Kako je Stiger kot okrajni načelnik gospodaril? y. Spomnimo se še kratko ne ravno dobrega Stigerjevega okrajnega gospodarstva. V šestih letih je po nepotrebnem napravil 80.000 K dolga; naši kmetje so lahko gospodarili z 35% dokladarai, so plačevali redne stroške, zraven pa so še plačevali od Nemcev napravljene dolgove in zgradili še dva nova železna mosta. Stiger pa je porabil za redne stroške vse doklade in še zraven 80.000 K dolga! In glejte, priprost kinet zna boljše gospodariti, kot pa ,,gospod" Stiger. Stiger je kriv. da se je poljoantskemu mlinarju Tonetu na ljubo po nepotrebnern prestavil mal bregič; Stiger je kriv, da je laporska cesta stala toliko denarja (celih 80.000 K in to le 2% Km dolgosti)! Celo prijatelji Stigerjevi so svarili pred takim gospodarstvom, a Stiger ni hotel poposlušati! Stiger je kriv, da se je vpokojil uradnik brez potrebe, da okraj mora vsako !eto plafievati po ve6 stotakov po nepotrebnem; Stiger je kriv, da ima hranilitfca sedaj dva uradnika, ko bi vendar labko eden vs» opravljal — seveda če je zmožen, kot poprejšnji. Plača drugega uradnika je zavržen denar! Stiger je kriv, da bo okraj za železnico plafieval vsako leto 4000 K in to za večne fiase, kajti vsak otrok, ki ima botvo možganov v glavi, ve. da železnica ne bo nesla. Stiger hoče delati nove ceste, ki bodo stale okroglih 150.000 K, ki pa bodo v prvi vrsti le mestu koristile. Stiger da zdaj delati za nove ceste že načrte — zdaj po zimi! Ali ni to nespametno? Znamenja se do spomladi porušijo, tudi izrujejo in ko se bo cesta začela delati, bodo pa znova merili! Seveda, Stiger ima deiinrja dovolj — riamreč okrajnega in tuj denar človek tako lahko izda! Dobro; pribito in dokazano je, da Stiger in njegovi prijatelji niso dobro gospodarili; da bi s» poboljšali, tudi ne moremo upati, ker vemo, da slabi gospodarji nikdar ne postanejo dobri. Kar se Janezek ni naučil, tudi Janez ne zna! Ali je pa mogoče, se slabih gospodarjev otresti? Gotovo; treba je le, da vsi kmečki veleposestniki volijo same kmete v okrajni zastop in nobene^t gospoda; kmečkih veleposest\iikov je vseh 27; ako vsi pridejo volit in le kmete volijo, tedaj imaio gotovo kmetje v prihodnjem okrajnem zastopu večino; tedaj bodejo kmetje sami lahko varčno gospodarili. Kmečki veleposestniki! Od vas je odvisno, kako se nam bo godilo! Vinogradi naši so uničeni, žito nima cene, pri živini nas obiskujejo nesreča za nesrečo in kdo ve, če bo cena živine ostala tako visoka, kot je. sedaj; obleka, delavoi in druge potrebščine so vsaki dan bolj drage. Kako naj potem kmet izhaja? Ali imamo še premalo dolgov, da bi nam jih mestna gospoda nakladala še več? Ali bomo volili zopet tiste mestne gospoder ki ne vejoT kako setntam godi, ki sami denar na iahkem zaslužijo, pa ne vejo, kako trda je nam za njega! Veleposestniki 1 Vam se morebiti bolje godi, kot nam malim kmetom: pa vi ste vendar naši 'ovariši, vi ste tudi kmetje! Zatoraj, kmetje, skupaj! Nobenega meščana in nobenega gospoda ne volite! Meščani držijo skupaj; uradniki so zedinjeni, u6itelji se skupno potegujejo za svoje koristi, le kmet bi bil še tako nerazumen, da bi svoje stanovske tovariše zaptistil in volil meščane, ki gledajo le na svoje koristi?! Veleposestniki! ne recite: Stiger ima večino! To ni res! Veleposestnikov-kmetov je ve6, kot veleposestnikov-gospodov. Stiger ima le večino^ ako nm vi kmečki veleposestniki pridete na pomoč in ž njim volite! Ne recite: Pa nam Stiger cesto dela, pa imamo zaslužek pri okrajnem zastopu. moramo ž njim držati! To je ravno tako, kakor ,da bi rekel: Jaz moram s sosedom držati, ker mi Je kon.]a kupil za moj denar, ker mi je voz dal popraviti za moj denar, konja in voz pa rabiva oba. Ali bi ne bilo to nespametno. Ti lahko s svojim denarjem sam razpolagaš, kakor hočeš. Tako je tudi pri okraju. Tisto betvo, kar vam Stiger da iz vašega žepa,si tudi sami lahko daste in prišlo vam bo polovico ceneje! Kako nenasitna je vendar gospoda! Od našega denarja ima na.ive6ji dobiček, potem pa še kmet pri svojem denarju nobene pravice nima! Veleposestniki! Tovariši! V vaših rokah je usoda okraja! Bodite z nami; pustite gospodo in ne volite nobenega rneSfiana in tudi nobenega drugega ne, ki je dozdaj vlekel z Bistričani. Rami ste dovolj razumni in omikani, da stopite na čelo okraja in prevzamete okrajno gospodarstvo! Profi ž njimi, ki nam delajo nepotrebne dolgove in ne poznajo nage bede! Slava vam, veleposestniki. ako bodete okraj rešili gospodarjev, kakor so Stiger, Pecolt, Baumann. Versolati in drugi!