc ljudje, nevešči jezika, nevešči navad v tujini. Pa kai se je storilo za izseljence? Nekaj se je res storilo. »Družba sv. Rafaela« je vsaj vzbudila med nami nekoliko zanimanja za nj.hovo varstvo. Izseljenci, ki potujejo pod varstvom te družbe, dobe varstvo razven Havra, po vseh obrežnih mestih. Veselo jc, da ie nastavilo društvo sposobnega uradnika tudi v Trstu.
V Novem Jorku samem obstaja sicer že dolgo vrsto let sem neko avstrijsko društvo v varstvo izseljencev. A to društvo je jemalo v svojo zaščito in okrilje Ic judovske izseljence. Mimogrede pripomnimo, da ga je podpirala jako izdatno vlada. Cc bo podpirano še naprej, nc vemo, ker namerava vlada podpirati novoustanovljeno avstrijsko društvo v Novem Jorku, kar jc popolnoma prav, ker bogato judovstvo lahko samo skrbi za svoje izseljence. Sicer najbrže zato v najkrajšem času zaječi ves Izrael, ker sc spominja avstrijska vlada tudi nejudovskih izseljencev. Upajmo, da bo pa Izraelovo škripanje z zobmi zaman. Nadalje jc v Novem Jorku tudi Leonov dom za izseljence. Prav lepo skrbe sicer v njem tudi za avstrijske izseljence, a namenjen je pa le v prvi vrsti za izseljence iz Nemčije in so
naši izseljenci le gostje v njem.
§ § §
ln mi Slovenci sami smo dejansko storili za izseljence premalo. Navezani smo na »Av-striisko družbo sv. Rafaela« za celo Avstrijo, ki se zelo zanima in je po svojih močeh že storila, kar ji jc bilo mogoče tudi za naše slovenske izseljence. A vodstvo »Društva sv. Rafaela« je samo izprevidelo, da tako ne more več dalje iti in je sklenilo, da sc mora delo v varstvo naših izseljencev ločiti po narodnostih. In zato vloži glavno vodstvo »Društva sv. Rafaela« pravila za samostojno slovensko podružnico društva.
Nameravana nova organizacija slovenska pa nima Ic zgolj namena, da varuje le izseljence. Stavila in začrtala si je še druge cilje: varstvo deklic in oa domačega delavstva, ki si išče kruha v tujini!
Naša dekleta iščejo službe po mestih. Koliko neizkušenih deklic postane žrtva svoje neizkušenosti v velikomestnem moriu popačenega in nenravnega življenja!
Kaj sc je pa storilo dozdaj pri nas v varstvo izseljencev, v varstvo deklic po mestih, drugod, v varstvo naših gozdnih delavcev v tujih šuinah, v varstvo naših delavcev ob Reni in drugod? Doma jih ne pouče poklicani činitelji in tako se vtapljajo ti reveži v premnogih slučajih v rdečem mednarodnem soc.-demokraškem morju ali pa ginejo premnogo-krat neizkušene revice v nenravnost.
Glede na varstvo deklic imajo sicer v Trstu »Zavod sv. Nikolaja«, v Ljubljani »Družbo sv. Marte«. S kmetov prihaja delavski naraščaj v mesta, rudokopc. Ali jih opozarjajo poklicani činitelji doma na delavske naše organizacije, kamor pridejo? Dvomimo.
Ko potrdi oblast pravila »Slovenskega sv. Rafaela« nas čaka veliko dela, da zbudimo
s toplimi pozdravi so se ločile do prihodnje
nedelje.
Pri »Zlati ribi« jc bil napovedan shod za može. Ustanoviti sc je imela podružnica kmetijske družbe. Prišel jc govornik iz mesta. Polna je bila soba zavednih mož. Govornik je nastopil in v prepričevalnih besedah slikal poslušalcem potrebo o stanovski zavesti, povdarjal važnost kmečke organizacije in opozarjal na cerkveni govor, katerega je tudi govornik zvesto poslušal, da je prva potreba našemu ljudstvu, vzbuditi ljubezen za treznost.
Navdušeno so ploskali govorniku pričujoči.
»Lepo je povedal«, jc dejal eden, »res jc tako«, dejal drugi, »kakor gospod na priž-nici«, pristavil je tretji.
In sedli so možje za mizo in točilo se je rujno vince. In napivali so sosed sosedu, prijatelj prijatelju, ker niso bili že dolgo skupaj.
Natakarica ie nosila na mizo liter za litrom.
Družba je postala vedno bolj živahna in vino je teklo že raz mizo na tla . . .
Tam na verandi v gradu jc bila zbrana elegantna gospoda. Prišel jc na posete gospod doktor iz mesta, prvi prijatelj in sorodnik graščakov. Pripeljal jc seboj soprogo in dvoje otrok. Ravno so južinali, ko pride gori po stopnjicah gospod inženir, stari hišni prijatelj. Vsi navzoči so ga prijazno pozdravili, in gra-ščak mu je velel sesti.
slovensko našo javnost, da se bo za navedena pereča vprašanja boli zanimala, kakor se je doslej.
..Svobodno ln toliko šola".
Odbor »Jednote Kotnenskega« priobčuje po čeških listih ta-le oklic:
Dne 1. novembra se je ustanovila v Pragi »Jednota (zveza) Komenskega«, društvo za reformo šolstva, čegar namen je, skrbeti za zgradbo svobodne, narodne, laiške, na nižji stopinji obvezne in brezplačne češke šole.
Potrebe društva, ki bi zlasti vprašanjem šolske vzgoje posvečevalo pozornost in bi bilo obenem središče vseh prizadevanj za njeno reformo v duhu časa, ni treba obširno dokazovati. Ako je šola zares nositeljica kulture, ako jc ona institucija, katere naloga je, rezultate in pridobitve dela toliko ljudskih generacij v zgoščeni obliki izročevati potomstvu, potem ni dvoma, da se mora sama na zunaj in na znotraj prilagoditi zahtevam novodobne prosvete, in nikakor ne more odreveneti v gotovih podedovanih oblikah, četudi po stoletnih tradicijah posvečenih. Zato vidimo, da v inozemstvu obstoji že cela vrsta društev, ki se pečajo ravno z vprašanjem, kako šolstvo reformirati; omenjamo samo ligo francoskega učiteljstva, reformna društva francoska, nemška itd., ki štejejo na tisoče članov.
Zato hočemo tudi mi delati priprave za zgradbo nove šole, zares moderne in prikrojene potrebam nove dobe, novih ljudi. Saj se pri nas vedno iznova oglašaio tožbe, ki kažejo, kako deloma stari, prež.veli ostanki duše vse življenje in otežujejo vsako šolsko delo, deloma pa potrebe nove dobe neodoljivo trkajo na duri zavodov, ki so se obnašali dosedaj do njih hladno iu brezbrižno. Zato se hočemo pred vsem prizadevati za izpremembo temeljnega šolskega zakona iz I. 1869, za odstranitev nesrečne šolske novele iz I. 1883, skrbeti za reformo rnešč. šol, za reorganizacijo ponavljalnih in strokovnih šol, dosedaj tako zanemarjenih, delati hočemo za reformo srednjih in ustanovitev dekliških šol, dalje bodemo vedno pazili na vprašanje korenite reforme učiteljske izobrazbe, sledili bomo novim strujam v estetični, telesni vzgoji, šolski higijeni itd. Naša skrb bo veljala tudi vzgoji zapuščene in slaboumne mladine v pomožnih šolah in posebnih zavodih, zanemarjali ne bomo važnih zavodov za ljudsko izobrazbo, javnih knjižnic, bralnic itd. Končno tudi visoke šole sedanje dobe podajajo vrsto neodložljivih problemov: neorganično razmerje teologične fakultete do ostajih, centralni pomen filozo-fične fakultete, potreba nove šolske in držav-noznanstvene fakultete, razmerje visokega tehniškega poduka do vseučilišča itd. — po-vsodi tukaj je treba študija in dela, da sc omogoči napredek.
Toda naše šolstvo nc potrebuje samo reforme v svoji organizaciji, temveč boleha tudi na drugi važni bolezni. Stara izkušnja pravi, da kdor ima šolo v rokah, ima v rokah tudi bodočnost naroda. In tako vidimo, kako ravno v novi dobi postaja šolstvo cilj prizadevanj, ki so često sovražna pravi svobodi šole. Ne le država in cerkev, temveč tudi posamezne politične struje ter stanovski interesi si prizadevajo ravno v šolstvu priboriti odločilno besedo in se trudijo često na vse kriplje, da bi šola prenehala biti edino kulturna institucija, ki sc mora ozirati na vseobče interese, temveč da bi postala močno orodje in poslušna pomočnica njihovih posebnih namenov. Proti temu se vsi, katerim je kaj ležeče na nemotenem in organičnem razvoju prve kulturne institucije, energično bore za šolo zares avtonomno, svobodno, to je za šolo, ki bi prosta vseh tujih in motečih vplivov, predvsem izpolnovala svoie prosvetno zvanje. Z
Na mizi so bile servirane mrzle jedi in fino vino.
Pogovor ie prinesel to in ono. Ko je nastala splošna tihota in ni nobeden našel besede, tedaj jc rekla, Vera, sestra graščakova: »Skoda, gospodje, da niste slišali danes pridige v cerkvi. To je groza, koliko sc pri nas izpije.«
»Res jc«, jc pristavil gospod doktor, »to nesrečno žganje bo popolnoma uničilo naše ljudstvo«.
»Čudno se mi zdi«, jc dodal graščak, »kako more ljudstvo tako mešanico piti. Jaz delam žganje in ga.sam nikoli nc pokusim, a vse, kar napravim sproti prodani. Ubogi ljudje! Grozno, koliko samo od špirita davka plačam.«
»Na zdravje, gospoda«, je dial gospod doktor, »mudi se mi na vlak«, in dvignil je čašo črnega, finega vina.«
»Počakaj no«, je djal graščak, »danes je ravno dvajset let, odkar sem kupil to graščino in tebi dal svojo hčer. To je vendar vzrok, da nc greš tako hitro od nas.«
»Pa res«, je vzkliknil gospod doktor. In trčila je vesela družba s kozarci, da so za-žvcnketali . . . Strežaj pa je prinesel novih buteljk in jih postavil v posode napolnjene z ledom . . .
Nastal je mrak.
Tam v Ccpovi podzemeljski luknji je bila že prižgana luč. V kotu so sedele različne osebe; vsaka jc imela svojo merico žganja pted seboj. Vadno nove osebe so prihajale.
ozirom na to odkrito priznavamo, da se tudi »Jednota Komenskega« bori za svobodo in laiško šolo.
ln sedaj se obračamo do vseh ljudi dobre volje, do vseh, ki pojmujejo našo nalogo, veliko sicer in vzneseno, toda polno težav ui zaprek, ki se nc odrekajo nadi, da se nam vsaj posreči pripraviti šoli boljšo bodočnost, ako ne ustvariti znosno sedanjost, da nam v našem delovanju priskočijo na pomoč. V češkem duhu hočemo v družbi novo ustanovljene zveze delovati na to, da bi se izpolnila Havličkova želja da bi »Jednota Komenskega« postala za češki narod važna institucija, ki bi vsem njegovim delom dala enotnega, celega, živega duha.
»Nevednost naroda,« pravi Fmerson, »je nesrvča za narod«, in mi dostavljamo: »Samo novo, močno in zdravo šolstvo zagotovi našemu ljudstvu častno mesto med narodi in omogoči njegov znanstveni, politični in narodnogospodarski razvoj.«
Poživljamo, da pristopi mnogobrojno članov. Član »Jednote Komenskega« more postati vsak po svojih močeh in sredstvih; prispevek ustanovnih članov je 100 kron, ki se plačajo ali naenkrat, ali v petih letnih obrokih. Pravi člani plačajo letno najmanj 5 kron, delavni člani pa 1 krono. Priglase in prispevke sprejema blagajnik društva profesor dr. J. Novak v Pragi. II.. Tyršova ulica 13.
Priobčili smo ta poziv, da se takorekoč uradno spozna, kam meri novo češko društvo. Naši liberalci so sprejeli v svoj program ločitev cerkve od šole.. Brez dvoma pojdejo v tem oziru za Cehi. Svobodna laiška šola
—	po francoskih vzorih nai zavlada tudi pri nas. »Gotove podedovane oblike«, »stari preživeli ostanki«, tako sc govori o krščanstvu. »Neorganično razmerje teologične fakultetedo ostalih« nam je po takih načelih docela jasno. Zato mirno sprejemamo na znanje, da stopi na dnevni red zahteva »svobodne laiške šole«. Naš dnevni red v tem oziru je* znan: krščansko šolo zahtevamo. Boja bo treba, ki se ga nc plašimo. Pri nas nismo še na Francoskem. Z največjo pazljivostjo bomo seznanjali slovensko javnost z vsakim liberalnim pojavom v tem oziru. Ze danes na lahko rečemo: Kdor pri nas rtije proti krščanski šoli, niši temelj narodu in državi in potres, ki ga s tem vzbudi, bo najprej njega samega pokopal pod razvalinami.
Tedenski pregled.
Francija. Dne 11. dec. je prenehal kon-kordat na Francoskem. Ministrski svet je sklenil, naj se duhovnikom ustavijo pokojnine, župnišča in semenišča naj sc oddajo vladi in naj se kaznujejo duhovniki, ki ne naznanijo božje službe vladi. Duhovščina je edina s sv. stolico in ne bo naznanjala bogoslužja oblasti, četudi jo s silo preganjajo. — V Rimu je sv. oče odredil molitve za francoske katoličane.
—	Škofje dajejo navodila za božjo službo, ki bo čisto priprosta. — Minister Briand se hoče izogniti kulturnemu boju z zvijačo. Poskrbel je da naj bi lajiki naznanjali vladi službo božjo; a cerkvena oblast takih naznani! nc bo pripo-znala. — Pri preiskavi papeževega poslanika Montagninija jc vlada našla izjave solidarnosti škofov vsega sveta s sv. stolico in s škofi francoskimi. — Papež jc dal pariškemu kardinalu na razpolago svojo nuncijaturo. — Škofje že zapuščajo dozdanja stanovanja. — Pariški listi pišejo proti vladi, ki ji vsled tega in vsled raznih drugih zaprek vidno pojema pogum. — Needinost med ministri je vedno večja. — Duhovniki mašujejo naprej, ljudstvo hodi k sv. mašam in sv. obhajilu bolj, ko poprej. Župnike citirajo radi nepriglašenih javnih shodov (!), ker so maševali. —
Volilna reforma v gosposki zbornici. Komisija gosposke zbornice je delala na vse kriplje za pluralno volilno reformo. Ministrski
Soba je bila nizka in z dimom od tobaka prenapolnjena. Težak vzduh je ležal nad glavami gostov. Bledi, suhi obrazi so se stikali skupaj. Ni bilo kozarcev, pili so iz polnih posod. Tu je b;la slišati kletev, tam pesem, tam smeh. Slabo ie gorela luč v svetilnici.
Stopila ic v sobo žena z otrokom ob strani.
»Miha, lepo te prosim pojdi domu«, je dejal neznani glas. Otrok se je stisnil k materi. jo prijel za predpasnik z eno roko, drugo dal v usta iu čudno gledal pred se.
»Oh, ko bi ti slišal danes pridigo, morala bi te pretresti«, jc dejal zopet neznani glas.
»Kaj pridiga«, jc dejal mož v kotu, »drugi lahko boljšega, jaz ga pa ne morem.«
»Prav imaš«, je zaklical krovec Gašper, »v gradu lahko pijejo, ker imajo, kaj boljšega. Ravno poprej sem šel mimo, kako so ga pili iz tistih velikih, črnih steklenic, nam pa še tega kozarca ne privoščijo, prav imaš, Miha, le daj ga, saj ga za svoje.«
»Oh, Miha, prosim te, pojdi domu«, oglasil se je zopet neznani glas.
»Le kar pojdi, bom že prišel.«
Zena je šla z otrokom. V luknji se ie pa pilo in pelo in smejalo in klelo naprej . . .
Gori v podstrešni sobici jc bedel pri mizi penzijonist Luka. Liudje so mu rekli, da je čudak. Leto in dan ni zapustil sobe, le vsakega prvega je šel v urad po svojo penzijo. Bil pa jc narodnjak in kot tak naročen na vse mogoče časopise. Cel dan jc bral in bral. Njegova postrežnka Mina se je že čudila.
I. priloga 287. fttev. „Slovenca" dnč 15. decembra 1906.
predsednik je v poldrugo* uro trajajočem govoru zavračal nevarnost »teh višjih« in odklanjal odgovornost za posledice, ki' bodo nastale, ako sc vrne izprefnenjena volilna reforma poslanski zbornici. Pri glasovanju so se člani komisije izrekli za »numerus clausus«, s 14 proti 4 glasovom pa za uvedbo pluralne pravice na podlagi starosti. Klubovi člani so sicer izjavljali, da nikakor nimajo namena nagajati ne vladi ne poslanski zbornici in da gla-» sujejo za tako pluralno volilno pravico le iz konservativnih nazorov. — Boj proti vol. reformi vodita Plener in Thun. Splošno mnenje je pa, da se bo gosposka zbornica v plenumu vdala kroni in vladi; odločilni faktorji pri glasovanju bodo škofje in višji-dostojanstveniki. — Možje v gosposki zbornici so zase modro nastavili past volilni reformi, ki je v vsakem slučaju v nevarnosti, naj vlada ugodi eni ali drugi zahtevi. Vlada mora torej skrbeti, da stre upor višje zbornice. Glasovanje v plenumu bo prihodnji četrtek.
Delavska akademija na Jesenicah je vsled temeljitih predavanj dosegla velik uspeh ter je zbližala delavstvo iz Kranjske, Koroške in Goriške. V obilnem številu so bili zastopani vrli Korošci; vabilu sc je odzval tudi župan g. dr. Kogoj, ki ima pač več takta, kot ljubljanski župan. Delavci so dobili pogum in veselje do socialnega dela; predavanja so bila praktična in koristna. Na večer dne 8. decembra so se zborovalci prijateljsko zabavali pri vcsclici • Katol. delavskega društva«. Na ljudskem shodu v nedeljo popoludne se je govorilo o gibanju za volilno reformo ter o njenih nasprotnikih.
V avstrijski delegaciji je bila debata o Bosni. Poslanci so grajali bosansko upravo, ker ščuva eno veroizpoved proti drugi, ker goji birokratstvo, preganja Hrvate itd. Minister Burian je odgovarjal, da dobi Bosna svoje deželno zastopstvo, da se bo reformirala pošta, da sc odpravi preventivna cenzura i. dr. Proračunski odsek je sprejel resolucijo, ki v njej obžaluje, da je vojno ministrstvo brez vednosti avstrijske vlade sklenilo z ogrsko vlado proračun glede na vojaške nabave.
Mažarska pravičnost. Sodišče v Budimpešti je obsodilo nekega bivšega defravdanta in oderuha zaradi nemoralnih deliktOv pri mladini na dva meseca ječe. Pravični Slovak, poslanec Juriga, je bil pa obsojen radi dveh člankov v slovaškem listu na dve leti ječe in 1200 K globe!
Te dni je bil v Ružomberku na Slovaškem obsojen slovaški župnik Andrej Hlinka na dve leti ječe in 1500 K globe, dr. Šrobar na eno leto ječe 900 K, in šc več drugih, — radi ščuvanja na mažaronsko narodnost. Mažaroni pač nimajo dobre vesti, zato je bila obravnava tajna iu mesto polno vojaštva. Župnik Hlinka, ki je dober duhovnik in priljubljen pri slovaškem narodu ni naredil drugega, kakor da je rabil izraze, -ki bi .se pri nas nihče zanje ne zmenil, n. pr.: »Čemu vam treba mažarskih šol?« —	.
Obrambna zveza zavednih obrtnikov se je ustanovila v Ljubljani. Zveza hoče braniti koristi obrtniškega stanu in članov. K občnemu, zboru je prišlo 150 zastopnikov iz mesta in dežele. Razni, govorniki so povdarjali potrebo obrtniškega združenja z ozirom na gospodarska in politična vprašanja. Obrtniki so sprejeli resolucijo, ki v njej protestirajo zoper po-draženjc raznih kovin in sirovin ter zoper samovoljno postopanje kartelov. Govor je bil tudi o o b r t n e m k r e d i t u. Radi zadnje točke je »Slovenski Narod« zborovalce nagnal z »otroci«. Dobil je zato v »Slovencu« od zavednih obrtnikov primerno osoljen odgovor
pa tudi prijazen poduk o kreditnem V-prašanju za male obrtnike.
Rusija. Grozna lakota mori ljudi zlasti v srednji Rusiji. V okrožju 1200 km se preživlja prebivalstvo s skorjo od dreves in s slamo; v kazanski guberniji je 183.000 stradajočih otrok.
—	V urad ruske banke v Odesi je udrlo 12 oboroženih roparjev, ki so v taki naglici izvršili svoje delo, da uradniki niso mogli niti poklicali policije. Roparji so jo nato popihali in odnesli lepe denarce, dasi so jih ljudje zasledovali. En sam je prišel oblasti v roke. a se je ustrelil. —■ Na ruskem Poljskem so vojaška sodišča v zadnjih 6. tednih obsodila 500 ljudi na smrt.
Shod in občni zbor katoliškega političnega društva za radovljiški okraj je bil v nedeljo na Bohinjski Beli. Udeležba je bila častna; v obilnem številu so bili zastopani župani, odborniki in čvrsti mladeniči gorenjski. Shod se je vršil pod vtisom volilne reforme. Točno poročilo o delovanju poslancev S. L. S. ie podal poslanec Pogačnik, ki jc razjasnil vse napade, oziroma laži, ki so jih kopičili liberalni listi zoper naše zastopstvo na Dunaju.
Konkurenčni shodek proti Cankarjevi komediji »Za narodov blagor«, ki je ob polnem gledišču dobro uspela, — se je izjalovil. Navzočih je bilo 27 možakarjev, ki so skušali spraviti v življenje nekdanje »Slovensko društvo«, ki je z »Rodoljubom« vred zaspalo. — Novemu odboru, ki so ga izvolili, bo načelo-val dr. Kokalj. Navodila, kako naj se odbor k)ti podrobnega dela med narodom, sta dajala velikim politikom liberalna učitelja Skulj in Li-kozar. Reklo se je, da se bodo »po moči« uvaževali lepi nasveti.
»Zveza avstrijskega tobačnega delavstva« je imela pred tednom izredno glavno zborovanje na Dunaju. Mlada organizacija šteje nad 3000 članov ter je dosegla že mnogo lepih uspehov. Sklenilo se je, da dobi »Zveza« svojega tajnika in da prične z Novim letom izdajati svoje glasilo v nemškem jeziku. »Naša Moč«, ki ic dobila z drugim letnikom večjo in lepšo obliko, ostane še nadalje glasilo našega slovenskega tobačnega delavstva, ter jo toplo priporočamo.
Raznoterosti. Na ustanovni shod liberalne »Narodne stranke« na Štajerskem je došlo v Celje dne 9. t. m. do 250 oseb, med temi 90 odstotkov učiteljev, in mnogo dijakov. Izmed državnih in deželnih poslancev se ni nihče udeležil, Glavno besedo je imel dijak Špindler. Na shodu so tarnali, da jih »Narodni List« stane že 5000 K, podpor pa so dobili 200 K.— Na Češkem se dela za združenje vseh čeških strank, ki bi tvorile v državnem zboru skupni češki klub. Agrarci bi sc združili s pravimi ljudskimi zastopniki, a šc Ic po volitvah. — Japonci še kličejo na »korajžo«; v proračunu so postavili 75 milijonov jenov za pomnožitev ladjevja. V Št. Vidu pri Ljubljani so pričeli tudi s telovadbo; oglasilo se je 56 mladeničev.
—	Sijajno demonstracijo proti svobodni Soli so priredili praški katoliki pretečeno nedeljo. Soc. demokrati so hoteli motiti, pa ni šlo. Na Jesenicah jc 10. dcc. vlak povozil dclavca L. Mandeljca, da je umrl. — Protialkoholno gibanje sc jc živahno vzbudilo v trnovski župniji na Notranjskem. — Z osuševanjem ljubljanskega barja bodo pričeli šele drugo pomlad. — Veliki dijaški nemiri so bili v Neaplju; visokošolci so napadli profesorje. Poklicano vojaštvo je po srditem boju napravilo mir. — Seja občinskega zastopa dunajskega, dne 11. decembra, je bila zelo burna iti je trajala od 5. ure popoludne do polu 5. zjutraj; v pretresu je bil proračun. Na Ogrskem v Szampini je zgorelo 700 voz petroleja. — Nemški državni
zbor je razpuščen, ker zbornica ni dovolila novega kredita za Afriko. Proti je glasoval katoliški centrum in 16 Poljakov, ki so bili odločilni. Parola pri novih volitvah bo: V boj za pravico, kulturo, poštenost!
Godovi prihodnjega, kvatrnega tedna: N e d e I j a 16. dec.: Albina, Evzebii, Adelhajd; ponedeljek 17.: Berta, Lazar; torek 18.: Pri-čakov. por. D. M., Gracijan, Vunebald; sreda 19.: Pav sta, Nemezij; četrtek 20.: Peter Kani-zij, Liberat; petek 21.: Tomaž; sobota 22.: Ceno ti, Demetrij in Honorat.
Po svetu.
Poslanec ogrske koal cije deiravdant. Iz
Budimpešte je pobegnil poslanec Udvary, ki ie bil ravnatelj »Centralne posojilnice«. Ud-vary je v družbi z nekim Horvathom in Sze-verom vzel iz blagajne okolu 50.000 kron. Aretirana Horvath in Szever sta izjavila, da je Udvary vzel polovico poneverjene svote.
. Nevesta — inošk. Neki učitelj iz Vrati-slave je doživel čudno afero. Prišel je v Pariz, da se ondi nauči dobro francoščine. V Parizu se .ie spoznal z neko grofico Almo Dino dc Paradedo, ki se ie predstavljala kot hčerka francoskega. konzula v Rio dc Janeiro. Ni dolgo trajalo in učitelj se jc zaročil z grofico. Ko jc učitelj odšel iz Pariza v Vratislavo, pripeljala se je grofica za njim in se ondi nastanila v neki penziji. Sreča učiteljeva je bila popolna. Nekega dne pa zapazi učitelj, da je v garderobi njegove zaročenke tudi mnogo moške obleke, a nevesta ga je h.tro potolažila, češ, da je to obleko rabila na neki maskeradi. Učiteljevim prijateljem se je nevesta kljub svoji ljubeznjivosti zdela nekoliko sumljiva, zato so se obrnili do dr. H. v. Charlottenburga o katerem jc grofica rekla, da jc njen sorodnik. Profesor ic naznanil, da nima nobene take sorodnice, pač pa sorodnika Alfreda Paradedo. To je izvedela policija in prišla je v stanovanje k grofici, da jo aretira. Grofica je bila bolna na živcih. Pri njej ie bil zdravnik, ki jc odločno zahteval od nje, da jo natančno preišče. Nakrat zagrabi grofica neko steklenico in tekočino iz steklenice izpije do dna. Za nekaj trenotkov je bila mrtva. Sedaj so dognali, da to ni bila grofica, ampak mladenič Alfred Paradedo, sin braziljanskega grofa, spretno preoblečen v žensko, kar se mu je tembolj posrečilo, ker je imel od narave iako male noge in roke, okolu pasa je pa meril 52 cm. Učitelj zaročnik jc pa prosil takoj za dopust in jc odpotoval iz Vratislava. Zakaj se je mladi grof preoblekel za žensko in zakaj se ic zastrupil, nihče ne vč.
Kako se je zaročila umorjena srbska kraljica? Sestra umorjene srbske kraljice Drage, Kristina Petrovičeva Lunjevica, je obelodanila v »Fortingtly Rcview« životopis svoje sestre. Tam pripoveduje,- da se je Draga upirala že-nitvi s.kraljem Aleksandrom in da so ji v tem nekateri ministri, ki niso bili s kraljevim korakom zadovoljni, pomagali. Tisti dan, ko je kralj izjavil pred ministri, da se zaroči z Drago, sta šla dva od njih takoj k njej m zahtevala, da odpotuje takoj preko meje. Kmalu zatem je prišel kralj sam in vprašal D^agincga brata, kje je Draga. Ta jo jc spočetka zatajil, a ko se je kralj vznemiril, mu jo jc privede!. Nato se je vršila zaroka na mestu.
Na smrt obsojen in oproščen. V Premislil
jc bil obsojen leta 1903 kmet Janez Demski, doma iz vasi Tvirdca, na smrt na vešahh, a je bil pomiloščen potem v dosmrtno ječo. Ob-dolžcn je bil, da je meseca septembra I. 1902
umoril na polju svojega očeta, ki ga je baš takrat tožil. Kot ed.na priča je nastopila žena kovača tiste vasi in trdila, da je videla tisto noč, po kateri so našli na polju ubitega očeta, sina naglo teči s polja. Obsojenec je ves čas zatrjeval svojo nedolžnost in vsled prečutih noči in jokanja izgubil naposled skoro vid. Zdaj se je izkazalo, da je kovačeva žena, ki je nastopila kot edina priča, navadna klepetulja in poleg tega še histerična. Zato so vložili prošnjo na sodišče v Premislu, naj se obravnava ponovi. Prošnja je bila odklonjena, a višje sodišče v Lvovu ji je ugodilo iu kmet Demski je bil te dni pred ponovljeno obravnavo oproščen.
Umetni rubini. Iz Berolina poročajo, da sc jc nekemu profesorju berol. telili.ke posrečilo rešiti problem za proizvajanje umetnih rubinov. Profesor stopi s svoj.ni odkritjem čimprej v javnost. Umetni rubini so glede lepote, barve in trdosti popolnoma enaki naravnim rubinom.
General Nogi je ponesrečil pri jahanju. Pal je s konja iu obležal nezavesten.
Prekašala vse vojne ladje bo nova ladja, za katere zgradbo jc predložil načrte ameriški mornariški oddelek \vashingtonskemu kongresu.
Napad na brzovlak v Italiji. V sredo ponoči so napadli v bližini Voghiere brzovlak, v katerem sc je vozil neki ruski nez. Pobili so okna in 20 ustrelili iz revolverjev. Napadalcev še niso prejeli.
Norveški kralj in kraljica sta odpotovala 14. t. m. dopoldne v Nemčijo.
Brezžični telefon na daliavo 40 km so preizkusili v' Berolinu.
Podmorski kabel) so položili med Peter-burgom in Dansko. Tako sta zdaj obe državi brzojavno spojeni.
Predstva pred sodnikom. V dunajskem prizorišču »Ronacher« bi bila morala zapeti pevka Rafaela Skali visoki »h«, kar se ji je pa skazilo. Poslušalci so se ji smejali m njen najemnik jo jc zato odpustil. Pevka ga zdaj toži, češ, da ie najeta za cel mesec in se sklicuje obenem na to, da »h« lahko poje, a da je bila takrat baš tako razpoložena, da ji ni bilo mogoče visoko peti. Sod šče jc odredilo, da bo pela Skali z orkestrom pred sodniki 14. t. m. in nato sc bo obsodba izrekla.
Življenske potrebščine Dunajčanov. Leta 1905 so porabili Dunajčam v hrano 72,000.000 kilogramov govedine. II in pol milijona kilogramov teletine m 30,333.200 kilogramov svinjine. Poleg tega 3.031 ielenov. 415 divjih prašičev, 13.350 srn iu divjih koz, pol milijona divjih zajcev, nad četrt m.lijona jerebic, 1,349.558 gosi in rac, pol milijona kilogramov rib iu poldrugi milijon rakov in sličnih manjših živali.
Mestni glavar poneveril milijon in pol rubljev. Iz Stockholma poročajo, da .ie iz finskega mesta Abo pobegnil mestni glavar, kt je poneveril milijon in pol rubljev na škodo države. Od teli jc 50.000 rubljev pripadalo društvu rudečega križa.
Pivo na Japonskem se v zadnjem času izdeluje v večji množini, nego poprej. Po poročilu japonskih listov najboljši odjemalci japonskega piva so prebivalci azijske Rusije.
Spomenik Petrarkl. Italijanskemu pesniku Petrarki postavijo v njegovem rodnem mestu Arezzu spomenik. Za to delo je poslalo svoje osnutke 26 italijanskih kiparjev. Te osnutke, ki bodo vsi javno razstavljeni, bo pregledal odrejen krog poznavalcev umetnosti in potem enega odločil za spomenik.
kako more gospod vedno tičali v teh knjigah in časopisih, saj mu itak ona vse pove, kar sc v trgu zgodi. In tudi danes mu je povedala od konca do kraja, kako ginljiva pridiga da je bila zjutrai. Gospod je zmigal z ramo, kot jc imel navado in naročil Mini, naj mu prinese en polič vina iz kota. Vzel ie v roke spis o protialkoholnem gibanju na Slovenskem. Čudil se je in zgražal, koliko se spije v domovini in žrtvuje kralju alkoholu.
Pa zopet je pozvonil, in Mina mu je morala prinesti še eno merico.
S spisom v roki jc mirno zaspal v svojem naslonjaču . . . Nastala je noč. ;
Gori v govomikovi sobi je pa še brlela pred križem lučica, na mizi je ležalo cdprto sv. pismo in v njem podčrtane besede: »Množica se mi smili.«
Pismo Boltotusa Pepela.
Gespud redehter!
Sej jest na puger-vam, de b
mogel bt glih use pu moj glist vn spelau, de b pa glih usak puraikel, kc * )	se m ga na-
ir"'	laš vrže pud
noga, kar tku mouče dol piižeru, tu pa tud ne more nuben pametn člouk ud mene pugervat. Kokr sami veja, sm jest že marskašn dobi
svet, u tem kratkem cajt, udkar sc za pulitka am jemlem, naprej prnesu; pa ldje maja don-dons že take ušesa, de use, kar puvc en pametn člouk, kar mem ušes u prazn Ift zleti, namest de b se ušes prjel. Usak pametn člouk m more vnder prou dat, dc itn dan moj svet zavle Gregorčičuga monementa ni biu kar ke u en dan. Pa misija, dc sa ga gespudi res za dobr gor uzel? Ena figa!
Jest sm nasvetvu, de b iblansk udbor skrbou za monement, Guričani nej b pa za gvant naberal, de b na blu treba tud Gregorčiču Muz tku zmrzvat, kokr more Prešernu va. De b mel pa Iblančani soja čast in Guričani tud in de b sc nubenmo na frž-magal, nej b pa na monement tibesl dve tablce; na en nej b blu zapisan: Ta monement se je pustavu za cajta Hribarjuga žepanvania; na ta druh table pa: Ta monement se je pustavu za cajta Gabrškuga gubezdajna. Tu b blu vnder na use plati prou! Ampak, k sa gespadi zvedl, de je ta svet ud mene vn pršou, pa glih ne, kokr de b biu jest Marku pes. Iblančmi sa soja čast dol puložl in pusti nej se Guričani iz monementam fretarja.
Men je nazadne use glih, kuku nardeja, gifta me pa use glih, dc tkula pr usak reč glih narobe nardeja, kokr jm jest nasvetvam in dc usak na soja plat uleče, kokr dva vola, če ih skp uprežeš.
Dons mam spet en dobr svet na jezik, kc u lebcralcem več zalegu, kokr če pesteja dohtar Kama desetkrat vn vržt, kcdr jh pride farbat, sam če me uja ubugal in se pu men rihtal.
Kokr veja, leberalce Škofu zavodi u Šentvid strašn u uči bodeja. Kcdr se dohtar Tau-
čar pele na Gurcnjsk na .iaga, s useli ta desn uku iz šnajctihlnam zaveže, de jh na vid; kedr se pa iz jage pele, s pa ta Ieuga zaveže. Dohtar Kani m je že tud reku. de še gespuda Štefeclna na vid tku težku, k mu je že dost prglauc naredu, kokr pa tiste hiše u Šentvid. Jest verjamem, dc leberalem ta zavod tku u želodce leži, de b jm ga še sam dohtar Plajbcs na biu u stan vn spumpat, pa kua čja nardt? Škofu zavodi holt u Šentvid stu-jeja iu notr se fanti učeja, dc na uja enkat take prsmode, kokr sa naš leberalci. Vs za-baulajne in giftajne u »Sluvenskm Narode« in u »Oosle« jh na more dol prpraut in jh nkol dol prpravu na bo. Zdej nej pa edn pumisl, kuku se uja leberalci šele pol giftal, kedr uja žc izštederan ldje iz teh zavodu vn pršli in začel pulitika regerat, k jh že zdej sam zid tku salamejnsk gifta. Men se smilja leberalci in b jm rad vn iz te kulubocje pu-magu; ampak jest na morm. Jest b se zaletu ene parkat u tist zid iz glava, de b ga pudaru, ampak jest se bujim, de b se še men preh me-žgani tku na pretresi, dc b biu tku mahnen, kokr sa leberalci, predn b ta zid ukul pudaru. Zatu pa tlela na vem drgač pumagat, kokr spet iz dobrin svetam. Dohtar Taučar nej sezida glih ene take zavode, al pa še več, na Goluc al pa kc na murost in dc uja fanti še bi notr deri, nej jh šc iz košta zastoju vn zdrži. Ce jm u dajan frej kvartir in pa taka košta, kokr ja jc enkat tistmo pildhauari dajan,, k sa reki, de je ud sameh dohtar Taučarjuvh dubrot znoru, pa vem, de sc u use tri u dohtar Taučarjuvh zavodeh in kedr uja fanti u teh za-vodeh izštederal, pa vem. de uja use klere-kalcc u kisi žup pužrl. Tu bi biu edin sredstu.
de b enkat leberalci regirnga u roka dubl. In take zavode b še na blu tešku urihtat. Ce b dohtar Taučar, ata Grazeli in šc ene par drugh takh gespudu, use tiste soje duhodke, k jh zatu dubeja, de nč na nardeja, za te zavode ofral, pa b pustavl taka palača, de b Škofu zavodi lohka u ne kar plesal. Gespud žepan b tud gvišn ene par stu taužent za te zavode ofral, če jm ublubja, dc uja najne prbil ena taka tabla, ke u na ne zapisan: »Te zavodi sa se pustavl za cajta Hribarjuga žepanvanja.«
Jest mislim, de je ta moj svet dobr, kokr ga že ubrneja. Ce me pa tud zdej na uja pušlušal in ubugal, nej s pa sami seb prpišeja. čc u dohtar Kani zastoju zajne pudplate brusu in sc pustu u Ieberalna nc ud kmeta vn metat.
Tu je enkat ena. Zdej m pa šc neki na src leži, ke b tud rad dol stresu. Unkat, k je blu prou mraz, sm vidu gespuda tržnga ku-meserja, k sa iz sojmo psam zmrzval na gas, de sa sc men kar naraunast u srce zasmilel. Nus sa mel ud mraza že tku rdeč. de nism mogu razločt, al nus guri, al sam veržinka pud nusam. Tu je vnder prenausmilen ud gespuda žepana, de sc jh na usmil in jim kašn druh uprauk na da. tku de b lohka sedel u kancli na gorkem. Ukul pu plač ja lohka piilcaji hodja, k sa bi mraza navajen in tist, kar gespud tržen kumeser zrihtaja, b ja lohka tud kašn pulcaj zrihtu. Mejčkn usmilejna b lohka žc mel iz nim, sej zdej je tulk služb frej na rotuž, dc b lohka kera tud gespude tržnmo kumeseri udstupil, sej u ustala u žlaht.
Prosm, gespud žepan, nej vnder tud enkat ubugaja
Boltatnga Pepeta iz Kudeluga.
Jeseniške noulce.
j Pogreb in socialistiške demonstracije.
Vulkanična tla so na Jesenicah. Zmirom vre pud njimi in sc nekaj kuha, vedno jc nevarnost, da izbruhne ogenj in razburi mirne pre-bivlace. Dvakrat ta teden jc bruhalo žveplo in ogenj na Jesenicah, razburjenja vsled tega jc bilo veliko. Kdor nima dobrih živcev, naj torej ne hodi na Jesenice. Pa kaj jc pravzaprav bilo? Javen škandal pri pogrebu ponesrečenega železničarja Lovrenca Mandeljca v sredo, dne 12. t. m. To jc prav. Socialnode-inokratični železničarji, menda sami hajlovci, sklicani od vseh vetrov, so prišli demonstrirat s svojim nemštvom • 11 rdečimi socialno-demokratičnimi trakovi pri vencih. Župnik jc zahteval, naj odstranijo rdeče trakove, seveda v slovenskem jeziku, pa so vpili nad njim: sSprechen sie dcutsch!« (Govorite nemško!) Povedal jim je tudi po nemško, a so sc po robu postavili in rdečih trakov niso hoteli odstraniti. Povedal je nato pred hišo, kjer jc bil mrlič, da bo sicer opravil vse cerkvene molitve, kakor so v navadi pri pogrebih, a vsled socialnodetnokratične demonstracije da nc bo spremljal mrliča. Socialnodemokratični železničarji so začeli vpiti nad župnikom, nastal je hrup, ki sc ic daleč proč slišal. Političen javen shod na pokopališču ob odprtem grobu, kamor so bili ravnokar položili ponesrečenega. je nato imel železničui uradnik iz Celovca. Leopold Mahrer. Čeravno mu .ie župnik, ki je hil stal ob grobu zraven, prepovedal govoriti, govori! jc, in sicer govoril prav političen govor. Seveda je bilo navzočih veliko železničarjev, večinoma tujih, pa tudi domačinov. Železničarji s tremi venci m rdečimi trakovi so stali nri glavi, domačini pri nogah. Pa Mahrer ni govoril celemu zbranemu občinstvu, marveč socialnodemokratič-niin železničarjem, ker nagovarjal jc pričujoče v govoru lc z »Parteigenossen«, govoril je nemško in hujskal zoper pričujočega župnika ki je bil vsled demonstracije odrekel spremstvo. Navduševal je železničarje k or-ganizaciii da bodo ložje štrli vsakogar, ki bi jim nasprotoval. Kakor pri javnih shodih so železničarji govorniku pritrjevali na glas 111 klicali po nemški: »So ist es!« (Tako je!) m še druge besede. Ljudstvo je kar strmelo m sc zgražalo, ker kaj takega na grobovih se ui doživelo. Skrajna predrznost socialnodc-tnokratičnih železničarjev pa je bila. da po Mahrerjevem govoru niso pustili župniku govoriti v slovenskem jeziku. Komaj je župnik izgovoril nekaj besed v slovenskem jeziku, začeli so železničarji vpiti nad njim: »Dcutsc i sprechen!« (Govorite nemško!) Nastal je tak it ni p da župnik ni mogel dalje govoriti. 1 o-rej slovenski župnik nai bi ne smel slovenski v svoji župniji govoriti?! Kdai in kje se Sekaj takega culo? Ali naj bo na Jesenicah vse dovoljeno? Ali naj hodijo nemški socialni demokratje na Jesenice izzivat slovensko in katoliško ljudstvo brez kazni?
i Občinska seja v četrtek, dne 12. t m pa je provzročila drugi vulkanični izbruh. II odbornikov je zahtevalo, naj pride pri seji na vrsto predlog gospoda občinskega svetovalca Pongratza, da sc občinski tajnik Hu-mer odstrani iz službe. Liberalni odborniki so napravili prej načrt, kako bodo preprečili sklep da sc odstrani Humer. Smešno ie bilo gledati, kako jc sedaj pograbil en odbornik klobuk in jo popihal od seje. in čez nekaj časa drugi za njim. Videlo se je jasno, kaj so se dogovorili. Najbolj žalostno pri tem jc pa to, da so kmetje delali uslugo liberalni gospodi in so s svojim odhodom od seje pokazali, koliko jim je na tem, da Humer šc nadalje župani na Jesenicah in vleče letnih 1840 K, da more ložje politično delovati za liberalno napredno stranko. Podžupana s Plavšk. Rov ta in Hrušice sta bila med prvimi, ki sta izginila ko kafra. Seja je postala nesklepčna in komaj je župan to opazil, zaklical je z vidnim veseljem: »Jaz sejo zaključim!« A predno ie bila zaključena, bil je tak vihar v seji. da so ljudje na cesti postajali in se vpraševali, kaj jc to? Seja je bila glede občinskega tajnika sicer tajna, a po bliskovo se jc razneslo po Jesenicah, kaj se jc zgodilo. Nobena tajnost ni več, da jc občinski odbornik Kabine napadel gospoda Pongratza na časti, čeravno nc imenoma, a tako, da so vsi razumeli iu je vsled tega nastalo grozno vpitje in razburjenje. Tudi ni več nobena tajnost, da je to zakrivil dr. Kogoj s svojo pristranostjo, ker jc pustil Ka-bincu govoriti, čeravno jc svetovalec Čebuli pred njim predlagal konec debate. Zupan predloga Cebuljevega ni hotel dati na glasj-vanje in dal besedo Fabincu. Ko ic Kabine očividno osebno napadal Pogratza. mi. ni vzel besede, čeravno je vselej takoj vzel besedo, kakor hitro sc je kak odbornik, ki ni njegove stranke, spravil na osebnosti, in je tudi takoj dal na glasovanje predlog za konec debate, ako ga jc stavil kak pristaš njegove stranke. Dr. Kogoj se jc pokazal kot strankar, ki ne more strankarstva zatajiti niti kot župan. Dobro je to, da jc krinko vrgel z obraza; sedaj si jc zapravil zaupanje tudi onih odbornikov. ki niso bili sicer njegove stranke, a so ga šc spoštovali kot nepristranskega.
j Liberalni Kliam jc prišel dne 2. t. m. na Javornik svojo novo vero o svobodi oznanje-vat. Za ta shod je občinski sluga raznašal posestnikom in kmetom vabila, da so mislili, da jih vabi župan zaradi kmetijske družbe. Zbralo se ic 15 mož, katerim jc Kham zabičeval, da jih hoče napraviti svobodne (menda dav kov) in da naj nc poslušajo nc liberalcev in ne duhovnikov, ampak najbrž samo — Kha-ma. A kmetje smo vedeli, da nas Khamova stranka, če treba, imenuje Ic polčlovekc in za-biteže. zato nam je šlo njegovo govoričenje le preko ušes. Shod ni imel niti najmanjšega
učinka, kur je najbolj razvidno, da so se celo liberalni možički raji pri tem shodu poskrili, kakor da bi se navduševali za Khamovo svobodo. Mož jc odšel s kislini obrazom, kakor kak kramar, ki zastonj ponuja ljudem svoje pokvarjeno blago.
j Občinski odbor na Koroški Beli jc sklenil v svoji zadnji seji uradne pošiljatve kolc-kovati z znamkami družbe sv. Cirila in Metoda. Po vsej občini pa si je omislil za vse vasi sanioslovenskc napise. Tako jc prav!
Idrijske noulce.
i Hud poper so dobili naši juristi. Poročali smo že, kako jc najprej mestno županstvo, potem pa še občinski odbor pritisnil na Iv. 13ratina, kot varuha mladoletne hčere, da mora brez vsake odškodnine v 14 dneh odstraniti hlev iz cestno - policijskih in ognjevarnostnih ozirov. Mož sc ni branil odstraniti hlev, a zahteval jc svoji varovanki primerno odškodnino, o kateri pa ni hotelo nič slišati ne županstvo, ne občinski odbor, ki sc jc zanese! na juridično znanje notarja, trdečega, da nima Bratina nikake pravice zahtevati odškodnino. Bratina sc jc pritožil vsled tega na deželni odbor, o čigar razsodbi ic obvestilo mestno županstvo 4. decembra pritožnike tako-lc: »Deželni odbor kranjski je z odlokom z dne 14. listopada t. I. št. 13358 na Vašo pritožbo z dne 27. kimovca t. 1. razveljavil sklep občinskega odbora idrijskega z dne 28. velikega srpana t. 1. in z njim tudi odredbo županstva z dne f>. velikega srpana t. I. št. 1320, s katero se je Vam naročilo, da iz cestnopolicijskih in ognjevarnostnih ozirov odstranite hlev na pare. št. 66 d. o. Idrija, kot nezakonit.« Tako sta torej županstvo in občinski odbor pod vodstvom notarja in Kristana prav pošteno — pogorela zaradi ognjevarnostnih ozirov. Sedaj naj županstvo nastopi postavno in ne prisilno pot, da sc hlev odpravi. Proti primerni odškodnini sc nihče ne bo branil.
i Nesposobne kandidate da imamo, so očitali liberalci iu socialni demokrati pri zadnjih občinskih volitvah. Med našimi kandidati je bil tudi imenovani Bratina, ki je sedaj ugnal notarja in Kristana z vsemi njunimi bolj ali manj inteligentnimi tovariši. Kaj neki poreče Kristan sedaj? Kdo je nesposoben?
i Ustanovni shod novega »Kat. političnega društva za idrijski sodni okraj« vršil sc je zadnjo nedeljo v Didičevcm salonu. Kljub kar sc da slabemu vremenu, so prišli zastopniki od vse okolice, seveda v pičlem številu. Najbolj se jc postavil Cekovnik. V Črnem vrhu so imeli tri vozove najete, da se pripeljejo na shod, a vozniki se niso upali ne s sanmi ne z vozom na pot. Domačini pa so se udeležili v tolikem številu, da je bila dvorana napolnjena, gotovo ie bilo nad 200 navzočih. Tudi socialni demokrati so tekli po Kristana, ki je prišel s kakimi 10 sodrugi v sredi dekanovega govora ua shod. Predlagatelj potrjenih pravil, dež. poslanec Arko, v daljšem govoru dokazuje, zakaj jc ravno sedaj nujno potrebno tako društvo. Volilna reforma jc sprejeta, in skušnja uči, da jc splošna volilna pravica izborno orožje kristjanom, da branijo svoje pravice, je pa tudi lahko orožje, s katerim so premagani, čc ga nc znajo in nočejo braniti. To smo videli na Nemškem in sedaj opazujemo na Francoskem. Slovenskim liberalcem in socialnim demokratom so pa ravno žalostne francoske razmere vzor, kar bi radi tudi na Slovenskem vpeljali. Gore za svobodno šolo, šolo brez Boga, žele ločitev cerkve od države. Je-li pa to prineslo srečo narodom, ki so tc točke deloma, ali popolnoma izvršili? Govornik z zgledi iu imeni kaže, da ne. Statistika na Francoskem pravi, da izmed 100 sodnijsko kaznovanih otrok pripada 89 brezverski šoli,, le 11 jih je pa, ki so pohajali verske šole. Tedaj bo treba nekaj ječ več zidati, kar gotovo napredni Francoski nc bo v čast. Merodajni politiki pošiljajo svoje otroke v samostanske šole, ali v slučaju bolezni kličejo usmiljene sestre za postrežbo, kakor so tudi na Slovenskem taki slučaji, in zagovorniki pred porotniki navajajo kot olajševalni vzrok: obtoženec ni imel ničesar, kar bi mu zadrževalo strasti: n c v e r c, n e p r a v c v z g o j c. Na eni strani ie verska vzgoja zelo potrebna, kakor sami kažejo z zgledom, a ker je sedanji tok časa, da po franiasonskem receptu šolo brez Boga tirjajo, morajo v javnosti za to sc ogrevati. K n ako bo z ločitvijo cerkve od države revež tepen. Nad 100 let vodijo župniki matice. Pre-skrbljujcjo za državo zapiske rojenih, poročenih, umrlih, dajejo podatke za vojaške nabore, za zapuščinske obravnave, za nezakonske otroke, invalide, kaznjence, družinske liste za domovinsko pravico itd. Cc bi za te spise država plačala voditelje matic z 200 gld. na leto, bi znašalo to v 100 letih, kar župniki vse zastonj oskrbljujejo, ogromno svoto 6064 milijonov goldinarjev. Tc milijone je do sedaj ccrkcv prihranila davkoplačevalcem. Na Ogrskem so pred nekaj leti vpeljali civilne matrike. Nastavili so posebne uradnike, ki take podatke za državo preskrbljujejo. A kaj smo brali lansko leto? V komitatu Zemplin bilo jc nad 1000 mladeničev bogatih Judov iz zapisnika za voj. nabor izpuščenih, a revni, ki niso mogli plačati in podkupiti voditeljev matic, so bili vsi pri naboru. Tako je zopet revež te pen. Kedaj se je kaj tacega slišalo o župnikih? Listi siccr lažejo vse mogoče čez duhovne, a kaj tacega jim še niso očitali. — Na Franco-skem so pobrali cerkveno premoženje. Oblju-"bovali so delavcem zavarovanje za starost in za slučaj poškodbe in bolezni, ker bode ugrabljeno cerkveno premoženje znašalo eno ttiili-iaido. Citali smo proračun za leto 1007 in kaj jc minister opomnil? Primanjkljaja bode 377 milijonov, zato za delavce ne more nič storiti; kje je milijarda za skupljcno cerkveno premoženje, pa še omenjal ni, ker sc v proračunih niti ne nahaja. Tako se vodijo za nos delavci. S težavo so katoličani gradili hiralnice, ubo-
žne zavode, šole, cerkve, sedaj bode pa Jud po taki ceni dobil cerkveno premoženje, da državi ne bo nič ostalo. Radi tega treba katoličanom v boj pri volitvah, da bodo poslanci in postave v katoliškem zinislu. To doseči, sc je ustanovilo naše društvo. — Katehet Os-uald prebere in razloži pravila, (i. Kristan sc je že prej med dekanovim govorom vtikoval in tudi sedaj delal svoje opazke. A ni imel sreče. Rudar Kavčič navdušuje navzoče, nai se oklenejo društva, da bomo res edini skupno varovali svoje interese, in nas ne zbega kak mladič, ki si zna ugoden položaj sebi pripraviti, a potem se ceio norčuje iz nas, ki z žuljavimi rokami težko pridobivamo vsakdanji kruh zase in družino. — Tudi Kristan dobi besedo. Pritožuje se, da se v njega zadirajo, v tem, ko na shodih soc. demokratov vlada popolna prostost. Glasni ugovori sc čtijcjo: saj jc ravno on danes najbolj nagajal govornikom. On pravi, da ni vedel, da jc ustanovni shod. Menil jc, da jc javni shod, ker drugače bi bil rajše doma ostal. Klici: Saj greste lahko takoj domov! Ali ni bil v »Slovencu« in »Domoljubu« ustanovni shod razglašen? Hvali socdeni. poslance, ki niso bili za kanceiparagraf, ker demokracija je dosledna v svojih nazorih, zato ima prihodnjost in nc bode prej mirovala, dokler si vsega ne osvoji. Ko vzklikne: »Tudi cerkve bodo naše!« nastane grozen vrišč: l ega nikoli nc dosežete! Petošolec Kristan bo verskih rečeh kritiziral duhovna, ki je celili sedem let, pa boljše študiral, kot on! Predsednik miri dolgo časa razdražene, da se šum poleže. Kristan še napoveduje neizprosen boj klcrikalizmu in vabi na ustanovni shod njihovega novega političnega društva »Naprej«, ki bode drugo nedeljo. Ugovarjajo mu: Ni nam treba, sai imamo svoje društvo. Ko socialni demokrati odidejo iz salona, zakličejo zunaj po stari navadi: Zivio socialna demokracija. Naši pa odgovore: »Zivio pa pred vrati!« Soglasno so bili v društveni odbor voljeni: dekan Arko, predsednikom. Ivan Kavčič, namestnikom, Anton Logar, tajnikom in Jakob Kavčič, blagajnikom. Odborniki iz posameznih jkoliških občin: Filip Rudolf iz Črnega vrha, Lovro Lah iz Gore, župan Šinkovec iz Čekov-nika, Peter Smuk iz Vrsnika. Ignacij Lampe iz Spodnje Idrije in Tomaž Šinkovec z Vojskega. Namestnika sta Leopold Lapajne in Ivan Šinkovec. oba iz Idrije.
i Dober dovtip pri Kristanovem govoru je bil sledeči: Temu možu se dobro godi, kmalu bo tako telesno obsežen, kakor Osvvald, pripomni neki možak, na kar mu tovariš odgovori : Jaz sc pa čudim, da se ni že tako zredil, saj Osvvald cerkvene poste drži, ko iih je Kristan že davno zavrgel.
i Simon Gregorčičev večer priredi katol. delavsko društvo v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri Markotu na Savi. Na vsporedu jc predavanje o Gregorčiču, dekla-macije in petje Gregorčičevih pesmi, pri prosti zabavi tamburanje in petje. Vstopnina 20 vin. Posebna vabila se ne bodo izdala.
Ifovice iz Zagorlci ob M.
z Ravnateljeva 251etnica. Gosp. inženir Ferdinand Schiiller, sedaj ravnatelj premogovnika, obhaja letos 25. leto, kar ima službo v Zagorju. Na praznik Matere Božje zvečer so mu uradniki in delavci priredili bakljado. Blizo sto bakelj in lampijončkov ter mnogo rudarskih svetilk z godbo na čelu se je pomikalo pred graščino. Pred vhodom se je lesketal v električnih lučicah rudarski pozdrav: »Gliick aut!« Tam sta govorila g. inženir Sixt in paznik g. Lovrenc Jerin. Na hribčku so spuščali rakete. Zvečer so bili uradniki in pazniki pogoščeni v »Habatovem salonu«.
z Sv. Barbare dan smo imeli pri nas celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Lepe so bile nove svetilke v napisu: »Pridite, molimo Ga!«
z Slovesno praznovanje sv. Barbare za
premogarje je bilo v nedeljo, dne 9. t. m.
z Konsum v Kotredežu nameravajo ustanoviti socialni demokratje. Menda so hišo že naieli v ta namen. Vodil ga bo baje dosedanji kotredeški župan Kr. Drnovšek pod Cobalo-vim nadzorstvom. Agitirajo zanj pod krinko kmečkega konsuma. češ, da bo kmet dobival blago za isto ceno, kakor sc dobi v tovarnah. Prav bi bilo, ko bi se res kmetje združili in samostojno napravili tako podjetje. Toda, če bo to društvo le podružnica zagorskega mokra-škega konsuma pod Cobalovo in Pintarjcvo komando, notem žc vemo, koliko bo koristilo kmetom, ako sc res ustanovi.
Rnjižeunost in umetnost
*	»Naša Moč«, glasilo slovenskega delavstva ie pričela s tem mesecem svoj drugi letnik. Izhaja vsak petek. List je povečan in okrašen z novo moderno glavo, tiskan tudi z lepimi novimi črkami. Mi glasila slovenskega delavstva nc priporočamo samo delavstvu, marveč sploh vsakemu, ki sc zanima za socialne zadeve. Kakor razvidimo iz letošnjih dozdaj izišlih nrvili dveh številk, novi letnik nebo nič zaostajal za lanskim. Zlasti so pridni dopisniki. Pozna sc dopisom, da jih pišejo res delavci in delavke. »Okno v svet« pa izkuša podati bravcem pregled o splošnih socialnih zadevali. Na »Našo Moč« bi moral biti po našem mnenju naročen vsak slovenski delavec in delavka, a tudi vsak, ki noče ostati starokopiten nazadnjak. Naročnina 3 K ie pa tudi tako niz ka, da za tednik niti nižja biti nc more. Naročajte in širite »Našo Moč«!
*	Nov holandsk/ dramatik. V Amsterdamu je igrala družba potujočih igralcev dramo »Met den Handschoen getrouvvd«. Delo, ki ga je spisal mladi holandski dramatik Y. Kabricius iz Haarlema, vzbuja nenavadno pozornost.
*	Novo delo Maseagnija. Gonzogovo nagrado v znesku 25.000 lir za najboljši libreto
je dobil Kausto Salvatore za svoj melodram »La Kcsta del Orano« (Praznik žetve). To delo je prevzel Mascagni, da ga vglasbi.
»Občinska uprava« nas prosi objaviti, da izide prva številka letnika 1906/1907 zaradi tiskalniških ovir šele nekaj po 15. t. m., kar naj izvolijo gg. naročniki na znanje vzeti.
Priporočamo »Občinsko upravo«, ki stane celoletno 6 K, v naročitev, nc samo vsem občinskim, ampak tudi župnim uradom. Jako dobro došla bo tudi izobraževalnim društvom, ker prinaša skoraj samo tako tvarino, ki jo je treba danes izobraženemu Slovencu znati!
Drušiuo »Abstinent".
Novi znaki društva »Abstinent« so gotovi.
Upamo, da bodo tudi tistim ugajali, katerim prejšnji niso bili popolnoma všeč. Vitanja ob-iika in tvarina njihova prav lepo označujeta namen abstinentov: Kapljica Vijoličastega ametista visi na pozlačeni iglici. »Voda je najboljša in najbolj zdrava pijača«. To povdar-jamo abstinentje povsod in ob vsaki priliki. A »afnctiSt« znači po naše »nevpijanljiv«. Med starimi Cirki in orijentalskimi narodi jc bila, kakor pripoveduje že Aristotel, razširjena vera, da sc človek nc vpijani, ako nosi tak kamen (amulet) seboj ali pa pije iz ametistovega Kozarca, ker ametist vpija vinske duhove, da ne morejo človeka omamiti. Mi se pač ne bomo z ametistom zavarovali proti vplivom alkohola, zato smo že dovolj preskrbljeni z močno svojo voljo, a znaki naši naj kažejo tudi simbolično boj, katerega bojuje neustrašeno vedno naraščujoča četa abstinentov. -
Znaki za možke in ženske stanejo I K in se dobivajo pri tajništvu društva »Abstinent« v Ljubljani. Kopitarjeve ulice št. 2.
Louske prauice.
Na razna iz postojinskega okraja došla mi vprašanja odgovarjam danes sledeče:
Glasom poravnavne listine c. kr. deželne komisije za odkup in uredbo zemljiških bremen z dne 1. maja 1861, št. 990, jc država od svoje graščine Postojna odstopila 19 vasem, odnosno kat. občinam 6.000 oralov gozda v last. sebi pa pridržala Ic 970 oralov. V smislu odstavka VII. imenovane razsodbe pa si jc država na gozdnih parcelah, ki jih je kmetom prepustila v last. pridržala lovske pravice na večne čase. S kakimi sredstvi in obljubami se je to tedaj zgodilo, o tem ne govorim na tem mestu. Bili so pač šc časi absolutnega biro-kratiznia. Dejstvo pa je, da država, oziroma oskrbništvo nekdanje postojinske graščine daje lov na imenovanem kmečkem in menda tudi na svojem gozdnem svetu pod roko v najem za letnih 400 kron ali goldinarjev. Svota 400 je istinita. Pa recimo, da so to goldinarji. V vsakem slučaju je grda umazanost državne uprave, ki kmetom v jasnem nasprotju z določbo ces. patenta z dne 7. marca 1849 vzame lovske pravice na njihovem svetu. Najboljše pa je, da držav a nad 40 let ni vknjižila svojih »pridržanih si lovskih pravic«, marveč slučajno (?) ra\ no sedaj meseca oktobra, ko leži že II mesecev pri okr. glavarstvu v Postojni nerešena prošnja županstva občine Št. Peter za pripoznanje lovskih pravic, oziroma povračilo najemnine za lov. Te dni so kar preplavili vasi okoli Postojne s sklepom okr. in dež. sodišča, da je označena vknjižba lovskih pravic v deželni deski dovoljena. Ker je sklep storjen in strankam doposlan v nemškem jeziku, mnogi niti nc razumejo te uradne modrosti. Sklep pa jc bil storjen in vknjižba izvršena brez najmanjše vednosti stoterih strank. Ker jc brezuspešna vsaka prošnja pri okr. glavarstvu in dež. vladi in dvomljive vrednosti mogoče pritožbe, bodem bodoči teden pri osrednji vladi storil potrebne korake. Toliko v pojasnilo na razna pismena in ustna vprašanja. Na oslovski napad postojinske zgage v »Narodu« ne odgovarjam.	Posl. Žitnik.
POMAČA TISKARNA.
Vsak Bvot tiskar 1
Z molim kavčuk. tisk. aparatom more ■'sak takoj tiskati pose<n<'ce, naslove, ikrožnlce, uradna vabila Ud. Enkratni stavek omogoči tisoče natisov. — Cena z vsemi potrebščinami:
65 črk Ki— »o črk K l'4o 12o . „ 2-— Ho „ . 2-4o 211 .4'- «5 , „ 4 8o 354 „ „ 6'— 46K „ „ 7io 65o „ „ lo'- 8o9 . . t«"— okusno izvršena kavčuk, fitampilja do 4 vrst besedila, izredno trpeina v elegantni 8778 2—t
Za K 3
kaseti s trajnim barvilom
J. Lewinson, jZdei. pečatov in livarna kavčukčrk Dunaj I 25 Adlergasse 12. Podruž. Odesa, Rusko.
Ceniki zastonj.
Zastopniki se iščejo.
Ustanovljena P62.
Najstarejša 2B60 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 984.
tvornica
ognjišč 64
m a š i n i s t
RUDOLF GEBURTH
Dunaj ; (Wien)
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjlft itedilnlkov in stroj-
nih nnnii£? *■» vsako porabo od navadne n III U9I1JIU do naillnejse in naielei?antneiše Izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emailirane.
JuSilnice, plinove peči, kamini.
Cša
Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Hp*r4atni kntnlof/i graUt in franko.
II. priloga 287. štev. ,,Slovenca" dne 15. decembra 1906.
Proti absolutizmu na liemJkem.
Poljaki na krov!
»Ich jage die ganze Pande zimi Teufel«, tako se jc glasila brzojavka cesarja Viljema na državnega kancelarja Btilowa, kakor poroča »Borsenkurier«. Državni zbor je razpu-ščen, ker ni dovolil dodatnega kredita 29 mili-•jonov mark za kolonije v Afriki. Katoliški centrum, socialni demokratje in Poljaki so kar črez noč sklenili trdni obroč, katerega misli sedaj Viljem razbiti z novimi državnozbor-skimi volitvami. Kakšne so sedaj vladne šanse?
Poljak dr. vitez Czarlinski jc v državnem zboru govoril nenavadno ostro proti vladi, pozvali so ga večkrat k redu. Izjavil jc, da njegova stranka ne bo podpirala vlade, ki tako sramotno preganja Poljake. Odpor Poljakov jc tem pomenljivejši ker so, dokler niso na Pruskem očito začeli s hakatizmom, vladi redno dovoljevali proračunske kredite. Pri tem zadnjem glasovanju o kolonialnem kreditu, ki jc bil odklonjen, je odločilo proti vladi 16 poljskih glasov. Socialni demokrat Lcbedur je povdarjal sledeče: Vlada je vedno zatrjevala, da v afriških kolonijah ni več nobenega upora. Sedaj pa zahteva dodatnih kreditov. S tem hoče vlada zatreti vsa zalmorska plemena iu jih oropati vse domače zemlje.
Nemški liberalci seveda odobravajo kolonialne škandale. Veselijo se, ker je vlada razpustila državni zbor in ker upajo, da si izvo-jujejo pri novih volitvah par mandatov. Sami so siccr brez sile, toda pomagala jim bo parola: Proti centru! Na drugi strani pa bo vlada apelirala na narodna srca in uradna »Norddeutsche Allgetneine Zeitung« piše, da sc sedaj gre za velevlast nemško. Tudi protestante je samo navdušenje, češ, centruma bo konec, ako Viljcnt pokliče na krov svoj narod proti rdeči in črni internacionali. Nekateri liberalni listi sanjajo že o nekem »Kul-turkampfu«, kakor da bi Biilo\v zmogel to, kar se Bismarku ni posrečilo.
V resnici jc stvar veliko bolj enostavna in velikomenj tragična kot si to mislijo svo-bodomislcci. Novi državni zbor nc bo dosti drugačen kot stari, za liberalce vseh vrst pa slabši kot sedanji. Nemški katoličani namreč niso francoski. Centrum bo pri volitvah šel v boj s sledečimi parolami: Proti kolo-nijalnim škandalom, proti finančnemu gospodarstvu, proti absolutizmu! Nemško ljudstvo je za to slednje sedaj bolj dovzetno kot za liberalne fraze o narodu, vojaški slavi itd.
Vlada pa tudi nič nc računa to sc pravi noče vedeti s socialnimi demokrati. Prvič v zadnjih treh letih, odkar jc zboroval ta državni zbor, jc industrijsko delavstvo močno narastlo. In to delavstvo jc ali socialdcmo-kraško. ali za centrum. Drugič pa bo socialna demokracija agitirala s parolami proti draginji mesa, agrarni politiki vlade, kolonialnim škandalom in proti - Viljemu.
Ugodne bodo volitve za Poljake. Vsi pojdejo na krov, polovica gorenje Šlezije bo volila za Poljake., posebno šc zato, da ojači opozicijo proti barbarstvu pruske vlade. Ztnaga je za nje v zgornji Šleziji zato še bolj gotova, ker jim bo mandat ponudil katoliški centrum.
Ca pa mislijo liberalci iti v boj s francoskimi poželjenji, bo njih prevara še večja. Drugače pa ostane več ali inenj pri starem.
Za svobodo cerkve.
(Pariško poročilo.)
Strah francoskc vlade pred kulturnim bojem jc na višku. Kar je sedaj gotovo v tej zmedi, je to. da ima vlada za seboj le veliko večino parlamenta, da pa ljudstvo in cclo pretežna večina listov obsoja politiko nasilja. Sedaj šele se vidi, kako je računala vlada na razkol med katoličani in na nesoglasje med francoskim episkopatotn in Vatikanom. To bi bilo njeno najhujše orožje. Izključno to jo jc gnalo preiskati arhiv papeževaga zastopnika, kjer jc mislila, da poleg kakšne roalistiške zarote odkrije v pismih kakšno nasprotje med sv. stolico in francoskimi duhovniki. Vladna glasila so že raztrobila po svetu vest, da so med Montagninijevo korespondenco našli pisma, ki dokazujejo, da se večina škofov ne strinja s papežem. Danes poročajo:
Pariz, 14. dec. Vest, da so našli med Montagninijevo korespondenco pisma, ki pričajo o nesoglasju med francoskimi škofi iu papežem glede na pripoznanje združevalnega zakona iz 1. 1881, sc ne potrjuje.
Da francosko meščanstvo tudi tisto, ki je indiferentno, noče kulturnega boja, dokazuje vTemps«, ki piše: »Jasno jc, da dosedanje razmere dolgo ne morejo trajati, ker vplivajo hujše, kakor čc bi kdo očito hujskal na upor. Od tistega trenotka, ko so katoličani postavo iz leta 1881 jeli smatrati za nasprotno njihovi vesti, bi bilo edino pametno, da bi vlada tc postave ne bila izvrševala.«
»Tetnps« meni, da je sedaj čas, uveljaviti član I. postave o ločitvi cerkve od države, ki zagotavlja svobodo vesti. »To je jasno, da bo-goslužna dejanja niti oddaleč nimajo nobene podobnosti z javnimi politiškimi shodi.« Neki minister je, kakor poročajo, dejal: Mi smo hoteli, naj cerkev živi pod legalnim režimom. Ona to odklanja. Dobro, naj živi pod režimom tolerance! To jc precej krotko za francoskega ministra. Druga poročila sc glase:
Pariz, 14. dcc. Vlada predloži parlamentu postavo, ki bo razmerje cerkve do države definitivno uredila in bo cerkvi omogočila, izvrševati bogoslužje enakomerno. Cerkev nc bo imela ugodnosti, zagotovljene ji v postavi iz I. 1905. Cerkveno premoženje se vrne občinam, toda le pod pogojem, da omogočijo vz-
drževanje in nadaljevanje bogoslužja. Kazni proti škofom, ki naj se smatrajo za tuje funk-cijonarje, kadar izvršujejo naredbe iz Vatikana, bodo predmet posebni predlogi.
Rojalisti so se tudi vzdignili, kar za republiko ni ravno prijetno. Orleanistiški »Soleil« poživlja ljudstvo, naj prime sedaj za poljsko puško. Orleanski vojvoda je iz Londona odpotoval v Bruselj, kjer izda poziv na rojaliste, naj vse svoje moči zastavijo za obrambo cerkvenih pravic.
Inštrukcije za pariško policijo.
(Posebno pariško poročilo.) Inštrukcije, katere so odrejene od francoskc vlade za vsakega policaja, so sledeče:
1. Policijski nadzornik se mora v cerkvah pomešati med vernike, poizvedeti za imena duhovnikov, ki bero maše, bodisi da to izve od cerkovnikov ali pa imena duhovnikov razbere iz imenskih listkov nad spovednicami.
. 2. Kadar kak duhovnik stopi k oltarju, mora policaj zabeležiti uro in napraviti poročilo na komisarijat; kaznuje ga, ako se povabilu odzove ali ne.
4. Policijskemu ravnateljstvu je znana, da nameravajo skupine svobodomislecev po cerkvah državni naredbi v prilog demonstrirati. Policaji nai j h pustijo demonstrirati, dokler izbruhne škandal, nakar se bo cerkev provl-zorično zaprla.
Tako so dobesedno te štiričlenske svo-hodoljuhnc inštrukcije._
Dlada za enako volivno pravico.
Položaj sc jc razjasnil. Vlada jc storila včerai korak, ki priča o njeni odločni volji, nagniti gosposko zbornico na svojo stran in omogočiti, da se volivna reforma sprejme ne-izpremenjena, splošna in enaka, kakor jo hoče imeti pretežna večina poslanske zbornice in v.se ljudstvo. Izdala ie posebni zakonski načrt, ki urejuje »določeno število« gosposkozbornič-nih članov in v tem oziru ugodi gosposki zbornici. Za to pa vlada zahteva v posebnem komentarju, dodejanetn zakonu, da naj gosposka zbornica vladi napravi protiuslugo in naj volivne reforme ne izpreminja v zmislu pluralne volivne pravice. Zakonski načrt sc v celoti glasi tako-lc:
»Postava, s katero sc izpremeni S 5 osnovnega zakona o državnem zastopstvu od 21. decembra 1867. Državni zakonik št. 141. S privoljenjem obeh državnih zbornic urejujem sledeče: I. član. § 5 osnovnega zakona o državnem zastopstvu od 21. dcc. 1807, drž. zak. št. 141. jc v svoji dosedanji obliki razveljavljen ter sc ima vprihodnje glasiti takole: f; 5. Cesarju jc pridržana pravica, iz kraljestev iu dežela, zastopanih v državnem zboru, poklicati odlične može, ki so si pridobili zaslug za državo ali cerkev, znanost ali umetnost, v gosposko zbornico do števila 180. Član 2. Ta postava stopi z dnem razglašenja v veljavo.
Ta zakonski predlog je zato posebno važen, ker določa izpremembo osnovnega zakona o državnem zastopstvu in tako tvori posebno postavo, ločeno od predloga o volivni reformi. Kakor jc znano, jc gosposka zbornica svoje »določeno število«, zahtevo, naj sc določi maksimum članov, katere sme cesar v prihodnje imenovati za gosposkozbornične člane, postavila v volivno reformo in jo s tem tako izpremenila, da bi bila volivna reformna predloga morala nazaj v poslansko zbornico, kjer bi o tei izpremembi nc bili mogli končati svojih posvetovanj pred koncem zakonodavne dobe. Cc sedaj plcnum gosposke zbornice odkloni izpremembo svoje komisije glede na pluralno volivno pravico, potem ostane volivna reforma netzpremcnjcna in jc rešena. Vlada bi morala le poskrbeti za to, da poslanska zbornica sprejme od nje predlagano izpremembo osnovnega zakona o državnem zastopstvu, kar bi najbrž šlo precej hitro.
Kaj vlada namerava s svojim novim predlogom pove jasno tudi od nje dodejana razlaga. Vlada pravi:
»Ce s pomočjo volivne reforme pride boj v parlamentu do trajnega zaključka in če sc postavi vse v modernem ljudskem življenju uveljavljajoče se težnje v poslanski zbornici na zakonita tla urejenih posvetovanj in orga-niškega sporazuma z nasprotnimi težnjami, potem zahteva ustavna misel kot neobhodno potrebno iznopolnitev tudi močno višjo zbornico, ki, samo svoji vesti in zgodovini odgovorna, varuje konzervativne interese in je porok za mirni razvoj. Ta zakonski načrt po-menja velikodušno žrtev krone v svojih pred-pravicah in ta žrtev se uvršča med one mnogoštevilne žrtve na pravicah in težnjah, ki so jih doprinesle vse narodnosti volivne skupine in stranke poslanske zbornice.
Ta žrtev pa jc storjena samo v pričakovanju enake žrtve, v pričakovanju namreč, da bo gosposka zbornica, ki jc s zakonskim predlogom o »določenem številu« v svojem sestavu zasigurana, ne bo delala nobenih težkoč več nasproti v poslanski zbornici sklenjeni volivni reformi.« Vlada razlaga potem, kako bi določba o »določenem številu« gosposkozbor-ničnih članov, čc bi bila vrinjena v predlog o volivni reformi, cclo reformo strmoglavila in onemogočila. Onemogočiti se pa volivna reforma ne sme. Posledica takega, od celega prebivalstva nepričakovanega preobrata bi bile nedogledne. odgovornost za tako početje prevelika. Tako odločno vlada, o kateri so trobili volivni reformi nasprotni listi, da bo dcinisijonirala.
Nadaljni upor gosposke zbornice bi bil nespameten. Vlada, ki zastavlja za volivno reformo vse svoje sile in sc za nobeno ceno noče spraviti v nasprotje z ljudstvom, bo porabila vsa svoja sredstva. Siccr pa tudi v gosposki zbornici ni potrebne edinosti za pluralno vo-
livno pravico. Včeraj so se namreč sešli vsi člani gosposke zbornice iz vseh treh skupin, ki so industrijci. Sklenili so, da bodo, ako jih bodo hotele stranke vezati glede na glasovanje, izstopili iz strank in osnovali svoi, nekako 35 članov močni klub, da bodo mogli glasovati proti pluralnosti.
V gosposkozbornične kroge se jc povrnila razsodnost. Upor je brezuspešen. Baje se ple-num gosposke zbornice snide že v sredo, pred četrtkovo sejo plenuma.
Obstrukcila v občinskem odboru na Jesenicah.
(Poročilo z Jesenic.)
Boj za Humerja, to je sedaj delo liberalne stranke v občinskem odboru, ki je sama zase v manjšini, pa hoče na vsak način, da njena obvelja. Humer je za liberalno stranko na Jesenicah potreben, zato mora ostati na Jesenicah. Seveda plača naj ga občina! Liberalni magnatje se le preveč boje za svoje žepe, 1.840 kronic na leto, to ni karsibodi, če jih lahko občina plačuje. Večina občinskega odbora ic sicer zahtevala novo sejo, pri kateri se nai glasuje o zahtevi, da sc občinski tajnik Humer odpusti iz službe, toda saj vemo, kaj bo. Ce bodo liberalni odborniki videli pri seji, da so v manjšini, jih bo zopet toliko popihalo od seje, da bo seia nesklepčna. Zupan bi jih sicer lahko »panal«, da sc nc bi mogli premakniti od seie, kaznoval bi jih vselej z globo 2ii kron; toda po njegovi izjavi sodeč1, vemo, da ne napravil reda, in svojim strankinim pristašem ne bo hotel puščati zadrgnjenega moš-njička. To bodo imeli šele korajžo! To se bo manjšina posmehovala večini!
Posledice liberalne obstrukcije v občinskem odboru bodo naravnost usodcpolne za občino. Spomladi do konca aprila bi sc imel zgotoviti vodovod na Savi. Ponudbe podjetnikov leže pri županstvu, občinski odbor mora zgradbo vodovoda sedaj oddati, ker si jc izrecno oddajo pridržal. Toda, če bodo liberalni odborniki vedno obstruirali, samo da Humerja ohranijo, potem, Savčani, boste še dolgo hrepenel: po vodi, medtem, ko bodo liberalni odborniki skrbeli za Hinnerjcvo osebo! Druga posledica: Proračun za prihodnje leto se nc ho mogel odobriti, ker dosedaj še ni bil na vrsti. Cclo gospodarstvo v občini bo zastalo. Vodopravna obr; vnava glede Rihjeka je rešena, v najkrajšem času bi se mogel zgraditi vodovod tudi za Jesenice, Plavž in Kurjo vas. Regulacija cest in potov je nujno potrebna, potreba je popraviti zanemarjena, slaba pota in napraviti nova. Vse bo ovirala liberalna obstrukcija! Edino dobro, kar bo prinesla ta obstrukcija bo to, da bo Ijud-stvo spoznalo, tla je liberalcem boli skrb za kako posamezno osebo, kakor pa za občni blagor. Da bo le Humer preskrbljen, kaj občinske potrebe! V prvi vrsti bo za vse posledice liberalne obstrukcije odgovoren župan dr. Kogoj, ako je ne bo izkušal preprečiti s tem, da bo odslei naložil kazen tistim odbornikom, ki bodo s svojo odsotnostjo povzročali nesklepčnost sej. (iospod dr. Kogoj, ljudstvo vas bo sodilo, če bi kot župan uganjali strankarsko politiko!
AVSTRIJSKA DELEGACIJA. — PLENARNA SEJA.
K poročilu proračunskega odseka o proračunu zunanjega ministrstva sc oglasi minister za zunanje zadeve Acrenthal. Izvaja v dolgem govoru sledeče :Gospodarsko ekspanziv-uo politiko, kakoršno želi delegat Barnrcither, bi tudi zunanje ministrstvo rado zasledovalo, toda dozdaj pri nas proizvajalne razmere niso take, da bi kaj takega v veliki meri zmogli. Siccr sc bo zunanje ministrstvo na vso moč trudilo, to težnjo uveljaviti. (Pritrjevanje.) Kar se tiče razmerja do Italije, poživlja minister časnikarstvo, opustiti tendenčna poročila, javno mnenje pa prosi, naj sc nc pusti zavajati Del javnega mnenja v Italiji nam res ni naklonjen, objektivno pa med obema državama ni nasprotstev. Obe državi imata skupne interese. Kar se tiče očitanj delegatov Biankinija in Klofača, ni res. da mi zasledujemo na Balkanu klativiteško osvajaluo politiko to so pravljice iz otroške šole. Pač pa se držimo načela, da tam, kjer smo se nastanili, ostanemo. »Jy suis, jy reste.« Cenjeni gospod delegat Kramar tnalo preveč simpatizuje s Srbijo. Tu se gre za naše interese, ki jili vzlic vsem simpatijam ne smemo zanemariti. (Pritrjevanje.) Težkoče niso pri naši vladi, pač pa v srbskih politiških razmerah. Gospod Klofač ic avstrijske konzule v Rusiji napadal čisto po krivici. »Naš cilj je: Ohranitev avstrijske velevlasti.« Proračun zunanjega ministrstva je sprejet.
PRIPRAVE DUNAJSKIH CEHOV ZA DR-
ŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Novi volilni red ne zagotavlja dunajskim Cehom nobenega mandata. A dunajski volilni okraji so razdeljeni tako, da bi bil lahko izvoljen kak češki poslanec. Dunajski Cehi pa nameravajo postaviti svoic kandidate po vseh dunajskih volilnih okrajih, da tako dokažejo dvojno pravico do čeških državnozborskih mandatov na Dunaju. Dela sc tudi na to, da kandidira nekai dunajskih čeških kandidatov na Češkem iu Moravskem.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
Ker so Nemci in Italijani proti sklicanju deželnega zbora, ga vlada letos najbrž šc ne bo sklicala.
NOVI SEKCIJSKI ŠEF V POLJEDELSKEM MINISTRSTVU.
Za sckcijskcga šefa v poliedclskein ministrstvu jc imenovan med agrarci zelo priljub-
ljeni vitez Zaleski, dozdaj dvorni svetnik pri gališkem nainestništvu.
SPOR MED OGRSKO KOALICIJO.
V	seji ogrske neodvisne stranke so prebrali pismo Košutovo, ki poživlja stranko, naj volivno gibanje tako organizirajo, da strejo kandidature vseh drugih strank in naj, če bo postavila v volivnih krajih kaka druga stranka kandidate, o tem obvestijo Košuta. Ta ukaz je skrajno razburil ostale stranke, ki so v koaliciji, predvsem ustavno stranko, kateri na-čeluje Szell in ljudsko stranko. Ministrski predsednik VVekcrle in minister za notranje zadeve Andrassy sta se podala h Košutu, da poravnata spor, ki jc za Magyarorszag zelo
OGRSKA DELEGACIJA. -
Ogrska delegacija ie sprejela dvatnesečni proračunski provizorij.
REEORME V MAKEDONIJI.
Turška vojna uprava jc pri tvrdki Mau- ' serjevi naročila za makedonsko reformno orožništvo 7000 pušk, v Berolinu pa 7 milijonov streliva.
ZA ŽENSKO VOLIVNO PRAVICO NA ANGLEŠKEM.
V	Londonu so 14. t. m. ženske zopet demonstrirale za žensko volivno pravico za parlament. Ženske so se vrgle na policijo, ki je zaprla pet voditeljic iu enega gospoda, pa jih niso mogle iztrgati iz rok pravice. Stvar se bo sedaj končala z denarnimi globami.
VOJAŠKI PRORAČUN V ITALIJANSKEM PARLAMENTU.
Brunialti izvaja v parlamentu, da nihče nc želi vojske z Avstrijo, pač pa, da se neod-kritosrčno razmerje razjasni. Vendar pa narodnostne razmere v Avstriji znajo povzročiti presenečenja. Nasproti avstrijskim utrdbamob vzhodni italijanski meji so italijanske utrdbe nedostatne. Niti pravih železniških zvez ni, tako da se ho v slučaju vojske italijanska armada morala iz Beneške umakniti. Priporoča večje izdatke za utrdbe. Socijalist Ferri izjavi da njegova stranka ne bo glasovala za izredni vojaški proračun.
KONSTITUCIJA ZA TRANSVAAL.
London, 13. dec. Urad za kolonije jc sinoči razglasil besedilo patentov, ki določajo avtonomno vlado v Transvaalu. Po novi ustavi se bo Trausvaal v bodoče zval Kolonija, kateri bo na čelu kakor sedaj, guverner, ki ga bo imenoval angleški kruli. Kolonija bo obsegala ozemlja, katera so tvorila prej južno-afri-ško republiko. Politične pravice bodo imeli, za sedaj le Angleži in belokožci. Zakonodajna zbornica bo obstojala iz senata in zbornice poslancev, poslednja bo imela (>() poslancev.
NOVE VOLITVE ZA NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Nove volitve za nemški državni zbor se bodo vršile tretji teden v januarju. Novi državni zbor se mora najkasneje otvoriti do in. februvarja.
NEMIRI V MAROKU.
Tanger, 14 dec. Sem dospejo v kratkem čete sultanove, da napravijo red. Rajzuli je razglasil, da bo zavzel Tanger, da brani maroško neodvisnost.
Dns>une noulep.
Laži hrvaških resolucijonašk h listov.
I e dni so priobčili hrvaški resolucijonaški listi \est, da je dvorni svetnik drž. poslanec Šuklje tajno koufcriral v veresijski banki v Zagrebu z T nuašičeiu, Prankotn, Chavrckoin m Kršnjavini, da so sklepali o nekem atentatu na ustavne pravice Hrvaške iu reški »Novi List« ie celo poročal, da se je na tem sestanku sklenilo, nai Starčevičatui obstruirajo. Tržaški »Edinost « je, ko je to čitala, »vskipela kri in rdečica srama« ii ie »posilila v obraz«. Te časnikarske vesti so dale »Edinosti« povod, da je izklepetala dolg predal, ne da bi en dan počakala kak bo odgovor na te vesti v »Slovencu«. Je res prav, da s li rdečica sramu »Edinosti" v obraz ob njeni časnikarski neumnosti. Danes nam dvorni stvetnik Šuklje iz Opčin brzojavlja: Izmišljotinam v re-solucijonaškili listih odgovarjam: V Zagreb sem prišel zgolj radi belokranjske železnice, Franka niti ne poznani, sestal sem se s kar-lovškim županom Banjavčičem, kateri me jc v saboru seznanil s poslanci koalicije, s To-mušičcni sem govoril o železnici, o politiškem sestanku \ veresijski banki niti nc znam. krsnjavega in Chavraka niti videl nisem.
Šuklje.
Dr. Tavčar in Gostinčar. Na Jesenicah je Gostinčar pri političnem shodu povedal, da imajo delavci, ki so poslušali predavanja pri Akademiji, več socialnega znanja kot dr. Tavčar. Včeraj beremo v »Narodu« dol« članek, ki dokazuje Gostinčarju duhovito resnico, da mora biti razgovor o pluraliteti dovoljen. Med drugimi stvarmi pravi: »Pluraliteto so zastopali učenjaki, ki so po svetu malo bolje poznani. nego naš ljubljanski Gostinčar«. Imenitno! Kakšna lepa zveza je med posam-niuii odstavki te učenjaške obrambe dr. Tavčarjeve modrosti proti Gostinčarju, nam pričajo te-le stvari: I. Sredi spisa beremo: »Mi smo že povedali, da /a nas Slovence nima pluraliteta nikakega praktičnega pomena«. Na
koncu pa hvali liberalne poslance, »ki so za pluraliteto le radi tega glasovali, da bi ž njo rešili edini koroški slovenski mandat«. 2. V spisu beremo, kaj je dr. Adler dr. Tavčarju, ko sta skupaj jedla v parlamentu, z žnobastim glasom povedal. Te reči ne more vedeti, drug, nego dr. Tavčar sam. Na koncu pa beremo: »Zopet in zopet moramo odobravati postopanje naših poslancev«. Dozdaj jc torej dr. Tavčarju lastno postopanje šc vedno všeč, a sumljivo ie, da si mora to zopet iu zopet povdar-jati. 3. Višek modrosti pa jc v tch-le stavkih: »'Toliko ic dandanes že določeno, da bode volivni zistem bodočnosti splošna in enaka volivna pravica, pa vendar v tako omejeni obliki, da neproletarski stanovi ne bodo na milost in nemilost izročeni proletarski masi«.
In potem: »Dečkova volivna reforma, ako nas hoče Bog hudega obvarovati, ne more postati v Avstriji volivni zistem bodočnosti«.
V politiškem mejdanu, ki se nahaja med dr. Tavčarjem in Gostinčarjem, se po včerajšnjem »Narodovem« naskoku Gostinčarju ne bo slabo godilo. Utegne zmagati, dasi kakor prav pravi »Narod«_ »najnevenetnejši in dostikrat tudi najzabitejši izreki veljajo za modrost prve vrste«.
+ Zmaga »Slovenske Ljudske Stranke« v Sodražlci. Iz Sodražice se nam piše: Naš ob-činsk odbor si je 6. t. m. izvolil starešinstvo v popolno zadovoljnost S. L. S. Strah pred globami je liberalce tako omečil, da so popolnoma kapitulirali pred našo stranko. Vseh osem svetovalcev so ji prepustili, kajti njihov infant terrible Matej Gruden je le pod tem pogojem odstopil od kandidature za svetovalca, da tudi noben drug član liberalnega kluba ne sprejme mesta v starešinstvu. Kaj ne, jako modro v zmislu strankinih interesov?! Naši stranki bo teh osem svetovalcev v svojem času še jako prav prišlo, dasi je bila sedaj pripravljena tri odstopiti nasprotnikom. Volitev se jc to pot bila je žc peta, odkar so izvoljeni odborniki vršila iako mirno. Liberalci so se zdržali glasovanja. Gospod Bartol, dosedanji župan, ic šele pri drugi zopet soglasni izvolitvi od strani naših odbornikov, sprejel župansko čast. Svetovalcem so bili per acclamationem izvoljeni sledeči odborniki: Aleksij Lavrič, Alojzij Ambrožič, Simon Cam-pa, Josip Levstik, Anton Mohar, Aleksij Ora-žem, Fgidij Prijatelj in Simon Starec. Dobili smo torej več, kakor smo sami pričakovali. Zmagala je vstrajnost naših odbornikov, ki so sc kljub nagajivosti nasprotnikov tako stanovitno potegovali za našo pravdo. Čast jim! Kujavcem so naložene štiri kazni po 40 K. Sedaj upamo, da se po desetmesečni volitvi starešinstva prične redno delo v korist občine. - Ravnokar nam jc došla vest, da se je g. Jurij Drobnič odpovedal odbomištvu. Bil je član liberalnega kluba, v katerem baje ni posebnega soglasja . . .
+ »Hrvatstvo« glasilo hrvaške krščansko-socialne stranke. Dnevnik »Hrvatstvo« v Zagrebu je postal organ hrvaške krščanskoso-cialne stranke.
+ Iz sele kranjskega deželnega šolskega sveta. Potrjeno jc imenovanje g. B. Bab I e r-j a za pravega učitelja na obč. realki v Idriji. Vcroučitelj na tukajšnji realki g. dr. Mihael Opeka ic postal definitiven ter jc dobil naslov profesor.
+ Župnikom v sv. Križu je mestni tržaški na svoji tajni seji minolega četrtka imenoval dosedanjega župe-upravitelja v Sv. Križu, g. Andreja F u r I a n.
Za Simon (iregorčičev dom. Zbirka Simon Gregorčičevih razglednic s primernimi verzi dobiva sc naprodaj od 18. decembra 1900 naprej v odlikovanem fotografsko umetniškem zavodu Anto. Jerkiča v Gorici ter stanejo poslane po pošti 0 K 20 vin. 100 kom. Za vsacih prodanih 1000 razglednic plača za-lagatelj 10 K za Simon Gregorčičev dom. Slovenci! Za božične praznike iu Novo leto ter ob vsaki priliki bodi nam ta razglednica najdražja. Razširiajtno jo po cclcni slovanskem svetu v proslavo našega dičnega pesnika in korist našim ukaželjnim potomcem. V kratkem izide tudi Simon Gregorčičeva povečana slika iz zadnje dobe v formatu 30X40 ter bo stala po pošti poslana samo 2 K 40 vin. Naročila se sprejemajo že zdai. znesek jc treba naprej plačati.
Položnice smo priobčili danes teden tudi za sobotne naročnike »Slovenca« in prosimo, da se iih čim preje poslužijo za plačilo naročnine za prihodnje leto. Kdor bi je pa ne bil dobil naj jo zahteva po dopisnici. Začasna pošiljatev naročnine nam zelo olajša obilno delo ob Novem letu.
—	Ciospode inserente, ki nameravajo oddati še kak oglas za prihodnjo soboto ali pa predbožično številko, posebno pa one gospode, ki menijo šc odati novoletna voščila, opozarjamo, da store to gotovo v prvih dneh prihodnjega tedna, ker bi jim sicer ne mogli ustreči.
Iz Škofje Loke. »Katol. izobraževalno društvo« v Škofji Loki jc priredilo dne 8. t. m. žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Castitati se mora igralcem in igralkam nad tako dovršeno igrano predstavo. Društvo pa sme biti ponosno, da ima tako izvrstne moči, da sc brez težave lahko lotijo tudi večjega dela. Ker bo podrobno kritiko pisalo gotovo spretnejše pero, zato se jaz ne bom spuščal v to. Na željo občinstva sc bo igra ponovila v nedeljo, 16. t. m. Da se pa lahko udeleži predstave okoliško ljudstvo, bo začetek ob 4. uri popoldne. Torej v nedeljo, 16. t. m., v »Kat. izobraževalno društvo!«
—	Razglednice za Božič. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ponavljaje opozarja svojih iz zlatne Prage doposlanih božičnih razglednic. Oddalo se jih je žc sila veliko; a jih imamo šc več v založbi. Segajte, Slovenci, po njih in častitujoč ž njimi svojim dragim podprite obenem še nas, ki Vam želimo naj-
vcselejšcga Božiča in blaženega 1907ega novega leta. — Radi težkoč ob dopošiljatvi pa jih ne oddajamo manj nego 100 komadov in ne pošiljamo nikamor in nikomur na ogled. Vodstveni odbor jim je namreč prisodil trajno umetniško vrednost,
Umrla je v Postojni gospa Ivana D e f c n t i roj. Šeber v 89. letu starosti. — V Preski so včeraj pokopali sprevodnika g. Jakoba L u š t r e k a.
Perišče zopet v Krki. Iz Novega mesta se nam poroča z dne 13. t. m.: Danes dopoldne sc je javno perišče »pred mostom« ob levem bregu Krke vsled teže novo padlega snega zopet prevrnilo v Krko. Na perišču jc pralo ravnokar več peric in res čudo jc, da sc ni pri prevrnjenju pripetila nikaka posebna nesreča. Opozarja pa sc varnostna oblast na dejstvo, da so ti slučaji odkar po modrem nasvetu mestnega sveta to perišče obstoji, vsako leto na dnevnem redu in da se je ravno pretečeno zimo zgodila večja nezgoda, ko je šlo več perila doli po Krki in bi bile tudi perjce kmalu utonile. V Novem mestu gre, kar se tiče javne varnosti pač šc vse po starem kopitu, kar pa ni tolikanj čuda, če pomislimo, da sede v mestnem zastopu samo »svobodni« možje in da sc varstvena oblast briga le za svoje varstvo in oblast!
Na Št. Gotthardski železnici nameravajo uvesti električni promet.
Povišanje pokojnin poštarjem, poštnim ofic jantom in mehaniškitn pomočnikom. Kakor znano, sc ic letos državnim uradnikom in slugom z zakonom od 24. maja 1896 naklonilo precejšnje povišanje niili pokojnin potom sa-mozavarovanja. Poleg aktivitetne plače sc pritegne k podlagi, ki jc odločilna za odmer-jenjc pokojnin, tudi znesek, ki bo odgovarjal aktivitetni dokladi v četrtem rajonu. Uradniki in sluge imajo iz tega izhajajoče večje obre-menjenjc civilnopokojniiiskega proračuna pokriti iz lastnih sredstev po večjih pokojninskih prispevkih. Da se to zboljšanje pokojnine nakloni tudi drugim z dekretom nastavljenim uslužbencem poštnega zavoda, odreja ravnokar objavljena naredba ministrstva za trgovino od 1. januvarja 1907, da bodo tudi poštarji, poštni oficijanti in mehaniški pomočniki deležni enakega zboljšanja pokojnin pod enakimi pogoji. Glede poštarjev sc k letnemu plačilu, ki tvori podlago za odmerjanje pokojnine, pritegne tudi znesek približno tako velik, kakor je takozvana krajna doklada v četrtem rajonu; dočim bodo pri poštnih oficijantih in niehaniškili pomočnikih zistemizirana letna plačila v krajih četrtega rajona aktivitetne doklade tvorila podlago pokojnine. S temi odredbami jc ustreženo opetovano izraženim željam poštarjev, da sc njihove krajne doklade pritegnejo k podlagi za odmerjanje pokojnine.
—	V Slavinl imajo srečen par, kateri že nad 50 let prenaša zadovoljno težo zakonskega jarma. 'To sta Janez in Katarina Šabec, obadva še čvrsta in čila. Naj bi šc deinantno poroka učakala trdna in zdrava.
—	Sneg in zima na Dolenjskem. Prve dni tega tedna je pritisnila precej po zapalem snegu dokaj občutna zima. V noči od srede na četrtek pa je postalo južno vreme, jelo je deževati, a proti jutro jako izdatno snežiti. Snega za ostro zimo je sedaj ravno zadosti.
—	Novice iz Belokrajine. Ta teden jc padlo veliko snega in jc nastopila huda zima. Po vinogradih so si ljudje že veliko poob-delali, polje večinoma preorali, zdaj je pa kmetsko delo za nekaj časa ustavljeno. No, imeli so ljudje dosti lepega vremena, da so se lahko preskrbeli za zimo z drvi, nasteljo in drugim potrebnim, dasi tu moških delavcev silno primanjkuje, ker jih je veliko v Ameriki in morajo pridne Belokranjice največ same doma gospodariti. — Zadnji sejem v Metliki jc bil bolj slabo obiskan zaradi Inidc zime in snega. Opazilo sc jc. da cena živini zelo pada. Vendar pa mesarji nočejo nič znižati cen pri mesu. -- V Slanini vasi sc jc ponesrečil vol nekemu gospodarju, ki ga je moral zato za-klati. Zajcev je letos pri nas, da sc lovcem kar v hrbet zaganjajo, pa jih vendar le malo ustrelc. Pa kakor kaže. godilo sc jim bo vendar slabo, ker jc inalo za nje ostalo na njivah in šc to je s snegom pokrito. — Vina so ljudje žc nekaj poprodali, vendar bi ga radi šc več, ker bi radi kaj denarja zanj dobili. Letos jc vinska kaplja posebno izvrstna in bogata, zato pridite kupci. - 3. decembra jc bila konkurenčna obravnava za prenovljcnje župne cerkve sv. Nikolaja v Metliki. Vse delo jc stalo nekaj nad 4000 K. Sedaj je cerkcv zares lepa, kakor mlada nevesta, ki gre k poroki. Po svojih prelepih slikah, ki jih je ustvaril znani laški F a b r i s in iih sedaj izmil in umetniški obnovil naš domači umetnik gosp. Jereb, sc more meriti z vsako cerkvijo na Kranjskem. Zadnji čas je že bil, da so sc otele te lepe slike gotovemu uničenju. Zato vsa čast proštu novomeškemu, ki je z velikimi težavami preskrbel, da so sc popravile in ohranile.
—	Blejski grad na prodaj. Kranjski deželni odbor odpošlje tc dni posebno komisijo, ki naj pregleda blejsko graščino, ki jo ponuja sedanji lastnik gospod Mulir deželi v nakup. Zahtevana kupnina znaša 1,200.000 kron.
—	Miramarski park bo od ponedeljka 17. t. m. naprej zaprt za občinstvo. Tega dne dospe v miramarski grad nadvojvodinja vdova Marija Josipa s sinom nadvojvodom Miksimilijanom.
Kaj se lahko načelniku vse pripeti. V »Gasilcu« poroča g. Štricelj: Človek nc bi verjel, kaj sc more vse zgoditi v kaki občini. Bilo jc v nedeljo popoldne, ko se prikaže gost dim v spodnjem koncu vasi. »Gori, gori!« klicalo je vse navzkriž. Zvonovi se oglase, trobentači trobijo na vso moč in zbrani so bili gasilci pred gasilnim domom, a nihče ni mogel
noter, ker je imel načelnik ključe in je bil ta v tem času Bog ve kje. Tudi je strogo prepovedal nekaj dni prej, stopiti v dom. Zakaj? To bomo zvedeli pozneje. Za vraga, so si mislili, preden pride načelnik s ključem, pogori nam vse poslopje. Kar zakliče nekdo: vzemimo ključavnico dol, pa pridemo do brizgalne. V hipu so bila vrata odprta in voz z vodo je bil zunaj. Težko itak ni bilo ga vleči, ker je cesta precej padala. Prišedši na lice mesta, videli so gasilci, da deluje že sosednje društvo. Zdaj pa šc do konca vztrajajte, saj nam ni potreba ccvi in orodja onesnaž ti in zmočiti, so rekli, obrnili voz z vodo in odpeljali proti domu. Ker je šla zdaj cesta navkreber, so se trudili in upirali, a šlo je Ic počasi. Prokleto smo neumni, da se tako pehamo in polni sod vlečemo, pravi neki gasilec. Res jc, pristavi drugi, vodo spustimo in bo šlo lažje. Ko bi trenil je bila pipa odprta in kmalu je stekla zadnja kaplja iz soda. Zadovoljno so gledali gasilci svoj čin. Tu začujejo neko kričanje od zadej in ko se obrnejo, vidijo prihajati svojega načelnika v eni sapi. On že oddaleč vpije: Ali ste zbrizgali polni sod? O ne, pravijo gasilci, vodo smo ravnokar izpustili, da peljemo lažje. Kaj? kriči načelnik. Vse ste izpustili? O vi tepci! Vendar ne bomo tako neumni, da bomo polni sod vlekli, sc oglase zopet gasilci. Vrag naj vas vse vzame, vpije načelnik še vedno. Veste li, kaj je bilo v sodu? Posode mi je primanjkovalo za jabolčnik, pa sem si mislil, saj itak nikoli ne gori, boni pa napolnil šc sod za nekaj dni in vi tepci ste ga izpraznili. Ha, ha, ha! so se smejali gasilci, zdaj vemo, zakaj nisi dal ključa od gasilarne. Cisto prav se ti zgodi, pa bi ga privoščil nam tudi nekaj. Seveda, se je jezil načelnik še vedno, a naposled se je moral smejati s člani vred, ki kar iz smeha niso prišli. Kdor naredi kakšno neumnost, mora prenašati tudi zabavljice.
Smrtna kosa. V Spodnji Šiški jc včeraj popoludne umrla gospa Juvančič, hišna posestnica iu imejiteljica znane trgovine z vinom. Po nesreči jc pred dnevi prevrnila pe-trolejsko svetilko, ki .ii je vžgala obleko. Dobila ic tako hude opekline, da ii zdravniki niso mogli rešiti življenja. N. v. m. p.!
—	Zabavni klub v Radovljici priredi svoje četrto predavanje v nedeljo, 16. t. m., ob 8. uri zvečer v salonu g. Kunsteljna. Predava g. profesor Makso Pirnat iz Kranja o »Simonu Gregorčiču«. Vstopnina prosta. Vstop vsakomur prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
Mlekarski shod v Št. Lovrencu sc vrši jutri popoldan ob 3. uri. Na shodu bode predaval g. mlekarski nadzornik I. Lcgvart. Shod poseti mlekarski konzulent Charousek iz poljedelskega ministrstva.
—	Poučni tečaj za činitelje zadrug priredi »Zadružna zveza« od 15. do 19. januarja 1907.
Na pol zmrznjenega človeka je našel Avgust Rebec iz Hrašč ter to naznanil županstvu v Postojni. Bil jc leta 1836. rojeni Franc Z n i d c rš i č, ključavničar iz Senožeč. Prepeljali so ga v občinsko bolnico v Postojno.
Smrt v pijanosti. Na Mirkah pri Vrhniki so dobili mrtvega hlapca Markovčevega Matica. Prijatelj ga jc opojil in v pijanosti mu je otrpnilo srce. Čudno se nam ne zdi, da ljudje umirajo v pijanosti. Čudno je Ic to, da na-paiači, pravi morilci, ostanejo brez kazni.
Žrtev lahkomišljenega življenja ic iz Stubice na Hrvaškem pobegli trgovec M. Ju-rak. Živel jc kot velikaš in prirejal šampanjske večere. Z bivšo članico ljubljanskega gledališča gdč. liiacint je imel razmerje. Po gostilnah jo s šampancein zalival oleandre. Dolgovi, katere je zapustil, so ogromni.
—	Iz Litije. Veliko projekcijsko predstavo z predavanjem o lepi naši domovini, priredi v nedeljo 16. t. in. zvečer ob pol 7. uri v prostorih gostilne gospe Hazlingarjovc, naš fotograf g. Rožun, in sicer nam bo s skioptikonom razkazoval prelepo našo Notranjsko z njenim biserom, svetovno slovečo Postojnsko jamo in nje divno okolico, za tem Kamnik s prekrasnimi kamniškimi planinami in mogočne stavbe bohinjske železnice. Z ozirom na to, da bo ta predstava v vsakem oziru jako zanimiva in je vpeljal g. Rožun šc to gotovo lepo novost, da bo od sedaj zanaprej vsaka vstopnica k njegovim predstavam kolekovana z narodnim kolekom, kar bo, ker misli g. Rožun v letošnji zimi prirediti več predstev, posebno v dolarskih mestih, družbi sv. Cirila in Metoda gotovo mnogo koristilo, jc upati, da ča-stito občinstvo litijsko in šmartensko mnogo-brojno noseti to predstavo.
—	Obsojeni ropar. V Ogulinu so porotniki obsodili Franca Roglja iz Mirne na Dolenjskem na 15 let težke ječe. ker jc roparsko napadel gostilničarja Grga Majnariča.
JtnlersKe nouice.
š »Narodna stranka« in dr. Korošec. Iz
svojega globokega prepričanja in na »podlagi študij«, — prosimo, resnih študij — so si gotovi gospodje zvarili novo stranko; toda čudno, njihovi lastni pristaši jim že zdaj nc verujejo. da jc bila ta stranka res potrebna. Zato iih mora spreobračati »Narodni list«, ki jih zaklinja in roti, naj vendar verujejo, da jih samo nova stranka zveliča. V predzadnji številki prinaša v ta namen dolge »odlomke« dolgoveznega dr. Kukovčevega govora v Raj-henburgu. kjer jc govornik na široko prežvekoval dr. Korošca, a nesreča! Ni ga skoro mogel več spraviti iz ust, vedno več ga je bilo! Povsodo vidi govornik veliko in naporno delo dr. Korošca in tudi njegove vspehe, zato pa treba sipati goste besede in par ble-stečih ^uiz, da sc v njih sijaju zatemni pomen Koroščcvega dela. Pa kaj pomaga, ljudje, ki mislijo s svojo lastno glavo in sodijo stvari, kakor jih vidijo, pač ne morejo drugače, nego priznati resnico in reči: dr. Korošec je mož dela, ne pa le besed, torej čast mu! — In
vendar, dr. Korošec »in' njegova stranka« niso sposobni privesti naš narod do pravega napredka — pravijo. Zakaj neki ne?Pomislite, ljudje božji: dr. Korošec zida na Štajerskem trdnjavo, pa ne zoper Turke, ampak za dr. Šustcršiča, t. j. za kranjsko »Slov. Ljudsko Stranko«. In res, kakor »lukarjev« ali čebu-larjev streha visi že nad celim slov. Štajcrjcm velikansko črno zagrinjalo, in ko bosta potegnila dr. Korošec od severa in dr. Šusteršič od juga, bo zadušena cela štajerska Slovenija. Gorje! Kajti Slovenska Ljudska Stranka na Kranjskem snuje veliko gospodarsko organizacijo, da o s v o b o d i naš narod od tujega gospodarskega vpliva, ona i z o b r a z u j e ljudstvo in ga pripravlja na nove čase, ko bo tudi v zakonodaji vedno bolj samo odločevalo
0	svoji usodi; na Dunaju jo v državnem zboru zastopajo dr. Šusteršič in drugovi tako častno, da so si priborili spoštovanje v s e h pošt e-n i h ljudskih zastopnikov —, torej gorje nam na Štajerskem, če dobimo tudi mi tako delavne in požrtvovalne delavce! »Toda saj ste brali sklepe katoliškega shoda«, — kliče ves zamaknjen dr. Kukovec, — »ali niste spoznali, da nas hočejo popolnoma ugonobiti!« — Res smo jih čitali in ves slovanski jug se je razveselil ob njih, ker je videl v njih začrtan najlepši program za naše delo v bodočnosti ter spoznal v njih svojo rešitev. — Torej ljubi »prijatelji« dr. Korošca in »njegove stranke«, malo preveč očitno kažete svojo onemoglo zavist, ne da bi Ic najmanj povedali, zakaj jc nujno delovanje tako pogu-bonosno. Sicer pa nam čisto prav!
š Občinske volitve v Radgoni so se vršile ta teden. Izvoljeni so seveda sami »Nemci«, kojih pristnost se zrcali v njih imenih, kakor Kodolič, Ribič, Zorko, Šoukal, Kamnikar, Kerschischingg (beri: Kržišnik), Sova itd. Varovali bodo nemški značaj Radgone.
š Šematizcm lavantinske (mariborske) škofije za leto 1907 izkazuje 213 župnij (7 jc izpraznjenih), 143 kapelanij (56 izpraznjenih), 8 ekspozitur, 361 efektivnih dušebrižnikov, 521.066 vernikov iu 675 cerkva.
š Promocija. Danes .ic bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava na-mestniški konceptni praktikant gosp. Marko
1	pa v i c. Mladi doktor je sin slovensk. skladatelja g. dr. Gustava Ipavica, zdravnika in župana v Št. Juriju ob južni železnici. Ca-stitamo!
š Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Mogočni očka »Grega« ie padel raz občinski stolec. Na njegovem »dvorcu* je nastal vsled tega močen potres ter jc zavladala velika ža-Icst, v občini pa nepopisno veselje. Novim županom je izvoljen Anton Šantl, veleposestnik v Spodnjem Jakobskem dolu.
š Mozirje.. Tukaj sc vrši v sredo, dnč 19. t. ni. volitev novega tržko-občinskega odbora. Nemčurska stranka dela na vse kriplje, da bi dobila «koinando» v svoje roke. K temu pa naj bo pripomujeno, da ta stranka nc nastopa še sedaj javno kot nemčurska stranka, ker hoče preslepiti s tem volilcc, da bi jim šli na lima-nice. »Katoliška narodno-napredna stranka« pa je zavzela nasprotno stališčp in jim s svojo živahno agitacijo dela velike ovire in jc tudi upati, da dobi večino v občinskem odboru, če stori vsak volilcc svojo sveto dolžnost in odda svoj glas odločno slovenskim kandidatom. Zatorej na dan volitve pridimo vsi na volišče v boj proti nemškutarjem in zmaga bo sijajna na naši strani.
š Blago za Japonsko pogorelo. V Trbovljah se je vnel od isker iz lokomotive železniški voz, poln posode, ki je bila namenjena za Japonsko.
š Nesreča na železnici pri Judendorfu
blizu Gradca je sedaj predmet zanimive pravde pri deželnem sodišču. Finančni uradnik Ko\\ald, kateri je bil tedaj težko ranjen, toži Južno železnico, da mu plača 80.000 kron za bolečine in odškodnine, ker ne more več opravljati svoje službe. Sodišče je odločitev odložilo, dokler ne reši te zadeve zavarovalnica proti nezgodam, pri kateri je bil Ko-\vald zavarovan.
š Kartel hišnih posestnikov v Gradcu. V Gradcu so imeli hišni posestniki velik shod, ki je ugovarjal novim dokladam k hišnemu davku. Sklenili so, da osnujejo kartel vseh hišnih posestnikov, da lahko potem vse nove doklade brez izjeme prevale na stranke.
š Odlikovanje? Ptujski nemško - nacijo-nalni »Lehrerverein« je imenpval odvetnika dr. S. pl. F i c h t e n a u svojim častnim članom, v priznanje njegovih zaslug za šolstvo in učiteljstvo, ki si jih — bo pridobil, ko se s primernim darilom zahvali za imenovanje.
š Nepoštena služkinja. V Zagrebu so radi tatvine aretirali 43 let staro služkinjo Josipino Prešiček iz Kozjega.
Koroške nouice.
k Novo izobraževalno društvo. Na Brnci sc vrši v nedeljo 23. decembra ustanovni shod slovenskega tamburaškega in izobraževalnega društva »Dobrač«.
k Političen shod priredi »Katoliško politično in gospodarsko društvo« na sv. Štefana dan ob 3. popoldne pri p. d. Petricu na Kočuhi pod Šmarjeto v Rožu.
k Vabilo k enajsti slavnostni božičnici in desetletnici »Narodne šole«, ki se priredi v »Narodni šoli« družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu na kvaterno sredo, dne 19. grudna 1906 ob 2. uri popoldne. Spored: I. Slavnostni govor, govori Skočir Franc. 2. Petje: »Božična« (J. Laharnarjcva). 3. De-klamacije: a) Božični prizor: »Otroci pri jaslicah«. (Otroci I. razreda.) b) »Boj med velikanom in pritlikovcem«. (Izak Matevž in Kramer Miklavž.) c) »Novoletna«. (Piccj Ana.) .4. Petje: »Venec narodnih pesmi«. (Ferjančič.) 5. Igra: »Roza Jclodvorska«. Spisal P. Wies-
senhofcr; prosto po Kr. Šmidu. (Predstavlja 23 otrok.) 6. Petje: »Venec narodnih pesmi«. (Ferjančič.) 7. Razdelitev božičnih daril. Pri slavnostni božičnici sodelujejo iz posebne prijaznosti slovenski tamburaši iz Radiš. K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske mladine — vodstvo »Narodne šole«.
k Za poveljnika brambovskega pešpolka št. 4 v Celovcu je imenovan podpolkovnik Adam Braudner pl. Wolfszahn od brambovskega pešpolka št. 3 v Gradcu.
UudljansKe novice.
lj Javna predavanja. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer predava v »Slovenski kr-ščansko-socialni zvezi« gospod Ivan P o d -lesnik. K obilni udeležbi vabi odbor »Slovenske kršč.-soc. zveze«.
Ij Kdo postane šef ljubljanske policije? Po Ljubljani krožijo vesti, da imenovanje g. dr. Za r n i k a za šefa mestne policije še ni zasi-gurano. Govori se, da g. župan želi imeti za šefa ljubljanske policije gosp. L a u t e r j a, uradnika dunajske policije.
lj »Zlahta«. Iz občinstva se nam piše: Gospod iz Bleivveisovega sorodstva, ki je imenovan za na Studenec, ima 34 semestrov visoke šole, je 43 let star in menda žc tri (!) leta promoviran. Videli bom kmalu ali so to koristi dežele, ali — koristi žlahte. Dr. Bieivveis, katerega je deželni odbor odstranil iz blaznicc na Studencu, jc še vedno sposoben za rav-natelia — v dež. bolnici, Joža je pa še vedno portir na Studencu, menda zato, da tudi na Studencu ostane do dohoda novega ordinarija nekaj spominov na dr. Bleivveisa. Blazni uslužbenci so nekaka specijaliteta dr. Bleivveisa. Ni še dolgo, ko mu je v deželni bolnici neki tak sluga zašel v Ljubljanico ali naj sedaj deželni odbor radi spominov na žlalito čaka, da tudi Joža na Studencu stori kako nerodnost? Nam, ki nam »žlahta« ui sveta, pa opozarjamo okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico, naj stori energične korake, da dobi (deželna blaznica portirja, pri katerem bo tudi vsaka nevarnost odstranjena.
Ij Občni zbor »Kranjske hranilnice« se je vršil včeraj popoldne ob 3. uri in je trajal do 5. ure popoldne. Pri zboru, ki je bil jako buren, je bilo navzočih 36 članov, ki so izvolili za dobo treh let sledeče ude ravnateljstva gg.: O t o m a r B a ni b c r g a za predsednika z 20 glasovi, za podpredsednika Arturja M ii h 1 e i s n a, za kuratorje pa so bili izvoljeni gospodje: Aut. vitez pl. Gariboldi, Peter Lassnik, Henrik Maurer, namesto izstopivšega kuratorja Alberta Samassa je bil voljen pri-tnarij dr. Emil Bock. Za ravnatelje so bili izvoljeni: dr. Ferdinand Egcr, Ivan Kosler, Anton Luckmann, dr. Josip Račič, dr. Riiling pl. Riidingen, Albert Zeschko, Josip Luck-niann in namesto dr. Emila Bocka .ic bil izvoljen trgovec Viktor Schiffer. Za nove društvene ude je bilo izvoljenih sledečih 20 gg.: dr. Edvin Ambrositsch, Otomar Bamberg ml., grof Barbo, Leopold Biirger, I. Friedrich, dr. Karol Galle. prof. dr. Gartcnauer, sodni svetnik Josip Hauffen, I. Hudovernigg, major pl. Kasti, Artur Mahr, grof Margheri, Einerich Mayer ml., Caniilo Pammer, I. Ranzinger ml., dr. Julij Schuster, Viljem Tonnies, dr. Vallen-tschag, dr. Maks pl. Wurzbach in Valentin Zeschko. Občni zbor je torej končal z zmago g. Bamberga, dasi so bile proti njemu poslane na vse ude neke tiskovine z vsebino o znani prodaji plinove tovarne. Dr. Binder ni bil izvoljen niti za društvenega člana.
lj Občni zbor »Društva slovenskih prole-sorjev«. Prvi redni občni zbor »Društva slovenskih profesorjev«se bo vršil dne 28. decembra 1906 ob desetih dopoldne v mali dvorani »Narodnega Doma« v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. »Analiza in sinteza v našem narodnem življenju (predava dr. Fr. llešič). 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagainikovo. 5. Poročilo preglednikov. 6. Izprememba pravil. 7. Eventuelnosti. Sklepati se more Ic o predlogih, ki jih stavi odbor ali ki so se naznanili odboru pismeno vsaj teden pred občnim zbo-rcm. (S? 11., točka 4. društvenih pravil) Ljubljana, 14. dec. 1906. Fr. Orožen, načelnik. Dr. Fr. Ilešič, t. č. tajnik.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. N o -coj se ponovi izborna Cankarjeva satira »Za narodov blagor«, ki je dosegla v pretnijeri tako velik uspeh. Glavne uloge so v rokah g. Taborskega, gospe Taborske ter gospodov Bo-leške, Dragutinoviča in Verovška.
lj Božičnlca dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem. Opozarjajo se vsi p. n. člani in prijatelji društva, da se prične božič-nica točno ob štiri uri popoldne v »Sokolovi« dvorani »Narodnega doma«; ob-jednem pa naznanjamo, da bodo cene jedil in pijač navadne, torej nezvišane.
lj Katoliško tnladeniško društvo je v nedeljo, dne 9. decembra, v »Rokodelskem domu« pokazalo, da se živahno giblje. Pri Miklavževi veselici smo med pevci in igralci opazili mnogo popja. ki sc bo razvilo v duh-teče cvetke. Pri igri »Revni črevljar in bogati Anglež« se je odlikoval črevljar Smole, ki naj sc pa nikar ne prevzame zaradi svojih zmožnosti, in nicgov sin, ki ima bogat igralski talent. V drugi igri »Kmet — kralj Herod« jc prav dobro pogodil svojo vlogo kmet. Zadovoljili so večinoma vsi, enemu ali dvema je hotel spomin nagajati. Vedno pogumno naprej, tudi dober igralec še vedno lahko napreduje! Gospod dr. Opeka je v poljudnem in zanimivem govoru govoril o možatosti in odločnosti, ki mora dičiti ne samo moža, marveč tudi ženo. Ozir na ljudi ne smejo odločevati, posebno še ne, kadar gre za krščanska načela. Nikdar nc smeš biti trs, ki ga veter maje vedno sem in tja.
Ij Ljubljanska društvena godba priredi danes v hotelu »Južni kolodvor« (Seidl), Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob polu
osmih zvečer. Vstop prost. — Jutri vrši se koncert v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
lj Četrti samoumor v enem tednu. Sinoči je prišel v gostilno g. Schmidove na Dunajski cesti št. 52 20Ictni pivovarski pomočnik J o-ž e f K o u t n y m naročil četrtinka vina. Kmalu nato je pričel tožiti, da mu je slabo, nakar sc ic ulegel, Gostilničarki se je zdelo to sumljivo in ie obvestila policijo. Predno je pa prišel na lice mesta policijski zdravnik g. dr. Illncr, je bil Koutny že mrtev. Zdravnik je konštatoval, da se je Koutny zastrupil s ciau-kalijem. Samomorilec navaja v pismu kot vzrok, neozdravljivo bolezen. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij Izpod policijskega nadzorstva jc pobegnil leta 1870 rojeni iu v Košano pristojni Jožef Šprohar. Imenovani je nevaren tujemu imetju.
— Pogrešajo 11-letncga Jožefa Zanožnika.
Ij Punt;gamsko pivnico na Turjaškem trgu, v kateri jc imel restaracijo g. Vosper-nig, je prevzel g. Fran R e m i c, dosedanji restavrater v »Narodnem domu« v Celju.
lj Zelezničarsko pravovarstveno in pod-podporno društvo prometne zveze Južne železnice v Ljubljani priredi predpustno veselico dne 12. januarja 1907 v veliki dvorani »Union«. Na sporedu je srečolov, ples in prosta zabava. Sodeluje Ljubljanska društvena godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop za člane 50 vin., za nečlane 1 K. Cisti dobiček ie namenjen za dobrodelne namene društva. Prostovoljni darovi za srečolov se sprejemajo pri vodstvu društva, Zalokarjcve ulice št. 9., I. nadstropje. K obilni udeležbi vabi odbor.
lz slovanskega sveta.
sl Stoletnica osvobojenja Belgrada. Občinski svet belgrajski je imel 13. t. ni. na čast stoletnice osvobojenja Belgrada svečano zborovanje. Zupan jc razložil pomen stoletnice in prečital imena junakov, ki so ob tej priliki slavno umrli. Točno ob deseti uri dopoldne, ko ic pal pred sto leti Belgrad v srbske roke, ic predložil občinski svet enoglasen sklep, da se postavi kot spomenik padlim junakom velika bolnišnica za nalezljive bolezni, narodno kopališče in azil. Istotako jc razpisanih dvoje velikih nagrad za zgodovino Belgrada in za razpravo o vzrokih slabega napredovanja Belgrada. Pred sto leti je bil Belgrad naseljen od večinoma samih vojakov, I. 1834 je štel 16.582, 1. 1854 27.033, a 1. 1895 59.115. Leta 1900 je poskočilo to število na 69.769 in letos šteje 80.747 ljudi. Po svečanem zborovanju se jc vršil v cerkvi slavnostni obred, pri katerem je bil navzoč tudi kralj. V čast spominu pred sto leti padlih junakov jc krali lastnoročno prižgal troje sveč. Po vseh šolah so bila dopoldne prirejena predavanja o pomenu slavlja in popoldne se je vršila v gledišču brezplačna predstava za narod. Popoldne se ic vršila slavnost na grobovju tistih junakov, ki so padli za oslobojenje Belgrada. Vojaštvo je izstrelilo tri salve, vojaška godba je igrala, a navzoč je bil ves čas prestolonaslednik Jurii. Pri tem slavlju je bilo navzočega na tisoče ljudstva.
sl Franc Košut ;n bolgarski knez. Bolgarski knez Ferdinand je brzojavno vprašal za Košutovo zdravje.
LJUDSKI SKLAD.
Za ljudski sklad so darovali: g. Nik. Sta-zinski. župnik, Planina, 10 K; prof. msgr. Zupančič 50 K; kanonik A. Fettich-Frankheim 10 K: kanonik A. Kalan 20 K; kanonik Toni. Kaidiž 10 K; direktor dr. Jož. Lesar 10 K; Fr. Boncelj, župnik v p. 15 K; Mih. Bogulin, župnik v p.. 10 K: Fr. Pokom, župnik, 10 K; duh. svetnik Sini. Žužek 10 K: Jan. Meršolj, župnik, 12 K: prof. dr. .los. Marinko 10 K; Iv. Zupan, župnik, 10 K; katehet P. Jane 4 K.
Telefonska In Urzojavna poročilo,
GOSPOSKA ZBORNICA IN VOLILNA REFORMA.
D u u a j, 15. dec. V pisarni predsednika gosposke zbornice kneza VVindischgratza so se sešli danes predsedniki vseh treh gosposko-zborničnih klubov, grof Thun, knez Schon-born in knez Auersperg, navzočen je bil tudi poročevalec komisije, dr. Lamasch, in več članov komisije. Razgovarjall so se o situaciji, ki ga je ustvarila vladna predloga o »nu-merus clausus«. Komisija gosposke zbornice o volilni reformi se skoro gotovo še enkrat sestane, da napravi nove sklepe. Situacija se je zboljšala hi skoro gotovo v četrtek gosposka zbornica sprejme nespremenjeno volivno reformo z dvetretjinsko večino. V sredo bodo imeli vsi trije klubi gosposke zbornice skupno posvetovanje.
OBČINSKE VOLITVE V BUZETU.
Buzet, 15. dec. Pri občinskih volitvah je italijanska stranka dozdaj oddala v 3. razredu 4 glasove, v 2. pa nobenega. Napeto se pričakuje izida volitev.
Buzet, 15. dec. Živela Hrvatska. Zmaga naša v vseh razredih.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Budimpešta, 15. dec. Avstrijska delegacija je sprejela okupacijski kredit in je pričela debato o proračunu skupnega finančnega ministrstva.
NOVA VOJSKA MED RUSIJO IN JAPONSKO?
Peterburg, 15. dec. Ob priliki prekl-njenja trgovinskih razgovorov z Japonsko priporočajo »Novoje Vremja«, naj vlada takoj dokonča dela pri sibirski železnici, da bo mo-ala započetl zmagonosno vojsko z Japonsko.
KONCENTRACIJA CESKIH STRANK.
Praga, 15. dec. Češka agrarna stranka izjavlja v svojem glasilu »Venkov« glede na koncentracijo strank to-le načelo: »Na volitve z lastno močjo, po vol tvah z drugimi skupaj proti skupnemu sovražniku. Ne koncentracija za mandate., ampak mandatarji za koncentracijo.«
ZA SVOBODO CERKVE.
Demonstracije proti vladi.
Pariš, 15. dec. Vlada je odnehala od svojih nameravanih represalij in predloži namesto štirih zakonskih načrtov parlamentu le enega, ki ureja katoliško bogoslužje po postavi iz leta 1901. (Glej naše pariško poročilo.) Tudi pokojnine se bodo duhovnikom odvzele le v gotovih slučajih. Pred pondeljkom se parlament o postavi ne bo posvetoval.
A r r a s, 15. dec. Ko je prišel policijski komisar v tukajšnjo katedrah), da duhovnikovo ime zabeleži v zapisnik, je nad tisoč vernikov demonstriralo, kličoč: Svoboda!
Augers, 15. dec. Tu se je vršila velikanska demonstracija, ko je policija šla k škofu, da mu naznani, da je tri župnike vzela na zapisnik. Množica je bila oborožena s palicami in koli. Škol je pomiril množico, da ni policajev krvavo pretepla. Ljudstvo je vrelo v cerkev, kjer je škof vernike blagoslovil. Policija je več oseb zaprla, pa jih je kmalu nato izpustila.
Na n te s, 15. dec. Ko ie tu prišel vladni komisar zapisovat duhovnike v zapisnik, ga je velika množica sprejela s klici: «Doli s špljoni!«
Pariz, 15. dec. Cerkvena oblast ne pri-pozna objavljenj bogoslužja od strani laikov.
Pariz, 15. dec. Kardinal Richard, nadškof pariški, izjavlja, da svoje palače ne zapusti drugače, kakor če ga iztira vojaštvo; isto je naročil vsej duhovščini in semeniščni-koin. —
Pariz, 15. dec. Tu se pripravljajo velike demonstracije proti vladi.
Rini, 15. dec. Papež je ob priliki izgona svojega zastopn ka iz Pariza dejal: »Naj le tako nadaljujejo. Naj le bodo kruti. Tako se bo še bolj razkrila njihova zloba in njihovi zli nameni se bodo še preje odkrili.«
Nantes, 15. dec. Tu so bile velike manifestacije za kardinala.
M o n t p e 11 i e r, 15. dec. Velika množica je demonstrirala za nadškofa.
A r r a s, 15. dec. Vlada je škofa z vojaško silo izgnala iz škofije. Množico, ki je demonstrirala za škofa, so razgnali orožniki. Vrata semenišča so bila zaharikadirana. Vojaki so s silo udrli v semenišče in izgnali vse seine-niščnike.
Pariz, 15. dec. Konservativni listi izjavljajo, da so mistificirana poročila, da hi kardinal se izrekel, da javljenja službe božle od strani laikov vladi ni smatrati za nepokoruost proti sv. očetu.
VOLITVE V NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
B e r o I i n, 15. dec. Volitve v nemški državni zbor se ne vrše 27. januarja.
BOLGARSKO SOBRANJE.
Sofija, 15. dec. Bolgarsko sobranje je z. veliko večino sprejelo predlog o prepovedi nakupovanja zemlje po tujcih. Pri tem se je mislilo posebno na ruske Žide.
HČI STOLIPINOVA.
Peterburg, 15. dec. Hči Stolipinova, katera je bila pred meseci pri atentatu nevarno ranjena, je sedaj smrtnonevarno obolela na pljučnici.
RUSIJA NE DA ODŠKODNINE.
Peterburg, 15. dec. Rusija je izdala noto, v kateri odklanja zahtevo velevlasti. da bi ona bila dolžna plačati odškodnino osebam, k} so bile vsled nemirov oškodovane. Ruska vlada pravi, naj dotični svoje zahteve oglase pri sodiščih in sicer v vsakem posameznem slučaju proti dotičnitn krivcem.
VOJAŠKI PRORAČUN V ITALIJANSKEM PARLAMENTU.
R i m. 15. dec. Mornariški minister Mira-bello naznanja zgradbo velikanske bojne la-dlje. Zgradile se bodo odslej le 10.000-tonske ladje, ki bodo stale 50 milijonov lir. Mornarice ni moč zmanjšati. Vojni minister Vigano povdarja da vzhodna italijanska meja ni brez varstva proti kakemu napadalcu. To ozemlje je sveto in se bo branilo v vsakem žalostnem slučaju sovražnega navala.
STRAŠNO DEJANJE BLAZNEGA.
D o r t m und, 15. dec. V blaznici je neki blazuik ustrelil paznika in zdravnika težko ranil.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 7^6-0 mm
Tržne cene v Ljubljani
dne 7. decembra.
a rt	Cba opazovanja	Stanje barometra r mm	Temperatura P" CeUijD	VetroTi	Nebo	► a2S gs ►
12	9. zveč	7J2 6	1 2	brezvetr.	0 fil.	
13	7. zjutr«	725 4	1 8	sl. svzh.	sr obl.	C-o
	2. pop.	26 G	1-6	sl. jug.	sr. jasno	
Srednja včerajšnja temp. l-O®, norm. 1 6°.
Primerno
božično darilo!
Ivanjax & sin
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
281« 3—1
		F	h		T|	b
loveje meso 1. v.	kg	lir«		100 kg pšen. m. št. 0	29	tO
. II. v.	b	1 36		a b a a 1	2	70
. III. V.	b	1 U0		* » » n -	28	20
Telečje meno	»	ljfiO		n a a >	27	—
rafiičje » sveže	>	1	8u	4 a v w n	26	—
> » prek.	n	1	9o	a a a a 6	24	—
(oštrunovo meso	»	1		a a a n ®	22	80
Kozljič . . . .	b	1	54	a . n n ^	21	4i
lagnje . . . .	n	1	4o	a a a a 8	2 i	—
laslo , .	»	2	30	„ koruzne moke	0	-
n surovo	b	•i	2'	„ ajdove ,	35	SC
last prašičja . .	»	1	6i			
■ ianina sveža	>	1	V	Kižol, liter . .	-	24
» prekajena	»	1	70	Grah, » . .	—	3u
Salo.....		1	7.	(je^a. » . . .		«4
				Kaša,.....	—	24
fajca, tri . . .		—	24	RiCet......	—	24
Mleko, liter . .		—	1H			
„ , posneto		—	08	Pšenica . . 100 kg	17	60
Smetana sladka,	lit.	2	40	.......	6	
» kisla,	b		9.	Ječmen . . > >	16	—
Med, kg . . .		1	2<	Oves ... » »	20	
irompir, 100 kg		b		Ajda ... » »	18	-
Iščauec . . .		1	—	Proso, belo, » »	18	__
				„ navadno , ,	17	_
		1	7.	Koruza •	1H	60
Gos.....		7	-	„ bo?-enska „	-	—
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstne
aor vi z i t n i c e ia
po niiki ceni.
Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom in so-žallijočim prijateljem tužno vest o smrti njih iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata
Kamilo Benedikta
™ učenca VII. gimn. razreda,
ki je v soboto, dne 15. decembra ob V28. uri zjutraj, po dolgem, mučnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 17. letu starosti zaspal v Gospodu.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v ponedeljek, 17. decembra ob '/23. uri popoludne, pred hišo žalosti na Bleivveisovi cesti št. 19 slovesno blagoslovljeni, nato prepeljani na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete zadušne maše se bodo v dušni blagor pokojnika služile v več cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo pobožnemu spominu in molitvi.
V Ljubljani, 15. decembra 1900.
Josip in Marija Benedikt, starši — Josip Benedikt, arhitekt; Leo Benedikt, bančni uradn k; Walter Benedikt, cand.ing.; Marino Benedikt, Ludovik Benedikt, bratje.
Zahvala.
Podpisana žalujoča obitelj izraža svojo najgiobokejšo zalivalo vsem ki so nam s svojim odkritosrčnim sočutjem lajšali bridkosti ob bolezni in smrti naše nenadomestne hčerke in sestrice, gospodične
Gabrijele Rus,
osobito nas je ganila požrtvovalnost mil. gospoda prelata Rozmana, čigar tolažilne besede so pokojnico podpirale v zadnjih trenutkih. Najtopleje zahvaljujemo tudi veleč gosp. zdravnika dr Hoglerja za njegovo nesebično skrbljivost ob bolezni drage pokojnice. Prav iskreno zahvalo izrekamo ,Katol. društvu za delavke", dalje vsem cenj. darovalcem lepih vencev. Bog plačaj vsemi
m m
Novo otvorjena trgovina
J. TONI
Sv. Petra cesta št. 31, Ljubljana
priporoča svojo zalogo papirnatega in galanterij* sitega blaga ter šolskih potrebščin, kakor tudi okraske
za božično drovo. Velika izbira božičnih ir, novoletnih ter umetnih razglednic. Ciril-Metodove razglednice
Vse po najnižjih cenoh! 282o 3 1
Borzna poročila.
»Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 16
SMoib.nl papirji
i'l, majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta . 4•/, , *lata renta . . . 4•/, ogrska kronska , ... 4 •/. . «l*ta .... b'l, posojilo deiele Kranjske ■ 4l,,7. posojila mesta Spljet . . 4V/. .	, Zader . .
4•///. bosn -herc. iel. pos. 1902 . 4•/. Cefika del. banka k. o. . .
. , . I. o. . . 4' ,7. "Rt. pisma ga!, d. hip. b. . i1/,*/. kom. k. o. ■ 10•/. pr 4'u'/. »ast. pisma Innerst. hr. ♦V«*/, i t ogr.cen.dei.hr. »V/. , n , hip. banke 4l (,•/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, 4';,•/. obl. češke Ind. banke . . 4•/. prior. Trst-PoreC lok. . .
4'/, prior. dol. iel......
3•/. , jui. iel. kup. •/,'/, • • 4' ,*/, avstr. pos. za iel. p o.
8r.Sk«. Srečk« od 1. 1860'/. ....
. , , 186« .....
„ tiiske......
tem. kreditne I. emisij«
. , U- .
j ogr. hip. banke . . . „ srbske i frs. 100 — - .
, turšk«.....
Basilika	arečk«
Kreditne	ii • •
Inomo&kc	» ■ ■
Krakovske	„
Ljubljanske	n * *
Avstr. rud. krila „ Ogr. , , Rudolfove	I)
Salcburške	n * .
Dunajske kom „ , . D a 1 b I « c.
luine ioleznice......
Državne železnice......
Avstr ogrske bančne delnic« Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ .... Zivnostenske „ .... Promogokop v Mostu (Brtlx)
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Muranvt.......
Trbovljske premog, druib« Avstr. oroine tovr. druib« Češke sladkorne druibe
▼ a I * t ».
C. kr. cekin......
10 franki............,
10 marke........
Severeigns...... , ,
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji.........
rv.i,ru;
decembra 1906,
Denar	Blaga
99'«6	99-40
100 26	100-75
99 05	y9 25
117 4?)	117 60
95 80	96-90
114 46	114 65
«4 60	9610
13 45	1136»
99 30	100-<0
99 80	100-76
99-30	99 50
	99 60
10t -35	101 35
10.V05	106 06
100 -	101 -
100 —	100 25
100-—	100 40
loo-—	101-
100 26	101-25
99-90	
9950	—•—
314 —	316- -
100-—	101 -
218--	224 -
271 25	273-2S
163-75	166 75
28)-	290 —
287-—	297"—
265' -	260:0
101 -	110-
62 Qn	163 90
2 06	24 96
453 —	»63 —
78'-	to
89 —	95 -
18-50	"4-51
47-75	49 75
'28 90	3090
55 -	60-
71-	77 50
«2	612-
179 25	l8l 25
677-60	67-1 60
i776	786 -
691 75	'92 75
H31 50	832-50
2« 2 25	2<4 —
757 -	76 I —
627-75	6W75
684"	27' 4-
87 5 75	76-75
V87 -	291- —
672 -	i73 50
149 —	151 —
«IJ5	11-40
19-11	10-13
i 3-48	23* 6
74 02	2* 80
U 25	11" '72
96 55	91-76
2-63	52 53
* R	5-
= Najkoristnejša =".
božična darila
dobite v trgovinah s tem kazalom.
—--280? .H
SInjerCo-akc.dr.zn M. stroje
Ljubljana, k Petra cesta štev. 4.
Ribe.!
Sloviti karpi in ščuke iz ižanske graščine
se prodajajo na tukajšnjem ribjem trgu dne 19., 21. in 24. decembra v največji izberi.
Zahtevajte zastonj
tn franko moj veliki, bogato llustrovao Klavni cenik i nad 1000 slikami vitb vrst Iiikilnantlh, »rebrnih Id rlatlh ar t znamko Uoaaopi, llahii, Ornega, HcbaffbausfD, Masuiitt.. kakor tudi vseh vrst solidnih r.latnln In srebrala po liTlralt) tovaraliklb r.mb.
Nlkel. remont, nra......K V—
• lit. Roskopl patent ura ..... 4 — , . trna |ekl. rem ura . 4-— ivlc livlr. Roskopi pat. ura . . S — Ooldtn rem. ura .Luna* kolesje , 7 90 irebr. . , .Olorla"	. 7-60
, , , dvojni plait . . 1M0 . oklep verliica t rlnilco na pero In karab., 15 gr. leika . 3 90 tiska Tnla nlkel ura • ildro i .Lana" kolesjem . , 9 50 ■ra t kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kuhln|«ka ura K V— ivarcvaldaka ura K 1 80. Za vaako aro Kletno plameno Janmtrol Nlkak rlalkol Zamena toTolJena, ali denar nam) I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) it. 6B4, Češko. 100 -38
Rodbini Juvančič - Schneider naznanjata potrtim srcem tužno vest, da je njih hči, oziroma sestra in mati, gospa
Ana Juvančič roj. Schneider
posestnica in lastnica vinske trgovine
previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob polupetih popoldne po kratki, hudi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v nedeljo, dne 16 t. m., ob treh popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški na pokopališče pri Sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Preblago rajnico priporočamo v blag spomin. Spodnja Šiška, dne 14. decembra 1006.
2831

A A 2822 3—1
mm
Zobozdravnik
Med. uni«.
dr. Gustav Rodoschcgg
Sl f§.
š&m .ie prevzel prakso umrlega zobozdravnika' Antona Paichel in
^ ordinira kot doslej na Starem trgu 2, I. nadstr. *
od 9. do 12. in 2. do 5. ure.
m

perje in puh
oprano in očiščeno 2828 : kilograma od :$."> Iii*. viAjo
C. J. Hamann, Ljubljana.
4(111 1114-85
Leopold Tratnik
Ljubljana, St. Petri cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodjar Vodno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vtorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Vsllka zaloga clektr. a*.ti In klparaklb dal.
Najmodernejši
klobuki
vseh vrst
: : : v največji izberi : : :
v LJUBLJANI
pri
Klobuki sb prevzemajo v popravila. os2~t
in
Izjava
Na izjavo Antona Resmana v v Lescah v Vašem listu z dno 6. t. m. glede bajne odložitve našega zastopstva smo prisiljeni podati nastopno izjavo: .Popolnoma neresnično je, ako trdi g. Resman, daje bil on prisiljen odložiti naše zastopstvo, ker smo se mi iz ne ve vili našim dogovorom. Kavno nasprotno je resnično, mi smo bili prisiljeni o d t e g 11 iti svoje zastopstvo gospodu Resmanu radi nerednosti, ki so se pojavile. Nasproti imenovanemu smo izkazali potrpežljivost, kakoršne ne najde kmalu kje drugje. Bilo bi torej tudi bolje, če bi bil opustil svojo izjavo, ker se nam ne more prav nič očitati, razven to, da smo bili preveč obzirni proti g. Resmanu.
Beljak, 14. decembra 1906.
f/\->/iii/ri /•- 1.4tncfiJeo
Žfuleri \ch/v Ocbro, po ceni i/1 re/ nestf/iLH>-pofovcili mi/se obrne/o
< S///1 c >/1//".S///t etetz «
i>. $yul>t/«„i 'Jfoloc)uorsAo u/ico L'0\ Ssc/a •1 >r&'tncit/>iyasnilii thi/c se l>n?>yi/«i'/i t >
Učenca f
za kovaško obrt sprejme takoj Ivan
Šetina, kovač, ZGORNJA ŠIŠKA št. 60.
"■•• ■ ■ -
Odda se s I. januarjem v najem velika dobro idoča, popolnoma opravljena
restavracija.
Več pove zaloga Puntigam v Ljubljani.	2832 2-1
283J
Pivovarno Mer.
UeliKasupa
nc takoj oililai
blizu južnega l^clcducra.
Pripravna je za skladišče. Odda se tudi v posameznih oddelkih.
Povpraša se v Metelkovih ulicah Št. 4.	2830 1
r>| UI&tfB nDlBVDl ZDRUŽENIH PIVO VARERI ZALEG in LAŠKI BLl_NI9l%A ui^u^mi TRG v Ljubljani, telef. št. 163. =
izborno pivo v sodcih in steklenicah. =—-— z
■	Zalog« « Spodnji Šiški, telefona štev. 187.	m
SKEURE
z bitjem podobno zvonu
so 72 cm dolge, omara, je Iz naravnega orehovega lesa najlinejše politirana, bije vsake pol in cele ure. Cena K 11* —-, z navadnim bitjem K 10 —. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 14 —. Zaboj in zavojnina k vsaki url HO v Te stenske ure se vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, ponoči sveteča K 340, nikelnasta Roskopl-remont. ura K 4' — , pristna srebrna remont, ura K 10 —. Vsaki url je priloženo 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se le proti povzetju
Velik Ilustriran cenik o urah, verlilcah, prstanih Itd. zastonj in franko.
JOSIP SPIERIHG,
DUNAJ, I., Postgasse 2/20. 2474 a 12-7
83T hHa je
iDružinsfia pratika
za leto igo7.
fthiCllt-ovo
milo je najboljše!
Štirindvajset ur sem prej Močno drgnila, a glej! Jelenje čudovito milo Me brž te muke je rešilo.
2442 2
m
pratika" ja leto 1907
s krasno barvano sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed slovenskih pratik.
Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima snnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper. Prodajalna ,,Katol. tisk. društva", V. Petričič, H- Kenda. Fr. Iglič in A. Turk.
Dobiva se in zahteva noj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na 2381 5-6	Goriškem.
Podpisana ima v ih!oki mijrazuovratnejš* trpežna, kratico
blago »a bandera, baldahinc, raznobarvne plaoče, kasuiib, pluviale, dalmatike, va-
lume, albfl, koretelje, prte ita
»ploh vse, k:tr »e rabi v cerkvi pri službi boiji. — PrevjeniA udi vezenje, prenovljonje stare obleke lu vsa popravile. — Izdeluje ročno In pofiteno po najnižji eeul imndcrti tn vso drugo obleko.
PreiiMtit« gospode prosim, da 3e blagovole pri naročilih »sirati aa dornaio tvrdko ter ne avažujejo tujih tvrdk. dru-SitiV in potujočih agentov.
2iwotav;jaje hitro in najpo&ten«j&o pc&treibu in najnižjo raso, zatrjuje, da bode hvaležna tudi ift najman.itie naročilo.
N&jodliiinejšim spoštovanjaic «e priporoča 2803 26—1
Ana Hofbauer,
;m6jtietjica zaloge cerkvene obleke, orodja ;n posod*
▼ Ljubljani Wolfove alloe 4.
*
'*>
i* S*
c*
C*
s*

mmm
ržisjasas^S^s^^
mm	JC i «
Tr§t-]fcw-lork
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
Ss Ljubljane w severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba naj_bol|Sa. Pojasnila daje In karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
n
C
»O £
o JS
te e
m
S
b *
Franc Kcber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto.
3
O <
0
iT
H.
3 BI
a u
1
l
M
O T3 3
o' ro
73
O *
O «
i'
3 D.
7?
10
oo g f-j ^ » a m B	M n
-■sr s	M
r~' cd	
fP fv	K.
Ud	>
CD	C.
i l	'D
CD	0
CD	C
3	&
	5
	&
	
OD	to
txi	p
	Qj
	Iti
CD	\9
3
CD
a
£3
C Al
šo a
?3
<a u
B)
a »
z. v
2 3
? J
D)
3
Na najvišje povelje Nje g. c. in kr. apost. Veličanstva
XXV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija	«8.389 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512.880 kron	2494 10~10
Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini.
Srečkanjo nopreklicno 20. decemb ra 190&. — Ena srečka stane 4 Ki
Srečke se dobivajo pri oddelku zi državne loterile na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštn h, briojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
Novost! Zelo efektno!
Briljantni angel, zvonci za
božično drevo
s H pozlačenimi angeli, 30 cm viso.o. Nez-drobljiv vrh za drevesce. — Jamstvo za iz-24V3 7— borno funkcijo.
Najlepši in n&jnov okras božič - drevesa
ki naj ga ne pogreša nobena kršč. rodbina
jjgfjl Topli zrak 3 JEI sveč žene ko-lo, pritrjene kroglice bije-jo ob zvonce, kar povzroči lepozvonenje ki prija mladim in sturim.
Komad na-prejplačan s karton, i navodilom fran.
K 1-50
3 kom. K4--<> . » -'BO 12, „13-50 24 „ „ 26-60 Po povzetju 20 vin. vtč | ("le ne ugaja, denar nazaj. Naroča naj se pravočasno prvatvornica urMost (Brux| St 2076 (.ČešKo)
Moj 200 strani broječi, 3000 slik vsebuj. ce..ik se pošlje na zahtevo zastonj in franko.
Hanns Konrad
<tsiii:i::ti:ii;<s:s::is:isiitsit:st:::ti;<>t;i|
•«..••..o............o....................
Pozor! Citaj! Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice s : ::
■ ■
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.	2444 io-4
Delovanje izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od :
P. Jurišiča, lekarnarja
v pakracu št. 65. (Slavonija).
Ohranitev zdravega
■ želodca »
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanjp. ter odstranitvi nadležnega zaprtia. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebadanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tvoritve kislin ter krče JO dr. Rose bnlr.nm »a ielodeo iz lekarne B. FRAGN1 RJA v PRAGI.
*/» steklenica 1 K, 1 steklenic« 2 K.
SVARILO !
Vsi deli embalaže imajo f^' postavno deponot-ano var-atveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER - J a u PRAGI
c. in kr dvornega dobavitelja ,,pri Čruerti orlu"
Praga, MalS Strana, ogel Nerudove ul.203.
Po pošti lazposilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 S6 se poš\je velika steklenica ln za K t-50 mala steklenica na vse postajo avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gg lekarnariih O. Piccoli. U. pl. 7>nk6czy, M.MardetschlH ger, J. Mayr. 431 b 20 21
K
i
Podružnice:
Prag. i RienjilnicnmL: Oraben 25, Mala tiran, Moat ulic. 17, Žiikow. Brno, R.dea, 1'oik. Lip., C«ik. h«mnlc», Hor.rakl Zamberg, Mri<lIIn(j. NotI JIM., Plr.on, NrlUr. In Llb.rce.
Menjalnice na Dunaju:
I. W.lli(ilc 10, II. T.boralraist 4, III Ungargaait 6Q (voKnl Rmnirega), III. L&-wcn^»9c 27, IV Wlc Iner Hauplalraasi 12, V SchBnbrunneralrasai 88 a, VII Mariabileratr.BBe 76 VIII Ltrchcnldderilraaai 132, IX Ali.ralra..« 32, X Pavorlten.IraBfl« S9. XVIII. W*brln(tralraii( 82, XIX. DSblinger Hauptalr 33, XXI. Hauplatraiac 22.
Menjalnična delniška družba 67 160-130
„M E R C UII"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16.000 000. Bnaer -aklart K 7.000.000
Najkalantnejši
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskoeiiptiranje
Izžrebanih rastavric in obligacij, srečk in kuponov.
Gospodarstvo.
T rine vesti.
Nepričakovano hitro nas je obiskala zima, ali njena strogost ni podrta našega upanja, da bode promet na vodi ugoden. Stagnacija je še vedno intenzivna, cene neizpremenjeno stalne. Kakor je vreme nestalno, tako je tudi nestalen svetovni tržni položaj. Letos je bila letina jako ugodna, tako da Evropejci niso navezani na import. To ie Amerikancem zaprlo sapo, da ne morejo slepiti z umetnim dviganjem cen. Tudi Argentinija in Avstralija sta nam javili dobro letino in s tem so hosisti izgubili tla, ni pričakovati dviga cen pšenice.
Omeniti se mora, da se vse že javljene številke letine rektifificirajo navzgor, torej so zaloge še večje, kakor sc je mislilo. Vsled tega je konsum pri nakupu previden, ali tudi ekonomi vztrajajo v rezervi, posebno tam, kjer čutijo protekcijo visoke uvozne carine. V efektivni trgovini tedaj nc vidimo omembe vredne izprcmembe. Tendenca je v splošnem vztrajna, ali medla, ker sc tudi neznatne ponudbe ne dajo povsem placirati. Promet neznaten. Zimska setev je v jako ugodnem stanu, ker je bilo vreme ugodno za delo in potem za razvoj rastline.
Pšenica ni vživala nobenega zanimanja in so ostale cene neizpremenjene. Ponudbe so se nekoliko ojačile, ali kupci so pokazali še večjo mlačnost. Konsum se je pokrival lc z najnujnejšim in vsled bližajočih praznikov lahko pričakujemo še večjo mlačnost. April 7 K 43 h, oktober 7 K 74 h.
R ž m hodila svoje poti, ampak je spremljala pšenico, vsled česar velja to, kar smo rekli o zadnji. April 6 K 58 h.
Oves je prešnji teden zgubil v ceni, ali ta teden ni hotel iti še nižje, ampak je vztrajal na svoji še neprimerno visoki stopinji. Vsled tega kupčija ni bila živahna, ker konsum nima zaupanja v visoke cene. Apri! 7 K 50 h.
Turšica vživa vedno veliko zanimanje, akoravno tendenca ni vztrajala pri svoji prejšnji jakosti. Špekulacija je stopila v največjo rezervo, ker primanjkuje predpogojev a la hausse, ako se računa z normalnim razvojem. Omenimo še, da dobiva Berolin srbsko turšico via mare, kar prej nikoli. Srbskemu blagu je vsled carinske vojne zaprt regularni trg Ogrska, oziroma Avstrija. — Maj 5 K 17 h.
M o k a sc vkljub bližajočim praznikom ni mogla povspeti višje, pač pa opažamo naklonjenost popustljivosti. Posebno srednje vrste promptna kupčija popolnoma prezira in tudi prejšnji sklepi nimajo primernih dispozicij. — Mlini tedaj s skrbjo gledajo množeče se zaloge srednjih vrst, medtem ko primanjkuje belih. Ržena moka je bila zanemarjena in jc vztrajala pri svoji ceni.
Otrobi so izgubili na živahnosti, nikakor pa nc na jakosti in ceni.
Sladkor nam ni pokazal posebnega življenja. Rafinerije so sicer hotele dvigniti cene rafinadi, ali višjih cen niso dosegle in se je le popustom nekaj prodalo. V prvi vrsti pa ponuja draga roka. V splošnem moramo reči, da je konsum postal večji.
Pogajanja glede kartela nimajo uspeha in želimo, da b ga tudi nc imela. Resnici na ljubo moramo reči, da bi rafinerji ne izkoriščali konsumenta, ako bi se držali tistih kar-telnih cen, kakršne so že bile. Pri teh cenah rafinerji le primerno zaslužijo. Draginje sladkorja, ki bi moral biti glavno krepilo delavskega stanu, kar bi lahko vsled svojega ugodnega učinka na telo bil glasom poizkusov v nemški armadi, je kriva naša birokratična ski-sana vlada. Sladkorni davek je neprimerno visok. Eksportna premija sc je odpravila, vsled tega sta znižali Francija in Nemčija sladkorni davek. Posledica je bila dvig konsuma, kateri je vrgel državam še večji dobiček, kakor prejšnji višji davek. Do tega koraka, da bi znižala davek, se naša vlada ni mogla odločiti. Ako hočejo preprečiti z visokimi davki razširjanje alkohola, morajo zmanjšati davek na njegov surogat, kar je le sladkor. Delavstvo nekaj mora vživati, ali blaga, ko-jega cena presega za več ko 200 odstotkov vrednost, ne bo kupovala namesto žganja. Ali naši birokrati vsled svoje patentirane lenobe tako daleč ne morejo misliti. Cenjeni čitatelji naj nam ne zamerijo te oddaljitve od pravega cilja in zato se vrnemo takoj k
Kavi, katera ne more nastopiti z višjimi cenami. Tendenca je sicer stalna, ali dovozi so jako obilni. Braziljska vlada kupi na dan po 60.000 vreč in najame na blago posojilo. Zvišala je eksportno carino za 2 sh na angl. stot. Pričakuje se manjši eksport. Pa tudi druge države, Rio in Minas nameravajo pobirati izvozno carino in sicer po 4 fres. od Vreče.
Š p i r i t se jc zopet podražil, ker jc kon-zuni jako velik, vsled tega zaloge pičle, vkljub temu, da je izvoz sirovin povoljen. Zgalnice delajo z vso močjo. Triploblago notira v prvi roki po K 134:50 iz Prage. Promptna in sklepna kupčija je povoljna.
Rozine. Cesme ima le šc druga roka, in ta je v cenah popustljiva, ker bi se rada jz-nebila zalog. Slabših vrst ni več dobiti. V Ca-raburno so lastniki dvignili cene, ker upajo za
fine cesme na spomlad doseči višje cene vsled pomanjkanja najlepših vrst VaJencias. Sulta-nas ne kažejo, da bi po praznikih padle v ceni, kakor je bilo skoraj vsako leto. Slabše vrste so se pojavile v večji množini, medtem ko boljše vrste zahtevajo višjo ceno.
Papirnate vrečice nameravajo dvigniti v ceni.
g Zanimivi razstavi. V »Zadružni zvezi« včlanjenih je že čez 40 mlekarskih zadrug. Uvaževaje važnost mlekarskega zadružništva, sklenilo ie zvezino načelstvo, da se priredi v ponedeljek, dnč 14. januarja 1907 v Ljubljani sestanek mlekarskih zadrug in s tem v zvezi razstava masla. Na sestanku bodo strokovnjaki predavali o mlekarskem zadružništvu, o mlekarskem poslovanju, o živinoreji, o mlečni trgovini itd., itd. Razstava masla pa ima namen, podati splošno sliko o napredku v izdelovanju masla, obenem pa poduk za mlekarje. Obenem prirede vinarske zadruge razstavo zadružnih vin.
g Koliko znosijo čebele skupaj. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Avstriji 995 tisoč 281 panjev, iz katerih se dobi v enem letu 56.881 meterskih stotov medu in 3293 met. stotov voska. Ako se računi med povprečno po 1 K, vosek pa po 3 K pri kilogramu, znaša to skupno vrednost 6,666.500 K. Ako bi hoteli ves vosek in med ene letine odpeljati, potrebovali bi 602 železniška voza, ako bi naložili v vsakega 10.000 kilogramov. Ker pa tovorni vlak navadno nima več kakor po 20 polnih voz, potrebovali bi 30 tovornih vlakov. In čebelice so vse to znosile po praških in kapljicah.
g Prodajalci detajlisti na Dunaju so sklenili blago dražie prodajati, ker jim ga vele-tržci vedno dražje zaračunajo.
Večjo množino lepih, izbranih namiznih
Poshusite
in priporočite = izdelke = j?
17ydrope tooame hranil
d Pragi VIII. Cenounifo zastonj.
Gostilne)
27.2 3—2
se odda w najem takoj v Zgor. Jaršah 7 pri Mcngšii,
Perje za postelje in
priporoča po najnižjih cenah 900 24	F. H I T I
Pred čkofijo St. 20.
jV Zunanja narnriia se točno izvrinlnlp
S	2 _ Bo
cv. g	0
A)	C
a	W
tO "S	>
&>	.2
>°	C/1 °
J* - «
0> — .5. »N » -S *
w n r-
« s	-
O	C	v
u	o	□
«	.O	M
y	a	ss
<>«■■ umi pastalja«
•kf ■•«•(! akabl|iaifi
K 8 60, h.l| ii(iKll —, btlt(>, |ak< ■itbkafa, •ftabl|aatfi K II — ; kran M-•■ainabtltfa, xbkt(i, ikab Uancga K JO'—; kr*n »■—. P. ill|a it franka prati pavirt|a Tadl ii lamtnjB ali naia| vian. preti pavroltvl pailolh itraikai
• •■•ilkt 8»oh»»l, Lshai IS»
2601 a.Plien na Čeikcm
Proda se
sfrojarnci
opremljena z vso opravo, prav po nizki ceni.
Ponudbe pod ,,V." na npravništvo .Slovenca".	2400 9
Na prodaj je
hiša
s 3 stanovanji v Vodmatu. Več se
poizve v upravništvu ..Slovenca". 2764 4-4
Kdor želi prodati
kolo (bicikelj)
ki še ni dosti rabljeno, naj pošlje svoj naslov in ceno na upravništvo »Slovenca«. 2;9» 2-2
jabolk
ima po nizki ceni naprodaj 2809 2—2 I. Krašovic, trgovina, Ž a I e o.
Popolna oprema
za novorojence, otroško perilo,
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
CJ.Hamann, Ljubljana.
Penlo lastnega itdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870.
Dunaj-
•ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat Ijica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardel schlaegerja, kemika pri zlatem orlu 1 Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg želez nega mo -tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblast veno zavarov.): Ada-milo. Ada-kreatn, Ada-ustna voda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda ca lase In Ada-pomada.	1*3 49—46
Podobe
v največji izberi
priporoča
Alojzij Pa u sch in
zaloga stekla, porcelana in svetilk
v Ljubljani,
Wo!fove ulice 6.
2823 31
Organist
z orgbrsko šolo z odliko dovršeno, kakor tudi dobro dovršenim teoretično praktičnim kurzi m za občinskega tajnika, želi naitopiti v kakem trgu ali kaki večji otč<ni.	2;56 2—2
Nasl iv pove iz prijaznostijupravništvo.
S- Sodi
več vrst se prodajo pri J. Buggenigu, sodar. mojstru v
Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico št. 5.
2/42 f.—-4
^ posojila
Zastopnik nekega dunajskega kreditnega zavoda, koji je začasno v Ljubljani, da posojila v vsaki visokosti brez pred-troškov po 6 in pol letnih obresti trgovcem, tovarnarjem in obrtnikom vsake vrste. Stroga diskrecija zajamčena. Ponudbe pod ,,Mirni denar" na „anončni birč", Ljubljana.
2798 3—3
Izrednoznižanecene
pri
Veliki tovarni
v Ljubljani,
Resljeva cesta 3 — Sv. Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera kon-fekoiie za dame in deklice.
Velika zaloga koiuhovina za gospode.	2621 20 14
A. LUK!C, poslovodkinja.
3 letno pismeno jam' stvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kroni
Prva ivloarikt »istem Roskopf patent remont, ura ■ sidro z masivnim solidnim an tirna-gnetliklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-- ,3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazaica K in-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35'—.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bres odbitka.
Razpošilja po povzetju
2461 20-7
prva tovarna ar Hanns Konrad
v Mostu (BrOx) m St. 1157, (ČeSko.)
Bogato ilUMtr. ceniki i nad Hooo slikami H« na ma-htpvo pnfljejo gratia In franko.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi Je moj eleksir za lase Io pomada za lase
„Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraB* štev. 3 45.
Sprejme se
2693 3—3
ucenec
poštenih staršev sin, za pekovsko obrt takoj ali pozneje.
MIHAEL ČRNE, pekovski mojster na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp. i
Nadomestek ca
Pain - Expeller
Je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 1-40 ln K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj sa Jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro* U Rlchterjeve lekarne, potem se Je gotovo prejel originalni Izdelek.
Richfcrjeva lekarn«
pri „ilatcm lava" * Pragi
Elizabethstrasse št. B nova.
■v	rampoHIJanf».

I
II
0A| mm Iilj suiii
Podružnica v 8PLJETU.
ilo-eitilna
v Ljubljani, Špitalske ulice št 2
Podružnioa v CELOVCU.
DalnlSka glavnica JHC 8,000.000--
• prejema od I. novembra tekočega leta vloge vložne knjižioe in MA\ aa tekoči račun pe ^
0| ter jih obrestuje od dne vloge de
■I Jl
2 IO dne vzdige;
I— avffteje
\ ^
Ktumri xakM
f^ftftno mero •ter* vlog na knjižice od Mdanph A% m začenši • I. novembrom t. I.	mt Ma
: Rentni davek plača banka eama. =====
Zaloga narejene obleke lukor: hlače, telovniki, suknje, predpasniki itd. Vsakovrstno perilo.	IVAN ŽARGI, KAMNIK	Velika izbera manufakturnega kramarskega blaga. Potrebščine za & krojače in šivilje. ^ Zaloga ~ špecerijskega blag<i.|
	TRGOV NA Z MEŠANIM BLAGOM	
	Najceneje zanesljivo dobro in navadno blago za _ , . —.__. zimo |n |et0i ===—_	
Razprodale
nimam
ali prodajam narejene obleke za gospode in dame zaradi prošle sezije za
polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg Steu. 5.
2428 14—2
lurTDE^
kot zdravilni v r e I e c 2e stoletja znana v vset boleznih
II
pri protinu, želodčnem in mahurnem kataru. Izvrstni
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijatetitna in osveiujefta pija&a.
Isvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
Mai. postaja, zdravilna kapallii« pri Kartavlh »ari
Prospekti nastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vadjil SMoerijskih prodajalnieah in trgovinah s jestvinaiai is naasL
Zaloga pri Nlkial Kaataar-|a in Pata* Lastnik-*
l|wl|aal.	114 52—45
(Sudeti.) IzHelane postelje
iz rdočogti posteljnega inleta/ Prav dobro napolnjeno. Pernica ali blazina. 1H0 cm dolga, 11« cm Široka K 10'—. K 12 —, K 15 — in K 18-—; 2 metra dolga. 140 cm široka K 14 —, K 16'—, K 18 —. K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, K 3 50 in K 4 —, *X> cm dolg, 70 cm. Širok K 4 50 in K 5 —. Izdelujem todi po kakršnikoli dragi meri. 3delni modroci iz žime za 1 postolj-« K 27"—, boljši K 33*—. Pos Ija se poštnine prosto po povzetja d K 10' — naprej. Zamenja ali na'aj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plznu na Češkem. 2499 6-6
Učenca
ki je dovršil vsaj dva gimnazijska razreda sprejme
tvrdka Rooss
Kranj 2so6 3-2
špecerija in deželni pridelki.
Primerna darila za Božič m Novo leto!
Trgovina in zaloga umetnin
Josip Kaplan
Duga ulica 12 - Zagreb - Telefon 245
je poznana kot najsolidneji in najcenejši vir za nabavo slik v najmodernejšem slogu v okusnih okvirih kakor tudi največja in najcenejša
zaloga okvirov. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. 2795 10—H


949 80 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BV Svarimo i tem najnujnejše svoje odjemtlcc pred iiv.lnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevrati kakega poroštva, niti dopoalati posamnih delov.
Prave Roskopf golddoable Savonnet remont, are s sidro
so najnovejše Roskopl. ure. Te imajo izborno in zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zaplralom. Oolddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure spMno občudujejo in jih ni lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Oolddouble damska uri z 2 pokrovom gld. 6' — . Tej primerna golddouble dvo|na verižica za gosp. gld. t-50 —Oolddouble Lorgnon- ali pahlj. veri-ilca 160 cm dolga gl. 4. Vsaki uri je priloženo lletno pismenn jamstvo. Ilustr. ceniki o urah, ve-tiiicah, prstanih itd. zastonj In iranko. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering, Dunaj i. post*. 220 r2477b~i5T9
K8®
Naznanilo.
Javljam tem potom slavnemu občinstvu, da sem svojo podružnico ne Jesenicah opustil, ker odprem dne 16. decembra 1905
na Glavnem trga v Radovljici = na novo urejeno =
prodajalno.
Krojaškim mojstrom ali trgovcem dam svojo prodajalno na Jesenicah v najem, prodam pa tudi nje celo opravo.
Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila, katera bodem, kakor vedno, najvestneje in ceno izvršil.	2797 2 -1
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici.
in
Natakar kuharica
se sprejmeta v gostilni na Dolenjskem, v kateri se iztoči na leto 76 hekto vina in 25 hekto žganja; pri trafiki je K 147 dobička Nastop z Novim letom. 2*15 3-1 Naslov se poizve pri upravn. „Slovenca".
Panorama Kosmorama
Ljubljani -Dvorni trg štev. 3,
^ pod »Narodno kavarno" Električna razsvetljava.
Od 16. do uSteuil 22. dec. 1906:
5 Obleganje PortArturja
Destilacija §
o o q o TcSzinisi O O O O 45011!"
v zvezi z izdelovanjem brezflkoholičnih pijač sc more takoj pričeti z najb< ljSitn uspeh m: za oblastveno dovoljenje v svrho izdelave in prodaje se jamči ter brezplačno na licu mesta temeljito uredi manipulacija po izurjenem strokovnjaku. Obširne informaciie v svrho dobre trgovine na razpolago. Hrezkunkurenčne vrste in reklame brezplačno. Ri'sni ponudniki naj naslove svoje ponodbe pod „Goldgrube" 2500 na Ann. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I., Rotenturmstrasse 9. 2782 3
Pri nakupovanju
božičnihi„novoletnih daril
naj se ozira na domačo priporočljivo manufakturno trgovino
ČEŠNIK &. MILAVEC
2114 3—1
(pri Češniku)
Ljubljana, Lingerjeve ulice.
Postrežba strogo solidna.	Nizke cene.
(D <
"J
O
cr n
M.
(A
EL £
- 73
3
O CJQ T3
■1 t-«. ^
p
p ^	3
< =r.	o
o<
C	••
<
<D N (t>
a.
a>
<
SL ^ •
p
M. CIQ
N p
a- -t
fl> 3
N< fP a
73 N 3 p
Er
p -t < o o cr ~ o
a> <
-X) 1 o \	
zL	
o 1	
M	
01	r........... ■■Ml
3	m<
o	■MMl
u*	
JC*	
o ■ MM	s
	fi 1
O	
■■MM Si	
(/H
S1
3
M fil
M< O 3 UI
O
2. C
o"
a oi
SE
m n
T 0»
»M 01
IS
o.
2.
0
01 3
« <t»
il BI flj
5 <©
t. » TS O
O "O • (O
trv
coO
0X _
(8 —• < in«
o o*
0»
o
3

Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železn- sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zalogu skorovvseh lekarnah.
Hcrbabny-jev okrepljeni
Sarsapari I la - sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1 70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2622 20—3
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr. Hcllmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.!i, Kaiserstrasse 73-75.
V zalogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Tr6tu, Velikovcu in Volšperku.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Stev. telefona 210.
2469 J50—18
iii sii*eno ■» i w« \r Moilcih in iicklcnieah.
—
mm
( Na novo založena trgovina, ) ( : : blago najnovejše vrste! : : J
( : : Cene brez konkurence, : : ) ( mali dobiček, veliki promet! ^
priporoča
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana
Mestni trg, nasproti rotoMŽu.
2278 18
Krasna izbira briljantnega blaga, kakor: prstani uhani, igle, zapestnice, broške itd., najmodernejše vrste , po konkurenčnih cenah.
Zlatnina "in srebrnina, kakor: verižice, Juhani, prstani, zapestnice, broške itd., in krasno blago iz ki na srebra , vedno najnovejše vrste v zalogi.
I4kar. iiata ura gld. 12' — prav močna . „ l6-50 srebrna . . . „ 4 75
Razpošiljanje ur zlat-^ nine in srebrnine na ^ vse kraje sveta!
Zavoljo poštene postrežbe in dobrega bliiga je moja tvrdka znana po celem svetu !
14karat. zlata	ura z	dvojnatim
pokrovom	. . . gld. 19'ft'
prav močna	...	„ 25'— in višje.
Velika izbira najnovejših precizijskih švicarskih ur, kakor znamke: „GIashiitte", Schaffhausen", „Omega", ,,lntakt", „Biiodes", ,.Schild", „Urania", ,,Roskopf' itd.	m Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! m
O o
m. ;;
OSREDNJA BANKA
aaBBaBBBn—■
H R i M 11 Mlf Podružnica: DUNAJ, »I KADILK 11, u Wippiingerstr. 22
'Vloge na knjižice in ra£un 4 % in ♦'/« %• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
____(Ustiedni banka českyob spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4J* in 1 ,'/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/, ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sipurnost in se sn^jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000'- _
~	Telegrami: „SporobanlcaM. ~
2	Deponiranje kavcij la f
-	vadij raznih vrst. -
«	Eskont menjlc samo Z
■S	denarnih zavodov. g
•	Bankovnc Informacij* ~ In svete brezplačno. *
2708 6
v Lepa božična in novoletna poceni darila!
Fr. Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve.
Štev. 1001. Srebrna cll remon. gld. ;i 80 boljša na kamne tekoča . ,, .V70
prav fina......... 8'—
14 kar zlata........24 —
prav fina zlata....... 44'—
Največja in najbogatejša na novo založena tovarniška zaloga vsakovstnega blaga ki je deloma razvidno iz novih cenikov iz koledarjev, kateri izidejo z
J	J	Štev. 1002. Črna jeklena
1. decembrom za leto 1907. teTZk■ J-E
zlata cil. rem.	,, I*'—
! :t pokrovi zlata ,, 19 —
Posebno priporočam fine precizijske, zlate in srebrne ure, katere sem sam v Švici osebno izbral v najimenitnejših tovarn. Cene so najnižje, ker le mal dobiček iščem. Poleg teh ur imam tudi v zalogi tu navedene po najnižjih cenah.
Prosim zahtevajte novi veliki cenik z koledarjem za leto 1907, tudi po pošti zastonj in katero blago se pošilja po celem svetu zlasti za razne spomine.
St 10o3. Srebrna cil. rem ura z troj-
natlm pokrovom.......
enaka anker . .......
iz tula srebra .......
14 kar zlata .......
prav močna zlala......
gld
6-to
7 50 9!>0 „ 38 —
,, 54" —
IIM. priloga 287. štev. ^Slovenca" dne 15« decembra 1906«.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN 52ANTM
v Ljubljani, ŠeSenburgove ulice štev. 4
Pred. Stev. 351. Usnjo i.a voščenje t
močnimi podplati K 9-50 Pred štev 36 ^ 1» Boxcalf i angleškimi r- -d pl-. ti K 12-50.
.Chick'.
Pred. Stev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6 —. Pred. Stev. 720 Isti iz lakovine K 6 30.
dobavlja kot znano najboljše čevlje. Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja nnroesiltt proti poVzotju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. Stev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev.
podplati K 9 —.	, ,
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau « , , močnimi podplati K 11-—.
653. Sabakid K.	10 60'
667 I»- Hoxcalf K	13—•
610. L&kovina K	12—•
(1323	19)
Ivan Jax&sin
t Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporočata
svojo bogato zalog«
šivalnih strojev voznih koles
2676 52 —4
in
? m
c	■ ml -
M Wt- 0
iflfl > -. »rJil
r>>
K
II; f> M
pisalnih strojev
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Pri nakupovanju
— suknenega — in manufakturnega :== blaga zzzzzz
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
FAFF-ovi šivalni stroji
v
so najboljši za. rodbinsko pornbo,
23T Šiwa|os gotijo irs pSefo "l&rj.
nepreko.-^iio za obrtne namene šivnjoč sem in t je (Ivugellagoi').
Glavno zastopstvo: FRAR8 TSCHSHKEL
Ljubljana, Mestni trg Q.	Kočevje, v gradu.
Direkten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62-26
Velika zaloga
suknenih ostankov.
Anton P r e sker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta St. 14 Odlikovan z zlato kola ino v Parizu J £04.
z glasovlrjem, mandolinami, zvonkljnnjem, kastanjetami, malim in velikim bobnom, = činelami. ---------
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro,
F "asi. tiho ali glasno, kratko S ali dolgo.
U.JMHMK lUMU^UUIIUUjmi«	R
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 6-4-23
(Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10°/o popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, Pzatosoludi cene prav nizke
Iz portland-cementa In peska
-1
s ™
Si -a
-C3
Ci o
C «
C ► »> «
a
na ra
-o
m "
'S3 rt
a,
ce-®
^ CT rt
8 7 J» 5 i. .o n
to c;
u> tt to V
""i X « '
5'
2. c sr
tr tr
. r- < f
'•O SS.
&g"Sf
Edini lzdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
zdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulle« 7
priporoča
i^vpstrsini »marčno pčv«?
—— v sodčkih in steklenicah. ———— fjp|8t!»rejša »večarska tvrdka. — Ustaa. pred 100 l»t

F
, »i
M>

K	ti>	U
prlpcrof. vclečar-lltl duhovščin ller slavnemu občinstva
zajamčeno pristne Obalno-voščene svečs
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščena zvitke, izbornl med-pltanec
ko ji sc dobiva v steklenicah, škatljah in fikutib v pol|ubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v pf.njih, sodčkih, kakor tudi vos«k In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila ae toplo priporoča In zagotavlja točno In ^	pošteno postreči.
1680 62-9 liJUBLiJAJMA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova bi<».
0> OOOOOOOOOO w ooc oooooo<§
0 n9;i raiča h najcenejša Ofifnlfl«
Odlikovan t zlato kolajno la krlžoam v Londonu 1905.
w tfBhovnlihe onigkg
Iz trpežnega la talldnega blaga pa nizkih cenah.
tS^K10 izgotovljene obleke.
posebno na havelaka ▼ največji izberi po najniijlk cenah.
Dobirltii] nnlform tnlrljUagi ornitn iiltinliklb ortdaltav.
.^mmmmm^mrni^mi
Ustmnovljvno I. 1842.
Slik©r*j®i napisov Stavb, ia pohištvena plestarja.
Velika zbirka dr. Schflnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
filekriini obrat.
z modernimi , velikimi brzopamiki iz
LjubijanecezAntwerpenvNewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", ,Kroonland", rVadcriand-, ,Zeela-id" in B.Saralai)du, kateri vi-ak ted'.n v sobotah oskrbujejo redno ■ ožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vijudna postrežba in spalnice, po no\em urejena v kajite 2, t in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Gdftod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čoz Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje \ ladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorsko ulice odule) štev. 26 od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju".	9.«
f V
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI V Ljubljani, in sicr.r: smrekove od 30 cm debele naprej kub mtt. K 19 — jelkove „ 30 „ „ „ „ K 18 -borove „ 30 „ „ „ „ K 17.50 bukove „ 30 „ „ „ „ K 18 — I hrastove „ 30 „ „ „ „ K 37.—
pod mero in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	220 22
ft>OOOOOOOOOOw OOOOOOOOOI
Tovarna in prodala oljnatih barv, firneia ln laka
Brafa Ebcrf, LJubljana
Prodalalna In Komptotr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice if, 8
Josip Sfariha
692 F. S. Nol9i-je« naslednik 62 30 Ljubljana«, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
klliliirNkSi in
lodoioiliia
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Ustunorljeno I. 1842.
Zaloga Coplčev za pleskarje, slikar jc In zidarje, 4tedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priporočava sc tudi sl. občinstvu za vga T Baiino stroko spadajoče delo v nu. i o in na deželi kot priznano reelno in fino
p« nainižjih cenah.
76* 62 20
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —"40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Korenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod doliro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jože v Krašnji. — Nočni »prehod. - Popotniki v arabski puščavi. Spomin na Dubrovnik. - Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K -05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K - '40.
VII.	Božja kazen — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K 40.
VIII, Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2'20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K I 40, vezano K 2'2o.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. - Vrban Smukova ženitev. — Golida. Kozlovska sodba v Višnji Gori. K C40, vezano K 2'so. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
-	Bojim se te. — Ponareieni bankovci. — Kako je Kotariev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K '40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K i'4o, vezano K 2'20.
X.	Rokovnjači. Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-liivosti. K '4o, vezano K V20.
XI. Tugomer. — .Berite Novice«. — Veronika Deseniška Pripovedne pesni. K 1'40, vezano K 220.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI.	(Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoie srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —"50.
Knjižnica za mladino.
XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K rt3.
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od fi— o let. K —'60.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III, (Basni, prilike in povesti.) K —'6o.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K P13.
XIX.	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —60.
XX.	Bogdanova mlada leta K —"6o XXI Gangl. Pisanice K —-fio.
XXII.-XIII. I.eban. V domačem krogu. K 1M3. XXIV. Savinjski glasi. K —'ho XXV. Razne pesmi in povesti. K 1*15 XXVI Rakuša Ciguljka. Zgodovinska črtica K 1-15. XXVII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20.
XXIX. I.eban, Milutin Oblokar. Povest. K '"13. ATrfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva
I. do lil. del po K -70. Krfič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. I.et-
nik 'Xij4 do 901, vezan po K 3-30. Krfič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70 , „ „ 1904 K 4-30.
. Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. I.etnik I. do X po Q!i vin Krfič, Angelček. I.etnik XI. do XII. po K ri5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek I.evec. 5 zvezkov K 21-42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostiia. Trdo vezano
K —'(|0.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90.
Spillmannove povesti:
1. zvezek: I.iubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —45, vezano K —'65.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K '65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45,
vezano K *f>$.
IV.	Praški judek. Povest K —"4vezano K —'6=,.
V.	Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v.
VI.	Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spre-
obrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v.
VII.	Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja; po
pošti 05 v., vezan 85 vin.
Šmida Krištofa — Rpisi.
I.	zvezek: Liudevit Hrastar. — Golobček. Posl P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan ->o, trdo 110 v.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo no v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan cio v„ trdo K 'io
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl P. Hu-g lin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan y>, trdo 70 v.
VI,	Ferdinand. Poslovenil P. Flor Hrovat. Mehko vezan 70 v . trdo qo v.
VII.	Jagnie. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan Ho, trdo K
VIII.	Pirhi — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj Idružina). Poslovenil P. F. Hrovat Mehko vezan 70, trdo 00 v.
IX. Hmeljcvo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P Flor.
Hrovat. Mehko vezan 70. trdo 00 v X. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P Flor Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najioljša ledščina - l.esenikriž. Poslovenil P. Flor. Hrovat Mehko vezan 50. trdo 70 v.
XII.	Roza lelodvorska. Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70. trdo no v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin. trdo 00 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., ve*. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo qo vin.
Zakrajšek, Oglčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —'70, Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po Jtardinalu M. VVisernanu. K 1-30, vezano K 1*50.
Igrokazi:
Poezija:
Jurčič-Kersnik-Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petiem K — '8s,.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K 85.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. I snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo m> ške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejaniih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. i. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge, — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža Igrokaz v dveh dejanjih Sanic ženske uloge. IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2 Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge, 2 Novi zvon na Krtini Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10.
Grossi, Marco V.sconti, zgodovinski roman. K 2 70.
Hočevar. Mlinarjev Janez slovenski |unak ali uplemenitba Teharčanov K '90.
Meško. Ob tihih večerih. K 3-70.
Pagliaru\\i-Krilati, Zbrani spisi Tretja knjiga K i'4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K i"7o.
Pellico, Moje Ječe. Povest K '8o.
SienkiewicBrez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4-60.
Sienkiewic{, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic\, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K io'3o.
Sienkiewic\, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 no, vezano v dveh zvezkih !< 6-8o.
Sienkiewic{, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5'jO, vezano K 7 00.
Sienkiewic\, Potop. Zgodovinski romar.. 1. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'io, vezano v platno K 2-70.
Stowe- Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K rjo.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman K —'90.
Druuo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1 "45.
Lasserre- Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2 20.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —'75, kartonirano
K. —-95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kraniske dežele pomočnik. K '35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —'40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest, K —-40.
Bre\ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 1*70.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K i"3o.
Cigler, Sreča v nesreči. K —"74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov K —"70.
Cigle 1, Kortonica koroška deklica. K —'70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —"oo.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kako v/gaia usoda. Povest. K —'oo.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K 82.
Keller, Prsi božji ali izgledi božiih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaii. 2 zvezka K —'no.
Koder, V gorskem zakotju. P vest. K —-40. Kosi Sto nurodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu
n zabavo. Trdo vezano K r^o. afrikanski mučenci. K > 3o, trdo vezano
ljudstvu v nouk Lesar, Perpetua ali
K 30
Parapat, Robinzon ■starši Niegove vožnje in čudovite dogodbe.
K 'to tr.lo vezano K 50. Malavašič. Oče naš Povest za krščansko mladost in krščansko
ljud-tvo, razprodano. Slav r Mučenci. Starokrščanska povest. K roj, Sienkieuiicf- \tiklavcc. Za kruhom Povest K —'40. Tomšič Peier Kokodclčič. K —'no. Trošt, Pri stricu. Povest K —'95. Trstenjak. V delu je rešitev Pou.'na povest. K —'70. Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K — 40
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4*20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2'l3, vezan K 3'l3.
» »	n » 3'33-
Isto	III. „ vezan K 4'l3.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 1-85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4' —, vezano K 5*20. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K r 15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l fio, vezano K 2*35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaie v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'2o. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l-6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 2'70. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —'70. Pet 'ne, Trstenik Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do UI. stopnia, kartonirano a K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'60. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se ic mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —'90. Bleimeis- Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K r70. Bleimeis. Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni K r 10, vezano K i'30. Funtek, Obrtno spisje. K i'40.
Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino.
K -Po.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K --56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'6o, vezano K
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K r^o, vezano K rjo. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiraniu ali geomanciji. K — '65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K r8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja iqot — 2000.
K '40, trdo vezano K roo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2' 20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike K r8o. Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del, K 1 20.
Sch\veit\er, Naš društveni in shodni zakon. K r 15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K rfij. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'oo, vezano K 4'40 štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K rfio. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1*15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na
morišče. — I.eban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — l.ažnjivi Kljukec — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik. — Najdenček — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovU hči. — Nikolaj Zriniski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v I.iliput — Hubad pripovedke I. - Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem
predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. Darinka, mala Črno-gorka — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino 1.
rse cene se razumejo s poštnino vred; pri sUupnih naročilih odpade poštnina.
Grlcar S Mejne
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata	2600 9
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in =
flS^P* novosti v konfekciji za dame.
POZOR AMEMKflltCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—35
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani
8
*
Slovita, moderno urejena w<
V 820 12-12 tovarna	U
-G. SKRBICv
Zagreb, Ilica 40 ►J
priporoCa svo)e slovite solidne in cenene kj
žaluzine, lesene ^
in platnene rolBtG, ^ lesene in železne A zastore za okna ^ in prodajalne. ^ MM	V
Ceniki franko in zastonj
L

Postavno varovano. Vsako ponarejanje it ponatisko vanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam £2—49
le z zeleno znamko ^redovnica*. Staroslavno n&prskosno
proti slabemu prebavljanjn, krčem v že lodcn, koliki, kataru. prsnim bolotnim
influenci itd. itd. Cena 13 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent zamadkom K 5'— franko
TM«rryjevo oentifolijsko mašilo? povsod ttnatio kot non plus ultra
proti vsem Ae aku etarim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom ir oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se poAlje le preti po vzetjn ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broflora s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zr logiv skoro »seh večjih lekarnah in modicinalnihdrogerijah
Priporočam
2451 8
perje i» puh
najboljše kakovosti po nizki ceni
ANTON SARO,
zaloga belega blaga in izdelo vanje perila
v Li u b I lani, Sv. Petra cesta štev. 8
I.
Velika božična prodaja!
K3£D
Od 10. decembra
po čudovito znižanih cenah pri
J. Grobelnlk-u
Ljubljana
B (Pred Škofijo). B
2771 6-3
OOO
Praktična darila
kakor: namizne preproge, stenske preproge, preproge, zastore, garniture, koci za potovanje, volnene in šivane preproge, angleške ogri-njalke in šerpe, perilo vseh vrst.
Prav posebno ceno in 0 priporočljivo: 0
}<ajnci>ejše uclncnc blago za dam^a oblačila, barbenti in flaoeie, k°Kcr tudi stilne za mcš^c ==~" -—= obleke in pcuršnil^e. —— =
Ostanki dobro porabnih mer za smešno ceno.
2771 6-2
KST Odlikovan z veliko zlato kolajno na /l splošni »pomladni razstavi na Dunaju.
Izborno s«ojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 130O 23
I r\pmcQr Marije Terezije cesta JL 6,
J . LJ C lil S a 1 ,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kova&ke pomočnika in krepke vajanoe poštenih starišev.
' Naročila izvršujejo se točno in po nizki oani.
mmm
tmw
0) -Vi
'C CQ
y>
<TASW. </\*
-V. .V>
mm
	
	y>
	(S.
Is	'0
0	
N	'.V
O	
	
/j	it
%	
	
	
	

Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s pomiki „Severonemške£a Uoyda"	iz
□ Bremena
v
Neto-Vorko
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d.
yV Prekomorska vožnja traja samo 5 6 dni.
Natančen zanesljiv poduk In vel|avne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 5 a 62 B
Edvard Tavčar-ju, o Kolodvorskih Ulicah St-35-
nasproti občeznane gostilne ,,Pri stanem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek ln soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba pošten« reelna iti solidna.
Potnikom namenjenim v vpadne države kakor Colorado \lexiko, California, <Vri-ona, 1'tati, Wyoming, Nevada. Oregon in W ashington, nudi naS' društvo posebno ugodno izvantedno etno če/ Gahes'oti Odhod ti '».j progi i» Burni na i.nkiat mesečno
Tu so dobivajo pa tud' listki preko Ba'flmo'C in na vsi •stale dele sveta, kakor HrariMla. Kuha Buenos Airo- Colornb" Sinuapore. v Avstralijo itil itil
Enonadstropna
ni C A šte'- 79 1
III9Q dvoriščem = na Bledu, =
v dobrem stanu, obstoječa v pritličju iz veže, kleti, kuhinje, ene sobe in prodajalne, v I. nadstropju pa iz predsobe in 4 sob, proda se iz proste roke. — Natančnejša pojasnila daje g. Alfred Rudesch, c. kr. notar v Radovljici.	2780 2—2
Para m t* 1111*
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri tirmi W>91 2b—2
Josip Neškudla
protok jllrana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko).
Priporoma po zf lil nizkih cenah bi Kal o vezene par»merto t v.eh barvali ii. »logih kazule, pluvljale, dalmattke, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala. alt-e, roneto itd pod jam^t oiu trpežnosti ; nadalje v lastnih deluvrneah narejene kellhe, clborijo. mouštrance svečnike lestence itd r krasno opravo Htrogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega 7astopnika. ki bi podražil solidno blago za 20"0 t. j. za petino prvotne cene; radi tega se dobe pred m ti p >tom direktnega naročila v Olomucu ceneje kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne čečke in nemške firme.
Plačilni pogoji ugodni — Paramenti se pošiljajo na ogled franko. — Ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Trgovin* z oblačilnim blagom! ne**.
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti ,,Tišlerj»-ve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. Velika izber klobukov, kovčegov, dežnliov, čevljev, peiila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—(>
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne"
Ha proda; le || j 3 g|
s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in sadnim vrtom na Dobravi pri Črnučah, mlin na štiri kainne in stope na Hledu. Pojasnila daje lastnik
28o(,3-2 Franc Gvek v Kamniku.
l'ro<min um debelo iu drobno.
V i r bi ** sfc
le iz kranjskega lanenega olja
lhl9 100-41 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani p>-v0 kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklurskega kl*i»
j«. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.

Stavbeno, ometoo i> kcnstrsk-cijsko ključavničarstvo.
HS^rallčne vidre tn sesnlke
Josip Weib!
J SpreitzBr-ja nasl. LJH3LM5A, Slomškovo ulins 4.
priporoča no slavnemu občinstvu In preč.iH^ti duhovAtni v Izdelovanja vseh » to atrotu spa-dal"čih predmetov: ittAno ororf-tje na »iroj, obtiajtlse natze, ograje na tulrod^ora obmejno ouiroij«, Vb zna vrit-ra. hr-1	f»rao4o. «t"li>na Irrtže, ttftdltalk«, rU-oto-
vo<V<i ie!f«rn» o'i«a>. ««l.<»ro® atole itd. HpecMaliteta »»[«♦«( -i&nwx\ in *oio<<.-t% j^bh po natnovojfcsm »istemu s mmtoavignlnimt 160<< f>2 —5?	operami brez vijakov
Proda se
z proste roke	2741 1-4
kmetija v Črni vasi pri Ljubljari
obstoječa iz hiše in gospodarskega poslopja v dobrem stanu ter iz nji« in travnikov v obsegu 6 hektarjev, vse lepo arondirano in v suhi legi.
Ugodni pogoji poizved6 se v odvetniški pisarni dr. Frana Poček v Ljubljani, Stari trg št. 30.
;rti
M
tt
.. tet?.
^ !
O!
4
čevljev za gospode, dame i in otroke »er športih čevljev i
/ Presernore oHee St. * ^^ najbo|j Sl0Vitli^ |
fcfi ^ W	to^ara.!

Ljubljana.
IH ^tonieznejši
JK apf - 15* ft
eev& seeta	o Angleški šagrin,
^ ---črne, rujave in bele •
barve. 7f,f. 52.2>
m
S 2 O o b n o in
ceno!!
©
c
o o
e
L £ 0
Anton Schuster, mumana,
ŠpitaBske ulice štev. 7
priporoča
21*6 10-10
v konfekciji za dame in deklice, bluz, deških oblek, modno blago za dame in gospode, parhent, flanelaste odeje, garniture najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
isr Največja izbira v fooah!
Konfekcijski katalogi brezplačno poštnine prosto! Vzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! — Najnižje cene!
M
! ! B o b r o in ceno!!
D 6
"S 0
o
ff-
3
o
Umu
| Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje nastekiu |
►»♦M	"
| Avgusta Acjnola v Ljubljani
1 Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
••• o
i::: se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvoim kaKor p n. občinstvu za pre-
vzetje in soliJno izvršitev vsakovrstnega
1 umetnega steklarstva»slikanja na stekla
za sle^Sarstuo v iigucalni in navadni orna-u-j mentiki, st^vbjio ter portalno steklarstvo
rdi kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v
'::} najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika tzber steklenega in porce-
' lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-
'\ll dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-11 •ti m "I? Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem t ogled.
, \ M
\fmL *
K
mm
mm $ Mm
iiil' mm;
fr.;
E
.... ...»
reglofrovana zadruga z neomejeno zavezo
( Ustanovlj. ( I. 1882.
V liiubljani
podrejena Skontraciji ,Zadrušne svete* v Celju
Ustanovlj. I. 1882.
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih nlie
obrestuje hranilne vlogo po
Pofttno-hranil-	jr ,, 0)	, „
ničnega arada	A L i«	Telefon ftt. 185
št. 828.406.	*
brez adbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8,— in od B.—4. ure popoldne.
i
Hranilna vlegs sprejemajo se tudi po poŠti in potom hranilničnega urad«.
273 28	Upravno premoženja kmetsko V j) nnf\
posojUnice znafta	«* 0,yZU.jZU /j.
St^eghran- K 8,702.874-88. Dpcrnoa^ K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih
Posojuje na zem\jišča po 5 lU'la z 1 \,*/0 na amortizacijo ali pa po 5'/4°/. brez amortizacije; na menico po 6*/,. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.


»
0 0) n
1
1 n
5 N j
J
pod navadno ceno prodajamo blago, pripravno tudi za božična darila, kakor: zastore, zagrinjala, preproge, namizne prte, stenske slike, dekoracije itd.
čudovito ceno
otomane, divane, garniture, pohištvo in drugo sobno opravo ter tapetniško blago.
Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapetniške izdelke in dekoracije. — Postrežba točna, blago solidno.
:769 8-3
Puc & drug
v Ljubljani, Sodnijske ulice.
Stajcenejša vošnja v Ameriko,
{5
•St
t 8)
I
«E
oblastveno Honcesiloni-tm potovalna pisarno
za
W
118 62— (A
Hmeriko
ani Kolodvorske ulice šfn 48
p-
1
jp
ti
I
Najcenejša »oinj« v Ameriko.
I

¥ w
- JKrS
m .
m «
M — M ©
M Z m > m o

m
m
w
w:
o
8)

Za Božič!
Velika izbira "mm
daril za Miklavža
kakor tudi raznih
predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu /.a naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. V zalogi imam ra^> čnib desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desert-nimi vini ln raznimi liker>i.	2bh8 4 H
Fini turinski pelinkovec.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šarkelj, pince in drugo pecivo, v pekarni pa lin domač ržen kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
Jak. Zalaznik
Stari trg štev. 21. Mestni trg 6» — Sv. Petra cesta 26-
Bu
o ž ič!
]R KI. --*
m
m m
Ml
aa * ^ M
©i <
o 3K
® m
„ v
® 3«
0 i
m m
'm
m
ŽifTTsiisiTinTTTsnTTTiTTnTTTTTTTn	!	AM^M